3 nč.
25. številka.
Izdanje za petek 28* februvarja 1896,
(v Trstu, v Četrtek zvečer dne 27. februvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„UDINOBT"
izhaja po trikrat na teden ▼ šeatili ii-lanjib ob tovkih, četrtkih
in aobotaala. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje atane ; za jeden mesec . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.80 sa tri mesec. . „ 8 — , « • ta pol leta . . » i.— . » • »— k» rs« teto . . „ 12.— , « «18 — Naročnino Je plačevati naprej na narodbe brez priložene naročnine ae uprava ae ozira.
Posamične številk« ae dobivajo v prodajalni ah tobaka v lrutu po 3 uvć., izven Trata po 4 nvč.
Glasil
EDINOST
Oglasi ae račune po tarifa v petitu; sa naslove s debelimi črkami ae plačuje proator, kolikor obaega navadnih vrstie.
Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. bo računajo po pogodbi,
Vai dopiai naj ae pošiljajo uredništvu: nlica Caaerma Št. 13. Vaako pittmo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae ne aprepmajo. Rokopisi s« ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglanu upre-joma upravništvo ulica Molino pit-eolo hšt. 3, U. nadat. Naročnino in oglaa« j« plačevati loco Trat. Odprte re*l»m* cije ao proste poštnin«.
,f 04N»*aM J«
Ob desetletnici.
XI. občni zbor mo&ke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, v nedeljo dne 23. februvarja 1896. ob 2. uri popoludne v prostorih si. „Del. podp. drufitva1*.
(Dalje.)
Gospoda moja t Za kratko dobo 10 let in za nade borne razmere so to pa6 uspehi, da si jih lepših in boljših ne moremo želeti! Sveta dolžnost nam je toraj, da ob tej priliki povdarjamo neomejeno hvaležnost in ljubezen tržaških Slovencev do družbe sv. Cirila in Metoda, hvaležnost in ljubezen do dičnih mož, ki so jo ustanovili, vodili in jo še vodijo. Spominjamo se hvaležnega srca našega naroda-trpi na, čegar žulj a ve roke so v naši iolski družbi zgradile toli prekrasno, toli mogočno svetišče domovinske ljubezni. Spominjajmo se hvaležnim srcem tudi mol, ki so delovali posebno za našo podružnico, bodisi da so jej bili požrtvovalni odborniki, bodisi da so jo sicer podpirali besedo in dejanem; in tu naj naš spomin velja pred vsem onim zaslužnim udom podružničnega načel-ništva. katere nam je kruta smrt odtrgala sredi iz navdušenega delovanja, in ki sed^j že dolgo počivao v preranem, hladnem grobu, to so bivši prvomestnik Dolenc, bivši zapisnikar Žvab in bivši blagajnik Gorup. Naše častno priznanje pa bodi konečno še neumornemu družbiuemu učiteljstvu, ki svoje moči rado in vspešno posvečuje versko-narodni vzgoji izročene mu šolske mladine.
Naj bi družbine čini tel i e tudi nadalje vedno vsdila, tešila in krepila ponosna zavest, da delajo za plemenito stvar, za sveto stvar, za stvar vesoljnega naioda slovenskega! Ta narod je za družbo sv. Cirila in Metoda že žrtvoval svote, katere smemo s ozirom na njegove gmotne razmere res imenovati naravnost ogromne, in pač neizmerna je morala biti ljubezen, ki ga je navdu-dila k taki velikanski požrtvovalnosti. Pa pomislimo, da ta ljubezen zodet poraja ljubezen, ljubezen do milega nam materinega j e-z i k a, ljubezen do milega nam roda v nežnih srcih naše šolske mladine! In če prevdarimo, da
PODLISTEK.
13
Novela. Spiaal Dobriveo.
(Dalje).
Nekaj duij potem sta vdova Kalčeva in iye svak često postajala skupaj in se živahno razgo-varjala, ko ni bilo Milke zraven.
»Morda ne bo pomagalo', je govorila vdova.
.Jaz upam, da se zgodi vse, kakor smo napeljali. Oni tam — menda pač nekaj bere in — denarja je pa tudi potreben, če noče seči po posestvu. Tako so mi pravili ono dni v trgu.
„Bug daj, da ne bo zastonj".
.Prav gotovo, a treba še potrpeti. Tudi dobra zdravila pomagajo le počasi*.
Naslednji dan se je oglasil v hiši nenavaden gost in prašal po Kalčevih. Z zadovoljnim nasmehom na licu ga je peljal strijc v njihovo stanovanje in se takoj vrnil. Bil je namreč graščak Vilko Zalesnik, a strijc ni imel z gospodo nikoli rad preveč opravila. Kaj je zaneslo Vilka v to zavetje štirih delavnih rok?
Tudi vdova je težko prikrivala veselje, ko ga je pozdravila in pozvala Milko. Deklica je zardela, zopet obledela in se vzrla v stran. Ni si
bi bil velik del te šolske mladine brez družbinih zavodov pač za vselej izgubljen in odtujen svojemu narodu; Če prevdarimo, da nam naša družba v svojih zavodih na pravi katoliško-narodni podlagi vzgaja marsikacega čilega rodoljuba, marsi-kako čvrsto narodnjakinjo, potem moramo le iz vsega srca, iz vse duše želeti, naj bi v našem narodu nikdar ne ugasnil sveti ogenj plemenitega navdušenja za dično našo družbo! Rasti in pro-cvitaj se ter rodi nam obilega sadu, Ti naš ponos in naše veselje, Ti vseslovenska šolska družba pod mogočnim varstvom svetih bratov-zaščitnikov Cirila in Metoda! Dal Bog, da nam odpreš še razred za razredom, še zavod za zavodom, nad kojimi smeš po vsej pravici ilatoblestečimi črkami zapisati, da so trden branik, ki je postavil narod slovenski svoji mladini, narod svoji bodočnosti, n a-
rod sebi!--
Zapisnikarjevo letno poročilo se je odobrilo soglasno.
2. b. Blagajnik g. dr. J. Abram prečita svoje letno poročilo:
Skupni račun za leto 1895.
Dohodki:
Vodstvo poslalo iz Ljubljane .... 4925 28 gld. Prenesek iz blagajne 1. 1894. . . . 169 04 .
Za prodane knjige........ 145*88 .
Darovi izkazani v „Edinosti* . . . 768*60 .
Pokroviteljnina..........100'— ,
Članarine za 1. 1894........ 40 — „
■ „ 1. 1895........ 107*— ,
Veselica............131*53 .
Cirilo-Metodijski dar....... 198 20#.
Šolnina v otroškem vrtu..... 29-77 "
Stanarine v šolskem poslopji .... 62-— „
Ženska podružnica izročila..... 329*70 ,
Iztirjal dolžne doneske za 1. 1894. . 60*— .
Skupaj 6367*007, gld.
Stroški.
