Štev. 121
V Trstu, v
4. limita 1914
Letnik XXXX1
Izhaja vsak dan, tud! ob nedeljah ta praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frantfiki Aliftegi SL 20. L nadstr. — Vsi dopisi naj se poMtjajo uredništvu HsU. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo tu rokopisi se ne vraCajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan OodHu. Lastnik konsordj lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge * omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančUka AsiSkega it 20. Telefon uredništva in uprav« Itav. 11-57.
Narotnlaa zaaii: Za calo Ista.......K 2J—
za pol leta................. »J—
za tri mesece.................
Za nedeljsko fsdajo rs celo Isto . ••••••• JM
za pol leta........ • .......
fJkNnostl" u Primorsko
„V eduuKtl je moči"
Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet mt.........K 5*—
vsaka nadaljna vrsta.............2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti«. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajala v ulici Sv. Frančiška AsiSkega it 20. — Poftnohranilnlčnl račun 5t 841.652.
Ustaii se pripravljalo no naskok na Drač. - Elbasan pred padcem.
Psirotisti o ztvzetlo nesli Kraje.
DUNAJ 3. (Izv.) O zavzetju Kroie po vstaših se še poroča: Vstaši so oblegali mesto že ves teden. Posadka, b roječa 150 orožnikov, je ponovno prosila ministrskega predsednika Turkhan pašo za pomoč, a ta je odgovoril, da ne more poslati niti enega vojaka več. V nedeljo so se zbrali orožniki v Kaštelu in pričeli kratkomalo sami streljati na mestne prebivalce, da tako pokažejo svojo solidarnost z vstaši. Vsied tega so vstaši lahko mirno udrli v mesto in je zasedli. V mestu vihra sedaj turška zastava. Par orožnikov, ki so ostali knezu Viljemu zvesti, je pobegnilo v Drač.
DRAČ 2. (Kor.) Mesto Krojo je napadla četa vstašev in sicer iz 6 okoliških vasi. Napad so odredili glavni vprizoritelji vstaje. Po kratkem streljanju so se mo--ali pristaši kneza Viljema in 55 orožnikov umakniti v trdnjavo, kjer so jih vstaši oblegli. Do novega boja ni prišlo. Vstaši so zaprli oblegancem vodo, nakar se je rdnjava udala. Oblasti in kakih 30 orožji -:ov so dobili prost odhod in so odšli proti Draču.
IMm pr?đ poScem. - Drnf v nevarnosti.
I »UNAJ 3. (izv.) iz Drača se zvečer po-r- ča: Mesto Elbasan je že od vseh strani obkoljeno od vstašev. Posadka, ki je jako maloštevilna, se ne bo mogla več dolgo braniti in je vsak čas pričakovati padca mesta.
V Drač so tudi prispele vesti, da se vstaši, ki se nahajajo pred Šjakom, že pripravljajo na naskok na Drač. Čeie kneza Viljema radi tega z mrzlično naglico utrjujejo mesto.
Kot voditelj mednarodne kontrolne komisije pri iutršnjih pogajanjih z vstaši bo tungiral avstrijski konzul Kral, ki je znan kot izboren poznavalec albanskih razmer.
Okraj Elbasan v rokah vstašev.
RIM 3. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da je okraj Elbasan že popolnoma v oblasti muslimanskih vstašev. Uporniki so zavzeli tudi važno vas Pekinje. Vstaške čete, ki se nahajajo pred Šjakom, pa se že pripravljajo na naskok na Drač. Nov predlog albanske vlade za varstvo kneza Viljema.
DUNAJ 3. (Izv.) Kakor smo izvedeli, se je albanska vlada z ozirom na dejstvo, da razven Avstrije in Italije ostale velesile nočejo pristati na odposlanie mednarodnega detašmaja v Drač, obrnila na velesile z novo prošnjo, v kateri predlaga, da naj velesile koncentrirajo ob albanski obali del svojega brodovja, tako da bi mogle v najskrajnejšem slučaju, če bi knez Viljem potreboval nujno pomoč, takoj izkrcati svoje čete. Med velesilami se sedaj tozadevno že vrše pogajanja. Nemčija je baie izjavila, da bi na to formo varstva kneza Viljema pristala, če jo akceptirajo tudi ostale velesile.
Zavlačevanje pogajanj.
DRAČ 2. (Kor.) Ker še niso dospeli vsi vsiaški delegati v Šjak, kjer bi se morala pričeti danes pogajanja s kontrolno komisijo, so zahtevali vstaši, da se odlože pogajanja na nedoločen čas.
RIM 3. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača: Vstaši so zasedli Krojo. Trije delegati vstašev so dospeli v DraČ in so povabili člane mednarodne komisije na razgovor, ki se bo vršil morda že jutri. Vstaši bodo stavili svoje pogoje in zahtevajo. da se sprejmejo v celoti. Delegati vstašev so ostali v mestu dve uri, nakar so se vrnili v Krojo. Položaj v Draču je nespremenjen.
RIM 3. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača, da so poslali vstaši kontrolni Loinisiji pismo, v katerem izražajo oster protest proti temu. da so prišli Malisori v Drač. Komisija se je posvetovala o tem vprašanju, in je prišla do sklepa, da tvori to dejstvo res precejšnjo težkočo za re-itev njene naloge. Predsednik komisije je opozoril na to tudi kneza Viljema. Jutri odpotuje kontrolna komisija v Sjak. Vstaji so zasedli Krojo in Pekine in zagospodarili nad celim ozemljem, na katerem ima Essad pa§a svoja posestva, Vstaši so Essad pašine posestva močno zastra-žilL
Malisori in Mirkffci v Draču.
RIM 3. (Izv.) »Tribuna« in »Glornale
d* Italia« ostro kritizirata dejstvo, da je knez \ iljem zopet poklical v Drač katoliške Malisore in Miridite. »Tribuna« pravi: Ta korak kneza Vljema kaže jasno, tw> katerih političnih vplivih se ravna knez.	_____
feineveiši „ustavni14 akt grofa Stflrgkhe.
: NAJ 3. (Izv.) Danes stoji zopet v
rc ju notranje - politično vprašanje, je namreč izročila dopoldne pred-; državnega zbora dr. Svivestru ko predlogo za 1. 1914/15., z no-
I tivacijo, da je s tem predloga predložena državnemu zboru, kakor predpisuje zakon. Nikdo ne dvomi, da je ta motivacija le smešenje avstrijskega parlamentarizma in neki tukajšnji list čisto prav pripominja, ko pravi, da ni izključeno, da bo dunajska vlada v prihodnje izročila predloge kar zborničnemu vratarju, kajti efekt bi bil pravzaprav čisto isti. S tem, da je vlada izročila proračunski provizorij zborničnemu predsedniku, nikakor Še ni ugodeno zakonu, da se morajo izročati predloge državnemu zboru.
Jutranja uradna »Wiener Zeitung« priobčil je danes kar tri zasilne naredbe na podlagi § 14., kar oči vidno dokazuje, da ministrski predsednik grof Stiirgkh nikakor ne misli dovoliti poletnega zasedanja državnega zbora in splošno se smatra to kot napoved ministrskega predsednika, da bo jutršnja češko-nemška spravna konferenca, katere namen je, dognati možnost izposlovanja parlamentarnega delovanja, popolnoma brezuspešna. Absolutistični koraki vlade so naleteli tudi v konservativnih krogih na jako ostro kritiko.
Ob tako neugodnih razmerah se pripravljajo Čehi in Nemci na jutršnjo prvo konferenco glede spravnih pogajanj. Načelniki čeških strank so imeli tekom današnjega dite posvetovanje, katerega so se udeležili: poslanca Stanek in Viško v s k y za agrarce, C h o c za narodne socijalce, prof. Masaryk za t. zv. neodvisno skupino, Maštalka pa za mla-dočeško stranko. Masaryk in Choc sta izjavila, da neodvisna skupina in narodni socijalci ne morejo sodelovati na jutršnji spravni konferenci, ki da se bo vršila pod egido vlade, katere nelojalno, protiustavno in absolutistično postopanje postaja že kar očito. Posl. Choc je poleg tega še na-glašal, da narodni socijalci nikakor ne morejo sedeti skupno z dr. Kramarem poleg grofa Sturgkha, ki da sta največja obre-kovalca čeških narodnih socijalcev. Posvetovanje načelnikov čeških strank se je končalo s pozivom opozicijonalnih poslancev na posl. Staneka, naj se tudi on postavi na jutršnji konferenci na stališče: Pred konstituiranjem češkega deželnega zbora ne sme priti do zasedanja državnega zbora.
Tudi na seji načelnikov nemških strank so se pojavila jako radikalna mnenja in je v očigled tem okolnostim toliko kakor gotovo, da bo jutršnja češko-nemška spravna konferenca — brezuspešna.
Državni proračun za leto 1914J1915.
DUNAJ 3. (Izv.) Danes je finančno ministrstvo doposlalo zborničnemu predsed-sedstvu državni proračun in načrt finančnega zakona za I. 1914./1915. To je prvikrat, da se nanaša proračun na celo leto, odkar se je preložilo proračunsko leto na dobo od 1. julija do 30. junija. Za čas od 1. januarja do 30. junija 1. 1914. je bil, kakor znano, vrinjen prehodni proračun. Proračun za novo poslovno leto izkazuje 3.460,726.156 K izdatkov in 3.460387.902 K dohodkov, potemtakem 261.764 K prebitka. Izdatki so se napram proračunu za leto 1913. zvišali za 318,545.014 K, dohodki pa, za 318,496.363 K. Višji dohodki so naslednji: pri direktnih davkih 50.2 milijona, pri indirektnih davkih <36 milijonov, monopolih (tobak, sol, loterija) 91.7 miL, državnih obratih 42.7 mil.; skupaj 250.6 mit. Večje izdatke ima pred vsemi finančno ministrstvo in sicer v znesku 139.7 milijona, od tega 30 milijonov za izvedbo službene pragmatike, 40 milijonov za višje preod-kaze deželam in 53.8 mil. za razredno loterijo. Potem so višji izdatki za skupno armado in mornarico ter deželno brambo. — Načrt finančnega zakona pooblašča finančnega ministra za najetje posojila v znesku 222,800.000 K, in sicer 120,000.000 K za železniške gradnje in nabavo voznega materijala, 102,800.000 K pa za izredne potrebščine vojske in mornarice.
Ožja nadomestna držav nozborska volitev na Češkem.
PRAOA 3. (Izv.) Jutri se bo vršila ožja nadomestna državnozborska volitev v Žamberškem okraju za mandat dr. švihe. Mladočehi so pozvali svoje pristaše, naj glasujejo za socijalista Krejčija proti narodnemu socijalcu Netolickemu. Realisti so dali svojim pristašem proste roke. Z ozirom na sklep mladočehov, je izvolitev socijalista Krejčija skoro zagotovljena.
Kooperacija med dalmatinsko hrvatsko narodno in napredno stranko.
SPLIT 3. (Izv.) Na skupni seji zastopnikov hrvatske narodne in hrvatske napredne stranke je bila sklenjena kooperacija obeh strank v boju proti napredujočemu klerikalizmu v Dalmaciji. Da se omogoči kooperacija, so sklenili zastopniki predlagati strankinim zborom, naj se izločijo iz strankinih programov one točke, ki ustvarjajo med obema strankama preostra nasprotstva.
Državni poslanec 2darsky se umakne iz političnega življenja.
PRAOA 3. (Izv.) Podpredsednik državnega zbora, češki agrarni poslanec Ždar-sky, se namerava umakniti iz političnega življenja in bo najbrže odložil tudi svoj državnozborski mandat.
Cesar pomOostll Radića.
DUNAJ 3. (Izv.) Iz Zagreba se poroča, da je cesar pomilostil saborskega poslanca Stjepana Radića, ki je bil za Cuvajevega gospodstva radi dozdevnega upora proti oblastim, obsojen na večmesečno ječo. — Po naših informacijah se prošnja za pomilostitev res že nahaja v kabinetni pisarni, vendar pa cesar akta še ni podpisal.
Kral] Ferdinand na Dunaju.
DUNAJ 3. (Izv.) Danes je prispel semkaj v spremstvu svojega tajnika Čipke, bolgarski kralj Ferdinand, ki se nastani za dalj časa v gradu Ebenthal.
Zopet nov »veleizdajnike.
LVOV 3. (Izv.) V vasi Čarny je bil danes aretiran rusinski župnik Jurčakjevič; baje radi veleizdaje na korist Rusije.
Avdijence.
DUNAJ 3. (Kor.) Cesar je sprejel danes v Schonbrunnu v posebni avdijenci novo-imenovanega pomočniha japonskega atašeja majorja Schinieja Hata, pruskega ritmojstra, ki je komandiran k neki španski jahalnici, Walzerja in braziljskega mornariškega atašeja fregatnega kapitana Arturja Thomp-sona.
DUNAJ 3. (Kor.) Danes dopoldne je sprejel cesar v avdijenci mornariškega poveljnika admirala Hausa.
Konstituiranje poljedelskega sveta.
DUNAJ 3. (Kor.) Danes dopoldne se je konstituiral v poslanski zbornici poljedelski svet za IV. funkcijsko dobo. Po otvoritvi seje je poudarjal predsednik poljedelski minister Zenker važne naloge, ki čakajo poljedelski svet v tej dobi. Najvažnejša so vprašanja glede carinskih in trgovinskih pogodb, uvedba zakona glede električnih naprav, glede bega iz dežele, razbremenitve zemlje in glede delavskih pogodb. Izvoljeni so bili tozadevni odseki. Kongres čeških naravoslovcev in zdravnikov.
