časopis kolektiva industrije motornih vozil Najlepša stojnica na jesenskem velesejmu IM V na „na najvišjem parkirišču” Delavski svet je sklenil ►»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Delavski svet delovne organizacije Industrije motornih vozil Novo mesto je na zadnji seji 1. avgusta 1974 sprejel naslednje sklepe: 1. Razglasi se prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev ter urejanju medsebojnih odnosov v IMV. 2. Razglasi se statut Industrije motornih vozil Novo mesto. 3. Sklep o izvolitvi izvršilnih organov delavskega sveta. Odbor za program, razvoj in investicije 1. ing. Pirc Tone — Tovarna avtomobilov, Novo mesto 2. Zore Jože — Tovarna opreme, Črnomelj 3. Cizelj Stane - Tovarna avtomobilskih prikolic, Brežice 4. Luštek Franc — Tovarna „Podgorje", Šentjernej 5. ing. Hočevar Anton -Tovarna opreme^ Mirna 6. Stupar Jovo — Tvornica servisne opreme, Beli Manastir 7. ing. Čelesnik Štefan -Razvojni inštitut, Novo mesto 8. Osterman Jože — IMV--Commerce, Novo mesto 9. Simonič Stane - IMV--Zastopstvo inozemskih firm, Ljubljana 10. Dular Andrej - Delovna skupnost organizacij skupnih služb, Novo mesto \ ODBOR ZA GOSPODARSTVO 1. Ing. Reba Drago — Tovarna avtomobilov, Novo mesto 2. Dragoš Janez - Tovarna opreme, Črnomelj 3. Strašek Karel — Tovarna avtomobilskih prikolic, Brežice 4. Vrhovšek Jože — Tovarna „Podgorje", Šentjernej 5. Zore Albin - Tovarna opreme, Mirna 6. Kokanovič Milorad — Tvornica servisne opreme, Beli Manastir 7. Bračko Peter - Razvojrii inštitut, Novo mesto 8. Pezdirc Ivan — IMV--Commerce, Novo mesto 9. Pintar Jože — IMV--Zastopstvo inozemskih firm, Ljubljana 10. Jakše Nada — Delovna skupnost organizacij skupnih služb, Novo mesto ODBOR ZA KADRE, IZOBRAŽEVANJE IN DRUŽBENI STANDARD 1. Fridel Srečko — Tovarna avtomobilov, Novo mesto 2. Pustavrh Ciril — Tovarna opreme, Črnomelj 3. Cizelj Janko - Tovarna avtomobilskih prikolic, Brežice 4. Globevnik Martina - Tovarna „Podgorje", Šentjernej 5. Ing. Brate Jože - Tovarna opreme, Mirna 6. Stamenkovič Vida -Tvornica servisne opreme, Beli Manastir 7. Čulig Vjekoslav - Razvojni inštitut, Novo mesto 8. Mušet Milan - IMV -Commerce, Novo mesto 9. Šuštarič Bojan — IMV--Zastopstvo inozemskih firm, Ljubljana 10. Selak Tilka — Delovna skupnost organizacij skupnih služb, Novo mesto 4. Sklep o imenovanju članov razpisne komisije za imenovanje generalnega direktorja, pomočnikov in svetovalcev generalnega direktorja. Imenovani so: 1. Zavodnik Franc — Tovarna avtomobilov, Novo mesto 2. Starešinič Anton - Tovarna opreme, Črnomelj 3. Kostevc Jože - Tovarna avtomobilskih prikolic, Brežice 4. Dežman Ivan — Tovarna „Podgorje", Šentjernej 5. Dim Anton - Tovarna opreme, Mirna 6. Juhas Ernest — Tvornica servisne opreme, Beli Manastir 7. Ing. Vilhar Matija - Razvojni inštitut, Novo mesto 8. Mrvar Ignac — IMV--Commerce, Novo mesto 9. Fric Marko — IMV-Za-stopstvo inozemskih firm, Ljubljana 10. Šantelj Ivan Delovna skupnost organizacij skupnih služb, Novo mesto 5. Sklep o imenovanju članov razpisne komisije za imenovanje direktorjev sektorjev v delovni skupnosti organizacij skupnih služb. Imenovana sta: .1. Bizjak Miran — TOZD tovarna opreme, Mirna 2. Rudman Marko — TOZD tovarna avtomobilov, N. mesto 6. Sklep o tem, katera vodilna delovna mesta se razpisujejo, in katere pogoje mora kandidat izpolnjevati. 7. Sklep, da se sprejme poročilo o poslovanju delovne organizacije v prvem polletju 1974. 8. Sklep o sprejemu predloga sprememb — dopolnil plana za II. polletje leta 1974. 9. Sklep o sprejemu predloga cen za nove proizvode cen in spremembe cen za obstoječe proizvode s spremembo cene za R-16. 10. Sklep o sprejemu predloga ukrepov za pospeševanje prodaje osebnih vozil na kredit. 11. Sklep, da se sprejme predlog dopolnitve investicij- skih programov, kijih uresničujemo. 12. Sklep, da se odbor za program, razvoj in investicije pooblašča, da do konca leta 1974 najema kredite za investicije na podlagi odobrenega investicijskega programa. 13. Sklep o povečanju osebnih dohodkov za 5 odst. od 1. 8. 1974 dalje. 14. Sklep o odobritvi super garancije za najemanje kredita, ki ga najema naše belgijsko podjetje Adria Caravan Belgium. 15. Sklep, da se odbor za gospodarstvo pooblašča, da do konca leta 1974 najema za omogočanje normalnega poslovanja določene kredite. 16. Sklep, da se odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard za določen čas pooblašča: 1. da usklajuje in daje soglasje na sklepe odborov za medsebojna razmerja TOZD oz. DS OSS o razporejanju delavcev v ustrezne kategorije in 2. da delavskim svetom TOZD oz. DS OSS predlaga začasno organizacijsko shemo. \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\Vv\\\\\\^^^^ I 1 20-let TOZD Tovarna I I opreme Mirna i 1 XXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXX^XW,XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX' Predhodnica IM V—TOZD Tovarna opreme Mirna je bila Tovarna šivalnih strojev, ki je bila ustanovljena 11. 11. 