Leto I.
Ljubljana, ponedeljek 23. junija 1919. Štev. 13L
VECERHI LIST
NEODVISEN DNEVNIK •¥■	10	vinarjevi
Cene po poSti:
M celo leto K 40'** sa polleta . K 20'-* ta četrt leta K 10*-^ ta 1 mesec K 3*50
Zb Ljubljano mesečno S El
UrednKhro In uprav*. Kopitarjeva nllca št f.
Uredit. telefon štev>5(L
Sonnino ne bo podpisal mirovne pogodbe.
LDU Dana j,22. junija. (CTU.) Iz Rima poročajo: Sonnino ,ki je razbil trozvezo in eklenil londonsko pogodbo, ne bo podpisal pairovne pogodbe. Tittoni, pristaš trozvezne
politike, bo minister za zunanje stvari. Nitti zaupnik Giolittijev, osnuje novo ministrstvo ter bo obenem predsednik italijanske delegacije na mirovnem kongresu.
Nova nemška vlada.
LDU Berlin, 21. junija. (ČTU) Novo ministrstvo obstoji izključno iz večinskih socialistov in centruma pod predsedstvom bivšega delavskega ministra Bauerja. Mi-pister za zunanje stvari je predsednik so-Čialno-demokratične stranke Mviller, državni brambni minister ostane Noske, zastopnik ministrskega predsednika in državni finančni minister je postal Erzber-fter. Narodna skupščina se snide v nedeljo popoldne ter bo ob tej priliki vlada za-
prosila za pooblastilo v svrho podpisa mirovne pogodbe. Mirovno pogodbo bo podpisala nova mirovna delegacija. Ministrska kriza je nastala tudi v Pruski, ker smatrajo demokratični člani vlade odklonilni sklep svoje stranke obvezen tudi zase. Večinski socialist, ministrski predsednik Hirsch, minister za notranje stvari Heine, finančni minister Sudekum hočejo odstopiti, ker so proti podpisu mirovne pogodbe.
Slovaška — republika sovjetov?
jPrager TagblatU poroča dne 19. t. m., da je ministrstvo zunanjih zadev v Pragi dobilo iz Budapešte brezžično brzojavko, podpisano od češkega komunista Antona Janouše-kg, v kateri to sporoča, da se je Slovaška pro-ijasila za republiko sovjetov. Slovaška sovjetska republika izjavlja, da se ne nahaja z
nikomur v vojnem stanju in da hoče živeti s češkim proletarijatom v najboljših odnošajih in najožjih stikih. Istočasno je poslal Janou-šek Nemški Avstriji brezžično brzojavko, v kateri sporoča proglasitev Slovaške za republiko sovjetov ter zatrjuje, da se bo zavzel za Nemce, ki žive v čehoslovaški republiki.
Kriza v češki vladi?
LDU Praga, 22. Junija. (CTU) »Venkov« javlja: Vesti o izpremembi vlade so pobožna želja posameznih strank. Bržkone se bodo samo opustila nekatera ministrstva ter njihovi posli poverili drugim. »Tribuna« poroča, da krožijo v političnih krogili že nova imena ministrov. Delavsko ministrstvo bi prevzel tajnik zveze kovinskih delavcev Hampel, železniško ministrstvo Bekcijski šef Burger, izstopili bi pa vsi gtirje agrarci. V vladi bi nadalje ostali painister za uk Habrman (socialni demo-
rat), minister »a socialno skrbstvo dr. Winter (socialni demokrat), minister za pošto Stfibrny (narodni socialec), naslednik justičnega ministra dr. Soukupa bi bil dr. Meissner, trgovinski minister namesto narodnega demokrata dr. Stranskega bivši trgovinski minster v Beckovem ministrstvu dr. Fiedler. Vojno ministrstvo bi prevzel kak višji častnik. Narodni demokrat Rašin bo na željo Masaryka obdržal finančni resort.
Nad 400 miljonov primankljaja na Dunaju.
LDU Dunaj, 22. junija. (CTU.) Poročilo magistrata o finančnem položaju mesta Dunaja kaže žalostno sliko. Primanjkljaj občine znaša 403 miljone. Za pokritje izrednih izdatkov se namerava najeti novo
posojilo in zvišati najemninski vinar povprečno na 35.5 v od najemninske krone, stopnjevaje glede na višino najemnine. Med prebivalstvom vlada veliko ogorčenje, zlasti ker so vsi mestni obrati pasivni. . „
Narodna banka kraljestva SHS.
m Belgrad, 23. junija. (Izvirno). Priprave za osnovanje Narodne banke kraljestva SHS, našo velike emisijske banke
napredujejo. Definitivno izdelani načrt zakona o banki se je pretresoval v finančnem in trgovinskem ministrstvu, kakt>r
tudi o dosedanji srbski Narodni banki. Za-< konski načrt bo v kratkem predložen na-4 rodnemu predstavništvu. .	•.