PRAOA 3. (Kor.) V deželnem gledališču se je vršilo danes dopoldne zadnje zborovanje V. kongresa čeških naravoslovcev in zdravnikov. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se zahteva ustanovitev druge univerze v Brnu, samostojna visoka šola za kmetijstvo in češka višja veterinarska šola. Ruska duma.
PETROGRAD 3. (Kor.) Petrogradska agentuia poroča, da je bil v današnji seji ruske dume zopet izvoljen za predsednika odstopivši predsednik Rodzjanko. Z »pet izvoljeni predsednik se je zahvalil za izkazano mu zaupanje in je opominjal člane, i a naj se vzdrže maler kostnih nasprotstev, ki osenčujejo uspešno in jasno delo dume za obči blagor ruske države.
Izza kulis borbe med mladočehi hi narodnimi soOlaltL
DUNAJ 3. (Izv.) Na današnjem posvetovanju načelnikov čeških strank je poslanec Choc, utemeljujoč stališče, da narodni socijalci ne morejo sodelovati skupno z dr. Kramarem in grofom Sturgkhom, pripovedoval tudi sledečo zanimivo zadevo:
Kakor znano, toži dunajski urednik »Češkega Slova«, Simek, mladočeške »Narodne Liste«, ki so mu očitali, da je decembra meseca predlanskega leta posredoval med vlado in narodnimi socijalci, ki bi bili za 250.000 K pripravljeni opustiti obstrukcijo. V Jej zadevi so bili do-sedaj zaslišani: dvor. svet. O r e i f iz ministrskega predsedstva, dr. Kram a f in ministrski predsednik grof Stiirgkh. Dr. Kramaf je med drugim izpovedal, da mu je grof Stiirgkh sam pripovedoval o imenovanem posredovanju in da se je Stiirgkh sam napram njemu izrazil: »Da
tem.....ne da niti ficka.« — Ministrski
predsednik je kot priča zaslišan izpovedal, da so mu njegovi uradniki pripovedovali, da bi bili narodni socijalci pripravljeni za 250.000 K opustiti obstrukcijo. Izjavil je tudi, da mu je znana izpoved dr. Kramara, a je ni niti korigiral.
Poslanec Choc je radi tega sedaj izjavil, da sta dr. Kramaf in grof Stiirgkh namenoma zasukala stvar in obrekovala narodno-socijalni klub, vsied česar so narodni socijalci prisiljeni, da prekinejo vse stike ž njima.
V nadaljni razpravi je titdi mladočeški poslanec Maštalka, zaslišan kot priča, izjavil, da se ne strinja s taktiko mladočehov proti narodnim socijalcem in da je v protest proti pisavi »Narodnih Listov«
tudi že odložil članstvo v upravnem odboru mladočeške tiskarne, kjer se tiskajo »Narodni Listi«.
Srbska kabinetna kriza.
BELGRAD 3. (Izv.) Zvečer se v političnih krogih zatrjuje, da nt izključeno, da pride med opozicijonalnimi strankami do sporazuma. V tem slučaju bi prevzeli vlado mladoradikalci z Ljubo Davidovi-ćem ali pa Draškovićem na čelu. Portfelj zunanjega ministrstva bi ponudili mladoradikalci dunajskemu poslaniku Jovano-viču, ali pa bukareškemu poslaniku Gavri-loviču. Staroradikalci nasprotno trdijo, da pride med krono in Pašlćem glede oficirske afere, ki je glavni povod nezadovoljstva kralja Petra, najbrže še do sporazuma.
BELGRAD 3. (Kor.) V političnih krogih se zatrjuje, da je bil kralj pri volji poveriti Pašićevemu kabinetu vodstvo novih volitev, vendar le pod pogojem, da se umakne določba glede prioritete civilnih oblasti pred vojaškimi oblastmi in sicer ali popolnoma, ali pa da se omeji samo na staro ozemlje. Ministrski svet, kateremu je Pa-šič dal to zahtevo v presojo, je pa sklenil soglasno, da ostane ta določba pravomoćna za vso Srbijo. O sedanjem položaju se zatrjuje, da se bo dosegel kompromis s krono in starimi radikalci in da bo poverjen z izvršitvijo novih volitev še Pa-sićev kabinet, posebno ker si je kralj pri-držal nadaljno odločitev in ker najmočnejša stranka, mladoradikalci nočejo kompromisa z ostalimi opozicijonalnimi strankami.
BELGRAD 3: (Kor.) Kralj je sprejel demisijo kabineta. Predsednik skupšči ie Andre Nikolič je bit pozvan danes v vladno palačo, da se udeleži posvetovanj o parlamentarni situaciji. Uspeh teh p svetovanj ni znan.	_
Mešana komisija za ureditev razmer med
Romunijo in Bolgarijo.
BUKAREŠT 3. (Kor.) Bolgarska in romunska vlada sta se sporazumeli, da se izvoli posebna mešana komisija, ki bo imela nalogo, rešiti razna sporna vprašanja med Romunijo in Bolgarijo in urediti medsebojne razmere. Ta komisija pa ne bo delovala kakor so poročali Bolgari v Sofiji, marveč v Bukareštu.
Bolgari napadli grško cerkev v Sofiji.
SOFIJA 3. (Kor) „Agence Tel. Bulgare" poroča: Danes so razobesili Grki na tu-kajšni grški cerkvi grško zastavo. To je povzročilo med Bolgari veliko vznemirjenje. Pred cerkvijo sr je zbrala velika množica Bolgarov, ki so vdrli v cerkev in h teii raztrgati grško zastavo. Pravočasn je prišel močan pol cijski oddelek, ki je nasilne Bolgare iztiral s silo iz grške cerkve in preprečil onečaščenje grške zastave v grški cerkvi.
Nasilstva proti Srbom.
MOSTAR 3. > Kor.) Sedem članov Srbov tukajšnjega občinskega sveta je odložilo občinske mandate. Po. od odložitvi je dala resolucija sklenjena na shodu Turkov, ki so sklicali shod povodom spopada med srbskimi in turškimi kmeti. Resolucija je naperjena proti Srbom. Posebno zn čilno je to, da je to resolucijo podpisal tudi župan Mu-jaga K<»madina.
Avstrijski organizator turškega gozdarstva.
CARIGRAD 3. (Kor.) Avstrijski višji gozdarski svetnik Feith, ki je stopil v turško službo, da organizira turško gozdarstvo, je bil danes pri velikem vtzirju, ki mu je izročil zelo obsežna pooblastila, ki ga pooblaščajo popolnoma p svojem preudarku urediti turško gozdarstvo.
Ali bo mogoče dvigniti parnik »Empress of Ireland«?
LONDON 3. (Kor.) »Times« poročajo iz Montreala, da so strokovnjaki soglasno izjavili, da bo mogoče dvigniti potopljeni parnik »Empress of Ireland«. Parnik leži v času oseke 19 niti globoko (nit = 1829 metrov), za časa plime pa stoji voda 9 niti visoko nad najvišjim delom potopljenega parnika.
Preiskava.
OTTAWA 3. (Kor.) Spodnja zbornica je sprejela danes zakonski predlog, da se izvoli posebna komisija, ki bo preiskala vzroke nesreče.
in jih popolnoma razbil. Potolkel je tudi pomožne čete, ki so jim prišle na pomoč. Vladne čete so izgubile 46 mož in 4 častnike. Vstaši so vjeli 14 častnikov, katere so postrelili. Med ustreljenimi je tudi polkovnik Caves.	_
Delavsko gibanje.
SIDNEY 3. (Kor.) Reuterjev urad poroča, da je ustavljeno v rudokopih v Nevv Castie delo v 9 rovih in sicer zaradi tega, ker delavci nočejo prevzeti popoldanskega dela 3500 delavcev je brez zaslužka.
LVOV 3. (Kor.) V Boryslavskem rudokopu stavkajo že 8 dni vsi delavci. Zahtevajo zvišanje. Včeraj je prišlo do velikih izgredov. Stavku joči delavci so napadli stražarje in vdrli v rove. V enem rovu so zanetili ogenj, ki je napravil že ogromno škodo in ki preti uničiti vse sosedne rove. Okrajno glavarstvo je prosilo za vojaško pomoč. — Danes je dospel v Boryslav močan oddelek vojakov, ki so zasedli rove.
Velika železniška nezgoda.
VINKOVCI 3. (Izv.) Tu sta zadela skupaj dva tovorna vlaka. Vozovi so vsi razbiti. Škoda znaša 3'>0.000 kron. K sreči se ni noben človek ponesrečil.
M oflgouor.
Položaj v Mehiki. — Huerta je pripravljen odstopiti.
NIJAOARA FALLS 3. (Kor.) Mehikanski delegati so izjavili, da je Huerta pripravljen odstopiti vendar pa še le takrat, ko bo dežela politično urejena in ko si bo pridobila bodoča merodajno javno mnenje.
Boj med vstaši in vladnimi četami.
DURANGO 3. Kor.) Reuter|ev u*ad poroča, da je napadei po kovnik Fernando Reyes s 600 vstaši vladne čete pri Salinas
Niso še izumrli ljudje, ki menijo, da opravljajo bogve kako imenitno delo, ko zahtevajo s preobilico odločnosti, naj jim odpro vrata, ki so — že odprta. Iz rodu tacih čudakov je tudi tržaški Žid in italijanski poslanec v rimski komori, znani »republikanec« Salvatore Barziiai. Kakor nam je sporočila brzojavka iz Berolina v torkovi številki, je ta glasoviti in doslej najglasneji zastopnik iredente v nekem tamošnjem listu priobčil članek, ki je sim-ptomatičen zato, ker potrja, kar^ je trdil g. dr. Rybaf na javnem shodu v bkednju: da so namreč naši Italijani izpremenili taktiko, da so prešli od bomb in petard k taktiki — potajevanja! Poti te taktiki je ubrai tudi onorevole Barziiai: zatajeval je v onem članku — irredentizem! Trdil je, da se v Italiji že tekom dolgih let ni pojavila nobena protiavstrijska demonstracija ki bi ne bila opravičena po postopanju proti avstrijskim Italijanom. Barziiai hoče torej uverjati široko nemško javnost, da je le avstrijska vlada kriva, če se dogaja v Italiji kaka Avstriji neljuba demonstracija!! In iz tega njegovega zatrdila naj bi javnost sklepala, da sicer ne bi bilo po Italiji niti sledi kakega protiavstrijskega razpoloženja!! Avstrija naj bi dobrohotno postopala se svojimi Italijani, pa bi bilo vse dobro, pa bi videli, da irredente — ni!
Zanimivo in za psiho Italijanov značilno pa je, kako ta gospod argumentira v podkrepljenje svoje zahteve, naj bi Avstrija dobrohotno postopala z Italijani!! — Podpirala in favorizirala naj bi jih zato. ker je Slovanov mnogo, Italijanov pa malo!! Krasno, tem krasneje, ker s tem, da stavlja v paralelo število Slovanov in Italijanov v Avstriji, odkrito priznava, da politika dobrohotnosti do Italijanov naj bo — protislovanska!! Ali tudi za to več nego čudno zahtevo ima g. Barziiai svoj argument: v Avstriji je res le 800.000 Italijanov, ali oni imajo v Italiji 36 milijonov bratov, s katerimi so združeni nerazdruž-Ijivo. Teh 36 milijonov v Italiji naj avstrijska vlada ne vznemirja!! Torej: radi bogatega strica naših Italijanov v Italiji naj Avstrija duši milijone svojih slovanskih državljanov!! Samo na nekaj je pozabil dobri g. Barziiai, na to namreč, da seta sulica daja zasukati, da ima njegova palica dva konca, da se prav ta njego\ argument daja porabiti proti njegovi . . argumentaciji. Pozablja namreč, da i maje milijoni avstrijskih Slovanov še več milijonov, nego jih šteje Italija, krvnih ii jezikovnih sorodnikov izv m avstrijske države!! Če torej meni g. Barziiai. da mora avstrijska vlada v svoji notranji avstrijski politiki računati s 36 milijoni \ Italji in temu primerno z ljubečo roko bo žati 800.000 Italijanov v Avstriji, kolik; več razloga ima, da je iz ozirov na mnogo več milijonov Slovanov izven mej države pravična v svoji notranji politiki napram mnogim milijonom svojih Slovanov?!
Kaj pravi g. Barziiai?! To je vendar najenostavneje in vendar železno logičen zaključek, ki izhaja iz njegove lastne argumentacije! Najznačilneje pa je, da postaja g. Barziiai malobeseden ravno tam, kjer naj bi bil najgostobesednejji! Mesto da bi s konkretnimi podatki in dejstvi dokazal tisto avstrijski vladi očitano preganjanje in dušenje Italijanov, ki da opravičuje demonstracije po Italiji, pa se omeja na splošno frazo, »naj Avstrija pravično in primerno vpošteva duševne interese bratov v Avstriji!«
Kolika previdnost v izražanju! Izpre-menjena taktika! Le o »duševnih« interesih govori! Malo jasneje besede vele-
Stran I!
»EDINOST« it 121.
