TRST, sobota 3. decembra 1955 Uto XI. - Št. 286 13305) PRIMORSKI DNEVHIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93*808, 37.338 »HtDNISTVO: UL. MONTECCH1 It. 6, II. nad. — TELEFON JJ-MI IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. ,.,«-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pelllco 1-11.. Tel. 33-83 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — UL. SV. FRANČIŠKA It. 29 — Tel. j. ... ruu luž.. u\..u\.n. ut, .»_ . ttt.tu , u., ... ... uuunua. uu ........ ... uu — , ...iui. ..-..J CENE OGLASOV: Zi V53k 1010 ‘ne v Slrlnl 1 stolpca: trgovski 60, finantno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI Postni Ljubljana, » sporu e še ne S? med vlado in profesor)! kažejo možnosti rešitve *lska fronta zavrača trditve prosvetnega ministra Rossija In Ukazuje možnost zaostrenega stavkovnega gibanja do božičnih ščitnic - Parlament se oklevajoče loteva „soolalne faze** - fan-W o volitvah ustavnih sodnikov - Desnica ie vedno razburjena (Od našega dopisnika) 2, — Tudi danes se profesorjev nadaljuje. jJ* v srednjih šolah se bo S* Začel šele v ponedeljek, L® telo verjetno je, da bo tj8 stavka proglašena že nji teden> po dveh ali /1 dneh pouka. Profesorji ®*mreč sklenili nadaljevalo akcijo do zadnjega, ,j"vsem tudi zato, da jih ne v*ada presenetila z vsili?8 končno rešitvijo med wl8n‘mi počitnicami, ko ni-/8 možnosti obrambe. Ta-IJJ* med drugim tudi iz-f d sekretar šolske fronte. „1® drugi strani je vlada že , rat dejala in ponovila, da . bo spuščala v pogaja ( s sindikati šolnikov, če ,jMej stavka ne konča. Polj*) se j« torej skrajno za-u. ( in skoraj bi se moglo /•da je zašel v slepo ulili Zlasti še, ker vlada nika-L »e kaže namena, da bi .j, na bistveno izboljša-ifj, svo-jih predlogov in se t™k|ala zahtevam šolnikov. ,\i Weraj je dejal prosvetni /Mer Rossi v svojem ra-til em govoru, ki ga je odo-/ tudi ministrski svet, da |t/‘8da zaveda, da je do zdaj IjOla vse, kar je mogla, da Ostrega zahtevam učnega V)8. da pa mora imeti t/ tlo pred očmi težavni po-jSj državnega proračuna, če braniti vso nacionalno “Pnosts. ,£8*8.ka fronta je danes od-fc /'la na Rossijgv govor in Ctevilke, ki jih je minister Wla*. Izjava, ki jo je pre-:/ .Slavni tajnik sindikata $2?)® 80*e Pr°I. Pagella, obli le ministra, da je hotel ■L^hkrat pred javnim mne-Postaviti na glavo de-stanje« in dodal, da «,8 fronte s stavko ni ho-izpostaviti vlade pritisku. L bi škodoval n jenemu ugle-, Izjava nadaljuje, da kaže. K doče vlada zaostriti polomi, iz česar je mogoče ute-JJeno sklepati, da ne na-va na noben način no-1 skupne vsrfte 20 mili-ai-ki bi se razdelila med '% osnovnošolskih učite-srednješolskih profesor-, 'h univerzitetnih asistenco polemizira izjava šol-‘fonte s številkami, ki jih /8Vajal minister Rossi. Iz-i(, Poudarja, da je minister kisi kosmate dohodke, ne i/sko plačo, ki je zaradi it/Ijajey povprečno za 17 hj dižja. Na drugi strani je ^*ter navajal predvsem V redkih profesorjev m Coljev, ki so dosegli s jbl vrh kariere, zamolčal V6 Plače večine profesor- ij. »vmesni rešitvi« imajo /?°rji višjih srednjih *ol .W8®tku sprejema v stalež lir* rti ono Q l(*t 'iM k Na drugi strani pa zna biti parlament tudi zelo hiter; v diskusiji, ki je trajala točno 3 minute, je včeraj senat o-dobril 330-odstotno podražitev šoferskih knjižic — od 3.000 na 10.000 lir letno. Čeprav so nekateri tudi za danes napovedovali, da bo predsednik republike imenoval svojih pet ustavnih sodnikov, se to še ni zgodilo. Prav tako še ni mogoče z gotovostjo reči, koga je Gron-chi izbral. Vendar se zdi gotovo, da je Enrico De Nico-la, prvi predsednik republike, pristal na imenovanje, tako da je zelo verjetno, da bo izvoljen za predsednika sodišča. Ostali bi bili po današnjih napovedih naslednji: prof. Arturo Jemolo, docent cerkvenega prava na rimski univerzi, prof. Constantino Mortati, profesor ustavnega prava na neapeljski univerzi, prof. Tommaso Perassi, ki uči mednarodno pravo na rimski univerzi, in prof. Giuseppe Petroncelli, profesor kazenskega procesualnega prava na neapeljski univerzi. Petroncelli velja za simpatizerja desnice in njegovo ime so omenjali, ki je šlo za zamenjavo Condorellija z drugim kandidatom, ki bi bil sprejemljiv za monarhiste. Toda Covelli je izjavil, df njegova stranka ni omenila Petrocellijevega imena in da njegovo imenovanje nikakor ne bi pomenilo nadomestila za udarec, ki so ga doživeli pri volitvah ustavnih sodnikov v parlamentu. Na splošno vztrajajo monarhisti in neofašisti v polemiki in grozijo celo z nekakim lastnim izoliranjem od parlamenta. Včeraj se Covelli in Roberti nista udeležila seje predsedstva poslanske zbornice, temveč sta poslala predsedniku Leonu pismi, ki ju je mogoče imeti za žaljivi. Danes je Leone o-bema odgovoril. V svojih pismih trdi Leone, da »zavrača nevzdržne trditve« in pred- vsem obžaluje. da se v pismih, namenjenih njemu, iz. ražajo sodbe o predsedniku drugega doma parlamenta. Fanfani, ki je govoril danes na otvoritvi razstave katoliškega tiska, je med drugim javil, da si je demokristjanska stranka pred mesecem dni, ko so se približevale negotove volitve ustavnih sodnikov, »zastavila nalogo, da pripomore k ustanovitvi sodišča« v skladu z Gronchijevo nastopno poslanico, Obenem, je nadaljeval Fanfani, si je demokrist-jansko vodstvo zastavilo cilj, da pri tem zavrne «direktne in prikrite manevre s te ali one strani«, katerih namen bi bil, ustvarjati nesoglasja v vladnem centru in delati težave Segnijevi vladi. Vsi ti cilji so bili doseženi, je dejal Fanfani, «čeprav tradicionalna lazdeljenost in nepopustljivost desnice ni dovolila tiste razdelitve obeh kandidatov manjšine, ki smo jo iskrena želeli in poskušali doseči«. A P. TITO O ODNOSIH z Etiopijo in Egiptom Predsednik republike je odpotoval včeraj iz Šibenika z „Ga-"v Etiopijo • OrašKovič o morebitnem obisku Izraela (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Predsednik republike Josip Broz-Tito je odpotoval danes ob 13.40 iz Šibenika na uradni obisk v Etiopijo in Egipt. Pri otoku Zlarinu ob izhodu iz Sibeniškega preliva sta predsednika, ki potuje na «Galebu» pozdravila rušilca »Biokovo« in »Durmitor« in se pridružila «Galebu». S predsednikom republike so potovali tudi člani njegovega spremstva. Pred odhodom iz Šibenika je predsednik republike izjavil jugoslovanskim novinarjem, da je obisk v Etiopiji in Egiptu več kot vljudnosten, kajti Jugoslavijo vežejo z obema državama prijateljski odnosi. «Odnosi z Etiopijo so sicer novejšega datuma, toda glede na medsebojne naših medsebojnih odnosov. Ze med zadnjim sestankom s predsednikom Naserjem se je pokazala enakost pogledov na mnoga vprašanja«. Maršal Tito je izrazil svoje zadovoljstvo. ker bo lahko s predsednikom Naserjem ponovno izmenjal mišljenja o raznih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, in obiskal Egipt, ki se vztrajno in z velikimi težavami bori za gospodarski razvoj in za ohranitev neodvisnosti. »Prepričan sem, da bo naš obisk v Egiptu pomemben za nadaljnji razvoj gospodarskih in drugih odnosov med našima državama«, je zaključil predsednik republike. Na današnji tiskovni konferenci je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič izjavil, da simpatije naših narodov, so 1 je obisk predsednika republi-ti odnosi dosegli precejšnjo j ke v Etiopiji in Egiptu izraz stopnjo prijateljstva in poka- sedanjega prijateljskega sode-zali možnost, da se gospodar- | lovanja Jugoslavije z obema ski odnosi razvijejo do večje ; državama, prizadevanje za ^Stopnje«, je poudaril Tito, «Mislim, je nadaljeval predsednik republike, da bo tudi naš obisk v Egiptu velikega pomena za nadaljnji razvoj Odločilni trenutki v OZN glede sprejema novih članov V krogih OZN Se vedno upajo, da bodo sedanja prizadevanja Imela uspeh, kljub čangkaJJkovemu Izsiljevanju - Predlogi zabodnib držav In Kanade za delen sporazum o razorožitvi 'o/ lir plače, čez 9 let ! j°> čez 15 let »1.250, če/ k?1 110.250 lir, profesorji Ih? Srednjih šol v začetku in i„» HO 75(1 i *:• čez 30 let pa 89.750 ‘ij e plače, profesorii stali ,C pa v začetku 43.750 M1 po 30 siu*be Mm . lir. Se težavnejši je 45.000 nestalnih profe-Jij/'.. ki imajo po »vmesni t/j18, če poučujejo polno NEW YORK, 2. — V posebnem političnem odboru so danes nadaljevali razpravo o sprejemu novih članov v OZN. Formoški delegat Ciang je izjavil, da absolutno nasprotuje sleherni formuli, ki določa skupen sprejem določenega števila držav. Obtožil je Sovjetsko zvezo, da hoče izsiljevati Združene narode v zvezi s tem vprašanjem, ter je izjavil, da bi sporazum o skupnem sprejemu 18 držav pomenil »brezpogojno predajo OZN Sovjetski zvezi«. Dal je tudi razumeti, čeprav ni tega izjavil, da bo v Varnostnem svetu uporabil pravico veta, da prepreči sprejem Zunanje Mongolije. Dodal je, da ne bo glasoval za sprejem ostalih štirih držav, ki jih podpira Sovjetska zveza, t. j. Albanije, Bolgarije. Madžarske in Romunije. Izjavil je dalje, da je naklonjen sprejemu ostalih držav, glede katerih bi morali proučiti kandidaturo. V VVashingtonu izjavljajo da Dulles upa. da Cangkaj-šek ne bo preprečil s svojim vetom sprejema 18 držav v OZN, in da je prepričan, da bo popustil zaradi dveh poslanic, ki mu jih je poslal Eisen. bower. V Tajpehu je Cangkajškov predstavnik sicer danes ponovno izjavil, da bo njihov predstavnik v Varnostnem svetu postavil veto proti sprejemu Zunanje Mongolije, do- I.ljj nižjih srednjih šolah jfjj_lir, diplomirani profe- Ph «. , «5.750 lir mesečne pla- fe* “ lž. 42.700 lir. tj/'’8 šolske fronte zaklju-itLda so se sindikati sred-‘tiih ega učnega osebja, Pili s0 konec maja pre- ijj|. stavko, brezuspešno po-!«t celih 6 mesecev in so •% .Prešli v akcijo v zad-\'®dnih, ko jim je to pred f lipami še mogoče in da jW8l borijo zato, da ne bi m/ “ta dolga leta na repu fllw°s!alih državnih name- U v*- ‘>l/^tem ko se je nekoliko P»Vt? Polemika o izvolitvi (!* sodnikov, bi se moti poslanska zbornica in se- ll>art0^ovno lotiti svojega za7 1 i/Hlnega dela, tako da bi ••etjPPho lahko začela ona !>i _ socialna faza«, o ka-is e govori že leta in leta, pl* se še nikoli ni resno dal pa je, da je vse odvisno od možnosti kompromisa med debato v posebnem političnem odboru. Grški zunanji minister Spi-ros Theotokis je v Atenah danes izjavil, da bo Grčija glasovala proti sprejemu Bolgarije in Albanije v OZN. Dodal je, da ga je obiskal sovjetski poslanik v Atenah in ga pozval, naj bi Grčija glasovala za skupen sprejem Vseh 18 držav. Med razpravo o razorožitvi v političnem odboru je državni tajnik v Foreign Officeu Nutting danes predlagal, naj pododbor velesil, ko bo zopet začel svoje delo, prouči omejen razorožitveni načrt, ki bi se lahko začel takoj izvajati. Zatem je Nutting predložil načrt skupne resolucije treh zahodnih velesil in Kanade. Na podlagi tega načrta bi morale velike države nadaljevati proučevanje splošnega načrta o razorožitvi, toda pri tem dati prednost omenjenim predlogom, ki bi jih lahko bolj naglo izvedli, ter raz-orožitvenim ukrepom, katerih izvajanje se da sedaj nadzorovati. Resolucija navaja v prvi vrsti Eisenhowerjev načrt o izmenjavi vojaških informacij in medsebojne letalske inšpekcije ter Bulganinov načrt za postavitev kontrolnih postojank in strateških centrov kot ukrepe, ki bi vzpo- stavili medsebojno zaupanje. | ve. V zvezi z izjavami, ki jih Resolucija predlaga dalje pododboru OZN za razorožitev, naj upošteva druga dva predloga, ki sta bila postavljena v Ženevi na konferenci štirih velikih: Faurov načrt za izmenjavo in objavljanje vojaških proračunov predvidevajoč njihovo znižanje ter Edenov načrt za inšpekcije na eni in drugi strani črte, ki loči zahodne in vzhodne sile v Evropi. Zahodna resolucija ugotavlja sedanje tehnične težave za ugotovitev obstoja tajnih zalog jedrnega orožja, kar onemogoča gotovo nadzorstvo nad odpravo tega orožja. Dalje zahteva, naj države z medvladnimi posvetovanji nadaljujejo znanstvena raziskovanja za rešitev tega vprašanja, da se olajša splošen sporazum o atomski razorožitvi. Z druge strani izreka resolucija željo skupščine, da prispeva k mednarodnemu po-mirjenju, k okrepitvi zaupanja med državami in k zmanjšanju bremen, ki jih nalaga oborožitev, ter na koncu poudarja