280. številka.
Ljubljana, v četrtek 5. decembra 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
(shaja vsak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poitl prejecnan aa avatro-o grške dežele aa vse leto 25-'K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poStcina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se iavole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu s t. 12. Upravništvu naj se^bla* govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvu je iz Vegove ulice &t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga &t. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85.
predno je vlada govorila o usodi slovenske univerze, zbor graških slovenskih akademikov za ta korak, dobro sicer ve-doč, da si s tem ni zagotovil prevelike naklonjenosti nemških profesorjev graške univerze, pa tudi ne kolegijalne ljubezni še bolj nemških graških akademikov. Slovensko dijaštvo si je pač osvojilo geslo: Proč s sentimentalnostjo v politiki, proč z obziri ! S svojo interpelacijo dalo je slovensko dijaštvo migljaj, kako hoče postopati, ako bi mu vlada »pravičnosti« niti takrat ne zagotovila ustanovitve slovenske univerze. Kljub slovesni izjavi nemških profesorjev in nemških dijakov, da bodo junaško branili nemški značaj graške univerze, gre slovensko dijaštvo v boj za svoje pravice. Vlada in Nemci naj se pa pobotajo: ali slovenska univerza v Ljubljani, ali pa popolaa utrakvi-zacija graške univerze! Slovenska univerza v Ljubljani nam je mnogo ljuböa !
Še nekoliko črtic o slov. pravoslovnih predavanjih v Ljubljani 1849.
(Poroča Janko Pulec.) II.
V prihodnji 46. številki prinaša potem Lehmanov zanimivi otvoritveni govor doslovno tako-le:
Slovenija, 46. list, 8. rožnika 1849. »Nagovor   Drja. ZI. Lehmana pri nastopu učiteljskiga urada 1. Juni a.« «Poklican  od   visociga ministerstva javniga uka austrijansko kriminalno pravdo (austrijanske  kaznovavne  postave) v do-morodnim slovenskim jeziku učiti, nastopim danes svoje učiteljsko opravilo.
V trdim zaupanju, de me boste kot rojaka in prijatla sprejeli, štejem tudi na vašo dobrovoljnost ino na vaše prizana-šanje.
Če mi v mojih govorih beseda prav ročno iz ust ne pojde; če se morde kaki-
krat nerazumljivih besed poslužim, če je včasi preveč po dolensko zavijem, ko sim rojen novomeščan, ali če zoper slovnico grešim, Vas prosim premisliti, da je vsak začetik težak, in de je posebno težko v rečeh višjiga znanstva razločno govoriti, vender menim, da se bomo sčasama dobro porazumeli ino zaupam, de naše skupno prizadevanje brez koristi ne bo.
V ti misli z veselim sercam svoje učiteljstvo nastopim in Vas, častiti gospodje, vse skup serčno pozdravim.
Poprej, ko se predmetov sebi izro-čeniga nauka lotim, naj mi bo pripuščeno svojimu kratkimu nagovoru še nekaj besed zastran namembe in važnosti branja v slovenskim jeziku pristaviti. Ustava od narmilostljivšiga Cesarja dodeljena, ne govori samo od kronskih dežel, v ktere se cesarstvo v zemljopisnem in politijskim oziru razdeli; temuč tudi od narodov v njih prebivajočih in po § 5. je vsim na-rodam zagotovljeno , de imajo sploh enake pravice, zlasti pa ne raz žaljivo pravico vživati svojo narodnost in svoj jezik varovati in o m i k v a t i.
Ze v ti namembi mora vsakteri, ako mu otes in olikanje narodu na sercu leži, spoznati, de je vpeljanje domorod-skiga jezika v javnimu podučenju pervi pogoj, de je tako rekoč podstava napredovanja in prostiga izvajanja v narodnim življenju. Ze v tem oziru moramo tedej hvaležno sprejeti kar koli vladarstvo v zvestim izpolnjovanju ustavnih pravic, v spoznanje in v podporo narodnosti vkaže in vreduje; že v tem ogledu moramo torej vstanovitev učiteljskih stolic pravdoznanstva z naukam v domorodnim jeziku s serčnim zahvaljenjem sprejeti.
Nam, ki smo v novo dobo stopili, je prihranjena sveta dolžnost, k narodnim omikanju po svoji zmožnosti pripomoči; ino če ravno v tem težkim prizadevanju se ne da z enim mahljejem vse opraviti, kar želimo, če po sedanjih razmerah ni mogoče na enkrat doseči, kar je skozi toliko časa  minulosti  zaostalo  in zamu-
Za univerzo v Ljubljani.
Iz Gradca, 4. decembra.
Na današnjem zborovanju je bila predložena  in soglasno sprejeta sledeča:
Interpelacijaslovenskega dijaštva Karola-Frančiškove univerze v Gradcu na Njega magnificenco rektorja in na visoki akademični senat.
Ker se je Karolo- Frančiškova univerza v Gradcu glasom ustanovne listine ustanovila za oba naroda Notranje Avstrije in ker so se prvotna latinska predavanja pozneje namestila ne le z nemškimi, ampak vsled še dandanes popolnoma veljavnih ministrskih odlokov iz let 1849, 1850 in 1852 tudi s slovenskimi ;
ker bi se nadalje slovensko dijaštvo moglo svoji pismeno zajamčeni pravici, da reflektira na zopetno uvedenje slovenskih stolic na graški univerzi, odreči le pod tem pogojem, ako bi dobilo brez-dvomno zagotovilo, da se mu kar najprej ustanovi lastna univerza v Ljubljani;
ker slednjič slovensko dijaštvo meni, da Njega magnificence na inauguracij-skem komerzu v tem smislu izraženo mnenje, da je zadnje tedne sicer bil nemški značaj graške univerze v nevarnosti, da pa te nevarnosti zdaj več ni, treba tako razumevati, da je visoka vlada na podlagi naše vloge z dne 7. pr. m. visokemu akademičnemu senatu raz-odela svojo namero, slovenskemu dijaštvu omogočiti študij v njega materinem jeziku ne z uvedenjem zopetnih slovenskih predavanj na graški univerzi, pač pa z brzo ustanovitvijo že pol stoletja zahtevane slovenske univerze v Ljubljani;
vsled tega dovoljuje si danes zopet zaradi razpravljanja o vseučiliški zadevi na akademičnih tleh zbrano slovensko dijaštvo staviti na Njega magnificenco in na visoki akademični senat sledečo interpelacijo :
Ali je visoka vlada že dala visokemu akademičnemu   senatu z ozirom na našo
LISTEK.
Krst.
Francoski spisal Octave M i r b e a u. Ker je bil otrok zelo slaboten in bolehen, ni hotela čakati mati na krst toliko časa, da zapusti sama »otroško posteljo«, vzlic temu, da se je že prej namenila, da bo sama navzoča pri tem svetem obredu, da bo sama spremljala v cerkev svojo, z belimi trakovi okrašeno hčerko. A bilo je bitje tako bolehno, komaj je še dihalo, in mati je vedela, da more njena hčerka vsak trenotek izdah-niti. Ako pa naj umre,[mora umreti kot kri-stjanka, da gre naravnost v nebesa, kjer jo že pričakujejo angeljčki. Že pri porodu imela je svinčenobarvast obraz starke, velo kožo, zgubančeno čelo. Otrok ni hotel piti ter kričal neprenehoma. Iskali so pri sosedih botra in botro dobrega srca in nekega popoldne šli v cerkev sv. Ane, kamor so že zjutraj poslali naročilo gospodu vikarju.
