107. Številka. !Y*t. v srnin jO. maja IM M. I. IVfaj XXIV. „Edinost" izhaja dviikriit na dim. razun ne.lelj in praznikov, sjntraj in zvečer oh T. uri. <> ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9 uri ftjutraj. N IIl očII i II/.liliiII : Obe i/.lnnji nrt leto . . . ghi. 21»— 7* samo večerno izdanje , „ 12*— Za pol leta.četrt leta in na idmcc razmemo. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine «e uprava ne oaira. Na ilrobno ne prodajajo v T rat u zjiit-ranje Stevi'Ve po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvČ.; ponedeljske »jutranje številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.)« GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon 4tv. S70. 4 nvč. V edinosti je moč! OfUsl ne računajo po vrntmh v petitu, /.a večkratno naročilo * primernim popustom. Poslana. oamrtnice in javne »»hvale. do-niači oprla*! itd. se računajo po |WMftv. II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna kousorcija lisla „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti) Koper (Deželni zbor.) V včerajinji seji je nudnlje poslanec Vnreton porodni v imenu po-litično-okoaomičnega odseka o načrtu za lovski zakon. Po predlogu poni. Gamhinijn se je posvetovanje o tem nučrtu odložilo na pozneji čas, za sedaj pa naj »e t«» poročilo natisne in razdeli med poslanec v proučevanje. Določila, s katerimi se urejajo mirovine deželnih uradnikov in slug in njih udov in sirot, so se odobrila po predlogu politično-ekonomičnega odseka. Ljubljana 0. Tekom današnje deželnozborske seje se je poslanec Lenarčič povrnil k svojemu predlogu, stavljenemu v razpravi o reolčnem zakonu o uvođenju neobveznega pouka v ruskem jeziku in se je zavaroval proti predbaci vanj u pan-slavistiške demonstracije. Njegov predlog je imel le ta namen, da bi se avstrijskim Slovanom ponudil posredovalen jezik in je imel nadaljnjo praktično svrho, da bi se za tržišča na Kalkanu in v Rusiji vzgojevali industrijalci in tehniki. Govornik je zavračal najodločneje vsaki suin glede njegovega patrijotizma. Posl. Š ubio je povdarjal potrebo povzdige obrti in industrije, ki bi bila zamorjena, ako bi se druga železniška zveza ne dotikala Kranjske. SeliNvegel je povdarjal, da avstrijski Slovani ne potrebujejo ruščine kakor posredovalnega jezika, ker imajo takega že v nemškem jeziku, ki ne po-rnenja za noben narod kako škodo ali oviro za lastni razvoj. Posl. Hribarju se vidi za ugodno spremembo trgovinske in davčne politike v povzdigo trgovskega in obrtnega stanu jedino sredstvo v odstranitvi narodnih homatij, kar pa bo mogoče le po strogi izvedbi jednakopravnosti narodov. Dotlej pa je še dolga pot, ker nemška manjšina v Avstriji hoče še vedno gospodovati. Predlog Lenar-čičev ne vzbuja nikakih pomislikov, kajti v Avstriji ni ni kake ruske, pač pa nemška irredcnta. Nemški posredovalni jezik med Slovani bi bil nenaraven, le ljubezen do dinastije bodi v posredovanje. Gradec V deželnem zboru je poslanec Kozina čital slovensko interpelacijo glede rabe slovenskega jezika na višem deželnem sodišču v Gradeu. (Meni nemškega kluba in nemške ljudske stranko so zapustili dvorano in so se povrnili zopet . maja 181KI. Da! Praga je slovansko mesto... tako smo vsklikali, ko smo, prišedši iz naših, v narodnem oziru še vedno tako zanemarjenih krajev, prvič stopili na tla te zlate stostolpne matičke: in ko smo brali te različne napise v vseh slovanskih na-j rečjih in spoznali ta sveži čeSkoslovanski duh, ki i živi v Pružanih, tedaj nam je zaigralo srce veselja in ponosa, da smo tudi — Slovani! Praga pa je tudi slovanski gostoljubna; pred kratkim časom so so še le o tem prepričali dvorni ruski igralci, katerim na čast se je bil priredil tako prijeten in pomemben večer na Zofinu. Dne .'I. t. ni. pa smo v »Sumadiji« združeni Jugoslovani priredili v korist koroškim šolam akademijo, in tudi to prilike niso zamudili Cehi, da bi nain no pokazali svojega 1 j udom i lega slovanskega mišljenja. Zhližanje dveh slovanskih plemen in lopi prebitek, ki znaša preko pol tisočaka, sta vspeh to lepe akademije, s katero nas jo Praga uverila, da ne pozna samo tužnoga položaja koroških Slovencev — vsi avstrijski ministri niti ne vedo, da tam žive Slovenci! —, ampak da so tudi pripravljeni žrtvovati za zboljšanje teli razmer. Hvala jim tudi na toni mostu ! ! Hvala pred vsem na jodni strani g. baronu dru. ! Lad. Riegcru, kije prevzel protektorat naše j akademije, na drugi strani pa Častnemu odboru ! čeških dam, ki so je poprijel agitacije z neumorno marljivostjo in občudovalno