äf^ l^f Gorenjski časnik od leta 1947 / c/PfiVt PRBDHODNIK TEDNIK g0r£N}£C LETA 1900 TOREK, 13. NOVEMBRA 200/ Leto LX, št. 01, cena 1,20 EUR. 19 HRK Odgovorna urednjca: Marija Volčiak IZHATA Oa TORKIH in 00 PETKIH naklada: 22.000 UVODOV WWW.GOKENTSKIGUS.S I Zrn i Danila Türka Danilo Türk je z 68,26 odstotka volilnih glasov prepričljiv zmagovalec predsedniških volitev. Na referendumu proti noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Danica Zavtu. Žlebir volilnem Štabu sredi mesta je bilo razpoloženje primer- tično, pač pa na podlagi stališč obeh kandidatov. Lojze Peterle [e dejala da je Ljubljana • Po pričakovanju norezultatu, liudje. kisogav je na nedeljskih volitvah ob predsedniški tekmi podpira- stanje politične polarizacije 58-odstotni volQni udeležbi li, pa kar niso mogli razume- pokazal tudi rezultat referen- zmagal Danilo Türk, v njegovem volilnem štabu za Be- ti, da volivci niso nagradili aktivne drže kandidata pri duma. Vladni predlog je na referendumu o lastninskem žigradom so se njegovi so- osamosvojitvi Slovenije. Na- preoblikovanju zavarovalnic mišljeniki in podporniki ve- sprotnika sta se srečala doživel polom: zanj je glaso- selili zmage že po objavi prostorih državne volilne ko- vaio 28.79 o Vdčjak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE )oŽ« Koinjek. Cveto Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVIMARjI-UREDNIKI: Boštjan Sogaì3\. Alenka Bmn. Igor KavfiČ, Jože KoŠnjek. Suzana P. Kovsčič. Urä Posteme!. Mateja Rant. Stojan Saje. Vilma Stancvnik. Cveto 2apk>tntk, Danica Zavrl Žleb*r, Šte^n Žargi; stalni sodetavd: Maja B^toncsl), Ma^až Gregonč, Hartman, Milena MiMaväd, Miha NagliČ, Jasna Paladin. Marjeta Srrolnikar. Simon Šjbic, Ana Vol^ak OB U KOVNA ZASNOVA j«m^'Strttar,Trtdk«l TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOCRAFIjA Tinä Doki« Corazd KavfiČ. Gorazd Šini LEKTORICA Maneta Vozlič VOD|AOCU\SN EGA TRŽENJA Mdteia Žviž^ COftENjSKP CLAS Je registrirana blagovna Iti storitven« znamka pod it. 9771961 pti Uradu u (nielelciijalno lastnino. Ustanovitvi fn iidajatelj! Gotvnjski glas. d.0.0,, Kranr / Oirekioricj: Marija Volčjak / Nasl«v: Bleiweisova cesta 4. 4000 Krani / Tel,: 04/20^ 42 co. fv. 04/201 42 13, lnfei^g>glas.s(, mali oglasi osmrlnicc; I«!,, 04/2101 42 47 (spit- ;?m ni avtomatskem odzivAtku ur dn«vAo); uradne ure; vsak delov/>r dan otjfi. do un f Gorenjski glas )e p«ltednik, tztiaja eb iorkih in petkih, v rtakladi 22.000 izvodov / Redne pnioge: Moja Gorenjska. L«4općs Gorenjska (e^ikrst t«(no} m devel lokalnih prilog / Tisk: Srr» d,d,» Ljubljana / Naročnina: t«r,; 0^/20142 4t / Cena izvoda. EUR. letna na in urejati območje. "Poseg dodaja Kocjan, Plaz je one- močje nestabilno, se ga lah- na plazišču bo zelo zahte- mogočil dostop do kamnolo- ko vsuje Še enkrat toliko," je ven, verjetno bo stal okoli 20 nia, odrezana pa je tudi ena povedal župan Milan Koc- do 50 tisoč evrov. Toliko de- družina. Zanjo so se dogovo- jan, ki je o dogodku najprej obvestil center za obveščanje narja občina nima, zato se bomo o delitvi stroškov sana- rili, da ima možnost dostopa do doma prek Spodnjega in policijo. Poskrbeli so za dje dogovorili z uporabniki: Vimika, kar pomeni poltretji zaporo, potem pa takoj zače- Marmorjem Hotavlje in kilometer obvoza po strmi li delati analize, kako naj se skladom gozdov, ki soupo- makadamski gozdni poti. Plaz je zasul cesto tik pred kamnolom lehnjaka v dolini Komatevre Koncert učiteljev v četrtek, novembra, ob i8- ur) bo v dvorani glasbene šole Jesenice koncert učiteljev glasbene Šole. V osmih glasbenih točkah, poslušali bomo glasbo tujrh in domačih avtorjev, pred* stavnškov različnih obdobij n slogov, se bo predstavilo dvanajst učiteljev, ki bodo nastopili kot solisti in v komornih sestav h. I. K. Kranj Popravilo mostu v Letenicah v septembrskem neurju se je podrl most, ki povezuje Letenice s Kamnjekom. Mestna občina Kranj je za popravilo mostu sklenila pogodbo z Zidarstvom Prestor. Delati so začeli po novembrskih praznikih. Predvideni zaključek def je konec novembra, občina Kranj bo za popravilo mostu iz občinskega proračuna zagotovila osemdeset tisoč evrov. S. K. Šenčur V Šenčurju odprli likovno razstavo Prejšnji torek so v Muzeju Občine Šenčur odprli razstavo Pogled likovne skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki deluje pod okriljem Društva upokojencev Kranj. "Razstava je predvsem pomembna za razstavljavce, da javno pokažejo svoja čustva, razmišljanja, svoj pozitiven odnos. Zato razstava nima namena obrtniškega razkazovanja, kaj kdo zna, ampak kaj si kdo upa." o razstavi pravi mentor likovne skupine Andrej Pibernik. Razstava bo odprta so 25. novembra, in sicer ob torkih in petkih od 17. do Ì9, ure ter ob nedeljah od 10. do 12, ure. S. S. Gorenjska Gremo gor. Gorenja vas O slikarju Ažbetu v četrtek» 15, novembra, ob iS. url bo v Dolenčicah predstavitev knjige Pariške zasebne likovne akademije fn Ažbetova šola v Munchnu. Umetnostni zgodovinar dr. Mirko juteršek bo v pogovoru predstavil avtorja knjige dr. Irino Khlebniko-vo in dr. Viktorja Baranovskega. Nastopila bosta baritonist Matjaž ftobavs in citrar Tomaž Plahutnik. I. K. www. v o I kswsecn.! I V »v. Novi. CistL Neverjetno vzdrži j ivK Ađut( uùvfh medclos' niM le wdr^JpviHt In rfr pnj^r^^ tchnoJopI^. amodk uitJj nrv^rffuio l)0{iia ^'rli^kr^ ^^vornl ciucm kl i m n tifej dacnAUc, radio 1 CD))) mpj predvijainikfvm, vf CfunkcijsKi Mù GoU (n Golf Pkii S. v nai^ Volk^waEJicv MJon Avtohiša Vrtač, d.0.0. Kranj Delovtkd cesta 4,4000 KRANJ 04 27 00 200. faks: 04 27 00 222 www.ovtoh I sa vrtoc.si h^r MOTMJJ«, 4 A A. Arnntvm ^ (futitm Sika ^ d m bolsa pmh«'U • S.I I il» kn lm*)« CO--US. )9t g. km (trvito .vii in madMtfv r MWfMW» 6 GORENJSKA GOREN)SKI GLAS torek, 13. novembra 2.007 Ob jubileju dobili bazen Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik deluje že šestdeset let Jasna Paiadin Kamnik ■ V zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik (ZUIM) so pred dnevi skupaj z ministrom za šolstvo Milanom Zverom, županom Antonom Tonetom Smolnikarjem m drugimi visokimi gosti slavnostno proslavili Šestdeseti e eni co dedovanja, ki je bila v znamenju številnih novih pridobitev, Od ieta 2006 namreč v zavodu poteka tretja faza obno- ve