V Trstu, dne 4. Junija 1914.
cenjeni g. Barzilai. bi želeli mi. Kaki duševni interesi so mu na srcu? Verski? Menda ne, kolikor poznamo mi njega in njegove somišljenike in soplemenjake v Avstriji. Torej? Šolske? Ali jih morda avstrijska vlada ovira v njihovem kulturnem razvoju! Mari morda zatira njihovo Šolstvo? Sole in zavodi takorekoč za vsakim oglom in vseh strok govore proti takemu domnevanju. Bila bi le ena edina kulturna zahteva, ki jim ni izpolnjena: vseučilišče! Toda, tudi na tem ni kriva avstrijska vlada, ampak so krivi avstrijski Italijani sami, ker ovajajo z vsem svojim postopanjem, da napravljajo iz kulturne zahteve — politikum, ker hočejo z u-re sni cen je m tega postulata dobiti nacionalno bojno sredstvo proti Slovanom in Izzivljajo s tem odpor teh poslednjih. Da ni temu tako, da ni jasno, da hočejo Ita-Ijani z vseučiliščem v Trstu — in ravno v Trstu: Trieste o nulla! — utrditi svojo politično pozicijo v teh krajih in da je v njih toliko čuta pravičnosti, da bi z dejanji podpirali naše zahteve po izpopolnjen ju našega šolstva: imeli bi Italijani že svoje vseučlišče!!
Kje je torej tisto dušenje in proganjanje?! I seveda: če oni občutijo kakor zatiranje zahtevo, da naj bo avstrijska vlada, poleg njih, pravična tudi do drugih narodnosti, potem so res proganjani! In bodo v bodoče še veliko bo!», kajti vedo naj, da radi 36 mlijonov v Italiji, mi Slovani, posebno pa Jugoslovani, ne bomo več dopuščali, da bi nas avstrijske vlade dušile in nam odrekale, kar nam gre po avstrijskih zr.konih kakor avstrijskim državljanom !
m\l
Srbska skupščina, demisija kabineta, nove volitve. V včerajšnji seji srbske skupščine bi se bilo moralo izvršiti drugo branje zakonskih načrtov glede podaljšanja vojaške aktivne službe in glede izrednega vojnega kredita v znesku 122 milijonov dinarjev. Glasom sklepa vlade pa je izročil ministrski predsednik Pašić že 21. majnika kralju zahtevo, da naj poveri vladi še pred definitivnim votiranjein obeh vojnih predlog mandat za razpust skupščine in za izvršitev novih volitev. Zanašajoč se, da bo kralj izpolnil to zahtevo, je sklenila staroradikalna vladna stranka, da votira v tej seji obe vojni predlogi, nakar se skupščina takoj razpusti in se razpišejo nove volitve v začetku meseca avgusta. Ker pa kralj do snoči ni izpolnil zahteve ministrskega predsednika, je sklenila vlada, da počaka še danes do 10 ure. Ker pa tudi do tega časa vlada ni dobila zahtevanega mandata za nove volitve je bila seja skupščine odgodena do petka z motivacijo, da je vlada zadržana udeležiti se sej skupščine. V parlamentarnih krogih izjavljajo, da je kabinet Pasiča podal po preteku kralju danega roka demisijo, ker uvidi v tihem odklonu njegovih zahtev nezaupanje krone. Včeraj popoldne je bil
nato objavljen oficijelni komunike, glasom t	.
katerega vzame krali na znanje demisijo! nemškega sporazumljenja, pa se je ogla-Pasičevega kabineta in si obenem pridrži sil »Indipendente« minule sobote z dolgim nadaljnje odločbe	člankom, kjer naglasa, da ta zveza ni od-
— kritosrčna, ker postopanje Nemcev v Poreču da je naperjeno naravnost proti Italijanom. V Poreču da hočejo v sporazumu s črnormenimi in Slovani ustanoviti zaveže zopet se je neumno zaletel! Nemški tišče umetnikov (Kiinstlerhaus), ki naj Schulverein je dal na svojem letnem zbo- vedno bolj pritegnejo k sebi obal morja, rovanju o Binkoštih nemško - italijanski ki za Italijane ni Adrija, ampak latinsko zvezi svoj blagoslov. Za »Piccola« in morje, mare nostrum! Ta Kiinstlerhaus da »Wochenpesto« je seveda to velik praz- bo napad na italijansko posest. In »Indi-nik. Ne vemo pa, ali bo tistim Italijanom, pendente grozi z jezo naroda proti tistim, ki imajo še kaj narodnega ponosa in pošte- ki se radi trgovskih dobičkov usužnjujejo nja v sebi, tudi v zadoščenje obvestilo, tujincu ter se sramotno prostituirajo sov-združeno z blagoslovom: da bo namreč ražniku. In kar najbolj boli »Indipenden-vsled te zveze možno ustanoviti mnogo ta«, je dejstvo, da je v tej nemško-črno-nernških šol v Primorju!! Ali ni, da mora rmeno-slovanski zvezi udeležen tudi mož, vspričo tega zmagoslavja nemštva v Pri- ki je predsednik društva, ki naj s telesno morju obliti rudečica sramu in ogorčenja vzgojo združuje in uresničuje »i_nostri_piu
irroLn nnSion r» italiianckn lice?! Tn 17-
prispevke po Nemčiji in jih oddajal društvu. Vsled tega da ima sedaj Schulverein svobodno roko, da bo mogel odslej usta-novljati po Nemčiji podružnice in bo Nemčija prav izdatno podpirala delovanje Schulvereina!! — Po tej vesti je pograbil »Piccolo« kakor lačen pes po dobri kosti!! Triumfuje namreč tako-le: Vse žive sile nemškega cesarstva bodo prihajale torej avstrijskim Nemcem na pomoč. Ko gre torej za brambo narodnosti, nikdo niti od daleč ne misli na ekzistenco mej, ki morejo ločevati Nemce! Tudi Slovani ne poznajo takih mej. Tudi Hrvatje v Banovini se zanimajo n. pr. za slovansko gibanje v Trstu. Tako so ban hrvatski, sabor, zagrebška občina — da-sl so tudi onkraj meje — poslali denarne prispevke za hrvatsko šolo v Trstu! In potem se postavlja »Piccolo« v samosvestno pozituro, Češ: kar je dovoljeno Hrvatom, ni smeti šteti v greh avstrijskim Italijanom! Tudi ti morejo sprejemati pomoč iz vse Italije za svoje šolsko delovanje!! In tu ravno pa se je »Piccolo« zopet enkrat neumno zaletel, kakor se vsakokrat, kadar hoče postavljati analogije, ki — ne drže. Ni to vse eno, spoštovani veliki gospod z Goldonijevega trga! Vse kaj druzega je, če tržaški Hrvatje dobivajo pomoč iz Hrvatske, ali pa če tržaški Italijani dobivajo pomoč iz Italije. Tu vmes je neko malo vprašanje . državne pripadnosti. Hrvatska in Trst sta dela iste monarhije in sta prisegla zvestobo isti dinastiji! Tržaški Italijani pa niso pripadniki italijanske države in njihov vladar ni kralj Viktor Emanuel, kakor so Hrvatje pripadniki avstrijske monarhije in je njihov vladar Fran Josip I.!! V tem je tista mala razlika, ob kateri »Piccolov« primer s Hrvati šepa na vseh nogah. Naj nam odgovori »Piccolo« na to-!e vprašanje: kako bi bilo, če bi mi nabirali denarne prispevke po Rusiji in Srbiji in če bi naša šolska družba ustanovljala podružnice po teh dveh slovanskih državah?!! To bi kričali isti Nemci in isti »Piccolo« o panslavizmu, o panslavističnem rovarenju, veleizdajstvu itd.! Pa kaj pravimo: kako bi bilo? Saj že sedaj klevečejo tako, ko nam take zveze in take podpore le nesramno insinuirajo, podtikajo!! Vprašujemo pa: kako bi bilo šele potem, ako bi mi res dobivali podpore iz Srbije in Rusije, pa tudi če bi bilo to le v kulturne namene?!! — Sicer pa naj se Italijani le vesele svoje zveze z Nemci in na napredku — Schulvereina!! Pride že za smehom jok. Ce ne bo prepozno! Kogar hočejo bogovi uničiti, ga udarjajo s slepoto!!
Od g. dr. Josipa Mandića smo prejeli izjavo glede na pojasnilo predsednika političnega društva „Edinosti" g. dr. Wilfana, in jo priobčimo v jutrišnji številki.
V snočnji seji mestnega občinskega sveta se je pričela razprava o proračunu mestne občine tržaške za leto 1914. Razprava se bo nadaljevala nocoj ob 7.30 in priobčimo skupno poročilo v jutršnji Številki.
So že v navskrižju! Med tem, ko »Piccolo« nadalje goni svoj mlin italijansko-
Domače vesti.
vsako pošteno italijansko lice?! To iz daistvo imenujejo pri »Piccolu* čuvanje del matrimonio nazionale! — Neko drugo sporočilo na zborovanju »Schulvereina« je dalo »Piccolu« povoda, da zagreša zopet eno svojih navadnih nerodnosti. Pred-(tria! — Tudi ta incident priča, kako za-sednik Gross Je namreč prijavil, da je vod- vratni so drug proti drugemu ti nemško-stvo Schulverein^ razveljavilo pogodbo z italijanski zavezniki. Nemci hočejo le iz-odborom v Berolinu, ki je doslej pobiral rabljati Italijane v svojo korist, ti posled-
alti e puri ideali«. Meni markija Pavla Po-lesinija in Oinnastico. Končno poživlja »lndipendente« poreške cittadine, naj se spominjajo prisege, ki so jo ob otvoritvi telovadnice položili »al 1'altare della Pa-
PODLISTEK.
Rdeti mlin.
S*U&« Kavitr dt Montčpia.
Romati.
Po alabastrovem obodu ublažena svetloba svetiljke je zadostovala, da je spoznal vse predmete v sobi. Zagrinjala ob postelji pa so mu zakrivala obe otroški posteljici in spečo mlado gospo.
S spretnostjo jaguarja, ki namerava planiti na svojo žrtev, se je Lascars splazil, da se je senca njegovega telesa skladala s senco, ki so jo metala težka zagrinjala na preprogo.
Ko je dospel do postelje, se je vzravnal in je vnovič pomolil glavo naprej.
Pavlinino lice je bilo obrnjeno k steni. Glavo so jej obdajale čipke blazin kakor lahni snežni oblački in so skrivale Lascar-su line in nežne poteze Pavlininega profila.
Lascars je potegnil predpasnik iz nedra.
— To bo pravi mojstrski čin, — je radostno govoril sam pri sebi; — markizi zamašim usta, ne da bi Jej pustil tudi le toliko časa, da bi mogla izdihniti.
Stopil je par stopnjic navzgor proti postelji, držeč z obema rokama oni predpasnik, in se je pripravljal, da bi vrgel predpasnik, kakor mehikanski laso, svoji žrtvi čez usta in tako zadušil njen krik in vik za pomoč.
Le še trenutek in zločin bi bil storlea;
toda v tistem trenutku se je markiza zge-nila.
—	Prebuja se, — si je mislil Lascars. — Najmanjša neprevidnost bi mogla pokvariti vse. Počakajmo torej!
Po bliskovo je skočil za zagrinjala, ki so v težkih gubah visela z baldahina nad posteljo.
Preteklo je par sekund. Zdelo se je, da se markiza ni probudila. Ćuti je bilo še vedno njeno lahno dihanje, dočim je drugače vladala globoka tišina.
Lascars je ponovno pomolil glavo izza zagrinjala. Markiza je spala, vendar pa se je nekoliko obrnila v postelji. Lice je imela obrnjeno proti sobi in nočna sve-tiljka ga jej je obsevala.
Baron je pogledal to lice in vkljub temu, da se je izborno znal premagovati, je zatrepetal na vsem životu. Opotekel se je skoraj in v tej razburjenosti mu je padel iz rok svilen predpasnik, s katerim je hotel markizi zamašiti usta.
—	Pavlina! Pavlina je! — je jecljal prestrašeno.
—	Ta visoka in mogočna dama, ta presvetla markiza d' Herouville, ta presrečna in prebogata gospa je moja vdova, ali pravzaprav moja žena!
Za nekaj časa ga le to presenečenje popolnoma omrtvilo. Prisotnost duha mu je izginila popolnoma. Umeknil se je v ozadje in se brez moči zgradil v prvi naslanjač, ki ga je dosegel. Vendar pa le ta slatost potrajala le malo Časa.
nji pa so že iz sebe radi enega — »Kiin-stlerhausa«! »Piccolo« pa brblja o lepi skupnosti nemških in italijanskih interesov. Da ni nas Slovencev, bi se klali med seboj, da bi bilo vse krvavo.