Bil je to reven krst, tako otožen kakor pogreb potepuha. Neka stara dobrosrčna soseda je nesla v svoje plenice zavitega otroka, kateri ni niti za trenotek jenjal kričati.   Boter v plavkasti, z žame-
motivacijo zahteve slovenskega vseučilišča, poslano ji potom visokega akade-mičnega senata, potrebna pojasnila ter istega morebiti že zagotovila brze ustanovitve slovenske univerze?
Gradec, 4. dec. 1901. Njega magnificenca baron pl. Canstein, kateremu je deputacija slovenskih akademikov izročila to interpelacijo, bil je vsled iste začetkoma vidno zelo ne-voljen ter je omenil, da bode slavni akademični senat gotovo tudi zelo nevoljen, da mu pa interpelacijo vendar podloži, da nam odgovori, ako bode hotel. Kar se tiče ustanovne listine, treba bode baje pre študirati, ali je vse to res in ali so oni ministrski odloki še veljavni. Kar se pa tiče njegovih besed, izgovorjenih na komerzu prirejenem mu od nemških dijakov, razumeli smo jih baje popolnoma krivo. On baje ž njimi ni mislil, kakor se domnevamo mi, da bi vlada bila senatu zagotovila ustanovitev slovenske univerze. Meni, da nemara niti sami nismo pričakovali, da bi minister na naš akt prinesel odgovor kar na prezenta-cijskem krožniku, ampak tak akt se nemara sprejme in — položi k drugim aktom (I) Na vprašanje slovenskega akademika, ali se je pač senat izrekel nasproti ministru za slovensko univerzo, odgovoril je gospod baron, da prav za prav ni dolžnost rektorja, o tem dajati odgovor. Drugi slovenski akademik je pa pripomnil, da bi Nemci, kate rih je 8 milijonov in imajo 5 univerz, ravnali prav modro, ako bi ne nasprotovali slovenski univerzi v Ljubljani za nad 2 milijona tostranskih Jugoslovanov, kajti potem bi Slovenci ne silili v Gradec na univerzo in potem bi ta univerza res utegnila pridobiti nemški značaj. Na željo, da mu pismeno sporočimo tudi o ostalem zborovanju, obljubila je slovenska deputacija magnificenci rektorju, da mu predložimo, ako mu drago, doslovno tudi nezaupnico slovenskim poslancem.
Pravočasno   se je  torej  odloČil, še
tom obšiti kamižoli in botrica v svoji najlepši havbici, sta korakala za njim. Oče otrokov jim je v zadregi sledil v stari suknji, katera mu je bila preozka ter se je že svetila. Nobenega sorodnika, ne prijatelja, niti veselega spremstva. Ni deževalo, le nebo je bilo sivo, in neizmerna žalost je ležala nad vasjo.
Ko je dospela družba v cerkev, ni še bilo tam vikarja. Morali so čakati. Boter in botra sta pokleknila pred altar svete Ane ter mrmrala molitve predse. Stara soseda pa je zibala ječečega otroka na svojih rokah. Oče je občudoval vse stebre, oboke, vse zlato, marmor, ta kras, katerega je v to obupnorevno okrajino menda načarala čarobna palica čarovnic.
Naposled, z jedno uro zamude, prišel je ves rudeč vikar ter nestrpno zavezaval trake svojega oblačila. Bil je slabe volje, kakor vsakdo, če se ga moti pri kosilu. Prezirljivo je pogledal to skromno družbo, od katere ni bilo pričakovati nikakega darila, ter s se sovražnim glasom obrnil do očeta:
»Kako se pišeš ?«
»Louis Morin.«
»Louis Morin? .... Morin .... to ni ime iz naše fare. Ti nisi od tukaj ?« »Ne, gospod vikar.« »Pa si vendar kristjan?«
»Da, gospod vikar.«
»Ti si kristjan . . . kristjan . . in se imenuješ Morin... in nisi od tod? Hm, hm! To mi ni jasno. In od kod si?«
»Iz okolice Anjoua sem.«
»To je tvoja stvar. In kaj delaš tukaj ?«
»Že dva meseca služim kot pastir pri gospodu Le Lubecu.«
Vikar je zmajal z ramami in za-mrmral:
»Gospod Le Lubec bi storil pametneje, ako bi dal varovati svoje posestvo od lastnih ljudij, kakor okrajino kužiti s tujci, z ljudmi, od katerih ne vemo, od kod prihajajo. Jaz te ne poznam ... in tvoja žena? Pa si vsaj oženjen?«
»Seveda, oženjen, gospod vikar. Jaz sem vam vendar poslal po pismonosi svoje papirje «
»Oženjen si torej . . . oženjen ... to se lahko reče . . . tvoji papirji ? Ti se lahko narede No, bomo že videli. In zakaj te ne vidim nikoli v cerkvi? Ti ne prihajaš nikdar v cerkev, ne ti, ne tvoja žena, ne kdo drugi iz tvoje hiše.«
»Moja žena je bolna, odkar sem tukaj, še ni zapustila postelje, gospod vikar . . . )xi veliko opravila je v hiši . . .«
»Ti ai brezverec . . . krivoverec! gorjanec!   In troja žena tudi!. .. Ako bi ti
naši dobri sveti materi Ani daroval dvanajst sveč, gotovo ne bi obolela tvoja žena. Ti paseš krave gospoda Le Lubeca?«
»Ponižno javim, da, gospod vikar.« »Dobro!   Ti se torej pišeš Morin ? Sicer je to tvoja stvar.«
Na to je ukazal starki, da sname otroku čepico raz glavo.
»Ali je dekle ali dečko?«
»Dekle, ubog črviček!« je jecljala starka, katere nerodni prsti so le težko odvezavali trak čepice.
»Zakaj tako kriči? Gotova je bolna .. sicer je to vaša stvar . . . podvizaj se!«
Ko so odvezali čepico, pokazalo se je bledo nagubančeno čelo otroka in dve višnjevi lisi sta se svetili na obeh sencih.
»Zdi se mi, da ni prišla mala lahko na svet,« reče vikar.
Na to mu je razložil oče:
»Ne, gospod vikar. Mati bi bila kmalu umrla. Rabili so klešče. Zdravnik je žejpravil, da bo moral otroka morda razkosati. Dva dni je trajal naš strah.«
»Ali je bil otrok   že krščen v sili?«
»Seveda, gospod vikar.«
»Kdo ga je krstil? Babica?«
»Ne, gospod vikar . . . doktor Du-raud.«
Vikar je besnel, ko je začul to ime. »Doktor Duraud! Ti menda ne veš,
jeno, moramo saj začeti in boljši prihodnosti pot pripravljati. Naše delo je torej polje, ktero se nam razgrinja, neutrud-ljivo obdelavati, na njemu saditi, mladike staviti in cepiti; mi imamo še le podzidje staviti, na katerim se bo če je po božji volji lepo poslopje in stanovaljše narod-niga omikanja, sčasama napredovaje, izdelalo. V tem ogledu tedaj mora vsakteri, ki pravično misli spoznati in prevideti, da se pri šolah začeti mora, ako se hoče občnimu izobraževanju ljudstva resnično v podporo priti.
Mi Slovenci ino zlasti mi Kranjci stojimo z našimi nemškimi sosedami v obertnijški, v teržtvini, slovstveni (lite-rarski) ino v politiški zvezi, nemško slovstvo, nemško olikanje se tudi v naših slavjanskih deželah razširilo ino mi, kar nas je bolj izučenih, smo se skorej vse iz nemškiga učili; nemški olikani živelj (element) se je torej tudi pri nas tako vkorenil, de bi blo napačno misliti, de bi se vtegnili ali de bi le želeti blo, taistiga se popolnama znebiti; ja po današni stopni slovenskiga pismenstva bi se tudi malo prida pokazalo, ako bi hotli nemško na enkrat zapustiti, to ne more biti; ali nasproti tudi to ne more po ustavi biti, de bi se v prihodno pri slovenskim narodu nemško olikanje podpiralo; marveč se bo za povzdigo domorodniga jezika skerbeti moglo; zraven njega pa se bo še zmiraj tudi nemški jezik, ker je nam Slovencam žavolj poprej omenjene zveze djansko potrebin, obder-žati znal po vodilu : »quot linguas Calles, tot homines vales«. — Ako se ljudstvu priložnost da zraven domorodniga tudi drugih jezikov se učiti, se z tem narodnost ne podkopava, če se le ptuji jezik s kratenjem domačiga toliko ne podpira, de bi se protinaravno za podstavo ljudskiga izobraženja vzel.