1954. Njen idejni ustanovitelj je bil Franjo Bulc. Predmet poslovanja je bil naslednji: — izdelovanje in popravilo šivalnih strojev, — proizvodnja mizarske stroke, — servisne usluge, — prodaja vseh vrst šivalnih strojev in rezervnih delov, — prirejanje šivalnih tečajev, — žaganje lesa. Pozneje se je poslovanje razširilo še na proizvodnjo nalivnih peres ter njihovo prodajo. Svoje izdelke je podjetje prodajalo tudi v svojih poslovalnicah, in sicer: v Ljubljani, Zagrebu, na Reki, v Varaždinu, Mariboru in na Mirni. Šivalne stroje je tovarna delala po licenci avstrijske firme JAX. Žal pa je ta stroj sčasoma zastarel. Industrijske šivalne stroje in stroje cik-cak in avto-matik pa je podjetje delalo v sodelovanju z vzhodnonemško firmo Veritas. Od začetka tovarne v bivšem zadružnem domu s štirimi delavci se je tovarna postopoma širila in zaposlovala novo delovno silo. V letu 1957 se je priključilo k tovarni šivalnih strojev mizarsko podjetje „Topol" - sedanji lesni obrat, tako da se je število zaposlenih povečalo nad sto delavcev. Razvoj podjetja je šel do leta 1963 navzgor. Dodatno so dozidavah proizvodne prostore, mogoče malce preveč nenačrtno. V letu 1963 so pričeli z gradnjo nove proizvodne hale za povečano proizvodnjo šivalnih strojev. Zaradi spremenjenih predpisov, nezdravih notranjih odnosov, zamenjave vodstva podjetja, zmanjšane kooperacijske proizvodnje ter čedalje večje konkurence Bagata pa podjetje ni uresničilo svojega razvojnega programa v proizvodnji navedenih cik-cak in avtomatik šivalnih strojev. Tako je podjetje v letu 1968 zašlo v težko krizo. Potrebno je bilo najti podjetje, ki bi imelo soroden program iz kovinske stroke. Takšen partner je bila IMV iz Novega mesta. Po referendumu v v decembru 1968 seje 11. 1. 1969 TŠS priključila k IMV Novo mesto. Zaradi zastarele tehnologije so opustili proizvodnjo šivalnih strojeV „Mirna 03“, pričela pa se je kooperacijska proizvodnja z manjšo stopnjo dodelave, in sicer s firmo Singer. Za zaposlitev proizvodnih kapacitet in dodatno zaposlitev delovne sile pa je bila uvedena nova proizvodnja za potrebe avtomobilske in prikoliške proizvodnje. Uvedeni so bili novi izdelki, in sicer: — izdelava ploskovnih elementov za prikolice, izdelava lesnih elementov za dostavna vozila, — izdelava tapetniških elementov za avtomobile, — izdelava prevlek in zaves za prikolice, izdelava elektroinštalacij za avtomobile in prikolice, izdelava prem za prikolice, - izdelava mehanskih elementov za avtomobile in prikolice, — s priključitvijo tovarne EMI leta 1972 pa še izdelava plastičnih elementov za avtomobile in prikolice. Z novo ustavo se je v naši OZD formiralo 9 TOZD, tako da od 14. 11. 1973 poslujemo kot TOZD Tovarna opreme Mirna. Do konca leta bomo uvedli novo proizvodnjo, izdelava notranjih oblog za avtomobi- le in to za domeče potrebe in potrebe Renaulta v Franciji. Tako se bo lesni obrat delno preusmeril, čeprav bomo obdržali še nekaj lesne proizvodnje. V zadnjem obdobju smo sorazmerno intenzivno zaposlovali novo delovno silo, saj smo od 182 delavcev v letu 1969 napredovali na 325 zaposlenih. Dodatno pa izobražujemo 20 vajencev. Glede na potrebe in sorazmerno majhno vlaganje v nove investicije bomo letos vložili za novo opremo linije oblog vrat, za preureditev prostorov in nabavo strojev za plastiko 1,1 milijarde S din. Toda potrebno bo še mnogo odrekanja in truda, da bomo pridobili sredstva za dodatne investicije za zamenjavo dotrajane opreme. Upamo, da bomo v tem uspeli. Celotni dohodek se je gibal od 2 milijardi S din v letu 1968 do lani realiziranih 6,5 milijarde din in že letos v polletju realiziranih 4,3 milijarde S din. Tako bomo ob koncu leta dosegli predvidenih 9, milijard S din celotnega dohodka. Struktura zaposlenih je dokaj ugodna, saj imamo 95 kvalificiranih delavcev, 9 VK delavcev, 7 delavcev s srednjo izobrazbo m 4 z višjo. Iz tega je razvidno, da nam manjka kadrov s srednjo, višjo ter visoko izobrazbo. Poprečni osebni dohodek v tem letuje 235.000 S din. 20 let obstoja tovarne je sorazmerno kratka doba, kdor pa spremlja vse probleme in težave, ki nastajajo v takem obdobju, bo dejal, da je dolga. Danes je med nami 45 delavcev-jubi-lantov, ki imajo od 15 do 20 let delovne dobe v podjetju. To pa je v človeškem življenju že dolga doba, če človek prebije na enem mestu polovico intenzivnega in ustvarjalnega obdobja. Menim, da gre tem delavcem zahvala nas vseh, da imamo na Mirni tovarno, ki zaposluje preko 300 ljudi in s tem omogoča lep zaslužek ljudem z našega območja. Naj še omenim, da v zadnjem času dobro sodelujemo tudi s krajevnimi in ostalimi dejavniki, saj s svojim delom prispevamo pri gradnji raznih objektov na območju, kjer žive naši delavci. Vendar z doseženim še ne moremo biti zadovoljni. Težiti moramo za tem, da uresničimo ne samo kratkoročne cilje, ampak tudi dolgoročne cilje podjetja. To pa je razvoj podjetja in socialna varnost vseh zaposlenih. Inž. MAKS KURENT ' Uspešna oblika prodaje Naša prodajna poslovalnica v Beogradu je v septembru in začetku oktobra organizirala v večjih krajih Srbije krajše prodajne razstave naših vozil. Naša vozila smo razstavili v Kraljevu, Čačku Valjevu, Titovih Užicah in Sabcu. Tu smo pokazali vozila Renahlt-4 Ex-port, R-12 TL, R-16 TS ter prikolici ADRIA 450 Q in ADRIA 305 SLB. Naše izdelke smo razstavili v središčih teh mest. Povsod so prebivalci pokazali izredno veliko zanimanje za naše proizvode. Tudi prodajni uspeh je lep. Sklenjenih je bilo več pogodb za nakup vozil R-4 in R-12. Dogajalo se je tudi to, da so kupci želeli kupiti kar razstavljeni avtomobil. Na vseh razstavah je bilo čutiti interes za nakup vozil s pomočjo kreditov. Zato smo našim bodočim kupcem izdali veliko kreditnih formularjev. Ob povečani prodaji v poslovalnici Beograd vidimo, da ti formularji niso ostali neizpolnjeni, saj se je prodaja v zadnjem času, zahvaljujoč tej akciji, občutno povečala. Mislimo, da je tak način reklamiranja naših proizvodov zelo uspešen, saj ustvarja'neposreden stik s kupci, ki jim informacija iz prve roke zelo veliko pomeni. Prepričani smo, da se bodo po tej akciji zgledovale tudi druge naše poslovalnice. Prodajna razstava v središču Kraljeva Udeleženci seminarja CK ZKS v IMV V ponedeljek, 14, oktobra, so bili na obisku v IMV udeleženci seminarja za sekretarje občinskih komitejev ZK za dolenjsko območje. Z , njimi sta bila tudi člana IK CK ZKS Igor Uršič in Franc Šali ter člana komisije za samoupravljanje pri CK ZKS in RS ZSS, tovariša Mitja Švab in Peter Toš. Namen obiska je bil pogovoriti se s komunisti našega podjetja o samoupravni organiziranosti v IMV ter; o naših samoupravnih aktih. Uvodno pojasnilo o razvoju