VESTNIK L< 5 Poštni urad 9020 Ceiovec Verlagspostamt 9020 Kiagenturt S - tzhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov celoletna naročnina 250 šiiingov '.Gr P. b. b. LETNIK XL. CELOVEC, PETEK, 4. OKTOBER 1985 ŠTEV. 40 (2245) „Deže!ni potitiki gnojijo njivo, na kateri poganja desni ekstremizem" V ietu, ko obhajamo 40. obietnico zmage nad fašizmom, v Avstriji 'n posebej na Koroškem spet nevarno dvigajo giavo siie rjave pretekiosti. Njihova izzivanja postajajo čedaije očitnejša in nevarnejša, v naši dežeii Pa dosegajo višek v oktobrskih dneh, ko se piebiscitne obietnice po stari tradiciji ztorabijajo za praznovanje „zmage v nemški noči". Tudi jutrišnji ,,Karntner Freiheitskommers" že po krogu tistih, ki ga Pripravijajo in napovedujejo svojo udeiežbo, pomeni očitno ziorabo obletnice piebiscita in domovinskih čustev za izzivaino demonstracijo tiste miselnosti, ki je našo državo že enkrat pahnita v prepad in ki skozi vso Zgodovino preprečuje dejansko spravo in mirno sožitje obeh narodov v dežeii. Ta razvoj razumljivo povzroča za^ skrbljenost in izziva ogorčenost demokratičnega protifašističnega tabora. Še posebno izzivalno pri tem Pa je zadržanje vodilnih deželnih Politikov, ki pošastnemu početju večnih včerajšnikov dajejo uradni biagoslov in s tem potuho njihovim aktivistom, ki so v kričečem nasprotju s predpisi avstrijskih zako-Pov, ustave in državne pogodbe. Proti tem predpisom namreč ravnalo tudi tisti, ki imajo častno pokroviteljstvo nad takimi prireditvami; če so to vodilni politiki, je le toliko bolj značilno in meče čudno luč na ..Deželni politiki gnojijo njivo, na kateri poganja desni ekstremizem," je dejal in s tem zadel v črno eden od udeležencev tiskovne konference, na kateri so predstavniki celovškega protifašističnega komiteja seznanili novinarje z jutrišnjo protestno prireditvijo, ki bo ob 19. uri na križišču KempfstraSe-Fromiller-straSe. Dejstvo, da se pogovora z novinarji razen dopisnika tiskovne agencije APA kot častne izjeme ni udeležil noben zastopnik koroškega nemškega tiska, že nevarno smrdi po demonstrativnem bojkotu; hkrati pa to potrjuje upravičenost ugotovitve, da tudi oblikovalci javnega mnenja nosijo del odgovornosti za to, da na Koroškem rjava preteklost še davno ni premagana in zato site, ki so s svojo miselnostjo zakoreninjene v tej preteklosti, lahko nemoteno razvijajo svojo pogubno dejavnost. Na omenjeni tiskovni konferenci so govorniki protifašističnega komiteja, v katerem so zastopane najrazličnejše organizacije in skupine, opozorili na nevarnosti, ki jih demonstracije nemškonacionalističnih in desnoekstremnih krogov pomenijo ne le za slovensko manjšino in za sožitje na Koroškem, temveč tudi za celo Avstrijo in za njen ugled v svetu. Še posebno zaskrbljujoče pa je, da tem izzivanjem dajejo podporo vodilni deželni politiki. njihov odnos do avstrijskega prav- nevarnim pojavom. Zato: Protifašistični komite poziva zato na protestno prireditev, ki bo ne le protest temveč tudi izraz odpora proti takim demokratičnemu razvoju "ega reda in do mednarodnih obveznosti Avstrije. Za svoje ravnanje VVagner, Knafl, Haider in Guggenberger nimajo nobenega izgovora in opravičila. Že Srebinjski uvod v letošnje praznovanje plebiscitne obletnice je dovolj jasno pokazal, kakšne cilje zasledujejo s takimi prireditvami. Na jutrišnjem shodu bo krog sodelujočih gotovo še bolj pester in bo 'zpoved gotovo še bolj jasna - to jamči že seznam organizacij in osebnosti, ki se priznavajo k tej Prireditvi in ki sega od nemškona-oionalnih ..domovinskih" sit tja do drogov, ki so s svojimi neonacističnimi protiavstrijskimi dejavnostmi ponovno prišli v konflikt z zakonom. Jutri na protestno prireditev v Ceiovcu ob 19. uri na križišču KempfstraBe-FromiiierstraBe $ Pozivamo Wagnerja, Knafia, Haiderja in Guggenbergerja, da nemudoma odpovejo pokroviteijstvo nad prireditvijo ,,Karntner Freiheitskommers" in da se distancirajo od citjev te prireditve! # Zahtevamo izpoinitev državne pogodbe in s tem prepoved vseh nemškonacionainih, neofašističnih in protimanjšinskih organizacij in dejavnosti, ziasti prepoved NDP! # Pozivamo vse avstrijske demokrate in protifašiste, da se aktivno zoperstavijo takim protiavstrijskim spietkam! ČASTNO POKROVITELJSTVO ZA TAKO NEMŠKONACiONALNO PR1RE-DiTEV JE SRAMOTA ZA DEMOKRATiČNO AVSTRiJO! KOROŠKi PARTiZANSKi PEVSKi ZBOR vabi na jubilejni koncert OB 5-LETN1C1 OBSTOJA v nedeljo 6. oktobra 1985 ob 14.30 uri v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva v Ceiovcu, Mikschallee 4. Na sporedu so: partizanske, uporne, delavske in narodne pesmi. Zbor vodi prof. Branko Čepin. 8. iN 9. NOVEMBRA V TRSTU: Jubitejno deseto srečanje narodnih skupin sosednjih dežei Pred kratkim se je na sedežu Hr-vatskega akademskega klubu na Dunaju sestat koordinacijski odbor narodnih skupin v Avstriji, ki se je pod predsedstvom koordinatorja dr. Francija Zwittra bavit z raznimi vprašanji, ki se tičejo narodnih manjšin. Tako je bito govora o tem, kdo je tegitimni zastopnik avtohtonih narodnih skupin in je prevladovalo soglasno mnenje, da so to vse v koordinacijskem odboru zastopane manjšinske organizacije, ki se aktivno zavzemajo za pravice manjšin. Za botj pozitivno m diferencirano oceno pa so se izrekli tudi gtede konference županov m podžupanov hrvaških in mešanih občin na Gradiščanskem, ker so tudi v tem združenju posamezniki, ki pozitivno stojijo k vprašanjem manjšinske zaščite (takoimenovana Robakova skupina je doslej zastopata botj ati manj asimilacijsko politiko — op. ured.). Gtede predvidene razstave o narodnih skupinah v Avstriji, ki jo pripravljajo za prihodnje teto na Dunaju (SV je o pripravah že poročat), so ugotoviti, da to ne bo razstava narodnih skupin temveč razstava o narodnih skupinah v Avstriji, ki jo te-te pozdravljajo in jo bodo tudi dejavno podprte. Posebno mesto na seji koordinacij- skega odbora je zavzemalo tudi jubitejno 10. srečanje narodnih skupin sosednjih dežet, ki bo 8. in 9. novembra tetos v Trstu pod gestom "Kultura sožitja". Organizator letošnje prireditve bo Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, medtem ko je častno pokroviteljstvo prevzeta Enotna delegacija Slovencev v Italiji, v kateri so zastopane vse organizacije m skupine, ki se aktivno zavzemajo za enakopravnost stovenske narodnostne skupnosti. Na srečanje so kot v zadnjih letih vabljene manjšinske organizacije iz Avstrije, Italije, Jugoslavije,MadžarskeinŠvice. ^ V Trstu pa se pripravljajo tudi se na drugo mednarodno konferenco o manjšinah: prihodnjega maja naj bi bila v Trstu evropska konferenca o manjšinah in medijih množičnega obveščanja. Na tem srečanju bodo obravnavali probleme manjšinskih me dijev in odnos večinskih medijev do manjšin, kakor tudi vprašanja medijev in utrjevanja narodne ter kulturne zavesti. Šlo bo torej za poglobljeno, v evropski okvir razširjeno obravna- vanjetematike, kijijepredletiveljal tozadevni posvet ZSO v Železni Kapli in ki ji je bilo posvečeno tudi eno zadnjih srečanj narodnih skupin sosednjih dežel. d PHEBERtTE no strani 2 Koroški „Heit!" rta „nemškem jugu" 2 Haiderjevščina posebne vrste 3 Stovenski prosvetaši izTrsta obiskati SPZ 3 Vera in Cerkev v stovenski zgodovini 5 Pogovor z Dušanom Mtakarjem, režiserjem Turrinije-vih odrskih det 8 40 tet tovarne Etan v Begunjah 8 SAK je odnese) dve točki iz Ptiberka Zbor koroške FPO - Haiderjev kabaret? Minulo soboto je imela koroška FPU svoj občni zbor, za katerega si je izbrala ,,plebiscitno mesto" Velikovec, časovno pa dan pred letošnjim ..jubilejnim" zborovanjem poklicnih branilcev domovine, ki je bilo tokrat v Grebinju. Za stranko, ki se najbolj bojevito trka na domovinska nemška prša, sta bila kraj in čas brez dvoma dobro izbrana. Režija pa je brezhibno funkcionirala tudi na samem zboru, in to tako dosledno, da je predsednika avstrijskih svobodnjakov Stegerja doletela dvomljiva čast predsedovati zborovanju svojih koroških kameradov prav v trenutku, ko so za predsednika ponovno izvolili Haiderja, najbolj izpadljivega kritika Stegerjeve ,,linije" v stranki. S kritiko Haider tudi tokrat ni varčeval. Nasprotno, stopnjeval se je v naravnost histerično deljenje udarcev na vse strani — ne le proti lastni stranki in njenim ,,fuhrerjem" na zvezni ravni ter v ostalih avstrijskih deželah, temveč tudi proti SPO in dVP, kjer sta bila predvsem Wag-rter in Knafl deležna takšnih „ljubez-nivosti", da jih očitno nista mogla več mirno požreti. Wagnerjev poziv, naj Haider zapusti politično areno in se preseli na oder kabareta, je prav tako nedvoumen kot Knaflova javna prepoved Haiderju, da ga v bodoče ne sme več tikati. Torej je Haider na sobotnem zboru verjetno šel le nekoliko predaleč in si s svojim bolestnim samohvaljenjem gotovo ni pridobil prijateljev. Tudi v njegovi lastni stranki na deželni in še zlasti na zvezni ravni se bodo prej ali slej morali spoprijeti z vprašanjem, kako dolgo se bodo še pustili smešiti in žaliti od človeka, ki je v svoji samoljubni ambicioznosti očitno zgubil vsak občutek za mere, ki splošno veljajo v odnosih med ljudmi in v skupnostih. To toliko bolj, ker razen poveličevanja lastne osebe od njega na zboru ni bilo slišati dosti pozitivnega, predvsem pa ničesar perspektivnega, če izvzamemo tistih nekaj napihnjenih fraz, ki jih je javnost od njega že zadosti vajena. Tudi v manjšinskem vprašanju je ostal Haider zvest svoji dosedanji "liniji", ki sega od bojevite zahteve po uresničitvi šolskega apartheida tja do groženj in žaljivih izpadov proti vsem, ki branijo skupno vzgojo otrok kot osnovo za mirno sožitje v deželi — pa naj gre potem za Slovence in njihove predstavnike ali za strokovnjake celovške univerze. Vse skupaj, ki niso njegovega mnenja, je Haider zmetal v koš z napisom "komunistično rovarjenje" ter jim očital, da znotraj Avstrije in širom Evrope blatijo ugled Koroške. Ni torej čudno, če je med ljudmi slišati glasove, da to ni bil zbor FPO temveč Haiderjev kabaret. Hkrati pa je razveseljivo, da zdaj tudi širša javnost in predvsem politični krogi in tisk tako na deželni kot na zvezni ravni začenjajo v Haiderjevem stilu videti tudi določeno nevarnost, pri čemer opozarjajo na razvoj pred letom 1945. Toliko ostreje je treba obsoditi ravnanje Wagnerja, Knafia in Guggenbergerja, ki kljub poznavanju tega nevarnega razvoja skupaj z istim Haiderjem dajejo pokroviteljstvo in s tem potuho prireditvi, ki jo skupaj z znanimi nemškonacionalnimi organizacijami pripravljajo izraziti protiav-strijski in neonacistični krogi. ŠENTJAKOB V ROŽU: Siovenca žrtev varnostnih organov Protislovenska gonja na Koroškem spet enkrat rodi sadove, ki so naši državi in njenim obiastem v sramoto. To sta moraia zadnji ponedeljek občutiti na svoji koži dva mlada Šentjakobčana. Žandarji so ju brez vsakega vzroka — menda na podlagi anonimne ovadbe(!) — aretirali in na ne ravno vljuden način spravili v svoje vozilo ter odpeljali na postajo. Ko sta potem zahtevala uradni postopek v slovenščini, je postalo ..uradovanje" še bolj nevljudno — prizadeta pripovedujeta celo o psihičnem in fizičnem pritisku. Dogodek, o katerem obširneje poročamo na 4. strani, postavlja na laž politične veljake, ki tako radi trdijo, da je na Koroškem vse v najlepšem redu in miru. Dokler bo pot do slovenskega uradovanja vodita preko neupravičene aretacije