Kar posebno ustanovitev omenjenih učiteljskih stolic za pravdoznanstvo v slovenskim jeziku zadeva, bi kdo lahko mislil, de je čudno, zakaj de se poprej, kot se nauk v spodnih šolah ne prena-redi in v tistih za vpeljanje narodoviga jezika bolj ko do zdaj ne skerbi, z znan-stvi početi hoče, ki kako poprejšno pod-učenje terjajo in ki so tako rekoče ver-hec drevesa, kteriga korenine pa po se-dajnim stanu slovenskiga pismenstva le iz ptuje parsti sok dobivati zamorejo; sodil bi marsikteri de ne more nič korist-niga iz tega prihajati, če se mladenčam, ki so dozdaj skorej le nemškiga se privadili in iz nemške učenosti si svoje vednosti zajemali, tako imenitne pravdne znanstva v slovenskim jeziku učijo, v kterim še nič preddelaniga ni, in de bi torej boljši kazalo, se nemškiga deržati in v tem učiti.
Res je, de olikanje narodniga jezika se mora že v spodnih šolah, v pervim nauku pričeti; res je, de dokler se poprejšno podučenje pogreši, nauk v višjih vednostih potrebne podlage nima, res je tudi, de naš domorodni jezik če ravno že dobro   obtesan,   gladek in gibčen vendar
▼ nekterih znanstvih prikladnih besed še nima, de je torej treba, jih Se-le poiskati ino v ljudstvu upeljati.
Visoko ministrstvo je vidama misel vodila, saj v narpotrebniših predmetih pravdoznastva, ki narveč v razmere praktičniga življenja segajo, pripravljajoči nauk vpeljati, zakaj če se pregledujejo nove naredbe, ki se po ustavi vstanoviti imajo, se hitro kaže, de bo silno treba domorodni jezik tudi vradnim ino sploh vladarskim rečem primeriti, de je torej treba, že zdaj mladost, ktera bo svoj čas v deržavne službe stopila, za to pripravljati.
Ze z vpeljanjem novih srenjskih osnov na deželi bo treba v domačim jeziku se obračati; kar se meni narbližje zdi je pa osnovanje javnega ustniga ravnanja v sodniških rečeh, in če morde v civilnimu ravnanju ne bo hitro mogoče, se samo slovenskiga jezika poslužiti, če morde sploh domači jezik se ne bo hitro za vradni jezik čez in čez izrekel ; vender bo v kaznovavnim ravnanju kakor hitro se po ustavi zagotovljeno javno in ustno ravnanje z sodnijam priseženih mož vpelja, treba s tožencam, s pričami ki samo slovensko razumijo, ino priča ljudstva, v njegovim jeziku ravnati, zakaj bistvena podlaga javnosti ravno v tem obstoji, de vsak razumi ino ve, kaj in kako de se ravna, to se pa ne more doseči, ako hi se pri javnimu ravnanju jezik rabil, kteriga morde le bolj izobraženi razumijo, ljudstvo sploh in tožene pa ne. Tožencov zagovornik, deržavni pravdnik, sodniki in pri-seženi možje bojo torej kaznovavno postavo ino tam odločene zapopadke v slovenskim jeziku dobro razumeti, zlasti pa oba zagovornika in sodnice predsednik prav razločno in omikano govoriti mogli.
To je tudi najberžeje visoko mini-sterstvo pri sklepu zastran omenjenih učiteljskih stolic previdilo, ino torej mislim, de le v namenu visokiga vladarstva in v blagor domovine ravnamo, če se vzajemno trudimo nam izročeno opravilo kar bo moč dopolniti, ino na Vami častiti poslušavci bo, z opaznostjo in prizadevanjem si pravila kaznova vne pravde, ktero Vam bom razlagal ino postavno odločbo dobro prisvojiti; zlasti pa na slovenske besede in ozname, ktere bomo pri posameznih zapopadkih v kaznovavni pravdi rabili dobro paziti ino si jih terdno vtisniti, zakaj vsake znanstvo potrebuje svoje lastne terminologije, posebno pa pri pozitivnih postavah je ne-ogibljivo, se terdno postavnih besed ino z njimi zvezanih zapopadkov deržati. Poslednič pa, dokler postave, ki se še le zdaj v domorodni jezik prestavlajo, natisnjene niso, ste vi častiti gospodje nar bolj v priložnosti, svoje znanje med ljudstvam razširiti ino tako h namenu olikanja v pravdnih rečeh pripomoči.
Dajmo torej vsak po svoje si prizadeti in vidili bomo, kako lepo terta od nas vsajena se bo obnesla, ino od leta do leta slajše kapuce bo dala.
S tem   sklenem svoj  vvodni govor
da je doktor Duraud brezverec, gorjanec, da je pijanec, ki živi s svojimi deklami v divjem zakonu ... In ti misliš, da je doktor Duraud krstil tvojo hčerko? . . . Trikratni tepec! Ali veš, kaj je ta bandit naredil ? Hudiča je nagnal v njeno telo. Tvoja hči ima hudiča v sebi. Zaradi tega vpije neprenehoma , . . jaz je ne morem krstiti.«
Pokrižal se je in mrmral nekajlatin-skih besedij s tako jeznim glasom, kakor da bi bile kletve. In ker ga je oče gledal začudeno, z odprtimi usti, rekel je:
»Kaj me zijaš tako neumno? Jaz ti vendar pravim, da ne morem krstiti tvoje hčerke ... ali si razumel? Nesi jo tjä, od koder je prišla. Otrok, v katerem stanuje hudič! . . . No, pomnil boš, kdaj si šel klicat doktorja Durauda! Pojdite past krave . . . ti Morin, Duraud, pekel in drugi.«
Louis Morin pa je vrtel klobuk v rokah sem in tjä in samo zaječal:
»Nemogoče . . . nemogoče! Kaj naj storim? ... O Bog, kaj naj storim?«
Vikar je premišljal nekaj časa in rekel bolj mirnim glasom:
»Čuj me! Morda imamo vendar kako pomoč . . . jaz ti sicer ne morem krstiti hčerke toliko časa, kolikor ima hudiča v telesu; a znam hudiča izgnati iz nje. To velja deset frankov.«
— »Deset frankov ? !« je zaklical Louis Morin ves potrt. »Deset frankov! . . . To je drago ... to je predrago.«
»No, bodisi, recimo, samo pet frankov, ker si tak ubožec. Dal mi boš pet frankov, potem, ko pride žetev, mi pri-neseš koš krompirja in meseca septembra mi daš dvanajst funtov surovega masla. Ali si zadovoljen?«
Morin pa se je praskal ves v zadregi po svoji glavi.
»In vrhu tega jo bodete tudi krstili?«
»Da, in vrhu tega jo bom se krstil. Ali je torej dogovorjeno?«
»To so veliki stroški,« je godrnjal Morin. »Veliki stroški.«
Vikar je pa hitro potegnil z roko po glavi in trebuhu otroka, mrmral latinsko ter delal čudne križe po zraku.
Na to je začel iznova latinsko, poškropil čelo male deklice z vodo, ji dal nekaj zrn soli v usta in veselo dejal:
»Sedaj je kristjanka, sedaj lahko umre« . . .