nujnost, da se še dalje išče sporazum o razorožitvi, ki naj zagotovi mir in varnost ter posveti oborožitvi samo najmanjši del virov. Ko je predložil zahodni predlog, je Nutting izjavil, da Sovjetska zveza ni nič napravila, da bi pripomogla k napredovanju stvari razorožit- ~ začetek že nekoliko jVt„ ,®jti tako poslanci kot [\ rl> so sklenili, da si V.Pfivoščili dober teden n. p8' Od 4. do 13. decem-1 £°tem se bosta oba do-Parlamenta sestajala cd 21. decembra z eno ’/,bjemo v nedeljo 18., hosta imela na raz- POTRJENA ZDROZITEV CIO IN AFL NA KONGRESIH OBEH ORGANIZACIJ Skupen kongres združene sindikalne organizacije, ki bo štela 16 milijonov članov, bo v ponedeljek - Združena organizacija bo skušala pritegniti še številne manjše neodvisne sindikalne organizacije NEW YORK, 2. — Ameriški I pravili, je pripomnil, bo e-sindikalni organizaciji AFL in notnost delavskega sveta«. Pred božičnimi počit-osem dni za resno de- es bi morala v po-/lipli/bornici Pr'ti na vrsto \ v ‘°nijeva davčna refor-e,1dar sta se debata in Jšd ?nJe o Sturzovem za- ■R raztegne svoj vpliv na jugovzhodno Azijo, preden bi to mogla storiti Kitajska, ki jo zdaj ovirajo gospodarske težave in njen neureieni mednarodni položaj. Pri tem poudarjajo, da Maocetung m doslej obiskal ne Indije ne Burme, čeprav sta bila tako Nehru kot U Nu že v Pekingu. in opozarjajo, da sta Bulganin in Hruščev v svojih govorih zelo redkokdaj omenjala Kitajsko. llolitf/K ir Franciji 2. januarja Skupščina je bila t/eeraj razpuščena S takojšnjo objavo dekreta o razpustitvi skupščine je Faure onemogočil sklicanje njenega izrednega zasedanja, kakor so zahtevali socialisti in radikali - Odstopivši ministri morajo ostati na mestu sebi namen«. »Kar bomo na- organizacija bo težila za tem, Martino upa da Čangkajšek ne bo uporabil veta BANGKOK, 2. — Italijanski zunanji minister Martino, ki je danes začel svoj uradni obisk v Bangkoku, se je raz-govarjal s siamskim ministrskim predsednikom Pibulom Songramom in z zunanjim ministrom Varatanom Bančo. Popoldne je Martino na tiskovni konferenci med drugim odgovarjal na vprašanja o sprejemu novih članov in o Cangkajškovi grožnji, da se bo z vetom uprl sprejemu Zunanje Mongolije. Martino je poudaril, da je Italija naklonjena sprejemu čimveč-jega števila držav v OZN in da ima glavna skupščina nalogo, da ugotovi ali imajo države, ki kandidirajo, vse potrebne pogoje, ki jih zahteva statut. Dodal je; »Naklonjen, smo kitajskemu predlogu in iskreno upamo, da kitajska delegacija ne bo postavila ve- letih. V'industriji je "bilo za-j ta. ki bi kompromitiral s ta-poslenih 16 milijonov in 900 ko težavo doseženi spora tlsofc delavcev. Izum«, PARIZ, 2. — Uradni list je danes objavil dekret o razpustitvi narodne skupščine. Po seji ministrskega sveta, ki je bila nocoj, pa so uradno javili, da bodo volitve v Franciji 2. januarja 1956. Oblast skupščine preneha danes. Faure je ponovno prehitel radikalno in socialistično skupino, ki sta zahtevali izredno zasedanje skupščine, na katerem naj bi razpravljali o ukinitvi povezav, ki jih določa zakon iz leta 1951, na podlagi katerega bodo nove volitve. Popoldne se je sestalo vodstvo skupščine, ki pa je moralo samo ugotoviti, da je ta zahteva postala brezpredmetna. Faure je danes na tiskovni konferenci zagovarjal svoje ravnanje v zvezi z razpustitvijo skupščine, češ da se je samo držal postopka, ki ga določa ustava. Gleae morebitnih volitev tudi v Alžiru je Faure izjavil, da so o tem vprašali za mnenja državni svet, ter je dodal, da bodo pri tem upoštevali tudi mnenje generalnega guvernerja v Alžiru Soustella, ki je prišel nocoj v Pariz. Na vprašanje, kakšen je nje. gov oseben volilni program je Faure takole označil svojo politično linijo: gospodarski razmah za podvojitev življenjske ravni prebivalstva v. de> setih letih, zvestoba Francije zahodnemu zavezništvu, toda tudi napori za normalizacijo odnosov med Vzhodom in Zahodom in za razorožitev, koordiniranje politike reform v Severni Afriki. Kar se tiče vlade, je Faure izjavil, da mora po ustavi še dalje poslovati, ter je izključil, da bi bila sprejeta ostavka radikalnih poslancev. Popoldne so se sestali tudi predsedniki parlamentarnin skupin pod predsedstvom Schnei-terja. raure je popoldne sprejel pet radikalnih ministrov, ki so odstopili. Pozneje so obiskali predsednika republike. Po razgovoru s Cotyjem niso hoteli podati nobene izjave. Objavili pa so pisma, ki so si jih izmenjali s Faurom v zvezi z ostavko. Faure jih je opozoril, da na podlagi ustave ni mogoča nobena sprememba v vladi in da morajo ministri v sedanjem položaju obdržati svojo funkcijo. V zadnjem pismu, ki so ga omenjeni ministri izročili Fau-ru nocoj, poudarjajo, da hočejo biti razrešeni vsega, kar izhaja iz uveljavitve sklepa o razpustitvi skupščine. Medtem je vodstvo gibanja republikanske levice (RGR) potrdilo Faura za svojega predsednika. 0 Gronchijevem v Ameriki RIM, 2. — Predsednik republike Gronchi je sprejel danes na Kvirinalu veleposlanico ZDA Claro Bothe Luce. Kot poročajo s Kvirinalu, sta med drugim govorila o vabilu Gronchiju. naj obišče ZDA in o glavnih obrisih programa tega obiska. Nista se pa dotaknila datuma in podrobnosti obiska, kar pride na vrsto kasneje. Prav tako sta Gronchi in Clara Luce »izmenjala misli o mednarodnem položaju po ženevski, konferenci«. Sklaie Vrhovnega sovjela MOSKVA, 2. — Moskovski radio sporoča, da je bil Vrhovni sovjet sklican na zasedanje za 23. december. Sklicanje je vsebovano v odloku prezidija Vrhovnega sovjeta, ki sta ga podpisala predsednik Vorošilov in sekretar Begov. Dnevni red zasedanja še ni znan. — -------- LONDON, 3. — Kmalu po polnoči sta se v bližini postaje Barnes v predmestju Londona trčila dva vlaka, pri čemer je bilo deset mrtvih in 50 ranjenih. na teza, po kateri je vstop Zahodne Nemčije v NATO najprikladnejše sredstvo, da se prisili ZSSR na vrnitev vzhodnega področja«. Ollenhauer je zaključil svojo govor s poudarjanjem, da »ne bo nemške enotnosti, dokler oba dela Nemčije ne bosta prosta vojaških zavezništev«, in z zatrdilom, da »socialna demokracija ne bo nikoli pristala na združitev, ki bi delno ali v celoti uvedla diktatorski komunistični režim«. Za Ollenhauerjem je govoril predstavnik demokristjan-ske poslanske skupine Kiesin-ger, ki je »z zadovoljstvom ugotovil, da socialna demokracija ne naseda petju sovjetskih siren«, da pa mora kljub temu zatrditi, da so socialni demokrati s svojo politiko »igrali na moskovske karte« in da ZSSR «že dvt leti špekulira s socialdemokratsko politiko«, ki «se je vedno upirala oborožitvi zvezne republike, se ogorčeno borila proti pariškim pogodbam in proti vstopu zvezne republike v NATO ter tako ugla-dila pot Molotovovi odklonitvi«. Med debato je stopil na govorniški oder tudi kancler Adenauer, ki se je prvič po bolezni pokazal v Bundestagu in ki ga je pozdravilo ploskanje s klopi vladne večine. Adenauer je odgovarjal Ol-lenhauerju in dejal, da poleg nevarnosti, ki jo je ta omenil, namreč da bi se svet navadil na razdeljenost Nemčije, obstaja še ena nevarnost, namreč da bi svetu postalo odveč, da se mora venomer ukvarjati z nemškim vprašanjem. Med to Scilo in Karibdo se mora znajti zahodno-nemška politika. Poleg politike sile je tudi politika šibkosti, je dejal Adenauer, ta pa je še bolj nevarna kot prva. Za resolucijo vladnih strank so glasovali poslanci vse vladne koalicije, tudi liberalni. Z.a resolucijo, ki jo je predložila socialdemokratska opozicija, pa so glasovali samo socialdemokratski poslanci. Resolucija je zahtevala, naj se Združena Nemčija ne vključi v vzhodni ali zahodni politični ali vojaški sistem. V imenu liberalcev med debato ni govoril predsednik stranke Dehler, ki je zašel v precej oster spor z Adenauerjem, temveč poslanec Max Becker. Ta je dejal, da se strinja z Adenauerjem, da je z Rusi treba govoriti o združitvi, »ne da bi pozabili na zvestobo, ki smo jo dolžni zahodnim zaveznikom«. Glede Posarja se je Becker zavzel za sporazum s Francijo, ki bi upošteval francoske gospodarske interese. Becker je tudi odobril pariške sporazume, »ki jamčijo varnost in svobodo« in dejal, da ne verjame, da bi Moskva pristala na prenehanje razdeljenosti Nemčije, če bi se Zahodna Nemčija odpovedala pariškim sporazumom. Liberalni predstavnik se je tudi izrekel z« pospešeno evropsko integracijo. Kancler Adenauer je danes sprejel zahodnoberlinskega župana Ottona Suhra in z njim proučeval položaj v bivši nemški prestolnici. Delu ra» govora je prisostvoval tudi zunanji minister von Bren-tano. V Berlin je danes s posebnim vlakom prispel ameriški veleposlanik v Bonnu Conant. Veleposlanik je prišel v Berlin na razgovor z ameriškim poveljnikom generalom Da-sherjem. Novinarjem je Conant izjavil, da je ameriška vlada prepričana. da je štiristranski statut še vedno v veljavi in da imajo zavezniški vojaki pravico, da brez ovir krožijo po vsem mestu. Dejal je. da se mu zdi zelo resen položaj, ki je nastal po 27. novembru, izrazil pa je upanje, da ne | bo prišlo do nove blokade mesta. Med svojo tiskovno konferenco je Conant potrdil, da note, ki so jih angleški, francoski in ameriški predstavnik včeraj izročili sovjetskemu predstavniku v Berlinu Puškinu, poudarjajo nespremenjeno stališče treh vlad do statusa Berlna. Washington-ska vlada, je dodal Conant, ima sovjetske oblasti za popolnoma odgovorne za ohranjevanje vseh svoboščin, ki so doslej veljale v vsem mestu. ZDA bodo ostale v Berlinu do dneva združitve Nemčije. Včeraj je bil zaprt za promet z vozili most, ki veže vzhodni sektor Berlina z a-. meriškim. Na mostu so pustili samo ozek prehod za pešce na vsaki strani, pešce pa kontrolira ljudska policija. Zdi se, da bodo most začeli popravljati. Vzhodnonemški list «Neues Deutschland« pa zatrjuje, da je štiristranski status Berlina »neobstoječ«. List poudarja, da je nemška demokratična republika suverena država in da »okupacijski statuti veljajo samo v Zahodni Nemčiji in v zahodnem Berlinu, kjer so vsiljeni ljudstvu na konicah bajonetov«, PRIMORSKI DNEVNIK 3. novembra 1®** MPOMItttKI 1>KKVI Na Aanain.il dan Je bJl leta 1800 rojen slovenski pesnik ar. France Prešeren. Danes, SOBOTA 3. decembra Frančišek Ks„ Sveljub Sonce vzide ob 7.26 ‘n **«» * 16.23. Dolžina dneva 8 57. W* vzide’ ob 20 58 in zatone Jutri, NEDELJA 4. decembr Barbara. Veljka NA VČERAJŠNJI OBČINSKI SEJI | |Jf |||_ BailOlU Milje INTERPELACIJA TOV. DEKLEVE n l/prašanju sluvcnskih šulnihov Predsednik sindikate ital. šolnikov prof, Cumbat izjavil, da morajo slovenski šolniki uživati iste pravice kot italijanski, ki jih je namestila ZVU Na včerajšnji seji občinskega sveta je dr. Jože Dekleva predložil naslednjo interpelacijo o vprašanju slovenskih šolnikov; «V zvezi z resolucijo o biv-šth uslužbencih ZVU, ki je bila sprejeta na torkovi seji občinskega sveta, hočem navesti tudi nekaj vprašanj, ki zanimajo slovenske šolnike. 1. Slovenskim šolnikom brez razlike državljanstva odrekajo kvalifikacijo bivših uslužbencev ZVU, kljub temu; a) da je bilo to osebje po ustanovitvi slovenskih šol iz leta v leto potrjeno v službi z odloki ZVU in da je bilo tudi letos sprejeto v službo na osnovi ukaza IS ZVU; b) da so slovenskt šolniki dobivali od ZVU izreden dodatek ker jih italijanska vlada ni hotela priznati za svoje uslužbence: c) da je ustanova Em-pns, ki zavaruje osebje italijanskih šol, zavrnila zavarovanje slovenskih šolnikov; d) da za učitelje in profesorje v slovenskih šolah niso razpisovali natečajev, medtem ko so jih za .osebje na italijanskih šolah našega področja; e) da jim je nadzorni urad zavezniške vojaške upra-ve s pismom od 25.in.1 .54 priznal kvalifikacijo bivših uslužbencev ZVU. Po vseh teh ugotovitvah, ki jasno dokazujejo, da so bili slovenski šolniki v službi ZVU, jim še vedno odrekajo pravico posebne nagrade, ki ko jo dobili vsi bivši uslužbenci ZVU ob prehodu oblasti na italijansko civilno u-pravo To ravnanje do slovenskih šolnikov je diskriminacijsko in jim povzroča tudi veliko materialno škodo. 