naše tovarne ter samoupravne organiziranosti je predsednik sveta sekretarjev ZK v IMV Simo Gogič. V začetku razprave je Janez Slapnik, sekretar ObK ZKS Novo mesto, razložil, da so na dopoldanskem delu seminarja proučili naš statut in samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ter urejanju medsebojnih odnosov v delovni organizaciji IMV Novo mesto ter da ima jo nekatere pripombe na po samezne člene oz. stališča Želeli so dodatna pojasnila V pestri razpravi so bila nato vsa stališča razčiščena in sprejeti konkretni sklepi za nadaljnje delo komunistov v IMV. Po razgovoru so si gostje ogledali še proizvodnjo avtomobilov. Ing. IVO ŠTEBLAJ Med obiskom v novomeški občini si je 14. oktobra predsednik republiške skupščine dr. Marijan Brecelj ogledal tudi naše proizvodne prostore. V spremstvu generalnega direktorja Jurija Levičnika in predstavnikov občinske skupščine Novo mesto se je zanimal predvsem za proizvodnjo avtomobilov in ni skrival občudovanja, ko si je ogledoval tovarno. Beograd V skladu s programom ekonomske propagande v letu 1974 smo se v času od 2.-8. avg. udeležili z našimi izdelki II.' mednarodne razstave prometa, zvez in notranjega transporta. Razstava je bila organizirana v Beogradu, kjer običajno razstavljamo na vsakoletnem mednarodnem sejmu motoijev in motornih vozil. Razstavili in prikazali smo specialna vozila za potrebe organov varnosti, zdravstva, specialno vozilo AMS za reševanje, prevoz in vleko poškodovanih in uničenih vozil ter dve prikolici ADRIA z dostavnim vozilom IMV 1600 SUPER B KOMBI-BUS. Že ob otvoritvi si je poleg častnih gostov ogledalo naše izdelke veliko število gospodarstvenikov in predstavnikov različnih delovnih organizacij. Predstavnikom IMV so že na sejmu dali laskave oceneo prikazanih izdelkih. Ves čas sejma so obiskovalci kazali veliko zanimanje za nakup naših specialnih in drugih vozil iz programa dostavnih avtomobilov. Mnogi predstavniki sindikata so se zanimali za možnosti nakupa naših prikolic ADRIA. Takšni in podobni sejmi imajo predvsem propagandni učinek, zato so naši predstavniki na sejmu vse kupce, ki so želeli skleniti pogodbo, usmerjali v našo poslovalnico v Beogradu oziroma v druge poslovalnice IMV po državi. Namen je bil dosežen, saj smo svoj ugled med kupci iz področja prometa in zvez s to razstavo še bolj utrdili. Prav tako so bili zadovoljni tudi naši dosedanji in bodoči partnerji iz drugih področij gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. ____________________________4 i Kako do samoupravnih interesnih skupnosti? Na zadnji seji predsedstva ' občinskega sindikalnega sveta Zveze sindikatov Slovenije so razpravljali o nalogah za uresničevanje ustavnega zakona za izvedbo ustave SRS. Vse obstoječe samoupravne interesne skupnosti (SIS) se morajo konstituirati v skladu z ustavo najkasneje do konca tega leta. Ustava določa, da morajo biti SIS oblikovane na delegatskem načelu. Zakon o volitvah teh delegacij je še v pripravi, zato veljajo določila zakona o formiranju delegacij kot’ za zbore občinskih skupščin. Po dosedanjem predlogu bo ustanovljenih 20 ' samoupravnih interesnih skupnosti, v končni fazi pa jih bo na našem območju okrog 30. Vsaka TOZD , in krajevna skupnost naj bi iniela za vsako SIS svojo delegacijo in če ima delegacija lahko najmanj 5 članov,-bi nastala poplava delegacij, ko nihče več pravzaprav ne bi vedel, čigav delegat je in koga predstavlja. Da ne bo tako, je bilo dogovorjeno, da se pri vsaki TOZD in KS formirata dve delegaciji, in to: — za področje negospodarstva, ki bi „pokrivale": izobraževanje, kulturo, zdravstvo, \ otroško varstvo, socialno skrbstvo, znanost, pokojninsko zavarovanje, zaposlovanje, telesno kulturo, požarno varnost itd. — za področja gospodarstva, ki bi „pokrivale": elektrogospo- / darstvo, ŽTP, vodno gospodarstvo, cestni promet, PTT, var- stvo okolja, gozdno gospodarstvo, nafta plin, komunalno gospodarstvo, stanovanjsko gospodarstvo itd. Delegacije TOZD IMV Novo mesto (tudi TOZD Podgorje) bodo po tem predlogu tvorile konferenco delegacij, ki bi v vsako SIS delegirala po 3 delegate. Konferenca delegacij bo sestavljena tako, da bodo posamezni delegati zajemali področja posameznih SIS. Z uvajanjem novih samoupravnih interesnih skupnosti bo ta konferenca iz svojih vrst za vsako novo SIS imenovala delegate, kar bo zelo poenostavilo volilni postopek. Volitve delegacij v SIS piora-jo potekati po istem načelu kot volitve delegacij v občinsko skupščino. Zato bodo morali predsedniki koordinacijskih odborov v najkrajšem času skli- cati svoje odbore, razširjene s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ter izdelati pregled evidentiranih možnih kandidatov. Pred nami je torej zopet pomembno politično delo, saj gre za ustvarjanje novih družbenoekonomskih odnosov, ki so končno tudi bistvo in vsebina vseh ustavnih sprememb. V Brežicah imamo najmodernejšo opremo za proizvodnjo prikolic. Na fotografiji: mehanizirani transport i Rezultati zdravstvenih pregledov Podjetje je v maju in juniju poslalo na zdravniški pregled delavce, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Za delavce, ki so bili na zdravniškem pregledu, smo dobili tudi mnenja o njihovi zdravstveni sposobnosti. Analiza mnenj je pokazala naslednje: Zadovoljivo zdravstveno stanje — 55 odst. Subjektivne težave — 30 odst. Kontradikcija delovnega mesta — 2 odst. Hujše okvare zobovja - 10 odst. Alkoholizem in omejitev uživanja — 15 odst. Analiza nam kaže, da je le 55 odst. delavcev zdravstveno sposobnih in da lahko z njimi računamo kot z zanesljivo delovno silo, 30 odst. delavcev nima zadovoljivega zdravstvenega stanja in ima cel kup subjektivnih težav, kar pomeni da moramo računati s tem, da bodo ti delavci slej ko prej v bolniškem staležu, odnosno da bodo iskali zdravniško pomoč. Odstotek delavcev s