Ni ga prifetoejšesa izleta v bližnjo okolico, nego je izlet v naše prijazne Bar-kovlje, oni kotiček naše slovenske zemlje ob Jadranski obali, ki ga je narava obdarila z izredno krasoto. Zato se tudi ni čuditi, da ga ni dneva v letu, da ne bi kar vrvelo mestnega občinstva tja ven, da se otrese svojih dnevnih skrbi in težav ter naužije svežega zraka in naravne lepote. Koliko bi dali tržaški Italijani, da bi mogli naše Barkovlje imenovati svoje, da bi mogli reči, da je ta najlepši kraj tržaške okolice, v neposrednem sosedstvu »samoitalijanskega« Trsta tudi italijanski. In to tembolj, ker so bili časi, ko so mislili, da jim je preko Barkovelj prosta pot v »obljubljeno deželo«. Toda pred četrt-stoletjem je nanovo vzkipela slovenska narodna zavest postavila v Barkovljah tako trden jez laškemu prodiranju v našo last, da niti pomisliti ni več mogoče, da bi mogla kedaj prodreti preko njega laška pohlepnost po naši posesti. Tedaj se je ustanovilo v Barkovljah pevsko društvo »Adrija«, ki je budilo in utrjevalo narodno slovensko zavest in vcepilo našim Barkovljanom s svojo slovensko pesmijo tisto mogočno ljubezen do rodne grude in milega slovenskega jezika, ki daje moč za najneustrašenejši boj za obrambo domovine. V nedeljo, 7. dne t. m., bo praznovala »Adrija« petindvajsetletnico svojega kulturnega in narodno-obrambnega delovanja. Kdo med tržaškimi Slovenci naj bi ne praznoval tega velikega njenega praznika ž njo? Njen praznik — naš praznik; njena slava — naša slava!
Ali je Bosna v Nemčiji? Pri c. in kr. vojaški železnici Banjaluka—Dobrlino v Bosni je razpisano tehnično pisarniško mesto pri progovzdrževalni sekciji v Prijedoru. A pogoj je znanje nemškega jezika in nekih drugih tehničnih opravil. Torej tako! Daleč smo prišli, da je pri bosenski železnici potrebno znanje samo-nemškega jezika!! In potem pravijo, da naša vlada ni nemška, da cilji naše vlade niso germanizacija slovanskih krajev! — Ako se upajo še v avtonomni Bosni kaj takega, potem ni nič čudnega, da se dogaja še hujše tudi pri nas. Poklicani narodni faktorji naj bi se postavili odločno po robu takim insultom! Tako-le tehnično pisarniško mesto sicer res ni bogve-kako imenitno in važno mesto. Toda gornji razpis je epizoda iz velikega zistema. Tudi najmanjšega preziranja in protiza-konitosti proti našim vitalnim interesom ne smemo mirno dopuščati. Kakor simptom skupnosti ima pomen za nas tudi vsaka najdrobnejša stvar. V tem slučaju porečejo, da tehnični pisarniški uradnik ne prihaja v dotiko z narodom! Hinavci! Ali ne živi med njimi, ali ne privede seboj družine? Se eden ali dva, potem pa zahtevajo nemške šole itd. Res je sicer, da je zahtevano le znanje nemščine, ne pa nemška narodnost. Ali, čim ni zahtevano poznanje hrvatsko-srbskega jezika, je sigurno, da dobi to mesto tujinec, Nemec!
Predavanje o kmetijstvu v Sv. Križu pri Trstu priredi »Tržaška kmetijska družba« v nedeljo, dne 7. t. m., ob 10 predpol-dne v prostorih g. Košuta Jos. (Splacni); razpravljalo se bo o raznih kmetijskih vprašanjih, pojasnjeval se bo lovski zakon za Trst in okolico.
Cvetlični dan, ki ga priredi ženska podružnica CMD dne 5., 6. in 7. junija, naj poda nov dokaz, da vrši tržaško Slovenstvo z vso požrtvovalnostjo svojo prevažno nalogo v narodnostnem boju. V naslednjih dneh naj zopet pokažejo tržaški Slovenci svojo ljubezen in naklonjenost do Družbe in naj krepko podpro to našo najvažnejšo obrambno organizacijo, ki skrbi, da ne potonejo tisoči slovenske dece v sovražnem italijanskem in nemškem morju. Brez dohodkov ne more naša šolska družba izvrševati svoje vzvišene naloge, zato naj ne bo Slovenca, ki bi v teh dneh odklonil od vrlih narodnih delavk ponujeno mu cvetko.
Šentjakobski cvetlični dan, ki ga priredi tudi šentjakobska podružnica CMD v soboto m nedeljo dne 6. m 7. t m. mora biti za Šentjakobčane in za stanovalce pri Sv. Mariji Magdaleni Zg rnji narodni praznik. Vsakdo naj prijazno sprejme cvetke, katere bodo razne gospodične ponujale, ter naj podari vsak po svoji moči primeren znesek naši prekoristni družbi Sv. Cirila in Metoda, katera nam vzdržuje pri Sv. Jakobu tako prekoristno Solo. Šentjakobčani in prebivalci pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji naj pokažejo v teh cvetličnih dnevih, da znajo ceniti koristi, katere nam daje Ciril-Meto-dova šola pri Sv. Jakobu. Gospodične in go-pe rodoljubke pri S/. Jakobu so najvljudneje vabljene, naj sodelujejo pri tem cvetličnem dnevu, ter da se oglase danes ob 8.30 zvečer v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu na pogovor. — Prosimo tudi cvetlic za cvetlični dan.
Najden pes. Pri Antonu Averf mlinarju v Kubedu, pošta Crnikal se nahaja lovski pes, bele barve z rjavimi lisami, že od meseca aprila t I. Doslej se ni še nihče javil. Lastnik je naprošea, naj se zglasi, drugače bo pes prodan. _
Skandal, ki je že nekoliko več nego škandal. Po mestu se šepečejo čudne stvari in pripoveduje se celo, da je za temi stvarmi in za tistimi ljudmi, ki so zapleteni vanje, tudi že oblast. Ne vemo, koliko je resnice na vsem tem — kakor nas zagotavljajo ie dobro poučenega vira, je stvar resnična od začetka do konca — zato tudi ne imenujemo oseb, U so zapletene vanjo, temveč prlpommiamo edino le, da so odlične osebe tržaške laške dru-
žbe, ki igrajo glavne ulog<^ v tem škandalu, in da bo tedaj, ko pride stvar na dan. precej presenečenja po mestu. Je pa stvar taka-Ie: Pri nekem odličnem gospodu, poznanem posebno dobro v tržaškem trgovskem svetu — recimo, da se ta gospod imenuje A, je bil uslužben sluga, neki B. Med gospodarjem A in slugo B se je razvilo razmerje, kakršno je precej hudo v navadi v visokih berolinskih krogih, kjer nosijo veliki zvonec razni knezi Eulen-burgi. To razmerje je potrajalo daljši čas. Potem pa si je sluga B poiskal službo pri drugem gospodarju, recimo, pri gospodu C. Iz svoje nove službe je pisaril sluga B potem vedno svojemu bivšemu gospodarju, gospodu A. Kaj mu je pisaril, ni popolnoma jasno; vsekakor pa so to bile najbrž zahteve po denarju in nazadnje skoraj gotovo tudi grožnje. Gospod A je pač nekaj časa zadovoljeval zahteve svojega bivšega sluge B; toda končno mu je stvar postala preneumna in skušal se je iznebiti nadležnega sogrešnika in izsiljevalca. Toda kako? Končno je našel pravo pot: s pomočjo nekega odličnega zdravnika, recimo gospoda dr. D, je spravil slugo B v opazovalnico tržaške blaznice, kajti dr. D je izrekel svoje strokovnjaško mnenje, da je sluga B blazen in da si v svoji blaznosti domišlja in izmišlja ono koin-promitujoče razmerje z gospodom A. Vse bi se bilo tako izšlo dobro, da ni nato. kar jc pač umevno, pogrešil gespod C svojega sluge, ki ga že par dni ni bilo na izpregled — seveda, ker je bil v norišnici. Začel je povpraševati po njem in končno ga je le zasledil. Ker je gospod C precej visoka oseba — gospod je dvorni svetnik — se mu je seveda posrečilo brezdvoinno dokazati, da sluga B nikakor ni blazen, temveč popolnoma pameten človek. Tako ga je kmalu rešil iz opazovalnice in s tem je potem seveda prišla vsa stvar na dan. To se pravi: izvedeli so jo nekateri ljudje in tudi mi. Kakor je razvidno že iz teh negotovih obrisov — imen, ki so nam znana, še nočemo imenovati — zavzame škandal precej široke meje. Gospodu A in gospodu dr. D bi znala v vsej stvari presti precej trda in morda bo prizadet tudi še kdo drug, ki je pomagal spravitic slugo B v opazovalnico. O stvari, ko postane godna, bomo še poročali. Upamo vsaj, da se ne izgubi v — aktih.
Aretirani žepni tat. Včeraj ponoči se je neki Giuseppe Corbatto v neki razvpiti hiši seznanil z nekim človekom, ki se mu je predstavil za Ernesta Theranda, rodom Francoza, po poklicu natakarja. Ko sta nekako okrog polištirih odšla iz one bez-nice, je nasvetoval Therand — ime bo najbrž napačno — svojemu najnovejšemu prijatelju, da bi se nekoliko popeljala kam z avtomobilom. Komaj sta pa sedla v avtomobil, pa je že opazil Corbatto, kako mu je Therand izvlekel iz žepa denarnico, v kateri je imel 30 K, in jo izročil nekemu drugemu, ki je bil žnjima. Corbatto je dal nemudoma ustaviti avtomobil in skočil za Therandoin, ki je hotel pobegniti. V istem trenutku pa mu je tudi oni neznanec vrnil denarnico. Theranda so vjeli in odgnali v zapor.
Loterijske številke, izrežbane dne 3. junija 1914:
Trst	14 64 5 74 89
Društvene vesti.
Izlet Nar. soc. mlad. organizacije v Sv. Križ je uspel, kakor nam poročajo, nad vse sijajno. Udeležilo se je tega izleta nad 60 bratov iz Trsta, v Sv. Križu pa so se pridružili tržaškim izletnikom kriški mladeniči, v imenu katerih je pozdravil tržaško mladino brat T e n c e. Odzdravil mu je predsednik N. S. M. O. brat Požar. Iz Košutove gostilne, kjer se je nato vršil mladinski sestanek, je visela modra zastava, ki jo je dala razobesiti v pozdrav tržaški nar. soc. mladini kriška podružnica N. D. O. Na sestanku, ki je bil zelo zanimiv in živahen, je vladalo veliko zanimanje. Govorilo je več bratov: Požar, Brandner, Tence, Kosoveli. Širok, Fer-jančič in drugi. Vsi so opozarjali na važnost mladinske organizacije, ki ima posebno v sedanjih narodnih bojih veliki pomen. Mladina se mora vsestransko vspo-sobiti, da bo lahko pomagala pri borbi za boljšo bodočnost naroda. Brat Tence je izjavil, da bo kriška mladina gledala na to, da se čim prej osnuje v Sv. Križu podružnica N. S. M. O. Mladina je na tem sestanku tudi izjavila, da bo delala z vsemi sredstvi na to, da Sv. Križ nikoli ne piide več pod rdeči ali kak drugi brezna-rodni terorizem. Po sestanku se je vršilo vpisovanje, nato pa izprehod po vasi. Pred odhodom — ob 6.30 zvečer — se je zbrala tržaška in kriška mladina pred Ko-šutovo gostilno, kjer je pod plapolajočo zastavo zadonela naša himna »Hej Slovani«. Omeniti nam je treba tudi mladinsko godbo »Parma«, ki je celi čas, tako pri zabavi, kakor pri odhodu, zelo lepo igrala in nas zabavala in navduševala. Pri odhodu je zopet pozdravil v imenu kriške mladine brat Tence, odzdravil pa brat Požar. Vil se je nato dolg izprevod proti postaji, ki se ga je udeležilo veliko Število Križanov. Na postaji je govoril poslovilni govor brat Brandner, nakar je vlak odrdral med navdušenimi živio-klici in prepevanjem narodnih pesmi. Prvi izlet N. S. M. O. je bil to. Dosegel je svoj namen v polni meri, to pa zlasti zato, ker se je vršil v Sv. Križu, ki je veljal za gnezdo breznarodnih socijalnih demokratov. Do kakih incidentov ni bilo prišlo, čeprav se je slišalo, da nas bodo socijalni demokrati napadali. — Slovenska mladina, pridruži se »Narodno-socijalni mladinski organizaciji«!
Akademlčno druitvo slovenskih tehnikov na Dunaiu ima svoj IH. redni občni
zbor v restavraciji Kudlaček „Budvveiser Bierhnlle" IV. okraj Schleifmiihlgasse 6, dne 6. junija 1914. točno ob 8 zvečer. Dnevni red običajen.
Zabavni večer, katerega je priredil pevski zbor Z. J. Ž. na binkoštni ponedeljek v gostilniških prostorih NDO je pokazal novo pot do tesnejšega zbližanja tržaških Slovencev ter edino in pravo pot k družabnemu življenju Ogromna udeležba je bila jasen dokaz pravega zanimanja za take prireditve. Da je pevski zbor Z. J. Ž. na pravi poti, je potrdila nav očnost državnega poslanca, g. dr. O. Rybara. Doseženi vsestranski uspeh bo gotovo povod nam pevcem, da nam bodo gotovo, kar iz srca želimo, kmalu zopet nudili podoben družabni večer. Za dobro in spretno naštudirane in lepo izvajane nam v dno duše segajoče slovenske pesmi, vsa čast in pohvala pevskemu zboru Z. J. Ž.
Šentjakobska podružnica CMD ima danes ob 8.30 zvečer v društvenih prostorih izredno odborovo sejo. Gospodje odborniki naj se je udeleže polnoštevilno.
Odborova seja N. J. M. O. se bo vršila danes, v četrtek, ob polidevetih pri Jadranu".
