241. številka.
Trst, v sredo dne 22. oktobra 1902
Tečaj XXVII
„EDINOST'* izhaja enkrat ris dan. razun nedelj hi praznikov, ob 4. uri pn|tolu<iue
Naročnina znaša :
za celo leto........24 kron
u pol leta........12 „
u Cetn leta........ 6
u en Die*ec ........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložen*1 naročnine ae uprav« ne ozira.
Po tohnkamali v Trutu se prodajajo posamezne -tevilke po 6 *totink (3 nvč.l; i aren Ti*ta pa po 8 stotink <4 nvf.)
Telefon 6tr. 8jo.
dincst
■ Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zalivale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
Uredništvo in tiskarna >e nahajata
v ulici Carintia stv. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo >tv. .'i, II. nadstr
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o dni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Zaključki.
m.
Glej	št. »Edinosti < od h\ okt. 11*):?).
Ali je res možno pritrditi m »en ju, da. d r ž a v a - k o 1 o n i j a Nemčije. A v-la ke stvari, kakoršoje prinašati na t«m mestu < gtrija |*otrebuje enega gospodovalnega Jemena,
ima preveč knezov, Avstrija preveč narodov. Avstrija treba naših kolonistov, Nemčija pa treba Avstrije za svoje koloniste ! Avstrija nima druge naloge, nego da postane
-azpravljani brcšuri «Alldeutschlaad« in »O du mein Oesterreich«, morejo pisati le — prismojeni ljudje; ljudje, ki le sanjajo in ne račucajo c reeln'rui odmšaji; ljudje, ki sploh niso resni in katerih beseda je brez vsake veljave?!
a gospodovalno pleme v Avstriji morejo biti 1 e N e m c i. Ogri, Cehi so le breme za zgodovino.«
'Carinaraka zveza kakor jo zahteva LiBt, bi obsezala Avstiijo, Ogrsko, Bosno-Herce-govino, Belgijo, Holandsko in eventuvelno
Nesterilo dejstev, ki na vstajaj o in se raz- Uldi švic» in Romunsko. Obsecala bi 1 mi-vijajo pred očmi vsega sveta, govoie odločno ijjon 322.(XM> kvadratnih kilometrov ter bi proti takemu domnevanju. To -mnenje je te- ^tela na(j io0 milijonov konsumentov. Go-meljito pobito že po dejstvu, da v Nemčiji ^^ovala bi na Severnem, Baltiškem, Adri-desetletja že neštevilo ljwdi govori, piše iranskem in Ornem morju, gospodovala bi —
propagira v istem zmislu in za iste cilje, kakor navedeni dve brušuri ' In med avktorji
Evropi !
V založništvu Dieterieh, 'Gottingen, je
takih publikacij je novmarjev na glasu, od- j ^ ^	broiuraj ki je dokazovaia>
ličnin i« >1 iti ko v in parlamentarcev, profesor-K trajen mjr y Eyropi more Mit[ ,e Nem. ev srednjih in visokik sol, protestantskih du- j ^ k_ ^ 8ezala od	^ U9tjfl Donave>
lovnikov itd. itd., sploh razsodnih mislečib od Mcmek do TrBtsij ^ Met*a (odfrancozke Ijudiji « v*el» slojev nemškega naroda gori r j meje) pa do Buga {y ruf}ki Poljsti).
... . - i j .1	Veliko število publikacij -za propagando
Pot«-m pa je t« fc absurdna misel, da lic	....... ... ,
.... ..	-li	-	-L velikonemŠKe ideje je izdalo izlasti zalozni-
te nu'»!ika<*je ost9jaie brez uii*a na nemt;K<ii	......
.....	«.	. -štvo »Odm«. .ledna teb iHiblikacij pravi :
lavoost m tla bi ve^; ko nemška propaganda ^ .	.	... >
^Proti nasilni politiki Habslmrski je le eno nla brez resnega oranja..	.	,	..
.	, -sredstvo: velikoneujsk-e nasilna
Naj navedemo t« le par citatov, da	....
..	. . J) o 1 i 11 k a.c
»ona<> videli, kako r^sai ljudje propagiraj« *
pangermansko idejo in kako sistematično in	Nek3e dri,gJe: »Sedaaja .Avstrija ne
dosledno sa izvršuje ista!	raore Privoliti vež v DO,i€Q mcdu* viven,il
Paul Lagardeje reke! na pr.: »Leto S*™*** ki *>il k<>likor tolike vsprejemlj«v
1^71 in pa Kraljevi Gradec U»oraz Avstrije te Prednje.«
J.	sta le zgodovinski epizodi. Brez	Dalje:
dvoma so Hohenzollernei izpolnili veliko pra-	>1" tudi če bi Cehi ne bili že po naravi
znino, ali mnogo bo treba i e i z - smrtni sovražniki in napadalci nemške države, vršiti!«	ini 4ai morali vseeno stremiti po^opetni prisvo-
Prfiesor dr. i. \V i s i i e e n u s, -rektor Ptvi Nemško-Avstrije, in sicer iz tega eno-v^eučilšča v L'pskem, je govoril dne	stavaega razloga, ker nas Avstrija
septembra IKH na nekem ahodu učenjakov ločuje od Adrije. Ne m« k i aarod na Duna u : »Nemška država ni še \'Wija, 8e ne sme dati odtisniti od morja Nemčija je dejanski in v resnici tako velika, A d r i j a d 8 k e g a, ne da bi izgubil svoje kakor daleč sega nemški jezik.... Ako bi 1 pravice du stališča velevlasti.« bila Nemčija Je nemška država, bila bi pre-	Dalje iz »Odina« : »Velikanemčija ko
maj lina.«	cilj in delo bodočega stoletja... Ta cilj mora
Friderik L i s t je bil prvi, ki je biti državno združenje srednjeevropskega je-za h te val carinarsLo zvezo mtd A v stri jo ;a zikovnega obfiežja in pa pridobitev Nemo jo In je bil uverjen, da Uof»otem možno dohoda do morja A d rijani kega< germanizirati Balkan. On meni : »Prosija ima - - . . >Avstrija mora razpasti, ko sedanjega za av«.jo dušo nezadostno telo, Avstrija pa vladarja ne bo več , , . . »Avstrijska cesarska n ma duše za s%-oje zadestno telo, Vemčija krona preide za večne čase na Hohenzol-
lernce .... Imetje Čehov in Moravcev preide v posest nemške države«.
Za naše Italijane navajamo tu besede Paula L^garde : »Posest Trstaje za Nemčijo življensko vprašanje.
Če tudi vsi Italijani naskt č jo proti nam, t e g a j je ^^ V€- iuterj>eiacij_ pristanišča ne dobe nikdar v	l>oel Romanczuk je
r o k e !«	nujnost svojega predloga glede
Slednjič še ta-!e citat iz knj'ge »Oester-reichs Zusammenbruch uni Wiederaufoau«, izi-
Politični pregled.
V Trsta, 22. obtobra Državni zbor. — Zbornica poslancev. — Včerajšnja seja poslanske zbornice se je vršila brer. vsakega zanimanja. L I »ženili
utemeljeval ustanovitve maloruskega vseučilišča.
PobI. S t a r z y n s k i je v imenu polj-
šle v Monakovt m : »Kar ee je hiši Habsburžki	9kega kluba izjavil, da i-iti ni proti stremlje-
prvotno le na pol posrečilo — ponemčenje	Dju Malorusov za dotego vseučilišča ; ne
dežel, ki so pripadale nemškemu bundu —	strinja pa da se s tein, da se to zahtevo stavi
to morajo in -morejo dovišiti Hohenzollernci	potom nujnega predloga.
v zvezi z drugimi nemškimi vladarskimi	Tudi naučni minister pl. H ar tel je
rodbinami«. *	govoril proti nujnoBti in je povdarjal, da za
Važen činitelj te propagande je »Allge-	ustanovitev te univerze manjkajo denarna
meiner deutscher Verband«, ker šteje med	sredstva, potrebna predizobrazba, primerne
svojimi členi ljudij iz najodličnejih slojev in ima nekak oficijelen značaj. Cesar Viljelm
učne meči. Minister je izjavil, da l»o mogoče misliti na malorusko univerzo še-le tedaj, ko
sam se poslužuje tega društva, da nemškemu	|)0do maloruske gimnazje dovolj razvite,
narodu dokazuje važnost pomnoženja bro-	Ko je govoril še poslanec Bar\vinski,
' dovja. Glasila Verbanda očitajo celo cesarju	i,j|a je nujnost Romaoczukovega predloga
Franu Josipu, da ni prijatelj Nemcem ter	odklonjena.
svare Nemce, naj se ne udajajo »usodni	Posl. Vaclav H rub v je utemeljeval
zm<jtic.	na to nujnost svojega predloga glede ureje-
Poleg tega društva je še cela vrsta	jenja jezikovnega vprašanja na uradih v
drugih društev — Alldeutscher Verein,	Sleziji.