Tiho in žalostno, polna strahu se je vračala družba domov.
Naprej je nesla starka kričečega otroka, za njo sta stopala boter in botrica, Morin je bil zadji. Večer je legel na naravo tajinstveno in zakril podobo svete Ane, pomočnico bretansko s svojo temo.
ino se vnovič perporočim vaši dobrovoljni prijaznosti.«
V 1J ubij ta Ii I, 5. decembra. Iz čeikega tabora.
češki agrarci so izjavili, da bodo ob novih volitvah hodili skupno z Mladočehi, t. j. da bodeta stranki sklenili kompromis. Govori se celo, da se pridružijo tudi konservativni veleposestniki. Vlada bi torej, kar se tiče Čehov, ne le ničesar ne pridobila, nego si položaj le še otežila. Srbsko-bolgarsko zbližanje.
V kratkem pride velika deputacija bolgarskega sobranja v Belgrad na poset srbske skupščine. Srbska skupščina vrne poset Bulgarov s tem, da pošlje večjo de-putacijo na bulgarsko sobranje. Tako se ustanovi zopet prijateljstvo med srbskimi politiki, katero je razbil nesrečni Milan. Avstrijski in ogrski spletkarji se sedaj delajo, kakor bi jih ta veleznameniti sestanek prav nič ne zanimal, ali gotovo je, da jim je skrajnje neljubo, kako se bratijo balkanski Slovani proti Nemcem in Ma-djarom.
Vojna v Južni Afriki.
Dr. Leyds se je povrnil v Bruselj ter je demontiral vse vesti o mirovnih ponudbah in pogajanjih Burov. Zadnja poročila burskih voditeljev se glase, da konca vojne še dolgo ne bo. Vendar pa vzlic vsemu ni tajiti, da se teženje po miru širi med angleškimi in burskimi krogi. Buri so se uverili, da ne morejo pričakovati posredovanja nobene velevlasti. Francija in Rusija sta veseli, da je Anglija čim dalje časa angaževana v Južni Afriki. Vendar je bojevitost Angležev že mnogo hladnejša; Chamberlainov ugled je padel ter se širijo vesti, da odstopi. Angleži vedo, da se njih neprijatelji radujejo, ako trpi še dalje vojna, ki slabi Anglijo gmotno, na ugledu in požira vojaštvo. Angleška prizna končno Burom vendarle avtonomijo pod angleško nadoblastjo. Gotovo pa je, da se vzlic vsemu mir ne sklene še tako kmalu in ne brez posebnega povoda. V zadnjih dneh sta se vršila dva boja: polkovnik Monroe je imel 29. novembra z "Wesselsom in Myburghom pri Holyroadu bitko, v kateri so bili Buri baje tepeni. Iz Harrismitha pa poročajo, da je general Dartnell presenetil burski oddelek ter ujel 24 mož, med njimi kapitana Pretoriusa. Kitchener pa javlja, da je bilo v minolem tednu ujetih 256, ubitih 32 in ranjenih 18 Burov. Če bi bilo to sporočilo resnično, potem bi bili Buri izgubili 306 mož v enem samem tednu, kar je ogromno!
Shod za vseučilišče.
Na shod, ki se je vršil v nedeljo v »Mestnem domu«, so došli še naslednji brzojavni pozdravi:
Dunaj: Dal Bog najboljših vspehov vašemu zborovanju. Živelo slovensko vseučilišče! — Danica.
D u n a j s k o N o v o m e s t o: Pozdravljajoči današnji shod kličemo: nevstrašeno in pogumno boj nadaljevati, slovensko vseučilišče mora v Ljubljani stati! Oddaljeni narodnjaki — Irgl, Železnikar, Roček, Zarnik, Černe.
Gorica: Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke na Goriškem se pridružuje sklepom manifestacijskega shoda ljubljanskega meščanstva za slovensko vseučilišče.
Gorica: Na shodu zbrane pozdravlja ter se njegovim sklepom popolnoma pridružuje — Politično društvo »S log a«.
Gor n j igrati: Zahtevi po univerzi v Ljubljani želijo gotov vspeh — Gor-njegrajski veeučiliščnik i.
Gornjigrad: Narodu našemu več izomike! Živela univerza ljubljanska! — Učiteljstvo.
Gornjigrad: Današnji manifestaciji se pridružuje s klicem: Živela univerza v Ljubljani! — Narodna čitalnica.
Gornjigrad: Živeli zborovalci! Živela slovenska univerza! — Novoštift-č a n i.
Gornjigrad: Odsotna naprednjaka iz Kamnika kličeta k današnjemu shodu gromoviti živio! — Fajdiga, Pohlin:
Gradec: Rodoljubnemu, zavednemu ljubljanskemu meščanstvu, našim najod-ličnejšim sobojevnikom za naš najvišji narodno prosvetni vzor tisočerna hvala in slava! Vseučilišče je predpogoj narodovega obstanka in zdravega krepkega vsestranskega razvitka. Naprej v složnem ne-
umornem delu. Vztrajno v neizprosen boj do končne zmage. — Slovenski akademiki graški.
Gradec: Graški slovanski prebivalci zavedno hrepene po jugoslovanskem vseučilišči. Dober uspeh! Živeli zborovalci' — Oče Hrašovec.
Gradec: Slovensko katoliško aka-demično društvo »Zarja« v Gradcu pošilja iskrene pozdrave rojakom, zbranim v sto-lici slovenskega ozemlja, da povzdignejo mogočno svoj glas za naše svete pravice.
Hof ice: Dnešni manifestačni schuze budfž pevnym zakladom pro brzke zfizeni jihoslovanske university v Lublani. Budte ujišteni našimi nejvFelejšimi sympatiemi, a pfijmete naš srdečn^ pozdrav. Chrabfi .bratfi Slovinci »Na zdar!« — Mčstska rada v Hoficich v Kralovstvf češkem.
Hotederšica: Slavnemu shodu v »Mestnem domu« za ljubljansko univerzo kličejo podpisani krepki: »Na zdar!« — Godovič, Kankelj, Zupan, M. Kan-kelj, Gruden, Pagon.
Idrija: Vstrajajmo v kulturnem boju za prepotrebno slovensko univerzo! Zmaga bo naša! — Mestna občina Idrija.
Idrija: Tudi politično obzorje slovenskega naroda se bode zjasnilo z vseučiliščem v Ljubljani. Živela torej slovenska univerza! — Politično društvo »Jednakopravnost«.
Idrija: Idrijsko učiteljstvo je v duhu z vami. Akcija ustanovitve slovenske univerze naj se vstrajno nadaljuje. — Idrijsko učiteljstvo.
Idrija: Dvigni se hram vede in znanosti v središču Slovenije! — Idrijska čitalnica.
Idrija: Naj skoraj slovenska univerza vzgaja narodu boriteljev ! — Idrijski »S o k o 1«.
Idrija: Živeli bojevniki za narodne pravice! Živelo ljubljansko vseučilišče! — Idrijska moška podružnica sv. Cirila in Metoda. (Dalje prih )
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 5. decembra.
— Osebne vesti. Višji poštni oli-cijal gosp. Ivan Lapajne je imenovan poštnim kontrolorjem v Ljubljani. — Nad-učitelj v Mirni peči gosp. Bernard A n-doljšek je imenovan nadučiteljem v Litiji, učitelj v Senožečah gosp. Ivan Juvanc pa nadučiteljem v Senožečah.