Plače učiteljstvu, šolskim sestram in
postrežnici.......... 3339*66 gld.
Stanarina učiteljstvu....... 380*— „
Nagrade............4o0*— ,
mislila, kakšen namen ima ta nenavadni prihod. Ko so vsi trije sedli, ga je pogledala naravnost v oči kakor ondaj o slovesu, in tega pogleda ni mogel Vilko vstrpeti.
„Kakšno opravilo vas je dovelo k nama, gospod graščak
.Sama nesreča, gospica!* „Prosim, povejte*, je silila mati. „Gospodična Milka, mi dva se pozuava dolgo. Nikoli se nisem nehal kesati, da je prenehalo najino prijateljstvo. To je bila zame nesreča, katero bi utegnili poravuati samo vi, Milka*.
.Gospod graščak, že večkrat sem vam prepovedala, nazivati me s krstnim imenom; morda »udi pomnite, kedaj je bilo to zadnjič. Tudi —* .Oprostite skesanemu grešniku ; oprostite mi, prosim, da sem vas tako lahkomiselno razžalil. Vaše plemenito srce gotovo še spozna nekdanjega prijatelja. Prosim vas, gospica, saj niste bili nikoli trdesrčna. Milost, milost 1. . . . Poznam vas predobro —*
.Žalibog !*
.Da, žalibog, da me je kedaj nesreča z mamljivo silo tirala od vas; tolaži me pa to, da me sedaj — ko sem spoznal, kaj sem z vami zgubil, vodi zopet k vam. Soproga mi je umrla. Sam sem
Najemnina za šolsko poslopje . . . 73*69 gld.
Šolske potrebščine........ 129*87 t
Poprave in naprave v Sol. poslopji . 92279 „
Kurjava............. 66'— „
Dimnikarija........... 23*25 „
Tiskarski stroški......... 35*76 .
Poštnina in razni stroški..... 74*44 „
Izplačal prejšnjemu blagajniku iztirljivo
podi*, tirjatev na doneskih za 1. 1894. 39*80 „
Hišni davek........... 76*95 „
Drva, oglje in druge potrebščine šolskih sester.......... 20*70 „
Pohištvo šolskih sester......421'91 „
Poslal vodstvu v Ljubljano .... 200-— .
Sknpaj 6264-92 gld.
Saldo 102*08#„
Skupaj 6367-00'/, gld.
(Konec prih.)
Volilna preosnova.
Govor poslanca dr. L a g i n j e v seji poslanske zbornice dne 21. februvarja 1896.
Visoka zbornica!
Po včerajšnjih izbornih izvajanjih, kojim sem sledil najvećim zanimanjem, je pač možno povedati malo več novega o vladnih predlogah, o kojih se vrši ta razprava. Da sem se pa vendar oglasil za besedo, zgodilo se je to, da opozorim na neke od-nošaje, obstoječe v moji domovini Istri, is da na drugi straui na prvem mestu podam kratko izjavo o zin i slu, katerega more imeti kakoršna si bodi prememba državnega temeljnega zakona o državnem zastopstvu a ozirom na narod hrvatski.
Znano je, da izdatni deli onih pokrajin, kjer bivajo naši slovenski soplemeniki, kakor tudi Istra nepobitno pripadajo pravno h kraljestvu in kroni Hrvatske, po poznanem kabinetnem pismu blago-pokojnega Njeg. Veličanstva cesarja Leopolda L do beneškega senata. Cel6 za sedanjo uredbo monarhije imamo temeljnih zakonov, ki označi^jejo zastopstvo Dalmacije v tej visoki zbornici le kana svetu kakor trst sredi valov. Nimam bitja, katerega bi se oklenil; ni je matere, kateri bi izročil ljubezniva otročiča. Gospica, milost, milost! Usmilite se vsaj ubožnih črvičev, ki sta tako potrebna matere kakor slepec pogleda. Bodite mi soproga, Milka!
Dolgo mu je molčč zrla v oko. Mati je že mislila: glejte, naša Milka, muhasta je sicer, muhasta, ali ugodne prilike ne zamudi rada. Morda res — ?
„Veseli me, resuično iie veseli vaše kesanje. Tudi vašima otrokoma bi bila rada, da, gotovo raje dobra mačeha, kakor ste jima vi pravi oče; otroka sta siroti, vedite. Ali kar se tiče vaše prošnje, ostanem še vedno tam in takšna kakor sem bila oni večer — morda ga še pomnite — ko ste mi dali slovo. Sirota sem — brez premoženja, vi pa bogat gospod*.
O ti priložnosti je mati vstala in šla iz sobe.
„Milka! Vi se šalite!*
.Potem se šali revež z revščino, kar ni več šala in se tudi ne podaje".
„Saj se poznava, Milka. Čemu tajite ?w
„Kaj neki tajim, oprostite ?u (Dalje prihodnjič.)
kot- začasno dejstvo, o katerem ni definitivno določeno v državnopravnem pogledu.
Kakor sin tega naroda in zlasti glede na okolnost, da 51110 t jedni in isti monarhiji — dasi imamo vendar-le jeduo državno pravo — vendar faktično zastopani v dveh državah, moram, kakor rečen*, povodom vsake spremembe državuozborskega volilnega reda zapri četi s pravnim zavarovanjem T prilog državnemu pravu hrvatskemu.
Toda razlika je med pravno podlago in pravnim zavarovanjem na jedni strani, in pripo-znanjein resnično obstoječega stanja na drugi strani. KesniCno obstoječega stanja se ne moremo ubraniti, in pripoznavati je je treba, dokler obstoji.
Iz tega stanja stvari sledi, da kakor zastopnikom svojega naroda nam ni le pravica, ampak tudi dolžnost, točno proučevati vse vladne predloge ter izjavljati svoje menenje o istih, da-li so koristni ali škodljivi državljanom sploh in našim sorojakom posebe. S tega stališča hočem na kratko proučiti obe vladni predlogi, ki sti danes v razpravi.
V svojem utemeljujočem poročilu, ki se skromno nazivlje pojasnujočimi opazkami, pravi visoka vlada doslovno (čita):
„Podlaga, na koji so sezidani predležeči zakonski načrti, sestoji v zasnutju skupine volilnih upravičencev, bistveno različne od dosedanjih volilnih razredov.
Dočim je v poslednjih po namenih zakonodajen utelesnjena misel zastopstva interesov, pa bi novi volilni razred uveljavil ono volilne pravo, ki se dovoljuje sedaj državljanu kakor takemu, ne gledć na njega ostale gospodarske in socijalne odnošaje.