poklicnimi težavami je zelo majhen: komaj 2 odst., te težave pa izvirajo iz subjektivnih težav, ki delujejo na zaposlitev na delovnih mestih s povečano nevarnostjo za zdravje. Hujše okvare zobovja ima 10 odst. delavcev, kar pomeni, da moramo pomišljati tudi o organiziranju zobozdravstvene službe v podjetju. Okvara zobovja tudi povzroča veliko zdravstvenih okvar. Analiza je pokazala zelo zaskrbljujoč podatek, da 15 odst. delavcev čez mero uživa alkohol. Delavci, ki so alkoholiki, so za podjetje nezanesljivi in bolj podvrženi nesrečam pri delu. Z organizacijo obratne ambulante bo lahko vsak delavec prišel k zdravniku takrat, ko mu je to potrebno. Večkrat je nujno, da' gre delavec k zdravniku takoj, ne pa ko je bolezen že za! starana. Potrebno bi bilo tudi poskrbeti za delavce, ki so alkoholiki in jih poslati na zdravljenje. Če pa se zdravljenja odnosno navo- V okviru programa servisne opreme smo na jesenskem Zagrebškem velesejmu predstavili tudi diagnostične naprave in parne čistilce za motoma vozila in mehanizacijo, ki skupaj z izdelki TOZD Beli Manastir predstavljajo popoln program. dil ne bodo držali, bo potrebno storiti druge ukrepe, ki bodo preprečevali uživanje alkohola vsaj na delovnem mestu. Zave- dati se moramo, da smo proizvajalna delovna organizacija in si ne smemo in tudi ne moremo dovoliti, da bomo imeli tak od- / stotek delovne sile, ki je nezanesljiva in živi na račun drugega. Služba varstva pri delu Večja aktivnost mladih V skladu s sprejetimi dokumenti na IX. kongresu Zveže socialistične mladine Slovenije - bilje od 2. do 4. 10. 1974 v Moravcih pri Murski Soboti — se je v vsej Sloveniji začela akcija za' konstituiranje osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine. Z novim statutom, ki mladinsko organizacijo tudi vsebinsko na novo opredeljuje, je treba vse mlade, ki sprejmejo politiko ZSM, na novo sprejeti z novo organizacijo - Zvezo socialistične mladine Slovenije Tudi v naši delovni organizaciji smo se takoj lotili konstituiranja osnovnih organizacij ZSM IM V. Na novo smo sprejeli v OOZSM vse tiste mlade, ki iz- polnjujejo moralno-politične zahteve, so uspešni na svojih delovnih mestih, so bili aktivni v dosedanjih aktivih mladih delavcev in so se pripravljeni aktivno vključiti v delo nove organizacije. Evidentiranje članov ZSM IMV smo izvedli z anketo — vprašalniki, ki smo jo razdelili vsem mladim, zaposlenim v OZD takoj po končanem IX. kongresu. Svečani sprejem ter podelitev mladinskih izkaznic je bila 24. oktobra v menzi avtomobilske proizvodnje. Sprejema so se udeležili mimo mladincev in mladink tudi vsi predsedniki OOS OZD in sekretarji OOZK OZD IMV. Izkaznice je podelil delegat IX. kongresa ZSM Branko Petrovič. Po svečanem sprejemu in podelitvi izkaznic smo ustanovili OOZSM IMV, izvolili vodstva 00 ter delegate v konferenco ZSM na ravni OZD IMV in delegate v OK ZSM Novo mesto. Ob zaključku svečane prireditve smo sprejeli dogovor, da vse 00 ZSM IMV izdelajo delovne programe najkasneje do 15. 11. 74 in da staro vodstvo mladinske organizacije s po- močjo novoizvoljenih mladinskih predstavnikov pripravi letno konferenco ZSM OZD IMV najkasneje do 30. 11. 74. Tudi v naši temeljni organizaciji združenega dela smo se pripravili za 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Najprej smo osnutke statutarnega dogovora in osnutke sklepov obravnavali na razširjeni seji 10 naše sindikalne podružnice. Na tem sestanku smo obravnavali tudi vprašanje dodatne pomoči Kozjanskemu. Glede priprav na 8. kongres je izvršilni odbor sklenil, da skliče zbor vseh članov naše TOZD 14. 10. 1974. Nata zbor so povabili sekretarja občinskega sindikalnega sveta Brežice. Določili smo tudi, kdo bo v skrajšani obliki podal osnutke sklepov 8. kongresa. Obenem smo sklenili, da bomo prilogo iz „Delavske enotnosti", v kateri so osnutki sklepov, nabili na razglasno desko, člane pa opozorili, naj si te sklepe preberejo. To smo storili zato, ker smo dobili premalo število prilog. Napovedanega dne je bil zbor članov sindikata naše TOZD. Na zboru je bil tudi sekretar občinskega sveta Tone Jesenko. Predsednik 10 je prebral kratko poročilo o pripravah na kongres. V razpravi je sodelovalo več diskutantov, med njimi tudi sekretar občinskega sindikalnega sveta, ki je orisal pot in naloge, kijih mora sindikat opraviti. Gre predvsem za produktivnost dela, kajti vse pravice izhajajo iz dela. Razpravljali smo tudi o evidentiranju delovne dobe tujini. Iz te dobe izvirajo nekatere pravice, kot so dolžina dopusta in dodatek za izkušnje. Kongres naj jasno odgovori na to vprašanje, kajti obstajajo raz- Več o pripravah na konferenco bomo povedali v prihodnji številki Kurirja. VIDA KERIN ne dileme. Gotovo ne bi bilo prav, če bi delavcem, ki so delali v tujini, priznali pravico do dodatka na izkušnje, ki izvira iz minulega dela, kajti le-ti so ustvarili dohodek v tujini. Po drugi strani pa zasledimo v časopisih razne komentarje in poročila ter izjave vidnih funkcionarjev, kako je treba omogočiti zdomcem zaposlitev v domačem kraju in kako bodo le-ti v vsem enakopravni člani kolektiva. Razpravljali smo tudi o suhoparnem 4. sklepu, ki obravnava produktivnost dela in dohodek. Premalo je povedano, kakšen mora biti delavec oz. člani sindikata. Nikjer ni začrtane meje med' dobrimi in zavestnimi člani sindikata in tistimi, ki jim gospodarnost v podjetju ni mar. Razpravljali smo tudi o samoupravi, ki še ni taka, kot smo pričakovali. Glede pomoči Kozjanskemu so navzoči soglasno sprejeli sklep, s katerim ugotavljajo, da je ta pomoč potrebna in da se bomo vsi vključili v solidarnostno akcijo v okviru celotne delovne organizacije IMV. Sedaj ne vemo, ali bo to v obliki dela na prosto soboto ali kako drugače. Na koncu zbora je sekretar občinskega sindikalnega sveta pohvalil našo sindikalno podružnico, ki že vrsto let vodi v humani akciji — krvodajalstvu pa tudi v sindikalnih športnih igrah. Pozval je vse člane, naj bodo še v bodoče tako zavedni. LUDVIK METELKO msss* I 1)1(1 11 f 11 JIIST ■« Ufi ■: Im#' - m ifC i.V Ni' «*» , *£ .v '•<•>'* J&fMm ' '■ V': • '‘4s^ ‘4 ■''••■' 45&/,;: %v;: -,, I ^MErir..;-' i' *.. . „ *.