2. Kljub ukazu št, 276 od 2.7. septembra 1955, ki pa je izdal vladni komisar, ob začetku šolskega leta 1955-56 ni bila nad 40 učiteljem m profesorjem slovenskih srednjih in osnovnih šol, med katerimi so tudi takšni, ki so bili že deset let v službi, in kljub temu da so bili vpisani v e-konomski položaj uslužben- ski sfalež rednih šolnikov in ki so že vložili prošnjo za ponovno pridobitev italijanskega državljanstva na osnovi čl. 8 londonske spomenice. .3. Nekaterim slovenskim šolnikom, ki so italijanski in jugoslovanski državljani, je ZVU že 1.945. leta priznala ekonomski položaj stalno zaposlenih j italijanskih šolnikov. Ti šolniki niso bili uvrščeni v kategorijo drugih slovenskih šolnikov in so jim iz leta v leto priznavali starostno dobo tudi v pogledu plače. Z nedavnim ukrepom jim je bila ta prednost odvzeta in jih sedaj priznavajo le kot začetnike, čeprav imajo nekateri od njih te od 20 do 40 let službe. V tem smislu jim je bila tudi znižana plača. Zato prosim gospoda župana, da posreduje pri vladnem komisarju za rešitev navedenih vprašanju. Ostale centi ir tržnike kronike na 4. strani. cev, priznana služba in so bili vrženi na cesto. Tem šolnikom ni bila priznana nobena likvidacija in jim niso izplačali nobene druge nagrade. Hkrati pa nimajo pravice do podpore za brezposelne, ker za njih niso plačevali zavarovalnine INPS, čeprav so jim odtrpovali 8 odst. na celotno plačo za socialno zavarovanje. Smatram, da je odpust iz službe slovenskih šolnikov bivsth uslužbencev ZVU v nasprotju z omenjenim odlokom vladnega komisarja in v nasprotju s čl. 8 londonskega memoranduma. Se posebno je krivično ravnanje s šolniki, ki so bili vpisani v ekonom- kleve sta odgovorila odbornik Cumbat, ki odgovarja z.a o-sebje in ki je tudi predsednik sindikata italijanskih šolnikov ter odbornik Sciolis. ki odgovarja za šolstvo. Prvi je dejal, da morajo slovenski u-čitelji in profesorji uživati iste pravi-e kot italijanski šolniki, ki so bili sprejeti v službo za časa ZVU. Drugi pa je zagotovil, da se bodo za vprašanje zanimali. Stanovanja za brezdomce Tiskovni urad vladnega generalnega komisariata sporoča, da je dr. Palamara določil poleg 300 milijonov lir še 50 milijonov lir za stanovanja brezdomcem; polovico določene vsote za ljudske hiše (500 milijonov lir) pa bodo dodelili za minimalna stanovanja. Skupna vsota v te namene Na interpelacijo tov. dr. De- znaša zdaj 600 milijonov lir. V zvezi z vestjo od 29. no vembra t. I. o izgonu tržaškega pisatelja dr. VI. Bartola, ki mu je policija dovolila bivanje v njegovem rojstnem mestu samo do 30. novembra t. I„ smo zvedeli, da mu dovoljenje še vedno ni podaljšano. Dr. V. Bartol Je bil zaradi tega medtem že dvakrat pri načelniku Urada za tujce kjer so mu ponudili le vizum za izstop iz države brez pravice ponovnega vstopa, za katerega naj bi zaprosil pri ital. gen. konzulu v Zagrebu. Dosedanja praksa pa je pokazala, da bi v tem primeru izgubil rezidenco v svojem rojstnem mestu. Upamo, da bodo oblasti zadevo uredile v skladu z določbami čl. 8 londonske spomenice o soglasju. Pogajanja na uradu za delo Danes se bodo na uradu za delo nadaljevala pogajanja glede suspendiranih delavcev CKDA. Ravnateljstvo CRDA bo odgovorilo na predloge sindikalnih organizacij glede prekvalifikacijskih tečajev v ladjedelnicah. NA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU PREDSEDSTVA TRG. ZBORNICE IZBRANI TRŽAŠKI KANDIDATI za komisijo rotacijskega fonda Fo nekulerih vesteh naj bi dr. Pacchiurlnlja imenovalo mi« nistrstvo %» industrijo kot svojega predstavnika v komisiji Včeraj popoldne se je sestalo predsedstvo trgovinske zbornice in več ur razpravljalo o imenovanju kandidatov za komisijo, ki bi upravljala rotacijski fond. O sestanku ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, vendar so nam v trgovinski zbornici izjavili, da je predsedstvo imenovalo kvalificirane tržaške osebnosti, med katerimi bo ministrstvo za zaklad v soglasju z ministrstvom za proračun izbralo dva člana komisije. Predsedstvo zbornice je istočasno sklenilo, da ne bodo objavili imen predlaganih osebnosti zato, da se preprečijo nepotrebne polemike, ki bi lahko neugodno vplivale na odločitev odgovornega ministrstva. Vendar so nam na izrecno vprašanje, če je med predlaganimi kandidati za komisijo tudi ing. Pacchiarini član direkcije CRDA, zagotovili, da ni bil nikoli med kandidati, o katerih se je govorilo v okviru zbornice, ter da ga seveda njso imenovali. To zagotovilo odstranjuje nevarnost, da bi prišel s pomočjo tržaške trgovinske zbornice neprimeren predstavnik v omenjeno pomembno komisijo, vendar ne popolnoma. Cujejo se namreč govorice, da namerava ministrstvo za industrijo imenovati ing. Pacchiarinija, ki v resnici zastopa. IRI v komisijo kot zastopnika ministrstva. Drugi dan stavke srednješolskih profesorjev Tudi včeraj je stavka srednješolskih profesorjev dobro uspela in so bile vse slovenske in italijanske šole zaprte. Po poročilu italijanskega sindikata srednje šole je včeraj S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Proti privatnemu upravljanju naprav za predelavo odpadkov Intervencija proti napovedanim odpustom v«Esso Standardu-Občinskim upokojencem bodo priznali pokojnino državnih uslužbencev Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta se je nadaljevala razprava o predlogu in načrtu za gradnjo naprav /a predelovanj« smeti v organska gnojila, prebiranje koristnih odpadkov in uničevanje nekoristnih ostankov. Prvi je govoril svetovalec dr. Giam. piccoli (TU), ki je dejal, da morajo naprave zagotoviti, da st delavci ne bodo dotikali odpadkov predno ne bodo razkuženi. Predlagal je, naj bi podjetje «Fertile», ki bo prevzelo upravljanje naprav za predelavo odpadkov, prispevalo tudi za stroške, ki jih ima občina za pobiranje smeti. Tako bi se občinski primanjkljaj zmanjšal. Hkrati je opozoril tudi na netočno tolmačenje glede amortizacije vloženega kapitala, ki no znašal 215 milijonov lir. Odbornik je poročal, da se ho ta kapital amortiziral v 22 letih in da bo podjetje «Fertile» plačevalo 5 milijonov lir letno najemnine. Na tej osnovi bo v 22 letih amortiziranih lt 110 milijonov lir in ne 215 milijonov. Zahteval je še druga pojasnila in dejal, da se bo dokončno izjavil šele potem, ko bo odbornik odgovoril na njegove pripombe. Nato je govoril dr. Jože Dekleva. Njegov govor bomo za. radi važnosti predmeta in predvsem zato, ker predelovanje smeti v organska gnojila zanima še posebno naše kmetovalce, objavili v celoti jutri. Za njim je govoril dr. Agneletto (SDZ), ki je dejal, da bo glasoval za predlog in istimi stanovanji«, ki jih je v za načrt, ki predstavlja po | Trstu nad 1000 in so prazna, STATISTIČNO POROČILO TRGOV IN SP h ZBORNICE BREZ POSEBNIH SPREMEMB gospodarski položaj v oktobra Slabo gibanje prodaj na drobno, posebno v oblačil' nem sektorja - Povečanje industrijske proizvodnje Splošni gospodarski položaj Tržaškega ozemlja v oktobru n. zabeležil pomembnejših iz-prememb. Število prebivalstva se je v tem mesecu povečalo in preseglo 300.000 oseb, saj je anagrafski urad registriral skupno 300.648 oseb. Do povečanja je prišlo izključno na račun priseljencev. Med pokazatelji gospodarskega položaja pa je najpomembnejše gibanje prodaj na drobno, ki je tudi v oktobru bilo zelo slabo. Ro podatkih kategorij ni bilo opaziti povečanja prodaj, do katerega pride vsako leto v jeseni, zaradi česar so tržaške trgovine prodale v letošnjem oktobru znatno manj kot lani. Zlasti so to občutili nekateri sektorji, in med njimi oblačilni, saj prav ti sektorji niso občutili sezonskega povečanja prodaj. Med industrijskimi obrati se vedno ostreje občuti razlika med nekaterimi velikimi industrijskimi podjetji, ki so tudi v oktobru ugodno poslovali in med veliko večino malih in srednjih obratov, ki preživljajo krizo. Tržaška ILVa je tako v oktobru proizvedla 18,1 odst. litega žele-za več kot lani, 18,7 past. jekla več in 5,3 odst. jeklenih plošč. Čistilnice mineralnih olj so predelale v omenjenem mesecu 110.138 ton surovih olj (lam 101.671 ton). Indeks življenskih stroškov se je tudi v oktobru dvignil za 0.18 odst., kar ni posebno veliko, vendar moramo upoštevati, da indeks življenjskih stroškov stalno in vztrajno raste že vrsto povojnih let. kar prav dobro občutije vse gospodinje. Kljub temu pa se je Istočasno povečala potrošnja vseh živil, saj računajo uradne sta- tistike, da so letos porabilo za 8,7 odst. živil več kot lani. Dvignila se je potrošnja mesa za 9,4 odst., soli za 5,7 odst. in tobaka za 9,4 odst. Vendar pa ta dvig potrošnje ne gre na račun povišane življenjske ravni širokih silojev tržaškega prebivalstva, temveč je odraz povečanega števila prebivalstva, novih policijskih in vojaških sil, in povečanega dotoka tujih in domačih turistov. V prvih desetih mesecih so tako zabeležili 336.222 nočnin italijanskih turistov in 125.563 nočnin tujih turistov, medtem ko so lani zabeležili le 237.572 nočnin italijanskih in' 96.073 nočnin tujih turistov. Skupščina kovinarjev V ponedeljek ob 19. uri bo v dvorani v Ul. Vecellio 6 skupščina kovinarjev, ki jo sklicuje sindikat te stroke. V Zborovanje v Zavljah njegovem mnenju edino reši, tev tega vprašanja. Posebno jc poudaril da je pravilno, da je občinska uprava izročila naprave zasebnikom. Svetovalec Gombač (KP) je takoj v začetku poudaril, da oni ne morejo sprejeti takšnega predloga, ki izroča podjetje, ki ga je zgradila občinska uprava v zasebne roke, ker smatrajo, da je najbolje, da ta podjetja upravlja občina sama. Nato je vprašal občinski odbor, če so podjetje ponudili tudi drugim zasebnim podjetjem ali ustanovam, ki bi se lahko zanimale za izkoriščanje teh naprav. Javna dražba1 Bi omogočila Občinski u-piavi, da bi dobila višjo najemnino od zasebnikov. Opozoril je tudi na nevarnost sistema »Marcovigi«, ki ga nameravajo uvesti v tem pod. jetju. ker se je ta sistem izkazal negotov. V Monteca-tini so te naprave popolnoma odpovedale in so morali zapreti podjetje. V Viterbu pa delujejo samo delno, Nato je prečital pismo Kmetijskega konzorcija občini glede teh naprav, v katerem je konzorcij ponujal občini ugodnejše pogoje. Kritiziral je, da odbornik ni vključil v svoje poročilo vse te ponudbe in izjavil, da bodo glasovali pro. ti predloženemu načrtu. Svetovalec Franzil (KD) pa je skušal dokazati, da občina ni imela drugega izhoda kot da preda naprave podjetju «Fertile«, če.š da nihče drugi ni hotel sprejeti v upravljanje naprav. Zato bo glasoval za predlog. Zadnji je govoril svetovalec Teiner (PSI), ki je ugotovil, da podjetje «Fertile« ne tvega ničesar, ker bo dobilo naprave zgrajene z občinskim denarjem. Dejal je. da je predsednik kmetijskega konzorcija Perco izjavil, da so oni predložili občini več predlogov, da pa jim niso nikoli dali spodbujajoče odgovore in so zato morali zadevo opustiti. Po njegovem mnenju bi morala občina u-pravljati to podjetje, in ne zasebniki, ki bodo z občinskimi investicijami služili lep denar. Svetovalec ftadich (KP) pa je zahteval posredovanje župana pri ravnateljstvu čistilnice »Esso-Standard«, ki hoče odpustiti z dela večje število delavcev. Dejal je, da je to podjetje nekoč zaposlovalo 450 delavcev, v zadnjih letih pa se je to število znižalo na 240. Sedaj pa hočejo od puštiti še 50 delavcev, tako da jih bo ostalo v čistilnici le še 190. Ravnateljstvo tega podjetja v Trstu zahteva, da se upokojijo delavci med 57 in 60 letom starosti in noče na njihovo mesto zaposliti mladih delavcev. V Genovi pa. kjer je tudi glavno ravnateljstvo, sprejemajo vedno nove delavce in upokojujejo delavce iznal 65 leta starosti. Zupan je zagotovil, da se bo zanimal in odgovoril na eni od prihodnjih sej Svetovalka Gruber-Benco (PSDI) je zahtevala posredovanje občinske uprave za napeljavo telefonske zveze na Prosek in Kontovel, kjer morajo naročniki plačevati do 250.000 lir za napeljavo telefona in nato še visoke letne naročnine. Zupan je zagotovil. da se za to vprašanje že ker zahtevajo za njih previsoke najemnine. Zupan je dejal, da se bodo v kratkem sestali na vladnem komisariatu, kjer bodo razpravljali o tem vprašanju. Nato je župan sporočil, da je vladni komisar odgovoril na zadnjo resolucijo občinskega sveta glede usposoblje-nostnih tečajev in zagotovil, da ti tečaji ne bodo zaprti. Ni pa zagotovil, da ne bodo znižali števila zaposlenih delavcev. Dalje je župan sporočil, da so mu zagotovili, da vladni komisariat in drugi pristojni organi proučujejo