Isto misel povdarja visoka vlada v pojasai-lih k §. 8 in g. 11 druge predloge, kjer pravi namreč, „da pri volitvi poslanca odpadejo izvestni davkoplačevalci, pripoznani dosedaj volilnimi mož-mi", ker je volilno pravo v splošnem volilnem razredu po svoji naravi navezano na osebo državljanov in ker nsj se loči od organizacij, v katerih se nahajaje isti. To je po mojem menenju temeljna misel in zdrava misel, ki je temeljna podlaga tem dvem vladnim predlogam. Toda, gospoda moja, po mojem nemerodavnem menenju je ta temeljna misel oikodovana v dvojnem pogledu pri praktičnem izvajanju v obliki zakona.
Enkrat so se, rekel bi, kapricirali, da je av-touomistiško načelo vzdržati v toliko, da v novi skupiui, ki se ima zasnovati, pripade vsaki, tudi najmanjši kronovini vsaj po jeden poslanec.
Na drugi strani pa služi kakor podlaga za razdeljenje 72 mandatov ne le število prebivalstva, kar bi bilo jedino pravo za splošno volitev, ampak tudi direktni davek, ki se plačuje sedq v dotični deželi, in vrhu tega še že obstoječe razmerje za pošiljanje v državni zbor. Ker se je toraj s to dvojno smerjo oškodovalo čisto načelo osebnega volilnega prava vsakega, povsem opravičenega državljana avstrijskega, tako in le tako se je moglo priti do sicer res teško u-mevnega dejstva, da v posamičnih deželah pripade jeden poslauec le na 26000 prebivalcev, dočim dobe v drugih deželah, še-le 60000, da cel6 83.000 tudi jednega poslanca. Tu mi je le opozoriti na Predarlsko, kjer dobe 26.989 prebivalcev jednega poslanca, Trst 26000 in nekaj več, Koroško 32000 in uekaj stotin, na Solnograd, kjer pride na 27000 prebivalcev jeden poslauec; potem naiašča to razmerje tako uejednakomerno, da bode moja u-boga ožja domovina Istra še le za 60000 prebivalcev zastopana poje d-nem poslancu in Galicija dobi še-le za 83.000 prebivalcev jednega poslanca. Videti je toraj, gospoda moja, da se je s tem, da so tudi v splošnem volilnem razredu hoteli dati za vsako ceno po jednega poslanca tudi najmaujšim deželam, došlo do najvećih krivic ob praktičuem izvajanju zakona.
Ta razdelitev poslancev ni izšla le, rekel bi, iz nasilnega vzdrževanja avtonomiškega načela, ampak tudi iz računjenja sedanjega zemljiškega davka in tudi dosedanjega razmerja v razdelitvi poslancev.
Prvo bi bili na vse zadnje lahko opustili, ker po mojem menenju se avtonomistiška načela ne branijo toliko s tem, da prihajajo iz koje dežele v osrednji parlament uekaj več ali manj poslancev, ampak avtonoinistiška načela se povspešujejo in branijo s tem, kolikor širšo zakonodavno kompe-
tenco dobi v lastnem svojem deželnem zboru koje kraljestvo ali koja si bodi dežela v tej državni polovici, in kolikor ožje se določi kompetenca o-srednjega parlamenta.
S tem, da sta se poštevala zemljiški davek in pa dosedanji način razdeljenja mandatov za izraču-nanje števila novih poslancev, doseglo se je po mojem menenju ravno nasprotno od tega, kar se je hotelo doseči. Gospoda mojal Meni se vidi povsem nepravo in krivično, ako se vsota direktnih davkov, ki se plačujejo v dotični deželi, jemlje za podlago razdeljenju poslancev med posamične dežele, kajti potem bi morali storiti ravno narobe, namreč: kolikor več direktnih davkov plačuje koja dežela in kolikor več poslancev je imela dosedaj, tem mauj poslancev bi morala dobiti v novem volilnem razredu in narobe: kolikor manj plačuje davkov v razmerju do števila prebivalstva, in kolikor neu-godneje je bilo dosedanje zastopstvo dežele, tem veče število poslancev bi morala dobiti v novem volilnem razredu.
Kar se dostaje načelnega točenja zastopstva interesov, to je volilnih razredov zastopstva interesov in novega splošnega volilnega razreda, spregovoril bi proti temu le par besed. Takozvano zastopstvo interesov je dan danes ali prav za prav že več let sem le — prazno geslo, geslo za one, o kojih je pred več meseci toli primerno govoril njegova ekscelenca grof Wurmbrand. Dandanes ue more več služili kakor geslo, kajti direktni davek sam in jedini absolutno ne more biti več v merilo za število poslanskih mandatov in zh politiško volilno pravo v obče. Indirektne davščine in vsa druga javna bremena, koje plačuje državljan, n a d k r i 1 j u j e j o visoko današnje direktne davke in bi bilo torej povsem pravo, da se volilno pravo, namreč volilno pravo vseh razredov prebivalstva, utemelji na drugem merilu. Tega je lahko najti, ako ga iščemo tam, kjer ga je možno najti, v osebi državljana kakor takega.	(Konec prih.)
Politiike vesti.
T TRSTU, dn« 27. februvarja. 189«.
Državni zbor. Včeraj je imel svojo sejo odsek za volilno preosnovo. Ministerski predsednik je naglašal,daje polagati veliko važnost nato, da se bode volilna reforma povspeševala kolikor le možno. Hitre rešitve ni želeti toliko v interesu vlade, nego v interesu zbornice in vsega prebivalstva. Danes hoče nUanjčno označiti stvar. Koje nastopil predsedništvo ministerskega sveta, moral je o vprašanju volilne reforme misliti nato, da na jedni strani ne bodo oškodovane koristi države in človeške družbe, z druge strani pa, da bode predloga taka, da jo bode mogla vsprejeti večina. V teh mejah se giblje ta predloga. Obstoječih koristi se ne dotika ta predloga, z druge strani se je pa pokazalo potrebno razširjenje volilnega prava, ne le radi prejšnjih vladnih predlog, ampak tudi radi tega, ker je opravičena zahteva po volilnem pravu za one, ki niso imeli dosedaj tega. Nasproti raznim prorokovanjem o bodoči uredbi volilnega prava naglasa grof Badeni, da ravno po tem namerova-neni razširjenju volilnega prava se bode najbolj varovalo dosedanje volilno pravo in njega posestno stanje. Dosedanje skušnje niso pokazale, da bi bilo v splošnem volilnem pravu pravo rešenje obstoječih odnošajev. Tudi v tem pogledu je tako sestavljena ta predloga, da se po isti izognemo nevarnosti, da bi ob nepravem času morali uvajati splošno volilno pravo. Nobeni stianki ni potreba, da bi z vsprejetjem te predloge kaj popustila na svojih načelih. Kaznim nasvetom kazala se bode vlada dobrohotno do neke meje. Gledč p o m n oženja volilnih upravičencev pa vlada nikakor ne pojde preko določene mere; niti ne bode hotela storiti koraka v nasprotnem zmislu. Kar se dostaje direktnega ali indirektnega volilnega prava, treba določitev prepustiti deželnim zborom Gosp. minister je zaključil svoja izvajanja z željo, da bi zbornica skoro rešila to vpraftanje.