ter psihičnega in celo fizičnega pritiska, tako dolgo bodo take trditve ostale očitna laž. HAtDERJEVŠČINA POSEBNE VRSTE: Referent za gradnjo cest nasprotuje gradnji cestnega predora skozi Karavanke S svojim nasprotovanjem čimprejšnji izgradnji cestnega predora skozi Karavanke postavlja Haider v dvom pogodbeno zvestobo Koroške in Avstrije. To ni naša trditev, marveč se je tako izrazil predsednik Maloobmejni promet med Avstrijo in Jugoslavijo V Mariboru je prejšnji teden zasedala mešana avstrijsko-jugoslovan-ska komisija za maloobmejni promet, ki jte obravnavala dolgo vrsto pobud in predlogov za nadaljnje izboljšanje stikov med obmejnimi območji obeh držav. Med drugim so se dogovorili o vključitvi nadaljnjih naselij v obmejni pas, predvsem pa je šlo za vprašanja novih mejnih prehodov. Tako so na primer ponovno obravnavali tudi že „staro" vprašanje prehoda čez Pavličevo sedlo nad Železno Kaplo. Poskrbeli bodo, da bo prehod prevozen tudi za osebne avtomobile, sklepa o tem, da bi prehod prekvalificirali v meddržavnega, vendar na tem zasedanju še niso sprejeli. V poseben sporazum, ki velja za planince, pa so sedaj vključili tudi področje Jepe, ki sega do Koče nad Arihovo pečjo. Na splošno so predstavniki obeh držav izrazili svoje zadovoljstvo, da se obmejni promet med državama v zadnjem času razvija dobro. koroške OVP Stefan Knafl, neposredni Haiderjev predhodnik na položaju deželnega referenta za gradnjo cest. S to ugotovitvijo pa je Knafl komentiral Haiderjevo izjavo, ki jo je pred nedavnim podal v zvezi s predvideno gradnjo karavanškega predora, ko je meni), da bi namesto tega predora raje izpopolnili cestno povezavo proti severu, gradnjo karavanškega predora pa zavlačevali tako dolgo kot le mogoče. Za najvišjega, politično odgovornega referenta za gradnjo cest so take izjave brez dvoma haiderjev-ščina posebne vrste in se je Haider z njimi popolnoma diskvalificiral (morda bi bilo res najbolje, če bi se ravnal po VVagnerjevem nasvetu in se iz politike preselil v kabaret). Proti njegovim izjavam so se izrekli tudi predstavniki koroškega gospodarstva, ki so poudarili, da je povezava skozi karavanški predor potrebna in bi jo zato morali čim prej zgraditi. Prav tako so nesmisel Haiderjevega zapiranja proti jugu in postavljanja nove železne zavese na Karavankah pravilno ocenili na Dunaju: dunajski tisk namreč razkriva Haiderjevo dvoličnost, ko spominja, da je bila svoje-časno gradnja predora skozi Kara- NASTOP MINISTROV V OZN: Avstrija urgira „paket" toda tudi člen 7 ni še izpolnjen Letošnje zasedanje glavne skupščine OZN je jubilejno ter poteka v znamenju 40-ietnice ustanovitve svetovne organizacije. Predstavniki držav-članic, ki se vrstijo na govorniškem odru mogočne paiače v New Yorku, tudi redno opozarjajo na to obietni-co ter poudarjajo važno vlogo, ki jo je odigrala OZN v minulih desetletjih pri obravnavanju in reševanju perečih vprašanj današnjega sveta. Tudi avstrijski zunanji minister Leopold Gratz je v svojem govoru opozoril na velike svetovne probleme, s katerimi se srečuje človeštvo na koncu 20. stoletja. Vendar kljub tehtnosti teh problemov tudi te priložnosti ni zamudil, da ne bi — kakor pred njim že vsi njegovi predhodniki na minulih zasedanjih — opozoril na „ožje" vprašanje, ki mu Avstrija vsa desetletja posveča posebno pažnjo: namreč vprašanje Južne Tirolske. Pri tem je naglasil, da je minilo 25 let, odkar je OZN zgladila pot za avstrijsko-italijanska pogajanja o južnotirolski avtonomiji, pa sklenjeni sporazum še vedno ni v celoti izpolnjen. Tudi jugoslovanski zunanji minister Raif Dizdarevič je govoril na jubilejni skupščini OZN ter prav tako zavzel stališče k perečim mednarodnim problemom. Naglasil je, naj bi bilo peto desetletje Združenih narodov desetletje