vprašanje bivših uslužbencev ZVU. Končno jč ! sp6'ročil, da je medministrska komisija, ki je v Trstu proučevala gospodarski položaj v zvezi z zahtevo po ustanovitvi proste cone. predala vladi svoje predloge, ki pa niso še znani. Odbornik Cumbat pa je sporočil, da je bilo rešeno vprašanje bodočih občinskih upokojencev, ki jim bodo priznali pokojnino državnih u-službencev. Razlika plačevanja pokojnine bo šla v breme občinskega proračuna. Sklep o občinskih upokojencih, ki so bili sprejeti v službo pred 1. julijem 1923 pa je prefektura zavrnila. Odbornik Zac-chi je dejal, da se bo občinska uprava zanimala, da bodo upokojenci INPS dobivali od INAM popolno zdravniško o-skrbo. POROČILO CGIL IN DELAVSKE ZVEZE RAZBITJE POGAJANJ glede doklade za menzo Zaradi nepopustljivega stališča Coniin-dustrie bodo delavci nadaljevali borbo naj bi zaračunavali 40 odstotkov doklade. Na božično doklado sploh ne bi zaračunavali doklade za menzo, niti se ne bi priznala delavcem pravice do zaostankov. CGIL pa seveda odločno zahteva, da se morajo zaostanki plačati. Na plačati člena 2948 civilnega zakonika so namreč sodišča izrekla razsodbo, po kateri imajo delavci pravico zahtevati zaostanke doklade za menzo na dopuste, praznike in božično nagrado za pet let nazaj. Delavska zveza se pridružuje pozivu CGIL in vabi tržaške delavce, naj se začnejo boriti, da se prizna tudi njim doklada za menzo. Pogajanja za sklenitev sporazuma o dokladi za menzo med osrednjimi sindikalnimi in delodajalskimi organizacijami so se razbila, ker je Confindustria vztrajala na svojem nepopustljivem stališču. V zvezi z razbitjem teh pogajanj je izdala CGIL poročilo, v katerem pravi med drugim: 24. novembra so se ponovno pričela pogajanja med sindikalnimi organizacijami in Confindustrio za priznanje doklade za menzo. Pogajanja so se nadaljevala 28. novembra. Confindustria je trmasto zavračala zahteve CGIL in drugih sindikalnih organizacij, čeprav so prižnala upravičenost teh zahtev tudi sodišča. Confindustria ni upoštevala niti razsodb sodišč in je predlagala le delno priznanje doklade za bodočnost. Odločno pa je odrekla vsako izplačilo zaostankov zadnjih petih let. Spričo tega trdovratnega stališča Confindustrie so vse tri sindikalne organizacije, to je CGIL, C/SL in U/L ugotovile, da ni mogoče doseči sporazuma. Zargdi tega ne preostaja delavcem drugega, kot da nadaljujejo sedanjo borbo in jo razširijo na podjetja, na skupine podjetij in na posamezne pokrajine, Confindustria je predlagala, naj bi se za odpravnino in odpovedni rok doklada za menzo računala do določene vsote stoodstotno, od te vso- rali dobivali gradbeni delav- te naprej pa samo 40 odstot- ci v Trstu razen omenjenega no. Na dopuste in praznike j dodatka še 32.45 lire na dan. Gradbeni delavci zahtevajo mezdne poviške Sindikat gradbenih delavcev Delavske zveze sporoča, da je osrednji sindikat gradbenih delavcev CGIL zahteval od industrijcev gradbene cementne stroke sklicanje sestanka, na katerem bi se pogajali za vključitev v plačo vseh tistih stalnih doklad, ki še niso vključene kot na primer doklada za menzo, božična nagrada itd. Kot je znano, dobivajo sedaj gradbeni delavci 21,7 odstotkov dodatka na plačo namesto 13. plače, plačanih praznikov itd. Po računih sindikata pa bi mo- stavkalo 95 odstotkov italijanskih profesorjev, profesorji so včeraj ostro obsojali govor ministra Rossija po radiu, češ da je namerno mešal številke, ko je govoril o poviških, ki jih hoče priznati vlada. Minister ni upošteval, da je treba odšteti od kosmatih plač okrog 12 odstotkov raznih odbitkov ter je vštel v plače tudi dva-najstinko trinajste plače, tako da znašajo razlike med plačami, ki jih je navedel minister, in čistimi prejemki, ki bi jih dobivali profesorji, od 20.000 do 31.000 lir. Tajništvo pokrajinskega sindikata je tudi zaprosilo ravnateljstvo tržaškega radia, da bi smelo odgovoriti po radiu na trditve ministra Rossija. Stavka srednješolskih profesorjev se danes nadaljuje. Aretirani tatici 28. novembra sta Ebbling Giovanna vd. Nadalin iz Ul. Vergerio in Justina Just por. Slamič iz Ul. Media prijavili policijskim oblastem, da so jima neznani lopovi ukradli _ denarnici, v kateri je imela j prva poleg dokumentov tudi 23.500, druga pa 6.000 lir. Policija je uvedla preiskavo in v nekaj dneh se ji je posrečilo aretirati tatove, ki sta bili v tem primeru dve ženski, 45-letna Libera Mauri por. Miani iz Ul. Vergerio in 29-letna Aurelia Brigida iz D’Annunziavega drevoreda, ki sta tatvini priznali, zaradi česar so ju prijavili sodišču in ju izpustili na začasno svobodo. S krampom po nogi Pri kopanju jame na pokopališču pri Sv. Ani se je 41-letni Carlo Cobau iz Ul. Raf-fineria 9 včeraj popoldne nerodno udaril s krampom po desni nogi in se ranil. V_ bolnišnici, kamor se je mož zatekel z zasebnim avtom so mu rano izprali in ga poslali domov. Okreval bo v 8 dneh. Električni tok ga je stresel Okoli 19. ure so morali nujno pridržati na II. kirurškem oddelku bolnišnice 56-letnega gasilskega podčastnika Luigi- ja Robbo iz Šalite Ubaldini v Miljah,... o katerem menijo zdravniki, da bo okreval v 5 ali 10 dneh. Robba ni govoril ob prevozu v bolnišnico. Bolničarji miljskega odseka Rdečega križa. ki so gasilca pripeljali v bolnišnico, je izjavil, da ga je v projekcijski kabini miljskega kina Europa močno stresel električni tok. O zadevi so karabinjerji iz Milj u-vedli preiskavo. Med snemanjem šipe z avtomobila, ki je bil v popravilu, se je 23-letni pleskar Ivan Micatovič iz Ul. Cellini pošteno porezal po dlani leve roke, zaradi česar se je moral zateči v bolnišnico, kjer so mu rano izprali in ga nato odslovili s priporočilom tedna dni počitka. Danes ob 12.30 bo na prostoru pred vhodom v rafinerijo Aquila protestno zborovanje delavcev, na katerem bosta govorila Radich in član. .... — — — . izvršnega odbora CGIL Mar-1 zanimajo in da ga bodo sku- chioro. Mornar Rota se vrača Včeraj je prispel z letalom iz Carigrada v Rim mornar Bruno Rota katerega je rešila češkoslovaška ladja »Lidi-ce» 14 dni po potopitvi njegove ladje «Patrizia». Kot znano, je doživel Rota skoruj neverjetno avanturo, saj je preživel brez hrane in vode 14 dni na razburkanem morju sam na deski, ki se je odtrgala od potopljene ladje. šali rešiti. Dalje je svetovalka predlagala, naj bi del denarja rotacijskega sklada uporabili za zaposlitev in strokovno izobrazbo brezposelne mladine. Zupan je dejal, da se tudi on zanima za to vprašanje >n da se bo še nadalje zanimal Svetovalec Morelli (MSI) je ponovno načel vprašanje stanovanjske stiske, ki se vedno veča. Dejal je, da je vloženih pri komisiji za stanovanja že nad 16.000 prošenj. Zahteval je predvsem odločne ukrepe proti špekulacijam s tako imenovanimi «pro. PODEŽELJE ItV MESTO SOČUSTVUJE S PRIZADETIMI DRUŽINAMI DANES POPOLDNE POGREB ŽRTEV strašne prometne nesreče pri Proseku Zdravstveno stanje preživelega ponesrečenca je zadovoljivo, vendar se o nesreči ničesar ne spominja volje. In naenkrat, ko je vse kazalo na bolje — konec. Prizadeti družini je prvi pri-nesel žalostno novico zaročenec hčerke, oziroma sestre Ide, ki se je pripeljal z avtobusom s Kontovela. Avtobus se je namreč ustavil pred krajem nesreče in. ker so bila trupla še na cesti, so morali^ potniki na drugi avtobus onstran nesrečnega kraja. Ob žalostni novici so V hiši oka-meneli, \ st pa se je kot blisk razširila po vsej vasi. Včeraj dopoldne in še popoldne je bilo pri «Kimkovih» v Križu vse zaprto in obupno tiho; od žalosti potrti žena in mati, hči Ida, ter edini sin, lfi je še doma, so bili pri svojih dragih v Trstu toda v mrtvašnici. Tudi v Nabrežini v skromni, a čedni hišici, kjer -l/ijo še brat Giovanni in . ;stra Emma ter Ines Janna por. Dobrilla, žalost, pritajeno ihtenje in solze po dragem bratu, ki jim ga je ugrabila smrt in zaskrbljenost zaradi brata, ki se je hudo ponesrečil, a si je vendar rešil življe- (Nadaljevanje na 4. strani) O 21. dec. 1955 bo v skladišču v Ul. Lazzaretto Vecchio št. 14 javna dražba za prodajo nerabljenega železnega materiala. Informacije daje občinski pogodbeni urad v sobi št. 203. ■~r—> S Ivan Košuta Vest o grozni prometni nesreči pri Proseku je globoko presunila mesto in podeželje. Vsi sočustvujejo s hudo prizadetima družinama, katerih dragi so tako tragično izgubili svoja življenja pri nesreči, kakršne že dolgo ne pomnimo v naših krajih. Uboga mati, ki je obenem izgubila moža in sina; ubogi oče, brat in sestra, ki so izgubili svojega dragega. Kruta usoda je pahnila v žalost družini iz sosednih vasi, ki jih zadnja leta take nesreče prav preganjajo. Izguba je še bolj občutena, ker so bili vsi trije pokojniki steber svojih družin, zelo vestni in marljivi. Ivan Košu. ta iz Križa, po domače «Kim-kov», se je peljal na motorju s svojim sinom Mariom in skupaj z njim je našel smrt. Na cesti je obležal, kot da bi očetovsko objel za vedno svojega sina. Usodnega dne dopoldne je razveselilo njega in vso družino pismo sina Viktorja, ki je pred dobrimi tremi meseci odšel v Avstralijo, da bi si tam našel lepšo bodočnost. Prva pisma Mario Košuta ja je mučilo domotožje, delati je moral nekje v notranjosti dežele in ni bil zadovoljen. Zdaj pa sporoča, da je v mestu, da se mu je začelo goditi dobro in da si je kupil potrebno tesarsko orod. je za svoje poklicno delo. Pismo je vse razveselilo. Srečen dan v družini, vsaj tako je kazalo. Popoldne ob 17. uri se je oče odpeljal z avtobusom v Trst po opravkih. Pred dnevi je namreč prodal neko zemljišče in je šel po denarno nakazilo, včeraj bi pa v banki dobil denar. Po končanem opravku se je dogovoril s sinom Mariom, ki je delal v Trstu in se vsak dan vozil domov. Z vespo sta se skupaj odpeljala zadovoljna proti domu. Mimogrede sta se ustavila na Kontovelu pri družini zaročenca hčerke, oziroma sestre Ide, katere poroka je bila določena za ta mesec. Grdo vreme je bilo. tema in dež, zato so na Kontovelu svetovali očku, naj se raje pelje domov z avtobusom. Da bi to storil! «Ah, kaj bi čakal na avtobus, saj ni prav tako hudo, nekaj minut so bila bolj žalostna, Viktor-|pa smo doma«, tako jim je Antonio Janna odgovoril in se odpeljal s sinom. Vleklo ga je domov k družini, saj ni mogel niti od daleč slutiti, da ga po srečnem dnevu čaka smrt — tako tragičen konec na cesti, nedaleč od doma. Ivan Košuta je bil še poln energije in načrtov, po poklicu kamnosek je v prostem času obdeloval svojo zemljo, nekaj vinograda in njive, da je laže preživljal družino, posebno ko je bil brezposeln Zadnje čase je delal pri podjetju Sonzogno v novem kamnolomu med Križem in Briščem. Nekaj Časa prej pa je delal pri gradnji nove dvorane na stadionu «Prvi maj« v Trstu. Mario pa je bil izkušen čevljar, zelo marljiv in skrben za dom. Delal je v Trstu in so ga vsi cenili. Večkrat je napravil marsikatero delo za Slovensko narodno gledališče v Trstu. Rojenice mu ni. so bile preveč naklonjene; dolgo casa je bolehal, zaradi česar je dobil pleše po gla\ i, pa je po skrbnem zdravljenju precej ozdravel. Kljub nenaklonjeni usodi, ni klonil, vedno je bil pogumen in dobre VREME VČERAJ Najvišja temperatura 12,6 stopinje, najnižja 11. ob 17. uri 12,1, zračni tlak 1026,5 narašča, veter 2 km na uro severovzhodnik vlaga 95 odst., dežja 22,2 mm nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 11.3 stopinje NOČNA služba lekarn Biasoletlo, Ul. Homa 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Mar-chio. Ul Ginnastica 44. Hovis, Trg Goldoni 8; Kossettl, Ul Schiapparelli 58; Harabaglia Barkovljah in Nicoli v Skednju, IZPRED POROTNEGA SODISCA Za skupino mladoletnikov predlagane ostre kazni Razprava proti osmim nepridipravom, od katerih so nekateri obtoženi roparskih napadov in tatvin in ki se je v sredo začela pri odprtih in se zaradi mladoletnih obtožencev nadaljevala za zaprtimi vrati, se bo končala verjetno 9. t.m. Po govoru tožilca in skoraj vseh odvetnikov je sodišče namreč razpravo odložilo. Tožilec dr. pascoli je zahteval za vse obtožence izredno hude zaporne in denarne kazni in sicer za 31-letnega Ruggera Ruzziera iz Ul. Čampi Elisi kar 8 let in 10 mesecev zapora ter 126.666 lir globe. Zanj je predlagal nadalje, kar velja tudi za 18-letnega Stelia Cecchija iz Ul. Combi, za katereg^ je bila zahtevana kazen 7 let in 7 mesecev zapora ter 80.000 lir globe, dosmrtno prepoved izvrševanja javnih služb. Za ostale pa je predlagana kazen nekoliko nižja in sicer 19-letni Luciano Finotello iz UJ. DTsella bi moral sedeti, če bi seveda sodišče sprejelo tožilčev predlog, 5 let in 6 mesecev ter plačati 60.000 lir globe, 19-letni Giuseppe Scar-piello iz Ul. Colautti pa 3 leta in 6 mesecev ter 40.000 lir globe. 