Gustav Adolf-Verein, razna evangeliška dru-	Ministeraki predsednik je opravičeval štva, ki tvorijo močno organizacijo za ziste-	vladino postopanje v jezikovnem pogledu v matično propagiranje veliltonemške ideje.	Šleziji in sploh v vsej državi ! (S to izjavo V knjigi znanega francozkega publicista,	g. dra. Koerberja se bavimo na drugem Andi& Chčradame : »1Y Europe et la »jne-	mestu). Ivo sta govorila se dva poslanca, stion d'Autriohe aa seuil du XX. sičele«	odložila se je razprava na prihodnjo stj^. {Evropa in avstrijsko vprašanje na pragu	Trditve g. Koerberja. V včerajšnji XX. stoletja) je rečeno:	seji zbornice poslancev je poslanec Vaclav »Ta zislemationo organizirana žurnali-	Hrubv utemeljeval svoj nujni predlog, tičoči stika je dosegla., d a v e 1 i k del N e m -	se jezikovnih razmer v pokrajini škzijski. čije tako misli in čuti — posebno	— Gospod ministerski predsednik dr. pL pa profeserji na srednjih in visokih šolah, ki	Koerber se je moral čutiti precej živo zadete ideje vcepljajo mladini — in dali bi si spri-	tega. "glasil se je takoj s svojim od-čevalo največe kratkovidnosti, ako bi hoteli	govorom kakor — minister za pravosodje, kaj tacega podcenjati. Take besede (kakor	Sploh se zdi, da ga je kar hkratu prevla-smo jih citirali), izrečene javno in opremljene	dala silna ljubezen do justice. Povdarjal je, oficijoznim videzom, morejo demora -	(la justična uprava — poznajoča važnost in lizi r a t i ves naro d*.	poštevajoČa jezikovne potrebe strank — pazi »Tako dela pangermanizem v N e m -	°8obito na Imovno kvalifikacijo uradnikov, žij i . . . pod mogočnim protektoratom. Plod	M,niater Je oporekal trditvi gori omenjenega tega dela - neznansko posurovljenje čutstev,	P°8,aQCa> 6eš, da se ravno pod sedanjo vlado kakor je najbolje videti na bestijalnem ha-	v 8>°vansk.h k"jih nameščajo uradniki, ki katizmu - kakoršen je edini v zgodovini	ne znaJ° Jezika prebivalstva. Ze v interesu ki se uporablja proti Poljakom«.	pravosodstva da vlada ne pušča iz vida tega
_	vprašanja in se bo trudila, da bo od svoje
f O I) I. I S T E K ja
MELITA.
Povest iz naše dobe. £pi»a) Josip Evrni Tomić ; prerenel Kudi.
J > r u g i del.
X.
»Kako bi to bilo?« so se spogledali vo-lilei »saj je bil še sinoči z nami in nam je rekel, da pride med nas okolo csme ure«.
»Ne more priti, ker sedi na hladu... na okrajnem sodišču« jim je razjasnil predstojnik, ki je ]K>tem obrnil proti <Trabaricu, kateremu je začel zopet govoriti tak^, da bo >s cilisti« m<~gli vse dobro razumeti.
»Ta človek se nahaja v kriminalni preiskavi radi sleparije. Napravil je bil namrtč dogovor, v katerem je oškodoval tri sirote, tri siromašne otroke. Sodišče je došlo na sled rej slepariji in je dalo minolo noč zapreti gospoda kandidata.
»Sicilieti« so nekam čudno gledali, poslušajoči te l-esede. Grabarid je menil, da je prišel kritičen moment katerega mora izrabiti.
»Obžaljujem vas, dragi ljudje«, jim je začel govoriti jako resno »da ste tako nizko pali, da ete p: izbrali za kandidata navadnega sleparja«,
Med »sicilisti« je nastal šum in gibaaje. Te besede Grabaričave so jih povsem strle. Njihov Marko slepar ! Kdo bi bil mislil kaj tacega ? Ali bo že tako, ko pravijo gospoda.
»Kaj smo vedeli mi !« oglasil se je izmed njih najstareji in menda najpametneji. »Mi smo mislili, da je pošten človek: ali, ako je tak, kakor smo čuli, potem naj ga voda nosi«.
»Tako je !« so pritrjevali drugi.
(iabario si je mislil: sedaj ali nikoli ! Pristopil je še bliže k voliloem, tako, da je z onimi, ki so bili v prvi vrsti, stal prsi ob prsi. Povzdignene glave in gledajoči vsakemu ostro v lice, jih je vprašal močnim glasom :
»Ljudje, imate li zaupanje do mene ?«
»Kako ne bi, vaša milost!« so VBklik-nili »sicilisti« — nekoliko v zadregi, a nekoliko od respekta pred Grabari<:evim slugo, ki se je sukal okolo njih ter jim osornim glasom metal v usta besede, katere naj so kričali.
»Ako imate zaupanje do mene, tedaj glasujte za-me !«, ponudil se je Grabarić kmetom. A ti so molčali in čakali, da-li se kdo med njimi oglasi na te besede. Ali nikdo se ni oglasil. Grabarić ni obupal, marveč je započel z nova:
»Mogoče, da so me očrnili v vaš h očeh strani ustrezala potrebam prebivalstva.
moji nasprotniki---Ali jaz vam pra-	Tako zatrdivsi (v kolikor posnemljemo
vim : — ne verujte jim ! Jaz sem bil vsikdar namreč po kratki službeni brzojavki), ee je prijatelj kmetu in siromakom....	spomnil dr. Koei ber, da je ob enem tudi
»Da vidite, vaša milost«, se je oglasil minister za notranje stvari ter je tudi glede sedaj največi med »sicilisti«, »ravno mi smo političnih uradnikov zatrdil isto, kakor glede pravi siromaki. Slabi gruntarji smo, lani nam sodnih. Tudi o izbiranju političnih uradnikov je pobila toča, a ravnokar nam je sporočil .da se skrbno gleda na pozDaoje jezikov. Zlasti eksekutor, da nas, Čim minejo volitve, za- I>a je pokazal svojo nevoljo radi tega, ker se grabi radi dolžnega davka... Mi propademo, tudi »slučajnosti«, kakoršnjim se ne more vaša milost, ako nam kdo ne pomore...	, izogniti nobena vlada, hitro označajo kakor
»Vala milost bi nam mogla pomoči«, j zloben namen javne uprave, oglasil se je p- leg njega stoječi »aicilist«. j Kar se dostaje grajanih razmer v šlezki »Ako bi nam dali denarja za davke, rešili bi, pokrajini, že odgovore dru. Koerberju češki
nas od velikega z!a«.