in dograditve kompleksa. Direktorica ZUlM-a Zdravka Slavec je ob jubileju gostila ki jo financirata ministrstvi Šolskega ministra Milana Zvera in kamniškega župana za Šolstvo in zdravje. Z letoš- Toneta Smolnikarja. n j m šolskim le lom so učen- ci in dijaki - gojenci ZUlM-a (post) rehabilitacij ski prakti- tudi v Evropi. Začetki zaveže dobili novo telovadnico, kum, pridobili pa bomo tudi da, ki se je sprva imenoval prav tako so v prizidku zaži- novo k\ihinjo in jedilnico, Dom invalidne mladine veli novi prostori zdravstve- zdravstveno ambulanto in Kamnik, segajo v leto 1947, nih terapij z rajsodobnejšo prostore službe zdravstvene ko so prve programe začeli opremo, kjer izvajajo fizioterapijo, delovno terapijo in nege, prostore svetovalne službe ter novo knjižnico," je izvajati v Mekinjah pri Kamniku. Na sedanjo lokacijo na logopedijo, verjetno največja na slovesnosti povedala direk- Novi trg so se preselili leta pridobitev pa je terapevstki torica zavoda Zdravka Slavec- 1964. V letošnjem šolskem bazen z 32 stopinj Celzija to- Nove pridobitve in visoka letu zavod obiskuje 152 otrok pio vodo, velik i6,7-krat 8,7 obletnica so praznik za celo in mladostnikov iz vse Slove- m)e. Ob 60. letnici so v ZUIM- metra. "Gradnja bo zaklju- Slovenijo, ne le za Kamnik, čena junija 2008 oziroma so si bili enotni govorniki na do prihodnjega šolskega prireditvi • ZUIM je skozi u že pripravili vrsto priredi- leta, ko bodo prenovljeni še preteklo obdobje namreč tev, ob koncu meseca pa stari prostori prve triade de- posta] najsodobnejši center bodo organizirali tudi prvi vetJetne osnovne šole, pros- za vzgojo in izobraŽevanje slovenski kongres terapevt- tori za poseben program invalidne mladine pri nas in skega jahanja. Stanovanjski krediti z obrestno mero po vaši 'u,^.. w ^ur^ovaricKüTii rwoteK^iTM ks^v z obrestno mero že od £URiBQR ♦ O ' ' /J I f^ t iAV* ni' ^ftf^^i^^ t WVrM.UNlCAEOtT6JU0LSt «HMB KO » mi'vt) mm^^f^ »M« Uvtß^ nMr M* m ili Willi 1:1 imì^ NVA^^lUlM » ^ fifroweil Qè UniCredit Bank Marija Sagadin je bila konec olctobra stara 95 let. Matija rairr Kranj - "Nikoh se mi ni prav dobro godilo," na vprašanje, kakšen je recept, da veder in čil dočakaš tako častitljivo starost, odgovorila Marija Sagadin, ki je konec oktobra praznovala 95. rojstni dan. "Osemnaj stkrat so jedli ^ance^ potem pa je bila nedelja/' se je na ta račim pošalil njen sin Milan Sagadin in skupaj z mamo takoj resno dodal, da so bili žganci v njenem otroštvu sicer res zelo pogosto na jedilniku. Marija Sagadin se je rodila v BeÜ krajini, večji del otroštva pa preživela pri teti v Kamni Gorici. Pri štirih letih je namreč ostala brez mame, ki je umrla za tuberkulozo. "Preden je oče dobil službo financarja v Beli krajini, sta oba 2 mamo v Kamni Gorici kovala žeblje- To je bilo težaško delo, hrana pa slaba," se spominja Sagadinova. S šestimi leti je začela obiskovati Marija Sagadin se je razveselila rojstnodnevne torte, kiekljarsko šolo, pri trinajstih pa je dobila delo kot poroki je ostala doma in se učili, je poudarila. Poleg pletilja pri sovaSčanu. Ko je posvetila vzgoji sedmih petnajstih vnukov ji je da- posel propadel, se je zapo- otrok, Marije, Francke, Mi- nes v veselje še 34 pravnu- slila pri Ogrizku v Kranju. lene, Silve, Joži, Milana in kov, na poti je tudi že pet- "Stanovala sem v domu, ki Janeza. Dvakrat na teden najsti. Še vedno rada bere so ga vodile nune. Ob nede- pa je ponoči honorarno de- in redno spremlja politiko. Ijah smo uprizarjali gledali- lala v Gorenjskem tisku. "Pa tudi kakšno nadaljevan- ške predstave in tako sem Vedno ji je največ pomeni- ko pogledam, če je kaj vred- spoznala moža Milana." Po lo, da so se vsi otroci dobro na, " se še nasmeji. V Stražišču "začasno" krožišče Mateja Rant Kranj • Z namenom, da bi umirili hitrost ter zagotovili lažje in varnejše odvijanje prometa, so v Stražišču v bližini pošte in cerkve pred dobrima dvema tednoma uredili montažno krožišče. Naložba je bila vredna okrog 15 tisoč evTov, so pojasnili pri kranjski občini. Za postavitev krožišča, ki je v taki obliki ^olj začasna rešitev, so se odločili na pobudo tamkajšnje krajevne skupnostiin svetniške skupi- njo pravega " krožišča. ceste na regionalno cesto oe SDS. V prihodnje na tem "Vendar šele, ko bo znana Kranj-Škofja Loka, " so dodali mestu načrtujejo tudi grad- trasa navezave škofjeloške pri kranjski občini v Kamničani oživljajo Sutno tasna Paladin pomagati pri oživljanju te oživitev.Temeljinaideji.dabi ...................................... srednjeveške ulice. Pred le- Kamnik postal sodobno kul- Kamnik • Na Šutni v Kamni- tom dni so Člani omenjenega turno središče. Zaživele naj bi kulturnega društva po naroä-lu občine začeli pripravljati trgovine, butiki, prostori za kulturne dogodke ipd. A vsak ku se je pred dnevi v nekdanji prodajalni obutve odprla informacijska pisarna, v kateri predlog načrta za prenovo in načrt je brez pomena. Če se 2 bodo Člani Kulturnega društva Priden možic do začetka de- oživitev starega mestnega je- njim ne strinjajo stroka in pre-dra. "Načrt ne predvideva bivalci," so povedali člani cembra sprejemali strokovnja- ^olj fbrrnalne ureditve, tem- društva, Id bodo projekt javno ke in občane, vse, ki si želijo več vključuje tudi vsebinsko predstavili 4. decembra. GOREN)SKI GLAS torek, II. novembra 2007 GORENJSKA 7 varno Gradnja nadomestne ceste v Davčo sicer ne bo končana do 15. novembra, a krajani raje vidijo, da je cesta zgrajena kakšen dan kasneje, če bo zato varnejša. Ana Hartman Davča • Največ vprašanj na petkovem sestanku krajanov Davče z tupanom Mihadom Piwcem v tamkajšnji Šoli se je nanašalo na gradnjo nado- mestne ceste v to vas, ki poteka mimo Dolinar]a do Zgage. Izvajalec Cestno podjetje Kranj del ne bo končal v dc^vorje- nem roku do 15. novembra: ta ponedeljek bodo, kot je napovedal župan, cesto začeli asfaltirati. dela pa naj bi se zakljuä-la v dveh tednih. "KakSen dan zamude nas ne moti. če bo ce- sta zato varnejša in bolje nare- Ta teden bo veČ znanega o obnovi regionalne ceste v DavČo. 