utiranja širokih poti sodelovanja, razumevanja in reševanja problemov s skupnimi prizadevanji. Žal pa nismo zasledili v nobenem poročilu, da bi bil vsaj z besedico opoporil, da je letos minilo 30 let od podpisa avstrijske državne pogodbe, katere 7. člen enako kot južnotirolski paket še čaka dosledne izpolnitve. Popolnoma se zavedamo, da v primerjavi z velikimi svetovnimi problemi, od katerih bolj ali manj zavisi usoda človeštva, vprašanja narodnih manjšin skoraj nimajo nobene teže. Toda za prizadete so ta vprašanja najmanj tako važna — od njihove rešitve zavisi njihova bodočnost. Čim šibkejša je neka manjšina, tem bolj usodno se ji postavlja vprašanje obstoja ali pogina, tem bolj upravičeno terja pravičnost in zaščito. In končno: narodne manjšine so, kakor vedno spet slišimo, mostovi med narodi in državami; torej more o izgradnji sodelovanja govoriti le tisti, ki hkrati vztraja na reševanju manjšinskih vprašanj. vanke soglasno sklenjena tako v dunajskem parlamentu kot v koroškem deželnem zboru; takrat je bil Haider še poslanec v dunajskem parlamentu in je skupaj z ostalimi prav tako glasoval za gradnjo karavanškega predora — torej se sedaj postavlja proti svojemu lastnemu mnenju. Vprašanje: kako je z verodostojnostjo takega človeka? Sicer pa o gradnji predora gotovo ne bo odločal Haider. 2e ta mesec - gd 21. do 25. oktobra — bo na Bledu zasedala avstrijsko-jugoslovanska komisija za gradnjo karavanškega predora, še prej pa naj bi se sestal mešani gradbeni odbor. Kdaj se bodo končno začela dela na predoru, točno še ni znano, vendar računajo s tem, da bi se na jugoslovanski strani to utegnilo zgoditi še letos, medtem ko naj bi na avstrijski strani z deli pričeli leto pozneje. Predor bo dolg osem kilometrov, dograjen naj bi bil do leta 1990, za njegovo izgradnjo pa bosta morali Avstrija in Jugoslavija vložiti po tri milijarde šilingov. Slovenščina pred uradi Kjer v uradih obviadajo slovenščino, tam se je prebivalstvo tudi poslužuje. To je bila ena izmed ugotovitev vladnega svetnika dr. Pavla Apovnika, ki je prejšnjo sredo predaval o uporabi slovenščine pred uradi. S tem predavanjem v Mladinskem domu SšD je Klub slovenskih občinskih odbornikov začel s strokovnim informiranjem slovenskih občinskih odbornikov, sodelavcev občinskih listov in drugih prosvetnih in družbenih delavcev. Dr. Apovnik je razložil trenutne možnosti uporabe slovenščine pri občini, okrajnem glavarstvu, finančnem uradu, carini in drugih uradih in ugotovil tudi nezadovoljivo stanje, ki sledi iz zakona o narodnih skupinah. Prav tako je poslušalce seznanil s statistiko o dejanski uporabi slovenščine pred uradi. Ob trenutnem nezadostnem znanju slovenščine med pripadniki slovenske narodne skupnosti pa je predlagal ustanovitev delovne skupnosti vseh slovenskih izobraževai-nih organizacij in ustanov, ki bi se posvetila predvsem jezikovnemu izobraževanju. Z boljšim znanjem jezika bi se pospešila in deloma šele omogočila zadovoljiva uporaba slovenščine pred uradi, v podjetjih in društvih. GREBINJSKI UVOD V PLEBISCITNO OBLETNICO: Koroški „Heil!" na „nemškem jugu" V Grebinju se je zbralo v nedeljo precej manj kot 3000 ljudi (torej le pičla polovica ..množic", ki so jih baje pričakovali organizatorji) na ..Volksabstimmungsfeier", na katero sta vabila Heimatdienst in Ab-vt/ehrkampferbund. Kleine Zeitung je že kar v ponedeljek poročala, da so govorniki na tej prireditvi podkrepili ..priznavanje k skupni domovini". Toda kako je bilo v resnici? Že Haider in Knafl sta v svojih govorih nakazala, kam pes taco moli: Haider je zahteval ..končno zagotovitev pravice staršev; napadel je ministra Moritza, ker ta menda dovoljuje šolske poskuse, „ki imajo cilj, nuditi službo še več dvojezičnim učiteljem". Knafl mu je pridno