vnemo, razprodajo vstopnic itd. Ako naštejem imena teli slovanskih ro-doljuhkinj, storim to, da jih vsaj, ko sto jih spoznali po srcu in mišljenju, poznate še po imenu: gospe lianmgartnerova, (Miodouska, Hrdlič-kova, Laudova, Maturova, Neffova, P ra-chenska, Preissova; po svojih zaslugah za ko-. roško šolsko deco Vam bode zadnja že znana. Ako so pisali češki listi, da je akademija imela reprezentativen značaj, jim smemo z veseljem pritrditi; kdor ni prišel osebno ali se dal zastopati, se je opravičil. Posebno častno za jugoslovansko dijaštvo jo bilo gotovo, da sta prišla osebno oba rektorja, univerzo in tehnike, in lopo število vse-učiliščnih profesorjev. Prvi namestnik pražkega župana nam jo pismeno želel najlepšega uspeha ter opravičil svojo odsotnost; zastopanih jo bilo še obilica različnih društev, dijaških, sokolskih in drugih, z jedno besedo: navzoča najodličnejša družba nas je prepričala o velikem zanimanju, katero ima za našo interese na jugu, in o srčnih simpatijah do naroda slovenskega, ki stoji tam na Koroškem na straži v — slovanski jug. — Tudi o vsporedu akademije in izvrševanju posameznih točk piše ča-sopistvo jako laskavo; bile so pred vsem češko moči, ki so pripomogle k uspehu naše akademijo in na katerih umetnosti se je občinstvo kar naslajali), a tudi »Sumadincem« gre priznanje, da so so potrudili }m> svojih močeh. Trel« bi bilo |>ač na-tanjenej šega popisa, ali berete ga v čeških časopisih in pa v nekaterih drugih slovenskih. Slučaj je nanesel, da se je tudi dan preti našo akademijo manifestovala češko-slovenska vzajemnost v Pragi; bilo je na odhodnici reških turistov jugoslovanskih krajin (Dalmacije, Crne gore, Hrvatske, Kranjskega). Na tej odhodnici je spregovoril župan dr. Podi ipnv ter polagal udeležencem izleta na srce, »tla hi zlasti hrti toni Slo-rmvPM tolmačili ffoiki pozdrav ćrčkoaloranaki in /ta hrafo za to, ita so /arrf rsmi oni r minoh'tn It'tn r tako znatni mm prit/ieli k veliki oslari našt fia I'alai k' i/a *. I ako nam je Praga v kratkem dvakrat izrazila svoje odkrite simpatije; v naši domovini pa praznujte v tretje to ne kal je 110 češko-slovensko vzajemnost! O binkofltnih praznikih boste imeli v svoji sredi vračajoče se češke turiste, in sieer v Ljubljani in Postojni; povrnite jim v enaki meri in v enakem številu velike simpatije in slovansko gostoljubnost, katerih smo deležni mi v — njih slati slovanski Pragi! Politični pregled. TKST, 10. maja L899. Nekoliko Zgodovine. Pišejo nam: Z zla tinii črkami ho napisan v slovenski zgodovini oni prepomemhni dan, ko so se v beli Ljubljani sešli slovenski zastopniki in ho izjavili slovesno, da se hočejo vsi potezati za «zjedinjenoSlovenijo*. Onega znamenitega dne so postavili temeljni kamen vsemu našemu političnemu delovanju, na kateri naj hi se zidalo v bodočnosti. Da je v »zjedinjeni Sloveniji* jedina naša rešitev, temu ne more prigovarjati nihče. Da-li pa tudi dosežemo to, — to je drugo vprašanje. Da je tudi od nas mnogo odvisno uresničenje tega ideala, o tem ne ho dvomil nikdo. (iledč Kranjske in Primorske piše naš slovenski zgodovinar 1. Kutar sledeče: «Da sta Kranjska in Primorska že od prirode zvezani, potrja nam najbolj zgodovina. Že cesar Avgust je hit pridružil Kranjsko do Trojan Veneciji in Istri, ali «X. predelu Italije*, in v srednjem veku je spadalo Notranjsko z Ložem vred pod patrijarhat oglejski. Zlasti trgovinske koristi so vezale Kranjsko z Istro in nasprotno, tako, da so notranje dežele dobivale od morske strani sol, olje, vino, lepe lončene posode, steklene na-krasnine itd. Ta trgovinska zveza je »bila posebno živahna v prvi polovici srednjega veka, a preneha seveda ne nikoli. Tudi upravno je spadala srednja in vzhodna Istra h Kranjski od 1. KJ74. naprej in Trst od 1. 151S2 pa do 1'raneozke okupacije. Pod Francozi je bilo vse Primorsko združeno s Kranjsko in Čeravno je Avstrija osnovala kronovino Primorsko, vendar so jo prištevali še do I. 1H4H. kraljevini ilirski. Tudi Reka z okolico je bila Kranjski pridružena od I. 14(55. do lii4S. Res je, da sta imela Trst i u Reka svoje poglavarje (kapitane), ki so bili v političnem obziru neposredno odvisni od notranjeav-strijske vlade v Gradcu, ali vendar je vse prištevalo ti dve mesti z njih okolico h Kranjski, kakor se najbolje spozna iz ,Yalvazorju. Tudi so bili tržaški in reški poglavarji večinoma vzeti izmed kranjskega plemstva*. — Iz teh zgodovinskih podatkov vidimo, da smo imeli že polovico «zjedinjene Slovenije*. Iu če in kar smo že enkrat imeli, na korist države hi bilo, ako