Zadnji sestanek bodečih sodelovalcev našega gledališča bo v torek 9. t. m. ob 8.15 v „Narodnem domu" v veliki dvorani. K temu sestanku se vabijo tudi vsi dramatični klubi iz okolice.
Za Sokolski župni zlet, ki se bo vršil dne 12. junija na Opčinah, se sestavi širši zletni odbor. Tem potom se vabijo vsi, ki so pripravljeni sodelovati, na sestanek v odborovo sobo Tržaškega Sokola, ulica Stadion 21, ki se bo vršil danes, dne 4. junija, ob 8 zvečer. — Predsedstvo Trž. Sokolske Župe.
narodna delavska or$onizacf]ti.
Sestanek pri Sv. Ivanu (pri K uderji na novi cesti) priredi „Narodna delavska organizacija" v soboto, dne 6 junija ob 8 zvečer.
Deželni odbor NDO naproša člane NDO, da vplivajo na mladino v to, da se vpiše v „Narodno-socijalno mladinsko organizacijo".
Pevski zbor NDO. Danes, v četrtek ob 8.30 vaja.
Protestni shod postiljonov je deželni odbor določil za nedelio ob 10 dopoldne na vrtu „Kons. društva" v Rojanu. Na ta shod je vabljeno trž. slov. delavstvo vseh strok. V Rojanu je postiljonski hlev in potrebno je, da ravno v tem kraju vzdignemo protest proti krivicam, ki se gode tovarišem postiljonom. Govoril bo na shodu tudi drž. in dež. posl. dr. R y b A r.
Posredovalnica dela NDO. Išče se mizarskega pomočnika.
Darov/.
—	Za magdalensko podružnico CMD : ob priliki birme Benjamina Svetina in Mire Kuret so darovali Gregorič, Kuret, Fabris in Svetina K 8, Skočier Fran 1 K, Novak Anton brivec 50 vin. — Odbor se najpri srčneje zahvaljuje darovalcem ter želi mnogo posnemovalcev; posebno sedaj o priliki birmovanja naj bi se naše zavedne botice in naši vrli botri spominjali naše magdaltn-ske podružnice CMD z majhnim dare ko m. Prosimo !
—	Za CM podružnico v Bazovici se je nabralo v veseli družbi „pri županu" v Pa-dričah za Bratoševo cvetlico K 4.26, za drugo F. Grgičevo cvetlico 1 K. Just Marc
iz Bazovice darova! 1 K. Skupaj K 6.26. Srčna hvala.
—	Odboru za »cvetlični dan« so donc-slali odkupnino sledeči rodoljubi: ga. Zinka Rybareva 10 K, Ivan in Milka Mankoč 20 K, Rad. Mankoč 5 K, Vladko Ternovec 5 K, Franjo Hmelak 5 K, Ljudevit Modic 3 K, N. N. 2 K, Linči Knaus 2 K. Skupaj 52 K. — Želimo mnogo posnemovalcev.
Vesti iz Oorillie.
Osebne vesti. Deželni glavar dr. Fai-dutti se je odpeljal na Dunaj radi raznih deželnih zadev. Vrne se v par dneh.
Iz Sežane. Umrl je tu v torek zvečer po dolgi, hudi bolezni, daleč na okoli znani gostilničar Lojze Šmuc. Pokojnik je bil blaga, dobra duša, zelo naroden, poln humorja in življenja, tako da ga težko sedaj pogrešajo njegovi gosti, znanci in prijatelji. Zanimal se je zelo za vse pojave našega narodnega življenja in se veselil z nami tudi našega napredka. Naša narodna društva je zelo rad podpiral. Osobito pa mu je bila naša »Edinost« nekak evangelij. Na smrtni postelji je naročil pisalki teh vrstic sledeče: »Ko zatisnein za vedno svoje oči, objavite mojo smrt v moji dragi »Edinosti« in povejte, da je umrl Lojze Šmuc, gostilničar in naroden mož v Sežani.« Tako, dragi nepozabni Lojze, danes, tako hitro po tvoji želji izpolnjujem s tugo tvoje naročilo in ti kličem: »Z bogom, dobri naš Lojze! Počivaj v miru in blag ti bodi spomin!« Gospe soprogi, naši ljubljeni Urški, in gg. sinovoma, pa naše iskreno in globoko sožalje!
Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici priredi v nedeljo dne 7. junija dirko Ronki-Gorica, javen ples in javno tombolo za K 200, činkvino K 100. Ker je čisti dobiček namenjen za šolske namene, naj blagovoli slavno občinstvo kupovati kartele za tombolo in se v velikem številu udeležiti prireditve 7. junija v Gorici na Tržaški cesti, restavrant „Pariš".
Italijani na delu. V sredo 27. majnika ob 8.30 zvečer so imeli Italijani na Travniku v prostorih društva »Gabinetto di Lettura« sestanek, na katerem so razpravljali o nameravani sokolski veselici. Prvi uspeh tega sestanka je bila mter-venciia dr. Češčutija na glavarstvu. Zupan
V Trste, dne 3. fori!« 1914.
»EDINOST« It Ha
Stran nt.
Bomb« se radi še ne izvršene potrditve ne sili več tako v ospredje. Kakor smo izvedeli, čakajo sedaj Italijani na prepoved Sokolove veselice; če se pa ta ne iz-vrH, potem pa bodo skušali demonstrirati. __ Svetujemo foriškim Italijanom, osobito onim laškim trgovcem, ki so čutili potrebo vabiti na ta sestanek, da se prav dobro premislijo, preden si drnieJ° le mak) motiti sokolsko veselico. Odgovorimo jim na način, da jim bo se dolgo donelo v ušesih. V mest J imamo iste pravice, kakor Italijani, in naj ne skuša nihče, da bi nam kratil te pravice. Braniti jih bomo znali proti vsakomur, najlažje pa proti goriškim Italijanom. To enkrat za vselej. O sestanku z dne 27. majnika pa še ni izrečena zadnja beseda in tudi to si naj dobro zapomnijo goriški Italijani.
Slovensko poiitičiio društvo v Gorici
priredi v nedeljo, dne 7. Junija, v Sv. Križu ob 3 popoldne v gostilni gosp. A. Ferjančiča laven shod. Govorili bodo drž. in dež. poslanec dr. Gregorin, ter dež. poslanca Kovač in dr. Podgornik. Na shodu se bodo obravnavaJe zelo važne stvari in zato se naj vsi udeleže shoda. O shodu bomo poročali obširno.
Goriško učiteljsko društvo bo zborovalo danes, v četrtek, ob 10 predpoldne v Gorici »Pri zlatem jelenu«. Dnevni red zborovanja: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Poslovni red Zaveze jugoslovanskih avstr. učiteljskih društev. 3. Gmotno vprašanje. 4. Volitev delegatov k Zave-zipemu zborovanju v Pulju. 5. Predlogi.
Polifčna šola v St. Andrežu. Koncem tega meseca priredi Slov. politično društvo večdnevno politično šolo. V decembru 1913 je priredilo društvo enako šolo v Dutovijah, ki se je zelo dobro obnesla. Zato opozarjamo vse, da se pravočasno zglase in da ne zamude prilike, naučiti se kaj koristnega.
Na Sokolovi veselici bo več paviljonov in sicer za jestvine, vino, pivo in kavarna. Cene zmerne, blago dobro. Veselični prostor bo lepo okrašen in se že pridno dela za olepšanje prostora. Kdor se hoče prijetno zabavati, ta pride 7. junija na veselico »Sokola«.
Pazite na rane. Pred 15 dnevi se je pri delu zbodel v levo roko 70Ietni Martin LevpuŠček. Ker je bila rana čisto majhna, se ni brigal dalje za zbodliaj in je delal naprej. Po par dnevih pa mu je začela roka otekati in bolečine so bile vedno hujše. Moral je iti v bolnišnico, kjer so konstatirali zastrupljenje krvi. Le težko, da ne plača Levpušček premale pažnje za rano z življenjem.
»Sokol« v Rihemberku vabi bratska društva in sokolstvu naklonjeno občinstvo, na svoj II. javni nastop, ki ga priredi v nedeljo, dne 7. junija, ob 3.30 popoldne na lepo okrašenem, senčnatem vrtu nasproti gostilne Jeraj z jako izbranim sporedom. Pred vsem opozarja na velepo-membni govor g. dr. F. Stefančiča: »Zadnje slovensko ustoličenje vojvode na Koroškem«. — Ker je čisti dobiček namenjen za zletni fond, pričakuje se velike udeležbe. — Na zdar!
Sežana. Namesto venca na krsto prijatelju pok. Lojretu Smucu daruje obitelj Gromova iz Trsta ženski podružnici CMD 10 kron.
Kolesarsko društvo »Gorica« naznanja, da se zaključi v nedeljo, dne 7. t. m., termin za prijavo k dirki okoli Krasa. Do sedaj je že prijavljenih 28 dirkačev, znak, da bo dirka zelo zanimiva. Dobitki so izredno lepi in zato svetujemo vsem kolesarjem - dirkačem, da se dirke udeleže. Poleg civilistov bodo dirkali tudi vojaki, tako da bo dirka okoli Krasa nekaj izrednega.
Zaplenjene črešnje. V torek opoldne je bilo na izvoznem trgu konfiscirano okoli 150 kg pokvarjenih črešenj. Proti prodajalcem teh črešenj je vložena ovadba.
Nesreča. Včeraj okoli enajste ure dopoldne je hotel skočiti pred ljudskim vrtom nekdo na motorno kolo, da bi se odpeljal, pa je skočil tako nerodno, da mu je kolo ušlo in drvelo potem samo naprej in podrlo neko deklico. K sreči ni deklica ranjena.
Samoumor. Včeraj zjutraj so videli nekateri ljudje na vogalu ulice Orzoni in Ka-terinijevega trga deklico v položaju, kakor da bi spala. Nekaterim pasantom pa se je to le čudno zdelo in so prišli bliže, ter hoteli zbuditi deklico. Tedaj pa so opazili, da je mrtva. Poklicali so policijo, Kri je konstatirala, da se je dekle zastrupilo. Nesrečno dekle je osemnajstlema S. T. iz Gorice. Vzroka samoumora ni bilo mogoče dognati. Truplo so nato prepeljali v mrtvašnico na pokopališču.
Vesti iz Istre.
Društva, pozor! Podružnica CMD za občini Ocizla-Klanec in Materijo priredi dne 28. in 29. t. m. CM razstavo, združeno z veliko vrtno veselico dne 28. t. m. z izletom in plesom. Z ozirom na to so napro-šena cen|. društva, naj biagovole to upoštevati pri določitvi svojih prireditev ter naj obenem blagovcle naznaniti najkasneje do 15. t. m., ali žele nastopiti in s kakšno točko, da se stavi pravočasno v spored. Cenjena društva! Prijavite gotovo svoj nastop, da postane prireditev z združenimi močmi tem sijajnejša. Na svidenja, torej dne 28. in 29. t. m. v Klancu. Darove in predmete za razstavo sprejema veselični odsek podružnice CMD v Klancu.
Volilski sestanek v Kopru. Jutri, 5. dne meseca julija I. 1. ob 6 zvečer se bo vršil v koprski čitalnici sestanek slovenskih in hrvatskih voiiicev splošne kurije. Na sestanku se predstavi voliicem kandidat g. Andrej Medoš.
Rožne vesti
Poboj v zaporu. V kaznilnici v Palermu v SicilMi je hotel kaznjenec Viccini pojesti svojemu tovarišu Gravanu kosilo. Prišlo je med obema takoj do krvavega spopada, tekom katerega je Gravano ubil Vicci-na z železnim drogom. Morilca so razorožili in ga zaprli v samotno celico.
Sedemkratni roparski umor. V vasi Pi-kulič pri Pfemislu v Galiciji so našli v nedeljo 501etnega mesarja Fussa, njegovo ženo in tri otroke in neko njegovo sorod-nico umorjene, domačo deklo pa težko ranjeno. Policija je že zasledila morilce in jih takoj aretirala. Včeraj zvečer je namreč prišel na policijo trdnjavski topničar KarČmar in izpovedal, da je izvršil grozni zločin na prigovarjanje svojega tovariša Ribačka. Ko sta šla v soboto skupaj iz vojašnice, se je že skesal in se je mislil vrniti, toda Ribaček mu je zagrozil, da ga umori, Če ne izvrši dogovorjenega dejanja. Karčmar in Ribaček se nahajata že v zaporu.
Teodor Kossuth se Je že vrnil v Italijo.
Brat pred kratkim umrlega Franca Kos-sutha in sin revolucionarja Lajoša Kos-sutha, Ludovik Teodor Kossuth, se je že vrnil v Italijo, kjer je, kakor znano, železniški inženir. Pred svojim odhodom iz Budimpešte se je izrazil, da se nikdar več ne vrne v svojo domovino, ker je odločno proti temu, da bi mu predpisovali, s kom sme občevati. Ker je prišel do prepričanja, da so njegovega pokojnega brata pričeli ceniti na Ogrskem šele sedaj, ko je umrl, hoče tudi še nadaljne svoje življenje, ki mu je še usojeno, preživeti v Italiji, kjer je bival že dosedaj.
Kako se grade barikade. Pred kratkim je neki pariški socijalistični občinski svetovalec nadziral kot občinski zastopnik tlakovanje nekaterih večjih pariških ulic.