Volilni red za konštituanto}
>Demokratija< poroča: V ministrstvu z.-, konstituanto je izdelan zakonski načrt za novi volilni red. Ministrski svet je odobril principe, na katerih temelji ta zakon. Volilno pravo bet splošno, enako, tajno, direktno in proporcijo-> nalno. Aktivno volilno pravico be imel vsak državljan, ki je dovršil 21. leto in ki biva šest mescev v občini, v kateri naj bi imel vršiti svojo volilno pravico. Vlada je sprejela v principu tudi žensko volilno pravico. Tujci, ki imajo na podlagi zakona o državljanstvu ob« činsko pristojnost, nimajo volilue pravice, dokler se jim občinsko pravo ali pristojnost ne prizna od strani naše države. Pasivno volilno pravico ima vsak državljan, ki je dovršil 25, leto. Tajnost volitve bo zavarovana s sistemom kroglic. Vsa država bo razdeljena v velika vo-. lilna okrožja, a na vsako okrožje odpade po 10 do 16 mandatov z ozirom na število prebivalstva. Proporcionalni sistem temelji na kombinaciji individualnih volilni okrajev it) splošne proporcionalne liste, na ta način, da se, vsak volilni okraj razdeli na volilne pod« okraje, a število teh podokrajev znaša polovico števila mandatov celega okrožja. Na primer: Ako Kranjska tvori eno okrožje, ne morejo vsi volilci priti v Ljubljano. Zaradi tega je treba razdeliti okrožje Kranjsko, in ako ima Kranjska na primer voliti 10 mandatov, bo imela 5 podokrajev, da morejo volilci lažje vršiti svojo dolžnost. Mandati se bodo razdelili med stranke po razmerju glasov, ki jih posamezne stranke dobe, in sicer po računski metodi d’ Houta. Reklamacijsko postopanje bo poverjeno rednim sodiščem in ne političnim oblastem. Verifikacija mandatov bo v rokah osrednjega volilnega sodišča v Belgradu. Nai 30.000 prebivalcev odpade 1 mandat, tako da bo bodoči parlament (konstituanta) imel prir bližno 400 poslancev. ~
Regent obiskal francosko,
vojsko.
LDU Belgrad, 21. junija. Danes ob 13.30 je odpotoval regenti prestolonaslednik! Aleksander na našem monitorju »Bosna<t v Veliko Kikindo, da poseti znvezniška^ francosko vojsko in njenega oveljnika, generala de Lobita. Ob tej priliki je izdal general de Lobit povelje, v katerem povdarja; važnost tega visokega poseta za francosko, vojsko na Mažarskem. Prestolonaslednik^ spremljajo vojvoda Mišič, minister Bo,4
Stran 2.
.j " 1	'
lugdžič in adjutant polkovnik Dimitrijevih. Francoski poslanik de Fontenay in vojni ataše Carbonier sta odpotovala že včeraj, da počakata na prestolonaslednika v Veliki Kikindi.
Procesija sv. R. T. v Bel~ gradu.
m Belgrad, 23. junija. (Izvirno.) Včeraj je bila v Belgradu procesija sv. Rešnjega Telesa. Procesije so se udeležili zastopnik regenta prestolonaslednika Aleksandra,_ ministra dr. Korošec in Gostinčar, zastopniki vseh ministrstev, veliko število poslancev, nekoliko Višjih častnikov pehote in mornarice, šolska deca in mnogo prebivalstva, ■■■'.> •
Socialisti Icvice v Zagrebu.
m Zagreb, 23, junija, (Izvirno.) Včeraj do-oldne je bila skupščina socialistov levice, a skupščini je govoril dr. Radoševič, ki se je bavil z načrtom o zaščiti in zavarovanju delavstva in zahtevami strokovnih organizacij delavstva.
< ! ■ .
Srbski dijaki v Zagrebu.
m Zagreb. 23. junija. (Izvirno.) Tekom meseca julija prirede srbski dijaki s svojimi profesorji izlet v Zagreb. To je prvi pot, da pridejo srbski dijaki oficijelno v Zagreb. Pričakuje se nad 400 oseb,
r’-’ Za begunce.
\
tti Split, 23. junija. (Izvirno). Splitski ikof dr. Čarič je izdal proglas na prebivalstvo, v katerem prosi, naj so prebivalstvo zavzame za begunce in jim pomaga z denarnimi zbirkami.
Ustavljen železniški promet
. m Belgzad, 23. junija. (Izvirno). Vsled pomanjkanju premoga je bil ustavljen pred
dnevi železniški promet v Baranji, a pred 2 dnevoma v Bački.
Sociološko društvo v : , Zagrebu.
m Zagreb, 23. junija. (Izvirno). Včeraj je bilo v Zagrebu ustanovno zborovanje sociološkega društva. Za predsednika je bil izvovljen dr. Adolf Mihalič. Sklenilo se je, izdajati časopis, ki bo prinašal poročila o delovanju sociološkega društva.
Zveza duševnih delavcev.
m Belgrad, 23. junija. (Izvirno.l Te dni je
jbila osnovana v Belgradu osrednja zveza in-telektuelnih delavcev v Jugoslaviji. Zveza je ustanovljena na sindikalni podlagi kot organizacija vseh intelektualnih delavcev v državni in zasebni službi ter svobodnih poklicev.
Boji na Slovaškem.