ltalijauaška — hvaležnost. Uhogi grof Fran Coronini! Vsi dokazi velike naklonjenosti njegove ekscelence do naših primorskih Italijanov ga ne morejo obvarovati pred napadi enih, koje je toli zvesto ščitil velikim ugledom plemenite
svoje osebe v onih kritičnih trenotkih, ko so s« v naši Istri dogajale stvari toli teške in usodna nravi, da bi bile v vsaki drugi pokrajini perodila najbrže — obsedno stanje. Da ni bilo takrat grofa Frana Coroninija in intimnih zvez njegovih z naj« odličnejimi krogi, teško da bi se bila stvar tako iztekla za italijansko stranko, kakor seje, žal, iztekla v resnici. Smelo rečemo, da si je grof Fran Coronini pridobil nevenljivih zaslug za laško gospodo in hvaležen spomin|bi mu morali hraniti ista ▼ svojih srcih, ako tudi ne bi bil storil zanje praf nič druzega, kakor da jih je rešil v resnem tre-notku ter jim pripomogel do triumfa, kakoršen ja bil mogoč le pri naših čudnih razmerah, do triumfa v trenotku, ko bi bili gospdda zaslužili najstrožjo kazen.
Toda rekli smo že, da je njegova ekscelenca grof Fran Coronini tudi sicer vedno in rad Iju-bimkoval z italijansko stranko, kar je tem čudneje, ako z jedne strani pomislimo, da je morda v Avstriji ni krivičniše stranke, nego je ta naša italijanska stranka, in da se je z druge strani, cel6 se slovenske, kaj rado naglašalo posebno pravicoljubja in jednako ljubezen njegove ekscelence do vseh deielanov.
A ne le pred in ob istrskih izgredih je njegova ekscelenca grof Fran Coronini zares občudovanja vrednim samozatajevanjem igral ulogo zaščitnika Ijndem, ki se nikdar niso pokazali vredne takega varstva, ampak tudi pomeje, ▼ ravnokar minolih dneh ob zasedanju deželnega zbora goriškega, razprostiral je nad njimi svoji mogočni in varni roki. Kde ne ve, kako je zatezal se sejami, ko je italijanska stranka v ravnokar imenovanem deželnem zboru po srečnem, ali Če hočete, nesrečnem naključju zašla v manjšino; kako je bil ves poln skrbi in brige, da ne bi slovenska stran prišla v položenje, da bi vsaj za trenotek vračala z isto mero, s katero seje z italijanske strani merilo njej, že leta in leta. Kako se je bal njegova ekscelenca, da ne bi slovenska stranka odrezala od belega hleba veČine, zbok če* sar bi bila nasprotna jej italijanska stranka prisiljena ugrizniti v trdo in trpko škorjo opozicije. Po našem menenju bi sicer nimalo ne škodilo razvajeni gospodi, ako bi malce poskusili teško, trudapolno in nehvaležno delo parlamentarne opozicije, kajti potem bi prišli morda do spoznanja, da (treba ceniti in spoštovati tudi opozicijo, o koji sveti dolžnosti vsaki večini pa dosedaj — dejstva govore tako — niso imeli ni pojma ni v Poreču, ni v Trstu ni v Gorioi. Taka kura bi morda pripomogla do zbistrenja pojmov v italijanski stranki o pravičnosti in parlamentarni dostojnosti, kakor glavnima znakoma one lastnosti, ki je neizogibna vsaki stranki, da sme zahtevati zase naslov .poštena": politiška mordle. Potrebna bi bila taka kura, pravimo, ali njegova ekscelenca je podoben materi, ki v svoji veliki, sicer [plemeniti in naravni ljubezni do svojega otroka hvali in zagovarja, kjer bi morala grajati in — kaznovati. ljubezen njeg. ekscelence do italijanske stranke je Često, žal, prečesto, presegala njegovo toli hvaljeno pravicoljubje.
Menili bi toraj, da italijanska gosp6da nosijo na rokah takega moža. K^j še! Italijanska gospoda vsprejemljejo pač radi darove iz rok gosp. deželnega glavarja goriškega, in če že ni drugače, tudi iz rok sicer od njih ne posebno , o b r a j t a n e* a v s t r i j s k e v 1 a d •, ali tega ne poznajo gospdda, da bi vračali dobro za dobro, ljubezen za ljubezen — p o j m hvaležnosti ne stoji v njih slovarju!
In ravno njegovi ekscelenci, grofu Franu Co-roniniju je usojeno, da mora opetovano piti iz kupe laškenehvaležnosti. Ta nehvalež-nost ni mogla najti krepkejega izraza, nego v dejstvu, da so ga v hipu, ko je ravnokar vse njih velike in z avstrijskega stališča neodpustne greh« pokril z ugledom svoje osebe — iztisnili iz državnega zbora, izrekši mu na ta način svoje —■ nezaupanje! Nezaupanje — rešitelju! Više ne more zlesti tudi uajčrniša nehvalež-nest. No, ljubezen njegove ekscelence je zlezla še više: varoval in čuval jih je še potem, kakor smo povedali gori.
In dobil je zopet — laško plačilo. Napadajo ga oni, kojim je bil in je dobrotnik. Glasilo laške večine v deželnem zboru goriškem, „Corrierc d i G o r i z i a" ga obsuva sedaj samimi tožbami
in rekriininacijami in ga slednjič imenuje — drag; čitatelj, primi se Ilitro za kak „tol, da ne omahneš vznak! — velikim protektorjem Slovencev! V očigled taki brezobraznosti, taki neverjetnosti mora pač nehati delovanje Človeškega razuma in človeške pameti, kakor bi rekel Nemec : da bleibt einem der Verstand stecken! Skero da bi človek obžaloval to laško gospodo, kajti nehotć se nam vsiljuje domnevanje, da stojimo tu pred psihologiško nganjko, kojo bode možno razrešiti le na opazovalnici kojega onih zavodov, kamor pošiljajo one, ki niso več — na čistem.
Dovolite nam, da nekoliko navajamo. „Cor-riere" piše : „Grof Fran Coronini se nazivlje Italijana, vendar pa ne stori nikoli ničesar, kar bi bilo v prilog njegovi stranki in v o-lilcem, koje zastopa. Zlasti takrat, ko je dospel v deželni zbor knezonadškof Zorn, da se svojim glasom prepreči, da Italijani, izidši iz dvorane, ne store deželnega zbora nesklepčnega in ko Je (nadškof) glasoval za podporo slovenski obrtni ioli, bil bi grof Coronini lahko dirimiral se svojim glasom, ali ni storil tega, da se ne zameri Slovencem!! Ta filoslovenska občutljivost mora biti tista bolezen v prejasni rodbini b e r g a m a š k i, ki je dala Slovencem prvaka: grofa Alfreda C o r o n i n i j a. Grof Fran se nazivlje Italijana, pa govori nemški !■
Tem izlivom grde nehvaležnosti in lažnjivosti pridodaje še „Corriere" : Ni ravno slabo to. Le potrpljenje! Da bi le grof Fran prepovedoval nemški in lomil italijanščino: ali on izborno lomi slovenščino ! V Št. Petin, v prijaznem selu, kjer je grof Fran županom, razobesili so dne 15. t. m. — ruskih zastav, dovoljenjem g. župana. V Št. Petru so bili pred prejšnjim županom Hrobatom laški spisi, in italijansko in furlansko je govorila večina prebivalstva v tej občini. Sedaj, pod župa-novanjem Coroninija, je vse slovensko. To je lepo italijanstvo".