1 f«»: Gotjzd Kavčič jena/' pravi predsednik Krajevne skupnosti Davča Božo Pre- • zdj. Davčarji so se namreč bali, da stima cesta ne bo dovolj varna in pozimi slabo vzdrževana. Kot je zatrdil župan, bo 2,7-kilometrska cesta v povprečju široka štiri metre, zgrajeno bo odvodnjavanje, kjer je nevarnost zdrsa, pa tudi varnostne (^raje. Ker je cesta strma, bo pozimi zelo pomembno vzdr- učend iz Davče, saj si bo pre- str<^k zimske službe, čeprav gre za lokalno cesto, krila država, saj bi bil za krajevno skupnost to prevelik finančni zalogaj: "Če bo Cestno podjetje Kranj zimsko službo zaupalo podizvajalcu iz Davče. sem prepričan» da bo cesta dobro vzdiževajia." Prevc je p>ovedal še, da se bodo po tej cesti v šolo v Železnike lahko vozili tudi Poleg lega je krajane zanimalo, kako bodo pristopili k sa-nad]! lokalnih cest V Davä so po besedah Prezlja že uredili enajst kilometrov javnih poti, za kar so porabili tri tisoč ku-bičnili metrov gramoza. Župan je razložil, da so ta Čas v celotni občini prioritetne prav tri lokalne ceste v Davä: ''Najbolj kritična ie cesta, ki vodi do do- ževanje, poudarja Božo PrezeJj in dodaja, da je vesel, da bo voznik priskrbel manjši avtobus za 22. oseb. maäje Cemažarjevih, saj büa ob večjem dežju spet odre- tiidi sanadja cest na Rovan in od Mejačevega klanca do obrata Niko." V občini so evidentirali 80 plazov, od tega jih je kar tretjina v Davči, Župan pa poudarja. da so prioritetni plazovi. Id c^rožajo ceste in objekte. Štirideset krajanov sicer ni izvedelo nič novega o obnovi v poplavah liničene r^onalne ceste v Davčo, Prevc pa bo kaj več o tem lahko povedal ta teden, po sestanku s preds tavni- zana od sveta. Zelo nujna je ki ministrstva za promet. Železn IKI Zadovoljni s predhodnim sanacijskim programom Medtem ko je bil železnikarski Župan Mihael Prevc nekoliko razočaran nad zneskom intervencijskih sredstev, ki jih je država namenila za odpravo posledic poplav v njihovi občini, je toliko bolj zadovoljen z denarjem, ki Železnikom pripada po predhodnem sanacijskem programu. Za urejanje vodotokov v občini Železniki je namreč predvidenih i,6 mi-ijona evrov. "S tem smo zadovoljni, saj se bodo dela lahko normalno nadaljevala. Pomembno se nam zdi tudi, da bodo vodarji zgradili zaplavne objekte na vodotokih, ki zadržujejo vodo. Predvidena so tudi sredstva za znižanje Dermotovega jezu v višini 220 tisoč evrov," je povedal Župan. Poleg tega Železnikom po predhodnem sanacijskem programu pripada več kot milijon evrov za sanacijo plazov, občinskih cest, vodovoda, kanalizacije in javnih objektov. A. H. KRANj Cepljenje proti raku materničnega vratii Gorenjsko zdravniško druitvo je imelo konec oktobra v Pod-vinu redno letno skupščino. Strokovno temo so posvetili preventivnemu cepljenju proti raku materničnega vratu, predstavili sta jo predavateljici prof. dr. Marjetka Uršič Vračaj, dr. med., in Lucija Vrabič Dežman, dr. med. Pojavnost raka materničnega vratu v Sloveniji je visoka, obolevnost je 20,4 na sto tisoč žensk, v nekaterih evropskih drŽavah je pod deset na sto tisoč Žensk. Zaradi uspešnega odkrivanja najbolj zgodnjih oblik raka materničnega vratu pa je smrtnost zaradi njega v Sloveniji pod evropskim povprečjem. "Cepivo proti okužbi s humanimi papiloma virusi preprečuje nastanek rakavih sprememb na materničnem ustju, podobno kot cepljenje proti hepatitisu B preprečuje nastanek raka na jetrih," je povedala Karmen janša. dr. med. S. K. UuegANA Odvajanje od kajenja Na brezplačni telefonski Številki 080 2777 je začel delovati telefon za pomoč pri opuščanju kajenja (namesto prejšnjega telefona CINOl za pomoč pri opuščanju kajenja 01 230 73 70). Svetovalni telefon je primerna pomoč za vse, kf se ne želijo udeležiti organiziranih oblik odvajanja od kajenja ali pa so Časovno zadržani in krajevno preveč oddaljeni. Strokovno usposobljeni svetovalci kličočim pomagajo skozi proces odvaja* nja od kajenja, na telefon pa lahko pokličejo tudi tisti, ki so kaditi že prenehali, vendar Še potrebujejo podporo v Času vzdrževanja abstinence. Na 080 2777 lahko pokličete vsak delovnik od 17. do 20. ure. S. K. Naredite V poslovalnicah Abanke vas čaka posebna ponudba depozitov. Največ za gospodarstvo Bošttan Bogataj grama po krajevnih skupno» ....................................... stih tokrat T^amenjajo direk- Gorenja vas - Svetniki so pro- tno iz proračuna še poi milijo-račun sprejeli, Čeprav jim na evrov. 133 tisoč evrov bo šlo glavne investicije niso bile po- za dokončanje nadslandard- drobno predstavljene, kot je Branko Srša, pripravljavko no opremljenega zbirnega centra v Todražu. 280 tisoč proračuna, opomnila Mirjana evrov za dokončanje gradnje Možina. "Največja investidja komunalne opreme v soseski občine v prihodnjem letu bo Vršajn in skoraj pol milijona gradnja komimalne infra- evrov za dokončanje komu-strukture v Gospodarski coni nalne opreme v coni Todraž. Doble, s čimer bomo omogo- Svetniki so v razpravi izra- čili nove podjetiuške investi- žili pomisleke pri proračun-dje in odpiranje novih deio- skih postavkah za podporo vnih mest na preko 23 tisoč delovanja gasilskih društev, Id so pred velikimi investidja- mi. "Občina mora večinsko kvadratnih metrih zemljišč. Investidja v letu 2008 prese- ga milijon evrov, dokončana podpreti nakup gasilskih vo- bo v letu 2009, pričakujemo zil, ne pa da je to na plečih tudi sofinanciranje iz Evrop- društev, " je bil prepričan Juri| skega sklada za regionalni Krvina In dodal, da imajo go- razvo), " nam je po seji povedala Elizabeta Rakovec, direk-lorica občinske uprave. renjevaški gasilci podvozje vozila že v hiSi bi je neumno, da bi Čakali na nadgradnjo. Poleg tega je po prvi obra- Župan Milan Čadež je pojas- vnavni proračuna zagotovlje- nil, da pričakuje petletni plan nih Še 180 tisoč evrov za grad- investidj na področju gasil-njo pločnikov in kanalizadje do Osnovne šole Ivana Tav- stva v občini: "Ne moremo pa prihodnje leto sofinancirati čarja, nadaljevala se bo obno- več takšnih nakupov," Temu va rojstne hiše slikarjev Šubi- je pritrdil tudi podžupan )a- cev {investidjo sofinancira nez Hrovat, češ da naj se ga- ministrstvo za kulturo, obči- sild zmenijo med seboj. Vo- na bo dala 135 tisoč evrov), žilo naj bi prihodnje leto ku- skoraj enaka vsota gre za po- pili tudi v )avorjah. Marico Kr» slovilni objekt v Leskovid, na- žišoik pa je Še pojasnil: "Ob daljevalo se bo urejanje pošlo- ustanovitvi občine se je poka- vünegaobjektavStariOseUd. zalo, da je vozni park gasil- Več denarja bo šlo tudi za ob- skih društev zelo zastarel, novo lokalnih cest in javnih zato nas zahteve društev ne poti. saj poleg sprejetega pro- smejo presenečati." Posebna pogodbe b\ez niožnosii obnavliania. velja oc) 5.11. do 31.12. 