I m Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron pol leta 3 krone 50 za četrt leta 1 krona 80 vin. > — po Za prinašanje na dom v Ljub- še plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic' Izubijani 5, septembra 1902. Poiitični oddelek. i . m . « • » * m . m. m + m , a * , . i a. i ? ± k - „ . 4Jw ^A.* „ JL > ^JLj \_4L-w vJl-v _j uL, wt^.« Kranjski deželni zbor. Zopet ne bo nič! Vlada je imela najboljäe na mene, ko izrekla, da je pripravljena, sklicati me seca septembra kranjski deželni zbor, ako prevzame deželni odbor jamstvo, da bo zborovanje mirno in nemoteno, to se pravi, strukcije. da ne bo ob- Deželni odbor se je vsled tega obrnil na vse tri deželnozborske klube in jih vprašal h oče j dati izja ve, da se o po- bodo deželnozborske obravnave popolnoma mirno šile ker more le tedaj deželni odbor prevzeti od vlade zahtevano jamstvo, ako mu vsi trije deželnozborski klubi zagotove neskaljeno, mirno zborovanje dež. zbora. Na to vprašanje deželnega odbora je klub na- rodno-naprednih deželnih poslancev izdal naslednjo izjavo: n Klub narodno • naprednih deželnih poslancev spoznava vsakoletno redno zborovanje deželnega zastopa za eminentno in brezpogojno potrebo dežele in prebivalstva. Z ozirom na to in dalje, ker so do sedaj nerešene vse naloge deželnega zbora za tekoče leto pritrjuje klub nameri, sklicati čimpreje zopet deželni zbor; toda to samo pod pogojema: 1. Da tudi drugi stranki deželnega zbora tako, kakor klub narodno-naprednih deželnih poslancev s to Ta izjava kluba narodno naprednih deželnih po slancev je gotovo lojalna. Zahteva se ž njo, naj se opusti obstrukcija, druzega ničesar. Takozvana katoliško-narodna stranka, ki je s svojo obstrukcijo razgnala deželni zbor in s tem provzročila deželi ogromno škodo, pa se ni postavila na to stališče. Odgovorila je na dopis deželnega odbora tako le: „Katoliško-narodna stranka je zadovoljna, naj se skliče zasedanje deželnega zbora kranjskega v ta namen, da se sklene zakon o pokritju nadaljnih stroškov uravnave Mirne. Zadeva se lahko reši v eni sami seji na isti način, kakor se je sklenil proračunski provizorij dne 30. grudna 1901. Katoliško-narodna stranka s svoje strani ne bo nikdar ovirala rešitve te važne in nujne zadeve v deželnem zboru — nasprotno, jo bode z vsemi močmi pospeševala; razume se pa, da ta izjava velja samo ad hoc . za razpravo in sklepanje o navedenem zakonu in da naša stranka sicer vstraja na svojem, zadostno znanem stališču". Nasprotje mej tema izjavama je očividno. Kato- liško narodna stranka misli, da bo terorizirala deželno-zborsko večino in da se bodo v deželnem zboru re- ševale samo tiste stvari, ki so v interesu katoliško-narodne stranke, vse druge pa da bodo ostale nerešene. Tako katoliško-narodna stranka dobila še premijo za svojo obstrukcijo, večina pa bi bila tepena in oškodovana zato, ker je za mirno in stvarno delo. Tako pač ne pojde. Katoliško narodna stranka obliki. izjavo, obljubita in zajamčita stvarne in mirne je v veliki zmoti, ako meni, da se bo večina dežel- obravnave, izogibaje se oviranja le teh v katerikoli nega zbora podvrgla njenemu diktatu in da bo ona odločevala, katere zadeve se smejo rešiti in katere Da pridejo na razpravo pred vsem vsi oni ne. Manjšina ni nikdar gospodar parlamenta in dokler bo katoliško narodna stranka v manjšini, ne bo nikdar zadnjem, nagloma zaključenem zasedanju, kakor diktirala, kaj sme deželni zbor storiti in česa ne sme. predmeti, katere je imel deželni zbor obravnavati že v tudi vse one predloge, katere bi utegnil deželni odbor predložiti v novem zasedanju8. Če hoče katoliško-narodna stranka s svojo obstrukcijo doseči razpust deželnega zbora, naj ostane Stran 352. NOVICE Letnik LX. pri obstrukciji. Čez nekaj mesecev ali morda tudi šele omenjala čez nekaj let pride potem gotovo do razpusta. Dotlej pa mora stranka nositi konsekvence svoje obstrukcije. To bi b*lo seveda jako komodno, da bi se na jedni strani pripuščalo razpravljanje o zadevah, ki so v tudi osebo našega vladarja, bilo posneti da je obnovljena trozvezna pogodba popolnoma jednaka dosedanji, ter da ni nastopila v nji nobena sprememba. Sicer pa nas uči izkušnja, da se jako vara oni, ki misli, da se za visokimi političnimi kulisami vedno isto godi kar bi smel navadni Človek sklepati iz besedila napitnic, katere si vladarji napivajo pri interesu katoliško-narodne stranke in ki naj katoliško- svojih obedih Večkrat se je že zgodilo, da so nastale velike narodne poslance varujejo pred nevoljo njihovih vo-lilcev, na drugi strani pa bi ta stranka ne pripuščala ničesar, kar ni njej v korist, nego v korist volilcev večine razprtije med državami skoraj koj potem, ko sta si vladarja najprisrčnejše stiskala roke ter se v znamenju večnega prijateljstva pri slovesu tesno objemala. Rusija. Vest, da je car nekega jutra v minulem tednu našel na svoji pisalni mizi grozilno pismo, se potrjuje Tako stališče je precej naivno. Da se tako ne V pismu, katero je doposlal carju ruski revolucijonarni odbor, bode delale, leži na dlani. Narodno napredna stranka zahteva, da naj deželni zbor redno in stvarno deluje, da naj se omogoči rešitev vseh zadev. Samo v ta namen, da bi katoliško narodna stranka sebe varovala stoji zapisana grožnja, da, ako car ne zlomi čim prej samo- volje državnih uradnikov, da revolucijonarci najdejo is'otako pot do njega, kakor jo je našlo to pismo. Car se je baje tega pisma tako prestrašil, da dalje ča3a ni šel iz sobe. In zdaj se poroča da je car poklical k sebi harkovskega guvernerja pač ni treba, da se skliče deželni zbor. Ako katoliško- kneza Obolenskega in jednako tudi jaroslavskega guvernerja narodna stranka neče dopustiti rednega in stvarnega delovanja deželnega zbora, potem deželnega zbora sploh ni treba. Sodeč po izjavah obeh strank smo mnenja, da židovskih rok, katerih cilj je, pripraviti v Rusiji do revolucije se deželni zbor ne*skliče. Stlirmerja, da se ž njima dogovarja Resnica je, da car sam ne odobrava strogega postopanja svojih višjih uradnikov, tu in tam grdo ravnajo s prebivalstvom, a resnica je tudi, da je vse revolucijonarno gibanje v Rusiji delo nemških m in potem do ljudovlade, kar bi pa bilo v korist le tujim izse sevalcem ruskega naroda. Amerika. Na nekem volilnem sLodu v Augusti je Politični pregled. Notranji položaj. predsednik Združenih drŽav severne Amerike govoril jako bojevito nasproti evropskim državam; napovedal je gospodarski vedno se razpravlja o tem, boj vsem izvenameriškim državam Izrekel pa je tudi te le sme biti več