**>.u > ,*. ' -sl ;»■■ II ik ’i.ii *V: ’f fT #.■■?•’% r ■ ' ' V ■ v * I ’• *#' . * išsf ^; rt--. • * .i:•■*,■*■■:■■]: anmmm — r~ Vj- ..„-v*«'«. »»SL /OTS©* iMgf ■« • "E,* «5SŠfe-" ~ :■ ■ k “-'v r*-- ^ypjp-|y» M '£n&« I?* iE13S V ": ■' . ■■:?** ■szmgi IMV na „na naj^šjem parkirišču” V nedeljo, 15. septembra, je uredništvo revije ,,Avto“ organiziralo srečanje bralcev revije na naj višjem „parkiri-šču“, na sedlu pod Mangartom. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki avtomobilskih in sorodnih industrij, med njimi tudi predstavniki IMV. Na sedlu pod Mangartom smo udeležencem predstavili nekatere od naših številnih izdelkov. Poleg testnih vozil IMV--Renault 4 Export, IMV--Renault 12 TL ter testne prikolice ADRIA 450 Q, ki so na sedlo pod Mangart prispeli z novinarji revije „AVTO“, smo iz Novega mesta pripeljali še nekaj vozil renault-16 TS, R-4 za hišne obiske in vozilo IMV--1600 „Pomoč-informacije“, na katerem je bila naložena prikolica ADRIA 305 DE LUXE. Zanimanje za naše izdelke je bilo veliko. Kar naprej so nas oblegali številni interesenti, ki so se gnetli okrog naših vozil. To smo spretno izkoristili kot reklamno ak; cijo za nudenje informacij glede nakupa naših izdelkom hkrati pa smo delili propagandni material. Našo prisotnost na svečani prireditvi smo še posebej Poudarili z modrimi zastavami IMV, ki smo jih razobesili na vidna mesta vzdolž parkirišča. Organizator srečanja Je bil ob zaključku zelo zadovoljen, saj je bila udeležba ^elo velika. Na cilj je prispe-j? okoli tisoč vozil iz najrazličnejših krajev naše države. Po kratkem pozdravnem govoru glavnega urednika revije „AVTO“ ter predstavnika občinske skupščine Jesenice so nekateri odšli na vrh Mangarta, drugi pa so posedli po skalovju okoli parkirišča in uživali v lepotah in razgledih, ki jih nudijo naše Alpe. V popoldanskih urah se je začela dolga kača vozil viti po pobočjih in dolinah Man- garta. Vsi udeleženci so se zadovoljni vozili proti domu, z željo, da se 1975 ponovno zberejo na sedlu pod Mangartom. Mnogi so s tega srečanja odnesli tudi delček IMV, ta značko, drugi prospekt ali pa morda dober vtis o naših vozilih, mi pa prepričanje, da bo prav kmalu nekdo izmed njih postal lastnik kakšnega našega izdelka. VIDA KERIN Ob ugotovitvah nemških časopisov Nemški časopisi so poročali o rezultatih 13. mednarodne razstave prikolic v Essnu takole: „Kritični interesenti za prikolice41, „Proizvajalci zaključili več izvoznih poslov44. Preko 100.000 obiskovalcev, to je desetina več kot v preteklem letu, je obiskalo 13. mednarodno razstavo prikolic, ki je bila zaprta v nedeljo, 6. 10. 74, po osmih dnevih. Po podatkih vodstva sejma je bilo 82 odst. od 144 razstavljalcev zadovoljnih z doseženimi poslovnimi rezultati in potekom sejma, čeprav so bili kupci glede cen in kvalitete zelo kritični. Uvozniki iz sosednjih evropskih dežel so sklenili več dogovorov z nemškimi proizvajalci prikolic in avtomobilov, opremljenih s karoserijo za stanovanje, kot v preteklem letu. Iz te kratke informacije lahko na izkušnjah iz preteklih let sklepamo: 1. Interes ljudi za nakup prikolic ni bistveno upadel v primerjavi s preteklim letom; prodaja na sejmu je bila celo večja kot v preteklem letu. 2. Kupci so postali zaradi velike ponudbe zelo zahtevni. Prodajali bodo uspešno le tisti proizvajalci, ki bodo ustregli zahtevam kupcev glede kvalitete in cene. 3. Nemško tržišče je postalo , premajhno za razpoložljive kapacitete nemških proizvajalcev, zato so resno posegli v boj za ostala tržišča v Evropi. To potrjuje tudi trenutna politika cen za prikolice nemških proizvajalcev; cene so povečali samo od 3 do 8 odst., medtem ko so proizvajalci prikolic drugih dežel povečali cene od 10 do 30 odstotkov. Pritisk nemških proizvajalcev za povečanje prodaje bo v prihodnje še večji, saj je bilo v prvem polletju 1974 prodanih v. povprečju za 20 odst. manj. Pri posameznih večjih proizvajalcih je bila prodaja manjša: firma KNAUS za 10,3 odst. firma TABBERT za 24 odst. V soboto, 28. 9. 1974, smo imeli na Mirni vsakoletno tovariško srečanje, združeno s praznovanjem 20-letnice tovarne na .Mirni. Poleg domačih gostov so se praznovanja udeležili: predsednik SOb tov. Kržan, sekretar OK ZK tov. Žibert, predsednica OK SZDL tov. Pavlinova in drugi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in kraja. Prav tako so se udeležili praznovanja predstavniki delovnih organizacij občine. Praznovanje se je pričelo ob 14.30 uri z govorom predsednika DS tov. Kodriča ter orisom razvojne poti tovarne, ki ga je podal v. d. direktor ing. Maks Kurent. Tudi predsednik SOb Treb- firma WILK za 20,1 odst. firma HOBBY za 20 odst. Vsi manjši proizvajalci so doživeli še večje zmanjšanje prodaje. Naša prodajna organizacija v Zahodni Nemčiji je zaključila preteklo sezono z 19 odst. manjšo prodajo prikolic. To za našo celotno prodajo ni pomenilo zmanjšanja, ker smo v drugih deželah povečali prodajo. Važna za nas je ugotovitev, da nje tov. Kržan je v svojem govoru dal priznanje zaposlenim za prizadevanja za razvoj tovarne. Poudaril je, da se bo treba še nadalje prizadevati za čim hitrejši razvoj TOZD na Mirni. V nadaljevanju programa je sledila podelitev priznanj 45 jubilantom, ki so v tovarni že 15 do 20 let. Ta priznanja so dobili naslednji delavci: Ažnoh Janez (16 let del. dobe) Bartelj Franc (15) Bartolj Jože (15) Bevc Milan (17) Berce Mitja (15) Brate Jože (18) Dim Alojzija (17) Dragan Martin (17) Godnjavec Darko (16) Gregorčič Veronika (17) smo v tem kritičnem