bi nam no dala le te polovice, temveč pridružila še k temu slovenski Stajer in slovenski Korotan. Na korist države hi bilo, pravim, ako hi si ona osnovala tukaj mogočno Slovenijo, ki hi jo hranila na jedni strani pred nemškim, na drugi pa pred laškim navalom. Ako je resnično to, da moč države na zunaj obstoji v sreči in zadovoljnosti v državi hivajočih narodov, tedaj hi bilo le na korist moči in ugledu države na zunaj, ako hi zadovoljila in ojačila naše brate v Korotouil, v zeleni Štajerski in na Primorskem. Vlada ima v roki ^ 14., z njimi dela, kar hoče. Na Primorskem so razmere za Slovane neznosne. \ tržaškem zastopu niso naši poslanci varni življenja, v Istri se jim ne godi nič bolje, na Goriškem ne morejo sodelovati v deželnem zboru. A ne le stanje Slovanov, temveč tudi vlada igm tukaj najžalostiicjšo ulogo. Kaj je dosegla vlada na Goriškem se svojim predlogom? V Trstu smešijo laški zastopniki njene odloke, in v Istri teka stavna e. k. avstrijska vlada z deželnim zborom okoli oprostite mi izraz kakor mačka sc svojimi mladiči. Pred laškim nasiljem trpimo torej mi, veČina prebivalstva v deželi, a trpi tudi dostojanstvo in ugled države. Ako je vladi kaj ležeče na tem, da hi se izkopala iz neprijetnega, rekel hi, skoraj že smešnega položaja, |M>maga naj nam doseči naš ideal, našo ezdruženo Slovenijo*. Slovenci naj bi ne pošiljali več svojih zastopnikov v deželne zbore v Istri. Trstu, Gorici, temveč v ukupni deželni zbor: slovenskega Korotana, slov. Štajerske, Kranjske in Primorske! K položaju Danes došla nam »Information« prinaša razne slike o sedanjem položenju, došle jej od raznih strank. In to je pravi kalejdoskop. .ledni trde, da so se Cehi vrlo ubranili pritiska radikal-cev in da niso storili nikakega sklepa, ki bi razširil prepad med Nemci in Cehi in kar bi jih moglo kompromitovati navzgor. Cehi da hočejo postopati vzajemno z drugimi strankami večine in vzajemnost desnice da je ostala povsem intaktna. Težišče položenja da torej ni v Pragi, ampak na Dunaju, kjer bo zboroval eksekutivni odbor desnice. — Drugi pravijo zopet,, da je minister dr. Kaizl se svojim potovanjem popolnoma pogorel. — Tretji pišejo zopet, da je imelo potovanje drn. Kaizla povsem povoljen vspeh. — Četrti sodijo tako tako: ne taje sicer, da dr. Kaizl ni dosegel, kar je hotel, da pa Nemci vendar nimajo razloga radovati se. Kajti nikakor ni še gotovo, da je mi -nisterska kriza pred durmi, in tudi če hi bila, Thu-novemu ministerstvu vendar ne bi sledilo nemško-liheralno ministerstvo. — In peti vidijo narod češki že v opoziciji. Tako, tukaj ima čitatelj nekaj izgledov, iu naj si napravi sam, če more, jasno sliko o sedanjem položenju ! Car V Italiji. Iz Rima javljajo kakor gotovo stvar, da je ruski car izrekel željo, da bi obiskal Italijo v prihodnji jeseni. Anglija proti tranawaalski republiki. V hip, ko se vlasti pripravljajo na konferenco v Haagu, kjer se bodo njih pooblaščenci posvetovali, kako hi se dalo doseči rnzoroženje in preprečiti krvavi spopadi med narodi in državami, ali pa vsaj omejiti grozote vojen, prihaja kakor hreščeč glas v lepo harmonijo vest, tla Anglija išče pretveze, da bi z nasiljem dobila južnoafričansko republiko Trans\vaal v svojo oblast. Republika trauswaaiska je silno bogata dežela na rudninah, zlatu in srebru, knmo-li čuda, da bi hotela seči po njej staroznana požrešnost sinov Albijona. Pretveza je seveda kmalu najdena, V Trans\vaalu uživajo le domačini, takozvani Boeri, vsa državljanska prava, a so v manjšini proti pustolovcem, ki se stekajo tam od vseh delov sveta, največ pa iz Anglije. Le-ti bi seveda hoteli tudi imeti vsa prava, ker vedo, tla bi, ker so v večini, kmalo dobili tudi gospodstvo v roke v tej bogati deželi. Republika se seveda brani teh neljubih gostov. No, le-ti so se sedaj obrnili do Anglije za pomoč in le-tej je seveda prišla ta, morda tudi naročena »prošnja« kakor dobrodošla pretveza za spor z rečeno republiko. Pravijo celo, da je Anglija že odposlala ultimatum. In tako utegnemo doživeti, da se mogočna Anglija spravi se svojo silo na mali Trnus\vnal in da uprizori pravo pravcato roparsko vojno v hipu, ko se bodo, po velikodušni inicijativi ruskega carja, vlasti posvetovale v prilog svetovnemu miru. Je pač res, da nikdo ne more živeti v miru, ako ima zavratnega lakom-neža poleg sebe. Domače vesti. Pijani smo tildi, v Trstu izhajajoča »La Ricreazione« piše : »Tudi mi se pridružujemo protestom listov »Eco del Li tora le« in »Amico« proti nespoštljivemu načinu, kakor je »Edinost«, ta list, pijan