UMJUA «Ml — m*thk Ot i tfatrmj.
NAROČNINA mmrnčno 4 Din, ietrtletnv It Dim, poftone 20 Dtn - V LjubUum M» •ikarv tn Celju doelmvlten m dom mesečna I Din več — Zs Inoeemttve me*rčrnt f> Dtn
UREDNIŠTVO v Liubliani Knefljevt, ul S telefon » 1722 1723 172« 172* 1726
UPRAVA » Ljubi fant Prešernov* ai 14, telefon M 1121 1723 1124 1725 172*
IN SER.■iT NI ODDELEK » LitibUam Pre. temov* uL 4. telefon gt 2491
PoStrir&.pIgCana
vgotovtru
Leto IV
L uniiana. 17 februar a 1930
Ste% 7
Ob veliki udeležbi in splošnem veselju prebivalstva je bila včeraj svečano otvorjena nova spojna železnica med Slovenijo in Hrvatsko
Rogaška Slatina, 16. febr. Z otvoritvijo nove železniške proge od Rogatca ao Krapine se je izpolnila do.goiema želja preoivaistva. bratsko se druzečega že od nekdaj v enoim poKiajitti, sega.oči od rogaškega gričevja tja doli v slikovito hrvatsko Zagorje. O važnosti nove proge, komaj 19 km doige spojnice, smo v »Jutru« že ponovno razpravljali, ko smo ob enem retrospektivno premotridi čudovito raz-dvajalno pol.tiko bivše avstro-ogrske monarhije. Umestno je minister prometa inž. Radivojevič pri današnji svečanosti ponovno naglasi!, da je ravno nedograetitev te zveze najboljš: dokaz svojeglavosti avstrijskih in madžarskih razdvojevaicev, istočasno pa je danes vse prebivalstvo ob novi progi na prisrčen način manifestiralo ne le zahvalo za veliko gospodarsko pridobitev, marveč tudi globoko zavest bratstva in zaupanja v srečen razvoj naše domovine.
Otvoritveno slovestnost je ljubljanska železniška direkcija organizirala brezhibno in v prav širokem slogu, da je tako tudi na zunaj poudarila, kako velikega pomena je nova vez med dvema sestrskima banovinama, katerima se zdaj skupno odpira nova pot. vodeča od našega skrajnega severa proti osrčju Jugoslavije.
Slavnostni gostje
Otvoritvenih svečanosti so se udeležili na do vabijo btfbljauske železnike d=reK cčie med dragimi: m raster prometa inž. Lazar- Radivoievič. dravska ban inž. Sernec s podibanom dr. Pirkmaierjem in ban-s»kim svetnkom V. Borštnariem. mariborski inšpektor dr. Scbaubaoh. savski ban dr. šMovič. s no db a nem Stoiano vidam m varaždinskim okrožnim inšpektorjem Luibe-nikom. s resici načelnik iz Šmarja ori Jelšah Herbert Kartin ter sreska načelnik iz Kranr.ne dr Marijan Cukar.
Cerkvene oblasti so zastopali zagrebški nadškof dr. Ante Ba-uer, ki ie novo železnico tudi bla^osloviil. dalie mariborska nemočni škof dr. Tomažič. in mnogi duhovniki iz župniii ob novi progš
VojaSko upravo so zastopali divizijski general Aleksander Stojšič v zas^msavu armiaskega komandanta, drvizijskj general Sava Tr.pkovič ii Ljifbllane ter komandam savske divis&ske obasti brisa dni ge-siera] Daskailovič. Navzoča sta bila tudi polkovnika Stevan Radovič in Andro Petrovič. '
Ministrstvo javnih dol so zastopali na-čein ka Gjursaevdč in MiSenkovič ter šef gradbene sekcije MčJorad Jefttč. ki ie vodil zgradbo neve proce.
Železniško upravo ie poleg ministra zastopal pomočnik generalnega direktorja inž. Franič z nekaterimi višjimi uradniki generalne direkcije in ministrstva. Zagrebško že.ezmšiko direkcBo je predstavljal nien ; direktor inž. Senjanovič
Daije so bOId navzoča- poštna direktorja iz Ljubljane in Zagreba Gresorič in MiSo-savljevič. zagrebški župan dr. Srkiij. IjuSr ljansiki podžupan nrof. J are, marifborskr; župan dr. Juvan celjska župan dr Goričar, ptujski župan Brenčflč. ter vsi župani itn mnogi občinski odborniiki občan, ki leže oD novi prozi med Kraipino in Rogaško Slatino.
Svoja udruženja so za stopali: predsednik inženjerskega udruženja iiz Zagreba S. Arandielovič. predsednk inženjerskeiga u-druženia iz Ljubljane nadsvetnik J. Ma-čkovšek. podpredsednik litMjanstke Zbornice za TOI Ogrin s tajnikom dr. Plesom, podpredsednik zagrebške TOI Premrou. predsednik Novinarskega društva v Ljubljani St Vrant. u-niv. prof inž. HTovat rz Ljubljane, inž. Alaševič iz Zatgreba itd.
Orgamizatorico. ljubljansko železniško di-rekoJio je v zastopstvu obolelega dhek-to: ja dr. Borka predstavljal njegov pomoč-n.k inž. Makso Klodič. Ž njim so bi® na. čelnnki dr. Fatur Benedek. inž. Mučler-Petrič. inž. Fine. dalje inž. Kavčič. F. Je-lašrč. dr. JesrKč, dr. Dekleva. Verij Svaj-ge-r. inž. Ozval<j iz Celia inž. Vidic te Mfc-riib >ra ter prometni šef Kavšefk iz Celja.
Navzoč-' so bili tudi starešine sreskrb sodišč v Šmarju. Rogatcu in Krartni Sašel, Pot čr-^k n dr. Juraševič.
Skozi hrvatsko Zagorje
Ljubljanska železniška direkcija je za udeležence svečanosti stavila na razpolago posebno gara.turo udobnih vagonov, pr kl/učenih v soboto k večernemu beograjskemu brzovlaku. Odpeljali smo se z Ljubljane zvečer ob 20., dobili smo nekai priključka že na Zidanem mostu, nakar smo nadaljevali pot proti Zagrebu Po zaslugi obeh od železni ške d;i-rek-^e do'oč^nih potirh maršalov, gg. d-- "^el^a Jegliča :n dr. Leona Dekleve. je b'!o gos+om omogočeno tudi prav ud^bro prenočevanje v vagonih.
Z današnrm hrtranrm brzovlaikom so prispeti v Zagreb beograjski častni
gostje z ministrom prometa inž. Radivo-! jevičem na čelu, pridružili so se številni zagrebški odličniki in posebni vlak je nekaj minut po 8. uri ubral pot z zagrebškega glavnega kolodvora proti Zapre-šiču.
V Zaprešiču
Tu, kjer se od glavne proge odcepi stranska proga proti Krapini. je bil gostom izražen prvi pozdrav: vsa postaja je bila okrašena s trobojkami in zelenjem ter mnogoštevilno navzoče prebivalstvo je navdušeno vzklikalo prisrč^ dobrodošlice. Po kratkem postanku je posebni vlak. sestoječ iz desetih vagonov z dvema lokomotivama, krenil na desno, v slikovito osrčje hrvatskega Zagorja. Večina gostov se je tod vozila prvič, zato smo v mlačnem pravem predoomladanskem jutru z vsem zan;-! manjem opazovali mehke, vase zasanjane. dru-ea v drugo se prelivajoče gorske pokrajine, posejane z gostimi skromnimi vasmi, obložene z dobrimi vinogradi in prepolne razoranih njiv, potočkov in vrbinja.
V Zaboku
se je posebni vlak drugič ustavil. Postajno poslopje vse okrašeno z zastavami, venci in zelenjem, na peronu zbranega mnogo ljudstva, gasilci v strumnem razporedu, njihova godba je v pozdrav intonirala državno himno. Še par kilometrov sta nato sopihajoče premirili obe okrašeni lokomotivi in ustav® smo se v znamenitem starinskem mestecu Krapini,
prvi postaji nove proge.
Množica ljudstva se je zbrala na kolodvoru in železničarska godba sv. Roka iz Zagreba je mogočno zaigrala pozdravno koračnico. Cestiti, 77-letni kra-pinski župan dr. Vilibald Sluga, k.i že nad 40 let načeluje svojemu domačemu kraju, in so mu v čvrstem spominu vsa dolgoletna moledovanja za novo progo, je prisrčno in domače pozdravil goste, predvsem prometnega ministra, oba bana, visoko duhovščino in odlične predstavnike vojske. Toplo se mu je za pozdrav zahvalil minister inž. Radi-vojevič. ki je ob enem kratko obeležil pomen nove proge in zaželel njeno največjo korist v bodočnosti. Zagrebški nadškof dr. Bauer je nato izvršil slovesno blagoslovitev in v lepih besedah pozival božji blagoslov. Enako je v imenu lavantinske škofije izrazil najlepše želje mariborski pomožni škof dr. Tomažič, a zastopnik težko obolelega ljubljanskega železniškega direktorja dr. Borka g.
inž. Makse Klodič je imenoma pozdravil visoke predstavnike jn nato nadaljeval:
»Kratka je nova proga, a velik je njen pomen. Dograditev te proge ie bila dolgoletna želja potujočega občinstva in najnujnejša zahteva državne uprave, da se tako doseže nova. tretja zveza med dvema važnima centruma naše države, to je med obmejnim mestom Mariborom in glavnim mestom Zagrebom, pa tudi med severnimi kraji dravske banovine in vzhodnimi kraji sav- i ske banovine. Ta proga je tudi znak našega stremljenja po čim večji in čim krajši zvezi s prestolnico naše države Beogradom.
Že 1. 1903. je bil dan prvi začetek te proge s podaljškom Orobelno - Rogatec do takratne meje na Sotli. a se je porajala zahteva po končni izgraditvi proge do Krapine. Šele. ko smo prišli v na o lastno dr- , žavo. je bilo po zaslugi merodajmih faktorjev omogočeno, da je 24 avgusta 1. 1927. zasadila tvrdika »Proigres« iz Sarajeva prve lopate v Dobovcu in pričela takoj z gradbo. Proga sama je dolga 19 in pol km ter teče na Drecei težavnem terenu, kjer je bilo treba premostiti reko Sotlo na več mestih in premagati višinske ovire s tuneli ki sicer s predorom Lupinjak (440 m) in predorom Zutnica (200 m). Gradba predora Lupinjaka je zaradi slabega ilovnatega terena naletela na precejšnje težkoče. Vzron proge doseza mestoma do 22 pro mille. Na progi so postaje Djurmanec in Sv. Rok -Lupinjak ter tovorišče Dobovec. Vsa ta težavna dela je omenjena tvrdka spretno izvršila pod strokovnim vodstvom in nadzorstvo! šefa gradbene sekcije ministrstva za zgradbe inž Jeftiča. medtem ko je načrt izdelala takratna direkcija za gradnjo železnic pod vodstvom inž. Kuzmanoviča in današnjega načelnika inž. Milenkovida. Mnogo napornega dela je bilo potrebno za dograditev te proge. Zato izrekam vsem. ki sn mi graditvi te proge sodelovali, prnzna- j nie m zahvalo. Želie tuk°'š«iiih prebivalcev | za žele7inifko zvezo med Kra^n-ko in Rogaško okolico so se izoo'nile. Današnja velika in mnogoštevi'na udeležba nam priča o velikem pomenu te proge. Gospod mini- 1
ster! Čast mi ie javiti vam. da so se vse priprave za otvoritev proge izvr>'ile in vas prosim da odredite otoritev proge.«
Minister za promet g. Laza Radivoievič je nato otvoril progo z besedami: »Ker ]e proga za promet pripravljena, odrejam, da se promet otvori!«
Gostoljubnost KrapinčanOv
__ Takoj nato je krapinski župan dr. Sluga povabil goste na zakusko, prirejeno na peronu. Pogostitev v februarju na prostem — pač tudi zanimiv unikum v letošnji zimi! No. vreme je res bilo že po-lspomladansko. a vse goste je še prav posebno ogrela brezprimerna gostoljubna postrežljivost krapmskih go-spodičen. ki so se silno prizadevale, da b gostje s prve vožnje po novi progi odnesli kar najbolj prijetne utise.
Hitro je nastopil čas slovesa, pa smo poleg raznih predstavnikov, ki so nam z rogaške strani prihiteli nasproti in poleg nekaterih drugih gostov iz okolice vzeli s seboj tudi ljubeznive krapnske gospodične — prve, ki so se vozile takorekoč »švarc«!
Na novi progi
Mogočno zasopihata obe okrašeni lokomotivi in prerežeta še poslednjo oviro — svilen troibojni trak, pretegnjen preko proge. V precešnjem loku in v zmernem tempu povprečnih 35 km se pomikamo od krapinske postaje mimo mesta, še vsi prepojeni navdušenega vzklikanja tisočerih ^n-da in mogočnih akordov muzike. Hitimo mimo premogovnika »Krapine«. prav hitro zapustimo za seboj tudi skromno, samotno tekstilno tvornico v Zupnici. Med nizkim gričevjem smo, ponekod se v grapah med suhim grmovjem beli še zaostali sneg. Kmaflu se znajdemo v prvem predoru pod Gorjakom. Ves je obokan, ker je prevrtan skozi ilovnat hrib; dolg je borih 200 metrov, toda za to progo vendarle že mala senzacija. Vozimo se nato skozi sotesko, ki ie zd.ij pozimi vsa rujava in jo razen proge poživljata edino še srednje dobra cesta in pa potoček Krapinščica, vrtajoč se >em in tja kakor dolg položen sveder. Okrog in okrog nas obdajajo lepi gozdovi, znak. da bo v teh krajih naloženega <e mnogo lesa, ako bo seveda kaj podjetnosti in kapitala za nakup sekir in žag. Zaropočemo preko novega mostička !n se bližamo
postaji Gjurmanec. Na desno roko leži lepa. prav idilična vas istega imena, prav blizu oost-i-e pa je že postavljena nova ali vsaj prenovljena Kovačeva »Gostiona kod novog kolodvora«. Vse prebivalstvo je zbrano pred novim, lično zgrajenim postajnim poslopjem, okrašenim z smrečjem in trobojkami. Ko izstopijo glavni predstavniki oblastev. zaigra godba državno himno. Pozdrav vsem udeležencem prve vožnje je na prvi postaji izražen že na ponosnem slavoloku: »Dobro nam došao, Bog s Tobom!« Jedrnato pozdravi predstavnike vaški župan ImbTo Kiseljaik in vsa množica se z navdušenjem pridruži njegovemu vzkl'ku na čast kralju in Jugoslaviji. Mala devoj-čica Grofevnikova. oblečena v zagorsko narodno nošo. deklamiTa Nazorievo pesem »Železnica« in podari ministru lep šopek rdečih nageljev. Vidno ginjen sc je minister Radivojevič zahvalil za ta ljubki po-zdrav.