obdobju uspeli prodati v primerjavi z nemškimi proizvajalci sorazmerno več, kot so oni prodali na njihovem domačem trgu. To teija od nas, da sledimo razvoju dogodkov na tržišču. Vsak član kolektiva prispeva s svojim vestnim delom k uspešnejši prodaji. Le kvalitetno izdelano prikolico je možno uporabljati za predvidene namene! Pri tem ne smemo pozabiti, da je le zadovoljen kupec jamstvo za novega kupca. Grozde Vladislav (15) Hren Silva (17) Ilar Ana (16) llar Franc (17) Janežič Franc (17) Kalčič Ljudmila (18) Kašič Anton (18) Kašič Ivanka (15) Kašič Anton (15) Kocjančič Franc (15) Kolenc Anton (17) Kozole Ciril (17) Kušelič'Juraj (15) Kržič Terezija (16) Majcen Marija (15) Meserko Albina (17) Mežnar Andrej (15) Plazar Vinko (18) Petje Mihael (17) Rugelj Ivan (17) Rugelj Dana (17) Rugelj Alojz (15) Simončič Marija (17) Strmole Anton (17) Tratar Anton (15) Tintor Amalija (15) Tratar Stanislav (16) Turk Ana (17) Urbančič Franc (17) Vidmar Vincenc (16) Vodušek Justina (15) Vrhovšek Anton (17) Zakrajšek Malči (16) Zore Albin (18) Bulc Franjo (idejni ustan.) Obenem so dobili skromna darila — naše pisalne garniture. V imenu jubilantov se je za pozornost in priznanje zahvalil Franjo Bulc. V kulturnem delu programa >o sodelovali učenci mirenske jsnovne šole z recitalom „Treba je mnogo preprostih besed44 ter mladinski pevski zbor. Sodeloval je tudi moški zbor DPD „Svoboda44 Mirna. Po končanem kulturnem programu se je nadaljevalo prijetno tovariško srečanje zaposlenih in povabljencev. Naše prikolice na mednarodnem sejmu v Essnu / N Praznovanje 20-letnice tovarne na Mirni V_____________________________/ Vlečejo žive barve Letošnji mednarodni jesenski sejem v Novem Sadu, ki je bil od 28. 9,. do 6. 10. 1974, je nadaljeval svojo večletno dobro tradicijo. Letos je bil razstavni prostor večji, sodelovalo pa je še več razstavljalcev iz domovine in inozemstva, kot lani. Na odprtem prostoru se je IMV predstavila obiskovalcem s svojim popularnim programom osebnih vozil Renault 4, Renault 12 TL in Renault 16 TS, prikolicami ADRIA, z dostavnimi vozili ter servisno opremo. Največjo pozornost so tokrat pritegnila osebna vozila R-4 v različnih živih barvah, kar se je pokazalo v obliki povečanega zanimanja za vozila in tudi v prodaji. Veliko zanimanje so obiskovalci sejma (med njimi zlasti številni mehanizatorji gospodarskih posestev) pokazali za servisno opremo. Kljub temu daje sezona dopustov že mimo, nas je presenetilo izredno zanimanje za nabavo prikolic ADRIA za naslednjo sezono. ŽARKO ŽIVANOVIĆ ref. servisne opreme IMV poslovalnica Novi Sad Uspela vaja naše teritorialne enote 19. oktobra letos je naša teritorialna enota skupaj s teritorialno enoto občine Novo mesto in s krajevno skupnostjo Stopiče sodelovala na preizkusni mobilizacijsko-taktični vaji na območju krajevne skupnosti Stopiče. Namen vaje je bil preveriti sedanji mobilizacijski sistem, bojno pripravljenost enot TO, pripravljenost in usposobljenost drugih obrambnih struktur (enot CZ, odborov za SLO, prebivalstva, posebno mladine) za obrambo na območju vaje. Vaja je bila organizirana tako, da je naša teritorialna enota delovala v vlogi napadalca (sovražnika), zato je tudi nosila posebne modre oznake. Obvestilo za sodelovanje na vaji smo dobili samo teden dni pred začetkom, zato so bile priprave kratkotrajne in intenzivne. 17. oktobra popoldne smo seznanili pripadnike teritorialne enote s pripravo vaje in streljali s polavtomatsko puško. Mobilizacijska vaja je bila 19. 10. Vse je teklo po načrtu. Kurirji so v rekordnem času izročili vabila, tako da so obvezniki prispeli na zborno mesto prej, kot smo pričakovali. Vse to je omogočilo, daje bila enota pravočasno formirana, opremljena in da je pouk tudi tega dne potekal po načrtu. Naši diverzantski skupini sta bili neprestano spremljani in opazovani. Kljub naporu in želji za uspehom zadani nalogi nista popolnoma opravili. Eno skupino so zajeli v Stopičah v bližini objekta diverzije, druga pa je na pohodu \ zbirala podatke o „rdečih", jih vznemirjala z občasnim streljanjem, vendar diverzije ni uspela izvesti. Ob 12.15 je enota krepila z avtobusom in že ob 13. uri zasedla svoje bojne položaje. Dve skupini sta imeli posebno nalogo „diverzijo" v rajonu Stopiče (gasilski dom) in Podgrad (šola), zato smo ju „odložili" v D. Težki vodi in Koroški vasi. Že pri .izkrcavanju' smo naleteli na prva presenečenja. Modre oznake na naših planinskih maskah so opozorile prebivalce, zlasti pa mladino, da prihaja sovražnik. Obveščevalna služba je bila zelo dobro organizirana in prvi podatki o^prihodu 4. novembra bo začela delati obratna ambulanta IMV. Ambulanta bo dislocirana enota zdravstvenega doma Novo mesto, obratovala pa bo v prostorih montažnega objekta družbe- „plavih" so prispeli v Stopiče, kjer je bil štab „rdečih", že ob 13. uri. Glavnina teritorialne enote je organizirala obrambo v rajonu k. 333, k. 346, Plemberk, se organizirano upirala silam „rdečih" in se umikala v smeri Stopiče. Ob 15.30 je skupaj z drugimi udeleženci vajo uspešno končala. Ob 16. uri je bil pred osnovno šolo v Stopičah zbor vseh udeležencev vaje. Pozdravil nas je predsednik krajevne skupnosti Stopiče, kratko analizo vaje pa je podal poveljnik občinske teritorialne enote, podpolkovnik Janko Gregorič. Ob 17. uri smo se vrnili, crčistili in pregledali orožje in naredili kratko analizo. Po naši oceni je „ognjeni krst" naše teritorialne enote popolnoma uspel. Naša vloga (vloga napadalca-sovražnika) nam je prikazala samo nekaj težav resničnega sovražnika, ki ne prehrane. Odprta bo za vse delavce (ne pa za njih svojce!), ki so zaposleni v TOZD Novo mesto in skupnih službah: Ambulanta bo lahko odrejala bolniški stalež za delavce, ki so Ustanovitev obratne bi hotel zesesti del našega ozemlja, moč in učinkovitost naše vseljudske obrambe in