asistira), rjavogvantnežem pa se je še posebej prikupil z napovedjo, da bodo 9. oktobra vsem nekdanjim abwehrkampferjem po- delili deželna priznanja. Zanimivo v tej zvezi je vsekakor dejstvo, da se VVagner kot tretji iz pokroviteljske trojice prireditve ni udeležil in tudi njegov zastopnik Blaschitz udeležencem ni spregovoril. Nasprotno se je VVagner javno distanciral od gesla prireditve (da je treba čim prej izpolniti zahteve KHD glede manjšinskega šolstva in se pri tem upreti diktatu z Dunaja -op. ured.), vendar ni bil toliko dosleden, da bi preklical tudi pokroviteljstvo, kar bi bilo edino pravil-' no. Le glasilo njegove stranke KTZ je bilo v tem primeru pogumno dovolj, da je v svojem poročilu prikazalo prireditev takšno, kakršna je v resnici bila: da so gesla izzivala, da je župnik Dersola odklonil blagoslovitev zastav oz. trakov, ker je šlo za politično zborovanje, in da je bila prireditev sploh izzivalnega značaja in da so ponoči neznani storilci zažgali govorniški pult... In kaj sta prispevala k ..skupni domovini" glavna govornika Einspieler in Feldner? Po dolgoletni tradiciji je enostranskemu prikazovanju dogodkov 1918-20 iz nemško-nacionalne plati tudi tokrat sledila gonja proti Slovencem. Uresničiti je treba zahteve KHD po ločenih šolah, ker samo tako je mogoče zagotoviti nemškim Korošcem enakopravnost na šolskem področju. Znane stvari torej, prav tako znane kot napadi na strokovnjake s celovške univerze, ki so ..komunistič-ni pomagači Slovencev", ker se zavzemajo za res demokratično, skupno šolo na Koroškem. In enako seveda napadi na Ervvina Ringla, ki se je upal v svojem nedavnem predavanju v Hodišah opisati ..koroško dušo" dokaj realistično, z vsemi rjavimi lisami vred. Še bolj jasno pa se je pokazalo, Koroška SLO za skupno šolo K vprašanju dvojezičnega šolstva se je zdaj oglasila tudi socialistična učiteljska zveza. V vprašanju dvojezičnega pouka na Koroakem se je SLO ..načelno izrekla za skupno šolo ob spoštovanju odločitve staršev", je rečeno v izjavi, ki je bila soglasno sprejeta na zasedanju deželnega vodstva, Nadalje se SLO v manjšinskem vprašanju priznava „k permanentnemu izboljševanju pedagoške ponudbe" ter poudarja, da bi morali v skupnem interesu države namesto ekstremnega prerekanja dskati za mladino skupno pot v mirno in humano bodočnost v deželi. Predvsem učitelji so poklicani, da pripravijo in uresničijo spravo med narodnima skupinama na Koroškem. Ce ne bi bili na Koroškem, kjer posebno v manjšinskem vprašanju večkrat velja drugačna logika kot drugod, bi izjava SLO brez dvoma pomenila, dta socialistični učitelji zahtevajo ohranitev in izboljšanje sedanje skupne dvojezične šole. Kajti pri sedanji ureditvi je toliko poudarjena (in še bolj zlorabljena) pravica staršev v polni meri upoštevana: dvojezičnega pouka je deležen samo tisti otrok, ki ga starši posebej prijavijo. Toda, kot že rečeno, na Koroškem velja drugačna logika. Ker poteka pouk za prijavljene in neprijavljene otroke v skupni šoli, vidijo določeni krogi v tem ..posiljevanje nemške večine" in v imenu pravice staršev terjajo ločitev otrok. Predsednik koroške Landsmannschaft Sepp Prug-ger v dopisu v tisku takšno segregacijo ..utemeljuje" z naravnost akrobatskim postavljanjem resnice na glavo. Zlasti pa je treba odločno zavrniti njegovo namigovanje na „in- teresne konflikte" slovenskih učiteljev, ki sodelujejo v slovenskih or; gandzacijah — Prugger naj pomisM raje na svojega predhodnika schierja, na Samesa, Stukovnika In mnoge druge učitelje, ki niso bili 1^ vodilni v takoimenovanih domovinskih organizacijah, temveč so imel: trisoke položaje tudi v nacističm stranki in njenih formacijah, in to ze davno pred nacistično zasedbo Avstrije. Manjšini je treba pomagati ..Večinski narod ne more