LDU Praga, 21. junija. (ČTU) Na Slovaškem se nadaljujejo boji na vsej fronti, S .protinapadi smo dosegli na posamezuih mestih uspehe. Skupina Mitlelhausser: Sovražni napadi v komarskein odseku, ki so jih podpirali monitorji, so se izjalovili. Med Novimi Zamki in Suranyjem smo odgnali sovražne
čete, ld so prekoračile reko Nitro. Zahodno od Ščavnice je zasedel sovražnik Novo Banjo, vendar pa ui mogel prodreti preko tega kraja. —- Skupina Henneque: Noč in dan živalmi napadi. Severno od Plešivca smo morali izprazniti nekoliko ozemlja, drugače pa trdno držimo svoje pozicije.
LDU Praga, 22. juniia. (ČTU) Situacijsko poročilo. — Vse kaže, da je sovražnik večji del svojih čet zbral na levem krilu in da namerava nadaljevati napade v smeri proti Novim Zamkam in zapadno Levice. Vsi njegovi napori so bili brezuspešni. Utrpel je težke izgube. Naše čete so dne 21. t, m. s krepkimi protinapadi dosegle nove uspehe. — Vojna skupina Mitt.elhausser: Na desnem krilu kino dokončali čiščenje zapadneča brega Nitre. j Na levem bregu smo potisnili sovražnika nar izaj in onemogočili njegove ponovne obkolje-|valne poizkuse. V dolini reke Hron so naše i čete krepko napadle, zavzele Novo Banjo in prisilile sovražni!ta, da se umakne, pri čemer [smo zajeli sto jetnikov, med temi večje šte-, ;vilo častnikov. Na ozemlju južno Stavnice se i sovražnik umika proti jugu/Pri Nagyoczi smo ! odbili napad sovražnika, V okolišu Tisovca 'smo sovražnika, dasi ie ojačil svoje čete, pri-l silili, da se je umaknil v neredu za nekaj kilometrov' proti jugu, — Vojna skupina Iien-; ncque: Položaj je neizpremenjen. ,
Luziško vprašanje.
LDU Praga, 22. junija. (ČTU) Mirovna konferenca je ustvarila podlago za rešitev hi-žiškega vprašanja na ta način, da so aliirane in asociirane države vzele na znanje izjavo nemških delegatov, da je Nemčija sklenila dati tujim manjšinam na nemškem ozemlju, kakor priznava ententa nemškim manjšinam, vsa : jamstva glede pravice do lastne vzgoje, vere
■ in kulture.
Dunajski Bda Kun.
V	zadnjem času se je pojavil na Dunaju mož, kale rega označujejo za diktatorja bodoče nemško-avstrijske sovjetske republike. Pravijo, da je Leninov učenec, toda njegovega imena- ne vedo; včasih se imenuje Bernstein,
; nato zopet F5ettelheiin. Najbrž pa nobeno teh iimen ni pravo. Stanuje sedaj na Dunaju ali v ; okolici, \ endar se tako dobro skriva, da ga
■ do sedaj ni bilo mogoče izslediti. »Neues \Viener Tagblatt« piše 6 njem: Mož je velikopotezen agitator, neomejen gospodar milijonov ogrskega denarja, ki ga vtihotaplja s posebno za to prikrojenimi avtomobili iz Ogrske na Dunaj. Ogrska sovjetska vlada ga pa zadnji ča3 vodno bolj sili k dejanju, ker bi že rada videla uspeh svojih milijonov, nadalje pa tudi, ker že sama rabi denar, kajti ogrski kmetje in delavci nočejo več sprejemati novega de-
, narja, ki ga vlada izdaja. S pomočjo preobra-j ta na Dunaju bi zaplenili ves denar in vrednostne slvari ter bi si taka vlada Bele Kuna | zopet opomogla z denarjem.
' Odstop rumunske vlade.
LDU BukarcSta, 21. junija. (ČTU) Ru-munski dopisni urad >Daciac javla: Novi ministrski predsednik Maniu je izjavil, da se je i odstop Bratianove vlade že davno pričakoval,
; toda ne zaradi banatskega vprašanja, kakor
i	se v obče sodi. Nova vlada bo sestavljena iz zastopnikov vseh strank ter bo skušala č.irn-prej rešiti agrarno reformo, na kar bo dobila Rumunija volilno reformo na najširši' demokratični podlagi.
Iz Rusije.
LDU Bukarešta, 21. junija. (ČTU) Komunski dopisni urad »Daciac poroča, da so čete hetmana Gregorijeva po krvavem boju zasedle Odeso.
LDU Dunaj, 21. junija. (ČTU) >Echo c(8 Pariš« poroča, da znašajo državni izdatki ruske sovjetske vlade v prvem polletju 1919 51 miljard, in sicer za vojaške namene 12 milijard. V istem času znaša primanjkljaj nad 3G milijard.