kolonizacijsko ne bodo-li češki poslanci vodili proti nagodbi obstrukcijo ali ne. pomenljive besede: „Amerika Te dni je načelnik mladočeškega kluba dr. Pacak obelodanil ozemlje katerekoli evropske velesile". Te besede so v prvi pismo v katerem je pojasnil, da so Čehi že koncem minulega vrsti naperjene proti Franciji in tiči za njimi najbrže zasedanja državnega zbora napovedali obstrukcijo, če se ne nemški vpliv, kar se da že sklepati iz tega, da hoče Roosevelt uvede češki notranji uradni jezik Ta izjava velja še danes in s pomočjo Nemčije izvesti zjeiinjenje severne z južno Ameriko zato je po sodbi dr. Pacaka obstrukcija neizogibna. Dr. Pacak in v ta namen zgraditi panamski kanal. Proti temu načrtu pa pravi mej drugim v tem pismu: Stališče Čehov je določeno so vse republike v južni in osrednji Ameriki, katere hočejo z iziavo. so jo dali po temeljitem pretresu vseh razmer ohraniti svojo samostojnost ob koncu minole sesije državnega zbora. Ta izjava ni bila preklicana in je veljavna ter obvezna za Čehe ložaj tako pojasnjen, da ne more biti nikakih dvomov. Ako se Čehom restituira notranji češki uradni jezik, dopuste stvarno Politični drobiž. tem je po- Madjari. Trgovinsko ministrstvo z resortom Novo železniško ministrstvo dobe železnice se za namreč razdeli tako, da bode posebno trgovinsko in posebno razpravljanje o nagodbi, če se jim rečena zahteva ne izpolni, tajnik grof Wickenburg železniško ministrstvo Železniški minister postane baje državni Premembe na ruskih srednjih nastopijo tiste konsekvence, so označene v omenjeni izjavi. šolah Na teh šolah se odpravijo takozvana tajna poročila o Kakšne natore da bodo, to mora določiti klub Ako se pravi, abiturijentih, ki so jih doslej pošiljali ravnatelji srednjih šol da morajo Čehi imeti ozire na državne interese, se mora opo- koncem šolskega leta na vodstva višjih šol in se mesto teh zoriti, da se nemška obstrukcija na te interese ni prav nič ozirala. Gre se za to, ali naj bo Avstrija nemšsa država, ali držaja, v kateri so vsi narodi ravnopravni, ali naj imajo vsi narodi vpliv na upravo, ali naj bodo nenemški narodi odvisni od Nemcev. abiturijentom izroče izpiski iz spričeval zadnjih treh let Prusi proti Poljakom. Pruska vlada, vala poljske stariše v znani vrešenski je po krivici kazno- šolski aferi, zdaj niti Ogrska. več ne pusti, da bi se dajale podpore za omenjene obsojence. Vsi nabiralci in prirejevalci dobrodelnih predstav v ta namen Dne 29. avgusta je v Uihelyu na Ogrskem se bodo strogo kaznovali Prusom je torej le še do tega, da igrala vojaška godba na trgu cesarsko pesem, na kar je ob- Poljake popolnoma ugonobe Na Koroškem in na Štajerskem činstvo, nahujskano po izvestnih osebah, začelo žvižgali. Godba so že začeli nemški nacijonalci borbo za deželnozborske volitve je morala prenehati in se je odstranila Italijanski kralj v Berolinu. Kakor povsod pri takih prilikah, polagajo časopisi veliko važnost na napitnice, katere izgovore vladarji pri pojedinah, ki se prirejajo pri takih obiskih. Tako se godi tudi sedaj, ko je bil italijanski kralj gost nemškega cesarja Seveda je bila časnikarska radovednost glede napitnic v sedanjem trenutku tem večja z ozirom na obisk ita- mesecem dni na ru lijanskega kralja, se je izvršil pred skem dvoru ter na tamošnje napitnice, iz katerih so hoteli nekateri sklepati, da trozvezna pogodba, katero so letos obnovile Nemčija, Avstrija in Italija, nima več istega pomena, ka- koršnega imela do sedaj napitnic pa, kateri sta izgovo- Zanašajo se, da zmagajo na celi črti. Däß. Obrtnija Boj proti alkoholu. Alkoholizem je utemeljen po največ v nezdravih socijalnih razmerah So še drugi vzroki, ki vplivajo na njegovo razširjanje, a beda in uboštvo sta glavna rila v Berolinu nemški cesar in italijanski kralj, v katerih sta činitelja, ki sta povzročila, da se je alkoholizem po Letnik LX. Stran 353. nekaterih krajih tako razširil. Pijemo tudi mnogo iz in s tem veliko uboštva in bede, ki si jo je zakrivilo navade, a največ takrat, če smo žalostni, da poza samo bimo na svoje križe in težave. Boj proti alkoholu se je začel že v davnih časih; že svetopisemski proroki so rohneli proti pijančevanju. sedanjem stoletju se tudi v Evropi začelo mo gočno gibanje zoper razširjanje tega strupa. Osnovalo se je mnogo društev zmernih ijudij, ki pa niso imela zaželjenega uspeha, ker se niso zavedala, da je alkoholizem največja posledica socijalne bede, ter da ni trajnega zboljšanja na tem polju brez socijalne reforme, Tudi v naši državi se je že gledalo na to, da se alkoholizem ne razširja. Lani se je vršil na Dunaju mednarodni kongres, in na tem kongresu je ministrski predsednik navajal vzroke razširjanju alkohola in povedal tudi več sredstev, kako bi se temu v okom prišlo. Na tem kongresu so bile po svojih od-poslancih zastopane vse važnejše države, kar nam priča, da so vlade začele spoznavati nevarnost, ki preti narodom od alkohola, ter da so državniki pripravljeni storiti kaj pozitivnega proti tej bolezni človeške družbe. Na omenjenem kongresu je avstrijski minister za uk in bogočastje poročal, da je 1. 1898 v enem samem industrijskem okraju potrošilo 25 000 prebi- valcev dva milijona kron za alkohol, torej vsaka oseba povprečno 80 kron. V celi Avstriji se je 1. 1900 izpilo opojnih pijač za 1600 milijonov kron. Na Češkem je bilo zadnja leta 25 tisoč policiji znanih pijancev, na katere smemo računati 75 tisoč otrok, ki so zaradi boju proti alkoholizmu prednjači Rusija, ki je uvedla monopol na žganje; isti ji nese 850 milijonov rubljev dobička, od katerega porablja en del v svrho društev proti alkoholizmu. Vsled monopola na žganje se na Ruskem vsekakor zmanjšalo pijančevanje. Zlasti zapiranje žganjarij ob nedeljah je zelo koristno. Da ima monopol dobre posledice, dokazujejo tudi zapisniki ruskih sodišč in ječ. Zlasti blagonosno deluje 1. 1883 v Kasselu ustanovljeno društvo proti zlorabi opojnih pijač. Isto stoji na stališču, da je opravičen le boj proti nezmernemu pitju, ter dela zlasti na to, da se zboljšajo družabne razmere, ki sedaj silijo delavca in kmeta, da iščeta tolažbe v alkoholu. Nobena beda in nevarnost ne zahteva dandanes tako silno, da jo odpravimo, kot pijančevanje in pitje sploh; kajti nesreče, ki nastanejo vsled alkohola, prehajajo kot dedščina od starišev na otroke in otrok otroke. Beda, ki jo povzročuje alkohol v kakoršni si bodi obliki, se ne da nikdar več popraviti. Ko bi tudi pri nas prepovedali in že enkrat pričeli bojevati odločen boj zoper alkohol v vs a oblikah, ki nam nič ne koristi temveč samo škoduje! Zloraba alkohola je kar najbolj obsojati; poginili so že celi narodi, ki so se udali tej strasti. Tudi nam je v veliko pogubo razširjenje alkoholizma; rodovi se slabe, prebivalci se redčijo ravno zato, ker se vsled alkohola tako množi prebivalstvo. , ne Domovina". strasti svojih roditeljev izpostavJj največji duševni in telesni bedi. Na Dunaju pije polovico šolskih otrok To je strašno, kajti baš mladina do 16. leta naj bi ne poznala alkohola. Naačni minister je rekel, da se v Avstriji polovica blaznih rekrutira iz bivših alkoholikov; istotako je pripisati 60 80 o o surovih zločinov in 30 alkoholu. 