— Za vseučilišče v Ljubljani so dalje poslale peticije na ministrstvo potom mestnega magistrata sledeče občine: Dobliče, Dragomelj, Erzelj, Križe pri Tržiču, Lahoviče, L a n-covo, Predoslje, Trata pri Škof j i Loki, V oglje pri Kranju, Ceršak, Cven, Kristanci, Noršinci, P r i-stova pri Ptuju, Spuhlji in Te p a-nje pri Konjicah. Poleg občin prosijo za vseučilišče: «Krajni šolski s vel in okrajni zastop v Ljutomeru, »Prostovoljno gasilno društvo v Noršinci h« in krajni šolski svet v Tepanjah pri Konjicah. Državni zbornici predlagajo jednake peticije »Občinski odbor« in »Krajni šolski svet« v Tepanjah in učiteljstvo ljudske šole ond i.
— Iz Krope so se poslale prošnje za univerzo: Občina, »Gas. društvo«, »Delavsko kat. društvo«, «Kons, društvo«, »Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kropo, Kamnogo-rico in Dobravo, »Krajni šolski s v et.
— Permanentni odbor slov. akademikov v Gradcu nas prosi, da priobčimo naslednjo izjavo: Gospodom slovenskim državnim poslancem! Ko ste bili pred jednim letom izvoljeni v državni zbor, ste prevzeli z izvolitvijo težavno pa častno dolžnost, delati za srečo naše domovine in boriti se za pravice našega, povsod zatiranega naroda. Ta sveta dolžnost, ki je tem večja, ker je slovenska delegacija tako maloštevilna, naložila pa Vam je tudi veliko odgovornost, katere niste dolžni le svojim volilcem, ampak vsemu slovenskemu narodu, in torej tudi nam slovenskim akademikom. Mislimo torej da nismo neopravičeni, ako mi, katerih očetje so Vas volili kot svoje zastopnike v državni zbor, ki so Vam izročili skrb za duševni in materialni razvoj našega naroda; ako mi, ki bomo sami enkrat mo-
rali prevzeti veliko nalogo voditi krmilo našega narodnega čolniča in delati za pro-epeh, slobodo in slavo našega naroda; ako mi, kakor se spodobi svobodnim, če tudi mladim možem, povemo odkrito svoje mnenje o Vašem javnem delovanju v dr žavnem zboru o vseučiliški akciji, prepuščajoč sodbo o splošni politiki Vašim vo-lilcem. V srce nas je bolelo, ko smo videli, da se pri proračunski razpravi koncem oktobra nihče izmed slovenskih govornikov ni zavzel za slovensko vseučilišče v Ljubljani, čeprav so bile italijanske zahteve tedaj že znane. Pozneje, ko se je vsa slovenska akademična mladina, pozabivši vse strankarske ozire, v redki slogi navdušeno izrekla za slovensko vseučilišče v Ljubljani, in za to idejo neumorno delovala, ko so se ji v nepričakovani solidarnosti pridružili slovanski visokošolci šestih vseučilišč avstro-ogrske monarhije, ste pač vložili nujni predlog. Med tem časom ste se pa s prav malimi častnimi izjemami nezadostno ozirali na gibanje slovenskih akademikov in niste nikakor gojili tistega prijateljskega medsebojnega razmerja, ki vlada med poslanci drugih narodov in njih akademično mladino, posebno v tako važni zadevi, kakor je slovensko vseučiliško vprašanje. Kljub temu, da smo se vsi soglasno izrekli proti temu, da se odkaže predlog brez javne razprave naučnemu odseku, ste se še vedno trudili izogniti se javnemu razpravljanju, ne da bi navedli za to dovoljnih vzrokov. Kar se je pa zgodilo dne 2. grudna v državnem zboru, je osramočenje vsega naroda od njegovih lastnih zastopnikov, kar je tembolj neod-pustljivo, ker ste s tem žalili čutila vsega slovenskega naroda, ki se je tako sijajno in navdušeno izrekel soglasno za slovensko vseučilišče. Ravno radi tega, ker bi se mogli opirati, kakor morda še nikdar na odločno voljo vsega naroda, smo trdno pričakovali, da se neustrašno z vsemi parlamentarnimi sredstvi zavzamete za ustanovitev slovenskega vseučilišča, ki pa ne samo, da tega niste storili, temveč ste še, uklonivši se rahli vladini in naših nepri-jateljev zahtevi umaknili, oziroma zapostavili svoj predlog. Vlada, ki ne upošteva potokov krvi, katere je prilil naš vedno domoljubni narod, gotovo ne bode upoštevala Vaše male usluge. S svojo obžalovanja vredno popustljivostjo dali ste le sami orožje v roke našim sovražnikom, in ste s to svojo taktiko izgubili spoštovanje rojakov in nasprotnikov. Slovenski narod, ki Vant je izročil svoje pravice v brambo in varstvo, zahteval bode od Vas odgovora za Vaše delovanje. Tudi mi, njegovi sinovi, ki smo dosedaj molčali, ne moremo več dalje ostati mirni. Vprašamo Vas, kake garancije ste dobili, ki opravičujejo Vaše korake?! Ta odgovor je do sedaj tak, da nas tembolj sili izreči Vam svoje nezaupanje. — V Gradcu, dne 4. grudna 1901. — Slovenski akademiki graški.
— Učiteljske vesti.  Iz II. v I.
plačilni razred so pomaknjeni: Iv. K u t n a r v Žužemberku, Ivan Rihtaršič v Št. Jurju pri Kranju, Mihael K a lan v Št. Petru na Pivki, Jos. Zajec v Vel. Gabru in Fr. Auser v Boh. Beli. Iz III. v II. plačilni razred so pomaknjeni: Mihael Kos v Homcu, Ivan Remic v Št. Jurju pri Ljubljani, Ivan Murn v Drašičah, Frančiška Wrus v Šiški, Frančiška Jugovic v Kranju, Fran Trost v Ljubljani, Jos. Bregarv Kranjski gori, Ivan Kremžar v Št. Vidu pri Zatičini, Jakob Zebre v Starem trgu, Anton Peganv Suhorju ter Marija Scherz in Julija Borovsky v Ljubljani. Iz IV. v III. plačilni razred so pomaknjeni: L. Albreht pri Sv. Ani nad Tržičem, Apolon i j a Do-linšek v Št. Vidu, Edvard Bohinc v Ribnici, Ana Praprotnik v Primsko-vem, Emilija Jurman v Šmartnem pri Kranju, Jos. Armič v Ljubljani, Josip P a v č i č v Velikih Laščah, Srečko Nagu v Vačah, Anton Sonc v Preski, Lovro P e r k o v Gor. Logatcu, Fr. Štefančič v Ribnici, Fortunat Lužar v Izlakih, Ivan Petrič v Rudniku, Jos. Kikel v Hohenegu pri Kočevji, Karol Piki v Šmartnem pri Litiji, Rajko Mežanv Št. Jurju (Krško), Antonija Okornv Kropi, Terezija Škulj v Šmarju, Rihard Me-gušar v Podzemlju in Ferdinand Wi-gele v Starem trgu pri Ložu. Za naduči-telje na sedanjih svojih mestih sta imenovana:  Fran  Ivane v Senožečah in
Konrad M a 11 y v Toplicah pri Zagorju. Stalno so nameščeni: Vinko Krek v Trbojah, Hedvika S c h \v i c k e r t v Št. Lambertu, Avg. Praprotnik v Gor. Logatcu in Mihael Salberger v Jesenicah. Kompetenčnim potom so premeščeni: naduhi tel j v Mirni peči Bernard Andoljšek v Litijo, Pavlina Tomšič iz Šent Ru-perta v Višnjo goro in Leopoldina Tomšič iz Srednje vasi v Vel. Laiče.