Tako je torej cvetje iz vrta ,Corriere*vega. A tudi v to cvetje se je zabol trn — naš pri vsaki krivici neizogibni „Piccolo*. Ta-le daje ped nos „Corrieru", češ, saj si ti najbolj branil grota Frana povodom zadnjih deželnozborskih volitev ! Ali ga nisi poznal poprej?! Ali nisi poznal slabosti tega moža?!
Z naše strani pa še par opazk. To so grozni grehi: grof Fran Coronini je poslovenil vas šem-petersko, uvel je tam slovensko uradovanje inko-nečno daje razobešati — ruske zastave. Ekscelenca, tega si pač niste mislili, da zaidete kedaj med Ruse! Na take neslanosti ni da bi človek odgovarjal zaresno, kakor bi bilo brez-miselno prepirati se s takimi falzifikatorji zgodovine, ki kar jednostavno lažejo o narodnem značaju pokrajine v minolih časih. Le jedna opazka v „Corrieru" je morda resnična in na to opazko hočemo odgovoriti resno, a čisto na kratko. To je opazka o uradovan'u šempeterske občine nekdaj in sodaj. Naš odgovor bćdi le ta: župan Hrobat, ali kakor se je nazival, je županoval tedaj, grof Fran Coronini pa županuje danes. Nekdaj smo živeli v dobi mrtvila avstrijskih Slovanov in v dobi absolutizma, danes živimo v dobi konstitucije in duševnega preporoda slovanskih plemen. Nekdaj ni bilo zakonov o jednakopravnosti vseh narodov, danes pa imamo tak temeljni zakon!! In popred ne bode miru, za to hoče skrbeti probujajoče se čilo in zdravo slo-Vanstvo, dokler se ta zakon ne izvede do zadnje, skrajne mu posledice. Ne tožite torej grofa Frana, ampak tožite, ako res že morate valiti krivdo na druge, zgodovinski razvoj in preporod Slovenstva, in na vse zadnje tudi Previdnost božjo, ki je tako določila, da mi ustajamo v današnjih dneh in -- v a s j e strah!
Konečuo pa bi vendar le radi vedeli, kako prijajo njegovi ekscelenci, grofu Franu Coroniniju, taki pojavi — laške hvaležnosti?! Sicer pa menimo, da še doživimo Časov, ko bode grof Fran zagovarjal one, ki so taki, kakoršni — ne bi smeli biti.
K poslednji dopolnilni volitvi na Kranjskem omeniti nam je v pojasnilo vesti, objavljene v poslednjem izdanju našega lista med politiškimi vestmi pod zaglavjem .Pri včerajšnji dopolnilni v o 1 i t v i", da je po krivdi korektorja ostala v tej vesti tiskovna pogreška, ki za-
tijuje baš nasprotno onemu, kar smo hoteli reči mi. V 11. in 12. vrstici te vesti, števši od zgoraj,
čitati je stavek: ...... smo vedno prorokovali
onim, ki so po vsej sili hoteli rušiti vero na Kranjskem*. Tega mi nismo hoteli reči, marveč
nasprotno:.....ki so po vsej sili hoteli rešiti
vero na Kranjskem*. Pogreška sama na sebi je sicer toli malenkostna — prišla je v besedo .rešiti" le črka u namesto e —, da se kaj lahko primeri, kjer treba delati v naglici, vendar pa je zelč važna, ker je pretvorila ves zmisel dotične vesti. Naj torej čč. naši čitatelji blagovoljno vzem6 na znanje to našo izjavo.
Občinske volitve na Dunaja. Danos torej se je začela obnovljena orjaška borba med liberalci in krščanskimi antisemiti na Dunaju, borba, za kojo se mora posebno zanimati tudi sedanja vlada, zlasti pa nje načelnik. Ako bode izid tak, kakoršnega se pričakuje v obče, (in tudi v liberalnem taboru se ne udajajo nikakim iluzijam) potem še le pride prav živo pred oči grofu Ba-deniju, koliko politiško pogreško je bil storil, da ni predložil Luegerja v potrjenje županom dunajskim. Po svoji lastni krivdi stal bode zopet, a brez potrebe, pred velikim in kočljivim vprašanjem, da-li naj bode še v bodoče vzrkračena občinska avtonomija prvi občini v državi. To vprašanje je sila odijozno. A ne le to, ampak rešitev bode sedaj kočljtveja nego je bila prvikrat. Jedenkrat se vlada lahko postavi po robu odločni volji ogromne večine prebivalstva, v drugič utegne postati stvar nevarna za obstanek vlade. Ako se prebivalstvo prestolnice v drugič in odločno postavi proti vladi, potem je došel tudi za to poslednjo trenotek, da mora dvakrat pomisliti, predno enkrat ukrene. Po zopetni zmagi antisemitov — in ta zmaga je skoraj gotova — bode položenje dokaj resno. Kajti to je gotovo, da eventuvalna bodoča večina izvoli zopet dra. Luegerja Županom dunajskim in grof Badeni bode stal pred alternativo : ali nadaljevati boj proti volji večine z na-daljno suspenzijo občinske avtonomije, ali pa pri-poznati, da je prvikrat nekoliko zavozil. Prvo je silno odijozno za vsako konstitucijonelno vlado, drugo pa je — nekoliko grenko. In ako se odloči za to poslednjo rešitev, za pripoznanje dra. Luegerja, potem moramo še-le prav ponoviti že gori stavljeno vprašanje : ali je bilo treba tega boja ?! Vemo sicer in poštevamo ozire, ki so vodili grofa Badenija, ozire, ki se dotikajo važnega vprašanja obnovljenja pogodbe z Ogersko; ali vendar menimo, da je za grofa Badenija in vsako avstrijsko vlado bolja zaslomba lepo soglasje s prebivalstvom te državne polovice, nego pa vsi lepi obrazi ogerskih mogočnežev. In kako misli to prebivalstvo brez razlike narodnosti in politiškega mišljenja o obnovljenju pogodbe z Ogersko, o tem so lahko poučili tozadevni sklepi deželnih zborov in raznih drsgih korporacij. Ako so toraj Dunaj-fiani zadovoljni z županom Luergerjem, zadovoijni morajo biti tudi Madjari. To so razmišljevanja, ki se dane*, ob začetku volilne borbe na Dunaju, usiljujejo nam, grofu Badeniju pa morda — tudi!