Grabaričti se je potemnilo lice na te besede, ali na ta izziv je moral odgovoriti. »Da vam dam denarja... Kako mi°lite
poslanci. Glede naših južnih pokrajin, izlasti pa Trsta in Istre, moramo že oporekati naj-odltčneje njegovim trditvam, ker so precej v navskrižju z resnico. Kaj pomaga, če javna
to ?.... Menda ne zahtevate, da vam ta denar uprava tudi res gleda na kval fikacijo urad
podarim.... Vsi bi govorili potem, da sem kupil vaše glasove, a tega jaz nočem... Ali čujte ! Jaz vam posodim denar, katerega po trebujete, a vi ga povrnete pošteno kakor pošteni ljudje... Seveda ne precej, ampak, kadar bo kdo mogel..«
Kmetje so začeli pomenljivo pogledovati in zmigavati z lakti. »Kakor bo kdo mogel« tolmačili so si oni »kedaj ali — nikoli !«
(Pride še.)
nikov v jezikovnem pogledu (dokazano morda na papirju), ako pa dotični k faktično ne zna jezika, glede katerega dokazuje svrjo kvalifikacijo?! Ako bi nas njegova ekscelenca hotel spremljati na sprehodu po raznih državnih uradih Primorja, naletel bi na mnogo takih slučajev, ko so uradniki dokazali svojo kvalifikacijo, a dotičnega jezika vendar ne znajo.
Mi hočemo za danes verjeti gosp. dru.
1 Koerberju, da centralna uprava res uvažuje
potrebo poznanja Jezikov prebivalstva, ali izjaviti maramo naravnost, da ta njena briga ostane brez vsacega pomena tako dolgo, dokler ne bo znala prisiliti podrejen h jej uradn h načelnikov po pokrajinah, da bodo o predlaganju uradnikov za imenovanje p o -stopali strogo v zmislu nje brige, to je, da ne ln>do za mesta, kjer je potrebno znanje našega jezika, predlagali uradnikov, o kater.h nimajo absolutne gotovosti, da posedujejo |>otrebno kvalifikacijo. Kkscelenca : mi ne potrebujemo uradnikov, ki morejo predlagati lepo, kaligrafično pisana spričevala, da znajo slovenski, ampak mi zahtevamo uradnikov, ki res znajo slovenski!!
Potem še le bo res ustreženo tistim jezikovnim |K>trebam, katere je pripoznaval včeraj tudi dr. Koerber.
Glasovi o krizi v Avstriji. »Narodni L stvc zatrjujejo, da m;sli vladi razpustiti zbornico, ako do 15. prihodnjega meseca ista ne bo redno delovala, list dodaja, da se Mladočehi ne boje novih volitev. Dunajski »Vaterland« pa pr občuje vest, da misli vlada jk» eventuelnem razpuščenju parlamenta uvesti splošno volilno pravo.
Tu ii ru.-ko časopisje in ruski politični krogi z napetim zanimanjem slede razvoju dogodkov v naši državi.
»Novoje Viemja« piše, da sedanje stanje u-tranjih sporov v Avstriji mora vzbujati naj ž i vejšo pozornost ne samo avstr j*kib, marveč v=eh Slovanov sploh, ker Cehi se Le bore Famo za svoje lastne interese, marveč delujejo za bo ločo sestavo slovanske Avstrije.)
Iz zadnjih Koerberjevih činov pa sklepa omenjeni ruski list, da je ministerski predsednik že spoznal vedno rastoči moralni vpljiv ^evernfga soseda.
»Politike piše: »Potrebno in jedino k cilju dovajajoče je, da vlada Njeg. vel. trdno in neustrašeno ravna po obstoječih zakonih in najstrožje, pravično, brezobzirno, stremeča le za blagostanjem vseh narodov, da meri z jednako mero in prisili tudi svoje uradnike k temu. Naredbe niso potrebne in niso t »i le potrebne, razuu samo jedne in sicer te, da mora vsak Avstrijec v vsaki deželi biti deležen jednakega varstva v dosego razvoja svojih {Kjsebnosti, v sle d česar in ora pred so d iščem veljati abso-lutnajednakopravnost za vsako narodnost. — Protislovanski princip mora nehati. Velike zlorabe in pretiavstrij-ske demonstracije Nemcev in Italijanov se ne Bmejo več trpeti in se morajo strogo kaznovati. Ir-enje raznih deželnih jezikov se mora «>la hčati in povspeševati. Znanje nasprotnikovega jezika dovaja do sprave. Nemški jezik si sme pričakovati časti le pri pomirjenih narodih, in se nadejati, da bo v slučajih potrebe vsprejet kakor posredovalni jezik.
Ako se ti princ pi ne vsprejmejo, Avstrija razpade. Iz tega sledi torej, da se, ker je obstanek Avstrije evropska potreba, vsi patriji tje združijo v namen izvelenja tega programa.
V zaključek nam je zabeležiti še dogodek, ki pri~a, da se Cehi resno pripravljajo na vse eventuvalnosti. Zastopnik mladočeške stranke, narodnih sccijalcev in čeških agrar-eev so sklenili dogovor, da v slučaju razpu-ščenja državnega zbora in novih volitev te skupine ne bodo nasprotovale ena drugi, marveč, da postavijo Bkupno listo kandidatov, razmerno sedanji razdelitvi ter da se bodo podpirale med seboj. Češki klub je enoglasno odobril ta dogovor.
Uredba jezikovnih razmer in naše pokrajine. Dr. Koerl>er je bil rekel te dni
v sveji izjavi (ki je toliko ogorčila na češki strani) mej drugim tudi to, da naredbe od slučaja do slučaja so iz papirja, zakoni pa so železni. Hotel je reči a tem: kar naredba daje, naredba zopet lahko jemlje ; zakon pa ostaja. Kar daje naredba, daje naklonjenost vlade, alt pa — hipna zadrega, v kateri se nahaja vlada. In če ima naslednja vlada dru -gačne zadrege, pa daje — drugim in jemlje onim prvim.
Tej sentenci dra. Koerberja ni možno oporekat . Le žal, da je — ko je izrekel to senten^o — mislil le na <'eš«to in Moravsko — kakor da ni drugih krajev v državi, kjer tudi obstoji potreba za stalno urejeoje jezikovnih razoaer.
To oči'a dru. Koerberju tudi v noveji čas mnogo imenovan* in citirani list »Die Zeit« ter ga opozarja posebno na Galicijo, Istro in Dalmacijo. Tudi v Galiciji sloni se-
danje razmerje (vladarstvo poljskega in zapostavljanje maloruskega jezika} le na nared-
bah in ne na zakoniti podlagi, a v Istri in Dalmaciji se opira gospodstvo italijanščine c e 1 <5 le na — staro navado! Kar ima hrvatski jezik območja, so mu ga pri poznale le naredbe. Tu ga ni nobenega zakona, ki bi govoril narodom, kaj je pravo v te m e 1 j o j.i h vprašanjih njihove narodne ekzistence. Nekoliko listov papirja, izdanih od prej s nj h vlad, katere liste pa pozneje vlade lahko umaknejo, so edine podlage jarnega prava v teh pokrajinah. »De Zeit« pa meni, da to, kar je prav v »sudet nih deželah«, mora biti prav tudi za druge pokrajine. Dr. Koerber da ne bi smel pozabiti teh važnih pokrajin, kjer so jezikovne razmere v stanju, nezadovoljivem za velik del prebivalstva. Ce pa je pozabil, ga gotovo kmalo spomnijo oni, ki so interesiram. Svoja interesantna izvajanja — po katerih morejo tudi naši Italijani presoditi, kako slabo fundirani so njihovi argumenti na izključno ital. »lingua del t\»ro«, in o katerih izvajanjih pridodajemo mi, da veljajo tudi za Trst in Goriško — zaključuje »Die Zeit« tako le : Dra. Koerberja beseda (da so naredbe iz papirja) ostane, in bo izpolnjena še le tistega dne, ko gospod dr. Koerber, kakor nov prorok »z gore Sinaj«, poda narodom Avstrije železne table jezikovnih zakonov in s tem slednjič tudi vroče zaželjeno »jamstvo miru« tej državi.
Deželnozborske volitve na Mora vskem. Včeraj se je bila glavna bitka. Volile so mestne skupine, kjer je bilo pričakovati sprememb. Zgubo morajo beležiti zopet nemški liberalci, k so izgubili 2 mandata. Enega so morali odstopiti Cehom, enega pa nemškim radikalcem. V skupini mest imajo sedaj Nemci še 18, Cehi pa 13 mandatov. Vsega skupaj (prištevši mandate kmečkih občin) imajo sedaj Cehi 36 poslancev (18 Mladoeehov, 11 Staročehov in 7 klerikalcev). Nemške stranke pa 32. Sedaj pa treba računati ^e mandate iz veleposeatva. To se deli na tri skupine : na ustavoverno s 17, na češko konservativno s 7 in na srednjo stranko s 6 mandati.