iiltranaeijonalnib slovanskih idej, postopala z nadškofom v Zadru, samo zato, ker se je pokoril odredbam iz Rima glede glngolitske liturgije. In vendar hoče kaka nevedna duša take liste prištevati h katoliškim. ITltrnnaeijonalizem je vsikdnr protikatoliški«. Mi se ne čudimo nimalo, da se je zagnala tudi »Hicreazione« v naš list, saj je prava nevesta »Amicova«. Kako pravi že slovenski pregovor: gliba skup štriha. In sedaj vemo, da je lekcija, ki smo jo dali »Amicoveem«, zadela z jednako silo tudi v uredništvo »Ricreazione«. Le tega nismo vedeli, da smo tudi — pijani! Imamo pa to tolažbo, da smo pijani v dobri tovaršiji. (V smo pijani mi, ker smo se uprli nadškofu Rajčeviču — a to ne zato, ker se isti pokori odredbam iz Rima, ampak zato, ker bi on se svojimi odredbami mogel zavesti Rim do krivih odredeb potem so pijani tudi malone vsi duhovniki nadškofije zaderske, je pijan deželni odbor dalmatinski in so pijani tudi verniki rečene nadškofije in vse Dalmacije, ki so hili razburjeni do skrajnosti vsled borbe, ki jo je začel nadškof Raj-čevič proti pravu našega jezika v cerkvi, pravu, posvečenemu od papežev. »Ricreazione« nas noče prištevati med katolike. To nas pušča hladne notri do dna duše, ker so gospodje v taboru »reformatorjev« se svojim postopanjem že davno zgubili vsako pravico do sodbe o katoličanstvu družili lju-dij* Saj so se obsodili sami se svojim izrekom, da »ultracijonalizcm je vsikdar protikatoliški«. Kaj je to druzega, nego ultracijonalizcm, ako se duhovnik, ko hrani svoje stališče glede kakega cerkvenega dogodka, govori o — nostri gloriosi avi ita-liani?! Vi ste ultranacijonalei, ki podite iz cerkev jezik tisočev in tisočev vernikov iu ki srdito ru-i šite. kar je k srcu priraščeno tisočem in tisočem vernikov ter stavljate v nevarnost korist vere in cerkve samo zato, da greste na roku najhujemu ultraoi jonulizrnu laškemu. Ako je torej ultracijonalizcm protikatoliški, potem ste vi, gospodje okolo »Amica« in »Ricreazione«, poosebljeni proti-katolicizem. 0 ta korcspoiidcnčiil biro!« Že zopet nas je nasamaril so svojimi že proslulimi poročili o razpravah v deželnih zborih. O včerajšnji seji deželnega zbora kranjskega poroča namreč, kako je poslanec Subie — člen narodne stranke — poročalo potrebi povzdige industrije, in pristavlja potem, kako da je isti govornik zatrdil, da avstrijski Slovani ne potrebujejo ruščine, ker imajo že v nemščini svoj posredovalni jezik. V prvi hip smo bili kar osupnjeni, ker to bi bila demonstracija proti lastnemu tovarišu Lenarčiču i ti za one, ki nas sumničijo s panslavizmom. Iz ljubljanskih listov še le, došlih nam pozneje, smo izvedeli, da je one besede izrekel znani kranj-sko-nemški Jože-baron Sclnvegelj. To je seveda vso kaj druzega, kajti Jože-baron nima gotovo nikakega mandata, da bi govoril v imenu Slovencev in da bi sodil, česa trebajo avstrijski Slovani! »Korespondenčni biro« je zopet izvršil jednega svojih poznanih »Husarenstiiekl«. O je pač zlata vreden, ta naš slavni »korespondenčni biro« ! Občili /bor liiožke podružnice sv. Cirila lil Metodu v Trstu se je vršil, kakor smo že omenili minole sobote zvečer. V svojem nagovoru je predsed. Maudič — predstavivši vlad. zastopniku, višega komisarja Baeherja —obrazložil, da podružnica v minolem letu ni imela toliko dohodkov, kakor druga leta. Vzrok temu je bil v prvo ta, da smo v minolem letu morali nabirati za razne svrhe. Drugi vzrok pa, ki je slabo vplival, je bilo razmerje mej odborom podružnice in centralnim vodstvom v Ljubljani. Predsednik je omenjal tržaško šolsko vprašanje, ki se že vleče toliko let kakor morska kača. Z ganljivimi besedami je povdarjal predsednik, da ta zahteva naša ima svoj nezrušljivi temelj v pisanem in božjem zakonu. Zaključuje je predsednik polagal na srce prihodnjemu odboru, naj se toplo zavzema za to vprašanje ter je želel istemu najboljih vspehov. Iz tajnikovega poročila posnemamo: Glavna miloga odboru je bila preskrbovanje sredstev in nabiranje doneskov za povspeševanje slovenskega šolstva. Njegovo delovanje je imelo nekoliko vspehov, dasi ne taeih, kakoršnjih si je želel. Razmerje med podružnico in vodsvom v mi- . nolem letu se je — premenilo. Načelništvo se je zavzelo za jedino pravico, ki jo je imela podružnica dosedaj kakor malo nagrado za svoja mnoga opravila na upravi slovenske šole, za pravico imenovanja — šolskega sluge. Centralno vodstvo nam je odvzelo letos še to malo pravico in jo izročilo voditeljici šole. To je bil moralen udarec za načelništvo in je isto skušalo pismenim potom, da bi