40 */, o samomorov akutnemu zastrupljenju po Nesreča pijančevanja se prenaša na potomstvo. Učenjak Bournawille je poročal, da so našli pri tisoč bebcih 471krat kronični alkoholizem očeta, 84krat matere, a v 65. slučajih sta bila pijanca oče in mati. Tudi božjast otrok je navadna posledica pijančevanja roditeljev. Na Finskem so prepovedale vse kmetske občine, Kmetijstvo. Nevarnost vetrov in njene škodljive posle Je dice za hosto. (Konec.) pa tudi mogoče, da drevo nagne, torej koreninje moti in omogoči zalego gozdnih škodljivcev, lubadarjev. Tako napadeno drevo se mora brž od- praviti, da se z njim zatre zalega škodljivcev, sicer žuga nevarnost, da se tako zarede, da uničijo gozdove. cele nočjo Zato moramo taka drevesa vsaj še pred Veliko olupiti, če jih že ne moremo iz hoste vun to je dva milijona ljudij, prodajanje in kupovanje spraviti. vina, piva in različnega žganja; večinoma se je pre Koncem aprila namreč roji lubadar prvič in na- povedalo tudi vsako pridelovanje alkohola. Taisto pada v skorji ležeča ali obolela drevesa. Le deloma zahteva vedno naraščajoča stranka tudi v mestih, in napol olupiti drevesa ne kaže ker se sicer lubadar Na Finskem je tedaj dejanski odpravljena vsa beda, vseeno zagnezdi. ki jo je povzr čal alkohol med dvema milijonoma Resnico tega spričuje dejstvo, da lubadarja na- Ijudmi. Odpravljene pa še niso tudi tam vladajoče hajamo v skorji ob robu desek, zloženih na žagah, polom- slabe družabne razmere. Finsko ljudstvo je spoznalo, Odstranitev večje množine podrtih, oziroma da mu alkohol sesa mozeg iz telesa in denar iz žepa, Ijenih dreves zahteva več delavcev, kar je dandanes zato je z vso svojo moralno silo odpravilo alkohol težko in drago, sicer pa se mora zanemariti drugo * Stran 354 Letnik LX nujno delo, kmetijstvu na kvar. Zopet na drugi strani povzroča več lesa več ponudeb, kar na lesno ceno škodljivo vpliva. Tudi v tem oziru se priporoča snovanje zadrug, ki bi se lahko brez posredovanja meše-tarjev udeleževale svetovne trgovine z lesom, ter dajale posamezniku prednosti, ki jih sicer navadno ni Smreke in jaga (Polemika za kratek čas) deležen. Leta in leta smo čakali, konečno se je našel Skupno delo, bodisi si prirejanje drč, potov, vender enkrat mož, ki .je odločno in jasno dal duška strug i. sameznika. stane zadrugo mnogo manj kakor po- samemu na nitve gozdnih polomov škoduje ne njegovi kakovosti, ampak povzroča nevarnost za cele občine z uničujočimi posledicami, če take polome raz svojemu ogorčenju nad naravnost nečuvenimi merami, katere vladajo na Kranjskem v lovskih za- Vsako zanemarjenje in zakasnenje glede odstra- devah ne samo lovski zakon je temu kriv, ampak gotovo tudi to, da ljudje niti ne vedo, kaka škodljivka se skriva pod prikupljivo zunanjostjo take gozdne srne! napadejo lubadarji. Za to je bilo tudi prav primerno, da se je v delom naj se prične tam, kjer drevesa leže BSlov. Narodu" širšemu čez pot ali cesto, ter zapirajo promet, ali pa tam kjer pokrivajo mlade nasade. » občinstvu pojasnilo, da tudi pri divjačini ni vse zlato, kar se sveti, in da je volku, medvedu, lisici, jazbecu, kunam in dihurjem vredna Južne in zahodne strani host, potem parobki družica hinavska srna. gozdov in robovi presek se morajo nemudoma očediti, ker takim preti največja nevarnost po lubadarju. Tem sledi potem snaženje v notranjem gozdu nahajajočih hoditi Mestni ljudje, ki pogosto še toliko lastne zemlje nimajo, da bi si napravili hišo na njej, in ki morajo se polomov. gostovat tudi nimajo smisla za to kaj se Ker gozdni škodljivci rajši napadajo iglasto drevje, zato je najprej to osnažiti, potem šele listnato. Nikakor pa se slednje ne sme zanemariti. Kadar je z lesom slaba kupčija in ne sodi iz- pravi biti posestnik Presneto bi gledali, če bi vzel kdo v njihovih hišah lov v najem, in bi pobijal kadar bi se njemu zljubilo podgane in miši, bolhe in ste- nice, in kar je še take mestne divjačine. Če te taka žival nadleguje, in dela škodo, je vender umevno, trebi j enih polomov takoj prodati, tedaj moramo les da se sam spraviš na njo, in da ne boš jagra čakal olupiti ter ga zložiti na pripraven kraj, da more veter da pride skoz in med njim prepihavati. Tako zložen les se na pr. bolho ubit, potem pa se še brani plačati ti primerno odškodnino za izpito kri in druge posuši in vsaj nekaj časa obvaruje trhlosti, preperevanja. nerednosti. Po viharjih zredeni gozdovi dajo malo upanja Še dosti hujše pa stoji stvar s srno. To bi še na izdaten dobiček. Razen tega porastejo tla takih ne bilo najhujše, da odgrize vršičke, ampak to je, da gozdov z zelišči, ki ne puste, da bi zasejal nov gozd, Cele smreke izpuli, kakor krava travo, kadar jo muli. ker zaduše vse kali. Zaradi tega kaže take, po vi- že večkrat sem hodil po gozdu in našel izdrto drevje harjih in burjah poškodovane parcele posekati in na in grmovje, katero gotovo ni puhnilo samo iz sebe novo pogozditi! Kdor bi s pogozditvijo odlašal, bi se \z zemlje. In še kadar sem popra šal dotičnega po-oškodoval, ker se tla prerada pocelinijo in zaplevelijo. sestnika, posebno pa, če je mislil, da sem loveo, mi Enako je storiti tudi po hudih zimskih pozebah in po toči. Nepogozdene širjave oškodujejo ne svojega lastnika, ampak tudi občino, ker vedno naraščajoče prebivalstvo sili najobsežnejšemu pridelovanju, ki nudi dober zaslužek in dobiček. Čim slabeje se bo gospodarilo z gozdovi, tem slabeje in teže bode obstajal naš kmet, osobito pa hribovec. Naj bi torej že občinski predstojniki pazili in čuvali pametno gojitev gozdov, oziroma z naznanilom pristojni oblasti preprečevali sekanje naših brd in rebri, ki se pogostokrat sploh ne dado več pogozditi. Nalivi namreč spero, ga spraši in vetrovi od-neso plitvo ruševino, tako da potem le skalovje gleda v dolino. Kakor je znano, je s tem v zvezi tudi vre- menska nezgoda, ker skalovje vleče oblake nase Odtod toliko toče in ploh in slabih časov. je vedno zatrjeval, da je to storila srna. ta bi še bila. Toda srnak! luščenjem in drgnenjem premore uničiti cele gozdove Kakor znano, sestoji premog po večini iz poogljenega lesa, iz dreves nekdanjih pragozdov. Dolgo časa niso vedeli, kdo je vse to drevje posekal in uničil, dokler niso našli lani na Notranjskem v premogu tudi kostnjak pragozdnega srnaka Na jednem rožičku je imel še nabodeno celo drevo, katero se je tekom tisočletij seveda pretvorilo v navaden kos navadnega premoga. Najdejo se pa žalibog še ljudje, ki govore, koliko škode na iglovini napravlia na pr. lobadar. Kaj bo vender to? To so stara drevesa, katera se pač posekajo, in dobro prodado, a škoda je hitro poravnana. Tudi škoda, kar jo napravijo gozdni tatje, je popolnem neznatna v primeri z ono, katero napravlja srnji zarod. To pa če se vestno računa s škodo na zdravji vsled vedne jeze posestnikove ne samo Letnik LX Stran 355. 