Nov Škandal na Ogerskem. Ni še potihnilo govorjenje o škandaloznih poneverjenjih Pulszkega, Miklosa in drugih, in že ima Ogerska nov škandal, izvirajoči iz splošne korupcije na Ogerskem. V Budimpešti pj ičela je namreč disciplinarna preiskava proti policijskemu svetovalcu Hugu Chudyju. Kolikor je dokazala preiskava doslej, poneveril je Chudy leta 1894. svoto 312 gld., letos januvarja meseca pa 300 gld. Chudyju dovolil je vrhovni mestni kapetan dopust do končane preiskave.
Dogodki v Bolgarski. Iz Sredca poročajo, da so v nedeljo v tamošnji katoliški cerkvi molili za zdravje bolgarskega naroda, namesto, kakor dosedaj. za blagor bolgarskega princa.
Italija v Afriki. Vedno jasniše kaže se vojni načrt Menelikov proti Italijanom. Ta izvaja se sicer počasi, toda železno doslednostjo. Menelik je potisnil Baratierijevo vojsko sčasoma daleč na sever in sedaj vse kaže na to, da jo hoče obkoliti s pomočjo upornih plemen. A ustaja narašča kljubu službenemu tajenju. O tem svedočijo jasno privatna poročila, došla iz Eritreje v Rim. Službena poročila namreč zatrjujejo, da je dežela Okulž - Kusaj (na juguzapado dosedanje Eritreje, severno Adigrata) doslej popolnoma mirna. To pa nikakor ni res. Ljudstvo je strašno razburjeno, posebno v onem ozemlju, ki leži med krajema Se-
nafe in Kalai (severno Adigrata, južno Asmare). Menelikovi odposlanci da so obvestili prebivalce teh krajev, da isti v kratkem dospe s svojo vojsko tje. Ako bi se to uresničilo, pravi dotično poročilo, potem se digne'vsa pokrajina Okuli liki jeden sam mož proti Italijanom. Potem bi bila Baratieriju zaprta pota v središče Eritreje, v tem ko bi ustavili prihajajočo pomoč uporniki, ki stražijo v gorovju na severu.
Nadalje zatrjujejo zasebna poročila, da je vedno še videti Menelikov Sator v dolini pri Adui kjer taboruje je-len del Menelikove vojske. Italijanski ogleduhi zatrjujejo, da se četa Šoancev raz-tega sicer polagoma, toda stalno ter da se hočejo isti raztegniti do onkraj reke Mareb, katera je v sedanji dobi izvrstna komunikacija. Na ta način bi Menelik storil velik korak da konečnega ob-koljenja Baratierijeve vojske, zajedno pa bi združil svoje čete z uporniki v deželah Agamč in Okute.
General Pelloux, bivši vojni minister, stavil je vladi take pogoje za vrhovno poveljstvo v Afriki, da jih vlada ni hotela sprejeti. Zahteval je n. pr. instrukcij črno na belem (Baratieriju je dala vlada prosto roko), dovoljenje, da se sme umakniti italijanska vojska do Asmare, poleg že določene pomoči še 15.000 mož itd. Ker vlada na vse te pogoje ni hotela ali ni mogla pristati, ostal je general Pelloux lep6 doma, nameto njega pa je odpotoval v Afriko general Baldissera, da prevzame vrhovno poveljstvo namesto Bara-t i e r i i a.
Finančno stanje Italije je sila žalostno. K slabemu gospodarstvu pridružili so se še nepotrebni izdatki za vojno proti Ab^sincem. Kurz ital. rente je te dni že padel na 78 # in gotovo pade še niže, če tudi se ital. papirji obrestujejo mnogo bolje, nego oni drugih večih držav. Da gre Italiji finančno prav slabo, priča najbolje nedeljski gospodarski pregled „Neue Freie Presse*, ki je sicer jako prijazna nasproti vsem državam, kjer gospodiyejo židje. Ta veleuplivni list pravi namreč, da je nekdo v Evropi jako bolan in ta daje Italija. Vojaki v Afriki prelivajo brezupešno svojo kri. Nikdar še ni bilo take nespametne vojne, ki požira menda vsaki dan jeden milijon lir. Od kod naj Italija vzame denarja. Novih davkov že izse-sanemu ljudstvu ne morejo več naložiti, posojilo pa bo moči skleniti le pod najtršimi pogoji. Italija se nahaja v jako resni nevarnosti in politiška kakor gospodarska katastrofa se odkloni le še, ako se koj sklene mir
Kaj ne pomeni to že nekako napoved splošnega poloma v Italiji? In s tako državo je naša zvezana ter ima še ostati. O joj, o joj!
Važna angleška sodba o Italiji Vplivni londonski list ,Daly Telegraph" obelodanil je zanimiv članek o italijanski vojni v Afriki. Članek pravi, da kljubu vsemu prijateljstvu, ki je goji Angleška do Italije, vendar ni možno odkrito reči, je-li naj bi bilo želeti Italiji zmage ali pa poraza. Naj se razvije stvar v Afriki že tako ali tako, Italija bode konečno na vsak način gmotno ugonobljena in brisati jo bode treba izmed števila velevlasti j. Rusija nikakor ne dovoli, da bi Italija zasedla Abesinijo, Francozka pa ne dovoli, da bi Italija zasedla Har-rar. — Kaj bode torej imela Italija od tega, ako tudi reši svojo „čast* ?
Na otoku Kreta, stoječem pod turško oblastjo, je jelo zopet vreti. Dogajajo se izgredi proti kristijanskemu prebivalstvu.
Različne vesti«
Bolezen dr. Ante Starčevića. Kolikor razvi-dimo iz poročil v Zagrebških listih o bolezni hrvatskega prvaka dr. Ante Starčevima, se bolnika doslej ni obrnilo na bolje, a na vso srečo tudi ne na slabše. Bog dal, da bi se obrnilo na bolje temu odličnemu možu!
Čemu Imamo mestne stražarje? To vprašanje nam se vsiljuje nehoti v očigled onih sto in sto ljudij ki so ob včerajšnjem viharju ponesrečili neposredno zaradi tega, ker se ne izpolnjujejo naredbe mestnega magistrata. Kakor obče znano, obstoji kakor po drugih mestih tudi v Trstu naredba, glasom katere morajo lastniki hiš vselej, kadar zmrzuje na tlaku, dati posuti trotoar pred svojimi poslopji žaganjem, pepelom ali kakoršno-
koli drugo tvarino. No, neatevilno hišnih gospodarjev pa včeraj tega ni s t o r i l o in vsled tega je mnogo, mnogo oseb zdrsnilo na ozledenelem tlaku ter se ali pobilo, ali pa si ce!<S zlomilo svoje zdrave ude. Magistrat pa ima svoje stražarje bržkone zaradi tega, da strogo nadzorujejo, je-li občinstvo izpolnjuje naredbe občinske oblasti, ter da opozorijo malomarne na izpolnitev istih ter jih, če je treba, ovadijo, (Kakor so minolo leto ovadili društvo »Sokol*. St.) da bodo kaznovani. Kje pa so čepeli o včerajšnjem viharju slavni mestni stražarji ? Zastonj bi jih bili iskali. Mar troši ob-občina denar za te stražarje samo zaradi tega, da poganjajo „babe", ki so slučajno posedle s svojimi koši tje, kjer to ni dovoljeno? Ali zaradi tega, da se kažejo v .paradi* na sv. Justa dan in o takih »slavnostih", ki jih prireja magistrat??