2007 za novo sklenjene depozilne nosil obnavliania. Na nižii znesek vezave znaša 250 EUR, Če bi sredstva poirebova 1 preci iztekom depozita» lahko izkoristite posel^no [)Onu( praniosiirvenih kreditov. O poaojih povprašajte vvseh poslovalnicah Abanke. Obrestne mere depozitne ponudbe za posamezna obdobja: od 91 do vključno 180 dni znaša tiKsna obcestna mera 3,95 % • od 181 do ;. ,a 270 dni znaša (iksfia letna obrestna mera 4. od 271 dni do vključno 1 leta znaša ično 2 let znaša 1 nd 1 lelna obrestna mera 4.25 % n Ifótna obrestna mera A .Ab % www.abanka.si j lnfo@abanka.si Abafon 080 1 360 ABANKA L 8 K si mon.sub ic@ ff-gias .si GORENJSKI GLAS torek, 13. novembra 2007 Kranjska Gora Na obisku pri policistih Nd kranjskogorski policijski postaji so prejšnji petek pripravili dan odprtih vrat, v okviru katerega so policisti prikazali svoje delo. Kot je povedal komandir Vinko Otovič, na ta način želijo približati delo policije zlasti otrokom iz kranjskogorske in mojstranske šole. "Pokažemo» kakšno opremo uporabljamo ob hujSih prometnih nesrečah, pri raziskovanju kaznivih dejanj» vedno je zelo zanimiv nastop službenega psa z vodnikom, otroke običajno zelo zanima prostor za pridržanje, ki mu rečejo 'zapor'," je povedal Otovič. Sodeloval je tudi Svet za preventive in varnost v cestnem prometu n otroci so dobili kresničke ter odsevne trakove. NajmlajSe je navdušil tudi ogled policijskega kombija in "marice", pre* skusili pa so se tudi v pihanju alkotesta. U. P. Vsi bi želeli preskusiti alkotest. / ^»to anla sjfovm KflANj» BlEO Za vikend napihalo osemnajst voznikov v skladu 2 napovedmi so policisti pred Martinovo soboto izvedli poostren nadzor prorreta po metodologiji Promil. V nadzoru, ki je v noči na soboto potekal na območjih Kranja in Bleda, \e sodelovalo Štirinajst policistov in Štiri starešine. Kontrolirali in z alkotestom preizkusili so 203 voznike, od katerih jih je trinajst vozib pod vplivom alkohola. Dvanajstim voznikom so zato začasno odvzeli vozniška dovoljenja, eden pa je vozil. Čeprav ne bi smel upravljati motornega vozila, in vozniškega dovoljenja sploh nI imel. Izrekli so še sedem opozoril za blažje prekrške, petim voznikom so na kraju storitve izrekli globe, zoper pet voznikov pa bodo podali obdolžilne predloge na pristojna sodišča. Na Bledu so kontrolo prometa in psihofizičnega stanja pri voznikih izvajali še naslednjo noč. Preizkusili so 38 voznikov; pet je bilo vinjenih In so začasno ostali brez vozniškega dovoljenja, en voznik pa je odklonil preizkus afkoholizlranostl odklonil. Policisti so enemu vozniku odvzeli registrski tablici in vozilo izločili iz prometa, enemu vozniku pa izdali plačilni nalog zaradi prehitre vožnje. S. S, Kran), 6uo Pri sebi imeli lesene kije, piitolo Gorenjski policisti so v noči na volilno nedeljo pod drobnogled vzeli nekatere gostinske lokale na območju Kranja in Bleda, V nočnem gostinskem lokalu v Kranju so tako legitimirali 56 oseb oziroma ugotavljali pri njih identiteto in ugotovili dve kršitvi določil po zakonu o orožju, saj so pri varnostnikih lokala našli in zasegli teleskopsko palico in lesene kije, Zoper njih bodo podali obdolžilne predloge. Enemu kršitelju so izdali plačilni nalog zaradi kršitve zakona o osebni izkaznici, enemu pa zaradi kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru. Na Bledu so v gostinskih lokalih opravili 103 identifikacijske postopke in pri tem ugotovili eno kršitev zakona o orožju, Zoper kršitelja, ki je imel pri sebi orožje, za katerega je sicer imel orožno listino» bodo podali obdolžilni predlog, ker je orožje nosil v času, ko ni bil v službi. Gre za varnostnika. Enega kršitelja $0 kaznovali zaradi kajenja v gostinskem lokalu, izdali so ti>di plačilni nalog zaradi kršitve uredbe o hrupu. Tri osebe bodo morale zaradi kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru pred sodnika, medtem ko so enega gosta zaradi lažje kršitve določil istega zakona zgolj opozorili. S. Š. Kr že V trgovino po cigarete Pred dnevi so neznani tatovi vlomili v trgovino na Hladniko-vi ulici v Križah in vzeli več zavojev cigaret in drugega blaga. Lastnika so oškodovali za okoli 150 evrov. S. Š. Policisti družini Na Brdu pri Kranju je potekal mednarodni seminar o nasilju v družini. Slovenska policija je lani podala 5.500 kazenskih ovadb za dejanja, ki jih prišteva k nasilju v družini. El£ na Novak Odnos do nasilja v družini ..............................................................................se je od prvega seminarja Brdo pri Kranju - V okvi- leta 2004 spremenil tako v ru Evropske policijske aka- Sloveniji kot v številnih drža- demije (CEPOL) in v sode- vah EU, Države» ki v prete- iovanju z Upravo kriminali- klosti niso posvečale pozor- stične policije ter policij nosti nasilju v družinah, se- skih strokovnjakov iz več daj pospešeno lovijo korake držav EU je Policijska aka- za npr. skandinavskimi dr- demija organizirala tri- žavami. kjer se s problemom dnevni seminar o nasilju v nasilja v družinah ukvarjajo družini. Seminarja se je že vsaj štirideset let. Mušiče-udeležilo 29 visokih policij- va je izpostavila primer Porokih uradnikov oz- k ri m i- tugalske, kjer leta 2004 Še nalističnih inšpektorjev iz niso imeÜ niti zakona o nasi- držav članic EU. Po bese- ijuvdnižini.odletospainia- dah Tatjane Mušič iz Upra- jo posebno policijsko enoto Tatjana Mudič / fo»; Eiena Ncwat ve kriminalistične policije, za preprečevanje nasilja v ki v projektu sodeluje od družinah, kazenski zakonik narašča, policija predvideva, merov kaznivega dejanja zaleta 2004, ko je bil v okviru pa so razširili tako, da so da je razlog v večjem številu nemarjanja mladoletnih CEPOL-a organiziran prvi vanj vključili tudi nasilje nad prijav. Lani je bilo 569 otrok oseb in surovega ravnanja; seminar na temo nasilja v starejšimi v družini. družini, so na seminarju organizirali delavnice, kjer so obravnavali konkretne do 18. leta starosti, ki so bili 173 je bilo kaznivih defanj Še nekaj statistike: laru je