31 •/ čas ampak saj 13 % 8e zraven. Poze al sem svoj. zajce in srne, katerih se jim po noči še ni posrečilo imetnega kmeta, kateremu so neko noč srne ujeti v tatinsko zanjko. Slava jim! smrečje vrhove na najlepšem drevju odgrizle. Kaj je storil mož v svoji žalosti? Napil se je žganja, drugi dan zopet žganja, tretji dan zopet žganja, no itd. v par letih moral je posekati še ostali gozd radi srn, in prišel je revež na kant. Takih posestnikov, ki so na tak način pri nas prišli ob vse, je mnogo v de- želi. Seveda plitvi svet govoriči potem o kakem go spodarstvu, o pijančevanju itd. a vzrok so srne, kakor gotovo so tudi srne vzrok izseljevanja v Ameriko, kot je to malo bolj prikrito dotični gosp. dopisnik popolnem prav namignil. Zato je sveta naloga vseh pravih prijateljev ljudstva, da zastavijo nemudoma svoje moči na najbolj pereči rani narodnega gospodarstva — na lovskih pravicah. Tudi pri volitvi poslancev bo treba prihodnje gledati na to, da se upošteva ta točka. Doslej je žal, samo naš dični gospod Nace kandidiral na „zajčji program", sedaj pa bomo to zahtevali tudi od drugih. samo srne, tudi druga divjačina, kot le- ne ščerke ki tudi delajo neznansko škodo na pr. na Brezovici nad Ljubljano jerebice itd. treba uni Družba sv. Mohorja. Z velikim veseljem naznanjamo dragim Slovencem, da je število udov družbe sv. Mohorja letos znatno napredovalo. 80 046 Slovencev Mohorjanov se je letos zbralo pod zastavo sv. Mohorja in Fortunata, toliko se jih združilo pod košatim drevesom, katero sta v dobro slovensko zemljo zasadila nepozabna nam škof A. M. Slomšek in monsignor A. Einspieler, katero je s svojim blagoslovom očividno zalival ljubi Bog, katero je skrbno gojila slovenskih rodoljubov požrtvovalnost in gorka ljubezen. Hvala neizmerna zato darovalcu vsega dobrega, ljubemu Bogu, ki je blagoslovil naš trud; hvala tisočera vsem neumornim poverjenikom, ki zbirajo raz-trešena krdela Mohorjanov, hvala vsakemu posamez- niku, ki je s svojim pristopom k družbi množil naše število! Družba šteje letos 3936 udov več kakor lani in čiti. jedo o Ali mislite, da jerebice morda kamne in pesek 1450 udov več kakor predlanskim. Po posameznih jelenih niti ne govorim, toliko pa rečem, da škofijah je število sledeče: a mora postati na Kranjskem naš bojni klic: „Z jeleni proč! bila jedna zahteva. Brezpogojno pa se omenjenega članka z go- To bi skladam tudi v tej točki spodom dopisnikom, da se dovoli posestniku zemljišča ob enem prosti lov na njem. Lov plača seveda najemnik lova, to naj mu magari še ostane. Pristavil bi pa tej točki še to, da ima najemnik posestniku 0 plačati še posebno odškodnino za podeljeno dovoljenje. Vrhu tega moral bi vsak lovec založiti pri posestniku kavcijo v višini dvojne vrednosti zemljišča in gozda. Škodo, katero napravlja divjačina, določuje od slej naprej posestnik sam, in to brez vsake nadaljne pri- zivne poti. slučaju impertinence od strani lovca, zapade takoj kavcija, in sicer polovica na korist posestnika, polovica na korist fonda za pogozdovanje krasa in kamniških planin. Posestniku se mora na vsak način majhen delček pravic pri lovu prepustiti, tudi naj se mu lovec odkrije, kadar ga sreča. Gospod dopisnik bodi prepričan, da ni sam s 1. Goriška nadškofija . . . 8 697 + 98) udov 2 Krška škofija..... 6.565 + 357) » 3. Lavantinska škofija . . 25.408 + 1637) s 4 Ljubljanska škofija . . . 31.313 -f 1726) n 5. Tržaško koperska škofija . 4 268 227) 0 6 Sekovska škofija . . . 556 - 42) » 7. Somboteljska škofija . . 346 - 5) n 8. Zagrebška nadškofija . . 446 - 33) 0 9. Senjska škofija . . . . 193 - 13) 0 10. Poreška škofija .... 132 - 4) 0 11. Djakovška škofija . . . 66 D 0 12. 229 2) s 13 Videmska nadškofija . . 183 — 2) 0 14. R^zni kraji..... 420 — 121) 0 15. Amerikanci..... 982 + 74) n 16. Afrika in Azija .... 242 + 33) 0 Skupaj . . 80.046 3946) udov. Pregled nam torej kaže, da je na lepše napredo- vala ljubljanska škofija, ki ponosno stopa vsem Glede svojimi zahtevami. Skoro vse, kar voli v peti kuriji drugim na čelu, ter ima letos 1726 udov več. po kmetih, je njenega mnenja. Saj posestva v mnogih napredka za njo ne zaostaja skoro nič dična lavan-krajih tako nič ne neso, če ne bi se lovske odškod- tinska škofija, v kateri je 1637 udov več. Lepo se je nine ne plačevalo. A ta mora biti izdatna, da se ložje postavila tudi naša krška škofija, kjer smo vkljub žanje, kjer se ni sejalo. Vse stoji za vasmi, gospod tako težavnim razmeram vender častno napredovali dopisnik, Kurja vas, Vič, Morost, Šiška, Dobrova, Po za 357 udov. Lep napredek kaže tudi tržaško-koperska savije, Kašelj, Udmat, Dobrunje in Škofeljca. Brez škofija, kjer 227 udov več, in goriška, kjer so narodni dvomno najdete največjo zaslombo v okolici mesta predovali za 98 udov. Dobro so se postavili ljubljanskega, kjer pozdravljajo posestniki lovce že bratje onkraj „velike luže". Amerika šteje 74, Afrika od nekdaj z najljubeznivejšimi pogledi in besedami, in Azija 33 udov več. Po drugih krajih je ostalo raz- zahtevajoči po dnevu lovsko odškodnino za vse tiste merje nekako enako, oziroma je neznatno nazadovalo. Stran 356. Mohorjanom bodi geslo tudi zanaprej: Ne nazaj danes v Kranju dva doktorja ki sta pred 40 leti vstopila v in navzdol, marveč vedno naprej in navzgor! prvi razred kranjske gimnazije Dr. Elbert pomožni škof? Poroča se, da si je izbral novi tržaški škof dr. Nagi za svojega adlatusa in substituta omeškega prošta dr. Elberta če pa ta od klonil, pa dr. Karlina, čiti seveda ne moremo bil njegov sošolec v Rimu •Jam Kostanjevica proti obstrukciji. Zapisnik občinske Osebne vesti. Ravnatelj ženskega