6 mesecev manj zapora je tožilec predlagal za 18-letnega Itala Zennara iz Ul. Duca D’Aosta, medtem ko je za 18-letnega Claudija Wolfa iz Ul. Schiapparelli in 17-let-nega Antonija R.. ki sta so omadeževala s tatvino, bilo predlagano 2 leti in 2 meseca zapora ter 30.000 lir globe. Končno je dr. Pascoli zahteval, da se spo2na 28-letnega Bruna Doza za krivega obtoženega dejanja in ga sodišče obsodi na 9 mesecev zaporne kazni. Preds. Rossi, tož. Pascoli, zapisn. Tessier, obramba odv. Morgera, Poilucci, Kezich. Sferco, Venoziani. Carlin, Ca-talan in Uglessich. ZA tržaSko ozemlje Danes 3. decembra ob 20.30 in jutri 4. dec. ob 16. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH Ivan Cankar Martin Kačur V četrtek 8. dec. ob 16.30 v dvorani na stadionu aPrvi maja Ivan Cankar Martin Kačur Zaradi obolelosti v ansamblu ne bo pravljične igre JANKO IN METKA kot je bilo najavljeno. PROSVETNO DRUŠTVO •IVAN CANKARt) Vabimo vas na roslavo desete oblet našega društva, ki bo v nedeljo 4. t.m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «PRVI MAJ«. Sodeloval bo nas pevski zbor, dramska skupina, tamburaši in najmlajši z zborno recitacijo. Odbor vem romanu, w Camphe'h^JJj' Campbell in K. Grant.MM izpod 16. leta tl Astra Hojan. 16.00: i(M,?^nd0 ;|) pripada«. Marlon Brando Teresa VVright. k jem Capitol. 15.30: ((Zadnjič. ko videl Pariz«. E Taylor m v» Johnson. , |Z Ri- Cristallo. 16.00: »Lepotica ‘ ma», Alberto Sordi. £>“¥ Pampanini. ...____ -n«c Graitacielo. 16.00: li». H. Bogart, P,u=tS,nr0-Alabarda. 15.30: «S karavano^, ti lugu«, T.yrone Power san Hayward. . ,trel- Ariston. 16.00: «Ben-ga skl » ci«. Rock Hudson, Aurora. 15.30: «Očka Dol »rt«jre. Leslie Caron in k^ed «) j al. Aurora. 16.00: «Alarm. KrOT»eu> ni oddelek«, Victor M»cp« J. Baer. ... Garibaldi. 16.00: «BiUy >%wt, Lasn, La Rue, Fuzzi. bt, P. Stevvart. »-ineesP' Ideale. 14.30: «Nilska pro* in Debra Paget, Jeffrey Hi***1 Michael Penpie. iu.ich*le Impero. 16.00: «°aza"- Morgan in Pierre Bra7.r-ijeV»i Itaha. 16.00: ((Dolina Eleanor Parker, R. laA uou-S, Marco. 16.00: »Čarodej ,e|gh. dini«, Ton.v Curtis, Jane Zver», Kino ob morju. 16°®; vvriflt. Robert Mitchum in T. krojie Moderno. 16.00: «Vitezl mize«, Robert Ta V • Ob Gardner in Mell Toko-f®' avona. 15.30: «Mosti V 'ŽVmijin ju«, Grace Kell.V In t"1 Viale. 16.00: «Satank, smrt® ron, puščica«. J. Pa.yne, R. Vittorio Veneto. 15.30: *l soikel«. A n tol ne Padovani, Jean Mac Azzurro. 16.00; «Pesfnl'„Jni il1 pesmi«, Silvana Pamp»n Alberto Sordi. . , lužn111 Belvedere. 15.30: «P>ratL VuckeC-morij«, Y. De Carlo. F. ‘ Marconi. 16,00: «Kral) °a^na Jeff C h and! er, L. Tcberm^|tn Mastimo 16.00: «Pekel ' Bi en Fuju«, Jack Sernas. Montelli o:, V>" Novo cine. 16.00: »Junaki«, Johnson, VValter pidgeo ■ g]. Odeon. 16.00: «Amerikanec mu«, Alberto Sordi. cospa’' Radio. 16.00: ((Sužnja lnu.5t0(i. Susan Hayward, Ch. n. ,|apj», Venezia. 15.30: «Divja 17 gun- Gary Cooper, Barbara wyck, Ruth Roman. . Rf-Skedenj. 18.00: «Megta n' kavskem prelivu«. „„ »dila)”0 Kino na Opčinah. 18.00: poslanstvo«. SOBOTA, 3. decembra I* 'J lt* r i*os i aJA * r; 00 o 11.30 Zabavna glasba; „e-ša vina: 12.10 Za vsako«. ,^5 kaj; 12.45 Kulturni obz°r"0 ope1' Jugoslovanski motivi; 18% ne arije; 14.00 Gershvvino K(Ster Indije; 14.45 Ritmičniguivn* Svvinging Brothers; or pevci; 15.30 Koncert Carla Pacchiorija; IjUjL, Jt. ni nov: Finale iz koncer,^ jo* za klavir in orkester: oo botna novela; 16.15 DJr j2 mev, 16.45 Bizet: staV„Jhti rffil' ■men; 17.00 KdMgffi mevi. _____ re Carmen tjsrtsat. poslušalkami; 19.30 Ljudab* pr.ofrVofa V KRIŽU bo daneš 3. t. m. ob 21. uri v dvorani prosvetnega doma Miklavževa piesna zabava. V ponedeljek 5. t. m. s pričetkom ob 19. uri bo Miklavževo obdarovanje otrok. Na sporedu sta tudi kratek dokumentarni m zabavni film. Starši na,i prinesejo svoja darila na sedež prosvetnega društva jutri 4. t m. od 9 do 12. ure in v ponedeljek od 17. do 19. ure. Rosseltl. 15.30: »Lepotica iz Rima«. Silvana Pampanini. Alberto Sordi. Excelsior. 15.00: «Kadar je žena na počitnicah«. Marilyn Monroe, Tom Evvell, Fenlce. 15.00: »Perverzneži«, Stevvart Granger, Jean Simmons. Nazionale. 15.00: «Ljubimci s oe-tib morij«. John VVa.vne. Lana Turner. Filodrammatlco. 15.00: «Ljubimc! s petih morij«, John VVavne, Lana Turner. Supercinenia. Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.00: «Celica 2455 — hodnik smrti«, po Chessnianc- ,—,3lJU - caoc'j7L-e mstke prof. Mirce ot*V 19.50 Duet iz DornzettiL. spoj «Ljubavni napoj«; «v. 3|) w 20.05 Veseli motivi: /lv.s venske pesmi; 21.00 B_t#l ® nerlevl skladbi; 21.32 L Sl*. kestri; 22.00 iz opereto« eIV*rll ta; 22.30 Jerome Kerin za orkester na temo rSnCn' 22.49 Večerni ples. w iJ.l® 11.30 Simfonična glasbai &lai-Orkester F. Ferrari; bein album; 14.45 Tržaška 11 na kronika; 19,00 Mali pri' 21.25 Zbor Moritasio; 21.3“ jS„e; ljubljeni solisti lahke J 22.20 Schubert: SimfonUa v D-duru. ■i o i* H B 45. u * Slovenska jioroCiia: J-.-V U..M. I4.:u> 19.30 111 0 llivaisicit poro**Ha: vj»«k ituo ir%. italijanska poročila, o-1*** 19.00 lil OD er 00 6.00 Jutranja glasba. ^ na* ledar. vremenska nago ‘ taktu: 20.40 S pesmU" e J domovini; 21.00 Operne * dueti: 21.30 Radijska lfir^oinoV' Ocvirk: «Obiščite no« (krstna izvedba igr potn* žine radia Koper); , glas®*' vinske pesmi: 22.40 Plesna« m i. O » F- » , ... , 327.1 m. 202.1 m- 7J* Poročila ob J J}®,.« '22.OO. d 13,00. 15.00, 17.00. 19-OlL . Jl.P 11.00 Radijski K? ll.is g,1?). Gospodinjski nasve.t, j[ 45 P K venske narodne b^.noo bajij te z nami. otroci!; 12-^,. |J-«“ opoldanski glasbeni «P re Ti* Odlomki iz Verdijeve op iJetn vi ata; 13.30 Melodije « ^ p razvedrilo: 14.35 Zdeli »e zVoF sluSajte!: 15.U ?fprature - L 15.30 Utrinki iž ''tera s prlia nez Trdina: Br!=anserena<*e čevo Julijo: j®-45 ‘ ve khJJfjO intermezzi: 1600 N ljah; l»v, 16.10 Koncert popoje jrjv Okno v svet; 18d5 r ,g 3i J i Janški komorni zom. Tana| zikovni Pozvoni, en večer. passodobli: 20.00 v . , etite 14 25 Posnetek 1 tekme,: >™0 Film ((Slavček’ l/roža«. nov-^ji. Vesti: 21.00 Pusti ai uganke: 21.30 L. N. A'c le žene«, zadnje deja J Od uceral do danes ROJSTVA, SMHTl IN POROKE Dne 2 decembra 1955 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 10 oseb. porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: električar Sergio Cusina in šivilja Claudia Ferianf, mehanik Luigi Glionna in gospodinja Bruna Puntar, uradnik Erizo Porro in učiteljica Fulvla Černe, trgovec Arturo Tavagnacco In gospodinja Irene Mucchlutti, mehanik Cello Ai-genti In šivilja Lldia Giorgi. UMRLI SO: 83-letmi Giovanni Giraldi. 63-letn.l Antonio Batta-glia. 63-letna Maria Utmar vd. Lombardo, 72-letni Antonio ca-sarino, 4 dni stara Stefani* ve-sriaver 17-letria Adriana Millo, 74-1 etui Ivan Povh. 79-1 etni <00-vannl D’Arrigo, 88-letna Raffaella Koller vd Cattai, 76-letna Ma- r h s ‘ Ul. »v Frančiška 20/1IL tei. 37-338 sprejema Id* serate. mal* serate. mal* eku!•(, oglase, osmrtnic« 8 do od 8. do 12.30 in °d 18. ur«. turistični ADRIA EXPRESS Ul- Cicerone. 4 - ■* - ! s ?*tttORSKI DNEVNIK — S — ^SLOVENSKI SOLI NA GORIŠKEM Da jo bomo cenili moramo šolo poznati Načrtno delo demokrš£anskih oblasti pri ruSenju slovenskega šolstva Primeri nazadovanja našega Snovnega šolstva na Gon-jkem se mnoie. Krivde so raz-finega značaja in jih mora-lj,,0 soditi individualno po šo-|'»h in krajevnih razmerah. ki je nad S km oddaljena od Krmina, spada pa še vedno v terminsko upravno področje. In glej, da je šlo vse načrtno. Po otvoritvi te šole so pregnali slovenske otroke iz Kr• [Nekaterim ni všei, da se o mina v Plešivo, s starim uči-lem šolstvu sploh kaj piše, so navadno prizadeti star-■ji slovenskega porekla, ki po-'ijttjo lastne otroke v itali-■tnske šole, v drugi vrsti so 'nisfce oblasti, ki niso naklo-*'Sne slovenski šoli, in nato ^kateri slovenski učitelji, ki lagodno in neresno izvršujejo svoj poklic in se pre-Mamijo in zavedo svojih no-jjafc šele, ko dregnemo- v nji-"svo delo, ko je itak že prepozno. Naš tisk sicer nekaj piše o Pašem osnovnem šolstvu in razkrinkuje kričeče primere, 1 ‘o je vse premalo. Ne zado-!l«je, da vpijemo na vse gr-0 »dajte nam šolsko avtono-j '"ijo — uzakonite slovenske mi moramo tudi paziti 's vsako posamezno šolo, kaj ,f v njej dogaja: ali vrši uči-svoje dolžnosti in če ' lf°rii izpolnjujejo svoje ob-' ’e*nosti. Edino na ta način 1 ^otno na tekočem in si bomo J jasnem ter bomo razume-| i zakaj je potrebna avtono-i 'Pija slovenske šole in če no-j jfemo, da se vrata nekaterih 1 °i sama zaprejo, ker ne bo j otrok, ki bi obiskovali o-'totmo šolo. 1Sovražniki slovenske šole i-^ajo točno preračunano, kolt-'• časa bodo še pri življenju h ; Pzkatere osnovne šole na Go-| ^em ter. kdaj bodo lahko *°i, da je prišel pravi tre-H f*k, da zada smrtni udarec y°Vtnski osnovni šoli. V ta cj rn<‘n je občina v vsej hitri-!(J dokončala šolsko poslopje enorazrednico na Pleiivem, JELI SMO ^»lton Jngolič, Deček z dve-; imenoma. Mladinska po-ye!t- Redna knjiga Prešerno- vi: družbe za leto 1956. Ilu- *a'r*l Janez Vidic. Ovitek: Milan Arnež. Ljubljana' >. Jjkoslav Kaleb. Čudoviti k0 • Povest. Prevedel iz roli, Miroslav Ravbar. Red-I, "njiga Prešernove družbe ®to 1956. Ljubljana 1955. leljem Torošem vred. Ko je naš pokrajinski svetovalec protestiral zaradi te odredbe pri županstvu v Krminu, mu je to odgovorilo, da se jim ve zdi, da bi bila komurkoli prizadejana huda krivica, ker je občina samo premestila o-trnke v eno izmed frakcij, to je v Plešivo. Seveda se je njihovo preračunano delo izpopolnjevalo še dalje, brez pritiska, kar samo oa sebe je šlo. Zaradi prevelike razdalje do Plešivega in zaradi ostrega zimskega vremena, kateremu bi bili otroci izpostavljeni na tej dolgi poti do šole, so starši, čeprav stisnjenih zob, poslali svoje otroke v najbližjo italijansko osnovno šolo v Krminu. Pa tudi v Plešivem ni miru. Vpliv demokrščanske krminske občine sega tudi v to, čisto slovensko frakcijo, kar povzroča staršem nove skrbi. Svoj čas ie občina namestila na šoli služkinjo italijanske narodnosti, ki se je s svojo družino naselila v šolskem poslopju. Svoje otroke pošilja ta služkinja v italijansko šolo v Kr-min. Dvema domačima prosilkama, ki sta tudi revni in potrebni, je občina prošnje kategorično odbila. Taka odvratna dejstva nam potrjujejo namen lokalnih či-niteljev in rimske demokr-Sčanske vlade,- izrabiti vsa siedstva, ki so na razpolago, da se slovenske osnovne šole, čeprav navidezno, same zrušijo. Kjer opazijo, da je kaj 29. preteklega meseca na praznik republike Je bila ponovno vzpostavljena redna zračna proga med Beogradom in Moskvo. S prvim letalom, ki Je priletelo tega dne iz Moskve v Beograd, Je prispel tudi pomočnik načelnika sovjetske uprave za civilno letalstvo Boletski, katerega so na letališču pri Zemunu pričakali številni jugoslovanski lunk-cionarji in sovjetski veleposlanik v Beogradu Firjubin Na vrsti je Zunanja Mongolija Geografski položaj in njen politični razvoj - Večji del gospodarstva sloni na živinoreji - Rudno bogastvo in industrializacija V mednarodnem političnem življenju, posebno v zvezi z delom in problemi OZN, se zadnji čas zapovrstjo ponavlja ime Zunanje Mongolije. To v zvezi s sprejemom v omenjeno mednarodno ustanovo novih članic, tako da bi 3e s tem potrdil njen univerzalni značaj. Zunanja Mongolija je kandidat, ki ga postavlja SZ, stoječ na stališču, da ima ta dežela vso pravico postati članica OZN. Okrog tega se že delj časa plete diskusija, posebno med SZ in ZDA, v katero se je prav te dni, ko se je zdelo, da se bodo nasprotja izgladila, vmešala še vlada na Formozi, se pravi Cangkajšek. Toda v tem članku ne bomo govorili o tem, pač pa bomo nekaj spregovorili o deželi sami, tako da bo čitatelj v nadaljnjem političnem razvoju, ko se bo ta dežela še omenjala, mogel imeti približno