Iz pokrajine.
k Okrajni šolski koinisarijat v Vali* koveu poživlja vse učitelje- begunce, da čimproje nastopijo svojo službo. Vzrok morebitne zakasnitve nastopa naj brzojavno javijo.
k Demistja ministra za Verstvo, Belgraj-ske »Večerne Novosti« prinašajo vest, da bo minister za verstvo ar. Alaupovič poda* ostavko.
k Brzovlak Dunaj—Trst. LDU Dunaj, 21. junija. (ČTU) S 25, junijem se uvede na južni železnici med Dunajem in Trstom brzovlak.
k Vceui red na progi Maribor-Ljutosuer, Da se vzpostavijo boljše poštne zveze med Ljutomerom in Mariborom pa tudi ostalo Slovenijo in Hrvaško, se vpelje na progi Mari-bor-Ljutoiner z dnem 25, junija tretji mešani vlak. ki odhaja iz Maribora gl. kol, ob i0,38 in prihaja v Radgono ob 13,14. v Ljutomer ob 15.26; v obratni smeri pa iz Ljutomera ob 11.01, iz Radgone ob 13.16 in prihaja v Maribor gl. kol. ob 16.08 uri. Proti Ljutomeru: posredujejo direktno zvezo vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane ob 4.43 in 10.41, iz Zagreba ob 8.59, iz Celovca ob 5.20. Iz Ljutomera prihajajo vlaki z direktno zvezo v Ljubliano ob 14.51 in 20,54 (odhod iz Ljutomera ob 6 22 odnosno 11.01), V Zagreb ob 1538 (odhod iz Ljutomera ob 6.32), v Celovec ob 19.23 fod. hod iz Ljutomera ob 11.01).
k Drevnine za uradnike in Javne uastav-ifence. Ministrski svet je 19. t. m. razpravljal
o	začasni ureditvi uradniških plač do definitivne ureditve uradniškega vprašanja. Minister dr. Kramer' je predlagal, naj bi se v pokrajinah bivše avstro-ogrske monarhije poleg draginjskih doklad izplačevalo uradnikom, učiteljem in duhovnikom brez posesti 10 J\ dnevnine, a za vsakega otroka po 2 K dnevno. Oni državni nastavljenci, ki niso v svoj-stvu - uradnikov, torej tudi sli?ge, bi dobivali po 6 K na dan za se, a za vsakega otroka po
2	K dnevno. Upokojenci bi dobivali po 5 K', vdove in sirote po 4 K dnevno. Razprava v ministrskem svetu o tem vprašanju še ni zaključena, vsekakor pa je bilo orincipijcln« sklenjeno, da se zvišajo dohodki državnih uradnikov in nastavljencev.
k S/ovsaski novinci v Eajgradu, Belgraj-sko občinstvo je 19. t. ni, pozdravilo prve čete, slovenskih novincev, ki so dodeljeni podčastniški šoli v Belgradu. Fantje so šli s strumnim korakom po belgrajskin uli<y*H in pe!i slovenske vojaške pesmi kakor rf.egi-1 ment po ccsti gre«, a občinstvo jih je burr* podravljaio.
k Utonil jo dne 10. t. m. popoldne v Krki 3 leia stari sinček mlinarja Jožefa Lumperta iz Otočic, občina Šempeter. Par-del je pri noograjenih zatvornicali mlinskih kole:-! v vedo. Dasirayno gn je njegov, oče kmalu nato iz vode potegnil, so ostali vsi polžku :i, da bi ga oživeli, MožUspešii!,
Iz Lfublfan#.
1 Podpredsednik deželae vlade dr. Gregor žerjav naznanja, da zaradi večkratne oA-sotnos.ti iz Ljubljane v nujnih političnih zade-< vah. kakor tudi zaradi oreobloženosti z dru-
gimi uradnimi posli, ne bode prihodnji teden pod nobenim pogojem sprejemal strank v privatnih zadevah, Ce pa stranke smatrajo, da je njihova zadeva zelo nujna in da spada v, kompetenco podpredsednika deželne vlade, naj to javijo pismenim potom. Stranke, katere imajo v nujnih službenih zadevah z njim opraviti, se naprošajo, da to st pr e med 9. in 13, uro,
1 Iz gledališke pisarne. Danes, to je 23. /Unija, zvečer se vprizori opera Madame But-terfly za abonnement A 2/67. Vlogo F, B. Lin-kertona poje g. J. Stempinowsky.
'	1 »Bajka o volku«. Nekaj drugega smo
čakali z ozirom nato, da nas je svoječasno Molnarjev »Vrag« vsaj deloma zadovoljil. »Bajka o volku« ni taka, da bi človek čutil potrebo, da si jo ogleda še enkrat, še manj si more zaznamovati naše narodno gledališče vprizoritev te igre ko vspeh, ko je, šlo mimo mnogih boljših stvari. Igri ge pozna samo, da je hotela biti dobra; posamezna lepa trenutja se zasvetlikajo iz nje, a zopet izginejo v banalnosti. Bajka
o	volku sama ostane silno zabrisana, v prvi vrsti pa nima igra enotnosti občutja poleg drugih nedostatkov. Bratina ni igral skozi in skozi na isti višini; najboljše je igral v drugem dejanju, šestova vloga je bila težka; ne moremo oporekati, da imamo talentiranega igralca pred seboj ,vendar njegova igra ni bila skozi in skozi sigurna; kot ritmojster nam je ugajal najmanj. Igra. Šaričeve je bHa lepa; za spoznanje nižje jo bila Bukšekova, a dosti dobra. Igra se pač niti igralcem ni izkazala hvaležno.	F.	B.
]Skupna vaja pevskih zborov Glasbene Matice, Pevske zveze Ljubljane, Slavca in Ljubljanskega Zvona za Vidov dan se vrši
V	dvorani »Glasbene Matice« jutri v torek, £4. junija ob 20. uri zvečer.