Prvih 17 glasujejo z Nemci, drugih 7 s Čehi, zadnjih G omahujejo sem in tja. Združene nemške skupine bodo torej štele 49 poslancev, češke pa 43 (ne v ste vsi škofov v Olomucu in Brnu, ki pa navadno glasujeta s Čehi.) Odločala bo torej srednja stranka veleposestva s tvoj mi 6 možmi.
Spor med škofi in vlado v Franciji. Včerajšnji ministerski svet francozki se je bavii s peticijo 72 francozkih škofjv in nadškofov, ki je naperjena proti vit dini politiki ob vprašanju kongregacij. Ministerski svet je sklenil, da podpisance izroči državnemu svttu, kateri jih ima disciplinarno kaznovati.
Ministerski svet je izjavil, da glasom obstoječih zakonov škofi nimajo pravice skupno postopati in da se škofi, katerih de lovanje da se mora omejati na cerkvene stvari, ne morejo sestajati in sklepati brez dovoljenja vlade.
Ti zakoni da obstoje še iz časa konzulata in so se ohranili tudi, ko se je pod dinastijo Napoleouov obnovila monarhija.
Proti kardinalu Perraudu bodo postopali posebe. ker je na neki slavnosti v Orleansu izjavil v svojem govoru, la je Cumbesovo ministerstvo : vlada degeneri-raneev.
Kulturni boj v Franciji V pred-
včerajšuji seji franeozke poslanske zbornice stavil je socijaiistični poslanec Roche nujni predlog za ločenje cerkve od države, odpo ved konkordati, odpravo proračuna za bogo-Častje in odpravo poslaništva pri Vatikanu. Posl. Combes je izdavil, da prepušča zbornici popolno svobodo sklepanja glede vsebine tega predloga, nasprotuje pa nujnosti, ki se zahteva le v ta numen, da bi vlada prišla v zadrego. Ko sta proti nujnosti govorila se BriBSon in Kcille, je zbornica z 285 glasovi proti 170 odklonila nujnost Roche ovega predloga.
Zbornic-a je na to oJobrila predlog po3l. Reveillanta, naj se izvoli odsek 30 členov, ki ima pretresati vse predloge, tičoče se lo-čenja cerkve od države, odpovedi konkordata itd.
Tržaške vesti.
Mestni svet tržaški. Mestni svet bo imel jutri ob 7. uri zvečer svojo NI V7, sejo se sledečim dnevnim redom : 1. Naznanila ;
2. Predlog delega«,;je glede nakupa posestva tab. št. i)4 v Kjadinu; 3. Predložitev obračuna ustanove za invalide : 4. Predlog delegacije o prošnji prebivalcev I. okoličanskega okraja glede poljskih čuvajev ; 5. Izvolitev odseka, ki ima določiti nagrado za eno brošuro, tičečo se zgodovine ali statistike našega mesta ; »i. Predlog delegacije k prošnji društva »regate za podporo; 7. Predlog delegacije glede znižanja cene plina, ki se porablja v ljudskem prenočišču.
Nov slovenski odvetnik v Trstu. O 1-vetnik g. dr. Stanič se je preselil v Trst. To je torej sedmi slovenski odvetnik v Trstu. Sedaj pač ne bo imel nihče izgovora, da mora k italijanskim odvetnikom (ki so najzagrizenejši naši sovragi) češ, da nima na izbiro slovenskih.
Veteran dela. Delovodja delavnice dreves za parnike v arsenalu avstrijskega Llovda, Ivan Chitter, je predvčerajšnjim do-višil 50. leto, odkar je na delu v tem arse-na!u, kamor je bil prišel kakor 17-leten mladenič. Jubilarju je čestital, mej drugimi, tudi Llcvdov predsednik Becher in mu je ob tej priliki podaril 500 kron v zlatu. — Slavljenju podrejeni delavci pa so mu podarili zlato uro.
Za uvedenje slovenske porote v Trstu. Občini Marezige in Mavhinje sti uložili — kakor se nam nazoanja — na c. kr. ministerstvo za pravosodje prošnjo — da se na deželnem sodišču v Trstu sestavi slovenska porota.
Zopet nemško-Iaška naznanila! V
včerajšnjem uradnem listu razpisuje tukajšnji finančni inšpektorat konkurzno oddajo neke mestne tobakarne. Kakor vedno, se tudi v tem slučaju zapostavlja naš jezik, ki je vendar (to moramo ponavljati vedno in vedno) tu deželni jezik. To zapostavljanje bi moralo že enkrat ponehati!
Čemu postavljajo tukajšnja c. kr. obla-stva nemški jezik na prvo mesto, ko ta jezik ni niti državni niti deželni jezik v Trstu ? ! Ako ti uradi negujejo nemščino (kakor nekako svetinjo), naj delajo to v božjem imenu v gotovih poslih notranjega uradovanja, ali na zunaj naj se že enkrat poslužujejo deželnih in ne tujih jezikov !
Kako bedasto! Tuka snje glasilo laškega parlamenta, takozvani > Indipendente«, že ne ve več, kje bi pobiral razne bedastoće v hrano svojim maloštevilnim rudečkarjem — čitateljem !
Pod nasovom : »Bandiera rossi fucilata« pripoveduje, kako so ruski nezadovoljneži v Krasnojarsku v nekem, ljudem cepristopnem gorovju zasadili v skalo rudečo zastavo z napisom: »Doli z absolutizmom!« V skalo pa da so vsekali besede : »Živela svoboda !«
Zahtevi redarstvenega urada, naj gredo in odstranijo ta izzivanja, da si kmetje niso upali ustreči in niso hoteli na t3 težko pri stopne pečine, radi česar da je morala priti cela stotnija vojakov, ki pa tudi niso mogli do rudeče zastave. Odstranili tla so zastavo s krogljami, kateri so izstre'ili vanjo. Žal pa — meni » Hdipendente«, da niso mogli odstraniti tudi nadpisa, vsekanega vikalo!
Ni-li to bedastoča prve vrste ? Ne kaže li to na poiteumnevanje dotičnih piscev in čita-teljev »Indipendenta«, ki verujejo take — oslarije ? !
Da vidimo! 1t Nabrežine nam poročajo: Tukajšnji socijalni demokratje razglašajo že kakih 14 dnij, da ujihova stranka skliče velik protesten shod slovenskim šolam v Trstu v pr log. In ako to ne izda, di; uprizore generalen štrajk radi tega vprašanja. Vse d* se bo vri lo v sporazumljenju z laškimi socijalisti. Oni povdarjajo tudi, da se jim zdi pre-neumno presiti za šole ; oni da hočejo marveč odločno nastopiti...!
Dobro! Hvalevre Ino ! — S jcijalistična stranka more biti uverjena, da bomo ne le gledali brez ni najmanje zavisti na njene vspehe na tem polju, marveč se bomo istih iz srca veselili ! Povdarjati moramo zopet in zopet, da ob tem vprašanju inanje nego ke-daj mislimo na korist stranke. Kdor nam pomaga na dosezanju cilja, ta nam je dobro d osel in radi mu bomo priznavali del zasluge, ki mu pripade, ne oziraje se na morebitne diuge spore in prepire.
Saj bi bil res čas, da bi laški eodrugi postali enkrat res mednarodni tem v zmislu, da bodo brezpogojno priznavali jednako pravico \ sem, v zmislu borbe proti narodnemu šovinizmu tudi na italijanski strani. Ali borbe, dejanj treba, ker s samim pla-teničnim, akademičnim, teoretičnim izpovedo-
vanjem mednarodnega načela ni nič poma-gaDo. Le če dejanski nastopijo proti onim, ki tlačijo, preti onim, ki nočejo pripoznatijednakosti v narodnem pogledu, podajo dokaz, da so res mednarodni! S tem store naj-izdatniše delo za princip — internacijoualizma. To naj povedo slovenski sodrugi svojim laškim sodrugom! Ce se to zgodi, pa bodo videli v hipu, da so dispozicije na narodni strani vse druge, drugačne, nego jih slikajo oni, bodi pa že, da jih res sami vidijo take, bodi, da jih le — slikajo !