Takoj nato je vlak potegnil dalje. Precej strmo raste proga navkreber; posebno za današnji težki posebni vlak je bila vzpetina prav huda Ko pa smo premeriti drugi predor, dolg 400 metrov, sta lokomotivi zopet čvrsto potegnili po ravnici in zopet smo se razgledali po idilični dolinici, ki jo zadaj za nami za-mejuje podolgovati hrbet Hromeč. Ko se otzireš skozi okno nazaj na predor, se iz njega vali velik steber dima. kakor da je tam eksplodirala gramata. Ravno v teh mislih nas preseneti grmenje možnarjev — prestopili smo mejo dveh banovin.
Na položnih pobočjih ležijo vinogradi, tudi gozdovi niso preredki. a tu in tam sanja kaik samotni mflfn in se kleoetaje pomenk'r'e s Sotlo Nad dolinico kraljuje Sv Rok s cerkvico in šolo kakor mala trdnjava Bližamo se prvi postaji na »naši" strani:
Sv. Rok-Lupinjak Po prizadevanju posta'enačel.n;ka g. Franceta Širclia je bil sprejem na postaji Sv. Rok-Lupinjak zares tako lep in
j prisrčen, da se je najglobje dojmil vseh udeležencev prve vožnje po novi progi. Vse postajno poslopje je bilo pestro okrašeno z zelenjem in trobojnicami; bila je tu zbrana šolska mladina, ki je z zastavicami najživahneje pozdravila prihod vlaka, nadalje gasilci, domača godba rn številno prebivalstvo.
Ko so izstopili gosti, so jim v pozdrav zagrmeli streli topičev, godba je veselo zaigrala in pozdravljanje ljudstva se je poleglo še le tedaj, ko je pred ministra Radivojeviča stopila srčkana. triletna Olgica Trikovičeva in izročila ministru krasen šopek z besedami: »Živel kralj Aleksander! Živela Jugoslavija!«. Ta res ljubki prizor je ganil mnoge navzoče. Resno in tehtno je nato
župan Štefan Fric spregovoril naslednje pozdravne besede:
Kot župan občine Sv. Rok ob Sotli pozdravljam g. ministra kot predstavnika visoke kralj, vlade, pozdravljam gg. bana dravske in savske banovine ter vse navzoče dostojanstvenike in zastopnike.
Danes so izpolnjene naše dolgotrajne želje. zato tudi prisrčno pozdravljam današnji prvi vlak Naj bi Prinesel srečo tn blagostanje v naše revne kraie naj bi bil nova, močna vez med nami in brati na jugu: naj utrdi med nami narodno in državno edin-stvo.
Zahvaliujem se v imemi občanov v prvi vrsti visoki kraljevski vladi, ki je dala zgraditi to progo zahvaljujem se tudi vsem drugim ki so pomagali pri gradnji. Izvolite. g. minister, ponesti s seboj v Beograd naše naijiskrenejše izraze vdanosti in za-hvalnosti. Naj živi gospodar silne Jugoslavije;, Nj. Veličanstvo kralj Aleksander!«
Županove besede so bile sprejete z veKkim odobravanjem.
So'nce je nad lepo dolinico ravno razlilo svoj pravi pomladanski čar. Silno radostno so se gostje odzvali povabilu in se poslužili male zakuske na prostem. Bik) je čuti mnogo pohvalnih besed. In čul si lahko, kako je med gosti od us4 do ust šla beseda: »Jeste li videli. sad smo u Sloveniji!« Prekrasno ubrano razpoloženje je še posebno povečalo petje šolarčkov. ki so pod taktirko zgledno prizadevne učiteljice gdč. Zmagoslave Crnkove naravnost presenetljivo lepo zapeli himno »Bože pravde«. nato še »Iz bratskog zagrljaja« in še par narodnih pesmi. Domači župnik ie blagoslovil o^taino poslop;e Slovesnost na tej ljubki postaji je bila s tem končana in gostje so se ob burnem pozdravljanju prebivalstva in streljanja topičev odpravili dalje, razpoloženi tako vedro, kakor je bilo to mogoče le želeti za današnjo slovesnost.
Naslednja postaja, kjer se je posebni vlak vnovič ustavil, je nakladališče Dobovec.
Iz tega kraja se že od nekdaj po vsed Evropi izvažajo znani brusilni kamni izvrstne kakovosti od najmanjših do na-ravnost ogromnih premerov. Nakladališče. ki je temu primerno urejeno, je za to poleg drugega okrasja z zelenjem in troboikanvi imelo še svoj specialni dokument: vrli domačini so postavili na postajo vel;kanski brusilni kamen z napisom »Dobro-došli!« Tudi tu so se oglasili toplči. gostom je bilo postreženo z dobrim vinom hi navzoči prebivalci so navdušeno pozdravljali prvi vlak, znanilca srečnejše bodočnosti. Ko se je vlak pomaknil dalie. je potnike prese netil pozdrav rudarjev bližnjega rudnika. ki so ob progi postavili posebno bari jero s slavolokom: »Srečno bilo!« in s strumnim salutom izkazali mimo se vozečim prvim potnikom svoi pozdrav.
V Rogatcu in Slatini
Približal se je Rogatec, zdrčal je po-sebn vlak mimo naldadališča steklarne v Straži in takoj nato je zajek) udeležence prve vožnje burno pozdravljanje rogaških občanov, zbranih na zelo lepo okrašenem kolodvoru. Pred ministra Radivojeviča in ostale predstavnike sta stop'la dekan Šalamon in podžupan dr. Ogorevc. ki je v svojem govoru poudaril. da je današnji dan ravno tako velikega pomena kot dan leta 1903. ko je bila otvorjena proga med Rogatcem in Grobelnim. Otvoritev proge Rogatec —Krap na je viden znak in najboljši glasnik za smotreno dedovanje onfh mož, ki de^jo pod modrim vodstvom našega kraTja za dobro države.
Med govorom predstavnika občine so se gromko oglašali top'či z bližnjih hribov. Svečanost je zopet dobila svoj posebno orisTČen znača'. ko je ored ministra stop'la mala Verica Ivanškova, hčerka rogaškega notarja in ob poda-ritvi šopka izpregovorila naslednji po-zdravček:
»Ljubi gospodje! Tudi mi otroci se danes veselimo in Vas v Imenu vse šolske mladine prisrčno pozdravljam. Z otvoritvijo proge Rogatec—Krapina ste nam od-orli pot do dragih bratcev on-krai Sot'e. katerih se bomo oMen-Hi z vso liuhezn\io svojih mladih srčec in tako tesno združeni delali vesele in čast naši sveti	Jugoslaviji Hi
ljubljenemu kraOMUeksandru. Sprejmi-
| te, gospod minister, to cvetfe, raztrosite ga med deoo onkraj Sotle in ji povejte, da smo Slovenec, Srb, Hrvat, na veke brat i brat.«
Za malo govornico je stala njena mamica, da bi ji. če bo potrebno, ma'o suflirala, toda Verica se kar ni dala spraviti iz ravnotežja in je tako vztrajno mencala z nožico nazai, da je bilo očitno: Verica zna vse sama! Ko je minister inž. Radivojevič vzdignil nežna dekletce k sebi in jo poljubil, so Rcga-čani kvifcirali to ljubeznivost z navdušenimi ovacijami kralju in vladi.
Po tako slovesni otvoritvi proge -e posebni vlak odpeljal goste v Rogaško Slatino, kjer je brl še le zaključek s!av-nosti.
V Rogaški Slatini.
v tem našem odličnem zdravilišču, ie bil po skrbi župana Stanka Šentjurca i.n zdraviliškega ravnatelja dr. Štera prirejen impozanten sprejem. Župan Šent-jurc je navdušeno pozdravil odlične goste in naglasil. da se je danes izpolnila žeija vseh prebivalcev. Nova proga bo vsestransko koristila prebivalstvu, posebno v gospodarskem oziru. Prav posebno se bo pospešil in osigural z novo progo tujski promet. V toplih besedah se je zahvalil za naklonjenost vladi ter vsem činitel.em, ki so pripomogli k otvoritvi te proge.
Takisto je dr. Šter zanosno obeležil pomen nove zveze za Rogaško Slatino.
Seveda je bil kolodvor kar tia.ibcvj okrašen, zbrala se je na perona ogromna množica ljudstva, vzorno so za red skrbeli gasilci, a posebno prijetno so se gostov dojmile ubrane melodije inuzike dravske divizije pod osebnim vodstvom višiega kapelnika dr. Čerina.
Skozi gost špalir so se gostje podali v hotel »Pošto«, kjer se ie v prostrani verandi vršil
slavnostiti banket.
Prostrana veranda je bila vsa okrašena z girlandami in trobojnicami. na pročelju pa je blestel kraljev kip. pre-vezan z ogromno trobojnico. Kot domačin je prvi spregovoril dravski ban inž. Dušan Sernec, ki je pozdravil vse navzoče goste m poželel po današnjih nad vse lepih utisiih s prve vožnje po novi progi kar najbolj prijetno razvedrilo v prijateljskem krogu.
Prometni minister inž. Radivojevič je v daljšem govoru orisal prometno politiko vlade, označujoč železniške zveze kot arterije živega organizma. Naša država je po prevratu naletela na velike težkoče. Mnogo nedostatkov ie bilo v našem železniškem prometu, tako da je bila železniška uprava v težki situaciji. Vendar se železniška uprava ni bala nobenih naporov, da odstrani vse nedostatke in da izboljša naš promet ter izpopolni našo prometno mrežo. Graditev železniških prog naj odstrani tudi vse diference med nami, železniške proge naj premostijo vse jarke, ki so nas dozdai ločili.
Med burnimi ovacijami je bil sprejet predlog domačega župana, da se odpošlje naslednja
udanostna brzojavka kralju:
»Med slovesnim razpoloženjem naroda v Rogaški Slatini na svečani otvoritvi proge Krapina—Rogatec, kot tolmač tukajšnjega prebivalstva, si usoiam ob tej priliki poklonita Vašemu Veličanstvu izraze neomajne zvestobe in vernosti. Bog živi Vaše Veličanstvo in Vaš pre-vzvišeni kraljevi dom!« — Stanko Šent-jurc, župan Rogaške Slatine.«
Nato so govorili
še podpredsednik zagrebške trgovske zbornice Vladimir Premrou, direktor srednje tehnične šole v Zagreba inž. Erih Aleksander, pomočnik komandanta IV. armije Aleksander Stojšic, direktor železniške direkcije v Zagrebu inž. Peter Senjanovič. komandant dravske divizije general Sava Tripkovič, ban dr. Josip Silovič, podpredsednik ljubljanske zbornice za TOI Ogrin in profesor zagrebške tehnike inž. Jerko Ala-čevič. Vsi so povdaTjali veliki nacionalnim gospodarski pomen »ove proge.
Razhod
Mnogo prehitro je potekel čas v prijetnem razpoloženju na banketu od vsega početka in ki je dajalo vsej današnji proslavi neko prijetno domačnost Med grmenjem topičev so se gostje malo pred peto uro podali na postajo, kjer sta že čakali obe garnituri slavnostnega vlaka. Prvi so se med živahnim vzkli-kanjem mnogoštevilnega občinstva poslovili od gostoljubnih domačinov »hrvatski« gostje, ki so s prvo garnituro odpotovali nazaj proti Krapini m dalje v Zagreb in Beograd, takoj za njimi pa je drugi del posebnega vlaka odpeljal tudi »ljubljanske« goste, ki so se vračali proti Orobelnemu in preko Zidanega mosta v Ljubljano, odnašajoč s prve vožnje na novi progi Krapina—Rogatec neizbrisne, lepe spomin«...
»PONEDELJEK* 9t. 7.
Pooedeljek, 17. n. 1930.
Kriza razorožitvene konference
Važen razgovor med italijanskim in ameriškim delegatom — Italijansko stališče ograža uspeh konference — Predsednik Tardieu obolel
London, 16. februarja. Številni delegati pomorske razorožitve&e konference so za-pustilni London, da bi preživeli weekend daleč stran od konferenčnih krogov. Edini važni razgovor se je vršil med italijanskim vnanjim ministrom Grandijem in ameriškim delegatom Morrovom, ki sta razpravljala o italijanskem stališču s posebnim ozirom na francosko spomenico. Kakor se zdi, je prevzel Morrov posredovalno vlogo med italijansko in francosko delegacijo, izmed katerih ga poeebno s sdednjo vežejo tesne vezi Kakor se zatrjuje, bo v kratkem izšla oficijelna italijanska spomenica o stališču Italije glede problemov, ki se obravnavajo na konferenci Italijanska izjava najbrž ne bo vsebovala številk, temveč bo popolnoma
političnega značaja. V primeru, da. bo Italija prav tako odločno kakor Francija vztrajala na svojih zahtevah, za kar govore vsi znaki, bo zašla konferenca v izredno resno krizo. Ironični opazovalci računajo že z možnostjo, da bodo lah delegati, če bodo pogajanja napredovala v takem polževem tempu, slavili angleški Božič v Londonu.
Pariz, 16. februarja. Ministrski predsednik Tardieu je obolel. Zdravniki so ugotovili špansko, v zvezi z boleznijo v grlu. Številne konference, ki jih je imel Tardieu v načrtu, so morale odpasti. Prav tako se Tardieu najbrž ne bo mogel vrniti v London na pogajanja pomorske razorožitvene konference.