biti dovolj pozoren do manjšine. Ni namreč dovolj, da narodnosti damo neke pravice in pravimo, zdaj pa je na vas, da s temi pravicami živite. Vseskozi moramo spremljati, kako j'" uresničujejo, in ko se jim zatakne, jim moramo vsestransko pomagati. Tako je dejal Imre Meszaros, predsednik komisije za narodnosti Zeiez-ne županije na Madžarskem, na skupni seji narodnostnih komisij P"* murja in Železne županije, ki je bila prejšnji teden v madžarskem Szombathelyju. Morda bi si te besede osvojil tud: koroški in avstrijski politiki — Kot nauk, da je manjšinam treba vsestransko pomagati, ne pa jim okrnje-vati še tiste bore pravice, ki so si j'" priborile. Na Koroškem to še posebno velja v zvezi s trenutnim obravnavanjem šolskega vprašanja, kjer vse-bolj kaže, da hočejo tako imenovano pravico staršev zlorabiti za nadaljnje poslabšanje enakopravnosti Slovencev in njihovega jezika v šoii. Kaj pomeni afera Bernhard za nas Slovence? Če jo prej Zeti v /Zelm/Iugerjd lu A/o/jorjevI Jljd^om Je/1/1 rožne vence /n je je zdče/ mdjdtl zvoul^ v Svečd/:, je j/oveuj^I č/ove^ ud /čoroj^em veje/, Jd prlprdv/jd TIpdj IzJdjo novega romdud. Če je prej /eh' oJmevd/o oJ zl/j-j^egd Do/:rdčd Jo zd/mmj^e j^d^dZ-n/ce, Jd propdJd novejj% j/oveuj^d ^oroj^d Zlterdtdrd na raven „poruo-grdjj^I/: Iz/Zvov", Ja pojtdjd oseJno ža/j/va /n ^ar /?rdtomorj^d, je č/ove^ na /čoro%em ve Je/, Ja pr/prav/ja Afejjner ZzJajo nov//: črt/c /n povejtl. Če je prej /eh /:e/Z Tjd/Jjdu! pre-tl/d uevdruojt, Ja je Z*o Lja/Jjan/ca Zz/Z/a Jo Aowenj^ega d/Zce a/Z /?ar tja Jo Trga revo/dclje, je j/oveuj^Z e/ove^ na /čoroj^em ve Je/, Ja je /čo-^of v ue/J jvoj/ pejm/ zap/ja/ ue-jrantno Izpovej, Ja noče /ah mojt. O/: te/: JogoJ^Z/: j/ je č/ove^ /a/:-Z:o m/j/ZZ, Ja jmo $/oveucZ pač mdj-Z;eu naroJ In zato o/*jojenI, Ja jem-Zjento VJa^o ametn/j^o Sejejo oje/:-no In je prav zato j/ovenj^I literat, če je ne zateče v Javne čaje In Ja/j-ne projtore, o/:jojen na Jta/no aža/je-no oMat/jlvojt Jo/očenega Je/a pa-/JZ&e. ZJjoJa pač vja^cga majhnega naroJa Zn Je prav poje/mo vjd^e mdujj/ue. kaj pojmujejo nemški nacionalisti pod ..skupno domovino", ko so začeti deliti letake z geslom ..Koroška, štajerska in Južna Tirolska - nemški jug". Tega koroški tisk seveda niti ne opazi več, očitno mu je to mišljenje že tako v krvi, da take izpovedi zanj že niso več kaj posebnega. Kdo bi se torej čudil, da so se v tem ozračju ..nemškega juga" začeli oglašati tudi znani klici „Heill"; tokrat so veljali Koroški, toda Steinacher je že za razmere pred 65 leti zapisal, da je bit njihov bojni klic ..Karnten", ker ..Deutsch-land" niso smeli in „Osterreich" niso hoteli kričati... * Grebinjski uvod v letošnjo plebiscitno obletnico je mora) tudi tiste, ki so doslej še zapirali oči in ušesa pred resnico, dovolj jasno opozoriti, kako in v kakšne namene določeni krogi leto za letom zlorabljajo gesla o domovini in domovinski zvestobi. Toliko bolj neodgovorno pa je od deželnih politikov, da te dejavnosti ne samo dopuščajo, temveč jim celo dajejo svoj Dd pd td^d djojd ul omejeud zgo/j ud rudj/me udroJe d/Z ce/o jdtuo ^ mdujj/ue, Jo^dZdjejo zdJujl Jogo"' ^1 v zvez/ z uovlm romduom T/ror"**' Jd Teru/:drJd ,AtdrI Tuojjfrl". A/d/f*' ^ojtu/ prov/ucZ^ZZzem je udmreč pT' Jr/ tdJI Jo Ddudjd lu Jo rdzul/r rJjtrov jeJduje v/dJe. /čer je Z?er%-Z:drJ v ujemd /dJtueru j/ogd zdphy ue^dj Jejjtev lu jvoj/Z: m/j/1, upr. J** je v rej v/dJZ ruuož/jo jLtuJd/1, jo udJtopI !u govor/ ue&dter/Z: udh" politikov lu cer^veul/r prejjfdvu!/^'*' jrueju/, Jd je 5t!jter Jo/gočdjeu pJ*T te/j !u JrMc/ruer uezruožeu j^ZdJdfhZ' Jd jo Jdudjj^d jfrdu/jčd KUMZdMd Ib**' je udjtd/ v zlvjfrlj! ^d/tdruopo/Itlč^ j/:duJd/, ^1 jporulujd j^ordj ud J^' goJ^e v zvezi j 5c/:u!(z/erjev!u! ZoU!