se stvar poravnala častno z« načelništvo ali dobilo je zopet negativen odgovor. Vsled tega je sklenil od-lM»r, da bo odslej svoje delovanje omejeval jedino le na vaprejemanje letnine in eventuvalnib darov, katere bo odpošiljal centralnemu vodstvu v Ljubljani in d a o d k 1 a nj a v sako o d g o v o r n o s t glede šole in nje osobja. Tako je torej naše stališče: vodstvo upravlja samo vse šolske stvari in jih upravlja centralistično. iS 1. septembrom so se plače učiteljem in učiteljicam na deškem oddelku povišale tako-le: Nadučitelj - voditelj dobiva 8(M) gold. letne plače in 1(M> gold. opra v n ine in pravico do l> petletnic A 40 gld. Drugi učitelj 7 gld. 1. pl. in pravico do 1» petletnic i\ 40 gld. Učiteljici a »iOO gld. 1. pl. in pravico do (> petletnic it 40 gld. lTčenk na trorazrednici je 205, učencev na štirirazrednici pa 242, katerih napredek je povo-Ijen v vseh razredih, vedenje vzorno, obisk reden. Za toliko število deee prihajajo šolski prostori pretesni, treba jih bode vsekako razširiti, če ne na širjavo, pa na visokost. Že v začetku leta je moralo šolsko vodstvo zaradi nedostatka prostorov odsloviti mnogo učencev, ki se sedaj gotovo pogubč v morju «avite eolture«. Poročilo tajnikovo zaključuje s pesnikom: „Zjasnilo se mi l»o spet mračno lice, Spet n pit nje bo v srci zelenelo, In nstom dalo sladke govorice." Poročili tajnika in blagajnika sti se odobrili potem, ko sta pregledovalea računov potrdila, da sta našla vse v najlepšem redu. Preidši na četrto točko dnevnega reda je prijavil predsednik, da nijeden členov dosedanjega načelniltva ne more več vsprejeti te častne službe. Zeli, da bi imelo prihodnje načelništvo bolj srečno roko za podružnične posle. Na to se je vnela dolga, deloma jako razburjena razprava in bilo je čuti pikrih izrazov. Vsi govorniki ho zahtevali, naj se izvoli zopet dosedanje načelništvo. Predsednik je pretrgal sejo, da bi prišli do kakega sporazumljenja, toda zastonj. Volitev novega n a č e 1 n i š t v a se je tore j odložila z a p r i h o d njo s o h o t o, d n e 13. maja ob H. u r i z v e č e r v prostorih c D o 1. p o d p. d r u š t v a. Bratovščine sv. Cirila In Metoda resna beseda tržaškim Slovencem. Opetovano smo že objavili, da bomo imeli dne 14. t. m. ob 6. uri popoludne na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu občni zbor s pomladansko veselico. Čemu priredimo izredni občni zbor iu čemu veselico? Odbor za tekoče upravno leto je sklenil namreč, da bo prirejal mej letom večkrat občne zbore, in to zato, da se udje spoznajo mej seboj ter navdušujejo za namen naše bratovščine. Ta namen je, kedor ga premotri, najvzvišeneji, in pokojni predsednik, veleč, g. kanonik Križman, ga je kaj lepo tolmačil, relcši, da je naše društvo (bratovščina) ne le cerkveno, marveč tudi narodno in domoljubno društvo. Kaj pogosto se piše v časnikih, kako nam trgajo mrvico pravic našega jezika v cerkvi, a o takih prilikah so še nikdo ni sportmil naše bratovščine, ki je vrla boriteljiea za obrambo teh pravic. Kaj bi dali nasprotniki, ako bi mogli odpraviti iz naših cerkva slovensko petje! In ravno naša bratovščina je tisti okop, preko katerega nasprotnikom ni mogoče priti. Ako bi ne bilo bratovščine sv. Cirila in Metoda, ne bi bilo v naših cerkvah slovenskega petja. Za to trditev imamo najlepši dokaz cerkev sv. Antona novega, kateri je lansko leto zmanjkalo hkratu slovenskih pevcev iu da ni bratovščina prevzela petja v tej cerkvi, sveti Anton ne bi imel več slovenskega petja. Pri sv. Antonu starem pa se je lansko leto uprizorila kar javna agitacija proti slovenskemu petju. In zopet je bila naša bratovščina ista skala, v katero so se zaman zaganjali sovražni valovi. Pa kedo so ti vztrajni branitelji naših pravic? Vsi so delavskega stanu. Po trudapolnem vsakdanjem delu zahajajo po trikrat na teden k pevskim vajam, nastopajo vsako nedeljo in praznik po trikrat v cerkvi, ves advent vsaki dan ob 61/« uri v jutro, ves mesec maj pa vsaki dan ob 5. uri zjutraj. In koliko jim donaša vsaki nastop? in pol novč.! ! Pa njim ni za te novčiče, niti ne za pohvalo v časnikih (oprosti čitatelj ! do danes še nisi čital v nobenem slovenskem listu ne pohvale, ne graje o petju pevskega zbora naše bratovščine), marveč za to, tla spolnjujejo to, kar njim veleva verski in narodni čut. Ako pa bi kedaj obnemogel ta zbor in bi prenehalo slovensko petje v naših cerkvah, tedaj bo Vam, tržaški Slovenci, klicala bratovščina sv. Cirila in Metoda: »Sedaj pa glejte Vi!