Seveda nas silijo dosedanje skušnje, da ostajamo veliki skeptiki tudi orirom na to, kar pristaši socijalistične stranke obljubljajo v — Nabrežini glede slovenskega šolskega vprašanja v Tratu. Le malokdo je, ki bi hotel verjeti, da bi laški socijalisti privolili v skrajno sredstvo za slovensko šolo. Pa, kakor rečeno, mi bi bili hvaležni taki resnično-mednarodni stranki. Ali vere imamo malo, ker do sedaj smo videli še v vsakem slučaju, da no italijanske stranke — pa naj se zovejo tako ali tako — vse enake nt> >roti nam Slovencem.
Ce bo v bodoče drugače — trm bolje !
Sodba o sliki s?. Mirta. Ta gospod je razstavil na umetniški razstavi v Ljubljani
—	kakor srno že sporočili — eno sliko, portret svojega očeta. «Sjča« izreka t )-le sodbo o tej sliki :
Gospod Mirt je trgovec v Trstu : doma je iz Kobarida. Dovršil je nekaj razredov I gorske realke, kjer seje seveda učil risanja. — Zdaj se za veselje bavi s slikarstvom.
—	Na tej razstavi je edino slika njegovega očeta. Umetniki jej očitajo, da so barve jako neumetniški nametane, toda, kdor je poznal originalnega Mirta, poreče: čudovita enakost, divna izrazovitost v vseh potezah.
Po petnajstih letih. (Sličica in življenja). Sreča mi ni bila mila. Že v svojem osmem letu sem moral od rojstne hiše — s trebuhom za kruhom. Poln veselja do učenja, sem si mogel na poju iz^mike nabrati le toliko, kolikor nudijo štirje razredi ljudske šole in pa dva ponavljalna tečaja. Ko seru bil gotov z našo domačo ^univerzo«, sem prosil očeta, naj me pošlje v Gorico na »latinske« šole. Ta želja pa se mi ni izpolnila z ozirom na domačo uboštvo in na preveliko število bratov in sester.
Moral sem torej — v Trst.
Nekoliko let pozneje ee je selila tudi moja rodna družina in s:cer daleč tja v »divje kraje« — tako so vsaj rekali T onih časih. Še le po preteku 15- let se mi je izpolnila želja — ki sem jo vedno gojil v svojem srcu — da sem mogel obiskati svoje drage.
Nekega dne sem — po precej d' Igi vožnji — zagledal hiš«-,. v kateri bivajo moji dragi in ž njimi mej tem prirastli jim svojci, katerih do tedaj še nisem poznal. Srce mi je močno udarjalo, ko sem se bližal vihu holmca in ko sem v bližini hiše opazil neko prestrašeno mlado žensko bitje, ki je, ugledavši mene, zbežalo v »-hišo«. Zilost mi je legla na srce in moral sem počinuti v grozn. misli, da je ono žensko bitje morda moja sestra, ki beži — pred lastaim bratom !
Po nekolikih trenotkib počitka sem se osokolil in krenil naravnost aa h Sna vrata. Bilo je okolo poludne. V hiši sem ugledal celo vrsto — nepoznan; h obrazov! Skoro sem bil gotov, da tu bivajo moji rv>ditelji, bratje in sestre, ali v hipu me je zopet mučila misel, da-li me niso varali oni, ki so mi kazal: to hišo?! >L>.»ber dan!« sem pozdravil, st<.-pivši na prag! In »Bog dao dobar dan!« ini je odgovorila celu vrsta hišnih prebivalcev. Ženske so sramežljivo povesile oči pred
—	tujcem! E len pa je bil, ki me je srpo gledal in me po tolikih letih — spoznal, da-si sem bil iz otroka postal popolen mož. Ta je bil moj — oče. Žlica mu je padla iz rok in solze radoBti so polile Djega, mater, sestre, brate in — mene !
Po 15 letih sem zopet videl svoje drage, bivajoče v daljnem, a ne tujem, ampak slovanskem svetu — v divni Bjsni !
S i n.
Preložitev velike vojašnice. Na dnevnem redu jutrajšnje seje mestnega sveta je, kakor je razvidno iz notice na drugem mestu, tudi predlog delegacije glede nakupa nekega posestva v Kjad nu. To posestvo, ki bi stalo 400.000 kron, služilo bi kakor stav-bišče za novo vojašnico in druga poslopja v vojašie potrebe. Prostor pa, na katerem je sedaj velika vojašnica, s prosiorom za vežba-f Dje vred, porabil bi se za napravo novih
ulic in bi na doticnem mestu tako v kratkem vzrastel i* tal nov, moderen del mesta.
BfJT iz jefe. Včeraj zjutraj je neki pometač v ulici Monachc zapazil na vrhuncu 10 m. vi* kega zidu, ki obdaja dvorišče ječe pri Jezuitih, nekega kaznjenca. Kaznjenec je pričvretil na zid vrv, napravljeno iz rjuh ter se po njej spustil na ulico. Na u pitje pometačevo sta pritekla dva re larja. ki sta kmalu ulov la pobeglega jetnika, bivšega re darja Riharda Kukuseha, kateri je bil pred par tedni radi težkega telesnega poškodovanja obsojen na S mesečno ječo.
Kukupoh je v stropu »ol»e za bolnike, kjer se je nahajal nekoliko dii, napravil luknjo in skozi njo pobegnil. Olvedli so ga zopet v ječo.
Draib* premičnin. V četrtek, dne < £t. ob 10. uri predpoiudne se Kodo vstad »ar®dh« tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci vilne stvar: vršile sledeče dratUe premičnin : Androna (ialleria 3, h sni oprava; ul c i Artisti ;"», h;šoa opra .'a: ui ca Stadion 11, štrk : ulica deila Guardin štev. 2. gostilniška oprema; ulica Chiozza -17, H klopi.
> rf■ ecikl r«MDU Včeraj : toplomt-r ob 7. uri sjulraj	ob 2. ur popola io*
22.0 C.* —Tlakoaur ol» 7. uri cjutraj 76-J.— — L/a««* p iaa ob H.54 predp. i« oi s pop.; OMKh*)!i 3.59 prsdpoludne in ot> 4.5 popoiućns.
Društvene vesti.
» hrama tirno društvo« v Trstu uprizori, po splc šnem trad cijonelnem običaju, na dan v-eh Svetnikov (1. no vembra) žaloigro » M 1 i-nar in njegova hči«. Predstava bo v dvf raai »Narodnega doma« v Barkov
Istri. Koliko vol tav po Istri bi bila morala ž3 polit čaa oblast razveljaviti, ako bi se dosledno dajala voditi od načela, katerega se je držala v Korminu in kateremu je pritrdilo tudi državno sodišče! Slučaji, da se volilcem z fizičnim in moralnim nasiljem zapira pot do volišča, niso ni/1 nenavadnega v Istri. Spomi-njajmo se le na glasovito volitev v Labi nju za V. kurijo. Stotine volilcev niso mogli niti v mesto in odhajali so pozno v noč, ne di bi
bili oddali svoj glas....... — Iq če se ne
motimo, so j m zastavljali pot do volišča tudi — bajoneti orožnikov. Poslanec, dobivši večino takim načinom, pa seli mirno na Dunaju in — gospodje min;stri ga vsprejemajo in se p( gajajo žnj m ter po tem režejo kruh pravice nišemu narodu v Istri.
Kormin ni tako grozno daleč od Istre. Ce se ne motimo, je ce!6 pod isto vrhovno dež. politično upravo. Da bi pa važna načela dobivala in zgubljala veljavo na gotove distance in od leta do leia — o tem tu li nismo še nič čuli.