učiteljišča v Gorici seje dne 24. avgusta 1902 pravi: Na poročilo župana glede gosp Stefan K r i ž n i č je imenovan šolskim svetnikom. Za na škodljive posledice, katere so nastale za tukajšnjo občino profesorje so imenovani suplentje Evgen J ar c na gimna- vsled zaključenja deželnega zbora, se predlaga in enoglasno ziji v Kranju, Leopold Pettauer v Gradcu za gimnazijo v sprejme sledeča resolucija: „Občinski zastop mestne občine Novem mestu in dr. Oton Janker na Dunaju za drž. kostanjevifike izreka svoje globoko ogorčenje in "grajo gimnazijo v Ljubljani. finančni stroki na Kranjskem so nad postopanjem takozvanih katoliško-narodnih poslancev v de- Stan. Adler geometrom v Črnomlju, Vinko želnem zboru dne 21. in 23. junija t. 1. ter jim izreka svoje imenovani gg. Bo bek in Bohuslav K ral i k za geometrska eleva Premeščeni popolno nezaupanje, ker so preprečili so geometer Julij Ballek s Primorskega v Ljubljano, deželnega zbora .in onemogočili vsako geometer Gustav vitez G span iz Črnomlja v Krško, davčni zaklada v prid kmetijstva. plodonosno podporo iz delovanje deželnega nadzornik gosp. Valentin Žun iz Črnomlja v Radovljico, finančni koncipist gosp. Emil Kandare iz Ljubljane v Črnomelj, selški klerikalci »Obstrukcija« v Selcah. Kakor znano, nečejo dati napredni stranki nobenega svetovalca, davčni praktikant gosp. Ludovik J u tras iz Ljubljane v Me- dočim so naprednjaki, dokler so imeli večino, vedno lojalno tliko in davčni praktikant gosp. Ludovik Jelšnik iz Metlike postopali. Zdaj se poroda, da so bili napredni člani občinskega v Ljubljano. zastopa že v drugič kaznovani, ker so se pri volitvi župana 15.600 K podpore za razne kmetijske namene Kmetijski družbi kranjski je ministrstvo dovolilo jn svetovalcev odstranili. Zdaj so bili kaznovani kar na 360 kron. To je kar grozno! Klerikalci upijejo, naj vlada poli. umetniška razstava v Ljubljani se otvori sređuje glede deželnega zbora; zakaj ne tudi g!?de občinskega meseca septembra v veliki dvorani „Narod. doma". Priprave zastopa v Selcih? se že vrše in te dni začno dohajati razstavni umotvori. — Vipavska železnica. Ponovno se zagotavlja, da Ljubljanski škof proti staroslovenskemu obredu, bo otvorjena Vipavska železnica oficijalno dne 15 septembra. Nedavno tega je na prošnjo šentjakobsko-trnovske Ciril-Meto- Ali ker nekatera neznatnejša dela dotlej ne bodo še gotova, dove podružnice dovolil trnovski župnik gospod Vrhovnik, se izroči železnica javnemu prometu nekoliko časa pozneje, ricmanjskemu župniku gosp. dr Po žar ju, da je v trnovski menda tako, da se bomo mogli z oktobrom že peljati na Vi-cerkvi daroval sv. mašo v staroslovenskem jeziku. Sedaj se pavsko po Železnici. oglasil gosp. škof in izdal uradno odredbo, v kateri je re- Železnica Polzela-Kamnik in Rečiškaves-Gor čeno med drugim: „Ako je tuji duhovnik obreda grško-iztoč- njigrad. Železniški minister je naznanil našemu državnemu nega s staroslovenskim jezikom in pokaže potrebne listine svo- poslancu gosp vitezu Berksu, da je vlada pripravljena še to se mu dovoli opraviti tiha sv. maša; ne ]et0 na državne stroške napraviti načrte in proračun za zvezo jega škofa, naj smejo se pa duhovniki grško-iztočnega obreda v naše cerkve železnic Polzela-Kamnik s krilom od ReČiškevesi do Gornjega- vabiti, da bi tam službo božjo privatno ali celo slovesno obha- grada, ako bi se od strani interesov nabral prispevek jali; ako je bil tuji duhovnik našega obreda, pa je od njega škom stro- do 5000 kron Okrajni odbor celjski je v ta namen prestopil h kateremu drugemu obredu (kakor gosp. dr. Požar), privolil 500 kron in rudarsko drnštvo Bella Motnik istotako ne sme v naši škofiji maševati ne tiho, ne slovesno, ako nima 500 kron. Gospod vitez Berks se nadalje trudi, da se čim za to izrečnega dovoljenja od knezoškofijskega ordinarijata". preje nabrala vsota, katero ministrstvo zahteva; želeti je, da Očividno je, da je ta odredba izdana vsled tega, ker je gosp bi se nabralo teh 5000 kron in da bi se v kratkem začelo dr Požar daroval v trnovski cerkvi sv. mašo v staroslo- venskem jeziku. Gledališka cenzura na Kranjskem. O postopanju naše gledališke cenzure se je govorilo že v deželnem zboru. trasirati. Celj Nečuvena surovost celjskih nemških kričačev se nam piše: Znanega češkega poslanca Radimskega se je vračal včeraj teden na večer s sprehoda domov Sedaj je cenzura prepovedala Halbejevo dramo „Mladost". Inani fcrjsaa Schich na nesramen način insultiral. Gospod po Cenzuri baje ne ugaja tendenca te drame, ki se igra na Du- slanec je šel mirno svojo pot, ko se mu približa Schich in naju, v Zagrebu, Oseku, Pragi, Gradcu, na razoih manjših ga obsuje z najpodlejšimi psovkami, kakor: „Böhmischer Tepp, nemških in Čeških odrih Vsaka „šmira" na Češkem in Mo- ravskem ima v svojem repertoarju „Mladost", a v deželnem gledališču v Ljubljani naj bi se ne igrala. Trottel ter Gospod Radimsky se je hotel izogniti surovežu je stopil v bližnjo kavarno, a neolikanec mu je sledil ter mu grozil s pestmi, da ga pretepe, ako ne zapusti lokala Slovenski arhitekt Josip Plečnik je po naročilu Le po intervenciji drugih gospodov se je posrečilo gosp po- dunajskega umetniškega društva „Secession" izdelal spomenico, slanca rešiti pred napadalcem. Pač so lahko ponosni celjski se izroči 901etnemu slikarju pl. Altu. Pergamentna spo- Nemci na svoje „barabe menica je v ploskvi omarici s srebrnimi okraski. „Secession" je izdala posebno številko lista „Ver sacrum". Žensko učiteljišče se ustanovi prihodnje leto v Celovcu Gimnazija v Kranju. Piše se nam iz Savinske doline: Letos, meseca oktobra, bo 40 let. kar se je odprla zeiger u Imenitna znanstvena najdba. „Zoologischer An-prijavlja v XXV. zvezku, št. 679 dne 18 avgusta t gimnazija v Kranju Leta 1862. namreč smo prišli „visoko"- od mladega slovenskega zoologa gosp. Frana Megušarja fiolci iz prve latinske iz Ljubljane v drugi razred na novo na Dunaju opombe o rodilih povodnega hrošča (hydrophilus ustanovljeno gimnazijo v Kranju. Bili smo „visoko"-šolci, ker piceusj". Gospod Megušar (iz Kamne gorice pri Radovljici) je smo bili v najvišjem razredu na zavodu. Tisto leto sta se prvi našel epitel klice (Keimepithel) in iznova konstatiral že namreč odprla samo prvi in drugi razred. V drugem razredu prezrte razcepljene slezi, ki sta jih sicer že prej videla Dufour nas je bilo 31, za prvi razred ne vem. Zdi se mi, da živita in Stein, pa sta se docela motila o njih pravem pomenu in o Letnik LX Stran 357. njih veliki važnosti. Naš rojak je spoznal, da so dosedanje niku