Ugledavši razorane ceste, kupe kamen;5 m ostalega občinskega materijala, se je silno razjaril radi počasnosti graditeljev in njihovih delavcev. »Če že hočejo,« Je rekel zasmehljivo, »da grade barikade, naj jih vsaj grade po pravilih stavbene umetnosti in mečejo pesek na kamenje, ne pa kamenje na pesek.« Tem povodom je priobčil časopis »Action« sledečo zanimivo anekdoto iz dobe revolucije L 1848. Takrat se je zgodilo nekega jutra, da je šel neki poznani profesor matematike v Šolo. Ni se niti najmanj razburjal radi tega, da je bilo vse mesto pokonci. Ko je profesor tako zamišljeno korakal naprej, je naletel na neko barikado, ki so jo delavci ravno gradili. Opazoval je, kimajoč z glavo, delavce, kako delalo brez vsakega ozira na zakone o teži bi ravnotežju. Pričel jim je kratkomalo razlagati obširno svoje mnenje in pri tem v svoji profesorski raztresenosti popolnoma pozabil, da je hotel iti v šolo na predavanje. Razlagal je naravnost s strokovnjaiko izkušnjo, kako se morajo graditi barikade in je v resnici našel jako hvaležne poslušalce, ki so se potem strogo držali profesorjevih navodil. Profesor je medtem opazoval nekega revolucionarja, ki je streljal na vojake, ne da bi koga zadel. Kljub temu, da ni imel še nikdar puške v roki. je takoj zaprosil profesor onega človeka, naj mu malo posodi puško, da vidi, če ne bi morda on bolje streljal. Profesor je meril z matematično točnostjo in v resnici z isto točnostjo tudi zadel vojaka, na katerega je meril. Ko je potem hotel vrniti revolucionarju puško, mu ta pravi: Ne, ne, obdržite jo sami! Vi veliko bolje streljate, nego mi vsi skupaj in nas silno veseli, da se bojujete na naši strani I« Sele v tem trenotku se je profesor nenadoma streznil in zaklical: »Za božjo voljo, kaj neki delam jaz tu!« Saj sem pravzaprav navdušen monarhist!«
POROTNO SODIŠČE.
Tatvina na poŠti v ulici Stadion. - 127.800 kron ukradenih Iz postnega voza.
V začetku včerajšnjega nadaljevanja razprave, ob 9 zjutraj, je dal predsednik najprej pozvati v dvorano vse priče, ki so bile pozvane za včeraj na razpravo, in sicer 14 na številu, katere je predsednik o-pozoril, da morajo, kakor priče pred sodiščem povedati edino le resnico.
Nato je bil prvi zaslišan kakor priča predstojnik poštnega urada Trst 7, gosp. Josip Kaučič, ki je najprej opisal, kako manipulira z denarnimi pošiljatvimi na centralni poštni urad Trst 1 in podružnico Avstro-ogrske banke: pojasnil je sploh, kako se na pošti postopa s takimi pošiljat-vami. Povedal je, da se tedaj ko pošiljatev znaša več nego 40.000 kron, centralni poštni urad o tem telefonično obvesti; telefonira se le: 18-30, in to pomeni, da pripelje voz več nego 40.000 kron. V tem slučaju mora na glavnem poštnem uradu sprejeti pošiljatev kontrolor, ne pa, kakor običajno, nižji uradnik. Ve, da je bilo dne 11. decembra naročeno adjunktu Prodanu, naj telefonira centralnemu poštnemu uradu, da pride pošiljatev preko 40.000 kron, ne ve pa, če je Prodan temu ukazu zadostil.
O uslužbencu KoČevarju je priča povedal, da se mu ne ljubi delati, da je malo prismuknjen in da se vsi drugi uslužbenci in uradniki norčujejo ž njim. O obtožencu Bjekarju je pa rekel, da je priden in inteligenten uradnik.
Preds.: Kaj ste si mislil po tem dogodku?
Priča: Mislil sem in si še mislim, da je Bjekar moral kaj vedeti, da je Bjekar, če že ni on direktno izvršil tatvino, vsaj soudeležen na njej. Povedal je še, da je bila na paketu prvotno napisana svota 92.000 kron: iz njegovih knjig pa izhaja, da je bil ta znesek odposlan »Avstro-ogrski banki« dne 15. novembra I. 1913. in da je tudi tisti dan vršil dotično službo obtoženec Bjekar. Iz tega bi izhajalo, da je imel Bjekar že dne 15. novembra namen izvršiti tatvino, a da tega ni mogel storiti iz neznanih vzrokov ter je potem čakal prilike in ko se mu je prilika nudila, je popravil število 92.000 v 127.800.
Obtoženec je nato vprašal pričo, če more povedati koliko časa je preteklo od tedaj, ko je njemu, obtožencu, kontrolor Lindtner velel, naj napravi dokumente in omot za 127.800 kron, do onega hipa, ko je ta ukaz rektificiral, rekši, naj napravi dokumente in omot za 127.900 kron. Priča je nato rekel, da je preteklo 5, 6 ali 7 minut, a da ne more točno povedati.
Državni pravdnik je nato stavil priči razna vprašanja. Med drugimi je tudi stavil sledeče vprašanje:
— Će bi na paketu ne bilo nikakega napisa, ne naslova, ne zneska, bi bil sum vseeno padel na Bjekarja?
Priča: »Manje, kakor sedaj«.
Na vprašanje branitelja dr. Robbe je priča povedal, da je mnenja, da je bil omot zamenjan izven urada, to je potem, ko je bil omot že odposlan iz poštnega urada Trst 7. Njegovo mnenje je, da je Bjekar na kak način med prvim ukazom in popravkom tega ukaza obvestil kakega človeka na ulici, da se odpošlje 127.800 kron, ko namreč še ni vedel, da se ta znesek popravi na 127.900 kron.
Zatem je bil kakor priča zaslišan poštni kontrolor Gabrijel Lindtner, ki jc bil radi tega dogodka par dni v zaporu. Opisal je, kako se je vršila oni večer manipulacija z usodepolnim, ali bolje papirjapoinim paketom.
Na predsednikovo vprašanie, koliko časa je preteklo od hipa, ko je izročil Bjekarju listek z ukazom za 127.800 kron pa do hipa, ko je Bjekarju povedal, da ne gre
za 127.800, temveč za 127.900 kron, je priča rekel, da je preteklo 5, ali k večjemu 7 minut.
Povedal je dalje, da je bil originalni o-mot 16 do 18 cm visok, a ponarejeni paket je nižji.
Ko je potem obtoženec stavil priči nekatera vprašanja, mu ie priča naravnost razburjeno in jezno ugovarjal. Ker je namreč priča trdil, da je dal Bjekarju prvotni ukaz ob 7 in 10 minut in da je potem voz s paketom odšel izpred urada ob 7 in pol, je obtoženec rekel priči, naj zračuna in se prepriča, če je to mogoče: »Ce ste vi meni dal prvotni ukaz ob 7 in 10 minut, a ste 7 minut pozneje ta ukaz popravil, je že tu 7 in 17 minut, potem je bilo treba četrt ure, kakor vi sami trdite, za pripravo omota, torej je že več nego 7 in pol, a potem je bilo treba še 5 do 6 minut za stehtan je in druge manipulacije paketa: torej bi bil potemtakem odšel voz ob 7 in 40 minut. Jaz sem pa gotov, da je voz odšel izpred urada ob 7 in 25 ali 26 minut. Iz tega sledi, da ste mi vi dal prvotni ukaz mnogo prej, nego trdite.
Priča je nato ogorčeno odgovoril obtožencu: »Jaz nisem gledal na uro, jaz sodim tako, približno«.
Obtoženec: »Vi sodite samo približno, a jaz vem za gotovo, da je bilo mnogo prej«.
Slednjič je priča na vprašanje državnega pravdnika uprav slovesno izjavil, da je imel obtoženec Bjekar možnost zameniti originalni paket s ponarejenim.
Zatem je bil zaslišan kakor priča višji poštni oficijal Josip Polius, ki je bil 11. decembra v službi v poštnem uradu Trst 7. Okoli pol 7 zvečer je bil pozvan v predstojnikov urad, kjer je, kakor vsaki večer, pomagal šteti denar. Ni videl, kdaj je Lindtner nesel Bjekarju listek z ukazom, naj napravi dokumente za 127.800 kron, ne kdaj je šel prvotni ukaz popravit. Bil je z Bjekarjem vedno dober kolega.
Priča Ivan Frenner je v službi na poštni centrali Trst 1. Povedal je, da se vreče z denarjem, ki se prineso v ta urad zvečer iz vseh drugih poštnih uradov v Trstu, odpro šele drugo jutro. Opisal je nato vso manipulacijo, kateri so take vreče in omoti podvrženi na poštnem uradu Trst 1. Ni opazil dne 12. decembra vreče s črnim madežem (ki je bila ona, v kateri se je nahajal ponarejeni paket); sicer so šle vse vreče po njegovih rokah, a on ni opazil, da bi kaka vreča imela rečeni madež. — Vreče se nesejo k osrednji blagajni okoli polidevetih zjutraj.
Nato je predsednik dal pozvati pričo Alojzija Kočevarja, ki je bil tudi radi tega dogodka zaprt, ki je povedal, da je bil 3 leta v službi na poštnem uradu Trst 7. Opisal je vse, kar je storil v službi dne 11. decembra. Zvečer je šel kakih 10 minut po 6. uri iz urada po službenih opravkih in se je vrnil 10 minut pred 7. uro. Na Bje-karjev ukaz je poiskal vrečo za oni omot, a ni opazil, da bi bila imela vreča kak madež. Na to je prišla neka ženska in ga pozvala na ulico; medtem so bili v uradu Bjekar, Fillinich, Visini in še kdo drugi. Z ono žensko je govoril kake 4 minute, nakar ga je Fillinich prišel klicat. Ko se je nato vrnil v urad, mu je kontrolor Lindt-
Ste se že poslužili v čevljarnicf
ANTOM JAVEIMKA
v ulici Farneto it 33.
prejema vsukovBtns popravilo.
Tužnim srcem naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki in mučni bolezni naša ljubljena soproga, oziroma mati
MARUA FURLAN
danes ob 11 in pol dopoldne mirno v Gospodu preminula.
Pogreb predrage pokojnice bo v petek ob 3 popoldne iz hiše Žalosti, ul. Geppa štev. 16.
JOSIP FURLAN,
soprog.
MIRKO, JOSIP,
sinovi.
NADA FURLAN,
hčerka.
' " V V V V" ->/ \m ■■ v 'i ii" tf v w »i1	v \
piBBiobiaioigBBBBiataio] Nikdar - do letos!
Vsied nakupa velikanske partija (2000) možkih in otroških oblek, za-morem prodati obleke po nabavnih cenah.
Moderne možke obleke od K 14 napre „ otroške w , „ 8 „ „ oblečice za otroke od S—10 let „ „ 3 „ Velikanski izbor blaga za obleke po meri.
(Zadigi uzorci od K 32 naprej.) Velik izbor delavskih oblek, hlač spodnjih arajc in dragega perila. Vse po najzmernej&ili cenah
Alla citta di Trieste
Trst, ulica G. Carducci štv. 40.

i>
p
■M M
Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila ]e pošiljati »Inseratnemu oddelku« & Edinosti«, Trst, ulica Sv. Frančiška št. 20
Vsi elastični pasi, ki se prodajajo z jamstvom feli brez istega, in ki ne nosijo iznajditelie-vega podpisa, niso nič dragega, ne o malo-
v red ne po aredbe pristnega pasu Bar-
rAre« ki se vpo-arlja že v č let v francoski in zadnji čas tudi v španski vojb i. Pas Barrire odlikovan v vseh zadnjih razstavah, vedn<> popolnejši in močnejši ostane prvi in edini elastični pas posebni ga kotnpenzoija in zagotavlja absolutno trajnost. To naj za io-tnje, ko se gre za aparate B ir rere Kd -r poskusi nositi samo enkrat pas Barrtr«, ne kupi več nobenega drugega
H. Bsrržge Bo ordinira!
osebno v Trstu
in sice- v orlopećKncm zavodu Julij
Raciersen, Via Giosuis Carducci v p e t . k 12. t. m. in soboto 13. t. m. tekom dneva.
Sicer prodaja pparate Barrere skozi vse leto Julii Rederscn, Via Carducci.
Giillivef
je mM
tar

0
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni -n za bolezni na dihalih (kakor: grlo in nos)
ordinuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso Stev 12, Telef. 177/1V
od lll/, do IV, iu od 4do 5V, pop
Dr. PiC^iSC
Dr. PETSCHNIGG „
TRST, UIA S. CATERIHA STEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in špecljalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: IIV2—1 in_7—7M>
Ha predal ie enonat tropu fctio z vrtom
v Gorici, ul. dei Tre Re St. 8, ozir. Via Codelli štev. 2 po ugodni ceni. Ponudbe v pisarno odvetnika dra. HENRIKA TU M A v Gorici, Via del Tre Re16.
JST^^^k fctSES B
Peruti
s*
Splošna hranilnica v Trst
Je edini slovenski denarni zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati hranilne vloge, za katere se zahteva
puplSarna varnost.
Pri Splošni hranilnici vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok. Vložna obrestna mera 4%; dvakratna kapitalizacija v letu.
RENTNI DAVEK PLAČUJE HRANILNICA SAMA.
Posolilo no poslopja In zemljišča po usodnih posojili.
Uradi: Vla di Torre Bianca štv. 41; uradne ure: 9—12; 3-5.
ttn
^mm^mmmM
Slran IV.