Ali pa je res še le z volitvijo v Korminu pršlo na slavni vladi pravo spoznanje, ki se bo od dej dosledno izvajalo tudi — v Istri ?! Načelo namro15, da ni zadosti, da je bila volitev razpisana, ampak da mora biti vsakemu volilcu r mrg( čeno tudi 1'aktičuo vršenje volilne pravice !
Seveda bo moralo potem c. kr. namest-ništvo dajati ira'ce drugačna navadila svojim podrejenim organr m po Istri! Le ti bodo marali malce drugače g voriti z izvestnimi občinpk mi uradi in volilnimi k< misijami !
X Strajk strojarskih delavcev v Mirim traja dalje. Kakor posnemljemo iz Gorce«, so imeli delavci v nedeljo zopet
zadnjegi zborovanja. 2. Čitanje zapisnika br. dr. »Slovenija«. Čitanje zap:snika br. dr. »Ilirija«. 4. Odborovo poročilo. 5. Poročilo upraviteljevo. 5. Poročilo odsska z* popravo poslovnika. 7. S'učajnoBti.
Gospodarstvo.
Za naše tr?oree.
(Zvršetek.)
Če bi pa Bogateč hotel črtati naročilo, tedaj se narocilni liste k b pismom in informacijo vred spravi v arhiv po abecedu za morebitno drugokratno rabo.
Ako pa gre vse v redu, potem pa Rogatec, ko je prišel 15. oktober, sprazni predaleč 15, najde med drugimi papirji tudi Plesov naročilni 1 stek ***), po katerem se naročba izviši. Pot*m se na naročilnem listku izračuni	prep:še se račun ter odpošlje
strank'*. Odtisek računa, na katerega se bi-!eži plačilni rok 14 /XI, pride v arhiv po abecedu.
Skupno z računom napravlja se za vknji-žeoje istega beležko in sicer :
daak in 3 milijone pa'nn. Leta 1877. za časa turško rmke lojne je Crna gora razpolagala s 30.000 pušk starega zistema, a ni mela niti eaega modernega topa.
Cesar Viljem je zopet govor 1. Samo-svestno, seveda, kakor vedno. To pot mu je dalo priliko razkritje spomenika »velikemu kinfiirstuc v Fehrbellinu. Ceear Viljelm je izvolil imči: Nekdaj so evropski narodi na nemških tleh i z vojevali svoje b:tke. To se je spremenilo, ker se je dižtva tako razširila, da je nemška vojska nesla svoje zastave celo v pluje dežele. Vendar je danes ravno Nemčija zatočišče miru. Dokler le kakov ^arkovec' nosi puško ali suče sulico, dokler se še kakov Hoheozollernc spominja svojega porte-epee a, dotlej se ni bati hudega...
Bog nam ohrani torej le^o zbrane kosti sh heroega markovca in Čuvaj spomin llohen-zollerncev na svoj — porte-epee! M-ij tem pa si svet h-.hko -nsli, kar — hoče!.
U, ...	,	i .	zaupno i>oevetovanie. Politična oblast je od-
ali ter ;e društvo polov co čistega d dvcka na- 11	J	\
*	1	___I r I _ J.	__ M f ______U.	.a
menilo ta družbo sv. C.r. in Melodija. Sicer se je ta igra tekom let že večkrat vprizorila v Trstu in po okolici, toda z ozirom na to, tla ta dan jovsodi običujejo uprizarjati to igro, z ozirom na to, da jo dramatična društvo« kakor tako prvič uprizori ter da bo na podlagi pridobljenih skušenj s prejšnjih pred stav (kolikor je mogoče diletantu) skušalo
redila, da gi stilne v Mirnu morajo biti zaprte že ob 6. uri zvečer. Lašk; listi pa poročajo, da so oui italijanski delavci, katere so poklicali nekateri podjetniki, da bi žnjiini nadomestili štrajkovce, rcorali — zapustiti Miren.
X Poskus besa aH samomora ? —
Znani o<> letni c gan G. > >ar H-eld, ki je bil pred novomeškimi porotniki rali umora svoje
popolniti in dvigniti predstavo nad navaden
....... . ,	tašče obsojen na smrt in potem pom loščeu
nivo, m slednj c z ozirom na to, tla je polo-	J .
, , . , . . .	na dosmrtno ječo, nahaja se sedaj v gradi-
viea čistega dobička namenjena prekoristni	..... .
.... . ir . ...	šČan«iki ječi in scer, ker je jetičen, v bolni-
Iruibt sv. Cirila in Metodija : upa »Drama-	J 1 . .
, ji i * . i	šnici- te ječe. — Predvčerajšnjim ob 8. uri
ticno društvo«, da s avno občinstvo ze iz	J _ J J
zjutraj se je sprehajal po dvorišču ječ3 io
naveden h razlogov poanti to predstavo ter
s tem ob enem podpre moralno in materijalno mlado društvo, ki je take podjore vrlo po-tiebno.
Vesti iz ostale Primorske.
je moment, ko ni bil opazovan, pjrabil v to, da je splezal na z'd ter iz 20 m. v š ne skočil na drugo stran na tla, ravno na kup gnoja, vsled česar je ostal nepoškodovan. Vendar 33 ga takoj zopet ujeli in zaprli. — Sudi se, da je hotel lleld pobegniti, ni pa izključeno, da se je skušal usmrtiti.
P L K S I. — T R S T. Dati
K: 240 — računu	14./X.
za
14./XI. z 2% odbitka
v k nji že no D. 211
To beležko se spravi v predaleč XI, t. j. november.
Ko pa je prešel 15. oktobar in je predaleč 15 prazen, vtakne se beležko in sploh v e, kar je za 15. november, v predaleč 15.
Dne 13./X[. spiazni Bjgatec predaleč 15 ter najde me 1 drugim tudi vknjžio beležko Plesovo, katera ga opozarja, da je tisti dan prepadel plačilni rok Piesovegi računt. Bogateč tirja na to. Ca bi pa Bogateč Ple* i dovol i na pr. 8 dni odloga, tedaj se beleži na dotično piamo 2o XI, katero pismo pride v arhiv po abccedu. Beležka pa se prenese za 8 predalaev naprej, t. j. v predaleč 23. Ako bi pa hotel Pies plača.i pred rokom, tedaj se najde po abecednem arhivu vknjižno beležko v predalcu 15. Ta beležka s3 potem *) (naj pa Ples plača kadar hoče) prečrta, a zadej se beleži, kako je bil račua plačan, na pr. :
^ Občinske volitve v Korminu pred
državnim sodi>eem. Dne 20. in 21. septembrom m. I. so ee vršile v Korminu občinske volitve, na katerih je — če se ne motimo — z malo večino zmagala italijansko- .
i	■ n •	i-	i •	z južnega kolodvora v Liubljabni
narodna stranka. Proti tem volitvam je nekaj ,	..	' J
ii i	, . . , ...	00 oseb. Policija je prijela nekega fant*, ki
pnsta-ev podlegle stranse ul jziIo prit >zbo na	r J	6
Vesti iz Kranjske.
V Ameriko se je odpeljalo pred mi-
namestništvo v Trstu. Lgoiivši pritožbi je ta oblast razveljavila vse volitve io je. svoj odlok utemeljila s t?m, da je bil čas volitve preveč na kratko določen in tla volilni lokal n: Lil zadostno olprt. Po razglasilu župana so morali voliici tretjega razreda priti dne 20. septembra v volilni lokal od '.i. d » 12.
se je hitel odtegniti vojaški do!žao§t?. I) i bi lažje prištl v Ameriko, si je t.nt preskrbel pitni list na tuje ira", pa mu ni nič pomagalo.
Sretni lovci. V Kamniški Bistrici so m:u li teden ustresili o4 divjih koz. Najemnik lova knez Hugon \V:ndiseh-Graetz iz
P L K S I.
T R S T.
Imeti
K l(.»s-— gotovine po poštni nakaznici 25 X. K 4 80 odb-tek 2°/0 od 240 K
2 40 .. še l"/0 za predplačilo
K 205*20 i • - D vknj zeno
250
24'SO ostanek od
K 240 —
tirjal 2»>./X.