Največja podmornica na svetu
?e ansieška podmorska križar ka XI, ki jo .prikazuje ta slika
Možnost prekmjenja diplomatskih odnošajev
med Francijo in Rusijo
Sovjeti zahtevajo izgon voditeljev ruskih emigrantov iz Francije -Izginotje generala Kutjepova še vedno nepojasnjeno
Pariz. 16 februarja. Tukajšnji emigrantski list »Le Renesaince« poroča, da je ruski poslanik Dovgalevski obiskal ministrskega predsednika Tardieua in zahteval, naj vlada izžene neke voditelje ruskih emigrantov, predvsem pa generala Gotovina, ki prireja v Parizu vojaške tečaje za emigrante. Tardieu na to zahtevo ni odgovoril. Včeraj se jc vršila pod predsedstvom Tardieua v notranjem ministrstvu seja, katere se je udeležil tudi odbor, ki mu ie poverjena preiskava v aferi Kutjepova. Tardieua so na tej seji natafčno poučili o stanju preiskave.
Policija je prijela ruskega šoferja Tag-nenka, ki bolude na maiiiji. da ga stalno zasledujejo. Tagmenko izjavlja, da je odvede! generala Kutjepova. dočim jc policija ugotovila, da usodnega dne sploh ni bil v službi, Šofer, ki je hotel izvršiti samomor, je v navzočnosti uniformiranih uradnikov
popolnoma miren, dočim ga napade bes-nost, čim zagleda uradnika v civilu, češ da so sovjetski ljudje, ki ga hočejo umoriti.
Pariz, 16. februarja. »Matin« piše, da bo jutri ministrski svet razpravljal o stališču vlade nasproti interpelaciji, ki bo vložena v zbornici glede ugrabljenja Kutjepova. List poroča, da bo kabinet dal parlamentu proste roke, če bo parlamentarna ve-čiua zahtevala, da sklene prekini en je diplomatskih stikov s sovjeti. Ugrabi jen je generala Kutjepova, posebno pa vstaja v Indokini, ki so jo povzročili komunisti, sta povzročili v francoski javnosti razpoloženje. ki je zelo ostro naperjeno proti komunistični vladi. (AA.)
Pariz, 16. fehruarija. Policijska prefektu-ra sporoča, da preiskava o nestanku ruskega generala Kutjepova še ni rodila pozitivnih rezultatov in da so zato nasprotne vesti netočne. (AA.)
Panait Istrati v tržaških zaporih
Bukarešta. 16. februarja. Dnašnji »Uni-vorsul' poroča. d3 se je znani književnik Panait Istrati vkrcal v Trstu na ladjo družbe »Llovd Triestino:, da bi prispel v ]<kfipt. V Aleksandri]! pa so egiptska oblastva prepovedala romunskemu književniku izkrcanje. Zato se je moral vrniti v Trst Tu pa so ga zaprla italijanska oblastva, ker ni imel vizuma za povratek v Italijo. Bil je zaprt 24 ur. Panait Istrati je bil nato izpuščen na svobodo ter je izjavil, da je v naporih srečal več komunistov, ki so bili sapr+i zaradi atentata nn fašistični list >Po-polo d i Triestc .
Fašistični vohuni v Švici
Pariz, 16. februarja. Po poročilih iz Švice je bil aretirani vohun Impertali izzivalni agent v službi fašistov. Ž njim sta bila prijeta dva švicarska državljana v Luganu; Važno vlogo pri tej aferi je igral italijanski vohun Carrr.tti. pri katerem po oblastva našla seznam sumljivih oseb. Za način njego-vtga dela je značilno, da je navajal tudi tako o;-f"r>f. ki čo že davno preminulo. To pa ie cM al zb!o. da bi tako dokazal svojo vnemo. švi-arrkn vlada bo imela o tej zadevi
posebne- (AA)
Preflvojaška vzgoja v ČSR
1'rajca 1b. februarja. Zveza češkoslovaških oficirjev je poslala v?em telovadnim in rj.orlnini društvom v pregled osnutek zak> na o : rt-dvojaški vzgoji uio?kib in vojaškem r/vežnanju žensk. Po tem osnutku naj bi se ra/eu mladine od 14- leta do odhoda k vo-; k. su uriii z orožjem tudi možje po odslu-/" ii vojaški službi do 50. leta starosti. Žen-►t- naj bi se izvežbale pred vsem v sani-lot.-ki službi. Udeležba pri teh vajah nai bi bila prostovoljna, vendar naj bi vsi. ki bi jib udeleževali, užival ugodnosti ali prejemali nagrade, kakor bi iih odločilo mini-s- t r- i v rji narodno obrambo.
Carinska konferenca v Ženevi
Ženeva, 16. februarja. Nocoj je prispel semkaj vodja jugoslovenske delegacije na konferenci za carinsko premirje, minister za trgovino in industrijo Jura] Demefcrovič. Spremljala sta ga dr. Pilja in šef kabineta dr. Mašič. Ministra kabineta so poniraviM jugoslovenski poslanik dr. Sumenkovic, osobje jugoslov enake deJegaeiije io konzn-ata. (AA)
Pariš, 16. Mornarja. Nocoj j« odpotovala v Ženevo delegacija ta konferenco o carinskem premiifo. Detagerift načeluje minister trgovine. (AA)
Byrdova ekspedicija rešena
Ne\v York. 16. febr. Po zadnjih informacijah namerava komandant Byrd zapustiti polarno postajo »Little America« na krovu ladje, ki mu je bila poslana v pomoč in ki je srečno prebrodila plavajoče ledovje. (AA.)
Za svobodo Indije
London, 16. februarja. Člani izvrševalne-ga odbora vseindijsbega kongresa eo priredili veliko zborovanje, na katerem se je v glavnem govorilo o vojni. Zboroval« so zahtevali neodvisnost in napovedovali da bo trajal boi dalje, tudi če bi oblasti 'prijele Gandija in ostale voditelje. Zatrjuje 6e, da se bo boj meščanske nepokorščine najbrž pri-M že v nekaj tednih.
Protiverska politika sovjetov
Moskva, 16. februarja. Sodišče je obsodilo dva duhovnika na smrt ker sta bila v zvezah s protisovjetelcimi agenti, s center sta škodovala državi. Zaradi slišnega prestopka je bil aretiran tudi neki rabinec.
Moskva, 16. februarja. Po sklepu vlade so bile odpravljene blagovne borze poleg oddelkov za fonde. Za določitev deviznih in efektnih tečajev bodo Državni banki in njeni podružnici v Vladivostokn priključene komisije za kotiranje.
Avstrijsko-madžarska kultura
Daaaj, 16. febr. Jobri prispe semkaj maxS£arsfcS prosvetoi ranister sred KebeAsbeng. Njegove pot ima namen, da vrne obisk anrstnUkecaa pro-svetoen»u mirostre Sirbikn. Prihod madžarskega prosvetnega mimstfa nima poJStščnesa sraačaja m gre samo za u Uvrstitev jnjftmrash stSoov med obema državama. Gnof Ktebefsfoers: ostane oa Dunai« do petka io bo r tem Em imel ncfaoMto r>re<!ava!»i v man&rreim *ka<tejn}ji. fAA)
Stalinova osveta
Berlin, 16. februarja. »Voltoazeitimg« poroča, da je dal Stalin v odgovor na spomine Trockega zapreti njegowo bS, ki je resno bolna. Druga hči Trockega, ki s:> to zaprli že pred poldrugim letom, pa je baje že umrla v ječi.
Albanski kralj ni bolan
Tirana, 16. februarja. Albanska agencija poroča, da je pooblaščena najkategorične-je demaotiraiti vesti atenskih listov z dne 14 t m., da bi bil kralj Zogu bolan. Te vesti so brez sleherne podlage. Kralj Zogu opravlja slej kot prej marljivo svoje posle in \ je še včeraj predsedoval ministrskemu sve-1 tu pri razpravi o pro^ppra. (AA)	i
Manifestacija angleško-jugoslovenskega
prijateljstva
Ustanovitev društva prijateljev Velike Britanije — Pomemben govor britanskega poslanika g. Hendersona
Zagreb. 16. februarja. V veliki dvorani hotela »EsplanadSe« je bilo danes slovesno sprejeto ua znanje poročilo o konstituiranju odbora Društva prijateljev Velike Britanije. Tozadevni sklep je bil izvršen že lani me-! seca novembra. Po skupščni in potrditvi izvolitve častnega predsednika, zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. predsednika mastnega načelnika dr. Srkulja in predsedstev sekcij sa sodelovanje umetnikov prof. Meštrovi-ča, za turistično propagando čurčina in ekonomsko zbližanje predsednika zbornice za TOI dr. Vrbaniča so odšli vsi udeleženci v veliko dvorano hotela »Esplanade« kjer se je zbralo okoli 130 odličnih oseh med njimi ban savske banovine dr. Josip šilovc, armijeki komandant general Matic, minister n. r. dr. Mažuranic, mestni načelnik dr. Srkulj, župnik msg. dr. Rittig, prof. Meš-trovič, bivši veliki župan dr. Zoričic generalni direktorji največjih denarnih zavodov, univerzitetni profesorji, zastopniki kulturnih zavodov itd. Sredi med udeleženci se je krc-tal angleški poslanik na našem dvoru Navile Henderson ter z njim prvi tajnik poslaništva Leigh Smith ter zastopnik The You-goslav Society iz Londona, Edgard Brycr.
Med banketom je vstal predsednik društva dr. Srkulj, ki je v daljšem govoru pozdravil angleške goste in med drugim izvajal:
š-Veliki britanski imperij je paladij dušev. nega, političnega, kulturnega, socijalnega ter ekonomskega napredka v svitu ter je sigurna obramba naše civilizacije proti za-vratnim namenom in nečloveškim metodam boljševizma. Vsi občutimo, da so naše duše navezane na one velikč ideje, ki so ustvarile politično močne in kulturne napredke in ekonomsko moč britanskega imperija. Prepričan sem, da je to naše delo v visokih in-tencijah Nj. VeL kralja Aleksandra in v najvišjem interesu kraljevine Jugoslavije. Naj b > g. Bryce tolmač naših čustev iti naših želja za proovit jugoslovenskega društva v Londonu in naj ponese naše iskrene pozdrave vsem njegovim članom !> r i.aj jim razloži, kako smo tukaj v Zagrebu, v srcu Strossmayerjeve ideie. z vso svojo dušo vdani geniju anglosaške kulture in civilizacije. Srečen sem, da morem pozdraviti o priliki ustanovitve našega društva ofici-jelna predstavnika Velike Britanije g. Hendersona in g. Leigh Smitha. Vzvišeni predstavnik. nosikc genija svojega naroda, je kralj Velike Britanije Jurij V., oboževan od svojega naroda, slavljen in spoštovan po vsem svetu, ter vas prosim, g. poslanik, <ia leot ugledni predstavnik Nj. Vel. kralja Jurija V. blagohotno tolmačite naša globoka čustva napram močnemu suveretiu Velike Britanije. Boe živi in čuvaj kralja Britanije Jurija V.. !r
Vojaška godba je nato zaigrala angleško himno, ki so jo navzoči stoje poslušali.
Angleški poslanik g. Henderson se ie med splošuo pozornostjo navzočih zahvalil za pozdrave ter med drugim dejali
> Jugoslovansko društvo v Londonu je prvi pričetek našega zbliževanja. Temu društvu se imamo zahvaliti za idejo, ki je dovedln do današnjega dne v Zagrebu, ko proslavljamo ustanovitev društva prijateljev Velike Britanije. Hvaležen sem zanimanja m ljubavi za vse, kar je angleškega in ki ju goje vaši najboljši možje kakor I vaj Meš-tro>ric dr. Zoričič, dr. Pliverič. dr. Vrba-nič in vi g. načelnik. Tudi v Beigradu je bilo osnovano slično društvo ln sic«v- na pobudo s. Jo\nna M. Jovanoviča, Branka Po-poviča in drugih ter čujem. da ss tudi v Ljubljani dela resno na isti stvari s ped-poro gg. proieserjev dr. Kelemine m ir. Iz. Cankarja." Prr d dobrim letom je Dila prirejena razstava britanske umetnosti v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. V kratkem se 'udi Jugoslavija oddolži ter priredi sv<jo razstavo v Imdonu. Na žalost 'e med nami malo ljudi, ki bi govorili angleški. Vendar lezrk glavni element za med?r-brjr.o spczaavanje obeh nacij. Naloga novega društva bo pospeševati učenje angleškega jf-zi-ka da tako znatno doprinese k medsebojnemu zbliža,iju in spoznavanju. Vzemite, prosim, v pt-^tev. da domnevam, Id sem po p»>reldu Škot. ko govorim o Angliji m nje- . nem jeziku, da ne razumevate pod tem samo angleških otokov in tudi ne eaino britanskega cesaietva, temveč da prištevate sem tudi se5"«1 roameriške Z-dinJeo? države. Iz zla se poraja često dobra stvar. Take je tuli najznačilnejši rezultat velike vojne bilo ravno zeujije>neje jugoslovenskega plemena po dobrohotnem pristanku >aih <i<4ov, ki so bili na nenaraven uači razdvojeni p d tujo upravo. Po mojem mišljenju je to pi-goslovensko zedanjenje dokazalo v-iik> silo ne samo plemena, ampak tudi jeziki ki je v tem p:in.eru privedel do ustvarita države, kar v gotovem smislu potrjuje mr.je prepričanje in napore o važnosti raanja jezikov, zlasti angleškega. Pred vami leži sijajna bodočut/St 6aj je narodno edln.^^o Ju goslivenov danes v obče priznano kot temeljni kamen iriru in svobode na jugovzhodu knkor tud! v sredi Evrope. V naš »m društvu ne smemo pozabiti da je Nj. VeL kraljici Juge* svije pravnukinja b:'lansk; kraljice Vik'orije. Želeč uspeha nsš-mu <lru.=tvu in slave njegovi bodočnosti, vas prosim, da se mi pridružite ter napijetc na zdravje Nj \ c-L kralja in Nj. Ve!, kraljice Jug »slavijo.
Godba zi.svirala jugoslovenski d>riv-B(i 'ii»JD0. na kar 60 prisotni priredili ži vahno ovacijo poslaniku g. Hender?anu.