1 Vaja orkestralnega drnštva »Glasbene Matiee« se vrši v torek 24. t. m. ob 20. uri in sicer v mali dvorani razpuščenega Filharmoničnega društva; prod vajo gb 19‘/, uri odborova seja; prosim polnoštevilno. Načelnik.
1 ‘Labor »Sveta vojske«. Danes na predvečer sv. Janeza Krst., ki velja kot zaščitnik treznostnega gibanja, se vrši v telovadnici tukajšnjega uršul. samostana »Tabor Svete vojske« za vse gojenke in učenke tega zavoda. Na sporedu so poučna predavanja, slavnostni govori, petje jn deklamacije.
1 Za odpravo stanovanjske bede. V četrtek, dne 26. junija ob pol 20. uri se vrši v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani shod zaradi stanovanjskega vprašanja v Ljubljani. Okolnost, da se nahaja tu nad 300 družin na-stavljencev državnih, deželnih in drugih avtonomnih uradov, ki ne morejo dobiti primernih stanovanj, je dala zaupnikom teh strank povod, da se začne smotreua akcija v prid teh družin. Predpriprave so končane in akcijski odbor sklicuje v informativne svrhe zgoraj omenjeni shod.
1	Tatvine. Ko sta kleparska delavca Karol Illebš in Ferdo Verstovšek na Miklošičevi cesti št. 6 popravljala streho, sta vzela oba iz zaklenjene shrambe dvo mornarski obleki v vrednosti 1500 K. Ko je bila tatvina policiji naznanjena, je Hlebš eno obleko že prodal starinarni Velikonja, ki se bo seveda zaradi nakupovanja ukradenih stvari morala zagovarjati pri sodišču. — Tajna prostitutka in tatica Angela Pustavrt je bila aretovana, ker je ukradla A, J. iz Domžal v hotelu Llovd 500 kron. — Pet konjskih uzd iu dve vozni odeji (plahti) je nosil Pečjak Alojzij k nekemu uiancu, da mu jih spravi, dokler ne najde
kupca. "Zaloten od stražnika, ni vedel povedati, kje je vse dobil in rekel, da je stvari našel ob 4. uri zjutraj za nekim plotom pri kolodvoru. Stvari so zaplenili, Pečjaka pa oddali sodišču.
Žena.
i
ž 117 bi se jih rado omožilo. V nekem
i	Časopisu je prir.esel nek ženitni poeredo-! valeč sledeč, morda nekoliko pretiran, a ■za obstoječe razmere zelo značilni razglas: '»Poroka! 117 zakonskega življenja željnih gospic v starosti od 20—30 let išče znanja jz resnimi moškimi v svrho takojšnje, možitve,..« Na koncu je naslov ženitnega
■	posredovalca, ki hoče očividno vse ženske 'svojega okraja naenkrat spraviti na varno.
ž Preiskava glede odvedenih žena iz zasedenega ozemlja. Švedski listi prinašajo izjavo francoske zveze žena o rezultatu preiska-ive glede postopanja sovražnikov z ženami, ki ■so jih bili odvedli iz zasedenega ozemlja. Listi ■izražajo ogorčenje nad navedenimi okrutnostmi. Za žrtve nemškega barbarizma vlada v vseh krogih največje sožalje. Zveza švedskih žena obeta iskreno pomoč, in zahteva, da se krivci pokličejo na odgovornost.
Po svetu.
s Kar komu diši. Da imamo razni ljudje razno slast do jedi, je znano. Mi uaprimer ne cenimo posebno mesa od domačega zajca, ali v Parizu pojedo vsak dan čez 10.000 »lapinsc, a v vsej Francoski na leto najmanj 80,000.000. Kar enemu diši, je drugemu zoprno. Romanski narodi ljubijo olje, severni narodi pa presno maslo. Španci imajo radi olje in mast, kadar je že žaltava. Zrnkasti kaviar, ki se k nam uvaža z Ruskega, velja za delikateso, stlačeni kaviar pri nas ni v čislih; pač dobro, da si ga Rusi zase obdrže. V Venezueli uživajo pri običajni čokoladi nizozemski sir, in siromašni tkalec v Krkonoših sreblje svojo redko kavo in prigrizuje . namesto kruha krompir. Čuden okus ima v naših očeh jezik od polenovke, ali na Španskem velja za slad-čico ter jih jim Norvežani pošljejo vsako leto na slolisoče. Na severnem Nemškem ne marajo za polže, a južnim Nemcem in Čehom so polži priljubljena postna jed. Še bolj v čislih pa so polži na Francoskem, kjer pojedo na leto več kot 60 do 80 milijonov. Žabje krake ceni pri nas le ta ali oni sladkosnedne'/,, Francozi pa jih sploh radi jedo, in sicer ne samo krakov, temveč tudi kos hrbta. Zato so jim tudi Angleži dali smešen priimek »forg eaters«. Nam žabe splošno ne prijajo, a Avstralci jako radi uživajo orjaške, skoraj 1 in trlčetrt metra dolge školjke. — S tem smo prešli na inozemsko polje jestvin in sladčic, ki se evropskemu želodcu gnusijo in gabijo. Mi radi jemo meso, ali lepo bi se zahvalili, če bi nam prinesla natakarica na mizo morskega prešička, kakor Amerikancem. Radi imamo jajca, ali krokodilovih bi ne vzeli v usta, dasi so dobra, če so presna. Gnezda indijskih lastovic so domačinom sladčica, nam bi gotovo ne bila. Ali dobe se tudi eksotične sladčice, ki jih evropski eladkosnedeži čislajo.