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima v soboto dne
7. decembra ob 7'/a uri zvečer javni društveni shod v mali dvorani »Mestnega doma«. Dnevni red: 1. Naznanilo pred-sedništva. 2. 3% potresno deželno posojilo in vračevanje istega. 3. Slučajni predlogi. K temu shodu vabljeni so vsi hišni posestniki ljubljanski, so li člani društva ali ne. V interesu hišnega posestva je želeti prav obilne udeležbe.
— Zadruga krojače«, klobučarjev, krznarjev in rokovičarjev v Ljubljani, vabi tem potom vse svoje čestite zadružne člane, da se prav v obi-lem številu udeleže velikega obrtnega shoda, ki se bode vršil v nedeljo, dne
8. t. m. popoludne ob 2. uri v »Mestnem domu«, ker je dnevni red tega shoda zelo velikega pomena.
— Odbor društva „Merkur" naznanja, da je začetek plesnega venčka, ki se bo vršil v soboto v mali čitalnični dvorani, ob polu 9. uri zvečer in prosi točnega prihoda.
— Glasbena akademija sloven skega umetniškega društva v proslavo 60-letnice Dvora k a v nedeljo, dne S. decembra ima prekrasen program, ki ga priobčimo jutri. Vstopnice se dobivajo v trafiki g. Sešarka.
— Meščanska godba. V hotelu pri »Lloydu« je bil včeraj pod predsedstvom g. Velkaverha občni zbor društva meščanske godbe. Društvo ima sedaj šele 617 članov, mej njimi le 167 podpornih. Doslej je godba, ki šteje 26 mož, priredila 58 koncertov in 14 promenadnih koncertov. Društvo vzdržuje godbeno šolo, za katero je deželni predsednik baron Hein brezplačno prepustil prostore v starem liceal-nem poslopju. Društvo se je obrnilo na vojno ministrstvo s prošnjo, naj omeji sodelovanje vojaške godbe v gledališču. Dohodkov je bilo od 6. septembra 1900 do 1. novembra 1901 skupaj 37.883 K 28 vin. (všteti sta subvencija in posojilo mestne občine v znesku 13.200 K), stroškov pa 37.769 K 26 vin. Ako se uvažuje, da znašajo dolgovi sicer 6780 K, inventar pa je vreden 5000 K, je deficita le 1800 kron. Občni zbor je izrekel deželnemu predsedniku baronu Heinu, mestni občini, županu Hribarju, gg. Velkaverhu, dr. Hudniku in Stricelju ter umrlemu g. Kleinu zahvalo, V odbor so bili izvoljeni gg.: Velkaverh B o n a č ml., Dražil, Fabian, dr. G r e-gorič, Pfeifer, Poklukar, Štricelj st., Vole in Verbič, namestnika sta gtr. Ban in Pauer, pregledovalca računov sta gg. Bučar in Jagodic. Zastopnika mestne občine v odboru sta gg. dr. Hud-nik in računski svetnik S v e t e k. Koncem zborovanja je rač. svetnik Svete k opozarjal, da je 400 članov veliko premalo za mesto, ki šteje 37 000 prebivalcev ter je priporočal, naj se osnuje poseben agita-cijski odbor petih članov. Ob jednem je izrekel gg. Velkaverhu in Fabianu zahvalo na njiju trudoljubnem delovanju. Dozdeva se nam, da je samo na ta način, ki ga je priporočal g. Svetek, dobiti primerno število članov. Narodni davek je tako velik, da se nihče več sam ne ponuja za sprejetje v kako društvo, ampak mora vsako društvo člane iskati.
— Prememba posesti. Gospod primarij dr. V. Gre goric je za svoto 66.000 K kupil za frančiškansko cerkvijo ležeče Piklovo posestvo, jedno najlepših ljubljanskih stavbišč.
— Nesreča. Včeraj popoldne dobili so na Zgornji Lipnici pri Kamnigorici dva mladeniča stara okoli 20 let mrtva v hiši štev. 28. Josip Koničar in Janez Pesjak se imenujeta. Zvečer sta prišla malo »korajžna od žganja« v hišo, ker se pred ni kurilo, sta zakurila in to je bila njiju smrt, ker oglenčeva kislina je uhajala skozi slabo peč. Pazite na zakurjene peči.
— Politično društvo „Pozor" v Ptuji priredi v nedeljo 15. decembra t. 1. ob 11. uri dopoludne v dvorani »Na-
rodnega doma« v Ptuji javni shod s sledečim vsporedom:  1. Nagovor načelnika.
2. Poročilo o ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani. 3. Slučajnosti.
— Kmetijski shodi. Kmetijska podružnica novomeška priredi v nedeljo, dne 15. t. m. v St. Petru poleg Novega mesta shod vinogradnikov, pri katerem pridejo sledeča vprašanja v razpravo, in sicer: 1. Kdaj in kolikokrat naj se pretoči letošnje vino? (Poročevalec vodja R. Dolenc). 2. Katere žlahtne trtne vrste kaže pomnoževati s cepljenjem in kake vrednosti je visoko in nizko cepljenje? (Poročevalec teh. voditelj B. Skalicky). 3. Naloga dolenjskega kletarskega društva v Novem mestu. (Poročevalec pristav V. Roh rman. Shod se vrši ob 3. uri popoludne v prostorih ljudske šole. — Enake shode priredi podružnica meseca januvarja v Bavtavasi pri Toplicah in v Zgor. Ore-hovici pri Št. Jerneju.
— Uboga Koroška I Povodom barantanja celovškega škofa s starodavno stolno cerkvijo v Krki (Gurk) na Koroškem, so nemški listi pojasnili, da se je od tedaj, kar je dr. Kahn« škof v Celovcu, ustanovilo na Koroškem, ki šteje le 350.000 prebivalcev, sedem novih samostanov.
— Vodja laske stranke v občinskem svetu tržaškem, dr. Ve-
nezian, se je za tri mesece provizorično odtegnil mestnemu svetu. V pismu do župana, dra. Sandrinellija naznanja dr. Ve-nezian, da za tri mesece izostane iz sej mestnega zbora in odsekov radi boleli nosti in preobilega druzega posla. V pismu prosi tudi, naj se mesto njega volijo drugi svetovalci v predsedništva onih odsekov, katerim jo dosedaj načeloval sam. Dr. Ve-nezian izjavlja nadalje, da pride po treh mesecih zopet v mestni svet, ako se do tedaj spremene njegove razmere, sicer pa da izstopi definitivno.
— Slepar. Pred nekaj dnevi je prišel v Ljubljano mlad, eleganten mož, ki se je pri govorjenju pačil na vse načine, ter je najel mesečno sobo v hiši, kjer je kreditna banka nastanjena. Predstavil se je kot dr. Karol Mayer iz Gradca ter pripovedoval, da stopi v Ljubljani v sodno prakso. Ker ni spravil nič prtljage v hišo, je postal hitro sumljiv, a ko si je hotel pri gospodinji izposoditi nekaj denarja, je bilo očitno, da mož nima dobrih namenov, zlasti k^r se je pri najetju sobe najbolj zanimal za to, koliko je moških ljudi v hiši. Sumljivi »doktor« je menda zapazil, da ne vživa pravega zaupanja, kajti že naslednji dan 2. t. m. jo je popihal. Dne 2. in 3. t. m. je prenočeval pri Antoniji Šterkovi v Sv. Florijana ulicah št. 31, kateri je dal vizitnico na ime Emilie Billiet, Cirurgien — dentiste Uyon (Suisse) in se ,izdal kot medicinec. Izvabil jej je pod pretvezo, da bode poslal po obleko na kolodvor, desetak in potem je pobegnil.