Veličastna žalna manifestacija v Splitu
Počastitev spo.nina ponesrečenih mornarjev parnika »Dakse« -znak sožalja odpovedane vse prireditve
Split. 16. februarja. Split je danes na slovesen način manifestiral svojo veliko bol za nesrečnimi žrtvami potopljenega parnika »Dakse«. Vse mesto je bilo v črnih zastavah. Zadušnice se je udeležilo ogromno število meščanstva, kakor tudi ljudstva iz bližnje in daljne okolice. Služba božja se je pričela ob pod 10. v cerkvi sv. Frančiška in se je vtfila v staroslovenskem jeziku. Mašo zadušmioo je daroval don Ivanrševič. Navzoči so bili poleg drugih ban primorske banovine dr. Tartaglia, poveljnik mesta general Naumovič, zastopniki pomorskih družb, tiarijonalnih društev, vojske in mornarice itd. Ob 10. se je vršila v kinu »Eden« komemoracija ponesrečencem, na
kateri ie govori! predsednik oblastnega odbora »Jadranske straže« Dujam Mikačič. Pesmik Rikard Katalmič - Jeretov je preči-tal svotjo pesem žrtvam, nakar je imel globoko čustven govor o žalovanju Primorcev za ponesrečenimi rojaki. Odposlana ie bila brzojavka dnbrovniški občini, v kateri izreka splitsko meščanstvo svoje globoko sožalje nad tragedijo dubrovniškega parnika in njegovih mornarjev. Nato so vsi prisotni odšli na morsko obalo, kjer sc je ob pol 12. dvignil voiaški liidroavijon ter spustil v čast preminulim mornarjem v morje venec svežega cvetja. V znak žalovanja so bile za danes od<povedane vse prireditve v Splitu.
Smrt avstrijskega žurnalista
D n naj. 16. februarja. \ čeraj je tukaj umrl v 62. letu starosti izdajatelj bivšega dunajskega dnevnika »Die Zeitc, dr. Henrik Kanner.
Zopet potres na Grškem
Atene, 16. februarja. Na Kreti so čutili močan potres, ki je bil najmočnejši v mestu Herakleon. Prebivalstva se je lotila panika. V Santorinu, Patrasu in Atenah so bili potresni eunki neznatni
Nesreča ruskega emigranta
Beograd, 16. februarja. V petek ponoči je padel oči vidno po lastni krivdi na po6taji pod subotiaki brzovlak ruski emigrant Le» denov. Nesrečnež je kmalu nato podlegel strašnim poškodbam. (AA)
I
K bombnemu atentatu v Trstu
Skika prika^U'je r a zdelan j<c. ki za jc povzročila ekspto-Triia bombe v uredništvu tržaškega doeA-oika
4\wo4o £ Triosta«
Prihodnja številka edine slovenske tedenske revije
»Življenje in svet"
bo priobčila med drugim:
Ali so duševne bolezni ozdravljive? V pasti (Nadaljevaje povesti iz man-
džurske tajge) Tekoči premog Električna smrt
Pustolovščine ameriškega zdravnika
Oče slovenske umetne glasbe Piskač Juhart (Predpustna fabula) Kako žive letni športniki pozimi Nova polarna drama
Naročite se na revSo, ki stane mesečno samo 8 Din. Naroča se pri opravi:
Ljubljana, Knaftjeva ulica 5.
Konec mrzlih nog
Madžarski čevljar Jo®. Woif oznanja, da je iznašel napravo, ki pomeni konec mrzlih nog. Posrečilo se rmi je napraviti čevelj ta ogrevanje. Njegova posebnost je v tem, da ima dvoje podplatov .Med vnanji ra notranji podplat s« lahko vstavi električno telo, ki ima obliko stisnjene doze. Prostor za električno ogrevalo je v peti. Preden človek obuje čevelj, labko priklopi ogrevalo na električni tok. Čevelj se ogreje in drži toploto 60 do 90 minut. Čevljar Wo!f priporoča svojo iznajdbo zlasti stražnikom, čuvajem, sprevodnikom na cestni železnici in drugim osebam, ki morajo biti na prostem in si ne morejo ugreti nog s prestopanjem »II hojo.
Železniška nesreča v Franciji
Pariz. 16. iebr. Tukai ie zavozaj osebni vlak na stalne odbijače, ker je odpovedala zavora. Trčenje ie bflo tafco moono. da Je do vasanfii oremetaio potnike. Pri tem je bfio M oseb lafaloo moteadb.
Kralj na beograjskih ulicah
Beograd, 16. fetoruarja. Danes popoldne se je peljal kralj Aleksander v odprtem avtomobik, brez vsakega večjega spremstva na sprehod po beograjskih ulicah. Kralja je spremljaj le predsednik ministrskega sveta, general Pe-ra Zivkovič. Avtomobil je vozčJ zek) počasi ter si je kralj ogJedaJ zlasti ulice na periferiji. Nenaden kraljev sprehod in njegova počasna vožnja po ulicah sta vzbudila med meščanstvom veliko pozornost Občinstvo je prirejalo' vladarju povsod prisrčne manifestacije. Od vseh strani so meščani hiteli sk-upaj ter spremljali avtomobil ter svojega kralja pozdravljali z navdušenimi vzkKki.
Novi člani beograjske akademije
Beograd, 16. febr. Akademija znanosti ie na današnji svečani seji izvolila za svoje nove dopisne člane troje univerzitetnih profesorjev iz Liubliane in sicer: slavista dr. Rajka Nacbtigala, matematika dr. Josipa PlemUa ter zgodovinarja dr. Nikdo Radojčiča.
Zagrebško „KoIo" v Beograda
Beograd. 16. februarja. Danes je dospeio semkaj hrvatsko peroko društvo »Kol/vc, ki so ga na kolodvoru slovesno sprejeli zastopniki mestne občine, beograjskih pevskih društev in mnogoštevilno občinstvo. Po pozdravnih govorih *o gostje odšli v sprevodu po mestnih ulicah, kjer jim je občinstvo prirejalo živahne ovacije. Nocoj je »Kol<>< priredilo koncert, ki so mu prisostvovali najodličnejši predstavniki beograjske druž-bo.
Carinski dohodki
Beograd. 16. februarja. V prvi dekadi februarja je imela glavna carinarnica v Ljubljani dohodkov 8,810.645 Din. Vseh carinskih dohodkov v državi je bilo od 1. aprila 1929 do 10. februarja 1930 1.322,271.808 Din. Proračun za to dobo je znaša! manj, in fi-cer 1.272,980.170 Din. V istem razdobju je v proračunskem letu 1928 — 1929 bilo na vseh glavnih carinarnicah dohodkov 1.373.907.461 Din, proračun pa je znašal 1.424.961.098 Din. (AA)
Skupščina zveze elektrarn
Beograd. 16. februarja. V veliki dvorani industrijske zbornice se je vršila dane« izredna skupščina zveze elektrarn. Zvezo industrijcev za Slovenijo, ki Šteje med srvoje člane največjo električno centralo v Jugoslaviji Falo, je zastopal njen tajnik dr. Adolf Golia. Po pozdravu predsednika Joj-kiča se je prešlo na dnevni red, na eitanj® poročil odbornikov ter na izpremembo zveznih praviL Razprava o izpremembi pravil je trajala približno dve uri. Svoječasno, ko se je osnovala zveza, so bila namreč pravila izdelana v naglici ter izročena nato v odobritev ministrstvu trgovine in industrije, ki pa jih j« vrnilo, da se izpopolnijo in prilagodijo pravilom estafih industrijskih korporacij ter zakonskim predpiscmi. Na današnjem zborovanju »e je to tudi zgodilo v smislu danih navodil.
Lujo Vojnovic v Parizu
Pariz, 16. februarja. Jugoslovanski pisatelj grof Lujo Vojnovic je imel na Sorbon-ni predavanje o jugoslovenski civilizaciji. Predavanju so prisostvovali Srtevilni prijatelji Jugoslavije in jugoslovenski poslanik dr. Spalajkovid Vojnovid je v svofem predavanju orisal razvoj jugoslovenske civilizacija na vsem njenem področju io ee dotaknil posebej civilizacijskega razvoja na Hrvatskem. v Sloveniji in v Dubrovniku. Njegovo predavanje je bilo sprejeto z navdušenim odobravanjem. (AA)
Protimonarhistična borba v Španiji
Madrid. 16. febr. Predsednik vlade general Bereguer je sklenil imenovati nove ct-
vatee guvernerje v vseh španskih oolcraii-rah. Ro vsej Španiji se nadaljuje a&štacna s prevratnimi požzflcusd, ka oa so b® od strani oblaste v takoj zadušeni. Stranke oo-novno vzpostavljajo svoie onrantzaotfe ?n prehajajo k deta. (AA).
Nemčija proti Rusiji
Berlin, 16. febr. števiine komunistične akcije zadnjega časa so izzvale iavno razpravo o vprašanju nemško-ruskih odnošajev. Ze pred nekaj dnevi je padlo s soci-jalno demolkratslke straaie viprašanic- kafcS-uo vrednost imajo nerosko-ruski odnosa i t še za Nemoiiio. Danes uOTtavl'a.'o tudci dru-sri Listj. da ne rranc dan. da ne bi sovietsik! tSsk podžkraJ nemške komunistične stranke za nova dejanja. Cen trum zahteva, nai bi Nemoitia zaradi teca nezasltšanesa vmesovama v notranje zadeve Nemoiie nosliia v Mosikvo enemčno svaniio. v katerem na? bi novdarila. da ie to zadn5a	; •
ohranitev medsebojnih odnošajev. čc rudi
to svardJn ne hi koristilo, nai bi Ncik krarkomal/i orekžnila diinloma^ke od'r ; c.
Papagajska bolezen na Holandskem
Amsterdam, 16. febr. Vlada ic prci: \e-daila uvoz na.Dir ker obstala nevarne t-razwrienja nalezljive bolezni. (AA).
Amsterdam. 16. febr. Pa paca. k a \-< zen is zabteva-la dve novi žrtvi.' Včc sta umrfi dv& osebi, ki sta imel; v "skr ivanju patvhjn moze-rnsVesa :zvora.
Nemški poslanik v Beogradt? operiran
Beograd. 16. febr. Nemški poslanik Raster ie nenadoma zbolel "rn so ca morah nujno prepeljati v sanatorw Vrača r. kier so ea ooerrrali na slepem črevesu. One radija je usoefia. ter je poslanik že izven nevarnosti. — Danes ie bila otvoriena razstava sf8c nje«ove žene. ki so napra\:le nafleipši vtis na posetnike.
Nesreča španskega parnika
Madrid, 16. iebr. Kakor poročajo -z Su-aresa. se ie potoni rflMskj oa-rmk »Tisre^ % wo madhx
•PONEDELJiaC« et. 7.
Po»e<Wjek, IT. H. 19(30.
Se
Joško Janša petič državni prvak v smučanju
Priboril si je tudi prvenstvo dravske banovine — Prvak v skokih je Bogo Šramel — Ogromna udeležba tekmovalcev in gledalcev — Dva neuspeha ljubljanskih vodilnih klubov
Mojstrana, 16. februarja.
Ob izredco verkeni ra«iman'<u tekmovalcev ta wsdš ostalega sperih»e«a ©bči-n-stva se je pričelo letošnje državno prvenstvo v smučanju. Doseg državnega prvenstva je M letos združen z nekoliko -težjimi po*o?i. Državni prvak je mogel postaii on L kj doseže v kombiniranem tekmovanja najboljši reraiut. Kombinirano tekmo-vaoi« je sestavljeno iz srouškega teka oa 15—18 fcm :er dveh do treh skokov. Pravilno se tek vrši prej ter ie {o teikmovanje razdeljeno na dva drr. Letošnje nenormalne zim&ke prilike so pa tudi to -tekmovanje mailo s premen il« ter se ie pričelo najprvo s
skoki.
ki se izva.jati v soboto povx>kjne na skakalnici r Kranjsk: gori. Skakalnica je bila v dobrem ^ama in Miežr&e prilike zelo h godne. Na startu se j« javilo 13 tekmovalcev, ki so izvedli vsak po tri skoke. Presenetili 50 rez.ulta.ti, n« toliko no dolžan i skokov ko? po sigurnosti izvajanja. Zanimivo je. da jc bilo komaj 25% padcev. 6 Wttiw>vafcev ie izveddo vse skoke brez padcev. Var pač veftik napredek, posehno če se i>om;-sH. da ye letošnja *ewvtta nudila mnimralno pri-ftV-o vežbati to vrsto smuškesra športa.
Rezultati:
1. Srame! Bogomir (Smučarski klub Liubliana) točk.
?. Janša Janko (SK Bled) Janša Jože (SK IKrija) 186.1.
4. Zirpar Ervin (Sm. Lj-ifMjafla) 176.3. * Jalcopič Afl>in (Sm- rVn^MojSfrrafla)
1*2.S.	, „ .
Najdat&i skok dneva sta dosegia tsrameli m Janša Jože in sioec 235 m; s padcem pa Kača* 25 5 ra. Skakalci so skakati z*!o previdne m niso W$ksB daljave, ker bi jSm imoreblitni padci pre-Irrr^aH račune pr! kombfejfiranem tebmpv-anjn.
Snwi š ki tek na 15 km se *e rrvršv! v Mojstrani; bila to obenem prireditev saveza ter tudi smučarskega kkt»a Dovje-Mojsferaoa. Tako ie b:! tek ocenjen trojno, in sicea- kot državno prvenstvo v smuškem tekiu. kot prvenstvo dravske banovine in kot drug« del kombiniranetekmovanja. Zaniman?e tekmovalcev Je bilo oflsnrMiMo: k tekmi se ie prijavilo 48 tekmovalcev, sama elita jugoslovenskega civilnega in vojaškega smučar-slva. Stardalo je vsega skupaj 46 tekmovalcev m sšccr v 3 razredih: v prvem razredu 9 tekmovalcev, v drugem 6. v tretjem 31. Starit je bi! ob 9. v Krmi pri Biščk«. rio Hž i na proge 15 krm. Proga ie potekala od a v Rado v Vi o do Gogale. od tam proti Boli a rta v Krmo. do zasipsike planine, tam ic bil r+rat ter preko BišSka v Mojstrano. Start je hit v višini 750 m. cilj pa 650 m. Višinska ra*zlika rrogc ie z-našala 200 m. Proga je bila hhfca dolinska; snežne razmere so bite prvovrstne ter so Tifad' tega tudi rez »Mati prav dobri.