pripravljenost prebivalstva, posebej še mladine, da se bori in skupaj’ z oboroženimi silami brani svobodo in neodvisnost naše domovine. Priznanje za uspeh zaslužijo vsi: starešine, ki so pokazali veliko spretnosti pri vodenju enot, in vojaki, ki so prizadevno in odgovorno izvrševali naloge. Morala enote je bila visoka. Pesem se je razlegla v avtobusu, ko smo se vračali v tovarno, pa tudi, ko smo čistili orožje, urejevali opremo in se pripravljali za odhod. Želja nas vseh je, da bi našo 'enoto še bolj izurili, pripravili in usposobili. Pri izvajanju praktičnega pouka so nam pomagali starešine iz kasarne „Milan Majcen". Posebno zahvalo smo dolžni kuhinjskemu osebju, ki nam je v času priprav in vaje pripravljalo tako dobro prehrano. IVAN TOVSAK ambulante zaposleni v Novem mestu. Odreditev bolniškega staleža pomeni, da bo moral delavec obiskati zdravnika v naši obratni ambulanti. Če gre delavec iskat nujno zdravniško pomoč v drugo ambulanto, se mora javiti obratni ambulanti, da mu izda bolniški stalež. V primeru, da je delavec nepokreten, bo moral ambulanti sporočiti, kje je iskal zdravniško pomoč in kdaj, da bodo lahko vodili bolniški stalež. Za delavce, ki so do sedaj hodili k zdravniku v zdravstveni dom Novo mesto, bodo njihove kartoteke prenesli v obratno ambulanto. Za tiste, ki so se zdravili v drugih zdravstvenih domovih, bo podjetje zahtevalo prenos kartoteke v našo ambulanto. Da bi potekalo delo ambulante nemoteno in da bi se izognili nepredvidenemu čakanju, bo delo organizirano tako, da bodo delavci, ki bodo prišli iz proizvodnje, imeli prednost pred tistimi, ki so že v bolniškem staležu. Kakšne bodo posamezne dolžnosti in postopek dela ambulante ter način zdravniških pregledov, bo povedala posebna okrožnica, ki jo bo prejel vsak delavec. Služba varstva pri delu 12. septembra so bila ponovno — že stodevetič - odprta vrata ene od največjih gospodarskih manifestacij na svetu -jesenskega Zagrebškega velesejma. To veliko, bogato in reprezentativno sestajališče jugoslovanskega gospodarstva ter inozemskih partnerjev si je ogledalo okrog 1,5 milijona obiskovalcev, od tega okoli 100.000 poslovnih ljudi iz domovine in inozemstva. Na površini 270.000 m2 je okrog 5000 razstavljalcev iz 53 držav ter 1500 predstavnikov domačega gospodarstva razstavilo okoli 300.000 eksponatov. Na svojem stalnem mestu, ob vzhodnem vhodu v sejemski prostor, je, svoj proizvodni program prikazala tudi Industrija motornnih vozil iz Novega mesta. IMV, eden od tradicionalno največjih razstavljalcev, je letos svoje izdelke razstavila na pove-■ čanem prostoru, na približno 3100 m2. Razstavljena so bila osebna, dostavna in specialna vozila, prikolice in servisna oprema. Večji prostor je omogočil, da je bil proizvodni program za obiskovalce preglednejši in zanimivejši. Prikolice ADRIA, ki so zavzemale osrednje mesto v prostoru, so bile obkrožene z zelenimi oazami. Nekaj drobnih detajlov (lesene klopi in kamp oprema v tem krogu) je dajalo poseben čar. * Osebna vozila so bila postavljena v vzornem vrstnem redu, vsako svoje barve. Ta dva dela razstavnega prostora sta bila najbolj obiskana. Servisna hala, opremljena s svojo opremo, ter specialna vozila, namenjena posameznim gospodarskim panogam, vse to je imelo poseben krog obiskovalcev. Moramo poudariti, da je za tako urejen razstavni prostor vladalo veliko zanimanje ter je bil po oceni novinarjev najlepši na letošnji prireditvi. Komisija YU designa je trem ADRIA prikolicam podelila plaketo za estetsko urejenost in praktičnost vgrajenih elementov — kar je tudi posebej objav- ljeno. Toliko o razstavnem prostoru. Kaj pa poslovni uspeh? Tisoči obiskovalcev so bili seznanjeni s proizvodnimi možnostmi in kvaliteto, proizvodov. Sklenjene so bile številne pogodbe, obstaja pa realna osnova za nadaljnje, večanje prodaje doma in na tujem. ŽARKO RAJSKI Predstavništvo IMV Zagreb Najmlajši interesent za servisno opremo na Zagrebškem velesejmu je s solzami v očeh zapustil servisno podjetje. Na velesejmu smo kot goste povabili predstavnike naših možnih kupcev. Na sliki vidite direktorja in vodstvo avtoparka PTT Zagreb, ki si z zanimanjem ogledujejo nov motor v TURISTU. Prav gotovo vse naše stalne kupce zelo zanimajo nova dostavna vozila. Simulantom stopiti na prste Jesen je čas, ko se bolniški stalež močno poveča. Letos smo v tem dosegli celo rekord. Podatki za 9 mesecev letošnjega leta kažejo, da je bilo vsak dan povprečno na bolniškem dopustu blizu 200 delavcev. Odsotnost z dela se je v septembru še povečala, saj je bilo povprečno na dan bolnih kar 244 delavcev. Analizirali smo poškodbe in ugotovili, da je struktura bolnih zelo zanimiva: - 70 odst. vseh bolnikov je mlajših od 24 let, njihov stalež pa traja le od 3-5 dni. Pri tem je očitno, da ne gre za težke bolnike, temveč za pojav, ki nam je že znan in ki se je v našem kolektivu močno udomačil. Spomladi in jeseni je pač vedno tako, da si ljudje pomagajo na polju na različne načine. Najpogosteje smo pripisovali velik stalež bolnikov tistim, ki v jeseni trgajo grozdje in pospravljajo poljske pridelke. Toda letos vidimo, da ti niso osamljeni in da je med njimi veliko mladih delavcev, ki so na bolniški iz čisto drugih vzrokov. Tako velik stalež nam je narekoval, da smo poostrili nadzor, kar pa se ni dalo za- , gotoviti z enim samim kontrolorjem. V drugi polovici septembra smo sprejeli na začasno delo še dva kontrolorja, ki bosta opravljala kontrolo bolnikov na domu za vse TOZD našega podjetja. Prve ugotovitve povečane kontrole so zelo zanimive in že-kažejo rezultate. Stalež bolnih, do 30 dni se je zmanjšal. Vsak dan je v bolniškem staležu 45-50 naših delavcev, ki v večini primerov upravičeno iščejo zdravstveno varstvo zase ali za nego družinskega člana. Nekateri trdijo, da je k normalizaciji bolniške v veliki meri prispevalo