Razpisana poitarska služba. Za poštni urad, ki se osnuje pri Sv. Nedelji pri Vižinadi, okraj Poreč, razpisana je služba poštaija. Plača iznaša 150 gld. na leto ter 40 gld. odškodnine za pisarniške stroške. Jamčevine je treba položiti 200 gld. Prošnje v teku treh tednov c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu.
Vrama. Nenaravno, zgodnjo spomlad pretrgala je kruta zima, toda le v toliko, da je prav občutno pokazala svoje pravo. Včerajšnji dan nam je pokazal očevidno, kaj se pravi »zimski vihar". In ta vihar bil takd strašen, da so morali ustaviti ves promet na suhem in na morju, iivzemši ielezniški promet, ki pa se je imel boriti tudi silnimi težavami. Neštevilno ljudij se je pobilo več ali manj hudo, zdrsnivši na tlaku, pokritim gladko skorjico ledu. Danes pa je zopet posijalo prijazno solnee, in imamo prav prijeten zimski dan, dasi burja ni še polegla popolnoma. Zima hotela se je s svojo kruto silo bržkone samo »malo pošaliti".
Iz raznih mest naše monarhije došla so poročila o silnih zametih, tudi v Pulju je snežilo, da je bilo veselje. A dovolj snega je padlo tudi v Benetku, Livorni, Spaciji, Piacenzi in celd v Genovi. Na Francozkem je hud mraz; tak6 n. pr. imeli so včeraj v Marzilju v solnčni, južni Franciji, 13 stopinj pod ničlo!
Za odpuifeena kaznence. Mestna delegacija tržaška odobrila je svoto 8S gld. 40. nč., s katero je bil prekoračen določeni kredit za nabavo obleke ubožnim, v Trst pristojnim odpuščenim kaznencem. Zajedno je določila v isti namen se svoto 100 gld.
Marija Žuljan pomiloifiana. Naši čč. čitatelji se morda še spominjajo na naše poročilo o porotni razpravi tržaškega sodišča proti Mariji Žuljan, oni nesrečnici, ki je bila dnč 9. avgusta min. leta vrgla pri Ricmanjih svojo 14 mesecev staro hčerko v vodnjak, ker ji je bil nje mož vedno očital, da je dete nezakonsko. To nesrečno ženo obsodilo je tržaško porotne sodišče dnč 21. novembra min. leta na smrt na vešalih, kajti razsodba porotnikov bila je soglasna, da je žena kriva umora, toda e večino glasov so zanikali porotniki, da žena ni bila pri pravi pameti, kar je naglašalo spričevalo sdravikov - izvedencev. Proti tej obsodbi je bil uložil branitelj Žuljanove utok, katerega pa je zavrglo najviše sodiiče. Nj. Veličanstvo cesar je na podlagi posebnega predloženega Mu poročila p o m i 1 o s t i 1 obsojenko, »pregledavši ji smrtno kazen. Najviše in kasacijsko sodišče spremenilo je kazen v dvanajstletno ječo.
K umoru in poskuianemu s-momoru na Vrdali. Doznajemo, da se je obrnilo morilcu Škrlu toliko na boljše, da se nadejajo zdravniki, da utegne o-zdraviti.
Včeraj zjutraj je zdravniško-sodnijska komisija razparala truplo žrtve Antonije Candotti. Prisotna bila je tudi komisija vojaške oblasti. Paranje je dokazalo, da je dobila Canditti tri hitce iz revolverja v prsij. Vse te tri rane bile so sicer nevarne, nobena pa ni bila smrtna. Smrtno rano je prizadel dekletu Škrl z nožem. Nož je narezal srce in vsled tega morala je sirota umreti v istem trenotku. Škrl sicer taji, da j ustrelil na dekleta, priznava pa, da jo je zabodel z nožem. Zairjuje zajedno, da ima v Pulju shranjenih več pisem svoje zaročnice, katere mil je pisala lani. Iz teh pisem da je razvidno, da sta bila oba sporazura-Jjena umreti skupno, ako Škrl ne bi bil v pol oženj u v kratkem poročiti se s Candottijevo.
Burja prevrnila vlak. Iz Delegagrada javljajo včerajšnjega dne: Strašen sunek burje vrgel je danes blizu postaje Malinovac vlak iz tira. ki je
bil namenjen iz Belegagrada v Kragujevac. Lokomotiva in šest vagonov se je prevrnilo in se močno poškodovalo. Hudo ranjenih je bilo šest popotnikov in par oseb spremstva.
Ogenj na železniškem vlaku. O vesti, priob-čeni pod tem zaglavjem v večernem izdanju od minolega torka, došli nam so še nastopni podatki, oziroma pojasnila:
Omenjenega dne priklopili so se v Gorici mešanemu vlaku št. 1011, došlemu iz Italije ob 5. uri zjutraj, 14 vagonov, med katerimi sta bila tretji in Četrti za strojem visoko naložena z metlami in pokrita s plahto za dež. V Tržiču ni še nikđo kaj posebnega zapazil pri omenjenih vozeh, a komaj 2 kim. od postaje proti Devinu je bil že četrti voz v svitlem ognju, in v naglici ni bilo mogoče storiti druzega, nego odstraniti ostali vlak. Ker pa ni bilo mogoče odpeti le četrtega voza, se je to storilo za petim vozom, kateri je bil prazen in je tudi zgorel do koles. Ta dva voza bila sta oddaljena od zadnjega dela vlaka toliko, da ni bilo nikake nevarnosti več, prve tri vozove pa je peljal strojevodja v Nabrežino. Tja dospevši jelo se je kaditi tudi iz tretjega voza in v nekoliko minutah je i isti svitlo gorel, ne da bi bila mogoča kaka pomoč. Ponesrečil ni nikdo. Neumevno pri tem pa je to, da ae na južni železnici vozi take vrste blago pri osebnih vlakih, in da se jih uvršča pred pošto in popotniki ter prav pri stroju. Očevidno je vsakomur, da se mora po iskrah iz stroja vneti in da je tako postopanje igra z osebno varnostjo potujočega in plačujočega občinstva. Ni nam dolžnost razsojati, kdo je temu kriv, a le to bi želeli, da dotične oblasti nekoliko posežejo tu vmes. Kaj poreče k temu nj. eksl. gospod železniški minister ?