sliko o tej, morda še v bližnji bodočnosti zelo pomembni državi. Celotna Mongolija leži med KJJUmNA PRESTO UNICA EVROPE STANOVANJSKI Pariški brezdomci bodo stanovali tudi v preurejenih vojašnicah Vzrokov stanovanjske stiske je več, vendar je najvažnejši v tem, da se pariške in francoske oblasti niso zmenile za problem, ki so ga druga velika mesta Evrope skušala vsaj delno rešiti Vsakdo, ki se pryč pojavi v Parizu, opazi, da je to veliko mesto nekam temačno in zbudi v novem prišlecu čuden občutek mračnosti. Pozneje se ta vtis počasi raz- blini, oko se pač privadi mrač-zdravega, tam umetno zaplo-• nim zidovom pariških hiš. To- dijo črve, da razjedajo in podtalno glodajo zdravo rast našega šolstva. Slovenci smo nekoliko preveč naivni in kratkovidni. Morali bi malo globlje pogledati v šolske razmere na posameznih šolah in biti na tem mestu bolj občutljivi, ker se bomo sicer morda že v bližnji bodočnosti kesali, da smo bili le preveč brezbrižni. Fašizem je našim šolam prepovedal rabo slovenskega jezika — a ljudstvo je le ostalo zvesto svoji materini besedi. Demokristjani pa polagoma mrvijo in . glodajo do konca, ti so bolj nevarni od fašistov. — xy da ne glede na to, da se oko na to privadi, ostane dejstvo, da je Pariz zelo mračno mesto, ker so tudi zidovi velikih središčnih, kakor tudi pe-liferijskih hiš zelo temni. V povojni dobi so vsa velika mesta, ki so občutila strahote druge svetovne vojne, skušala očistiti ruševine po vojni porušenih hiš in na njihovih mestih zgradila nove, moderne palače, ki se sicer po svojem stilu ne morejo kosati s starimi, ki pa hkrati, zaradi Svoje skoraj izključno ,^etle barve in večje prostornosti, dajejo mestu nekoliko več svežine, zraka in luči na sploh. To se dogaja v vseh mestih Nemčije, na Holandskem, v Italiji, v Avstriji in drugod. Do tega pa ni prišlo v Parizu, prestolnici velike države, ki je zaradi pogubne politike vrste povojnih vlad svoja sredstva in sredstva, ki jih je dobivala od ZDA, razmetavala v Indokini, Severni Afriki in drugod, in zato ni imela sredstev, da bi Parizu nudila to, kar to veliko evropsko središče in predvsem r.jeno prebivalstvo upravičeno pričakuie. Kot vemo, je Pariz veliko, večmilijonsko mesto, ki se iz leta v leto veča, ne toliko na račun prirodnega prirastka prebivalstva, kolikor na račun dotoka ljudi s podeželja in v precejšnji meri tudi zaradi dotoka mnogih kulturnih in u-metniških ustvarjalcev, ki prihajajo v to kulturno prestolnico Evrope na ..študij in ki se po zakonu neke čudne sile tu nastanijo za daljšo do- m Na področju Torre di Pietra, ki je kakih 30 km od Rima ob stari rimski cesti Aurelia, so pri izkopavanju odkrili ostanke starega človeškega bivališča, za katerega strokovnjaki zatrjujejo, da je bilo človeško bivališče že pred več tisoč leti in da je torej tu živel človek, ki naj bi bil celo starejši od neandertalca In krapinskega človeka. Med najdenimi predmeti Je precej lovskih in ribolovskih predmetov, kar pomeni, da se Je tedanji človek že ukvarjal z ribolovom bo, mnogi celo za vse življenje. Povsem razumljivo je, da se zaradi tega stalnega naraščanja prebivalstva v Parizu opaža stanovanjska stiska. Ta postaja pereča tudi zato, ker sn v Parizu celi predeli ali tako imenovani »arrondisse-nientiii, ki so značilni po svojih velikanskih stanovanjskih blokih izredno starih hiš, ki so, milo povedano, za stanovanje neprimerni. Te stare stanovanjske hiše so v pravem pomenu besede stanovanjske jame polne vlage, mraka in smradu. Nimajo niti najosnovnejših higienskih potrebščin in v njih je nagrmadena množica revežev in gmotno slabo stoječih družin ter celo tistih meščanskih družin, ki si v velikem pomanjkanju stanovanj ne morejo privoščiti boljšega stanovanja. Povsem je razumljivo, da so taka stanovanja pravi inkubatorji najrazličnejših bolezni, kar se posebno odraža na otrocih in dorašča-joči mladini, ki mora stanovati v takih razmerah Glede na vse to ni nič čudnega, če se je na vlado in pariške občinske oblasti začel pritisk, naj se lotijo stanovanjskega problema z nekoliko večjo vnemo in resnostjo. K temu je pripomogel tudi frančiškan Pierre, ki je prevzel vlogo organizatorja akcije za dostojno stanovanje siromašnim ljudem. V svoji vnemi je ta frančiškan šel tako daleč, da je letos poleti prepričal prebivalce nekaterih večjih stanovanjskih blokov, da se preselijo v šotore, ki jih je bil on postavil ob obalah Seine. Vse to je končno privedlo do tega, da so se pariške oblasti vendarle lotile gradnje velikega stanovanjskega bloka in drugih ukrepov, ki naj vsaj za silo rešijo stanovanjsko stisko. Program pariške občinske uprave je glede tega sicer obsežnejši, ustavili pa se bomo le pri prvem uspehu, in sicer pri prvem dograjenem stanovanjskem bloku. Stanovanjski blok je zgrajen v Rue de Pa-nayaux v 20. »arrondissemen-tu» in nudi lepa stanovanja 143 družinam. Poleg tega i-ma blok še 100 garsonier. Blok je moderno grajen in tudi za Pariz razkošen. Vsako stanovanje in garsonjera ima svojo kopalnico in ustrezne moderne higienske naprave. V zgradbi je več dvigal, saj ima hiša deset nadstropij. V vsakem nadstropju so posebne naprave za odlaganje smeti itd. Seveda je to le ena zgradba, ki je rešila le bivše stanovalce »ilota« iz Rue de Pa-nayaux št. 11, toda z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se v pariških predmestjih giade še mnogi drugi stanovanjski bloki. Poleg tega je v gradnji vfej zasebnih stanovanjskih blokov, ki pa predstavljajo za Parižane, ki potrebujejo stanovanje, le pobožno željo. Zaradi pomanjkanja stanovanj so namreč čeJ ne novih stanovanj izredno visoke, saj stane dvosobno ali trisobno stanovanje kar 5 do 6 milijonov frankov, to je 9 do 10 milijonov lir, kar je za povprečnega državljana nedosegljiva vsota, za revnega državljana pa sploh samo sante. Morda bi kdo utegnil vprašati kako to, da stane dve ali trisobno stanovanje kar 10 milijonov lir. Odgovor na to je enostaven: Vojna v Indokini in Severni Afriki in pa veliko pomanjkanje strokovne delovne sile. Kot ie znano, i-majo Francozi izredno malo gradbenikov in zidafjev in zato je gradbena delovna sila v Franciji izredno draga, kar se povsem razumljivo odraža tudi na ceni novih stanovanj Ker pariške oblasti vedo, da se trenutna stanovanjska stiska ne bo mogla rešiti e-dinole z gradnjo novih blokov, je pariški prefekt dal popraviti več pariških vojašnic, ki naj vsaj za silo sprejmejo večje število onih nesrečnih Parižanov, ki so brez strehe al' pa žive v stanovanjih, ki r.e ustrezajo najosnovnejšim higienskim in zdravstvenim zahtevam. Kot vidimo, se je tudi Pariz lotil stanovanjskega vprašanja, le da bo njegova izvedba terjala dolgo dobo, Kitajsko in sovjetsko Sibirijo, in sicer tako, da je prva njena južna, a druga njena severna soseda. Njena površina je zelo obsežna, meri okrog 2 milijona kv. km, vendar je pretežno puščavskega značaja. Tu se na pr. nahaja znana puščava Gobi, ki je domala neobljudena, Najrodo-vitnejši del Mongolije se razteza ob vznožju gorovja, ki seka deželo na njenem severozahodnem delu. Povečini so to stepe, porasle z visoko travo in naseljene z nomadskim prebivalstvom. Tu so ohranjeni tudi ostanki dveh slavnih mongolskih mest, mesta Holin in Uiguri, ki je četi dve stoletji bilo prestolnica Mongolije, to za časa slavnega Džingis Kana. Danes je Mongolija razdeljena na dva dela, na Notranjo in Zunanjo Mongolijo. Pred tem je bila stoletja sestavni del kitajskega cesarstva, toda s kitajsko revolucijo leta 1911, ko je bilo zrušeno cesarstvo in proglašena republika, je tisti njen del, ki je mejil s Kitajsko, bil priključen tej, ostali del pa se je postopno vse bolj navezoval na Rusijo, posebno po oktobrski revoluciji. Tako sta nastali Notranja in Zunanja Mongolija. Leta 1921 je bila Zunanja Mongolija s podporo SZ proglašena za samostojno republiko, ki jo pa kot takšno ni priznala ne Kitajska, ne o-stale države. Neodvisnost Zunanje Mongolije je bila «a-tem 20. oktobra 1945 potrjena s plebiscitom, ki je izpadel z naslednjim rezultatom: 400 tisoč 074 glasov za neodvisnost, 8631 glasov proti njej. Ko je avgusta 1945 bila med SZ in Mongolijo podpisana prijateljska in zavezniška pogodba, je njeno neodvisnost priznala tudi kitajska vlada. Tesni stiki med SZ in Zunanjo Mongolijo pa so se krepili še naprej. Leta 1946 sta obe deželi sklenili sporazum o medsebojni pomoči v primeru napada, kakor tudi sporazum o gospodarskem in kulturnem sodelovanju. Ves ta proces postopnega navezovanja Zunanje Mongolije na SZ je v prvi vrsti c.^ mogočila podpora, ki Jo je leta 1921 SZ dala tej deželi, da se je mogla osvoboditi, kakor tudi dejstvo, da je leta 1924 mongolska revolucionarna. vlada izglasovala ustavo, ki je bila enaka sovjetski. Zuhanja Mongolija je sicer trikrat večja od Notranje, ima pa navzlic temu komaj milijon prebivalcev, vtem ko jih ima Notranja več kot 5 milijonov. Vzrok je v pretežno puščavskem zemljišču prve in ugodnejših klimatskih ter terenskih pogojih druge. Za natančnejšo cenitev gospodarskih možnosti in virov Zunanje Mongolije je zaenkrat še premalo podatkov, vendar predstavlja osnovo njenega bogastva živinoreja. Pred drugo svetovno vojno je dežela imela več kot 21 milijonov glav živine. Da gospodarstvo Zunanje Mongolije temelji pretežno na živinoreji kažejo tudi statistike njene zunanje trgovine, iz katerih je razvidno, da izvaža v prvi vrsti volno, kože, živino itd.. Bržčas pa živinoreja in poljedelstvo le nista edina gospodarska vira dežele, vsaj tako se mora zdeti, če upoštevamo zanimanje, ki ga zanjo kažejo Husi. Skrbna in natančna geološka raziskovanja so privedla do odkritja važnih rud, med temi premoga. S pomočjo SZ so se zgradili moderni objekti in naprave za pranje volne, za izkoriščanje ležišč železne in grafitne rude, ki se zdi, da predstavlja največje rudno bogastvo Zunanje Mongolije. Tudi dejstvo, da Je začela vlada Zunanje Mongolije, ob sodelovanju sovjetskih tehnikov, izboljševati svoje cestno omrežje, posebno prometne ceste, ki vodijo proti Sibiriji, potrjuje, da mora dežela imeti še druge gospodarske možnosti. 2e nekaj časa se stare karavanske poti z vso naglico spreminjajo v moderne ceste, med katerimi je najvažnejša ona, ki povezuje Ulan Bator, prestolnico Zunanje Mongolije, s Sibirijo. Tu se že vrši intenziven avtomobilski promet, a pravtako tudi na cesti, ki povezuje mongolski mesti Ulan Ude in Ulan Bator s sibirskim mestom Verhnjij Udinsk. Dasl, Kot rečeno, ni na razpolago nobenih natančnejših podatkov glede obsega, vrednosti in oblike ter naglice razvoja mongolskega gospodarstva, moremo potemtakem, posebno, če upoštevamo, da je v deželi skoraj 90 tisoč sovjetskih tehnikov in ekspertov, navzlic vsemu sklepati, da se to gospodarstvo naglo in uspešno razvija. Filmska igralka Ingrid Bergman se mudi v Parizu, kjer igra v nekem filmu, ki ga režira Jean Renoire. Ingrid Bergman, ki jo poznamo iz številnih filmov, bo v tem filmu igrala vsaj nekoliko bolj veselo vlogo In se bo celo nasmehnila Kaj je atelana? Atelana je izolacijska snov proti vročini, mrazu, vlagi, elektriki, ropotu in tresljajem. Pridobivajo jo iz lave in se ne more primerjati z nobenim do sedaj odkritim izolacijskim sredstvom. Odkrili so jo Nemci proti koncu druge svetovne vojne. Atelana je po barvi in po zunanji obliki podobna vati, ki jo krojači u-porabljajo za vatiranje obleke. En kubični meter atela-ne sestavlja 38 litrov trdne snovi in 962 litrov zraka. Ker je izredno revna na trdni snovi v primeru z maso, je povsem naravno, da more plast te mineralne volne vsrkati tudi zelo močne mehanične tresljaje. Zaradi te svoje značilnosti jo s pridom u-porabljajo za izoliranje tal :n podov v modernih zgradbah. * * * V Malagi je policija izsledila dobro organizirano trgovi-n.°. z dekleti. Dekleta so pošiljali iz Španije v Južno A-meriko. Španskim dekletom so ponujali v Tangeru dobre službe. Iz Tangera pa so jih pošiljali v Južno Ameriko Prodajali so Jih po 1000 pezet. Rol, eg v zadnjem članku j ehjene upostave varnosti reda v državi ter uKa-iv 1. je imel Lenin v ^°jern programu tudi ko-(,jC vojne. Njegdva želja je t a seveda, da bi dosegel u..