V	mislih imamo 2 do 3 kg težak masten rep majhne perzijske ovce. Ta tolšča ima tako slast kakor gosja mast ter jo v toplih krajih, kjer izgubi gos svojo dobro slast, povsem na-
idomestuje. Meso od želve se uvaža k nam, da :si napravimo znano želvino juho; ali želvina jajca, ki so jako slastna, dobimo malokdaj n.» evropski trg. Na slabem glasu je pri nas kitaj** ska kuhinja, kjer rabijo ricinovo olje za za* belo. A pravijo, da je že marsikateri Fram* coz s slastjo zaužil kitajsko južino. Sicer piš se ne smejo čuditi pariški »sladkosnedeži«, kt zaužijejo na leto 5000 martinčkov iu 3000 mo« čeradov, če jedo v neki japonski pokrajini mlade čebele kot sladčico, in ponokod na Kil tajskem uživajo mlade miši, ki so priprav* ljene z medom. Ali bodimo pravični in prh poznajmo, da tudi Kitajec ne spravi vsake jedi ;pod streho in se mu med drugim gabi nat (»ementalski sir-:. In vseltako se Orijentalcen* igabi še marsikatera druga naša slastna jed.
s Bušik ni prvina. Angleški fizik Ar-fnošt Rutherford trdi, da dušik ni prvina, 'ampak da sestoji-iz vodika iu helija. Sestava dušikovega atoma so lahko primerja s solnčnim sistemom, obstoječim iz trdih jeder, ali osrednjega solnca, namreč helija, ki ga obdaja vodik. Atomska teža dušika je 14 .
s Zamorci iu angleški delavci so so krvavo stepli. V liverpolskih obratih je prišlo med angleškimi delavci in zamorci 'do krvavih pretepov. Policija je morala poseči vmes in je vzela zamorce pod zaščito. Nemiri pa so se razširili tudi v okraj Cardiff, kjer je tudi prišlo do krvavih pretepov; mrtva sta bila dva angleška delavca in en zamoroc. Besna množica je začela nato goniti zamorce in pričel je pravi lov na to ljudi, Iz oken in po ulicah so pokali streli, a neko hišo, v kateri so bili zaprti zamorci, je množica zažgala. Zvečer je bil zopet vpostavljen red. V Barryu je bil ranil neki zamorec nekega angleškega delavca. Množica se je vrgla na zamorsko predmestje in razrušila ter popalila vso, kar ji jn prišlo pod roke.
s ŠieVilo mrtvih Američanov. Število mrtvih pri severno . ameriški armadi znaša 298.997 ljudi. Statistika je pokazala, da odpadeta na vsak ameriški zrakoplov ali balon po dva nemška zrakoplova ali balona.
s Trupla ameriških vojakov maj leže v Franciji. Enketa bivšega senatorja Chainber-leina je pokazala, da želi 25 odstotkov svojcev padlih vojakov, da telesa njih dragih še nadalje počivajo na francoski zemlji.
s Demobilizacija Amerike. Do danes so v Ameriki demobilizirali 2,534.000 ljudi. Od novembra so prepeljali v Ameriko 57.000 častnikov in 1,293.000 mož.
s Umor carja je bil poverjen Nemki. Kakor poroča »Malin«, je napravil Anglež Rihard Courtier-Forster, ki je dolgo živel na Ruskem, senzacijsko odkritje. Tu gre za zaroto., ki jo je zasnovala na Ruskem nemška politična policija. Afera se je zdela Angležu tako grozna, da je ni hotel takoj verjeti. Nemka, ki je bila izbrana, dn izvrši atentat, je umela z rafinirano spretnostjo dobiti vstop k carju. Umela si je pridobiti zaupanje dveh dam, ki ste pripadali k najboljši ruski družbi. Odločno je trdila, da jo bila njena mati Rusinja in da je po njej podedovala ljubezen do ruskega naroda, ki je k njemu pripadal njen oče, Nemce pa sovraži. Dalje se je lagala, da ji je umirajoč ruski častnik zaupal prapor, ki ga je otel ter jo je prosil, da naj ga carju izroči osebno. Pri izmenjavi ujentikov je prišla Nemka z drugimi oskrbnicami vred v Petrograd, kjer jo je skrivala najboljša petrograjaka družba pred nemškimi vohuni, pred katerimi je Nemka kazala strah, da bi zbudila temveč zaupanja. Novin znanci so ji pridobili zaupa*
Stran *.
»Večerni list«, dne 23. Junija 1019.