»EDINOST« št 121.
V Trstu, dn& 4. junija 1914.
ner izročil paket z denarjem, katerega je on zapečatil in stehtal. Ko je to delal, sta bila pri njem nekaj časa Lindtner, nekaj časa pa Bjekar. Ko je bila vsa operacija dovršena, sta on in Fillinich nesla vse vreče v voz, nakar je on voz zaprl in potem še poskušal, če je prav zaprt. Tudi Bjekar je poizkušal, če je voz zaprt. Potem je spremil voz na glavno pošto, kjer je oddal vse pakete. S tem je bil on dovršil svojo službo. Zatem je šel v neko gostilno malo povečerjat ter je pri tem spil četrtinko vina.
Sledila ie nato konfrontacija med KoČe-varjein in obtožencem. Ker je priča Koče-var trdil, da ni on na paket zapisal teže,
ko je stehtal paket, mu je obtoženec zatrdil. da je ravno on. Kočevar, napisal težo s kopirnim svinčnikom. Ker je priča rekel, Ja sta on in Fillinich sama nesla vse vreče in pakete v voz, je obtoženec temu u-go var jal in trdil, da je glavno torbo nesel on, obtoženec, sam v voz, nakar je priča Kočevar priznal, da je to res, da je pa pred I reiskovalnim sodnikom rekel, da je on sam nesel ono torbo v voz, le zato, ker mu je Fillinich tako trdil.
Ker je priča pred preiskovalnim sodnikom dne 16. decembra rekel, da se ne spominja kakšno število je imela ona vreča in da se mu le zdi, da je bila št. 112, a je včeraj na razpravi odločno povedal, da je bila številka vreče 83, ga je predsednik upra-šal, kako da se sedaj po 6 mesecih spominja, dočim se ni spominjal 5 dni po dogodku, je priča odgovoril na to vprašanje:
—	Kaj hočete, gospod predsednik: vsa-k ) toliko časa mi pride kaj na spomin.
Nato je predsednik prekinil razpravo do p i petih popoldne.
• ♦ ♦
V popoldanskem nadaljevanju razprave ie bil najprej zaslišan kakor priča poštni u>"užbenec Ivan Fillinich, ki je tudi imel r -la pri ekspediciji onega paketa iz poštne a urada Trst 7 na centralni poštni urad • -i 1, in sicer pri nakladanju vreč v poštni voz. Priča trdi, da je vrečo s paketom, katerem je bil znesek 127.900 K, nesel
z Kočevar in ne obtoženec Bjekar. K ) je nato predsednik pozval pričo Ko-. arja, je ta ponovno rekel, da more pod ; i-ego z vso gotovostjo trditi, da je ravno ( o vrečo z zneskom 127.900 K nesel v . : obtoženec Bjekar. Nato je obtoženec stavil celo vrsto -ašanj, a iz odgovorov na ta vprašanja :..'ja, da bi bil on gotovo opazil, če bi ! i Bjekar pripravljal ponarejeni omot. ;'riča Ivan Levitz je obtoženčev prija-: ter se je žnjim shajal v gostilni. Trdi, i je Bjekar dober človek. Dne 11. decembra je bil, kakor vsak večer z Bje-arjein, a Bjekar je bil oni večer ravno tak, kakor vselej.
Priča Evgen Višin, poštni uslužbenec, pridodeljen poštnemu uradu Trst 7, je po-edal, da je dne 11. decembra nakladal ; >ukete na poštne vozove. Odšel je iz služ-he ob 8.10 zvečer. Ni videl, ne opazil nič n . navadnega, ne sploh, ne glede obtoženca samega.
Priča Anton Reja, poštni uslužbenec v poštnem uradu Trst 7, je imel dne 11. decembra službo skupaj z Visinom pri nakladanju paketov v vozove. Spominja se, da ie, ko je bil na trotoarju pred uradom okoli 7 zvečr ali malo po 7, slišal besedo: Zapečatiti!«, a ne ve, kdo jo je izgovoril. Povedal je, da je bil Bjekar v službi zelo vesten; nikdar ni videl, da bi bil Bjekar pripravljal kak paket.
Priča Ivan Ferluga, tudi poštni uslužbenec v poštnem uradu Trst 7, je bil dne 11. decembra 1913. s Fillinichem zaposlen pri tehtanju paketov. Rekel je, da je Bjekar vesten in reden uradnik. Dne 12. zjutraj ga je uradni predstojnik poslal, naj poišče Blekarja. Našel ga je v kavarni »Reclame« in ni u povedal, da ga kliče uradni predstojnik. Bjekar se ni temu prav nič začudil. — Glede Kočevarja je rekel, da ga pozna že 19 let. Po njegovem mnenju je Kočevar nesrečnež, ki nima pravega razuma.
Ko je hotel branitelj dr. Robba staviti priči neko vprašanje, je predsednik urgi-ral. naj zaključi, a dr. Robba je izjavil:
—	Ne, jaz rajši opustim vprašanje, kakor da bi je stavil pod kleščami gospoda predsednika!
Nato je prosil predsednika, naj mu dovoli staviti eno vprašanje Kočevarju in ko mu je predsednik to dovolil, je vprašal: Cujte, Kočevar, ali ie res, da ste vi idijot?
—	Ne, gospod doktor! Saj vendar vršim
svojo službo.
Državni pravdnik: Pa, ali je res, da ste nesrečnež?
Kočevar: Će sem prav nesrečnež, pa moram kar imam plačati, plačati sam!
Priča Roman Salomon, tudi poštni uslužbenec v poštnem uradu Trst 7, je tudi hvalil Bjekarja kakor vestnega, rednega in strogega uradnika. Tudi on je rekel, da je Kočevar slabega uma.
Priča Fran Resnik, tudi poštni uslužbenec v istem poštnem uradu, je videl le, ko je šel Kočevar tehtat oni paket Bil je večkrat pridodeljen Bjekarju, katerega pozna kakor zelo strogega uradnika. Glede Kočevarja je pa rekel, da le revež le zmešan, ker mu je žena že šest let bolna.
Priča Emil Nadoh je provizorični poštni uslužbenec ter je od 4. decembra do 18. decembra v poštnem uradu Trst 7 nado-mestoval nekega tedaj bolnega uslužbenca. Povedal je glede Bjekarja ravno tako, kakor prejšnje priče. Glede Kočevarja je rekel, da je jako naiven. Po njegovem mnenju ni bilo Bjekarju nikakor mogoče pripraviti v uradu ponarejenega paketa in ga zamenjati s pravim, ne da bi bil kdo to opazil.
Priča Marij Pol«, poštni oficijal, ki je dne 11. decembra služboval pri blagajni
poštne hranilnice v poštnem uradu Trst 7, je povedal, kakor prejšnje priče, da je Bjekar vesten in reden uradnik. O dogodku samem ni vedel povedati ničesar.
Istotako je izpovedal priča Marij Glatz, tudi poštni oficijal na poštnem uradu Trst 7. Ko ga je hotel branitelj dr. Robba vprašati, če smatra za možno, da je bil morda Kočevar zmenjen s kakim drugim, bolj zvitim človekom, nego je on, in da je s pomočjo tega človeka izvršil tatvino, je predsednik to vprašanje za branil, nakar je branitelj protestiral, češ, da je tudi predsednik stavil enako, le drugače formulirano vprašanje.
Priča Jurif Proda«, poštni adjunkt na
istem poštnem uradu, je dobil ukaz, naj telefonira centralnemu uradu, da se iz urada Trst 7 pošlje več nego 40.000 kron. Priča je zatrdil, da je telefoniral in da se mu je celo odgovorilo: »Dobro, torej več nego 40.000 kron!«
Priča Bernard Postonja je tudi poštni adjunkt pridodeljen poštnemu uradu Trst 7. Dne 11. decembra je imel službo v uradu priporočenih pisem. Ni videl nič in torej ne ve ničesar glede dogodka. Na izrecno vprašanje branitelja je priča izjavil. da niti ne dvomi o Bjekarju ter da ga še vedno ceni.
Priča Viljem Hoiuscha, poštni uradnik v rečenem uradu, je šel iz urada ob 6 in pol zvečer. Tudi on je večkrat izvrševal službo kartiranja, to je pripravljanja dokumentov za denarne in tudi druge po-šiljatve. Povedal je, kako se vrši manipulacija denarnih paketov. O Bjekarju se je istotako pohvalno izrazil, kakor druge priče. Glede Kočevarja je rekel, da »ni riba ne meso« (hotel je reči s tem, da ni vedno enak: tu pa tam je resen, a potem daje zopet povoda, da se dvomi o njegovem razumu).
Priča Gvidon Teuschl, poštni adjunkt, je bil nekoliko časa suspendiran od službe, a je zopet nastopil službo dne 12. decembra. Dne 11. decembra popoldne se je predstavil v poštnem uradu Trst 7, kamor je bil pridodeljen. Odšel je iz tega urada ob polšestih zvečer. O Bjekarju se je tudi on izrazil pohvalno, a o Kočevarju je rekel, da je malo inteligenten.
Priča Josip Streinz, poštni kontrolor na glavni pošti, je uradni predstojnik v oddelku za vrednosti. Na vprašanje, če mu je bilo dne 11. decembra okoli 6. ure in pol zvečer kaj telefonirano, je priča rekel, da ne: »sploh mu ni bilo nič telefonirano, tem manj pa, da odpošlje poštni urad Trst 7 vrečo z več nego 40.000 kronami. Nato je povedal, kako se s takimi vrečami postopa na centralnem poštnem uradu. Bil je ono noč v službi v onem prostoru, kjer se hranijo take vreče z denarjem in ni opazil nič nenavadnega. 2 njim sta bila ono noč v istem prostoru v službi uradnika Gianpiccoli in Crosilla. Rekel je, da je izključeno, da bi bil paket zamenjan na glavni pošti tekom noči.
Ko ga je državni pravdnik vprašal glede telefoničnega obvestila, je priča povedal, da je on zamenjal v službi uradnika Saulija in če bi bil Sauli dobil telefonično obvestilo, bi bil moral Sauli pustiti njemu listek, obvestivši ga o tem telefoničnem obvestilu. A Sauli mu ni pustil nobenega tozadevnega listka.
Priča Salvator Crosilla, poštni adjunkt na glavni pošti, je bil v noči od 11. na 12. decembra skupaj s Streinzem in Gian-piccolijem v onem prostoru, kjer je bil shranjen paket. Dotično vrečo je sprejel priča; pregledal je vrečo, Če je v redu, a ni opazil, da bi imela kak madež. Vreča je bila z drugimi denarnimi vrečami vred shranjena v blagajno, a en ključ blagajne je imel on pod vzglavjem. Po noči namreč spijo vsi trije uradniki v onem prostoru. Drugi ključ blagajne je imel pa Gianpiccoli. Trdil je, da je absolutno izključeno, da bi bila tatvina izvršena po noči v onem uradu, ker bi ga bil moral tat zbuditi, če bi mu bil hotel vzeti ključ izpod vzglavja.
Priča Adolf Gianpiccoli je povedal istotako, kakor prejšnja dva: drugi ključ blagajne je imel on pod žimnico.
Benedikt Sauli, poštni kontrolor, je zvečer dne 11. decembra predal službo kontrolorju Streinzu. Ono popoldne ni izstopil iz svojega urada ter ni dobil nobenega telefoničnega obvestila, da pride iz poštnega urada Trst 7 več nego 40.000 kron
Josip pl. Gumbert poštni oficijal, je ob 7 in pol zvečer predal službo Gianpiccoli-ju. Niti on ne ve ničesar o kakem telefoničnem obvestilu glede 40.000 kron prese-gajočega zneska.
Maksimiljan Vales, poštni oficijant, je isti večer predal službo Crosilli. Kakor drugi, ne ve ničesar o onem telefoničnem obvestilu.
Nato je pa predsednik — bila je že ura poldevetih — prekinil razpravo do danes zjutraj.
Trgovina in gospodarstvo«
BORZNO POROČILO.
dne 3. junija 1914. Efekta« borza.
Dunaj, 1.40 pop. Avstrgska renta papir 81.30 avstrijska srebrna renta Q1.35. avstrijska kronska renta 81.60 ogrska kronska renta 79 90, kre-ditke	Anglobanka 328 50. Union 570.50,
Lanđerbank 479.—, Bankveretn 508. dri. žel. 685 —. Lombardi 88 —, alpinke 776—, turške srečke 213.5 Napoleoni 19 19, mark« papir 117.72. London kratko 24.15. Paru 95 80- SUbeje.
Dunaj. 2.50 pojk. Arstr. rento papir 3120. kreditne 601.—, Lloyd 572.—, dr*. žeL 684.25, Lo u-bardi 88.—, alpinke 775.—, tnrlke srečke 216.—. cheques Paril 95.85. Slabo.
Trst, «urad.) Francija 96.75 - 96.10, Nemčija 117- 117.95, It. 95.Ho - 95.65, London 24.12 - 24.77, 20 frankov 19J4-19.22. 20 mark 23.48 - 23.54, so-vereign 24.04-24.10. nemški papir 117.60-118.—, italijanski papir 95 40 - 9f>.75, arstr zlata renta. 100.1O 1' 0.50, avstrijska kronska renta 81.50 - 81.90, ogrska zlata renta 9d.8f i - 97.20, ogrska kronska renta 79.80 8» ».2", turške srečke 212-215.— diskont za menice do 3 mesecev 3\ . 4l///#, nad 3 mesece 4'/4 - 4*//'V
Blagovna borza.