« Letos izdamo »Letno poročilo« h popolnim imenikom udov. V tem imeniku boste pogrešali marsikaterega, ki često na prsi trka : ».laz sem naroden !« Punktum. Veselico priredimo zato, da preskrbimo zakladu par novčičev za cerkveno zastavo sv. bratov Cirila in Metoda. Za ta zaklad nabira naša bratovščina že od leta lHH»i, a ni še toliko nabrala, kakor najmlajše pevsko društvo v Trstu. Rekli smo ! Tržaška posojilu len hi hranilnica opozarja s tem svoje p. 11. zadružnike, da bo v nedeljo, dne 14. maja ob 1». uri predp. občni zbor, ker dne 7. maja radi prepičle udeležbe m bil sklepčen, in sicer v istih prostorih v ulici S. Franeeseo, št. 2 in z istim dnevnim redom. Pevsko društvo »Slava« pri sv. Mariji Magdaleni spodnji priredi svoj redni občni zbor v nedeljo dne 14. t. m. z običajnim dnevnim redom. Po občnem zboru bo pevska zabava na dvorišču gostilne gospoda Jožefa Miklavea. Skušnje učiteljske usposobljenosti. Pred c. k. izpraševalno komisijo v Kopru so napravili minoli teden skušnjo učiteljske usposobljenosti za slovenske oziroma hrvatske ljudske šole sledeči gg.: Anton Bezeg, učitelj v Horfttu (Istra), Ana Klan-čič, učiteljica v Gorici, Martin Kranjčič, učitelj v St. Vidu (Štajersko), Kazimir Kade, učitelj v Buzetu (Istra), Josip Kraljic, učitelj v Dragueah (pri Buzetu), Romana Osana, učiteljica v Loparjih pri Slov. Bistrici, Jeliea Radivoj (z odliko), učiteljica v Omišlju (otok Krk), Vinko Trobec, učitelj v Marezigah pri Kopru in Ivan Vuga, učitelj v Ri-fenberku (Goriško). Izjava. Podpisani obžalujem, da sem se dal zavesti po našem kapovili, dtt sem podpisal magistratu spomenico proti okrajnemu glavarstvu. Prvi vzrok je bil ta, da nisem sam prečital spomenice, ampak je storil to le kapovila, in sicer italijanski, katerega jezika sem pa jaz le malo zmožen; drugi vzrok pa je bil komentar istega kapovile, da hi se namreč z osnovitvijo okr. glavarstva okolica ločila od mesta, česar nihče ne zahteva. S tem javno preklicujem svoj podpis. V želji, da bi uvideli tudi drugi zaslepljeni okoličani, kaj so podpisali, in da bi potem preklicali javno, beležim Lonjer, dne !>. maja l8tK>. Andrej ( o/r, h. št. 1. »Brivec* Je Izšel. Samo podlistek, kako je Miha bril čikorjaš iz Rocola, in pa slika, kako istrski iredentarji pričakujejo slovensko-hr-vaške deželne poslance vrh klanca -- sta vredna f> novč. 0 »doktorju« lil »splrltlstu«, ki čuje na ime Muha reete Mohor in ki je zasnoval kar cel zavod za izkoriščevanje praznoverstva ljudij, do-znnjcmo iz listov, da je ta slepar hodil tudi po hišah »zdravit« ljudi, o čemer je rekal navadno, da je zdravnik, ki je zdravil dotično osebo, pravi — osel. Neki ženi v blagoslovljenem stanju je rekel, ko mu je ista izrazila svoje želje, n. pr.: »Vi želite imeti sinčka? Pustite meni to, jaz vam dam zdravilo, ki ne zgreši nikdar!« In dal jej je steklenico z neko tekočino grde barve in groznega okusa, katero je mogla pogoltniti le s skrajnim naporom. A ko jej je prišla ona usodna ura, je res povila — četrto hčerko. Ta sleparska družba je imela tudi svojega »blagajnika«. Razni predmeti, katere je policija zasegla pri »doktorju Jaksonu« in njegovem »tajniku«, so se že izročili deželnemu sodišču. Drobne vesti. Jedni je 17 let, drugi pa še le 15, obe sti pa že tako »zdreli«, da ste sinoči ob (J. in pol uri sprehajalce na Aequedottu nadlegovali z ostudnimi nagovori. Tudi potem, ko ju je redar posvaril, sti nadaljevali svoje početje. Posledica je bila, da ju je redar odvel na policijo, od koder so ti pokvarjeni deklici odveli v zapore. Jedna se zo.ve Amalija M., druga Ana K. Sta riši, ki so tako vzgojili svoji hčeri so lahko ponosni. Takov produkt sedanje vzgoje sta tudi 22-letni težak Ivan B. iu 20-letni postopač I. (J. Prvi je grozil z steklenico v roki svojemu lastnemu očetu, kričč, tla ga hoče ubiti. Tega sicer ni storil, pač pa je jul neusmiljeno mlatiti s pestmi po očetu, dokler se ni slednjemu posrečilo, uiti mu ter zbe- žati v tamošnji komisarijat. Vsled tega je policija ujel . surovega sina, očeta pa je »provela na zdravniško postajo. Drugi pa se je podal v krčmo svoje matere pri sv. Andreju in napivši se, jel je razsajati po krčmi in razbijati kozarce, krožnike in celo jedno posteljo. Ker se mu je mati ustavljala, zagrozil je, da položi tudi nanjo roke, radi česar je bil predan redarstvu. 