Štev. 131/
nje pri carju. Prišel je ponjo dvorni avtomobil in jo je odpeljal v Carsko selo. Nemka je stopila v predsobo carjeve delavnice. V levici je držala prapor. »Madame« ji je rekel komornik, ki jo je spremljal, »stopite k Njegovemu Veličanstvu, samo treba je, da se prej podvržete mali formalnosti.« — »Kakšni?« — »Ti le dve dami tukaj Vas pregledate.« Nemka je bila užaljena. Ko bi mignil, so ji vzeli prapor in odkrili pri nji ročno granato. Prebledela je in se tresla od jeze. Odvedla jo je straža. Ko je prišla k trdnjavi, kjer jo je čakala zaslužena kazen, se je ozrla k gledalcem in zakričala: »Izdali so me . . . Pa če se ni posrečilo meni, posrečilo se bo drugim; maščevana bom.«
Aprovizacija.
a Aprovizacija južne železnice prodaja anierikanaki petrolej, liter po 5 K 40 vin.
a Bolniški sladkor. V torek 24 t. m. se sladkor za bolnike ne bode delil na magistratu, ker ga je že pretekli torek razdelil na zdravniška spričevala. Sladkorja za bolnike aprovizacija nima več. Samo pretekli torek je bilo predloženo okroglo 1500 zdravniških spričeval za sladkor. Če bo šlo tako naprej, se bo sladkorna epidemija tako razpasla, da v Ljubljani ne bo nobenega človeka več, ki ne bi imel kak bronhijalni, želodčni ali črevesni katar. Kje pa bo mestna aprovizacija za toliko tisoč in tisoč spričeval dobila sladkor, to je pa drugo vprašanje. Vse kar je prav. Da bi pa resno bolni trpeli radi tistih namišljenih bolnikov, katerim se razni katarji pojavljajo šele zjutraj, če nimajo sladke kave, pa nikakor ne gre. ,Take bolezni se dajo začasno ozdraviti tudi s prežganko, močnikom ali kako 'drugače. Če bo aprovizacija dobila še kaj sladkorja za bolnike, bo pravočasno objavila, kdo ga dobi. Začasno se ipa ni treba nikomur truditi na magistrat, ker nima nič več bolniškega sladkorja. Tako kakor dosedaj pa v prihodnje ne more iti več naprej.
a Prodaja petroleja. Petrolej se dobi v vseh ljubljanskih špecerijskih trgovinah brez vsakih izkaznic v prosti trgovini. Liter petroleja stane 5 K 40 v. ozir, kilogram 6 K 40 vin._____________________
Pil viatnlh boleznih dobro de masaža s Fellerjevim „Elsa-fluidom“ in se z njim grgra. 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici stanc le 24 K pri lekarnarju E. V. Fellerju, Stublca, Elsa trg St. 245, Hrvatsko. 100.000 zahvalnic tudi za „Elsa-kroglice“. Ovoj in poštnina se zaračuna posebej, aU najceneje. Cim več kdo skupaj naroči, teraveC prihrani na poStnini.
miši - podgane stenice - ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljat« moja najbolje preizkušena in spložno hvaljena sredstva kot: proti poljskim miiim K 5*—, za podgan« in mili K 5'—; osobito ostra past« za podgane K 6‘—t za ščurke 5 K; posebno močna tinktur« z« stenic« 6 K.; uničevalec moljev K 3’—| praiek proti mrčesom 3* in 6 Kj tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K j mazilo za uši pri živini 3 K; prašek za uši ▼ obleki in perilu K 3'—; tinktura z« bolh« pri psek K 3'—; tinktura proti mrčesu na sadju in zelcnjadi (uničevalec rastlin) K 3'—j prašek proti mravljam 3 K* Pošilja po povzetju Zavod za cksport
M. Jiinker, Zagreb 116, Petrinjska ulica 3,
Jaroslav.
Zgodovinski roman.
Ruski spisal J. Smidt-Melin; preložil AL Banko* Ifi.
(Dalje.)
»Nikjer ni nič, niti krpicc platna v celem gnezdu 1« je mrmral sain pri sebi. In odločil se je, da bode šel iskat tudi v hlevu. A tudi tam je bilo zaman njegovo prizadevanje, dokler ni nazadnje pod kupom sena našel z železom obito skrinjico.
»Glej, glej,« je govoril sam pri sebi, »tu je starec gotovo shranjeval svoj denar. Bom videl, če je tu kaj zame.«
Odtrgal je ključavnico in odprl skrinjo. A namesto denarja je našel samo staro obleko, ki jo je nevšečno vrgel proč. Nazadnje je naletel na sveženj, povezan z umazanim trakom. Razvezal ga je z lastno mu zvedavostjo ter našel papir, ki je bil zapečaten z velikim pečatom.
»Kaj je neki to?« je vzkliknil osupli sluga. »Ne kaže, da bi to spadalo med to staro šaro. To moram pokazati gospodu.« In se je vrnil v sobo.
»Milostivi gospod, nekaj sem našel, kar se mi čudno zdi,« jo pošepetal Kurtu. Ta je hitro pregledal listino in jo pokazal Jaroslavu.
»Ali morda ti znaš čitati to listino/« ga je vprašal.
»To je perzijsko pisanje,« je odgovoru ta. »Take listine sestavljajo tamošnji astrologi ob rojstvu kakega otroka. Sicer pa se ta listina glasi na ime hčere perzijskega princa — Abbas — Mirze.«
Judita je pozorno pogledala zanimivo pisanje.