v svojih rokah „Monte di piete e riunita cassa di trditve napačne in namerava v kratkem natančneje opisati parmio ris- zastavljalnico, združeno s hranilnico. Ko je ne- uspehe svojih znanstvenih preiskavanj o tem predmetu, ki so davno temu novo imenovani upravitelj blagajnik Luka Flori se z njim bavili svetovnoznani učenjaki Leon Dufour, Suckow, prevzemal blagajno in premoženje, izkazal se je velik primanj- Stein, Joh. Müller, Claus, Korschelt in drugi, venskemu naravoslovcu čestitamo prav iz srca ! Mlademu slo- kljaj Po bilanci, katero so upravitelji dan poprej izgotovili na R. M. podlagi registrov, je imovina zavoda znašala 207 676 kron Nemiri v Zagrebu. Zaradi nekega, Hrvate žalečega 70 vin. Ko pa so pregledali vso imovino, našli so le 161.601 listu „Srbobran" članka v srbskem do velikanskih demonstracij in je prišlo v Zagrebu najprej in 57 vin. Manjkalo je torej 46 075 kron 63 vin. Sedaj ima potem do groznih izgredov, seveda državno pravdništvo glavno besedo. Demonstrantje so demolirali mnogo srbskih trgovin in napra- 127 let star. V va>i Marevka v guberniji Smolensk vili ogromno škodo. Prišlo je do bojev, pri katerih je bilo živi 1271eten starček Sinip. Rojen je bil 1775 ter je bil mnogo ljudi ranjenih Ti izgredi so trajali od sobote do srede, vse svoje dni velik prijatelj žganja, katerega je spil lahko kateri dan je bila razglašena nagla sodba litre na dan, a pijan ni bil nikdar. Starček je še jako Vseslovansko planinsko društvo. Priprave za krepak, dobro sliši in vidi, ter hodi lahko poleti in po zimi ustanovitev vseslovanskega planinskega društva so že toliko v cerkev, oddaljena dve uri od njegovega stanovanja. dozorele, da se bo društvo lahko ustanovilo tedaj, ko bo vse- Vkljub svoji starosti Sinip v se pridno piete sandale in noga- slovanska razstava v Petrogradu Uboj. vice, krmi perutnino itd. Tudi se starček dobro spominja vla- Te dni je v Dolenjem Logatcu neki 181etni danja Katarine II. Napoleonove in Krimske vojne. Njegov oče fant ubil svojega rivala Napadel ga je s polenom in ga udaril po glavi tako, da je napadenec umrl. umrl v 80 , mati pa v 120. letu. Bolan ni bil Sinip še nikdar. Grozna nesreča. Iz Pontablja se poroča: Tatinski lovec Cesare Tabacco je šel na lov na srne. gozdu sta Orožnik ga je ustrelil. V Striju na Grališkem se pripeljal neki orožniški postajevodja pred krčmo gostilničarja neka Lahinja in nje 121emi sin nabirala maline. Lovec ju je Schnepfa. Zahteval je od gostilničarja vrček pive, v šali je videl od daleč za grmom in ne da bi dalje gledal, kdo da je nato dejal orožnik gostilničarju, da ga ustreli in pomeril je tam, je ustrelil, meneč, da je meril na srne. Fant je obležal nanj s puško. Puška se je sprožila in v usta zadet se je na mestu mrtev, mati znanil sodniku. težko ranjena. Lovec se sam na- Tatvine. V četrtek teden popoludne so krČmarju n Al Vetturino" v ulici Torente parnika sodov vina Najprej so 20 v Trstu dopeljali iz spravili manjše sode v zvrnil gostilničar mrtev na zemljo Orožnik je zbežal s klicem, da se bo samega sebe ustrelil. Bil je slaboumen. Živega otroka pokopala je neka ženska v Kanauku pri Selcanu. Zagrebla je novorojenca v gozdu. Ko je došla v vas, prijeli so jo ljudje, katerim je izpovedala svoje dejanje. Ljudje so hiteli na označeni prostor in dobili krepkega dečka klet, a večji so ostali na ulici. Ko so težaki vzeli enega teh večjih sodov in postavljali v krčmi na mesto, prišli so tatovi in ukradli jeden na cesti se nahajajoči sod s 380 litri vina. Ko je gospodar krčme, Tamburin, opazil, da mu pomanjkuje jeden sod, hitel je na redarstvo naznaniti izvršeno tatvino. v se živega. Nesreča. V Koloniji pri Trstu prebiva družina Škabar in sicer v posestvu Škrinci. Izbod iz tega posestva je na glavno opensko cesto Pred izhodom ie stal te dni voz, v Redarstvo pa je izvedelo le toliko, da sta sod vzela dva mlada človeka, oblečena po šegi delavcev. Našlo se je še, da sta sod oba delavca pred seboj valila do ulice Grelsi in od tam se je sled izgubil. Včeraj zjutraj pa je obvestil gostilničarja Tam- katerega je bil uprežen vol Ivana Živica iz Vrdele št. 382. Otrok Škabarjevih, mala 15mesečna Valerija se je blizu uhoda igrala, ali nakrat je izišla in tekla ravno pred vola, kateri se je otroka preplašil in začel teči, v tem je podrl otroka in mu stopil na glavo. Na krič male Valerije so prihiteli ljudje burina neki Filipon, da je v ulici Bachi jeden sod ; krčmar hitel v imenovano ulico in našel svoj sod in vino, pogrešalo litrov, katere so tatovi izpili, ker so sod navrtali. Iz tega je razvidno, da so tatovi z veliko drznostjo ukradeni sod konečno zapustili, ker še niso bili dobili primernega kraja, in voznik, ter ustavili vola, ali prepozno, ker je bila glava se kamor bi ga oddali Te dni opoludne je tvrdka Luigi in Anton Deangeli zaprla svoje skladišče vina na trgu Zonta št otroka popolnoma zgnječena. Poklicani zdravnik ni dobil več otroka pri življenju. Pod pritiskom volove noge so otroku iz-kočile oči in mu je šla kri iz ust, nosu in ušes, vsled česar je moral umreti. Stariši, pazite na otroke! Mož šesterih žen. V Budimpešti so zaprli te dni natakarja Maksa Graibnerja, kateri se je izdajal za inženerja, v Trstu. Ko se je kasneje eden teh bratov vrnil v skladišče, zdravnika, odvetnika itd. ter se je poročal z dekleti iz boljših je opazil, da so vrata onega bližnjega prostora odprta in da premožnih hiš Kadar je dobil ženino doto, je pa izginil no oba prostora deli, napravljen otvor, čez katerega brez 8ledu Zadnja njegova žena je bila neka vdova, in lju je v zidu se je lahko prerila oseba. Ker so železno blagajno pustili od- beznivi mož je bil že na vlaku z njenim premoženjem, ko ga prto in zaprli le notranje predale, so tatovi predale odprli in le »grabila policija. Pravijo, da nima Graibner nič manj kot odnesli iz blagajne 1200 kron a iz drugih pisalnih miz okoli šest živih ž?n. 400 kron Smrtna vožnja k poroki. V Tarcza na Ogrskem Admiral Spaun. Dunajski listi poročajo, da misli se je peljal k poroki učitelj Jožef Lohmeier s svojo nevesto admiral Spaun iti v pokoj. Pravijo namreč, da je hotel admiral iQ gosti. Na poti so se splašili konji. Voz Spaun iti v pokoj že koj po dovršenih letošnjih delegacijah, prev tako rečno, da ste bili nevesta in neka njena sorodnica na mestu ali da ostal na svojem mestu zaradi tega, ker ga je ubiti cesar prosil, da naj vstraja vsaj še nekoliko časa. Aretiran advokat. Dvornega in sodnega advokata učitelj je pa nevarno ranjen. Mesto v plamenu Iz Carigrada javljajo, da mesto