°*en mir na vseh boji-„. ■ kar je boljševiška vla- **ihj 1 kor *U(^' Predlagala zavezni- ki š*o: in kar so zavezniki ka-fčno odklonili, medtem ,a, *o ruski.vojaki odločno levali konec vojne, ker ff himajo nič iskati na Vj nH, temveč da so niiho-V„, resnični sovražniki ruski L ,o zemljo. A tudi bolj- _______SPOMINI TRŽAČANA IZ OKTOBRSKE REVOLUCIJE KO SEM BIL ČLAN MOSKOVSKEGA SOV!ETA... Velike težave v prehrani in beli kruh povolških kmetov ■ Vojaki si sami volijo svoje poveljnike, kar porazno vpliva na vojaško disciplino - Volitve sovjetov so bile zelo demokratične ki razpolagajo >Vj ° % 'i^ki vladi je bil mir ne- S i^i J°dno potreben za izgradil socializma. Razen tega treba upoštevati, da je ti0 *adnja carska vlada res-l,jj *hlslila na to, da bi skleci a separaten mir z Nem-ijjln da se je carizem zru-iy "ajveč zaradi tega, ker kljub nevzdržnemu polo-VjM na bojišču nadaljeval V) "J0. kar velja tudi za tijjj Kerenskega. In sled- ie bila prav propagan-t0 mir najbolj učinkovi-|- »redstvo za zmago bolj- Gl ' {, lede na vse to Je bil b, m brezpogojno za se-v5-?ten mir z Nemci za 0 ceno in je s to nalo-Poslal Trockega na po-vWia' ki so se zelo dolgo litij ker so Nemci vztra-Ho .?r' svojih zelo težkih * *°lih. Ker jih nikakor ni mogel omehčati, je Trocki prekinil mirovna pogajanja in zapustil bojišče z izjavo, da ne podpiše mirovnih pogojev in da Rusi ne bodo nadaljevali vojne. Lahko si je misliti, kako porazno je ta vest vplivala na nas v Moskvi. Za nas je bilo jasno, da bodo Nemci neovirano napredovali in danes, jutri vkorakali v Moskvo, kar pa je vlada preprečila s tem. da je takoj poslala na bojišče drugega opolnomo-čenega predstavnika, ki je nemudoma podpisal nemške mirovne pogoje (meseca marca 1918). Borba za vsakdanji kruh je bila v zadnjih mesecih vojne in po vojni v Moskvi zelo težka. Meso je popolnoma izginilo, ker ga je pojedlo bojišče, in tudi vseh drugih živil je bilo vedno manj. V prvih dneh po boljševiški zmagi v Moskvi sem videl na ulici nekaj z mesom natovorjenih voz. Ljudje so govorili, da so to meso iztaknili nekje, kjer so ga špekulanti skrili. Vsi smo se veselili, da bo zdaj mesa in sploh vsega dovolj, ali bridko smo se zmotili. To meso je bilo kakor «fa-ta morgana« v puščavi, pokazalo se je in izginilo in nismo ga več videli. Kaj meso! Da bi bilo vsaj kruha ali žita dovolj. Nekega dne sem šel z enega na drugi konec mestn, da sem od nekega znanca dobil pet kilogramov ječmena, pravi zaklad za tiste čase. Prišlo je do tega, da smo dobivali v menzah slanikovo juho in ovsen kruh, ki je bil bolj podoben neposušenim kepam blata kot kruhu. Tedaj so prihajali v Moskvo kmetje iz daljnega Povolž-ja z ogromnimi hlebci iz najfinejše ruske pšenične moke. Kako poželjivo smo Občudovali te krasne hleb-, ce! Ali za kerenke (papirnat denar, ki ga je začel masovno tiskati Kerenski) jih ni bilo mogoče dobiti. Kmetje so zahtevali za svoj kruh njim potrebne stvari. Spremiti jih je bilo treba na dom, da si izberejo kaj primernega. Tudi jaz sem enega povabil, toda pri meni ni našel ničesar, kar bi vzbudilo njegovo pože-liivost in kmet je odšel s svojim krasnim hlebom. Bogati ljudje, kar jih je še ostalo od vseh tistih, ki so zbežali na Krim, so si tudi v teh težavnih časih znali pomagati, a kljub temu so se počutili kakor v peklu. Mi, ljudstvo, pa se nismo mnogo zanimali za materialne težkoče in smo z zaupanjem gledali v bodočnost. Jaz vsaj moram priznati, da se mi ni po nobenem razdobju v mojem življenju tako tožilo, kakor po prvih mesecih boljševi-ške revolucije, ko smo bili prepričani, da plavamo i.e v polnem socializmu. Začetne težkoče, smo si mislili, bodo kmalu premagane in potem bo nastopila tisoč- letja pričakovana zlata doba. Boljševiki so imeli nai-boljši namen, da ustvarijo za to vse potrebne pogoje. Organizirali so predvsem po vsej državi delavsko-kmečke sovjete kot granitni temelj ljudske oblasti, ter prosvetne odbore in začeli tiskati ruske klasike v milijonih izvodov, medtem ko sem jih ob svojem prihodu zaman iskal po vseh moskovskih knjigarnah in sem si moral Tolstojevo »Vojno in miru in dela Turgenjeva, Gogolja in drugih ruskih pisateljev izposojati v ljudski knjižnici, da sem jih mogel čitati. Kar se tiče svobode pa so šli boljševiki tako daleč, da so jo v začetku u-vedli celo v vojski, kjer so si vojaki sami volili svoje komandante. Častniki niso imeli nobenih posebnih znakov, ki bi jih ločili od navadnih vojakov, ki jih izven službg niso bili dolini pozdravljati. Seveda je bi- lo vse to pretirano, ker je rušilo vojaško disciplino, brez katere ni mogoča nobena vojaška organizacija. Prav pogosto se je dogajalo, da so vojaki odstavili komandante, ki so se jim zamerili in si izvolili nove. Lahko si je misliti, kakšno avtoriteto so mogli imeti taki, od svojih vojakov odvisni poveljniki. V začetnih bojih proti belogvardejcem so posamezni vojaki, v soglasju z načeli svobode, kar meni nič tebi nič zapuslili bojišče , in šli domov. Voditelji revolucije so kmalu spoznali, da tako ne gre ir da se je treba povrniti k stari vojaški disciplini. Za ta preobrat sem zvedel, kc sem se na akademiji za m-tiljerijske častnike, kier sem organiziral prosvetno delo, razgovarjal z nekim gojencem. «Dobil sem ukar. mi je pripovedoval, da odpotujem kot častnik k ar-tiljerijskemu polku v Tam-bov. Kako to, sem se začu- dil, saj me vojaki vendar niso izvolili. Bodite brez skrbi, so mi odgovorili, pokazali jim boste dekret, da smo vas tja poslali in to jim mora zadostovati.» In tako so v vojski odpravili svobodo, ki je onemogočala disciplino. Kakor pa je bila svoboda škodljiva za obstanek vojske, tako je bila potjrebna in koristna za pravilno in uspešno delovanje sovjetov. Brez svobode ne bi bili sploh nastali sovjeti. Ljudstvo, to je vojaki na bojišču, niso nikogar vprašali niti za dovoljenje niti za predpise in volilni red, temveč so si popolnoma svobodno izvolili svoje »deputate« v krajevne in v centralni sovjet v Petrogradu, ki je prav tako svobodno razpravljal in reševal osnovne državne probleme, razrušil stari sistem in utrl pot ljudski boljševiški vladi, o kateri je bil prepričan, da bo ščitila e-dinole splošne ljudske inte- rese. S tem pa je bila zgodovinska naloga ruskih sovjetov pravzaprav končana. Ko se je boljševiška vlada preselila v Moskvo, je stopil petrograjski sovjet v ozadje: nadomestil ga je moskovski sovjet, ali le formalno. Dejansko ga je nadomestila boljševiška vlada. Pogrešijo pa bi bilo misliti, da je vlada svojevoljno prevzela nadaljevanje in razvoj revolucije v svoje roke Kot bivši član moskovskega sovjeta moram priznati, da so se člani duševno vedno bolj oddaljevali od njoga. Prihajali so sicer redno na seje, ali začetno živo zanimanje za politične dogodke, kakršno je bilo v petrograi-skem sovjetu, je popolnoma izginilo. Poslušali so referate in glasovali za piedloge. toda najbolj so se zanimali za kruh s prilogo, ki ga je dobil vsak član sovjeta kot nekako nagrado za svojo prisotnost na seji- Sovjeti in svoboda sta bila v ruski revoluciji dva nerazdružljiva pojma »Vsa oblast sovjetom«, je bilo boljševiško geslo, dokler so se v petrograjskem sovietn borili za zmsgo revolucije Po boljševiški zmagi smo v moskovskem sovjetu popolnoma pozabili na to geslo, ker ni bilo več potrebno in smo vso oblast molče prepustili boljševiški vladi BREŽAN 08 BOBU Čelo Certot in <11 ticcolo» Razstava našega mladega kiparja, rojaka Cela Pertota v Rimu je doživela prodoren uspeh. Zanimanje za tega našega mladega kiparja iz na-brežinske kamnoseške družine je bilo tako veliko, da »o morali razstavo podaljšati. O njej je spregovoril tisk in celo radio. Neki kritik je zapisal: «Plastična siInost, iz-rirnost, smisel za dinamičnost, realistični duh in fantazija označujejo eno najbolj zanimivih razstav, kar smo jih videli poslednja lata t> Rtmu.» In zgodilo se je nekaj nenavadnega. čudežnega. Tržaški »U Piccolou, ki sistematično ignorira tudi najvidnejše manifestacije umetnostne in kulturne dejavnosti tržaških Slovencev (če izvzamemo Spacala, ki ga omenjeni list označuje za enega največjih italijanskihU) slikarjev), je moral zabeležiti vest, da je Rim odkril slovenskega kiparja iz Trata. To rimsko odkritje prihaja sicer malo pozno, saj mora «11 Piccolo« sam zabeležiti, da so Pertota že prej odkrili v Stockholmu na Švedskem, kjer sedaj poučuje na tamkajšnji umetnostni akademiji, če zamolčimo okoliščino, da smo nadarjenega tržaškega slovenskega kiparja — davno pred Stockholmom in sedaj Rimom — odkrili mi, tu v Trstu, in to v času, ko bs omenjeni list, pod prejšnjo vlado, ne bil pripravljen objaviti niti najmanjše vesti 0 kiparski dejavnosti našega Pertota niti proti plačilu, kaj še, da bi o njem napisal to, kar piše danes! Kdaj bo razstavljal ▼ Trstu? — se vprašuje na koncu «11 Piccolo«. Na to vprašanje mu ne moremo odgovoriti (najboljši odgovor bi mu mogel dati Pertot sam, ki je bil do pretekle srede v Trstu, od koder je odpotoval v Ljubljano, kjer sedaj razstavlja), kakor mu ne moremo, oziroma nočemo odgovoriti, zakaj se — iz povsem nekulturnih razlogov — sistematično preprečuje, da bi v osrednjih tržaških dvoranah, predvsem pa v gledališču Verdi, bilo prostora tudi za uprizoritve slovenske u-metniške dejavnosti. tutlne ieme v Bocnu Liberalni tednik «11 Mon-do« od< 29. novembra tl. prinaša pod naslovom «Pustne šeme v Bocnus, naslednje pismo prof. Luigija Granella. «Dragi Pannunziol Kakor si že zvedel iz časopisja, so v Bocnu praznovali «4. november« na fašistični način in stran časopisa »Dolomiten« od 7. novembra, ki ti jo prilagam, zadošča, da si ustvariš o tem dovolj jasno predstavo. Tako smo dali nov dokaz neumne in nevarne strpnosti vlade, ki je dovolila neofašistom, da so zbrali v Bocnu svoje škvadre, ki so jih pripeljali iz Verone, Brescie, Genove, Padove, Trsta itd., skoro tako, kakor pred petintridesetimi leti, ko so Mussolinijevi škvadristi u- 1 rizarjali svoje kazenske ekspedicije v Bocnu proti Nemcem, ki so bili povsem naravno zavedni Nemci, in proti vladi poslanca Creda-ra, ki je bil kmalu prisiljen vdati se pred tistim pohodom na Trento, ki Je bil predhodnik pohoda na Rim. Kljub tem precedensom, kljub tem hudim in nevarnim izkušnjam je vlada ostala nevtralna, opravičila s takim vedenjem proteste Nemcev in tako kompromitirala vedno bolj rešitev mirnega sožitja med različnimi etničnimi in političnimi elementi Južnega Tirola. Odgovornost za to pada pretežno na krščansko demokracijo. ki je z zelo dvomljivo oportunostjo in skrajno malo zdrave pameti, v slogu koreokrafskega patriotizma, organizirala že prej v Bocnu »plebiscit trobojnice« za 4 november in razdelila nekaj tisoč zastav, ki naj bi jih izvesill na mestnih balkonih in oknih. Ta nesrečna pobuda je služila, kakor se je v ostalem moglo predvideti, samo za to. da se je še bolj stopnjevala odsotnost nemškega elementa, kar je pripravilo teren za neofašistične pustne šeme. O tem te seznanja »Dolomiten« od 3. novembra, ki ti ga prilagam. Kc so se neofaiisti vračali s pajacade v Bocnu, so v Trentu skušali vdreti v Castello čel Buonconsiglio. da bi tam uprizorili laži-patriotsko demonstracijo pred spomenikom, ki nas spominja na Battistijevo mučenlštvo. a policija jim je to preprečila. Tudi tu se prebivalstvo zanje ni zmenilo; toda dve meščanki sta protestirali, a so ju tako pretepli, da so ju morali odpeljati v bolnišnico za prvo pomoč. Tako se sedaj razvijajo stvari, dragi Pannunzio. in še slabše bo, dokler bomo prisiljeni elaisser fairt et Inisser passe-. Hotel sem te obvestiti o gornjem, kajti tudi te epizode morejo služiti za dokaz nesposobnosti naie demokracije. Z mnogimi prisrčnimi p bo Dino Sanna (srednjelahka) prvič nastopil kot profesionalec proti Francozu Alexu Marlal-du v 6 rundah; Francoz ima za seboj že 11 zmag. Najbolj privlačna točka bo seveda dvoboj, v katerem bo nastopil Pravisani. Čeprav še mlad, ima Tržačan za seboj kakih 40 dvobojev, od katerih Je več kot polovico zaključil v svojo korist še pred določenim koncem. Na sporedu bo še pet diletantskih nastopov. CORTINA D’AMPEZZO, 2. — Včeraj je bilo javljeno, da se je pravočasno prijavilo za VII. zimske olimpijske igre v Cortini 32 držav, v resnici pa se jih je prijavilo 33. (Morebitni vpis Portugalske bi število povečal na 34.) Pravočasno so se prijavile: Avstrija, Kanada, Češkoslovaška, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Norveška, Poljska, Združene države Amerike, Švedska, Švica, Sovjetska zveza, Iran, Bolgarija, Romunija, Holandska, Koreja, Liechtenstein, Japonska, Španija, Grčija, Čile, Madžarska, Turčija, Finska, Francija, Libanon, Avstralija, Jugoslavija, Islandska, Belgija, Bolivija, Argentina. Organizacijski odbor še razpravlja o vpisu Portugalske; če bo prijava Portugalske sprejeta, potem se bo zimske olimpia-de udeležilo 34 držav. Tekem v bobu se bo udeležilo 15 držav, in sicer: Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Norveška, Poljska, ZDA, Švedska, Švica, Romunija, Liechtenstein, Španija, Francija, Belgija in Argentina. Vse te države bodo tekmovale v bobu v parih in četvercih, samo Liechtenstein bo nastopil le v parih. Norveška je preklicala svojo prijavo za turnir v hokeju na ledu in tako bo v tem turnirju nastopilo samo deset držav: Avstrija, Kanada, CSR, Nemčija, Italija, Poljska, ZDA, Švedska, Švica in SZ. Tako mislimo mi: Atalanta-Bologna Milan-Fiorentina Napoli-Juventus Roma-Inter Sampdoria-Padova Spal-Lazio Torino-Pro Patria Triestina-Novara Alessandria-Bari Livorno-Udinese Empoli-Sanremese Mestrina-Vigevano Catanzaro-Venezia 1 1 X 2 1 l x 1 1 X 2 1 1 X 1 2 X 1 1 1 X Salernitana-Cagliari 2 X TENIS Določeni nasprotniki v Stockholmu STOCKHOLM, 2. — Žrebanje za teniški dvoboj med Švedsko in Italijo za pokal švedskega kralja je dalo tak izid: sobota: Sirola - Davidsson, Pietrangeli - Schmidt; nedelja: pari bodo določeni jutri; ponedeljek: Pietrangeli Davidsson, Sirola - Schmidt. Davidsson, ki si je nedavno nekoliko poškodoval roko, je po današnjem treningu dejal, da se je popolnoma popravil. Dvoboj se prične jutri v Stockholmu. MONTEVIDEO, 2. — Včeraj zvečer so bili na mednarodnem teniškem turnirju doseženi tile rezultati Merlo (It.) - Fernandes (Brazilija) 6:3, 6:2, Larsen (ZDA) - Lizaralde (U-rugvay) 6:1, 6:2 Morea (Arg.) - Herrera (Uru-gvay) 6:4, 6:4 NEW YORK, 2. — Deset članov ekipe ZDA, ki bo nastopila na zimskih olimpijskih igrah v Cortini, je včeraj odpotovalo v Cervinio, kjer bodo nadaljevali trening. To prvo skupino sestavljajo ti-le tekmovalci: Brooks Dodge, Williams Beck, Marvin Mo-riarty, Wallace in Vladys Wer-ner, Andrea Mea-Lawrence (olimpijska prvakinja 1952), Penny Pitou, Katharine Ro-dolph, Betty Snithe, Dorothy Surgenor. Spremljajo jih še štirje voditelji. Tej skupini se bo v Cervinii, kamor sta dva tekmovalca že prispela pred dnevi, pridružilo še pet smučarjev ameriške vojske. Po dveh tednih treninga okrog Cervinie bodo ameriški tekmovalci odšli še v Švico in Avstrijo. Ostali del ameriške olimpijske ekipe bo odpotoval iz ZDA 16. januarja. HOKEJ NA LEDU V Cortini 8. decembra večja mednarodna tekma CORTINA DLAMPEZZO, r. — Ob priložnosti, ko bo otvoritveni obisk olimpijske skakalnice v Cortini, bo na Lednem stadionu prva hokejska tekma, ki bo imela znaten mednarodni pomen. Spoprijeli se bosta namreč dve moštvi Francije in Italije, ki sta pravzaprav reprezentanci obeh držav. Francosko izbrano moštvo bo celo nekoliko n>o nejše kot prva francoska *•* prezentanca, ker bodo v tem moštvu nastopili tudi kana ski igralci, in sicer: Labrosse, Cruikshank, Gelinas. Francozi so prijavili sledeče igralce-vratarja: Ranzoni (1). Go--nja (2); branilci: Labross« (3), Pianfetti (4), Nivet (kap ' (5), Holzer (6), Payot (7), G* linas (8); napadalci: CaiU* (9), Acquaviva (10), Cruikshank (11), Giacomotti (!"’ Longuet (13), Carrier (14)- Italijansko moštvo pa bo s*-stavljenb tako-le: vratarja: Bollani (0), Boli* (1); branilci: Montemurro (*)• Rizzardi (16), Tucci (3), Gerh (4), Guccione (15), Federi« (5); napadalci: Agazzi (1®'’ Crotti (8), Branduardi (9)-berton (7), Tomei (6), Furlani (13), Darin (17), Oberhammer G. (15), Macchietto (14). Francozi bodo prispeli r Milan 6. dec. zvečer; naslednje jutro bodo odpotovali in prispeli v Cortino zvečer iste* ga dne. # • • GARMISCH - PARTENKIR' CHEN, 2. — Organizatorji sve' tovnega prvenstva v umetne* drsanju so sporočili, da se bo tega prvenstvenega tekmovanja, ki bo od 16. do 19- 'e' bruarja v Garmisch-ParleO' kirchnu, udeležilo čez 70 telfc movalcev iz 13 držav. Pričakujejo pa še prijave Rus°v; Doslej so se prijavile države-Avstralija, Avstrija, Kanada-CSR, Francija, Anglija, R* 1 ja. Madžarska, Holands a-Finska, Švica, ZDA in Nem' cija. Na drsališču Tašmajdan Beograu so francoski n** , drsalci na čelu z znanim *- . nom Gilettijem izvedli spored umetnega drsanja-je navdušil 10.000 BeograK Alai' Odgovornl urednik STANISLAV RENKO Tfjt Tlaka Tiskarski zavod ZTT • KIH0 SKEDEjM predvaja danes 3-J* jj!, ž začetkom ob j7; Universal fil®- MEGLA NAD ROKAVSKlM PRELIVOM KINO PROSFK-KONIOVEl predvaja danes 3. t- ®' ob 19.30 Tjtm na Ončiimk Predvaja danes 3. t. m. ob I«. uri film v cinemascopu KRALJ BARBAROV Igralci: JEFF CHANDLER, JACK PALANCE in LUD-MILLA TSCHERINA. Film o Atili, ki je hotel gospodariti nad svetom in R® uničiti tako, da ne bi zrasla več niti bilka trave — vel je osovražen in je umrl po zaslugi ženske. =GUY DE MAUPASSANT Tj(>/ timi \ '»O. (LEPI STRIČEK) Forestier Je s kratkimi, vročičnimi dihljaji srkal to sapo vase. S skrčenimi nohti je grabil po ročajih svojega naslanjača in z zamolklim, žvižgajočim, besnim glasom velel: •Zapri okno. Slabo mi dč. Rajši bi v kleti poginil.* In žena Je počasi zaprla okno; potem Je pritisnila čelo na šipo in se zagledala v daljo. Duroyu je bilo nerodno; rad bi bil pokramljal z bolnikom in ga potolažil. Vendar se ni mogel domisliti ničesar, kar bi ga pomirilo. Zajecljal Je: «Torej tl ni nič bolje, odkar si tu?» Oni Je v pobiti nestrpnosti skomizgnll z rameni: «Saj vidiš!* — in znova pobesil glavo. Duroy je poprijel: «Sakrabolt, v primeri s Parizom je tu vendarle vražje lepo. Tam smo še sredi zime. Sneg, sodra, dez, tema pa taka, da Je treba ze ob treh popoldne prižigati svetilke.* Forestier Je vprašal: «Ni pri listu nič novega?* •Nič novega. Namesto tebe smo vzeli malega Lacrina, ki Je bil prej pri ,Voltairuvendar še ni zrel. čas je, da se VnlBolnlk Je zajecljal: «Jaz? Jaz pojdem zdaj šest čevljev pod zemljo, tam bom pisal kroniko.* Ta uprta misel se je vračala ob vsaki priložnosti kakor udar zvona, se ponavljala nenehno v sleherni misli, v slehernem stavku. Dolg molk je nastal; boleč, globok molk. žar sončnega zahoda je polagoma ugašal; gore so črnele na rdečem nebu, ki se je z.mračevalo. Barvasta senca, prvi mrak noči, ki je ohranjal pobliske ugašajoče žerjavice, je prihajala v izbo n bilo je, kakor da obliva pohištvo, stene, opne in kote s svojimi črnimi in škrlatastimi toni. Zrcalo nad kaminom, v katerem se je odbijalo obzorje, je bilo podobno krvavi plošči. Gospa Forestierjeva se ni ganila; ves čas je stala z obrazom proti šipi in kazala izbi hrbet. In Forestier je spregovoril s presekanim, zasoplim glasom, ki Je trgal poslušalcu srce; »Koliko jih bom neki še videl, teh sončnih zahodov?... Osem... deset... petnajst ali dvajset... nemara trideset, več ne... Vi drugi imate se časa... z menoj je pri kraju... In to se bo nadaljevalo, ko mene več ne bo... vse pojde naprej, kakor da sem še na svetu...* Za nekaj minut je obnemel, potem je nadaljeval: '•Vsaka stvar, ki jo vidim, me spominja, da Je čez nekaj dni' ne bom več videl... To je grozno... ničesar več ne videti... nič tega, kar obstoji... najmanjših stvari ne, ki Jih rabimo... kozarcev... krožnikov... postelj, v katerih je tolikanj sladko počivati... pa kočij. Tako prijetno se je peljati zvečer v kočiji na sprehod... Kako rad sem imel vse to.» S prsti obeh rok Je živčno in lahno gibal po opornikih svojega sedeža, kakor da bi na njih klavir igral. In vsak njegov premolk je bil mučnejši od njegovih besed, tako razločno si čutil, da mora premišljevati strašne stvari. In Duroy se je mahoma spomnil tistega, kar mu je bil pred nekaj tedni pravil Norbert de Varenne: «Jaz vidim dandanes smrt tako blizu, da bi pogostokrat najrajši stegnil roko in jo pahnil od sebe... Povsod jo odkrivam. Zmečkane živalce po cestah, odpadlo listje, bela kocina, ki jo zagledam v prijateljevi bradi, vse to mi trga srce in mi kliče: ,Lej jo!’» Tisti dan ni razumel; razumel pa je danes, ko je gledal Forestierja. In neznana, okrutna tesnoba se ga je polaščevala, kakor da bi bil tu, v tem naslanjaču, kjer je sopihal ta človek, čutil odurno smrt tako blizu, da bi jo lahko z roko prijel. Imelo ga je, da bi vstal, odšel, pobegnil in se pri tej priči vrnil v Pariz! O, da Je to vedel, bi ne bil prišel. Noč se Je bila zdaj že razgrnila po izbi kakor prenagljena mrtvaška koprena, ki bi se bila spustila na tega umirajočega. Samo okno je bilo še vidno in na najsvetlejši šipi se je risala negibna senca mlade žene. In Forestier je razdraženo vprašal: «No, kaj nocoj nihče ne prinese svetilke? To se pravi streči bolniku!* Senca telesa, ki se je risalo na šipah, je zginila, in po odmevajoči hiši je zabrnel električni zvonec. Kmalu potem je vstopil sluga, ki je postavil svetilko na kamin. Gospa Forestierjeva je rekla mozu: «Hočeš leči ali poj deš večerjat?* Zamrmral je: «Dol pojdem.* In pričakovanje večerje jih Je zadržalo še blizu eno uro; vsi trije so nepremično sedeli in le kdaj pa kdaj je kateri zinil besedo, kakršno koli, nepotrebno, prazno besedo, kakor da bi bila nekakšna skrivnostna nevarnost v tem, če bi pustili ta molk predolgo trajati in dovolili, da bi otrpnil nemi zrak te izbe — izbe, po kateri se je plazila smrt. Naposled so prišli z naznanilom, da je večerja na mizi. Duroyu se je zdela dolga, vprav neskončna. Govorili niso nič, jedli so brez šuma, potem so s konci prstov drobili kruh In sluga je stregel, hodil, drsal sem in tja, ne da bi bilo slišati njegove korake, kajti škripanje s podplati je Charlesa vznemirjalo, in mož Je nosil copate. Samo tiktakanje lesene ure je s svojim mehaničnim, rednim gibanjem motilo pokoj med temi zidovi. njegovim zvijačam ne bo dala prevariti, in s svojini str petstvom bo samo zapravil vse, kar je s požrtvovalnostjo yg(J si je: «Pha, zoprno je; no, žalibog, v življenj ^ dobil. Rekel JV. JO> iIU( . - - pač neprijetni položaji; in vrh tega, saj se menda ne o dolgo vleklo.* i Irt Nebo je bilo višnjevo, sijalo je v tisti južni modrin napolnjuje človeku srce z radostjo; in Duroy je šell Pr» do morja, misleč si, da bo Forestierja tako še med dovolj zgodaj videl. . je Ko se je vrnil k zajtrku, mu je sluga rekel: »Gospo J j, dvakrat ali trikrat vprašal po vas. Če bi hoteli stopiti s gospodu, gospod.* ul šel je gor. Forestier je počival v naslanjaču, kakor pral®-spal. Njegova žena je zleknjena ležala na kanapeju i ge . bolnik je vzdignil glavo. Duroy je vprašal: «No, a počutiš? Nekam čil si videti danes.* vrnil®- Ta Je zamrmral: «Da, bolje mi je, moči so se uertio Kar hitro pokčsi z Madeleino, da se potem ° F naokrog.* je Prčcej ko je bila mlada žena sama z Duroyem. veJl0-rekla: «Nčte, danes pa misli, da je rešen, že od j ,iv da mer snuje načrte. Zdajle se popeljemo v JuansKi vgej nakupimo lončenin za najino stanovanje v ,pa. “L'nripetil°’ sili hoče ven, a jaz se strašnč bojim, da bi se kaj Stresljajev na vozu ne bo mogel prenesti.* kora- Ko se je ustavila kočija pred vilo, je šel ,eCjal v°z’ koma po stopnicah, podpiran od sluga. Brž ko je z g Brz ko so povečerjali, se je Duroy z izgovorom, da Je utrujen, umaknil v svojo izbo; s komolci sloneč na oknu, >e gledal sčip sredi neba, ki je, kakor obla velikanske svetilke, tnetal po belih zidovih vil svojo suho, pristrto svetlobo in poseval morje takisto ko z luskinjem migljajoče, mehke luči. In iskal je kakega izgovora, da bi kar mčč hitro odšel, si izmišljal zvijače, brzojavke, ki jih dobi, da ga na primer gospod Walter kliče nazaj. Toda ko se je drugo jutro zbudil, so se mu zdeli njeg*vi naklepi o begu dosti teže izvedljivi. Gospa Forestierjeva se pa Je hotel, naj ga odkrijejo. Zena se je upirala: »Prehladiš se. To je vendar je Ta pa Je trdovratno ostal pri svojem: «Ne, s mnogo bolje. Dobro čutim.* ^ gred0 |* Najprej so se peljali po tistih senčnatih^ Pot^-e neK»^' Jr*vJ ov/ jkAJijnli j/v/ - i. xiv- , _ povsod med dvema vrtovoma in dajejo Cannesu cest nega angleškega parka; potem so prišli na a ob morju. ^ (Nadaljevanje slt t