20-letna Marija B., biva joča v ulici A renta št. I, s«* je hotela minolo noč zastrupiti. Poklicali so zdravnika /. zdravniške postaje, ki je odredil, da so dekle preveli v bolnišnico. Izpred dež. sodišča. Jl.'detni mešetar Alfred Pogasnig je sedel včeraj na zatožni klopi, ker je ponaredil menjico za 100 gld. na ime neke Antonije Felieian, in porabil izposojnni denar za-se. Ker je škodo poravnal, so mu sodniki prisodili h* 2 mesec ječe. Voznika (»4-letni Ivan Bizjak iz Postoj i ne in 17-letni Just Bastjančič sta bila obtožena, da sta ukradla kakih l?0 železnih plošč. 42-Ietni Jurij Jerghel pa, ker je pomagal nu tej operaciji, ki pa se ni posrečila, kajti prav ko so prodajali to ukradeno blago, je došel tisti nesrečni in povsodi navzoči oticijal Tita. Bizjaku so prisodili t» mesecev Bastijančiču .'t, Jerghelu pa jedcu mesec. Karadl JutršnJega praznika izide prihodnje izdanje »Kdinosti« v petek predpoludue ob uri, navadni po nedeljah iu praznikih. Odbor političnega društva > Edinost < bo imel svojo sejo v petek svefier ob navadni uri. Različne vesti. Silen medved. »Osvitu« javljajo: V Divlji (iraboviei, okraja Mostar, se je prikazal velik medved. Kmetje pravijo, da je tako velik, d ga je strahota videti. Živali davi kar zaporedoma in je že dosedaj napravil veliko škode. Od srca V srce. Iz »Jedinstva« posnemamo, da se je te dni mudil v Spljetu general Tomičič in sicer v službenih stvareh. Ogledal si je na vežbališču vojaško posadko. Po ogledovanju je ogovoril vojake v hrvatskem jeziku. Pozival jih je na zvestobo hrvatskega naroda do dinastije, a na ljubav do svojega naroda, da bodo tudi kakor vojaki istemu v čast kakor pravi in pošteni Hrvati. Na navzoče vojake je napravil generalov govor velik utis- To se vidi, kaj se to pravi, ako se govori od srca v srca! Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij 0(1 Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. (liovanni hiš. štev. f> (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohi&tvo donese srečo! Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste Oll Piazza Itosario žtev. '2. (Šolsko poHlopje). Itogat izbor v tapet arij ali, zrcalih In slikah. Ilustriran cenik gratis iu franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo. Brzojavna in telefonična poročila, j p^g jj g S?- (Zadnje vesti.) Koper I O. Ounačnje sej«« deželnega zbora se je udeležilo IS poslancev večine. I*«>»J. Costantini je inter|*>l<. .it vlado radi I mi je nezakonitih činov, utorjenih od prve instance za od merjen je osduie dohodarine v okraju paziriskcm. 1'osl. \*entrela je prečitsd interpelai-ijo radi nezakonitosti, ki jih je l»aje zagrešila volilna komisija v Višnjami o zadnjih občinskih volitvah. 1'osl. (thersa je predložil resolucijo rad' vpisovanja rodbinskih imen v župnijske matice. 1'osl. Hizzi je stavil predlog radi vestnega nadzorovanja šol. 1'osl. VentrePa je stavil predlog, naj se pozove vlada, da čim prej izvrši namerjano reorganizacijo eraričnih pošt. Potem se je odobrilo poročilo finančnega odseka o računih kreditnega zavoda za leti lNt>7 in 1H1IH. Posl. Clezer je čital poročilo šolskega odseka o nekaterih prošnjah za miloščine in za povišanje pokojnine. Prihodnja seja bo v petek. 0II litij 10. Ministerski predsednik grof Th u n in minister dr. Kaizl sta se povrnila danes zjutraj iz Budimpešte. Carigrad 10. Na Jurjevem prazniku v predmestju Makrikoi sta dva turška častnika raztrgala grško zastavo. (Jrško poslaništvo je zahtevalo včeraj, naj se častnika kaznujeta in naj se načelnik indiciju v tem predmestju odstavi. London 10. »Times« javljajo iz Kajire: Kitehener paša namerja otvoriti .Sudan za trgovino brez omejitve, čim bo dovršena cesta do Hartuma, česar je pričakovati do septembra. Za inozemsko blago ne bo plačevati nikakih davščin razun male prenosne pristojbine v Vadihalfa. Evropejci bodo smeli kupovati zemljo. Trgovinske vesti. Budimpešta 10. Pšenica za maj gold. !M3 do JI* 14. Pšenica za oktober gl. 8.30 do H-31 liž za maj gl. —'--do—. liž za oktober gl. 6'7 [ do l»-74. Koruza za maj gld. 4'45 do 4-47. Koruza za juni gld. 4*60 tlo 4ol. Oves za maj gl. —•—do—•—. Oves za oktober gld. f>'43 do 5*45, Pšenica : ponudbe srednje povpraševanje dobro. | Prodaja 15.000 met. st. Vreme: dež. Hamburg 10. Trg za kavo. Santos good ave- \ rage za maj 20.50 za september 30'25, za december 30.75. za maj 31-50. Denar. Ilavre 10. Kava Santos good average za maj 50 k. frankov 35.75 za september 50 k. frankov 31 >.50 Dunajska borza dne 10. maja. duiicH vSuruj Državni dolg v papirju . . 101.10 100.10 v srebru . . 100.60 100.60 Avstrijska renta v zlath . . 119.65 119.65 v kronah 4°/,, 100.40 100.40 Kreditne akcije . . . . . 359.10 359,10 London 10 Lsr............120.471/. 120.471/« 20 mark.......11.78 11.78 Napoleoni....... 