Afiun Konagisan, dr. Antona Löblna na Dunaju, bivšega deželnega poslanca nižjeavstrijskega. so te dni aretirali, ker je na sumu sleparije. postaje istega imena, v plamenu. je je oddaljeno 3 km od železniške že več tisoč hiš Zgorelo m bati se je, da bo upepelil požar vse mesto, poneverjenia in izsiljenja. Deželnozborski mandat je moral na 80 000 prebivalcev. šteje zahtevo stranke že tedaj odložiti, ko preiskavo. prišel v disciplinarno Vinska klavzula. Listi poročajo, da sta se Avstrija in Italija dogovorili, da bode smelo priti v Avstrijo le 600.000 hI Veliko poneverjenje v Dubrovniku. Avtonomaši belega italijanskega vina po znižani carinski tarifi, kakoršno (kar pa je le olepševalno ime za italijanaše) imajo v Dubrov- določa do sedaj obstoječa vinska klavzula. Stran 358. Letnik LX. Tako vzgajajo svoje in kvarijo druge. Italijanski Dr. Garnault je hotel zavreči teorijo dr. Kocha, podanik Angelo Constantini izdelovalec sladoleda je U dni zvečer da tuberkuloza preide na Človeka od živine na pr. po mleku, pelial svoie pomagače in lastnega loletntga sina po krčmah, mesu itd V to svrho si je naredil dosti globoko rano na roki dokler niso bili vsi popoluoma pijani. V posebno Žalostnem in je v njo vložil kos živalskega mesa, o katerem je bilo do- stanju pijanosti je bil s*n Costantinijev, a ker se ni mogel na kazano, da je tuberkulozno Sedaj je dr. Garnault, ki je sicer nogah držati, nosil ga je jeden pomočnikov na hrbtu Pijani junak po postavi in premoženju, bled v obličju, nervozen in deček je stokal, kar so Čuli pred kavarno sedeči gostje in za- videti je, da je ulcženi strup začel delovati in zdravniki imajo htevali, naj ga nesejo na zdravniško postajo/ Oče se je temu vse pripravljeno, da roko odrežejo, kakor hitro se pokažejo uprl, povdarjajoč, da je on dečkov oče in je njemu mar, znamenja prave tuberkuloze. Njegoši prijatelji ga grajajo, žena kaj se s fantom godi. Prišla straža je družbo prisilila, da so se joka, on pa vidi, da se je prenaglil in se njegova nesreča dečka nesli na zdravniško postajo, kar je plemeniti oče ne da popisati. Razun tega ni dosegel onega učinka, sploh šiloma izvršil. Na zdravniški postaji so bledega in vsled po- navadno sledi novotarijam. Njegovega predavanja v Trokaderu uŽitega alkohola obumrlega dečka spravili k zavesti in potem se je udeležilo le 300 oseb in njegova knjiga o tuberkulozi, peljali na dom. ki šteje 1000 strani, ima le malo čitateljev. Nenavadna sreča. V Par je šla preteklo leto neka bogata gospa nekoč v cerkev: pred cerkvij podarila slepemu beraču dva suosa. Ko je šla po ulici naprej, je zagledala na tleh denarnico, v kateri je bilo 80 bankovcev po tisoč frankov Gosp nesla denarnico takoj na poli a ker se tekom enega leta ni oglasil lastnik denarja, je dobila ca letos tistih 80.000 frankov v dar. Ravno, ko se v najditeljica je vrnila s tem denarjem s policije, je našla doma pismo katerem ji javlja bankir, da je bila izžrebana ena njenih srečk in je dobila vsled tega še 100 000 frankov. Izdelava rokavic. Splošno se misli, da so glavne Kako so židje varali svoj Talmud (»sveto pismo«). V petrograjski „Novoje Vremja" pripoveduje neki popotnik zanimivo povest o judih, ki so goljufali sv. pismo, istem vozu se je vozilo tudi nekaj ušivih judov, kakor je sploh na vseh ruskih železnicah vse polno judov, ki širijo svoj česnov duh po celi Rusiji. Bila je ravno sobota. Ti krivonosi sopotniki pa so se mej celo vožnjo gugali na svojih sedežih semtertja, da je bilo videti, kakor se vozili na Kaki ladiji. tovarne za izdelovanje rokavic vilke govore mnogo drugače. Na Nemškem je skupnih tovarn za usnjene rokavice 1100, izmed katerih Ko popotnik vpraša sprevodnika zakaj se ti ljudje gugajo, mu odgovori: „To so judje, kateri bi se po predpisih Talmuda ne smeli v soboto, ki je njih praznik, voziti po železnici, marveč na Francoskem. Toda šte- samo na ladiji. Da goljufajo svoj Talmud, ima vsaki jud pod seboj steklenico z vodo, na kateri se guglje, kakor bi se vozil se jih 1000 peča na ladiji u Tako judje vedno goljufajo 3voje sv. pismo, je edino z izdelavo finih gk^e rokavic. Te tovarne potrebujejo za svoje proizvode 100 tovarn kjer se izdeluje usnje za ome- čudno, ako vedno goljufajo ljudi? njene rokavice Avstro Ogrski nahaja se 350 tovarn za velikaša Dragoceno pohištvo. V gradu nekega angleškega nahaja se postelja, je stala v svojem času rokavice, na Francoskem 225, na .AngUškem 190, v Italiji 160 000 mark. Obdana z rudečo, z zlatom vezano svilo. 100, na Španjskem 60, v celi Rusiji pa se nahaja samo Istotam je velika štirioglata miza iz Čistega srebra. Francoska 30 tovarn za rokavice rodbina Otvaj ima posteljo, se veliko ceni vsa notranja ar h i Sovražnik žen. V ravno izišlem 9. zvezku „Ruskega pripoveduje V. Siman zanimive reči o generalu Helwigu, ave Stari je bil za Časa Nikolaj Helwig je bil neizprosen poveljnik dvinske trdnj žaik žensk. A soprogi Nikolaj I se nekoč vender ni mogel izogniti Car je namreč prišel v Dvinsko ter dejal Helwigu ko je hotel pre gledovati vojsko: „Ljubi Helwig ti se vsedeš v voz poleg oprava postelje, je iz najfineje črne s nie Iz časa francoskega razkošja na dvoru, nahaja se v pariškem muzeju postelja, ki je stara tri stoletja. Deloma je iz mahagonijevega lesa, ter Ale/.sandri umetniško izrezbana. Francoska vlada je pred kratkim zavrnila ponudilo 280.000 kron za to posteljo, katero svoto je ponujal nek . Anglež Na Kitajskem biva družina z imenom Kighan, ima zbirko prekrasnih starinskih mobilij kakih 50 kosov. carice u Helwig se je drznil in rekel: „Vaše Veličanstvo, še Vrednost zbirke ceni se na en milijon, vender je ponujal mili- nisem tako star, da moral sedeti v kočiji". „Ne ker si ionar Henri Grant, je svoje stomilijone pridobil z zidanjem star, nego radi tega, ker ti edini moreš vse carici razložiti, železnic, poldrugi milijon za zbirko pa je vender ni dobil hočem, da sedeš v kočijo". „Poleg nje!" je vzdihnil general. dan se je Helwig vozil s carico, a bil je Črnem, malo Nekaj stolov 12 stoletja iz te Drugi je govoril in kolikor je le mogel, je kazal carici 20.000 kron posamezni Dve zbirke, prodanih je bilo po mizici iz časa Ludovika mali hrbet Car, XIV. kupil je vojvoda Ledski za ceno 300 000 kron. je vedel za Helwigovo žensko mržnjo, je jahal blizu in se je jako veselil, ko je gledal čmernega generala in svojo scprogo, kateri nič kaj ni prav ugajala generalova neuljudnost. Pregledovanje vojakov se je končalo, in car je gratuliral gene- goceni glasovir poseda Novijorški bogataš Dal le Dra- zanj 