Boj na prozi »e bil izredno hud in rezultati da ,«nw> v smuš^eni teko že zelo napredoval. kajti časi, ko ie bilo med posameznimi telamovaJcI po 20 mimrt razlike. so že udavi»i
ReritMari:
1. razred (9 tekmovalcev).
1.	Janša Jože (SK !-) 53:30.
2.	JarJsa Janko (SK Bled) 55:10.
3.	Oodec Tomaž (Sm. Jc. Bolmi) 55:42.
4.	Režek Boris (SK I.) 56:14.
5.	Knap Leo fSPP Kr. g.) s 56:51.
IT. -a^red (6 tekmovalce^').
1.	Dolinšek Mirko (SPD Maribor) 57:47.
2.	'i?3blč Maks (Sm. k. D. Mo!-) 1 ura
3.	Kočar Lado <SX Brafctiivo) 1:04:40.
HI. razred (.51 tekmovalcev):
1.	Jakop« Albin (Sm. ki. Dovje M.) 57:15.
2.	Arh Lovro (Sta. k. Bohinj) 50:05.
3.	Gasperiu Janko (Sm. k. Boh mi) 1:00:12.
4.	D&mjaoovič Ivo (Sm. k. Dovje-cMoSstaana ! :00:23.
5.	Sramel Bo«o (Sm. k. Ljuoihaia) 1:00:34.
6.	Muzovec Anton (Sm. k. Bohinj) 1:01:33.
7.	Koši? Fedor (Sm. k. Lj.) 1:02:35.
S. Volarje Ivan (Sm. k. D. M.) 1:02:04.
9. Oosfiša DanHo (Sm. k. Lj.) 1:03:27. lfi. Mrfrič Damjan (Sm. M. Dovje M.) 1:03:40.
Recukati za jscvenstivo dravske ba-oovvne:
1.	Janša Jože (SK I.) 53:30-
2.	Janša Janko (SK Bled) 55:10.
3.	Godec Tomaž (Sm. k. Botenj) 55:42.
RejuJtato' v kombiniranem tekmovanju (6 tek-
mova.Scev):
1.	Janša Jože 426.1 točk.
2.	Janša Janko 423-5.
3.	SraroelJ B020 383.1.
S !<en je posta! Jamža Jože petič državni prvak ▼ SB-Sučanjn.
k\edba tekme je bita po večina v rokah domačega imočarskega kluba, ki je pokazal zelo
»etike rmožonsti, drsciplino in tudi aanbioijoz-aost Lepo ie bilo videti stare kmečke može na kontrolah, katerih ni bilo nič maraj kot IS. Težko j« debit-i drcig kraj, kier k smučarstrvo tned najtršimi sloji tako vkor«n»Ti:er>n kot v Dovjem in Mojstrani-
Pi-edsed^vo sekme jc bilo v rokai čiana sa-vesnega odbora g. dr. Souvana. Mariborski pod-wv<ei: je zastopal g. dr. Sekiila, zagre/bški pa
Prigid:
Pisma
Dandanašnja pošta ni več, kaikor je bila včasih, nobene dobre stvari ne prinese več. Neprestano razmišljam, odkod bi to bilo, pa ne morem premisliti. Poštar najbrž ni kriv, poštar je čisto, kakor je bil: vsako jutro pride, pozvoni, pomoli svoi sveženj skozi napol odprta vrata, salutira jn gre — poštar je čisto, kakor je bil Na svetu je nekaj tako čudnega, prepogosto se zjgodi, da se človek prav nič ne spremeni, stvari okrog njega so pa na vsem tepe m vse druge.
Kdaj so ljudje iznašli pošto, se ne morem spomniti, ampak najbrž je zelo dolgo tega. Izpočetka je bila, kakor so pač vse stvari izpočetka: vozili so jo v velikih, nerodnih vozovih, podobnih ti-stfim starim, visokim avtomobilom, ki čakajo pred hoteli na Dunaju, pisma 90 bia velika in važna in se niso smela izgubiti, ljndje sami pa so bili zelo oblečeni in so svoja srca samo na zelo strogo predpisane <na-
gg. Jakšič in Esapovič. V nabito pokii dvorani Rabičevega hotela so biti popoldne cb 16. razglašeni rezul-tafti ter prvakom izročena darila. Jože Janša je prejel kot državni pnvak krasno bosansko garnituro za kavo, kot prvak dravske banovine pa pokal. Razglasitvi rezultatov je prisostvoval tudi zastopnik bana dravske banovine, načelnik g. dr. Vončina. Od zbranih smučarjev so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. V. kralju, ministrskemu predsedniku Živkoviču, ministru vojne ter načelniku dr. Žižku.
Na smučarskem prvenstvu Potiske, ki se je
vršilo v soboto in nedelio v Zakopanih, je zmagal na IS km Motyka v času 1:20:44.
Na smučarskem prvenstvu Avstrije, ki se je
vršilo v Kitzbudbelu. ?c postal državni prvak HellraM.h Lan-tschuer fe Innsbrucka. V skokih je dosege! 52, 51 ki 47 m s 320.30 točkami.
Kanadsko moštvo za hockey na ledu. .ki je bilo na dvomesečni turneji po Eviropi, jc igralo v nedeljo v G!asgowu proti angleški reprezentanci in doseglo rekoTdrK.i zmago 16:3 (5:0 5:2, 6:1). Skupno so Kanadci odigrali v Evropi 32 tekem in zabili Evropi 297 golov. Ed.ini poraz so doživeli na Dunaju.
Nogomet
Pogajanja za spravo v JNS
Beograd. 16. februarja.
Danes se ie v Beoffradu vršila konferenca zastopnikov vseh nosometnil/h podsavc-7x>v iz države. LNP so zastopali delegati Lukežač. MariniC in Kuret. Zborovanje !e imelo namen, nafti podlasro za odstranitev nespora^rma rned udt^vo nosometnetra saveza v Zagrebu in podsavezi.
Savez;n>i nredsedroiik dr. P and a kovač ie uvodoma odrtal ZKodovimo nesporazuma ter niegove vzroke. Tajnih JNS dr. Rntvoli je v daljšem govoru našla šal zasluge zagrebških športnih klubov za iugosJlovensik.i nogometni šport ki .feh ie utetndievaj kot razlog, da ostane sedež saveza še nadalje v Zasrebu. Ostali delegati so v nasprotju s tem zahtevali nai se sedež saveza.prenese v Beograd. Zagrebški delegati so prvotno zahtevali, nai se odločitev odigo-di. kasneje pa so Predlagali soremem!tx, pravi'] v tem smislu, da bi se ustanovita u<prava ndkakšnega vniovnega saveza. ki hi imela svoj sedež v Zacrebu. ter podrc-ieiii savezi v Beogradu. Zagrebu im moirc-i^jiti še v Splitu. Po dališii razoraso ostali delegati ta predlog odklonili.
Debata ie trajala ves dan. vendar na n: prašdo do sporazuma. Vsi govornjiki so končno pristali na predlog, nai se zagrebškemu in beograjskemu oodsavezu dovoH širša avtonomija, toda v okviru dosedami^ pravili. Viprašame prenosa sedeža savezne uprave je ostalo nerešeno šn ie prepuščeno v odločitev davni skupščini, ki bo 16. marca t. 1. v Zagrebu.
Drugi poraz Primorja v Gradcu
Sportklub (Gradec) : ASK Primorje 4:1 (4:0)
Gradec. 16. februarja.
M »šfv-> ASK Primorja ia Ljubljane, ki je včeraj nastopil? proti tretjiplas.-auemu Siv Sturmu in po enakovredni xari v drugem polčasu poclcck) z rezultatom 1:3. je dan*1« nastopilo proti enajstoriej SportkTub-i.
Sodniku g. Gablerju sta nastopili moštvi v naslednjih postavah:
.SPORTKLUB: Briinner, Pratz. Almcr-An-gerer, Kastrun, Kahr. S tanek, Dorner, Buehta - Matejka - Polsnigg. PRDIORJE: Jančigaj. Svetic, Hasul, Zeonljak, Slamič Pišek, Jug, Slapar. Senica. Vrhovni k. Terček.
Ljubljančani so napravib simpatičen vtis iD so igrali fair, veodar domačinom ntiso bili enakovredni nasprotnik. Sportklub, ki je že v prvem j.olčasu zabil štiri gole, je po odmoru precej popustil, keir je bil očividno že zadovoljen z rezultatom. Zaradi tega so Primorja ni v tej polovici večkrat trdo oblegali domača vrata, toda nieo prišli do uspeha, ker je napadalna vrsta igrala brez pomisleka. Med gosti so ugajali Hassl, Slamič in Jug, bi je s svojim tehničnim ln taktičnim znanjean naravnost navdušil gledalce. Žal pa njegovih idealnih predložkov notranji trio. ki se je preigraval zelo primitivno in ni držal žoge na tleh. ni znal Izrabiti.
Domači so igrali nad vse pričakovanje dobro in so imeli najboljše može v vodii napada Bucbti, ki je v ostalem zabil tudi dva gola, srednjem krilcu Ka^runu in levem branilcu Almerju.
Tekmi ie prisostvovalo okoli 600 gledalcev. Sodnik je zadovoljil obe stranki.
Poraz Ilirije v Mariboru
ISK Maribor : SK Ilirija 5:2 (4:2)
Maribor, 16. februarja.
Mitribor: koren II. Koren I. Pliberšek, Hreščak I, Kirbiš, Iršič. Stare. Hreščak II, Bsrtoncelj, Priveršek.
Ilirija: Malic. Berglez, Verovšek. Volker, Dekleva, Pogačnik, Ice, Unterreiter, Kneže-vič, Doberiet Kreč, II.
Današnja nogometna tekma med starima rivaloma se je končala z velikim porazom ljubljanske Ilirije. S silnim startom in hitro igro so Mariborčani tekmo odločili v svojo korist ter pokazali, da so resni kandidati za naslov prvaka Slovenije. Maribor je zaigral hitro, odločno in požrtvovalno. Steber moštva je vsekakor obramba z nenadkriljivim desnim branilcem Korenom. Tik!i njegov brat je pokazal lepe parade, za dobljeni gol (enajstmetrovko) pa ne more prevzeti krivde. Najboljši mož ra polju je bil »rednji krilec Kirbiš, ki je zopet v svoji nekdanji formi. Napad je igral jako dobro, izgubil pa je mnogo žog zaradi predolgega dTŽa-nja žoge. Opaža pa sc, da se je napa<I Mariborčanov žc navadil streljati, kar je tudi edino pravilno.
Ilirija, ki jc nastopila v spremenjeni postavi, v ccloti ni napravila najboljšega vtisa. To velja v prvi vrsti za napadalno vrsto. ki jc tudi premalo vtgrana in je na vse načine zavlačevala igro. Tudi s streli je bila zelo skopa. Ožja obramba je bila zadovoljiva. Najboljši jc bil Verovšek, ki odbija sigurno, čisto in premišljeno. Razočaral je Unterfeiter. čigar mesto je bilo med krilci, ne pa v napadu. Napad je sicer dobro igral, bil pa jc v streljanju premalo odločen in je tudi preveč igral po zraku.
Sodil je jako dobro dr. Planinšek.
Ostale nogometne tekme
BEOGRAD: Beograd : Zagreb 4 : 3 (3 : 0). Nad 4000 gledalcev.
DUNAJ: Vienna : Sportklub 4 : 1 (2 : 1); Hertha : FAC 2 : 1 (1 : 1): WAC : Admira
5	: 2 (2 : 0); Nicholson : Austria 3 : 3 (0 : 2); Rapid : Hakoah 3 : 1 (3 : 0).
PRAGA: Sparta : Bohemia 2 : 0 (1 : 0); Slavia : Viktoria-Žizkov 2 : 2 (2 : 0).
BUDIMPEŠTA: Waaker (Dunaj) : Ferenczvaros 4 : 0 (1 : 0); Kispest : Somogy 3 : 1 (3 : 0); Ui. okraj : Attila 1 : 1 (0 : 0); Bocskay : Pečuh 4 : 0 (2 : 0); Bastya : Nemzeti 5 : 1 (2 : I); Ujpest : Hungaria
6	: 6 (4 : 3).
BERLIN: I. FC Niirnberg : Teunis-Bo-russia 2 : 1 (0 : 1); Hertha : LuckenwaWe 5 : 2 (2 : 0).

Smrtna kosa
V ljubljanski javni bolnici je preminul tipograf g. Anton G u n d r u m- Pogreb blagega pokojnika, ki zapušča ženo in tri hčere, bo jutri v torek ob 14. iz mrtvašnice javne bolnice. — Prav tako je v bolnici umrla ga. Alojzija B a t a g 1 j e v a, vdova po višjem železniškem nadzorniku. Dobro pokojnico bodo pokopali jutri ob 16. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Ljubljanska opera
V ponedeljek in torek gostovanje »Sinje ptice*. V sredo se poje za abonma E Wag-nerjeva »Valkira*, v četrtek VVeinber-gerjev »Švanda d u d a k« za abonma C, v petek pa se prvič v tekoči 6ezoni ponovi Puccinija »Bohfera e« za abonma A. V soboto se poje Verdijev »Ernani« za abonma B, v nedeljo pa se vr& premijera Straussove operete »N e t o p i r«.
Kraške jame in življenje v njih
Predavanje ZKD v torek 18. t. m- ob 20. V Kazinski dvorani. Predaval bo profesor dr. Kuščar. Predavanje je opremljeno s 50
skioptičnimi slikami. Na predavanje posebej opozarjamo.