— Trpinčenje živalij.   V torek
3. t. m. so imele stranke Staretove hiše ob Marije Terezije cesti nečuven prizor. Na dvorišču so neke babe hotele neko staro mačko spraviti živo v žakelj in jo potem vreči v kanal, da bi jo na ta način usmrtile. Ker se jim to ni posrečilo vsledjtega, ker je trpinčena žival grizla in praskala okoli sebe, svetovala jim je neka terci-jalka, naj bi jo raje polile s kropom !! In res so se hotele te coprnice ravnati po tem nasvetu, k sreči jim je mačka ušla. Sploh vlada tukaj navada vreči mlade mačke in druge stvari v kanal, kar je strogo prepovedano. Bilo bi dobro, če bi policija malo na prste gledala takim »Marijinim otrokom«, da se ne bi več vršili vspričo malih otrok in sploh pred očmi ljudij tako škandalozni prizori. Čudno, da se teh bab, ki zmiraj v spo-vednici sede, nič dobrega ne prime, ali tam nikoli nič dobrega ne slišijo.
— Porotne obravnave. Včeraj je bila pri tukajšnjem porotnem sodišču lSletna E. Kateržabek, bivša blagajničarica pri trgovcu Benediktu, zaradi hudodelstva nezvestobe obsojena na 10 mesecev ječe. Bivši užitninski paznik Josip Zaje, ki je bil obtožen istega hudodelstva, pa je bil od obtožbe oproščen.
— Z rešilnim vozom so prepeljali v deželno bolnico delavko Marijo Se lanovo, katera je za frančiškansko cerkvijo, kjer je cesta razkopana, padla in je na desni nogi znatno poškodovana.
— Konj ušel je včeraj popoludne z dvorišča na Poljanski cesti it. 21 in je dirjal po cesti na Ambrožev trg, kjer ga je neki delavec ujel.
— Izgubljene reči. Na južnem kolodvoru je izgubil baron C. zlat gumb z brilanti, vreden 300 kron.
— Našel je v jarku v Latterman-novem drevoredu šolski učenec Rudolf Nachtigall srebrno žepno uro.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 24. do 30. novembra 1901. Število novorojencev 23 (= 34-15 %0), mrtvorojenca 2, umrlih 18 (=2673%0), mej njimi jih je umrlo za jetiko 1, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 15. Mej njimi je bil tujec 1 (=55%), iz zavodov 6 (=33 3%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za otroČico 1, za ošpicami 27, za škarlatico 1, za tifuzom 1, za noricami 2 osebi.
* Izstop maloruskih dijakov z Ivovske univerze. V ponedeljek opoldan je prišel odsek maloruskih viso-košolcev v Lvovu k rektorju ter je izjavil, da izstopi z univerze ' 440 maloruskih dijakov vseh štirih fakultet, torej tudi teo-logične, ker je razžalil senat njih narodno in akademično čast, ter da se le potem zopet vpišejo, ako se jim zagotovi, da ne bo v bodoče senat več kratil njih narodnih in akademičnih pravic in zahtev. Rektor pa je dejal, da ta korporativni izstop dijakov ne velja, temveč da mora vsak posamezni visokošolec naznaniti svoj izstop.
* Zastor Eleonore Duše. Slavna italijanska tragedinja, Eleonora Duše si želi, da bi imela bodisi v Italiji, bodisi kje drugje, svoj zastor, ki naj bi jo spremljal na vseh potovanjih. Delo je prevzel rimski slikar Morani. Gotov mora biti zastor do 5. decembra., ko bo v Rimu premijera d' Annunzijeve tragedije »Fran-cesca da Rimini«. Paola bo predstavljal pisateljev sin, Salvint, Francesco pa seveda Eleonora Duše.
' Poskusen samomor na odru. V Bukrešu je nastopila nedavno v koncertu lSletna pijanistinja, Helena Louis, ki je šele pred kratkim dovršila svoje študije na konservatoriju. Občinstvo je mladi umetnici živahno ploskalo; gospica se je zahvaljevala za odlikovanje, nakrat pa je potegnila revolver iz žepa, namerila ga je vase ter ga izstrelila pred očmi prestrašenega občinstva. Ranila se je tako nevarno, da bržčas ne bo okrevala. Vzrok samomoru ni znan.
Telefonska in brzojavna poročila.
Gorica 5. decembra. Pri današnji deželnozborski volitvi sta bila na Krasu izvoljena kandidata narodnonapredne stranke dr. T r e o inštrekelj, v tolminskem okraju pa klerikalna kandidata dr. Gregorčič in Klavžar.
Divača 5. decembra. Živela naša poslanca dr. T r e o in Š t r e k e 1 j. Živio dr. Tu m a in dr. Tavčar!
Divaški naprednjaki.
Dunaj 5. decembra. Sinoči zborujoče jugoslovansko dijaštvo je izreklo nezadovoljnost poslancem, zavlačujo-čra predlog za ljubljansko univerzo in reciprociteto izpitov narejenih v Zagrebu. Poslancem, izposlovavšim debato za petek, se je izreklo priznanje. Ob jednem se poživlja vse slovanske poslance, da polnoštevilno podpirajo našo zadevo v parlamentu.
Praga 5. decembra. „När. Listy" pravijo, da je bilo z ozirom na velikanska manifestacijska shoda v Ljub ljani in v Pragi popolnoma neumljivo in nedopustljivo, da se je s slovenske strani poskusilo, predlog glede ljubljanske univerze umakniti. Samo eneržiji naprednih jugoslovanskih poslancev in pritisku slovenskih visokošolcev se je zahvaliti, da pride predlog vendar na razpravo
Dunaj 5 decembra. Malorusi so brezpogojno privolili, da se Romančukov nujni predlog zastran maloruske univerze v Lvovu ne razpravlja jutri pred drugim branjem proračunskega provi-zorija. Glede predloga o ljubljanski univerzi sili predsedstvo, naj bi govoril samo jeden predlagatelj, namreč Šu-
s t e r š i č, in samo dva druga govornika contra dr. Wolffhardt, pro dir. Začek; ali se oglasi tudi minister, doslej še ni znano.
Lvov 5. decembra. Iz Varšave se poroča, da so poljski visokošolci s kamni bombardirali ondotni nemški konzulat. Tudi tu so bile sinoči zopet protipruske demonstracije.
Pariz 5. decembra. V parlamentu se je poslanec Massabuau zavzel za alijanco mej Francijo in Nemčijo.
Bruselj 5. decembra. Burski delegati izjavljajo, da Buri ne sprejmejo avtonomije pod kontrolo Angleške, da so z orožjem in z živili tako preskrbljeni, da vojno lahko še pet let nadaljujejo.
40.000 Ur on znaSa glavni dobitek loterije v korist ogrevalnim sobam. Opozarjamo svoje Citatelje, da se sreCkanje vrši nepreklicno dne 16. janavarja 1902.
Meteorologično poročilo.
VUin* nad morjem 80«'! m. Srednji antönl tlak TB6 0 mm
Stanje Cas opa-' baro-zovanja j metra
v mm.
Vetrovi
Nebo
i
4 i 9. zvečer j 740 9
5 • 7. zjutraj   742 9 ' 2. popol.   742 6
1 7 bL szahod oblačno
0*9 si. szahod pol. oblač.
2 1 si. jvzhod oblačno
Srednja včerajšnja temperatura l-7°, normale: —01°.
Ounajä&a borza
dne 5. decembra 1900.
eftrapni drSavni dolg v notah   .... 99'—
Skupni državni dolg v srebru .... 9890
Avstrijska zlata renta....... 11880
Avstrijska kronska renta 4%       .   .   , 9685
Ogrska zlata renta 4u/0 ....... 118*50
Odreka kronska renta 4"/,       .   .   . 94 —
Avstro-ogrske bančna delnice   .   .   .   . 1605 —
Kreditne delnice  .     ....... 6527 5
Loudon vista.......... 23932' ,
čtemSki državni bankovca za 100 mar!; . 117'17'/,
'S oiark.....                                .... 23 44
80 frankov    .... 1905
Italijanski ban k ovci .                 ... 9335
G. kr. cekini . 1131
Zahvala.