200.000 kron. Vrednost instrumenta obstaja v umetno-udelanih biserih in slikarijah Brezdvomno najdragoceneje pohištvo pa ima nek indijski poglavar Maharod jahs. To pohištvo obstaja ralu in dejal: „Carica in jaz se vabiva k tebi na čaj". General je komaj mogel izgovoriti: „Nimam gospodinje, Veličanstvo, saj sem samecu. „In zakaj se ne oženiš." je poizvedoval car, iz Čvetero stolov, treh mizic in eden naslonjač, kar je vse izdelano iz same slonove kosti. Podaril ga je sedanjemu „jaz bi imel za te izvrstno partijo n Zato sem. Veličanstvo, že prestar*. „Eh kaj, star!" ga je izpodbijal car. „Kdor more več ur na dan sedeti v sedlu, ni še star za zakon Toda čaj hočem piti pri tebi Naprosi carico, naj nam pri tebi gospo- milijonar Ashbuig dva milijona za teh osem kosov, dinji" težkim srcem je tudi srebal Čaj, kojega mu je nali- poglavarju česfcilec indijskega boga, katerega je menil s tem darilom posebno Častiti. Pred petimi leti ponujal je kaliforniški toda lastnik teh redkostij smejal se mu je v zobe rekoč, da kaj tacega na celem svetu za ves svoj denai ne najde Žepni pisalni stroj. Kakor poroča neki angležki vala carica Najhujše delo pa ga je še Čakala; pri odhodu tehnični list, izumil je nekdo v Ameriki tako majhen pisalni mu je ponudila carica roko k poljubu Premagal se je in z stroj da se ga lahko v žepu nosi okoli Iznajditelj tega stroja zardelim obrazom je ustregel etiketi Ko pa so gostje odšli, je Evgen Mac Clean Long, sin iz zgodovine znanega generala je začel general očiščevati svoje dvorane. Sam si je večkrat Longa. d tanovila se je že delniška družba s skoraj pol mi- izplaknil usta in obrisal ustni, stopil je v .toplo kopel vz<-l lijona kron ustanovnega kapitala za izdelovanje teh strojev. drugo perilo in oblekel novo uniformo Svojo obleko je pustil Aparat sestoji iz neke škatlje iz kavčuka in iz stroja iz alu- desiiificirati in svoje stanovanje ' izkaditi. Stol, na katerem sedela carica, pa je dal prevleči z drugim suknom minija. Zatrjuje se, da se s sedemdnevno vajo zadobi popolno izurjenost. Letnik LX. NOVICE Stran 359 coskem je v se Tetovirani zaročenci. Na Angleškem in Fran- precej v navadi, da si dajo zaročenci in novo-odročenci na roko tetovirati ime neveste, oziroma ženina ter dan zaroke ali poroke. Neki angleški tetovirec pripoveduje, da si je dala neka dama, katere soprog je vojak, tetovirati na roko dan poroke ter tudi znak polka pri katerem je služil Neki gospod si je dal tetovirati na roko dan zaroke in mož poroke ter pozneje tudi dan razporoke svoji roki celo 25 — 30 dat. namreč Neki ficir ima na rojstni dan svoje žene vseh svojih otrok, unukov itd. Mlada lepa igralka je bila tudi osemkrat pri omenjenem tetovircu, pripeljala je vsaki krat druzega Čestilca. Tetovirati pa si ni dala ona imena svojega ljubimca, le on si je moral ovekovečiti umetniško ime svoje oboževalke. V devetič pa ni prišla igralka več, moralo se je zvedeti njeno početje, kajti mesto nje so prišli trije njeni Če-stilci, ki so tri dali izbrisati tetovirano ime. Amerikanski dijaki delavci. Amerikanci so praktični ljudje. Tudi amerikanski vseučiliščniki so jako praktični in stojijo na stališču, da je Čas denar V Ameriki se veliko število dijakov med počitnicami usluži v tovarne za delavce. Med počitnicami si tako mnogo prislužijo, da potem tem ložje nadaljujejo študije. Nevarna stava. V bližini Pittsburga se je moral te dni ustaviti osebni vlak. Na progi pred vlakom je sedel neki deček in se ni hotel odstraniti, naj je tudi stroj na vso moč piskal Ko se je vlak ustavil, je deček vstal in izjavil, da je stavil, da bode vlak ustavil. sprejme Blasnikova tiskarna v Ljubljani. to to Loterijske srečke. V Brnu dne septembra t. 84, 31, 53, 47, 63. Na Dunaji dne 30. avgusta t. 1.: 40, 82, 44, 54, 35 V Gradci dne 30. avgusta t. 2, 35, 26, 23, 61. Tržne cene. V Ljubljani dne 5. septembra 1902. Pšenica K 7 50 rž ječmen 0 h K 6 50 proso b, turšica K 6 40 h, leča K ajda fižol K 6 50 h zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher ? Deutsche Gasse 8 Budapest. 10) Vse cene veljajo za 50 kilogramov. patentovanim valjčnim tečajem obračasto pripravo za mazanje, ročne na gepel in na par 7 potem vsakovrstne gepelne za vprego od 1 do 6 konj; najnovejše žitočlstilnice, trijerje rebljače; stiskalnice za seno in slamo ročne, nepremične in prepelji ve. j Valarje za travniške brane klepne in dijagonalne. polje iz jeklene ploščevine (Stahlblech-Feldwalzen), robati in gladki. Pluge z 1, 2, 3 in 4 lemeže; Slamoreznioe s patentovanim valjčnim tečajem z obročasto pripravo za mazanje Stiskalnice za zeleno krmo; patentovane sušilnice za sadje in sočivje. Vsakovrstne stiskalnice in mlini za grozdje in sadje: stroje za roblanje. Samodelujoče patentovane brizgalnice za trsje in zelenjad „Syphonia". Sejalni stroji „Agricola" in stroji za košenje trave, detelje in žita z verižno pripravo, nadalje premične štedilne peči, peči za parjenje krme; stroje za obra- in sušenje mrve, mešane krme in žita itd. itd. Vse navedeno orodje izdeluje in razpošilja po najnovejši odlikovani sestavi Čanje c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužine na par na Dunaji. II Taborstrasse Odlikovan z nad 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami pri vseh večjih razstavah. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. — Ustanovljena leta 1872. — 750 delavcev Stran 360. NOVICE Letnik LX. i priporoča se kuyertoY lično izvršitev vizitnic 5 firmo 5 računov in sploh vseh tiskarskih del po najnižjih cenah oo oo OOO oo oa oo oo m > 4> 4L> -irfifrS oa Zobo IV t . « r OOO oOO o g °o oo 00 0 0, ofo O O ?G OOOOO ooooo OOo bo o 0o 0000oo ° o Oo0o0 oo OCO i %f b0o°o° Po°c% Oo O o o o oo o° ° »o oo °8?S o°o„ So -«Uf, J 4 « ■V Waft / Kot prava dobrota in potreba za vsaKo družino se izkazuje vsaKdan bolj uporaba Kathreiner Kneippove kave. Nobena skrbna gospodi sladne pomišlja zdravo pijačo uvesti tečno čistej primesi boljšega domestila zrnato Kavo, kjer je ta zdravniško prepovedana Kathreiner- Kneipp sladna kava dobiva pristna samo v izvirnih zavojčkih varstveno znamko župnik Kneipp«. Odprto odtehtana drugače zavita kava ni nikoli Kathreinerjeva. o OOO ' , OOo oOO o o o o o^ro^ o-° ^ o-o oö. o ^ o o o OO o Oo OOO o°o0oo On°oO° 3 ° O r - °000°00 °oV o o o o° Ooo § o g o od oo P oo . oo0o0 oo o o u o o o o onoo n ° o 0 °o0°o°0 0 "§.oo oo K o°o O°o O 0°r?& P V. UVj Wim* m mmmm , oo_ OOO oopoöop; cooo i.s'V worn OOo oOoQ o°oo Odgovorni urednik Hajko Pirkovič Tisk in založba Blasnikoyi nasledniki f *