„Dfr/<:f;gC7!". /Ve Jd /J je r%^dj jpMjčd/ v /Jerudh^o Kprdv/čeuojh lu /prdvlZ"^/ ruere Lr;h'z;rdujd uurerul^d lu ulj^egd proJd/hd j jtrdu! po/Ih^f po/Ih^ov, /J udlfe/ troje udd^ov, % zdJevdjo udj 5/oveuce. /. Zd udje po/Ih^e.- NIjo jduro vcuj/J ^d/rdru!^! lu p/jdte/j! z/o/:uI, Jd / rueu Jd j p/jdjejo v /dJb:^ j&ZeJo. 2. Zd udje ^d/turul^e.' /V!jo Jd^ j/ovcuj/J po/IhT! hr^o oMdrZjlvI, "n zdčdhjo že Zd vjd^Iur jfdvLoru IzpC pereJd j/oveuj^egd p/jdfe/jd oje/"*" žd/Itev. 3. Zd ^d/hrruc potrojul^e.* /čd/bbj' ul prov!uc!d/!zeru ul dJorudčeu zg*?'' pri S/oveuc!/: d/! pri rudj/:u!Z: udroJ'^' A/djZ:uojh' je oč/tuo ue Jd ruerlb b* mo po jfevl/čul moči, Ldjh v ujej ^ j/ eJIuI jeJemmJljoujLI dVJtr/jj/JJ"? roJ, JvdmJijou.sL; j/oveusLI udroJ * ue^dj Jejethjoč g/dv močud j/cve^ sLd mdujjlud ud /čoroj^em. , T. 5. /.jd/Jre/jem Zlterdtdre, P^f^ uo Jdhričue, /J prlporočd/ romdU T"(P maJd/le^^^dMA/teA/c/jrer", jfrdu!, zd/ož/:d Sd/rr^dmp, ceud P**' /JIžuo 230 H/Iugov. fra-ter- uradni blagoslov. Jutrišnje zboroma nje nemškonacionatnih in desno ekstremističnih krogov bo 9°^ še korak naprej v to smer — 'b pod pokroviteljstvom najvišjih stavnikov treh deželnozborsk' strank, kar nedvomno pomeni ne zaslišano izzivanje vseh demona tičnih sil v deželi in državi. Dogodki na Koroškem samo P°* jujejo, da je Imel dunajski i^"t) nec za duševne bolezni prav, ko je govoril o rjavih ma° žih na ..koroški duši". Predstavniki ZSKD iz Trsta na obisku pri SPZ Predstavniki Zveze siovenskih kutturnih društev v Trstu na sedežu naših organizacij v Ceiovcu, kjer jih je sprejet predsednik Siovenske prosvetne iveze Tomaž Ogris z nekaterimi čtani predsedstva. Preteklo soboto se je kot gost Slovenske prosvetne zveze mudila "a Koroškem osemčlanska delegacija Zveze siovenskih kulturnih društev iz Trsta, ki jo je vodil predsednik Marko Kravos. Bratsko organizacijo je sprejel predsednik SPZ Tomaž Ogris z nekaterimi čla-di predsedstva. Obisk kulturnikov iz Trsta je bil delovnega značaja, saj so predstavniki obeh kulturnih organizacij Pregledali okvirne možnosti za Medsebojno sodelovanje. Pri tem so pregledali tudi bilanco o dosedanjem sodelovanju v preteklih treh letih: v Ceiovcu je gostovalo Stalno slovensko gledališče iz Trsta, bila poglobljena vez med primorskimi in koroškimi društvi, zlasti pa je razstava koroških panjskih čelnic na Primorskem doživela izredno velik odmev, ZSKD pa je celo uspelo razstavo posredovati v italijanski kulturni prostor (Bergano, Korinate, Camono, Milan). Za prihodnje sta obe organizaciji sklenili dosedanje sodelovanje gojiti naprej ter ga razširiti na več interesnih skupin, zlasti na obiske mladih književnikov in v to izmenjavo vključiti tudi Rezijane. Nadalje so sklenili prireditev „Pesem ne pozna meja" razširiti na Koroško; prihodnje leto bo v Pliberku. Skupno bosta obe organizaciji priredili seminar za mlade društvene organizatorje, SPZ pa bo še posredovala likovno razstavo Valentina Omana, ki jo bodo organizirali vGoricl. Na sobotnem obisku so se predstavniki ZSKD in SPZ pogovarjali tudi o odnosu do matičnega naroda kar zadeva konkretno sodelovanje in o takoimenovanem enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Važna točka razgovorov je bilo tudi vprašanje usmeritve kulturne dejavnosti v obeh deželah - Italiji in Koroški. Pri tem so bili enotnega mnenja, namreč, da je treba posvetiti več pozornosti kulturnemu razvoju narodnih manjšin. Končno so se dogovorili, da se bodo predstavniki obeh organizacij ponovno srečali prihodnje leto. Gostje iz Trsta so ob tej priložnosti obiskali društveno sobo SPD „Bi!ka" v Bilčovsu, dvojezični otroški vrtec v Škofičah, Drabosnjakov dem na Kostanjah in prireditev SPD ..Gorjanci" v Kotmari vasi. Ku!tumo pismo iz Siovenije Pomembno kulturno in znanstveno dejanje (ob izidu SSKJ) Pre