žrtve kaznivih dejanj, storje- spolnega napada na osebo. slovenska policija podala nih v družini. Ta številka ob- približno 5.500 kazenskih sega dejanja 2 elementi na- mlajšo od 15 let. Okoli 80 odstotkov teh kaznivih de- primere in primerjali ter iz- ovadb zaradi suma storitve silništva in ostala kazniva janj storijo otrokom - irt- menjevali izkuènje policije kazenskih dejanj, ki jih pri- dejanja, kot je neplačevanje vam znani ljudje, kot so iz različnih držav. Pri pre- števamo k nasilju v družini. preživnine. Opozoriti je tre- starši, nadomestni starši, so- prečevanju nasilja v družini Največ prijav je bilo za kaz- da policija lahko obra- rodniki, prijatelji. Je pa Mu- je namreč pomembno tudi niva dejanja nasilništva, gr- vnava primere nasilja v dru- šičeva opozorila še na dve zavedanje policistov, da dega ravnanja in ogrožanja zini, ki jih žrtve prijavijo, vrsti nasilja, o katerih se ne problem nasilja v družini varnosti, sledijo različne hrez prijave nasilja policija govori veliko, to je nasilje obstaja, in znanje, da pre- stopnje telesnih dejanj. Šte- more ukrepati. Lani je pozn aj o na silna dejanja. vilo teh dejanj zadnja leta policija zabeležila 276 pri- nad starejšimi in nasilje nad možkimi. Novi motorji za policiste Slovenski prometni policisti so prevzeli 35 novih motornih koles. Čeprav že vrsto let uporabljajo predvsem BMW-jeve motorje, so novi motorji Hondini. Simon Šubic Ljubljana RomSek je ob tej priložno- Odredili 286.830 alkotestov ......................................stì izrazil zaskrbljenost zara- kar je za 27 odstotkov več kot Vozni park di prevelikega Števila vinjenih lani, od katerih je bilo 20.773 slovenske prometne policija voznikov na cestah, zato je (i8.668j pozitivnih; 4433 odslej obsega 219 motornih cilj slovenske polidje še pove- (3.979) kršiteljev je imelo v koles, je ob predaji 35 novih čati prisotnost policistov na krvi nad 1,5 g alkohola na kg motorjev povedal generalni cestah, "Samo do konca sep- krvi, 1.719 (1.783) povzročite- direktor policije Jože Rom- tembra smo ugotovili skoraj Ijev prometnih nesreč pa šek. Tri motorje so prejeli 21 tisoč alkoholiziranih voz- nad 1,1 g alkohola na kg krvi. tudi kranjski prometni poli- nikov v cestnem prometu." cisti. Nova motorna kolesa Začasno so odvzeli 16.472 V prvih devetih mesecih {14.585) vozniških dovoljenj. Honda Deauville NT 700 so slovenski polidsti ugoto- Odredili so tudi 1.356 (1.225) (ABS) so belo-modra, s poli- vili 390.584 (lani 385.336) kr- strokovnih pregledov zaradi djsko opremo in napravami šitev cestnoprometnih pred- mamil, pri tem pa je 831 pisov in pri tem izrekli 91^546 (07-570) opozoril. oseb strokovni pregled odklonilo. za dajanje zvočnih in svetlobnih znakov, vsako pa je stalo (z DDV) 10.920 evrov. Njihova prostornina je 680 kubičnih centimetrov, največjo moč 48,3 kilovata pa dosežejo ob osem tisoč vrtljajih na minuto. Vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Robert Sušanj pravi, da so motoma kolesa za policiste prometnike osnovno delovno sredstvo in obenem tudi prenosna pisarna» saj na njem preživijo ves svoj delovni Čas: "Svoje naloge na motorju mora prometni policist opravljati vseh vremenskih razmerah • nä soncu in v dežju, megli. Vozni park prometnih poHcIstov se je povečal za 3s vročini, sopari, mrazu." Hondinlh motorjev./F^to:cpu KRIMINAL kran) V Kranju ostali brez točk in denarja Mladi nogometaši iz Rudarja iz Velenja zlepa ne bodo pozabili sobotne tekme CoodyearEP Triglavom na Stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. V tekmi 14. kroga prve mladinske lige so namreč izgubili kar s 5 : o, ko pa so se po tekmi vrnil svojo garderobo, so doživeli nov šok, Nekdo je namreč med njihovo odsotr^ostjo garderobo temeljito pregledal In jim ukradel precej osebnih predmetov, zlatnine, mobilnih telefonov in gotovine. Mlade velenjske nogometaše so tatovi oškodovali za tisoč evrov. S. i. Luže Odnesel denar In bančne kartice Neznani storilec je v soboto zvečer vlomil v stanovanjsko hišo v Lužah, Iz nje pa odnesel denar in bančne kartice. Lastnika je oškodoval za okoli 1.500 evrov. S. S. GG mali oglasi 04/201 4247, inallogiàsi^g'^las.sì www.gorenjskiglds.si i GORENISKI GLAS torek, 13. novembra 2007 on n viima.ytanounik @g-glas .si 9 Na Benkoviča ne računajo Slovenska skakalna reprezentanca bo v novi zimi zagotovo nastopala brez Roka Benkoviča, Peter Žonta pa ima še možnost, da se pridruži ekipi. Vilma Stanovkik Kranj • NaŠa skakalna reprezentanca se te dnj odpravlja na enega zaključnih treningov pred novo sezono, ki se bo 30. novembra začela z dvema tekmama svetovn^a pokala v finskem Kuuasmu. Slovensko A-reprezentanco letos sestavljajo Rok Urbane, Robi Kranjec (oba Triglav Kranj), Jernej Damjan (Co* stella Ilirija). Primož Piki (Ljubno BTC). Primož Ro-glič (Zagorje) in Jurij Tepeš (Dolomiti), Med tistimi, ki najbolj nestrpno pričalcujejo prve tekme v novi sezoni, pa je Robi Kranjec, ki bo zagotovo letos naš prvi adut na velikem tekmovanju, svetovnem prvenstvu v poletih, ki bo ko- nec februarja v Oberstdorfii. Na$a skakalna In tekaška reprezentanca sta se predstavili v novih oblačilih in z novimi "Poleti za tekme nisem bil načrti, žal pa med njimi letos ni tekmovalcev v nordijski kombinaciji, kjer imamo skromno prida motiviran, sem pa več ekipo B, ki bo za začetek nastopala le v celinskem pokalu. / c«u2d uvta moči namenil pripravam na zimo, zato se Že veselim nove sezone. Želim biti Čim bliže lifikacije - podobno kot dnigi, zato upam, da se bo projekt pa se je poškodovala Mirjam ki bodo svoje mesto za na- gradnje nordijskega centra SokliČ. Vesna Fabjan, Katja najboljših, precej pa si obe- stop med najboljšimi iskali Čim prej začel izvajati," je ob ViŠnjar in Barbara JezerŠ^ tam tudi od svetovnega pr- tudi na tekmah celinskega začetku sezone poudaril ciljajo med trideseterico in s venstva," je optimističen Kra- pokala. njec, prav tako pa si äm več ponovitev dobrih skokov želi "Velika prednost in priložnost za naše skakalce bodo Športni direktor za smučar- tem na točke za svetovni po-ske skoke Franci Ptìek in do- kal, dobre nastope si lahko dal, da si želi, da bi - podobno obetamo tudi od Nejca Bro- Rok Urbane, ki se je v minu- tudi domače tekme tako v kot je Rogla za tekače • Plani- daria, ki je povedal, da Ima ca postala center za priprave skakalcev. za sabo vrhunske priprave. Naša rujboljša tekačica Petra Z uvodom v novo sezono, Majdič se po lanskih uspe- li sezoni veselil svoje prve Planici kot v Kranju. Pred- zmage v svetovnem pokalu, vsem me veseli, da nam je 2al pa letos v ekipi ne bo biv- uspelo dobiti tekmo v Kranju, šega sveiowiega prvaka Roka ki je na manjši skakalnici, na ki se je konec oktobra začela v hih zaveda, da rezultatov ne Benkoviča, ki se je odločil, da njej pa se bo lahko pokazalo nemškem Düsseldoriu, so le bo lahko ponoviti, ker pa se konča tekmovalno kariero, ni kar enajst slovenskih skakal- delno zadovoljni tekaü, vod- je na zimo, ki se za tekače pa še dokončno odločeno, ali cev. Tekma v Planid pa iepač ia reprezentanc Marko Gra» nadaljuje naslednji konec se za vedno poslavlj a tudi Peter Žonta, ki letos ni treniral z moštvom in se bo v reprezentanco moral prebit) skozi kva- naša tradicija, prireditev je cer pa je povedal, da so začr« tedna na Norveškem, dobro zelo odmevna, Žal pa nam tano delo v pripravljalnem pripravila, pa si menda navi- podrte skakalnice in slaba infrastruktura niso v ponos in obdobju izpolnili, 2 zdrav- jači od nje obetajo Še več uvr-iem so imeli srečo, na žalost stìtev med najboljše. Mladi alpinisti splezali novo smer Stoj an Saje Brnik • V četrtek je prispela domov glavnina odprave, v kateri so bili alpinisti Aleš Koželj in Matej IGadnik iz Stahovice pri Kamniku, Mitja Šom z Blejske Dobrave, Tine Cuder iz Bovca, Miha ValiČ iz Ljubljane in Boris Lo-renčič iz Maribora. Vodja odprave Tone Škarja in zdravnik Damijan Meško sta ostala v Nepalu. Mladim alpinistom je ob prihodu čestital Frand Ekar, predsednik PZS. "Zaradi nedostopnosti te- Šesterica mladih alpinistov, med katerimi so bili trije Gorenjci (na desni). rena p>od 7903 metre visoki Kangbačen, ki je bil prvi cilj Nepala in druga nasploh. Ce- smer ni tehnično zelo za- vzpela na 6.S55 metrov viso- odprave, smo preselili bazni lotna tura je bila kar dolga, htevna; bila je zasnežena, le ki srednji vrh prek jugoza- tabor na Pangpemo. Od tam Dva dni je trajal dostop do del pod vrhom je biJ skalnat smo se razkropili na okoliške stene. Prvi dan sva plezala do Glavna nevarnost so bili pa- gore, kjer smo se aklimatizi- višine 6.900 metiov, kjer dajoä kosi ledu in kamenje," drom splezali prek iste stene hodne stene. Nato smo 25, oktobra s Kladnikoin in Cu. rali. Potom smo plezali po sva prespala. Naslednji dan je povedal Boris LoreoČiČ. na 6.695 metrov visoki navezah, jaz in Miha ValiČ sva krenila na vrh in še isti "Med odpravo sem dvakral vzhodni vrh. KangbaČen nas sva 24. oktobra preplezala dan sestopila na ledenik- Po plezal na goro Drohmo nad Čaka za kdaj drugič." je me- južno steno 7140 metrov vi- nočitvi je sledil spust v bazo. baznim taborom, jaz in Mit-soke gore Patibara, prva iz Okrog i.ioo metrov dolga ja Šorn sva se 16. oktobra nil AJeŠ Koželj po prihodu v domovino. GORENISKI SEMAFOR NOGOMET Prva liga Telekom Slovenije, 18. krog: Drava : Domžale o : o; na lestvici Se vedno vodijo DomžalČani, ki v naslednjem krogu 24. novembra gostujejo pri Hit Corid. 2. SNL, 14. krog: Triglav Gorenjska : Zagorje 1 : 2 (t : 1]. Po jesenskem delu tekmovanja na lestvici s 2$ točkami vodi Bonfmka, Triglav na 5. mestu pa ima 23 točk. PA^a tekma pomladanskega dela drugoligaSe čaka 9. marca, ko Kranjčani gostujejo pri Bonfi-ki. 3. SNL • zahod, 14. kr^ Izola Argeta : Kalcer Vodoterm Radomlje 5 : o, Roltek Dob : Tinex Šenčur \ : 2, Jesenice : Brda 1:1, Kranj : Jadran Dekani i : h Na lestvict vodi Oljmptja Bežigrad s 35 točkami, drugi je Tìnex Šenčur s 30 točkami, Kranj je na šestem mestu z 21 točkami, Rolek Dob je enajsti z 12 točkami, Kalcer Vodoterm Radomlje ima na 12. mestu 11 točk, Jesenice pa na predzadnjem, 13. mestu, 10 točk. V. S. KOŠARKA Uga UPC Telemach, 5. krog: Ceoplin Slovan : TCC Merca-tor 83:75 (22:17,22 : 21,18 ; 21,21: i6), Alpos Šentjur : Helios 62 : 85 (16: 20,19 :13, i6 :27, ii : 25). Helios že jutri, v sredo, ob 19. uri gosti moštvo Hopsov Polzela, TCC Merca- tor pa v soboto ob 19. url v Poljanah Igra z ekipo Zagorja KD FT. 1. SKL za ženske, 3. krog: AJM : Domžale 79 : 53 (25 :13, 21 :12, 9 :17, 24 :11), Konjice : HIT Kranjska Gora 56 : 77 (20:14,18 : 23, 11 : 22, 7 :18), Triglav : Odeja KED 49 : 84 (i2 :14. 8 : 23, i8 : 26, n : 2)). V soboto Odeja KED gostuje pri Ježici, Triglavanke pri Črnomlju, Kranjska Cora bo ob 18. uri gostila City Center, Domžalčanke pa ekipo Neso Ihke. 1. B SKL za moške, 5. krog: Radenska Creativ • Triglav 63:65 (l6;iSi 15:16, 17:15, 15:19), Rudar Trbovlje • Tinex Medvode 89:79 (18:21, 20:15, 26:17,25:26). V soboto Tinex gostuje pri Rogaški, Triglav pa ob 20.15 gostuje pri Litiji. V. S. ROKOMET 1. liga • moški: Knauf Insulation ; Corica Intro Leasing 31 : 25; 1. liga • ženske: Burja : Škofja Loka KSI 24 : 35; 1. B liga • ženske: Naklo Merkur : Krka 23 : 31; Sava : Litija 32 : 2o; 2. liga moški • zahod: Duplje : Ilirska Bistrica 34 ; 23; Radovljica : Mokerc 27 : 41; Grča Kočevje : Kranj 30 : 25; Alples je prost. M. D. ODBOJKA Rezultati gorenjskih ligašev, 1. DOL za moške: Astec Triglav : Caldt Kamnik o : 3 (• 23, • 17, • 18). Razlika med vodilnim CalcU Kamnik (22) in drugim Salonitom Anhovo ostaja enaka (2 točki), Astec Triglav (13) je zdrsnil na 4, mesto, i. DOL za ženske: LIP Bled : Benedikt 1 : 3 (20, • 17, • 19, • 9). UP Bled (9} ostaja na 5. mestu. 2. DOL moški: National Žirovnica : TAB Mežica o : 3 (• 21, • 20, -14), Termo Ljbnik : fu- žinar Metal Ravne 3 :1 (• 21, 23, 21, 22). Še vedno so brez poraza vodiini odbojkarji SIP Šempetra [15), takoj za pa je škofjeloški Termo Lubnik (11). National Žirovnica (5) padla na 9. mesto. 2. DOL ženske: ŽOK Partizan Šk. Loka : HIT Nova Gorica ti 3 : o (15, 16,17), Caldt Kam-nik : ŽOK Mislinja 3 : o (20,19, 23). Vodstvo je prevzela ekipa Aliansa iz Šempetra (12), na 4. mestu pa so že Kamničanke (10), ŽOK Partizan Šk. Loka pa se je povzela na 7. mesto (8). 3. DOL moški: Astec Triglav II : Salonit Anhovo II1:3 (-19,22, -19), LOK Črnuče : U KO Kropa 1: 3 (• 17, • 23, 21,20). Vodstvu je ponovno prevzela ekipa MOK Kočevje (9) pred Prigo Brezovico (8) in UKO Kropo (7). Caldt Kamnik četrtem mestu (6), Astec Triglav ]e na (4) pa na sedmem. 