Brzojavna po nič la.
Sankcijoiiiran zakon.
DUNAJ 22. (B.) »\VieDer Zeitung« javlja, da je Njeg. Ve', sai kejoniral načrt i zakona, vsprejet od deželnega z^ora gori-šk«'g'a, s katerim se uvršča v kategorijo konkurenčnih ce?t tista cestna črta, ki se pri Dobravi odstranja od konkurenčne ceste S\ Peter Dornberg in vodi do državne ceste pri Oztljanu, in ki se oddeija od Sv. Lucije do šole v Šenpasu.
Nesreča na železnici.
P E I ROG KAD 22. (B.) Včeraj je skočil s tira brzovlak, ki vo/,i iz Virbalen v Petr« grad. Lokomotiva se je preobrnila, voz i za prtljago je zdrobljen. Vozovi za osebe so skočili s tira. Jeden uslužbencev je ostal mrtev, trije uradniki in jedeu potnikov so tožko ranjeni. Uzrok nesreči je v tem, da j a nekdo zlobno odstranil vijake na šinah in ! zagvozde, ki spajajo pragove.
Anarhistični atentat l
PARIZ 22. ^B) »Agence Ha vas« spi-! roča z reservo vest iz »Figaro«, ki pravi, da so včeraj zjutraj nekega an-arhista, ki je bil oborožen z bodalom in revolverjem, prijeli v hipu, ko je skušal preplezati ograjo eli-zejsKega vrta.
PARIZ 22. (B.) O že sporočeni vesti v »Figaro« se naznanjajo še nastopne podrobnosti : Pri aretirale u so n^šli nabasan revolver in neki anarhistični list Ime zaprtega se drži tajno, vendai se ga ozrača, kakor jako nevarno osi bo. Sodi pe, da je hotel v grmovju prežati na predsednika republike, da bi ga umoril.
Štrajk v Ameriki.
\VILKESBARRE 22. (B.) Konvencija rudarjev je vr-prejela ob veliki pohvali poročilo odbora, ki priporcČa, naj se v sprejme predlog predse Inika Roosevelta, da se imenuje razsodišče, in naj gredo delavci v četrtek na delo. Strajk je s tem končan.
XXXKKttKXXX*XXXKK
X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
, ,	, a , _	,	Konjic j h je sam podrl 10, stari knez pla-
ure predpo.u ine in od 2. do .i. ure popoludne.	. J ,
.	■ - i .	,v -	ninski d, g. dež. predsednik 5, princ Ernst
\ olitev se je vršila ustmeno. Do o. ure.	®	r	r
; l • i	, In Karol \\. 8, gospodarski svetnik Sme-
paninilapreoitananitipolo-	.	. .
v i c a
, - v- , -iit lana Obstreljenih je bilo mimo tet^a 5 ži-volilne liste. Kdor je bil ob	____. .
vali, 1'ovci so bili z vspehi lahko zadovoljni.
Vesti iz Štajerske-
tem času v lekalu, je emel voliti; pozneje pustil nikogar \ e^ v lokal. Namesto štvo v Trstu je bilo uverjeno, da se je na ta način mnogim volilcem vzkratila volilna pravica, livoljeni občinski zastopniki pa h» bili ne-	— Na uem>kem ženskem učiteljišču
veda druzega m^nenja. Uverjeni so bili, <la	v Mariboru se je vpisalo okrog ">0 uSeok ;
s.> -e volitve zakonito izvrš le in da je torej	pnfesorji s> nastavljeni večidel iz ondotne
odlok namestn štva, s katerim so se volitve	gimnazije in realke.
uničile, nezakonit. Prit« ž li so se torej na — Sodne razmere. A ljunkt dr. Torg-
državno sotl .4<"e radi kršenja p >lit:čne pravice	gler v Ptuju pojde v kratkem k sodišču v
o občinskih volitvah. Radi te pritožbe se je	Maribor. Ni še s cer imenovan, toda služba
«:ne 18. t. m. vršila razprava na državnem	v Mariboru mu je zagotovljena po Gleispachu.
s i !^cu na Dunaju. Pritožbo je zastopal dr.	Sicer nima nikakšnih posebn o zmožnesti, a
M.llanich, ministerstvo za notranje stvari pa	vkljub temu je preskočil mnogo starejših,
okrajni glavar Si I.-«aberger. Vladni zastopnik	zmožnejših adjunktov, ker si m i to šteje v
je povdarjal, da volitve se morajo vršiti tako,	vul kansko zaslugo, da je hud Nemec. To je
d a v o 1 i 1 e o t u d i r e s prihaja do	danes pri nas najboljša pohvala ; čim manj
vršenja svoje volilne pravice,	kdo p< zna slovenski jezik, tem prej pride
Razsodba državnega sodišča, rtzglašena	naprej! Kako dolgo bodo naši poslanci t>
predvčerajšnjim, odklanja pritožbo in potrja	trpeli ?
razsodbo namestništva v Trstu z utenie-	Po >Domovini«.
IjeraDjem. da volilni čin je sme'i za- — Akad. telin. društro »Triglav« v
kij uči t i >e le tedaj, ko je bila volilna	Gradcu bo imelo svoj L redni občni zbor v
lista popolnoma precitaua.	tem tečaju v soboto, dne 25. oktobra ob 7.
Naj spregovor.mo par besed, ker nam ' in pol uri zvečer v društvenih prostorih s r,1'jo v spomin dogodki o raznih volitvah po x ledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika
V tem slučaju t'rja B gatec ostanek v pismu, ter da Plesu na pr. 4 dni odloga. Pismo stavi potem v predaleč 29, a na od-rezek poštne nakaznice beleži dan 29./XI., ker se uanaša na pismo v predalcu 29. it i.
To je jako navaden slučaj, to ia ta arhiv je priročen tudi za najbolj zmedene in daje se v porabili ne samo v veČih trgovsk-h pisarnah, ampak tu li v vsakem drugem uradu.
__I. P.
Razne vesti.
Najlepši poklic. Kateri da je najlepši poklic, tega nismo znali, dokler nam ni te dni odkril nemški cesar, ki je v svojem nedavnem govoru rekel, da najlepši poklic je »biti vojak svojega cesarja«.
Črnogorska vojska. Črnagora ima, dc-bivši eno baterijo gorskih topov, 40 topov Kruppovega zistema in 62 drugih zistemov. V času vojne more Črnagora postaviti vojsko 50.0<M) ljud;, razdeljeno na 8 teles. K a kor znano so v slučaju vojne vsi Črnogorci od 16. do 60. leta obvezani stopiti pod onžje. Na prvi poziv prihajajo ljudje od 20. do 45. leta ; na drugi od 16. do 20. leta. na tretji od 45. dn 60. leta.
YTsa pehota je oborožena na moderen način. V cetinskem arsenalu se je leta 1897 nahajalo 30.000 pušk zistema Berdank ter 40.000 pušk drug h z s temo v in -poleg tega 20 0<H) revolverjev. L »ta 1898 je daroval ruski car drugih 30.0<>0 pušk zistema Bar-
g pohištva
j«	dobro poznane
H tovarne mizarske zađruie v Gorici (SolScas)
tt *
X X X X X
jg BV Album pohištev brezplačen.
»XX XXXX «XKKXXX*<X
iMenHer Lm Minil
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
v
prej yinton Gernigoj
Trst, Via di Piazza vecchla (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Najrečja lovama pohištva primorsfce dežele.
Soliilnošt zajamčena, taj ti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udabno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
X X X
X
X X X
«s
X X X X X X X X X X
PrTK la £ tj	tovarna pohlitvs
vseh vrst.
TRST
Sf
S0
zaloge: Piazza RosaH« it 2 gjf
(šolsko poslopja) gp
© ©
ta %
&
(S
(S &
i
(S &
issfsfss&sisas^m^^
-
TOVARNA:
Via Teta,
vogal
Vtt LlKltM«! | In Via Riborg* tt~ 21 '
Telefon it. 670.