čine nosili na dan. o. tisti stari ljudje se niso spozabljali tako pogostem, kakor se dandanes. In vsi ljudje so bili tedaj zelo da!eč, po mnogo dni poštne vožnje narazen so živeli, zmerom so morali zetlo dolgo čakati na odgovor, toda bili so vajeni tega in so čisto lahko potrpeli. Bili pa so to tudi ljudje, na katere se je človek laihko zanesel, resni, resnični ljudje, ki niso pisarili Okrog kar za prazen nič, temveč so v resnici morali imeti kaj na srcu, ljubezen ali morda celo še kako večjo stvaT, ampak uaj-manj ljubezen, kadar so vzeli v roke pergament. -
Polagoma pa se je vse to zasukalo čisto drugam, čezdalje več ljudi je bilo, čezdalje več življenja in stvari. In kar je še najtežje — skoraj vsi so se priučili pisati in brati, potem je pa vsakdo mislil, da je zdaj prišel tudi njegov čas, zdaj da lahko tudi on svojo majčkeno, brezimno zadevo napiše na papir in jo pošlje v rešitev — ah, ti majčkeni, smešni ljudje, ki jim nikoli nihče ne bo mogel dopovedati, da ne bi vsi imeli pravice, živeti pod soltncem. Vsak dan
je bilo več pošte, kmalu je s konji več ni bilo mogoče speljati, .na vsak vogal so obesili majhen rdeč nabiralnik, iznašli so lokomotivo in avtomobil in aeroplan in radio — svet je menda samo zato, da ibi ljudje prišli nanj, da bi kaikor otroci pred svetim Miklavžem svoje želje napisali na list in da bi bili nazadnje veseli, če se jim vsaj najmanjša izpolni. In tako zdaj dan na dan iz kraja v kraj vozijo zviihane vozove pisem, prošenj in želja, vsak človek je vsaj eno napisal, na vsakogar je morda napisana vsaj ena. Pa ne vesm, kako je to, ali ljudje ne vedo več točnih naslovov aii kaj — silno mnogo se jih pogubi, zelo, zelo redka so, da pride nanja odgovor. Nekaj bo morda krivde na ljudeh samih, zelo sami vase so se zaprli, ne dajo odgovora od sebe. Kaj me briga ves svet, si mislijo in so sami majhen košček in podoba sveta; nekaj so pa morda krive tudi razne instance, morda so si naložile preveč uradnega dela in se ne utegnejo ukvarjati še s čiovekom. Jaz ne vem, kako so te stvari, samo to vem, da so med pismi, ki vsak dan
Izredno topla nedelja
Prezgodnja pomlad — Predpustno rajanje — Dve manjši nesreči
Ljubljana, 16. iebruarja. Pomlad sredi februarja! Take uedelje v tem mesecu menda niso doživeli niti naši očetie. Priroda ima vedno svoje muhe. Lanska zima je bila izredno mrzla in ledena, letos pa prave zime sploh ni bilo.
Solnce boža s svojimi žc toplimi žarki pri-rodo in oglašajo se že ptice na vejah, kjer se bodo skoro pričeli smoliti popki, pa tudi v srcih ljudi se budi pomladno razpoloženje, dasi smo šele sredi februarja, v pred-pustu, ko bi morala še snežna odeja pokrivati zemljo.
Ljubljančani se bodo letos dodobra naple-sali.
Prireditev n<*e zmanjka>i.
Oboževatelji in oboževateljjcc Terpsihore so zadovoljni im jim ni mar za rodplate.
V soboto je bilo v Ljubljani več domačih veselic, kier je bila zabava povsod prav živahna. Zavrteli so se tudi na Taboru, kier se je vršil zaključni plesni venček. Tambu-raiko društvo -Krim« je poskrbelo za plesno zabave v prostorih gostilne »Pri Jerneju« ha Sv. Petra cesti, kier ni manjkalo tudi prav čednih mask. Čez vse pa je lepo uspela prlreditev SK »Ilirije«. BiJ je res pravi boheni-ski večer. Občinstvo ic napolnilo prostore »Uniona« do zadnjega kotička. Dckoracijc in razsvetljava so
Ustanovitev Osrednje protituberkulozne lige za Slovenijo
Ljubljana. 16. februarja.
Z najstrašnejšo morilko ljudstva, zahrbtno iettko. tii prtzanešer.o tudi našemu narodu. Žalostno dejstvo ie. da se je tuberkuloza razširila med našimi ljudmi zlasti po vojni, dasi tudi pred vojno ta' biJa redek pojav. Z industrializacijo razni slovenskih kraiev se ie tuberkuloza še boli zajedla v ljudstvu. Nš to le delavska bolezen, marveč išče svoiih žrtev fcudj med uradništvoon in se ne tzogiblie kmetsikega ljudstva. Nijeoo nevarnost so spoznali vsi kulturni narodi, kš so ii napovedali odločen boj. Vsepovsod na svetu se ustanavljajo organizacije za zaščito ljudskega zdravja, ki začenjajo boj v prva vrsti s tuberkulozo.
V boju proti ietiki je na delu nekai onra-rP-zaoij tudi v Sloveniji, med temi v prvi vrsti Proti tuberkulozna liga v Mariboru. Sčasoma pa
se ie pokazala potreba ustanovitve Osred-nte protituberkulozne lige za dravsko banovino,
do česar je prišlo danes v dvorani OUZD. Današnjega ustanovnega občnega zbora se je udeležbo prav lepo število predstavnikov raznih socialnih institucij, zdravnikov in ostale publilke.
Občni zbor ic otvoril ravnatelj OUZD dr. Joža BoHniec z obši-rimn nagovorom na navzoče, poudarjajoč potrebo in važnost take organizacije glede na strahoten porast jetike med našim lkidstvom. Omenili le, da jc tako društvo za pobijanje te ljudske bolezni obstojalo pri nas še v avstrijskih časih iin ie bila podružnica tudi v Ljuh-liam ori kateri sta bila najdejavnejša 55-niteKa pokojni dr. B!eiweis in pa odvetnik dr. Danilo Maiaron. ki se ie udeJežiil tudll današnjega zbora. Društvo se je trudilo doseči svoj cili s pomočjo zadevnih knjig, letakov in brošur, vendar oa ie povsod naletelo na nerazumevanje velSke ide'e. Vojna je ljudsko zdravje še bolj zrablijala. zaradi česar ie prišlo oo vojni do ustanovitve Proti tubeiikiil ozne lige v Mariboru. Enake foge so bite ustanovljene v Zagrebu jfl Bcosrradu. kier ic ljudsko zdravje še na •mižijS stopnji.
Potrebno ie prosvetliti že šolske otroke tn jih vzgajati na nevarnost tuberkuloznega obolenja ,
paziti ie na izboljšanje stanovanj in sploh voditi pametno stanovanjsko ter pravično mezdno Dolitiko. V boj proti letaki se mora prva postavi® država, potrebna pa ie scvedi tudi zasebna vzpodbuda. V borbi proti jetiki mora biti organiziran ves narod: od delavca do univerzitetnega profesorja.
S tem bo zooet narejen korak v kulturni svet «i podana utrditev ugleda države.
Na prediosr dr. Bohinjca so bila soglasno odobrena pravila, ki pa so, seveda, le začasua. Koliko iih bo potreba spremeniti, bo pokazala pač praksa.
Sledite so volitve predsednika, članov upravnega 5m nadzornega odbora ter razsodišča OPL.
Prvi odbor.
Na predlo,t: komisarja OUZD g. MMie Kreka je bila sprejeta naslednja lista soglasno: predsednik dr Joža Bohinjcc. podpredsednik prior Valerij a 11 Učak. tainSka dr. Fran Debevec in Fflip Uratnik. blagajnik Alojzu Vrtovec: ostali odbor: dr. Matfiio. dr. Ofon Fettioli. dr. Tone Jamar. dr. Pran Kctnflk, dr. Ivo Hess. dr. Ivo Prrc, inž.
pomagale, če je bilo to potrebno, do posebno veselo - razbrzdanega »nastrooenja«. Zabava, kakršnih bi meglena Ljubljana potrebovala več! In maske! Ubogo razsodišče. ki je imelo težak posel. Izvoljenih ie bilo pet najlepših mask in izbrana najlepša skupina.
Ljubljančani so danes nre^aindali htideea mačka kakor po navadi v okoiici. Žanama gora ie doživela rekorden obisk: enako dobro Pa so bile obiskane tudi vse vab-l.Sve točke v dolini mešane ofkoiice.
Na policiji so ineK ves dan nniT. V za-•or je moralo le par nočnih razigraiačev.
a,
Dve nezgodi.
V	soboto se ie nripetiSa na Mestnem ti-gu mala nesreča Scrfer Vladi-mar Šešek. stanujoč na Gfrncah. je popravljal nad trgovino Sinkovec-Soos neko reklamno tablo,
nri čemer pa mu jc na lestvi spodrsnilo. Padel je kake 4 m globoko in si natrl na noigii kost. Prepeljali so ga z reševalnim avtom v bolnico.
V	nedelio popoldne okrog 15. so našM p a san t; n? Sv. Petra nasiipu nezavestnega 14-letncga bivšega brivskega vajenca Romana V.. stanuTOčeiga na Poljanski cesti. Kakor se je pozneje ugotovilo, se Jc fant po nesreči omamil z nekim strupom. Bo?-uika so spravili v bolnico z reševalnem vozom.
Rado Lah in dr. An umi B<receU: nadanf stvo: Rifiard Sknbec. dr. Ivan Žalec hi dr. Jos. Tičar: razsodišče: dr. Mavric® Rw. dr. Iv. Drobndč in Fran Lavtažar.
Podpredsednik mariborske Protataberko-lozne lice docent dr. Matko ie v daljšem govoru izrazi svoje zadoščenje nad usta-novitvi'io OPL. Govornik, ki se ie mnoKo trudil za ustanovitev take organazacSlie. je orisal težko razvojno pot in šzrazšl upanje« da bo sledila primeru Slovenije tudi vsa ostala država.
Za tiovo plemenito organizacijo in T*je*t* stremljenje so se izjavili na zboru tudi zastopniki deiavstva ag. Lovro Jamoma za Strokovno komisijo za Slovenijo. Ruipn* za NSZ in Žumer za JSZ.
Na ustanovnem občnem zboru se ie določila tudi
članarina, k? zna$a 12 Din letno,
kar ie tako malenkosten znesek, da premore vsakdo. Korak napred ▼ boki moti ljudski morilki ie storjen, zato naj vstopi vsakdo v tabor borcev pno« iefiMl
Mariborsko pismo »Ponedeljku,,
Prava pomladna nedelja. — Miss Studenci. — Štiri aretacije.
Maribor. 16- februarja.
Današnja nedelja je bila kljub temu, d« ic obljuboval mestni barometer radikalno izpremembo na slabše, prav pomladna. Jutro je bilo jasno kakor ribje oko, a popoldne se je nebo pooblačilo. Po jasnem nebesnem svodu so se začeli vlačiti oblaki kakor zle slutnje. Dnevna temperatura pa je bila ves dan 4"8 do +10 C
V predmestnih Studencih so IzvoMl svojo miss, kajti nikakor ne gre, da bi Studenci v tem pogledu zaostali za drugimi kraji. Z veliko večino glasov si je pridobila naslov kraljice studenškib lepotic M. Glasova, ki je med tekmovalkami ostala zmagovalka-
Nedeljsko zanimanje meščanov se je osredotočilo na izlete v prebujajoče se okolico. a izredno mnogo občinstva je pohitelo na športno igrišče, kjer sta se prvič v letošnji zimi udarili moštvi SK Maribora in SK Ilirije. Zanimanje za tekmo je bilo prav veliko (o rezultatu poročamo v športnem delu lista).
V teku cele nedelje ni Mo zabeležiti prav nobenih nezgod, kar je v nedeljski kroniki redko naključje. Policija Je izvršila 4 aretacije. S. F. in E. G. sta morala pod ključ zaradi prodaje večje količine obleke sumljivega izvora, K. P. zaradi splošnega suma in deloma poizkušene, oziroma izvršene prevare, G. D. pa zato, ker ima za panočno prepevanje po mariborskih ulicah preveč močan organ. Vseh prijav je bilo vloženih 18. Od teh jih odpade na cestno - policijske grehe 7.
Smrt mladega rudarja
LJubljana, 16. februarja.
V bolnici je podlegel težkim poškodbam mladi rudar Franc Vučko. Na separaciji hrastniškega rudnika se je 6. L m. spri s nekim tovarišem, ki je med prepirom pograbil motiko in z njo Vučka tako silno udaril po glavi, di mu je prebil lobanjo. Vučka so odpremili v tukajšnjo bolnico, kjer je bil takoj operiran. Nastopile 9» komplikacije in sedaj je nesrečnež izdihnil po dolgih mukah. Pokojnik je bil simpatičen mladenič ter splošno priljubljen med sovrstniki in starejšimi delavci.
giredo iz kraja v kraj, silno redka, da dosežejo odgovor.
Malo pa so se morda zadnji čas tudi pokvarila pisma in ljudje — da, kamorkoli se o^reš, nikjer ui več tistega, kar je bilo. Saj ne rečemo, nikoli ni bilo časa, da ne bi bili ljudje počeli strašnih stvari, o, le kar pomislimo mak), kakšne strašne dobe je človek na tem svetu že prebil. Ampak eno je: nikoli ni bilo časa, da bi se človek izvrgel tudi iz poslednjega, najglobljega kotička svojega srca, z rokami in z mislijo je že iahko delat kar so ntu naložili, na dnu sebe pa je zmerom ostal on sam in je ostal. Glejte, in tega ne vem, kako je zdaj. o tem zdajšnjem človeku bi si tega ne upal reči. Pismo, tako zaprto, zalepljeno pismo, ki ima spredaj napisan naslov eniega samega človeka iz vseh milijonov, kar jih pod solncem gomazi — tako pismo je človek pač iznašel samo zaradi tega svojega najtišjega kotička v sebi, napisal ga je, zapri ga je in ga je poslal enemu samemu človeku, kakor bi tudi njemu samemu odprl svojo nai-bolj zaklenjeno misel. Zdaj pa .ie že
skoraj prišlo v navado, da odpirajo pisma tudi ljudje, ki jim samo slučajno, samo mimogrede pridejo v roke, matere, starejši bratje pa tudi čisto tuii ljudje. Ah. da. tega najbolj resničnega človeka ni več in tistih dobrih, najbolj resničnih pisem.