3. DOL ženske: Pizzeria Morena : Lakolit Ankaran o : 3, Triglav Kranj : Črnomelj 2 : 3, Mladi Jesenice : Epic Postojna 3 ; o, Piran : Bled Adriatica.net 3 : o. Triglav Kranj (14) je na 4. mestu, Mladi Jesenice (11) na 6. mestu, Pizzeria Morena (10) je osma, na 10. mestu pa )e Bled Adriatica.net (6). B. M. ŠAH Ciklus io SIMP Radovljica, 17. turnir • Končno stanje: 1. Franc Ravnik 6 (ŠD jesenice) - najboljši senior, 2. Franc Rodman 5,5 (SD jesenice), 3. Marjan Lužnik 5,5 (ŽD Jesenice), 4. Matej Keršič 5 (ŠK Stari Mayr Kranj), 5. Marko Pazlar 5 (ŠD Jesenice), 6. Zlatko Jeraj 4,5 (ŠD Jesenice), 7. Cabrije Jurman 4 (ŠK Bohinj Bohinjska Bistrica), 8. Risto Cvetkov 4 (ŠO Jesenice) itd. O. O. SMART' COM Odbojka - Tekma osmine finala Pokala Slovenije iredo, 14. novembra 2007, bo v Športni dvorani Planina v Kranju ob 20. uri tekma osmine finala Pokala Slovenije v odbojki. Odbojkarji Astec Triglava se bodo pomerili Kekooprema Žužembertc. Vabimo 6m ve^ navijačev na U eno tek mo kranjskih odbojkarjev. 9 j t « i S i IO t: i SSSSi» •• n n n vilma.stanovmk @ g-gkis. si GORENJSKI GLAS torek, 13. novembra 2007 CORtNlSKi KEGLJANJE Rezultati 7. kroga v slovenskih ligah: 1. A • ženske: Triglav : Korotan 3 : 5 (3128 : 3187), Eta : Slovan 3 : 5 (3062 : 30'89). Vodi MIroteks, 14 toČk, 6. £ta 6 ločk, 10. Triglav 2 točki. i. B • ženske: Trebnje : Ljubelj 6 : 2 (3071 : 3013). i. Miklavž, iir 4. Ljubelj 9 točk. 2. liga; Medvode : Novo mesto 7 :1 {3131 : 2853), Eta : Koper 7 : 1 (2997 : 2898). Eta prve 10 točk, 3. Medvode 6 točk. 1. A • moški: Triglav : Konjice 5,5 : ^•S (3379 • 329S). Konstruktor : Slliko6:2 (3513 : 3292). Pfvi Konstruktor, 12 točk, 6. Triglav, 6, 8. Siliko, 5 točk. 1. B - moški: Izola : KI.Polet 3:5 (3457:3572), Korotan : Hidfo 6 : 2 (3465 : 3413), Radenska : Ljubelj 5 :3 (3384 : 3318). Prvi LjuWj, 12. 2. KI Polet, n. 6. Hidro, 7 točk. 2. liga • moški: Lokomotiva : )e$enice 2 : 6 (3221 : 3227), Simon Jenko : Novo mesto 7 : i (3319 : 3134), Pivka : Calcü 2 : 6 (3355 : 3381). Prvi Calcit, 12 toČk, 9. Jesenice, 3, lo. Simon Jenko, 2 točki. 3. liga • moški: Triglav*2 : Ljubeli*2 3 : 5 (3221 : 3247], Delo : Adergas 3:5 (3254:5306), Taborska jama : Coma 2 ; 6 (3168:3196), Kočevje :Jesenice-27:1 (3342'3US)' P'va Coma, 10,2. Triglàv-2,3. Ljubelj-2, oba po 9,7. Adergas, 7, 9. Je5enfce'2, 4 točke. Gorenjska liga, 4. krog: Železniki : Ljubelj-3 7 : i (3362 : 3006), Portorož : Plavž 2 : 6 (3224 : 33^1), Kranjska Gora : ]esenice-3 6:2 (3163 :3048),Triglav- 3 : Knauf I, Polet 2:6 (3989 :3146). Vnaprej odigrano: Železniki : Portorož 7 : i (3303 : 2959)- Prvi Železniki, 12 točk, 2. Plavž, 7. 3. Kr. Gora, 6, 4. KI Polet-2, 5 točk. M. F. Kranj Berto n cel j za konec tretji Na zadnji tekmi svetovnega pokala v športni gimnastiki, ki je bila pretekli konec tedna v Glasgovvu, sta na stopničkah stala dva Slovenca. Na bradlji je zmagal Mitja PetkovŠek, na konju ročaji pa je bil tretji Sašo Bertoncelj (oba Narodni dom). Telovadec iz Gorenje vasi pri Retečah je tako po zmagi na uni-ver7ijàdi in po prvi zmagi v svetovnem pokalu, ki jo je dosegel v Ostravi, s tretjim mestom zabeležil nov velik uspeh. M. B. v vikend Hokejisti Acronija Jesenic so v razburljivi tekmi pred domačimi navijači v petek premagali moštvo z Dunaja» v nedeljo pa so se zmage veseiili še v Gradcu. Vilma Stanovkik mana, medtem ko je njegov starejši brat Marcel (zaradi Jesenice • Minuli konec ted- nedavne operacije) tekmo na je bil Še kako uspešen za opazoval s tribune. Ko je v jeseniške hokejiste, saj so v 12. minuti zadel Aleš Remar, domaä dvorani v petek go- v golu pa je očitno nerazpo- stilj do tedaj vodilno moStvo loženega junaka zadnjih te- lige EBEL, Vienno Capitals kern Roberta Kristana zame- iz Dunaja ter se na koncu ve- njal Andrej Hočevar, se je vr- selili zaslužene zmage 6 : 5 nilo upanje na led in polne (i : 4, 4 : i, I : o). To pa so si tribune. V nadaljevanju so prigarali v drugi polovici tek- Jeseničani zaigrali kot prero-me, saj so v prvih minutah jeni. Ko je pri izenačenem iz- Dunajčani močno pritisnili idu 5:5 dve minuti pred kon- in v 8. minuti vodili že s 4 : cem tekme že kazalo na po- o. Za visoko vodstvo je biJ daljšek, pa je Paul Healey za-med najzaslužnejšimi lani bil odločilni gol in posìcrbel železar Aaron Fox. Id je da] za veliko slavje v Podmeža- Jeseniški hokejisti so v obračunu na domačem ledu ugnali dva gola in prispeval podajo, kli. tudi ekipo Dunaja. / f^oto. rma Dok v moštvu Dunaja pa smo na Že dvanajsto slavje po vrsti ledu videli tudi Davida Rod- pa so si jeseniški hokejisti nato pripravili v nedeljo zve- Innsbruckom in je na pred- čer, ko so proti Graz ooersu zadnjem mestu z 18 točka- v podaljšku z golem Aleša mi. Vodenju ekipe se je zato Pomlajena slovenska hokejska reprezentanca je ko- Kranjca slavili z i : o in se že v nedeljo odrekel prvi tre-nec tedna nastopila na turnirju Euro Ice Hockey Cha- tako z 31 točkami obdržali na ner Udar Rahmatulin, na lleo^e 2007 v Italiji. Naši risi so najprej s } : 1 izgubili s Francozi, s 5 :1 so premagali Hrvate in na koncu 55:1 izgubili z domačini Italijani. vrhu lige EBEL. Žal pa vse njegovem mestu pa je sedaj slabše kaže ZM Olimpiji, ki Bojan Zaje. Že danes Jeseni- je znova izgubila - najprej s 4 čani gostujejo pri VSV v Be- : 3 v petek pri KAC-u» nato pa Ijaku, ZM Olimpija pa gosti še v nedeljo doma z o : 4 z Albo Volan. Lepo je vas videti. v SKB odf^ramo novo poglavje. V skupino Socìété Généraie. katere dèi smo oö let 2001. zđaj vstopamo tuöi simbolno • s prevzemom njene celostne grafične podobe v procesu spreminjdrija, ki bo potekal do poletja 2008» se bomo postopoma prelili v rdečo in črno barvo, Ki sta barv v evro območiu- vedno si finančmn skuptn nadevamo» da postanemo še bolj osebni ter da še bolj zavzeto razmišljamo o vaših jah. Veselimo se, da jih lahko skupaj uresrktčuienio Lepo vd$ je videt soc^etc ccn eaale crou» ODBOJKA RAOOvg ICA Nova zmaga za Blejce čeprav ekipa ACH Volley v 6. krogu srednjeevropske lige minulo soboto v domaČi dvorani ni nastopila v popolni postavi, saj je manjkal Delano Thoinas (priprave z ameriško reprezentanco)» Še vedno pa Sta poškodovana Jasmin Čuturič In Tomi Smuc, pa zmagovalec vso tekmo bil vprašljiv, ßlejci