»To so tisti papirji,« je rekla Kurtu, »ki jih je umirajoča Sara proglasila za moje in mi jih dala.«
»Potem pa,« je rekel Jaroslav, »ste vi hči Abbas — Mirze in one nesrečne žene, ki je bila takrat nedolžen vzrok krvopre-litja v Teheranu.«
»A moj oče? Ali še živi?« je vzkliknila Judita.
A njeno veselje, da je našla očeta, se je izpremenilo v žalost vsled Jaroslavo-vega odgovora.
»Princ ne živi več,« je rekel. »Kakih dvaintrideset let starega je sredi važnih dejanj in lepih načrtov pobrala kuga.«
»Torej zopet nimam nikogar, razven tebe!« je rekla Judita in krasno glavo Kurtu položila na ramo. »Ti si moj oče in ljubeč moji«
»In v kratkem tvoj mož!« je odgovoril on ter jo vroče stisnil k sebi.
IX.
Tri leta so minila. V tistih krasnih sobanah, v katerih je nekdaj grof Mičal-ski pogoščeval svoje goste z bujnimi gostijami, v katerih je nekdaj Valeska stregla svoji zapeljivosti, v teh sobanah je bilo nastanjeno rusko vojaštvo.
Krasni gradič je bil spremenjen v vo-jaščnico, njegov prejšnji lastnik je bil odpeljan v Sibirijo. Njegova krivda je bila dokazana, on pa je bil mimo pregnanstva kaznovan še z izgubo premoženja. Le neznaten del je bil prepuščen njegovi hčeri, ki se je šla v samostan pokorit za svoje grehe. V grofovo sodno zadevo je bil zamotan tudi Pereles ter je bil primoran, da je pripoznal celo vrsto zločinov. Pri-poznal je tudi, da je Judito, upajoč v bodočo korist zaradi nje lepote, ukradel neki ženi. ki mu je bila zaupala odlično poko-
lenjo otrokovo. Za kazen je tuai on moral v Sibirijo.
Kurt se je po ločitvi od Jaroslava po* dal v Varšavo, kjer se je poročil z Judito, Njegovo srečno rodbinsko življenje ga vem dar ni zadrževalo, da bi ne bil vsako letol enkrat obiskal prijatelja na Kavkazu.
Med tem je bila Jaroslavu odpuščena kazen. Sicer pa mu je pregnanstvo zopet dalo priliko, da sc je oslavil; odlikoval se je v bojih s Čerkezi ter je bil kmalu po^ višan za polkovnika.
A vsa odlikovanja mu niso pomirila srca; želel si je videti zopet Natalijo ali vsaj kaj zvedeti o njej.
Ker je bilo dostavljanje pisem na Kavkaz zvezano z velikimi težavami, se ni smel čuditi, da na pisma, katera ji jo bil pisal, ni dobil nikakega odgovora. Odločil se je torej prositi za dovoljenje ter. je sam odpotoval v Petrograd.
Burno jo tolklo srce sicer trdnemu možu, ko je v zarji zahajajočega solnca zagledal stolpe ponosnega mesta.
Kot veter je letela lahka trojka po tlaku ter se ustavila pred prvo gostilnico,
Jaroslav je hitro skočil iz voza ter so dal od sluge preobleči v določenih mu sobah. Nato pa je hitel k domu gospe Gribo-jedove. Ko pa se je hotel oglasiti, mu je bilo povedano, da so dame v gledališču.
Ne da bi se dolgo pomišljal, je odšel tjakaj, čedalje bolj gnan od mrzličnega razburjenja. Stopil' je nekoliko pomirjen v prazno ložo, saj bo od daleč lahko videl Natalijo.
Da bi ne spoznal otroka v devojkO vzevelega, to se mu je zdelo nemogoče. Izraz smehljajočih se, izrazovitih oči, ki so si bile prej osvojile vse bitje njegovo, ni mogel biti izpremenjen.
Komaj se je oziral nekaj časa, že je pričala izpremenjena barva obraza, da je našel iskano osebo. V loži prvega reda je sedela kakih osemdeset let stara gospa Gribojedova v priprosti, a lepi obleki J njej ob strani pa Natalija kakor kraljica.
Vse se je polkovniku zdelo otemnelo, ko je videl ž njo, željo svojega srca, edini cilj svojega življenja.
Naenkrat ga je izpreletel mraz. Opa-: zil je, da se je proti Nataliji zaupljivo nagibal visokorastel mož ter se razgovarjal ž njo .
Jaroslav si je mol oči. človek se mu je zdel znan; ta pravilni, zanimivi obraz s temnimi očmi je moral že videti. Tujec je stopil nekoliko naprej iz sence v loži in v njem spoznal grofa Lubanova.
Žgoča bol je Jaroslavu stiskala prsi. Natalija je bila vsekako zaročena ž njim, angel čistosti in nedolžnosti oddan lahkomiselnemu pustolovcu.
Že je hotel Iti h gospe Gribojedovi, da bi zvedel resnico, a zadržala ga je bojazenj da ga uniči njen odgovor.
Zagrinjalo je padlo, ljudje so odhajali. Odhajala je tudi družba gospe Gribo-jedove v Lubanovem spremstvu.
(Dalje.)	't
izdajatelj konsordj »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cenčič. Tisk« Jugoslovanska tiskarna v Liubliani.