Kako se drugim godi, .ne vem, ampak name ne pride zdaj nobena dobra pošta več. Tupataim začnejo izdajati kje kako novo revijo, pa mi jo pošljejo tistih par številk, kak neznan poet mi ponuja svojo zbirko, tiskovine, položnice, dopisnice. Položnice in dopisnice — to je dandanes menda še najbolj običajna korespondenca med ljudmi. Na položnice poravnavajo ljudje svode zaostale obroke, na dopisnice pa zapisujejo tisto malo, kar še lahko imajo na srcu. To je zelo dobro, da se dandanes vse dobi na obroke, da, morda je to zelo dobro, tako trgovci vsaj lahko prodajo skoraj vse svoje blago. So pa tudi stvari, ki bi jih človek za nobeno ceno ne smel dati i zrok, niti zastonj niti na obroke niti za gotov denar, da, tudi tako važne stvari so — na primer, on sam.
iPONEDEUeK« St. T.
4
Elegantne ženske
Žensko v^to^a^e dobe smatra Bernard Shaw za rfnojstrovaino spolnih čarov« >Vse na njei _- M o oblečeno itn pregrešna skrivnost«... O&jetni prtpomicčfctk cod-tAajeirueme posamezni« udov. steanilk m druga sredstva, ki se nam dane* vudnvo nezdrava m r.ehdig®iemt5na. so shržčfci zapehr vosfci Bčia so interesantna. piikantoa. vafola-ra Krila so bila daiza in zvončas^. imela so vlečke. ki so dvitaale oblake prahu za damo na sprehodu. Cel*i vrsta svalamift soodnjčh kri. »Učinek ie bnlk čudovita nravi S!haw.
»Niti naipredrzneiše si ne tw Me iSe pokazali koleno ali mečo«. Za dekleta, ki so pomivale okna. so rana® doke volnene hflače. Danes tefcašo ženske po obafe ipo gozd1', po naiživafoneišiih promenadah skoro nace. pokriva »h samo tenak kopate kostum, neoifciečene telovadijo ob moriu. na švedskem skačejo nage v vodo in se o.-rtem solnčiii« na kiečeh takšne, kaškof »h -e 3og ustvaril.	, ,.,
V	Parizu ie 1. 1!>12 neka dama zbudila v Operi ogorčenje med gjfrčrjjstvom. ki n ie sJedrlo na hodnik. Imela ie izrez Ju času. Danes pa vidiš izrez do pasu na plesu, samo s to razliko. da ie dandanes roža me-.sto spredaj — zadaj. Izrez dame za roko-ikoja ie bril manjši, zgornji del života oa ie bil zelo stisnjen, s čemer so se prsi dvignile. tako da so bile v družabni ompki naravnost odprte... Diana Poftierska. ena naj elegantne jščii žensk 16. veka. litfbšpa tfinvfea II. s katerim ie vse življenje varala ubogo Katarino Medričedsko. ie bila ena »tajbola negov-anSi rn kultiviraniih žensk svoie dobe. Bila ie tšpščna sve<tska dama razvajena. ljubljena. oddano vzgojena, hladna, častihlepna, zmagovalka v ženski stroki.. Živela ie samo za svojo lepoto in ie znala bral i a privezati nase. ko ie že bila matro-na. Ko ie bila stara šestdeset let. ii ie pisati! kralj zaljubljena oisma jn io prosil, nai vendar sprejme njegov prstan.
Erotika tedanjega časa ie bala nabumie-aa. skrivnostna, zlagana, nefedtjenska. Ko-od! se ie smatrala za svečan čin. Ženske so se dale sBkati leže v postelji, ori oblačenju napol oblečen« o!b mizi za pudranje za njihovim hrbtom na ie stara sobarica pripravljala kopel. Sprejemi so se vršili v ko-rainiti. Vodi so sicer primeša vali tvarine.
so io delale nepnozorno. ampak klkifo vsennu ie bila v kadi z dišečo vodo naga ženska. Dr. Pilchmer pripoveduje, da kitajska ženska, ki Si ne pohabi nog. vobče ne TiTorc dobiti moža. Kitajec pač zavuteva žen-siko takšno. PristM io. da prenaša bolečine. Skakljajoči korak da Kaftalki tisto zadrego. ki jo Kitajec posebno liubi pri svoji ženi. Č*m bolii ie pahabliena niena noga tem boli za ž d i en a je ženska
V	18. veku ni poznala elegantna ženska nobeni';! nogavic. Nosile so iih samo starejše ženske in bolnice. Pri Francozinjah nai-demo v nekoliko poznejši dobi čipkaste Mačke iz batista. ki so koketno gledale izpod krila. Igrale so pomembno vlogo in so Učinkovale ^orav tako zapeljivo kakor male pahljače ŠpanioMf.. Skrivnostnost povzdigne čar osebnosti pri ženski. Marsikateri ljufbiniec vobče ni videl obraza svoie šzvOrjenike pred poroko. V 18. veku so si prMepliale lepe ženske na lica. čelo. ustnice in druge dele telesa majhne črne pike. fei- so učinkovale zelo pikantno. Nobena ženska se ni hotela postarati in vladala so naineverjetnejša ljubezenska razmerja. Starce so Liubila mlada dekleta, mladeniči so se zaljubiiaiii v matrone... Slovita madame du Defiand je pt; svojih 58 letin tako očarala 30 letnega lorda Walpolea. da se i e iz tega razmerja izcLmila dosmrtna liubezen. Bil ie mlad. imovit in razvajen. Prišel
je čez mora samo da ba mogel s to matroao sedeti ob kanrinu v seno: njenega rumenega salona. Madame du Duffamd pa ra imela sreče, da bi ga videla. Preden ie prišel, ie bila oslepela.. In vendar ie prejela, ko je bčla že 83 let stara in je umirala, zadnje Wa'ipcilejevo ljulhav.no rosmo...
Madame de Mačlly. prifležnica Luckmka XV.. se ie dala kadar ie Sa v posteljo, nalivati in počesati, kakor bi b'la namenjena k svečam« oredstavi v ooero. Tako napravljena. nalrlšpana. z elavnflci v davi in _ z zrcali okioz sebe ie preMa noč v svitu tisočerih sveč. ki so razsvetljevale soataio^ in čakala, da se ie pojavil kraii. Marina Amtoirije<ta je dala napraviti odlrek svorlh prsi m ie uporabljala to svoievrstno umetnino i'z sevre3ce-ga porcelana za podstavek na katerem se ie serviralo sadše v malem Trianonu...
Takrat Š? ni bida aktualna viifka linija. Oblike so se 'izpopolni evale z nan^n^itrVr'-' rutami, »merrteurs« imenovanimi. strok se je stWkal visoko proti vratu in prsi so si Dodrvrale ženske s posebnimi oerodii rz žice. P mairal-i sn ti-*i tudi oodk>zik: 'z vate in ooprs;a iz gumina. Zrele zaneliive. rožnate. napol nage so se dale slikati ženske, ka.ttii hotele so b!<tf lene. hoteile so zapeljeval in so se Jiftoale za moške.
*Za to pre$in!eno. razuzdano družbo le brla zabava ed'n.i zakon, liubezen pa ed*na vera*. Posnemal so Pommadourko Lahkoživi. od žensk razvaiem zaoravltiivec vojvoda Lauzunski ie bilo zelo začuden- če sp ga ženske kdai zapustile alti ea odklonile.
Ko ie začela madame d<* Porrroadom nre-seda+i kralju Ludovflku XIV jn so se trie-gova čustva do nte ohladila, ie nosesila oo drugem nr'11'ubl'enern priirvymočku. oo fhi-bavnf piiači. Tekala >e »liubavne krogfice od mazačev. jedla ie sveže snomoplke. mešala te med svoje iedi »afrozrdiiasko«. da b; priidoh^a zaželeni temperament. Na-šrnihrkala se ie celo za smrt in zadnio soo-ved T"ko na smrt oripravljena ie umrla madame Pompadour
Pol-Ska princesa Mariia Lescrnska se ni šminkala in tudi ni oosnemala mode. B'1a je preveč hladna. Ležala ie raiša ves dan s kniiigo v roka na divanu. Zato se ii le zgodilo da si ie nien mož preskrbe! nadomestilo v drtsgilh ženskah.
O Ludoviiku XIV. pripovedujejo, da se vobče ni umival Ziutrai se ie površno OD'1'uskal po obrazu in rokah s kolonisflco vodo. Kopal se ie samo enkrat v letu. in sicer snom'adi Dvorne dame. ki so smele svetovnoznane može za Khibimce. sn biSe že zgodaj brez zob. Madame Maintenon je biJa popolnoma plešasta in brez zob ko te postala kralieva žena. Takrat še ni bilo negovanja zob. niihče ni Poznal zdravnikov z® zobe ne umetnega zobovja in ker se niihče ni čistil so postali zobie kmalu Piškavt Iniikniiičavi ter so začeli rzpadati. Ustne vrzel so si prikriva®, neprijeten duh oa so paraliziraili z ostri-mi dišavami. Dame te rokokoja ie vedno ofbdaial oblak dišav. Tedanja bolezen, koze. ki ie ra<zorala večino obrazov je povzročila, da so si ženske mazale obraze z neko belo maščobo, kj ie dajala licem nekakšne vrste dazuro tako da se ie koža iela gubančiti. Ko ie Mariia Antonii-i-ta nai elegantnega žena v Evropi. zavrgila lišo ter se oblekla v bel ba-*ist, ki ie še boli povdarjal lepoto nienega telesa kakor toga oblačila zvončaste oblike je bil ogorčen ves Pariz Govorili so. da se oblači kraljica kakor služkinia. Tvornice svile v Lvonu so v duhu videle svoj propad.
Prišel je čas eroteslknfh frtzur. Nosfle ^o se visoke, belo napudrane vlasudte. ki
so si Mi dame nataknile že osem dni ored piesom ter so celo sede spale v niSh. Te pričeske so i>red6tavtjale vrtove s terasami m s skakUrvim ptičem, ali oa gorovje, on katerem je bila razvrščena divjačina z tovoi. Ko se ie pojavila Lauzimska Vojvodini a na dvornem plesu z belo napudrano vlasuljo in z velitam zelenim arttčokom v laseh, je prišlo v modo sadje in oovrtnina. Ljudie so si le poredkocna untvaii lase. zato se je v njih moral zarediti mrče«.
Stranišč niso poznali, potrebo so opravljali kar s stopnišča. Poslanike in nrn stre so soreiemaf sede© na »cbaffsoerci«. Med dolsjim obedom se 'e poiavHa sobarica s ki&'sftan?em ter opravka svoio dolžnost za svilenim dežnikom. Za te reči so izgubile celo na i elegantne jše dame vsak čurt. Ko ie hotela Mariia Antoniieta upeliati hng9:enič-ne običaje, se ie ljudi oolastrla neievolia.
Lad.v Hamilton ie živela samo za svojo lepoto. Bila je lepa elegantna, temperamentna. ljubezniva in duhovita. Skoro preveč. Otrok iz ljudstva, iz bornih razmer, kii ie šla skozi mnogo rok- in oostala znana z izpostavljanjem lepega telesa kot »Ve-stina« na »nebegk' postelM« nekega mazača m Po slikah velikih sl-karsfkiih mojstrov, ie bila baie najočarlinvejša za mizo pri čaju. Poiavliala se ip ob posebnih svečanostih najraišn v svoiem pri4wbljenem kostumu v enostavni snežni oblefc h svilenega muselina s kovimskosrnio ovratnico in z razouščennirni lasmd. Z veliikrnii šali o-koliu ramen, ie dosezafla najzaoeliive:Se učinke. Bila ie zelo eraoi:»ozna. Niena ljubeznivost kakor tudi njena enostavnost v oblačenju sta b il tako očarliavi kakor preproste bede obieke madame Recamder. ki ie rada kazala svoje lepe noge.
Paul in a Borghese lahkomiselna, zapravljiva Napoleonova sestra, se ie kopala vsak dan v mdefku. V prstelio io ie nosil črnec, ^r^emala 'e svoie prijatelje v kopalni kadi. Dame so često ležale do poznega popoldneva v postelii. V postelii se poraibi ^•alo hrane in človek ostane svež in vitek. Ko se ie Pautlina postarala in ie slutila, da se bliža konec, se ie dala oili&oafi z dragulji. našminkati m lepo česati. Končno ie ukazaila. da ii moraio obraz pokriti z eo-sBim oajčolanom ter ie umrla kakor bi šila na dvorni ples. stara komaj pet in dvaj-•.et let..
Njena svekinia Josefina se ie dala skoro vsak dan sekati Živela ie samo za svoio lepoto. Cela armada modistlk česalk in ve-deževa>Fk. ki so prerokovale rz kart. je ori-haiala in odhajala rz rtiene palače. V nieni postelii. so ležat' nsn Nanje ie bil ljubosumen celo «am Napoleon Nabavila sa ie šale te Ino8ie. dragocene vezene šale. ki so s« z niimi dame dranirale sjoloto.
Lola Montez le omrežffla kralia Ludovi-ka I. s črno. tesno prilegajoč« se iahalno obleko a žameta. Ra"zpolagaia ie s sedem in dvalsetiimi ženslcioii čari. ki se začno pri »beti kožS« Sn se končaio ori »ma^ kitajski nožioi...« Liubila je obleke iz žameta in amaoonsfci slog. Niena lepota ie izzivala biJa ie predrzna, »hudičevka, ne oa lady...«
Lepa cesarica Evgenia le bda koSretna. Zelo ii ie bilo všeč. če ie moda vž®atš moškega mimoBrede. toda irčko® ni oresto-nffla meie. ki le postavljena dostoianstvu kraljice. Rada )e oblačiJa domfmo in si natikala krinko, da le lahfko BirtaJa. se zabavala in potem rasronffla. V«č ni hotela.
Siiaii in blesk ie bi9 ideal tedanje elegantne ženske. Zato ie bito dosti ceremonije. Zaradi tesnfti steznrlkov se mso mogle gibati, kakor bi se soodoMo. Tista ore-ščionienost. ta" ie dala žensfci priimero z oso. ni dovoljevala OTostega oibanja. Modni barvi sta bifli sodcvetela ro2a< in »riavi hrošč-.«
Zakonski roman pisatelja-milijonarja
Ko ie pred dobrim letom dni izšel roman »•Na zaoadu nič novega«, je bil njegov avtor. pisatelj Erich Marija Remarque skromen urednik nekega časopisa, ki ni samo slabo plačeval svojih nameščencev, ampak jim tudi ni dajal velikega upanja, da bi si ustvarili boljše pogoje za poznejše življenje.