tudi slabo vreme, ki letošnjo jesen še posebno nagaja. Vse premalo se nekateri zavedajo, da se delovna disciplina in odgovornost začenjata na delovnem mestu in da je zdravstveno varstvo, ki ga zagotavlja samoupravna družba vsem zaposlenim, namenjeno le resnično bolnim in ne tistim, ki se hočejo izogniti delu in delovnim obveznostim. Kontroli bolnikov na domu moramo zato tudi v bodoče posvetiti veliko pozornost. Na račun namišljenih bolezni so bili izplačani že težki milijoni. Ni se nam treba bati, da bi s tem krnili samoupravne pravice. Nasprotno: kontrola bolnikov je namenjena predvsem simulantom in tistim, ki izkoriščajo zdravstveno varstvo za to, da se izognejo svojim delovnim obveznostim. Tem pa moramo stopiti na prste! Na tem področju je velikokrat čutiti tudi precej omahovanja in nedoslednosti. Za kontrolo odgovorni delavci ne prijavljajo svojih „prijateljev". Različni so tudi kriteriji kontrole, ki jih dajejo posamezni zdravniki. To nas vodi k ugotovitvi, da moramo čimprej dobiti lastno ambulanto, kjer bomo lahko vodili evidenco staleža bolnih ter imeli enoten kriterij kontrole za vse zaposlene v podjetju. Delavske športne igre Med oblikami rekreacije, ki je nujno potrebna vsakemu delovnemu človeku v tej ali oni obliki, zavzemajo delavske športne igre vidno mesto. Tudi letošnjih iger se v posameznih panogah udeležuje večje število delavcev naše tovarne. Na kvaliteto in udeležbo v posameznih panogah vpliva predvsem popularnost panoge, kar pa je popolnoma zgrešeno, ker so navadno panoge, ki so najslabše obiskane, najbolj primerne za rekreacijo predvsem tistih članov kolektiva, ki jim leta ne dopuščajo večjih naporov. Letošnje športne delavske igre so obsegale 11 športnih panog v moški in 8 v ženski konkurenci. Pri moških je bila naša tovarna zastopana v vseh enajstih panogah, medtem ko smo v ženski konkurenci nastopili samo v plavanju in streljanju. V večini panog je tekmovanje že končano, tako da že lahko povemo približno uvrstitev. Med posameznimi panogami je naša tovarna najvišje uvrščena v plavanju, kjer smo zasedli 3. mesto. V namiznem tenisu, tenisu in šahu smo zasedli 4- mesto, medtem ko smo bili v vseh ostalih panogah slabše uvrščeni ali pa tekmovanje še ni končano. Videti je, da bomo v končni uvrstitvi v moški konkurenci zasedli peto mesto, tako kot lani. Uvrstili bi se lahko še bolje, če bi za igre vladalo večje zanimanje nekaterih članov našega kolektiva, ki se jim zdi udeležba na igrah dodatna obremenitev, in ob možnosti zamenjave delovnega časa za delavce, ki delajo v dveh izmenah. Prav tako nista v našem podjetju dobro organizirani sestava in sodelovanje športnih ekip v posameznih disciplinah. Mislim, da bo treba že v prihodnjem letu poživiti rekreacijo in šport v podjetju tudi z medobratnimi tekmovanji in srečanji in s športnimi srečanji med TOZD. Končne rezultate delavskih športnih iger 1974 bomo objavili v naslednji številki Kurirja. T0NI SEČEN IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto -Izhaja vsak mesec v 4200 izvodih — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Splichal - Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST - Tisk: Tiskarna LJUDSKA PRAVICA Ljubljana POŠKODBE V MESECU SEPTEMBRU 1974 I Nesreče V septembru seje zgodilo 43 nesreč na delu in 7 na poti na delo in z dela. Vzroki poškodb na delu so bili naslednji: — tehnična pomanjkljivost - 5 primerov oster rob - 6 primerov nepazljivost 12 primerov neuporaba osebnih var. sredstev - 5 primerov — neorganizirano delo — 2 primera — neustrezno orodje — 2 primera — neurejena delovna okolica — 6 primerov — nepravilen postopek dela — 4 primeri — nezaščitena delovna naprava — 1 primer Po oddelkih pa so se pripetile nesreče takole: pri delu karosernica - 6 primerov - presernica - 2 primera — montaža R-4 — 7 primerov — montaža R-12 - 7 primerov — servisna delavnica — 1 primer —. montaža dost. vozil — 1 primer — mehanska obdelava — 1 primer — lakirnica avtomobilov - 5 primerov — proizvodnja prikolic — 2 primera — ostale režijske službe -11 primerov Na poti na delo in z dela so se ponesrečili: Jeralič Janez, Kos Viktor, Novak Alojz, Molek Štefan, Grcič Zlatan, Markovič Jože, Mihalič Franc. S > Poškodbe v prvem polletju S ■*************nr***f**MMr*M*ifMtw*t*figMMm V času od 1. 1. 1974 do 30. 6. 1974 se je v našem nodietiu pripetilo 338 nesreč, od tega 44 na poti na delo in z dela. Število poškodb po TOZD je naslednje: na del. mestu na poti z dela in na delo Novo mesto 208 30 Črnomelj 31 4 Mirna 12 . 4 Brežice 29 5 Suhor 14 1 Zaradi poškodb smo izgubili naslednje število delovnih dni: do 30 dni nad 30 dni povprečje na eno poškodbo Novo mesto 3.231 1.048 18 Črnomelj 404 168 21 Mirna 201 60 16 Brežice 277 94 11 Suhor 209 132 22 Pri analizi poškodb smo ugotovili: Vzroki * Nepazljivost 32% Tehnična pomanjkljivost 18% Nepravilni del. postopek 19% Neustrezno del. sredstvo 3% Neustrezno zaščitno sred. 4% Urez z ostrimi robovi 14% NeuporaJba teh. zaščite 10% Ura poškodbe Dnevi od 6. do 9. ure 19 % od 9. do 12. ure 25 % Ponedeljek 22% od 12. do 14. ure 12 % Torek 18% od 14. do 16. ure 11 % Sreda 18% od 16. do 18. ure 10 % Četrtek 17% od 18. do 21. ure 20 % Petek 18% od 21. do 22. ure 3 % Sobota 7% Delovni staž do 3 mesecev 6% od 3 mesecev do 6 mesecev 4% od 6 mesecev do enega leta 4% od 1 leta do 2 let 4% od 2 let do 4 let \ 18% od 4 let do 8 let \ 24% od 8 let do 15 let 17% nad 15 let 3% Mesto poškodbe Oči 17% Glava 3% Roka 27% Noga 20% Telo 5% Prsti rok 28% Iz analize poškodb je razvidno veliko število izgubljenih delovnih dni, ki se je v letošnjem letu še malo zvečalo. Ce primerjamo poškodbe po delovnem stažu, ugotovimo, da je bilo poškodovanih 6 odstotkov na novo sprejetih delavcev. Če bi bile poškodbe enakomerno porazdeljene, bi znašal ta odstotek samo 2. Služba varstva pri delu