Budimpešta, 9 apr. Pšenica oktober 13 17 april 13 36, r ž za april —.—. oktober 9 74 ; oves za april--. oktober 8 08; koruza za juli 7.80,
ARGENTI
je vrsta najfinejšega olja, kateremu dajo konsumenti prednost radi njegovega izbornega okusa, ki preka§a vsako drugo.
Prodaja se po K 1.12 liter s*mo v zalogi olja in jesiha
Fran Costantin - Trst, tf S* Laszaro št. 15
nasproti cerkve Sv. Antona Novega.
Buffet*
A«inAMt#«f Ml cenjenemu ubčinstvu Buffet ▼ riipuruia SE ulici Gheda št. 8. Točijo se prvovrstna vina in pivo.	1804
avgust 7.90 - maj 7.45 Ponudbe pšenice povpraše vanje ravno tako. Tendenca mire a Prodaje 18 000 q. Trst, 9. apr. Kava. Santos gocd average
za m^j —.--.—, za juli 59.--59.50. september
59.50 - 60 25, december 60.5<>-6l.-, marec 60.75 -
61.75. Tendenca mm a. Good Rio za mag —.--
—.—, juli 55.50 - 53.39, september 53.50 - 55.—, december 55.--55.—, marec —.— -—.—.
Sladkor. Centrifug, takoj 27 V. - 28 V« maj avgust 27.50 - 28»/., no vem.-marec - 28.% - 29»/., melis takoj 29l/.-293,„ jnni-avgust 29V. —, nov.-mar. 29V„ - 30»/, concasse takoj 29V,- 29*, kocke 30j/4-3:s; kristal takoj 28% 28»/, maj. -avgust 29.- , okt.-dec. 27» . - 81"/. Stalno
	MALI OGLASI ::		
□□		se računajo po 4 stot. besedo. Mastno ti-kaoe besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :	□□ □O □□
lfffvifv 96 takoj dobra in snaina postelja pošte-lUlIU nemu mladeniču. Ulica Farneto štev. 44.			
pr tličje, vr. 20.
597
Odda
vecchia 2
se takoj meblirana soba z dvema posteljama pri slovenski družini. Ul. Barriera 2. IV n. desno.
5iK)
llfffff (dve stanovanji, vrt, dvoriSče) se proda nijU takoj po nizki ceni zraven postaje Vrdela. Kasto v pove Ins. odd Edinosti.	59z
Dobrosrčno
cesta št. 38
drnžina sprejme otroka na hran->. Oglasiti se je v Kolonji, Nova
598
Prizmatičen
Nuova 34.
binokel 8X _
po ugodni oeni K 58. — Via
ie se prod* Via
595
Šivalni stroji, »j^i^c^
rancija. Krasno pohištvo a 4 predali, vpogljivo mi žico. služi za vsako delo, kakor tudi za vezanje K 150. Skoraj enak moderen šivalni stroj K 110. Navadnejši za domačo uporabo E 64. Via S Cate rina 7, dvorišče.	596
Čevljarji.
Čevliarnico „Alla Sortoreila" Sli
5. — Velika izbera obuvala za gospe in gospodo, Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne.
1447
flrMIlAlIHtlff čevljarnica z zlato kolajno v Ge-UUlIllUVllIlU novi. Lastna delavnica. Sprejema naročila po meri in popravlja. Cene zmerne. Josip Macarol, ulica Conti št. 38.	1863
Šivilje.
ADIFfiPD Trst> Via Barriera v- 33» vTata 1
• KlLUCn Damsku krojaćnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju plesne obleke, obleko za pnroke, bluze za gledališč« itd C< ne zmerno.
NllUftS čevljarnici«, ulica Lazzarett^ vecchio • nUUl st. 43. Zaloga izg>»tovljenih čevljev za oške, ženske in otroke. Sprejemajo se naročila po m^ri. — Poprave izvršuje točno in hitro po zmernih ce< ah.	2228
Fotografi.
Jugoslovani! Jerkič, Trst vfa delle Poste
10. — Gorica, Gosposka ulica 7.	4444
Glasovirji.
P|U|H faflftfffM ulica Fornace 13. Tovarna in I lUlI jUHjIUU trgovina glasoviijev in piani-nov. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji k svojimi	2224
Gostilne.
PrenofBže - gostilno - buffet Hinko
Ifflftf Trst ul. Carradori !5. Vedno na razpolago IVUalt gorke in mrzle jedi, kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina, kakor tudi D eherjevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H. osič.	2333
Kari In Veronika Tuschak
grande štv. 4 priporočata cenjenemu občinstvu svojo gostilno „Alla beila Tri^-ste". Domača kuhinja, Vsakovrstna vina in prvovrstno Bavarsko pivo, svetlo in črno. Postrežba točna.	2370
ienitbeno ponudbo
— Dva inteligentna resna mladeniča pri-ku pij ive zmožnosti tehnično in trgovsko n uobražena, Id mislita na Adriji osnovati gradbeno podjetje s sigurnim velikim dohodkom, iščeta tem potom znanja dveh gospie z istimi svojttvi v dobi 18 do 28 let radi tenitbe. Dofisi z ozn čeno doto in sliko, ki se vrne, poslati je do 10, VI. pod .Slovenec in Hrvat" na upravo lista. Diskrecija s poštenostjo zajamčena.	573
ftflfflAfflfafl z ^ l«*oo prakso, kot blagojni-UUSPUUlUlU čarka v trgovskem poletju, zmožna slovenskega, srbo hrvatskega, italijanskega in
nemškega jezika, išče primerne službe. Prijazne ponudbe pod . Pridna". Naslov pove tudi Inserat- i
oddelek pod „Štev. 72L*
Meblirana soba
za eno ali dve osebi, z uporabo kuhinje, se odda takoj v n jem pri hrvatski družini. Hiša nova in elegantna, stanovanje Cisto, svetlo in mirno, cene zmerne. Oglasiti se v ulici Commerciale štev. 9, pritličje.	717
IImbmsiaIabM as prodaj v najboljšem stanu, v Kamnolom katerem bi 8« »Hk0 vršil velik obrat, ki bi se vodil z električno silo ▼ bližini 500 m od električnega toka. Gena 2500 K. — Ant<>n Škabar, Veliki repen štv. 30.
581
slavno občinstvo, da sem svojo dolgoletno trgovino jest vin in delikates v ulic? Sv. Hartiri štev. 11 nanovo preuredil in razširil. Priporočam se cenjenim dosedanjim odjr malce m. Pošilja se na dom in na deže^. Jakob KoŠmerlj.	587
Odda
se takoi soba in sobica meblirane s hrano. Ulica Boschetto št. 40, vr. 2.	9<>0
PRIPOROČLJIVE TVRDRE
Brivnice.
Anton Novak
57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu obCInstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIm!	2660
in najlepša lasuljarska dela se izvr-
_________štejejo v frizerskem salonu Andreja
ROJIC a v i ratu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledujte si izložbo, da se prepričate.	1851
nova Manica roča slavnemu občinstvu. —
U dani Muljevič J arij, bivli pomočnik V Gjurina. ' 2006
iM1M IfftlsM ¥«ai4 ulica Lazzaretto vecchio št.
AHlB LISICO, TrSI 36 Zaloga vina s pridruženo gostilno. — Vino iz Visa iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadoni št. 2 in v ulici Campo S Giacomo št. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likerji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obisk.	27lJ9
Mizarji.
Rudolf Komporo št. 3 priporoča cenjenemu
občinstvu svojo mizarsko delavnico, izvršuje vsa v to strolco spudajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago Po želji prihaja tudi na dom.	2532
M Mm i Prt H mizar v ulici Torquato Tasso (voli* najeli gal Belvedere) št. 23 se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne sobe in drugo
Olje In kis.
aDIHI5£llfl Trat, ulica Istria štev. 24. DlHUUIIll Prodaja olja, kisa, mila in drugo.	313
DObrOZnanO m?I^RaFuifankseanL"
tiaja sedaj v Rojanu za cerkvijo. Odpošilja po pošti od 5 1. olja naprej po zmernih cenah.	2317
Pohištvo.
Peter Haranzono
delovalnica kuhinjskega pohištva z zalogo popolnih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznili bo-
tudi zaamčeno.
2750
DnltiMflll tapetarije po 2e znano nizkih rUlIljIVU cenah, katere se ne dobi drugje. Spalne sobe Iz vsakovrstnega lesa, rezane od 330 kron naprej. Jedilne sobe od 400 kron naprej. Nova zaloga S. BROD, ul. Squero nuovo 7, I. nadstr na strani poštne palače. dogovoru olajšanje plačevanja.
TfellO postelji vzmeti, nove iimnico K 86.— Poli VK polna skalna soba z »imniniMni K 280.— V. Fonderia 12, I	2318
Prodajalne jestvin.
TnAJinlltff jestvin in knlonijalnega blaga, A. irsUVIIIU Mihelič Trst-Roj a n via di Roiano št. 8, .se pripor ča ct*nj. občinstvu 'a obilen obisk. Blago vedno sveže, cene zmerne. Postrežba tudi na dom — Jakob MrAiČ. v ditelj.	2851
Restavracije.
Restavracija „Alla Stazlone" IS.
nim Kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bližini južnega kolodvora krsy javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak.
Toči se izvrstno pivo in vino L vrste. Izborno bridko vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 s to t. liter Domača kuhinja. Cene zmerne. —Last nik An ton Andrijančič. bivši vratar Hotela Balkan.	1125
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes Iflfšatesv
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Trgovine s prekajenim mesom
ItainftVAffittl cenjenemu občinstvu svoj buffet. PripUrUlUlll Točim prvovr tno Dreherjevo pivo na pipo. brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trst, ulica Saniti. žtev. 24, (nasproti muzeja Revol-tela).	Lastnik: JOSIP TOMAŽĆ.
Železnine.
UllHlliftltV železo, stare kovine: Anton Ceracca IVUPUjSIIl Trst, ulica Olmo St. 14.	1865
Žganjarne.
JujlJl edina slovenska žganjarna in za-
loga likerjev, v kateri se dobe vsaKovrstni HKerjl, se nahaja v bližini „Narodnega doma" v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal ul. Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo.	1152
Razni.
MH¥ffHffM najbolj e in naibolj razširjene sred-„nunum >tvo zs unčenja stenic. Prodaj h se po vs h mirodilnicsh. ZaJoga v Trstu; M. S k r i-n j ar. V a Ferriera 37, 1 n	2142
Specijalist za sifllistlčne in kožne bolezni
♦	Ima svoj ambula^orij %
♦	v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J
A - Palazzo Diana) ===== T
+ Za cerkvijo Sv. Anto a novega. ♦ Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne.
UM prlii
Podpisana tvrdk« rabi m takoj
10 pridnih, itmeslitoih In zmožni!) mizarskih pomočniKou
kateri so izurjeni v proatih in najfinejših del pohištva. Služba stalna in plača po zaslužesju. Dotični, kateri se sprejmejo ter ostanejo najmanj eno leto v službi se jim vozni na do Belgrada povrne. Tozadevne ponudbe poslati na
Mihelj & Modic
Kralj Aleksandra ulica št. 70 Belgrad
Dr. HORVATH
Trst* Via Nuova št. 22 SpocUalte« M KOŽNI In SPOLNE BOLEZNI ŠIBKOST in NBRVOZNOST xa BOU2M v NOOAH In SKLEPIH.
»€l 11-1 »op. in 4-E zvečer.
NAJBOLJŠE PIVO*
iim^mii ■■——iEE n—m m^mme——be iim^—h ■■—
a posojilnica In hranilnica'
IIB III
lllflll
III III
TRST, Piana delta Caserma it- I- nadst
(v lastni pataO) uteo^ p«
kojižbo 5**0/o I	u menice po 6o/0
I	na svitve in amortizacijo za dalj So dobo po dogovora.
|| ESKOMPTUJE TRGOV. MENKE.
VeQe
te tadi ni ud in jih obrestuje po
vloge In vloge na tek. račun po dogovoru.
"	---' "---eno krono. - ODDAJA DO-
PUSlCE).
ilne vloge In vloge na tek. ri
pMUt and iHL - Vhn se Uhico po tfAći NAMBALNlke (HRANILNE
Poštn -hranilničiii rafiun 16 004	TELEFON St. 9o2.
hM varnostno fOBCO (safe deposit^) za shrambo vrednost-n h listin, dotnmentov in raznih drugib vrednot, popolnoma varno proU Vlomu in t ožaru. urejeno po naj novejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Slanje v«on nad tO milijonov kron.
Uradue ure": od 9 do 12 dopoldne In pd 3 do 5 popoldne. - Isplaćuje se vsak delavnik ob uradnih urafa._
3
IIB BBI
IEE BBI
IBB III
III III
III III
III II
POZIIt!
OpoMoe ta zvefer timenent ZcM Mota. iz&omi kaHlaJa Wn77n
ta MMertko pivo (brez itavoMa). - Zbem ene. JSSL
detla Caserma).
I
l
TROOOCI! PEKU ^^
sfevenske trgovine ini, so dosegle dosedaj vsepovsod najDolJSl sloves. ifarodnjEk HomB MU U Vai postreže po konkoreninl!. cenah.	l J. SOBAH Trst