štrajk v Labinju. O tem št^jku poročajo včerajšnjega dnč iz Labinja: Dnč 21. t. m. ustavilo je delo kakih 40 delavcev v premogarnah pri Vinču, sedaj so se pridružili tem štrajkovcem vsi delavci iz premogarn pri Karpsnu. V«rok temu štrajku je ta, ker delavci jako malo zaslužijo, kajti delo je omejeno le na 18 dnij na mesec. Danes vršila so se pogajanja s štrajk ovci posredovanjem rudniških uradnikov in politiške oblasti. Vodstvo premogarn odklonilo je odločno kakoršno-koli povišanje mezde In tudi ne mara povišati število dnij, v katerih koplje premog. Doslej se mir ni kalil.
Italija v Afriki - pa le za amah! Iz Trsta nam pišejo: Znano je, da izdeluje neka avstrijska tvidka, toliko priljubljeno (?) pijačo „amaro di Baratieri". S to pijačo Be baje takoj popravijo pokvarjeni želodci. Kakor čujem, si je tudi Mene-lik svoj želodec pekvaril toliko, da ne more nikakor prebaviti italijanske kulture, a tudi omenjeni lek mu nikakor noče hasniti. Vsakakor pa si hoče »neguš" zboljšati sveje pokvarjeno zdravje in bede neka druga tvrdka počela izdelavati lek pod ime-no m „dolce di Galliano*. Skušnja nas pouči, v kol ko bode to koristilo. Tudi se govori, a ne vem, je-li resnično ali ne, da se uvede v italijanski vojski v Afriki neko črnilo, zvano „patina di Adi-grat". Vederemo!
Loterijske številka izžrebane dne 96. t. m.: Brno	2, 25, 72, 84, 27.
Najnovejie vesti.
Dunaj 27. V včerajšnji plenarni seji dunajske borzne komore sklenili so odposlati obem zbornicam državnega zbora peticijo gledć vladne predloge o davku na borzo.
Dunaj 27. Proračunski odsek izročil je vladno predlogo o mirovinah državnih uradnikov poslan-
cema lru. Beerju in Lupulu, z nalogom, da skupno sporočita o tem predmetu tekom osmih dnij.
Przemysl 26. Blizu postaje Sadova-Višnija povozil je brzovlak dva delavca do smrti, dva druga pa je hudo poškodoval. Strojevodja ni bil kriv na tej nesreči, toda vzel si jo je toliko k srcu, da se je vrgel po noči pod vlak, ki je razkosal tudi njega.
Madrid 27. Komori (zbornici) so razpustili. Nove volitve bodo tekom aprila meseca, zbornico pa se sestaneti zopet dne 11. maja.
Sredec 26. »Agence balcanique* poroča: Povodom rojstvenega dneva kneza Ferdinanda bila je v stolni cerkvi slovesna služba božja s zahvalno pesnijo. Te cerkvene slavnoati udeležili so se knez, ministri, vsi diplomatje (med temi ruski, francoski in srbski zastopnik). Potem je bilo razgledovanje vojaške posadke v Sredcu. Kljiibu slabemu vremenu zabralo se je mnogo občinstva, ki je vsklici pozdravljalo kneza. Po razgledovanju posadke šli so vsi diplomatje skupno v knežev dvor, da mu čestitajo. Zvečer bilo je mesto razsvetljeno in v zastavah. Razns điplomatiške agenture razobesile so zastave.
1'pgovlrutih« br»OJ»vM«
Baalropeltft. PSenion je*en 7.12—714 l'S<>ni<'* »h spomlad 1898 H 83 —.— -to 6.84. 0«i sa spomlad 5>3—5.95
—	— Ki. /a spomlad «.33 6.34 Koruza a* oktober —.—
inaj-juui 1696 4.31-4.82
PSeniea novu od 7* kil. f. 6 85-7 — od 79 kit. f. 6-95-7.05.. od »0 kil. f. 7.00— 7.10 od 81.kil r. 7 05
—	715, 0(1 na kil. for. —.--.— .lečnjnn 5'40 -7.80
proso 5*95—A'35.
Pšenica : Povpraševanje omejen*. Prodaja 12000 met. st. mt. st. 5 nt. ceneje. Treme : milo.
Praga. Nerafinirani «ladk«r f. 16.16. ——., >a maj 16.10. Oktober-deoember 14 60. Malo mirneje.
Praga. Centrifugal novi, postavljen v Trst s4 carino vred odpoliljatev precej f. 84*—34.60 Concasaa
34.60—35-- Četvorni 36---36.50. V glavah (sodili) 36-60
37.60 jako stalno. Silpo rastoSa.
Havre. Kav* Haiuon goo<l averag* ta februvar 78* sa j osi 77 50. Mlačno.
Barnbarpf. Bariton gon<? nversp® z t m srn 94.75 ta maj 64.95 aa september 61.95. Mirno.
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripasnano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva sa pe 40 nvČ., 70 nvft. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se blagovoljna to splošno priljubljeno domače sredstvo >• kratko kot
Bicbtajer liniment i „sidrom"
ter saj se previdnostno vsprejmejo le take gfkl«-nice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko .sidro".	Tf^mm
Riehterjeva lekarna kij
, Pri zlatem levu" v Prani. SlV^
IVAN H. POHLY TRST
Ulica Coroneo St. 9. zastopnik
PiamliiCoMit
V BUDIMPEŠTI
priporoča najtopleje spoštovanim prijateljem izdelke tega znameni:egu mlina.
Vsakoletna produkcija milijon meterskih stotov.
Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo
MT- cene z nova ZNIŽANE
Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta Bestava stiskalnic ima najvočo pritiskujočo moč izmed vsehdrugih, kakorinih • koli stiskalnic.
Stiskalnice ze masline, hidravliSke stiskalnice, brizgaljke proti peronospori, Verniorelove sestave.
Te moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, tlačilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu.
Ig. Heller, Dunaj
lI/2, Praterstrasse 49.
Cenik« in spričevala zastonj !
Iščem zastopnikov! Čuvati se je ponarejanj !
Dunajska bona Vt. februv«rjai
ima.
včeraj	danas
Držami dolg v papirju .... 101.—	100.95
. , v srebru .... 10105	101. -
Avstrijska rent« v slatH . . . 129.05	199.30
„ „ v kronah . . . 101.M	101.40
Kreditna akcije.......»78 76	375.75
London lOLst....... 120 70	120 65
Napoleoni..... ... 9.6«'/,	"-M
20 mark ...... 11.79	11.79
100 itaij. lir . . . 42.R5	49.70
Laatmk političnu druAtv« „Edinonti". Isdavatalj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tinkama Dolenc v Twtu.