9.55 9.55'/a 100 italijanskih lir .... 44.80 " 44.80 Našemu si. občinst|u! Podpisani naznanjam, da imam v ulici Conti štv. 2 dobro urejeno in z vsem potrebnim kakor moko, sladčicami itd. založeno IMF" pekarno. 'V Kruh pečem po 3 krat na dan ter ga pošiljam na zahtevo na dom. — Sprejemam tudi domače testo v peko. Z vsem spoštovanjem Ivan Pahor. (Vvljarniea »pri 1'epetu Kruževeu« pri eerkvi sv. Petra pod ljudsko šolo priporoča slovenskemu občinstvu svojo veliko zalogo obuvala, zlasti pu specijalnosti za sv. birmo. Priporoča se za obilen obisk. Naročnikom zunaj mesta se na željo pošilja tudi po posli in sicer brez vsacib stroškov. I Mani Josip Stantid. Pri moji tvrdki Schivitz & Comp. V Trstu se dobivajo stroji vsake vrste iti potreberine k istim. Scsalkc in brizgalke vsake vrste, Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in brotieni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse i/, prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode »Enieri« in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge. Garantiram dobroto vsega blaga. Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. Mat. Živic, inženir. Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, cest itd. — Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Malcanton štv. '2. Bogat izbor čevljev za go»|>»0 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai due Mori" v TRSTU, veliki trg. Tudi za 55 nvč. v markah dopoSlje He franko. Dve slovenski gostilni v Trstu sti na prodaj. Natmieneja ustinena tli pismena pojasnila daje Jože Vodopivec v kavarni Commereio. „Hotel Nazionale" v Trstu, Vis Vienna št 4 nahaja se v 1>H» žini kolodvora južne železnica pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantno vse v I. nadstr. Cona od 60 novč. naprej. V pritličju nahaja ho tudi Reataurant Nazionale" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsakej uri ■ gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: fino plzensko pivo ia Culmbach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo dl Liwa - in istrsko vino ter razna vina v hoteljkah, vge po zmernih cenah. Lastnik je slovan-dalmatinec. Govori se slovenski ia hrvatski. Naslanjaje se na geslo: „Svoji k svojim" priporoča se slavnemu občinstvu tlovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk udani Josip Serdarović, laatnik. sfr ^te ateste sfc ste s^csfcstesfcsfe ste Velika hiša v Motovnnu zraven slovečih škoeijanskih jam, .'t ure od Trsta in '/« ,,re boda od železnične postaje Divača, ob živahni prometni cesti Reka-Trst, z dvema kuhinjema, z dvemi obširnim i podzemeljskimi kletiini, s 14 krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letoviščnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, h prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z lenim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj IV na prodaj 1'roda so tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go-stilničarsko in Staeunarsko obrt. Vsled njene lege na tako živabnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako* vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nehrojniini obiskovalci škocjanskih jam. Vse pohištvo z vrtom ln parkom vred, dalo bi so tndi v ne Jem po dogovoru. Nutanjčneja. pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuaa, posta Divača. ^ V V V "T V V V T T *f* T V T* •¥* „AGrRICOL" Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalij ako milo za uničevanje mrčesov raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T renti n a, Istre, Goriške in pri tu k. p o 1 j od e I j h k i d r u ž b i izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh pa rasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i e o 1«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Zastop in zaloga na Goriškem pri gosu. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 16, na dvorišču. Varstvena znamka: SIDRO,- LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Kieiiterjeve lekarne v Pra^i pripozuano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek. Richlerieva lekarna pri zlatem levu v Pragi. & Svetovna kolesa amerikanski ori tri nali TRIBUNE IN ARENA odlikovana v vseh državah na kontinenti! radi eleganee, točnosti in vet rajanja, prodaja se Izključno le pri glavnem zastopniku ANTONU SKERL V TRSTU, Via 8. Lazzaro it v. 6, nasproti palače Salem. NB. Navadna kolesa prodajajo Be proti 2-letni garanoiji, ročaj iu pritikline po želji kupca. Mehanična delavnica W za vsakovrstno popravo koles in Šivalnih strojev. CENE ZMERNE. -**--CENE ZMERNE.