Za nebrojne dokaze ljubeznivega sočutja ob tako nagli smrti nagega nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta, starega očeta in strica, gospoda
J. J. Meyer-ja
ravnatelja c. kr priv. bombaževe predilnice in tkalnice v Ljubljani
kakor tudi za krasne poklonjene vence ter nebrojno častilno spremstvo k zadnjemu počitku dragega pokojnika izrekamo gospodu Šefu, uradnikom, in osobju tovarne, kakor tudi vsem prijateljem in znancem tem potom svojo iskreno, naj-prisrčnejšo zahvalo.
(2675)   Globoko žalujoči ostali.
Mlad
trgovski pomočnik
vešč  t trgovini  s  špecerijskim blagom, iftče službe. (2672—1) Naslov pove upravniätfo »Slov. Nar.«.
Radi odpotovanja  proda so po jako nizki ceni (2664-2)
damsko kolo
Kje? pove upravništvo »Slov. Naroda«
Gostilna
v Škofji loki »pri Finfarju"
pri koji je ledenica za zalogo piva in stara kupčija z vinom na debelo ter hlev za voznike, se odda takoj v najem.
Natančneje se izve pri L. LavHČ-u v Škofji loki. (2651-2)
Ces. kr. avstrijski      državni Meznic*.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod is Ljubljane inž. kol. Proga tez Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noci oaobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno , čez Selzthal v Anssee, Solnograd, cez Klein-Reifbng v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — üb 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reitling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensteste, Inomost, Monakovo. .Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Ncvc taesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. un i 7 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zveCer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ia Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Liuca, Steyra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in n. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob il. uri Hi m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razreda', Budejevic. Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljnbna, Celovca, Št. Mo horja, Pontabla. — Ob 4. nn 41 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljnbna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz IT:-, sga mesta in Eo&evja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob b. uri 35 m svečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob ?. uri 28 rc zjutraj, ob 2. ari 5 m popoladne, ob ti. ari 50 m zveCer, ob 10 uri 95 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob ti. ari 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zveCer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1393)
Žrebanje nepreklicno 16. j an uvarja 1902!	Glavni dobitek krm 40.000 =*
Sreote za oom&lno sobe T. c. ^yh» i                   (WärmeBtuben-Loae) *^ Srečka ä, 1 krono                  v Ljubljani.	
PARIŠKA RAZSTAVA 1900: „GRAND PRIX".
TVajvišjes odlikovanje! Na 7 prejšnjih razstavah odlikovano s prvimi darili.
Le pristno •
'T.RA.R;ö.\ podplatu.
'CnETEFLyPP-X
Samojedini kontrahenti
Vsak dan se izdela v tovarni 4O.00O parov!
Messtorff, Behn * Co., Dunaj, I.
V LJubljani se dobivajo pri znanih tvrdkah: J. S. Benedikt, Erneat Jeunlker, Henrik Renda, Ivan Kordlk, Anton Lieutfreb, kari Reeknagel, Albert Sehttffer, F. 91. Schmitt, Fran Nzantner itd. (2608—4)
Prosim službe.
Bil sem Teč let pri trgovini z
lesom ter imam dobra spričevala.
Ponudbe  prosim  pod ,.služba" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2661—2)
cvetlični med
iz čebelnjaka Babnllioveara v Dravljah,
z jamstvom pristnosti in čistosti, prodaja v steklenicah po V41 V» in Vi kilo
Bdmund Kavčič
trgovina delikates, v Ljubljani, Prešernove ulice. (12—241;
V poslopju meščanske bolnice.
▼■top ■ aadne&ra trgat. Pogačarjev trs.
Umetniška razstava I. vrste. Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini. Vclezanimiva serija
je razstavljena samo do sobote, 7. decembra.
Otvorjeno v«ak dan, tudi ob nedeljak In   praznikih,  od   9. ure  zjutraj do
S. ure zvečer. (2674) Vstopnina za odrasle 40 h, za otroke, dijaka in vojake do narednika •© h.
Kupujte in zahtevajte
povsod le svinčnike, ki nosijo napis:
„Svincnik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani".
Ti svinčniki so novo blajco in zanesljivo dobri ter iz svetovnoznane avstrijske tvrdke Hardtmuth-ove in nie dražji od drugih.
Svinčniki „druzbe sv. Cirila in Metoda" naj se vpeljejo v v«e «nie, hoJ dlrna nuiu družba Mkrbl največ za narodne atole in vsak krajcar jej dobro dojde. (2331—7)
Z blagim namenom je združeno dobro blago. Cena 19 ducatov:
Št. 100     št. 90_     St 301    §t. 302    St. 504
K 1-42.    K 2 70.    K 4 50.    K 5 04.    K 6 84.
Glavno zalogo ima
trgovina Ivana Bonača v Ljubljani.
Zlato žensko uro
želel bi pod roko kupiti proti primerni ceni hišni posestnik na Tržaški cesti st. 55. (266-2)
MBtamdi
trgovski pomočnik
zeli premeniti svojo službo. Izurjen je v galanterijski in špecerijski stroki.
Ponudbe   sprejema  V.  D. poste restante Ribnica. (2653-3)
Dobro izurjena
prodajalka
■prejme se takoj ali do 15. januvarja p. 1. v trgovino mešanega blaga.
Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slov. Naroda«. (2641—2)
Mladenič
ki je dovršil kranjsko kmetijsko šolo na Grmu z dobrim vspehom in je že skozi dve leti samostojno gospodaril, želi zaradi premenjenih razmer primerne Službe. (2657— 2)
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
!Važno i
za gostilničarje in vinotržce T
IWc»v« patentovane
nategače (Weinheber)
jako praktične prodaja
Julij Wein
(2073-1)
trgovina s steklenino in porcelanom v Ljubljani.
„Luc v žepu"
ima vsakdo, kdor si kupi
v optičnem zavodu Josipa Goldslein-a
Pod Varsan«^«» (2671—1)
električno žepno svetilko.
Praktično božično darilo!
Vsakdo si lahko ogleda, ne da bi moral kupiti'
-» •>•»        ..*....,».'.•» »r» ey» «y» *>» *r» «?»«•»» *x» «•<.•» «*» »-,-»•,» »j» »y» »,» mm mm mm mm mm «j# i . -
^t|^^;r:-^;ratžit;;^;t:- & ?7;   >n & w. www w w   wWWw .r: .t; ;gyi
Rudolf Kirbiscfi-eva slaščičarna
(2623 -4)
£)Ubljana9 kongresni trg št. 8
priporoča
svojo največjo, bogato založeno skladišče kram-pusov, Miklavžev, šaljivih predmetov (attrappov), bonbonov, košičkov  in zavitkov,  napolnjenih z najfinejšimi bonboni. Jfaročila vsake vrste se izvrše kar najskrbneje.
T   T   T 1
IE3Q
Uelika prodaja
do dnč 24. decembra 1901.
Paletote za dame, jope, ovratnike, plašče, obleke za gospode in dečke, zimske suknje, haveloke, športne suknje itd. itd.
prodajam \r i si'Ani za čuda nizko ceno.
Imam vselej le »veže i.i moderno nluj£o, prevzemam naročila po meri. katera se izvrSujejo n« Dunaju urno ter ao jako fino in moderno izgo-tovljena in poSiljam l»l«ic« n» Iznero brez poštnega povzetja na vse strani.
Z velespoštovanjem (2662—2)
Oroslav Bernatovič
„Anglesko skladišče oblek"
Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št 3.
H
Izdajatelj in odgovorni urednik: J o a i p Noll i
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
S*3Y
63