Knjige, ki ga je napravila slavnega in znanega širom sveta, pisatelj ni pisal toliko
za javnost kot zase. Niti slutil ni. kakšen učinek bo imela bi kako znamenita bo za
niegovo bodoče življenje.
aeskončnema oovzjdferovanfa v nebesa, ki ie res presegalo vse meje.
Temu pa se ie pridružilo še nekaj drugega. mnogo neprijetnejšeea: Mil so se iele zanimati ženske, h vseh dežel sveta so mu dohajala pisma, ki so jih pisale občudoval-ke Vse bi ga 'ade spozna'e. rade z rvmi g-vorile in prišle z niim v osebni <*ik. Tt, je bilo težko, posebno še. ker ie bil Remar-cnie star jedva trideset let. Ni bilo ,ahko ustavljati se zaoeljtvim sku5n.av,».n. k* vn ea tHetavale od vseh strani. In zrnoet ce ie pisaieli izkazal moža. saj le dobro ved«!. di «e to nav<h.*enje le tren i«tv-> in d» bo minilo. Zavedal se ie. da hi moral del* M. ustvarjati — saj bi bil to	*e
ravr»"o rauoanla. ki co mu sra bfli ljudie tia-klonili pri prvi knjigi ... In tu ce drama nieeoveea o^kera živlipn?q. Silna n^taimnvi^noct. ki le vartio Hcatetl ra^eI zaradi slave in ^mtidb ic r«maiaia tudi stebre nI poveča zak^n^keea življenja-
Remaratie ?e rrož	zvane leootire. Id
te ie -zaradi niera	od cVo'e»a mo»a,
še tvedem ie uteeni'a <»T«'ai. ka1rč"p nri-hodrvrst io čaka v novi cktronos+i J?Pmac-oue ie naoravil za svoio ?erv> mr^e 'hi-bezni. Pisa^eM ie spoznal, da wzak»r«aria« čed^ocf nI nobena čedno«+. in Je sk!»nf1 da se loči od svoie družice. Ločitev mu bo pHnecla o^pbno svobodo — a1! oa mu bo prinesla htdi novo žb'1'errie. pobudo za novo ustvarile ;n d<Jo. to o«+ane zaenkrat še uranka KVW se U raMižTila "r«de v od-vrsnoct — zakaj tudi slava ie na koncu samo ženska.
Ko je bil roman končan, je Remarque ponudil knjigo celi vrsti .zalotžni tev. ki so rokopis odklonila, češ. da so ljudje čez glavo siti vojnih zgodb in da je minila konjunktura za takšna dela. Slednjič se ie Remarqueu le posrečilo oddati roman pri uredništvu nekega berlinskega dnevnika. Tedaj se je šele pokazalo, kako zmotna ie bila sodba, da ljudi ne zanima več vojna literatura. Zamiimainie za roman je bilo velikansko in je naraščalo dnevoma. Ko je roman izšel v ponatisu, je dosegel kmalu tako veliko naklado. s kakršno se ne more ponašati nobeno nemško delo pred njim, ne za njim.
Vse to je osupnilo pisatelja, ki ni prav nič računal na svojo slavo. A ne le slava, množilo se ie tudi njegovo premoženje. Vsak dan ie prejemal nove vsote, ki so se stekale iz dobre kupčije s knjigo. Cez noč ie postal bogat. Založniki vsega sveta so se oglašali ori njem. ta osebno, oni nismeno in vsak je stavil pisatelju laskavejše po-ponudibe. Še včeraj neznani in neznatni urednik je postal čez noč ljubljenec sveta in Fortune.
Takšen položaj bi bil morda vrgel marsikoga iz sedla. Remaraue pa se je dobro obdržal v oblasti. Slava ga ni omamila in opila. ostal ie ravnodušen, a le ni mogel priti do tega. da bi se zbral in napisal novo delo. Precei brezciljno je živel živlienje tja v en dan. potoval po svetu, se vozil z avtomobili in si celo privoščil nekaj razkošno-sti. ki mu ie bila poprej tuja. Le v enem si je ostal zvest: v družbo, ki ga je vabila v svojo sredo, ni šel. zakaj kakor se čudno sli*i se ga je polotil nekakšen odpor proti
Kako izgubiš odjemalce
Ameriki dnevnik ceni po statistikah tz veletrgovin v Zedinjenh državah vzroke, ki odženejo kupca:
Prodaja'ec je nevljuden .	7%
nepristojen (ni kos svoji nalogi) . 3 %
preveč tišči v nakup.....6 %
osobie je bre^jrižno . . , . 2%
visoka cena........... 14 %
slabo blago . i . ... 10 % zakesuela dobava ^ . . . .10%
pomota....... 7 %
napačne označbe pri odjemalcih . 6%
boren videz izdelka.....5 %
poskus, podtakniti drago marko . 6 % ne maraš zamenjati robo • . , 6 % nedostatna reklama	> . 1 %
zan'krno vodstvo.....6 %
zahtevanega blaga ni v zalogi . . 10 % odjemalec je moral dolgo čakati . 3 %
100%
»Ponedeljkove nagrade"
razpisane v zadnji številki za one na&e naročnice, ki bi poslale imena 16 letošnjih evropskih lepotic, ni zaslužila nobena, čeprav smo dobili kopo pisem iz vseh krajev širom države. Niti ena ni »uganila« pravili imen, oziroma držav, ki jih zastopajo lepotice in niti ena ni poznala »rnfss Jugoslavije«. Vse, razen dveh, je prepoznala samo gdč. Justi Manac (?) v Celju, kateri bomo poslali tolažilno nagrado, kakor hitro nam pošlje svoj točni naslov.
Na sliiki so bile naslednje lepotice: 1. Bolgari ia, 2, Madžarska, 3. Grčija. 4. Francija, 5. Romunija, 6. Rusija, 7. ČesfcoslovaSka, 8. Danska, 9. HolandsJcž, 10. Nemčiia. 11. Avstrija. 12 Poliska, 13. Belgija, 14. Alžir, 15. Turčija, 16. Jugoslavija.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutrae, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
r hoče
da »m m«« pvilfm p• poiti naslov aK (eaRo drugo informacijo ticoco mm matih oglasov naj prelomi v »namCah a sicer ne ho prejel odgovora t *
CENE MALIM OGLASOM.
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.

15L
Torbar
boljša galantorijtka, (teki dobi etužbo. Ref!(:'.; tira le oa izvežhane moči. Ponudbe Oa ojrl&s. odilelek »Jutra« pod šifro >Tcr'oar«.
mi
Trgov, pomočnika
izv-ežbanega v železnš-narskii stroki sprejmem. Pcoudt>e na oglas. odd. »Jutra« pod >Že!cz.ninar-ska stroka*.	4295
Vajenca
dobrega in poštenajru sprejmem sa ineba-Tukar-iko obrt Prednost imajo iz ljubljan-•fc« okolice. Naslov pove •zlaraj oddelek *-Jutra«.
4638
Slaščičarja
prvovsMi-ejra izdelovalca kanditov iščemo. Ponadbe a> točnim crnm>m zmožnosti in doeedanjegr.i službovanja sa oglasni oddelek »Jutra« pod »Kanditi«.	4675
Kočijaž
■»»Jaičaie proet, z znanjem nemščine in dotjrimi spričevali dobi eluibo tafcoj Ponudbe « elito na opravo -rašč-me Krti p. Kamnik.
4677
Vajenko
za modistovsko obrt sprejme salon »Chic«. Wo1fov» •lica 3. _4500
Pekovskega učenca
s vso oeferbo in obleko v KiSi sprejme trfoj pekarn* V Rowner. Brartovč«.
4773
Kuharico
.-am<Ktojuo, srednjih let — bno vseh jrospodinj-poslov, sprejme s 1.
marcem oddelek finančne kontrole Dovje, Gorenja o. Plača po dogovoru 4573
Vajenke
sa dam^ko kroj&štvo sprejme modni salon Kavnik.u. Skofja ulica 13/1. 4956-a
Vajenko
za Smljsko obrt sprejme takoj M. Ko«, Pod ježami Jt. 7 p. Moste pri Ljubljani.	4496
"»o v
Kroj. vajenca
e hrano in stanovanjem v hiši sprejme Rems Ivan — Trnovo. Vogelna 5. 4S71
Učenko
sprejme taiVoj modni salon Mirni Sark. palača Kreditne banke. IV nadstropje. 4816
Vajenko
sprejmem za damsko kro-'aStvo. Florijatt&ka ul. 12, Pajk,	1921
Več šteparic
apre.^netn v g tablo službo. Biti morajo popolnoma vešče v tej stroki. "Ponudbe na Ivan PreSeren. tov.. Kranj.
4902
Mlajšega hlapca
sprejme v ehižbo le-na Industrija Andlovic, Škofljica 4658
Vajenca
poštenih staršev sprejmem v trgovino r mešanim bla-gom. PTedoost imajo « de-ieJe. Oskrba v hiši. Na=lev ▼ <Hgi. oiifl. »Jutra«. 4783
Samostojno
kuharico
sprejme gostilna T. Mencinger v Ljubljam, Sv. Peti* cesta 43.	5015
Prodajalko
za modno trgovino, ki 7.na tudi šivati iičetn. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod »Velika noč«. 5013
Dva vajenca
dobra, mizarskega in tapetniškega sprejmem takoj v WoHov* nHei 12. 4991
Mizar, pomočnika in vajenca
za pohištvo sprejme mizarstvo na Celovški cesti 41.
5017
Prodajalko
popolnoma veščo v delikatesni trgovini, iščem za takoj. Starega, kavcije zmožna oseba ima prednost. — Oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena prodajalka«.
*UL
£
Dekle
srednjih let smotns kavcije. izučena v trgovini, ki ztd tudi šivali, prevzame kjerkoli kak« podružnico ali »lično. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« ped »M. K. Li.«	4139
Elektrotehnik
oženjem., želu .4užbo. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«.	4665
Natakarica
išče elusbo za takoj ali pozneje. Prevzame pa tudi gostilno oa račun. Naslov v o^Ia^nem oddelku »Jutra« 4831
Šteparica
iščtj službe, ki bi bila tudi pomoč go ipodinjstva. Gre tudi ne deiek) — Fanči Hriberntk, p. Zagradec pri Stični, Dolenjsko. 4788
Šofer
Izučen kovač, trezen tn zanesljiv. vojaščine pro-~t — iSče slrfbo sa takoj ali
Orodničarja
oSSSS' pOTe ^
jenega spreimem. Ponudbe na oglasni odddek »Jutra« pod »St. 1875«.	5039
Dobro žensko moč
sprejme v orgovino »Tribuna« F B L., Ljubljana — Karlovska cesta št. 4.
5040
Pošten hlapec
priden in vajen razvažanja po mestu, dobi službo v Ljubi vam. Krakovska ul št. 13	47fS
Gospodinja
samostojna in dobra kuharica išče službo pri kakem geepodn aH na gostilni — Ponudbe na oglac. oddelek »Jutra« poil šifro »Varčna ge^ipodteja«. •	4976
Šivilja
mlajš? dekle, gre čez dan h kaki S:vilji ali goepodinjli v pomoč, samo za h-aao in stanovanje. — Ponudb na oglasni oddelek »Jutra« pod »Večerni tečaj«.	4963
Hišo
t vrtom, oa.-i* oti eleAtrar-i r o a * Jože Nahtigal.
Gostilno
s hišo in vrtom, v centru letovišča, s sobami za tuice prodam. Eksistenca $i<;u^na Voda in električna napeljava ter vse v najboljšem stanjn. Naslov pove oclas. oddelek »Jutra« samo res-nemn kupcu.	4440
n«
Vel
l&e
Laiče
8026
Opremljeno sobico
po selo ugodni cem oddam goepo<iiični Naslov v og*a» oddelku »Jutra«.	4957
Prazno sobo
(eveoi. dve) z vhodom iz otoprtfMa. elektriko in par-ketd. pripravno tudi za pš sarno aH mw-no obrt oddam takoj W»lfoTg ulica St 10-a>H	4S42
Mesečne sobe
onreurijene ali prazne ne lepem in razglednem, mirnem krajn periferije Ljubljane takoj editam Naslov v ogla-oem oddelku Jutra 5044
Sobo
elegantno oprumleno. od. dom -lohduemu.	dan
odsotnemu gospodu — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	4926
Opremljeno
stanovanje
eobe in kuhinje o^am • 1 Krekove® trm
marcem na
št. io/n.
Sobo
v cen trum u od-dam v ogl. odd.
4971
Jutra« 4949
Stanovanje
kuhinjo in	sobo. oddam e
1. marcem	v Zelem janrl.
Poizve se	ob Zeleni iami
št 53.	48M
Stanovanje
3 eob. kuhinje in pritiklin za na' oddam poleg sodiiča Natai 6n» ponudbe na oglas, oddel«'- »Jutra« pod šifro »Mesečna 1300«	5016
Pokrajinske
razglednice
po Vaši i liki al: negativu, v pristni fotografiji izgo to vi do 20.000 onevno tvornica kart Brata Smuč. Ljubljana Wolfova oL 12 Zahtevajte ponudbe in cenik!	342
KLJUČ
Nafboiše, nafMne^e,
13	natceoefsel
Vsemogočni je rešil mučnega trp'jcnja in poklical k sebi v boljše življenje našega dobrega, nad vse ljubljenega soproga, očeta, gospoda
Antona Gundruma
tipografa
K večnemu počitku ga bomo spremili v torek, dne 18. t. m. ob 2. tiri popoldne iz mrtvašnice javne bolnice na pokopal.šče k Sv. Križu.
V LJubljani, dne 16. februarja 1930.
JOSIPINA GUNDRUM. soproga TATJANA, ADAMA, FEODOPA, hčerke
S rožnim srcem naznanjam žalostno vest, da me je draga mati
Alojzija Batagelj,
vdova po višjem žeL nadzorniku
danes, v nedeljo, dne 16. t. m. zapustite za vedno.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, dne 18. t. m. ob 4. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani.
LJUBLJANA, cfrne 16. februarja 1930. Ivan Batagelj, sin in sorodniki.
Mestni pogrebni zavod
Občina Ljubljana
izdaja za konzocij «Jutra» Adolf R.bnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d d.* njen predstavnik Fran Je^eršek, .si v Ljubljani.