-HOM-
Velik i»bor tmpecarlj, trcjtl Is sdk. ta-vriaje aazoćbe tudi po posebnih načrtih.
Gena brez konkurenoe.
ILDJTEOfili C S11L lASTOIJ II fKillO Predmeti postavio se na obrod aH J«le; n co 'rs^no
K>. 121
Razpis.
ProviBnrfciK* oH<la p užba hišnega duhovnika v deželni prisilni delavnici v Ljubljani
r. letuo plaćao 1«H» K }«>leg prostega srano-vanj^ kurjave u svečave proti oliojcstranski polletni o.uovedi.
Pios teiii za t» m^t^ nai vložfc svoje prošnjo do 10 novembra t. 1 pri dežel-neir oilnru kranjsken1.
Kazen stanovtke sj>osoboos'i je d« kazati tudi znanje slove^k^ga, nem=kfga in ita-lijun-Vega jez ka i-er je ple«le zdravstvenega f-tanji predi«>ž:ti zd -avniško »pričevalo.
Od deželnega odbora krajnskega. V UCBUANI, dnM«;. okrol-ra 1902.
Svilene plinove MREŽICE!!
ppROlTAIa"
dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti
po 35 in po 50 nvč.
Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd.
Naročbe.
PODJETJE ZA NE PREGORI.JI VE LUCI
P. ROZZO, ul. S. Antonio 5.
o	—=
Obuvala!
Pri Pepetu KraŠevcu
zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. ^olo-Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
Postne naročbe se izvrse takoj. Posiljatve »o poštnine proste.
Prevzema vsako del^ na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster.
Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr.
dtiv. avstr. Llovda.
Gustav Bonazza
v Trstu. IMa/za Biirriera ve<-<-liia.|
<v<'gal Androm deli* Cm**).
Vidika zaloga pohištva, ogledal, okvirjem in tapecarij. Popolno opremljene sobe. Konkurenčne cene.
Naročbe dostavijo raz v en embalaže franko na kolodvor ali brod v Trstu.
3van Semulič
v Trstu, Piazza Belveđere (nova hiša)
Mihael Zeppar
Išče se
>aj«'ll<*<- V krojil št Vil. Pobliže se izve v tiskarni »Kdinost nlica Carintia št. 12.
TOUflRNfl POHIŠTUfl
IGNACIJ KRON
priporoča slavnemu občinstvo v I rstu kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
v Trstu, ulica San Giovanni
štev. 12
[ima zalogo peeij od majolike v velikem izboru, sama novost, bodisi glede risarij ali barv. Snov sestaja od same stanovitne zemlje. Izključna zaloga za Tr^t, Primorje in Dal meei'n s avnozuane in odlikovane tovarne I za peči Bratov Schutz v Bianskera (Morava) ; imanovljti a 1SPri teh pečih se prihrani
ill okolici	na kurJavi- Lastna tovarna stedilnih
i peči iz železa ali udelanih z maj oliko. Izvršitev po meri in nizkih cenah.
Na znanje.
, Slavnemu slovenskemu občinstvu si do-V 7al<loi ima v^akovstno pohištvo najfineje lil dl'llgl vrste, Ivoljujem najuljudneje naznaniti, da sem se
.	, •	i • i	preskrbel eo spretnim pome eni kom hrvatske
IZ trdega lil lielega lesa. Volnene postelje m prodaja volne v narodn08t;>
vsaki množini. Cene so zmerne 111 postrežba točna in poštena, j Priporu«. 8e toplo
_____________ I	Zigoj Anton, brivec
i
I
Ntij uro d 11 ejše cen e.
11I Stiuiiou 1.
Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.

H
m &
H
73 i
C/3; :
h! 2
ulica Cassa di Hisparmio |
Tovarna na Dunaju.
Sovi ceniki. izrinil Ban-.,	» "« Mht.*».»(r
— — — — — — bre/p'aćntf. •_ _ _ _ — —
Skladišče slavnoznanih platenin
in namiznih prtov -mm
iz Fiandre
iz tovarn v Countrai i Belgija)
se nahaja v
'o „ro.s.^	novi proSajalnici platenin in bombaževin
Peter Klansich
Piazža Nuova (Gadol;) 1. zraven knjigarge Chiopris.
\l\\mt 't.sld^lvn SE Skladiščem : za Trst. Goriško. Reko. Istro in Dalmacijo.
Velik floM ncpvic vseh vrst za- pspe, gospode in deco.
I
Naj u god n ejše cen e.
"Služio orpiista
j je obdati s 1. novembrom j.	v Barkovljah.
i Daljnja pojasnila <lajo žiipiii Jt Urad v Barkovljah.
1 Spoštovane slovenske Moflinje
~ Zahtevajte pri svojih trgovcih i\	novo
•£ Ciril-jKetoDijevo
w cikorijo, oooooooooooooooo
s %
Na mil j one dam
r?bi ..Feeoli« Vprašajte Vašega zdravnika, ako ni j .Feeclin - najboljši koziretik za kožo. lasi in zobe. Najtrši obraz in najostudnejše roke zrndobe takoi aristokrat i (no tis <>«t iri obliko z ral»o ..Feeolioa- . ..Feeolin-|r angleško milo stavljeno ii 42 žlahtnih in svežih I
Jamčimo, da * porabo „Feeolina popolnoma odprav i . gube na obrazu, kožni črvi. ogorenja. rude-eice na nosu itd _Feeolin- je najboljše sredstvo za ri^-enje in vzdrževanja in olep^anje Uni, zabranjenje proti o-lpadanj«. ple-ami in boleznim v plavi. _ Feeoliu- je tudi u*jnai»Tieiie in najl>olj£e sredstvo ćlićenje udrieviuje in olepša nje la»ij. zabranjeoje i-tf j»roti odpadanju, plevami in boleznim v glavi. _Fe<lin- je tu i i ttajnaravnt-j^' m naj bolj>*' sredstvo za za Ćiš«'ei)ie zob. Kdor redno rabi ..Feeolin" mesto mila. oirtane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ako bi „Feeolin- Ee im*-! popolnega vspefaa. Cena komada 1 K 3 komadi	K. komadov A K 12 komadov
7 K. Poštnina za 1 komad st. o<l 3 nadalje «0 at. P..\7^T)e ' -t ver. <.la»na zalora >1 Feitli. Dt«»j. Vil.. M a r i* Ti i I fer^l ra^se I. iiad-tr. ZaUira » Tr^tii: I- >arrlM>kai4. zalosra in prodaja na drobno pri Ktt. Zrmitz nI. Stadton Jos. /itfon ul. ( a^rnas. A-renzia ZuHin.4	il.
Man Anreli. aliea t auale :». Ivan rili i. Anton Si-hu^ter. Ae«|iie
3ii¥Mf
krčma
v ulici Geppa štv. 14.
loči vina prve vrste:
Bela vipavska Črna istrska
. . liter po 4-0 kr »»36 „
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah.
Družinam ee ]>osilja na <1<»m od tO litrov ■aprej: Ipavsko belo liter po 32 kr. črno istersko liter po 28 kr.
Pripor t*e tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni
O p
G
P
M«
ts
t9
4
O
o ?
s
-J
o
<
Cfl G)
x
o <
tn
03
TJ n
oa
O m •
G
3
G) ©
n o
o*

L

— Q)
"J-
(A 7?
O <
k
Trgovina z železnino ..MERKUR
PETER

u
^ Celju, Graška cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, zrebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega oruzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd.
Traverze cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
"Tomaže va žlmdra, najboljše umetno gnojilo,
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. ^
s ro -V-
t Kaj*
Josip F ur lan, lastnik.
Jedina patentovana zmes, pripoznana glede trpežnosti za tlakovanje, je
L&GNOLIT.
>olj udobno. Jamstvo 10 let. Paziti je na ponarejanja, ki provzroeajo podove j
krhke, nepravilne in podvržene razpokam. Vzorce, cenike in proračnne pošilja brezplačno in franko
»rasne.
LEGNOLITH C.o v TRSTU, ulica Nuova št. 14.