so nadigrali ekipo VKP Bratislave kar s 3 : o {i8r i9i lO» '^^r je lepa popotnica pred Četrtkovim odhodom na novo tekmo na Slovaško k moštvu Nove Mesto. bliža pa se tudi že nova tekma v ligi prvakov, ko bodo Blejci Ì2- decembra v haii Ti-i gostili moštvo Paris Vol- leyja. V, S. m TENIS Kranj Grega Žemlja zmagal v Nemčiji Na turnirju ITF z nagradnim skladom deset tisoč dolarjev v nemškem Leimnu je Grega Žemlja kot drugopo-stavljeni igralec osvojil prvo mesto. V finalu je ugnai tret* jega nosilca, domačina Marcela Zimmerman na, v dveh nizih z rezultatom 6 r 715. Trenutno je zi-letni igralec kranjskega Trigiava na 319. mestu lestvice ATP. B. M. HOKEJ jesemce Iz zgodovine jeseniškega hokeja v Kosovi graščini na Jesenicah bodo jutri zvečer odprli razstavo z naslovom Moč jeklenih - iz zgodovine jeseniškega hokeja. Razstava prinaša najbolj zanimive utrinke iz začetkov hokeja na Jesenicah, spomine igralcev, predstavljene so jeseniške hokejske družine, jeseniški hokejski klub v Številkah, pripravili pa so tudi pregled Članov in delavcev ho- kejskega kluba Jesenice» ki s svojim delom prispevajo k športnim rezultatom jeseniških hokejistov. Poseben poudarek so dali letošnji ^o-letnÌcÌ osvojitve prvega naslova državnih prvakov. Razstavo so pripravili sodelavci Gornje» savskega muzeja Jesenice, pomagala sta )anko Rabič in Branko jerŠin, veliko gradiva, od navijaških zastav, dresov, hokejskih palic in drugega^ pa so prispevali tudi navijači in ljubitelji hokeja. Ü. P. VATERPOLO Kaanj Za začetek zmaga Triglava V soboto se je začeb letošnje prvenstvo v ligi Alpe Adria, V prvem krogu so imeli slovenski predstavniki polovičen uspeh, saj sta zmagala le branilec naslova, kranjski Triglav in ljubljanska Slovan Olimpija. Zmaga Kranjčanov s i6 : lO ni bila lahka, kajti gostje iz Trsta so se pomlajenemu moštvu Triglava v prvih dveh četrtinah kar dobro upirali in je bil rezultat v tem prvem delu kar Štirikrat izenačen (i n, 2 : 2, 5 : 5, 6 : 4). Po rdečem kartonu, ki ga je zaradi predolgega jezika dobil domaČi strateg, pa so njegovi varovanci zaigrali boljše in zanesljivo slavili. ). M. Zmagovalec turnirja Snežak je Mladost Na olimpijskem bazenu v Kranju se je s tekmo Jadran Split : Triglav Kranj, ki so jo s 14 : S dobili Dalmatinci, v nedeljo končal mednarodni turni Tristar • Snežak 2007 za kategorijo U14, na katerem je sodelovalo Šest moštev iz petih držav. Prvo mesto je osvojila zagrebška Mladost, drugI je bil Primorac, tretji pa ŠPK KoŠice. Gostitelji so Izgubili prav vse tekme. ]. M. v GORENISKl GIAS torek, 13. novembra 2007 vilma.stanovnik ®g'glas^si 11 New Yorku tudi Na slovitem maratonu v New Yorku, kjer sta si zmagi pritekla Kenijec Martin Lei in Britanka Paula Redcliffe, so nastopili tudi nekateri drugi znani športniki, slovenske barve pa je zastopalo deset tekačev, med katerimi je bil najhitrejši Boštjan Potočnik iz Zminca pri Škofji Loki. Vilma Stak ovni k časom 2:09:04. Kenijcu namreč v dljnem §printu ni bil NewYork- "80 tisočnogprek kos Maročan Abderrahim dlja" je dovolj ^voren naslov, Goumri, ki je za njim zaostal k) ga je pr^Snji ponedeljek na vs^a 12 sekund, precej za nji- prvi stiani objavil The New ma pa je bil s časom 2:11:25 York Tknes in v podnaslovu tretjeuvrščeni JužnoafriČan dodal da se je anage v žeiiski Hendrick Ramaala. Med zna* konkurenci zasluženo veselila nimi udeleženci maratona je Faula Raddiffe, 54-letna Angle- bil tudi sloviti kolesar Lance žinja, ki je letos januarja povila Armstrong, ki je z 2:46:43 od- hčerko Islo. tekel svoj najboljši čas mara- Vsi, ki smo si (pedali eno tona, v cQj pa je s časom največjih športnih prireditev na' 5:29:58 pritekla tudi Katie svetu, pa smo se lahko prepri- Hcjmes, žena Toma Cruisa, Čali, da je bib mamica Paula !e ki pa je nastopila pod ime-ena od mnogih junakov letoš- nom Kate Smiüi, saj si ni že-njega maratona v New Yorku. Ida medijske pozornosti. Najprej so namreč na marato- čeprav ni bil v središču po-nu starGli invalidi» ki so na vo- zornosti medijev, pa je lep us- Boštjan Potočnik iz Zminca pri Skofjl Loki je v enem tednu zičkih prikazali veliko življenj- peli na maratonu v New Yor- odlično odtekel ljubljanski in newyorèki maraton, sko moč in energijo in za svo- ku dosegel tudi 33-}etni Škofje nastope zagotovo poželi jeločan Boštjan Potočnik, ki je najglasnejše aplavze številnih v dlj pritekel s časom 2:56:41 gledalcev ob progi. Med šport- in osvojil 534. mesto. "V za- niJg invalidi je bÜ tudi italijan- četku sem še Čutil težke nc^e, ski diikaČ Alex Zanardi, ki je saj sem le teden dni prej tekel nekoč nastopal v formuli 1, na ljubljanskem maratonu, pred Šestimi leti pa je v nesre- kjer sem postavil osebni reči izgubil obe nogi. Kljub kord 245:09. Že prej sva se z temu Še vedno nastopa v po- Lojzetom odločila» da greva na sebej prirejenem dlrkalniku v maraton v New York pred-seriji WTCC, na predvečer vsem uživat in po novo izkuŠ-teka pa se je udeležil tudi njo. Ves teden pred marato-skupne večerje Športnikov te- nom smo si ogledovali zname- kačev iz vseh koncev sveta v velikanskem Šotoru na dJju nitosti in hodili po New Yorku, tako da sva šla na start kar mal- maratona v Centralnem par- ce utrujena. Ker je bila pr<^ ku. "Veselim se nastopa na maratona zanimiva, predvsem tako veliki prireditvi in pono- je bilo ob njej vseskozi polno sen sem, da sem še vedno ljudi« ki so nas spodbujali, pa je lahko zgled Športnikom, bil tek res užitek in tudi s Ča- Kljub invalidnosti imam do- som sem zadovoljen," je po volj enei^ie," je zbrane šport- maratonu v olju pripovedoval nike in nas, spremljevalce, Boštjan, za katerim je že veČ nagovoril Alex Zanardi. kot trideset rwstopov na maia- Dovolj energije pa je imelo tonih in ultramaratoruh, poleg tudi skoraj štirideset tisoč tega pa nastopa tudi na krajših Paula RadeiIffe je po rojstvu hčerke Isle ostala v zmagovalni drugih tekačic in tekačev, ki tekaških preizkušnjah. "Sedaj formi, kar je dokazala tudi v New Yorku/ so se na prekrasno nedeljsko se bo treba malce spoäti, po- dopoldne podali na pot po tempanapr^.Nakakšnegaod kom ukvaija zadnjih petnajst vne maratonske serije, ki jo • New Yorka Najhitrejši tek je tekov bom pozimi zagotovo let, v prihodnjih letih pa si želi pol^ newyorèkega - sestavlja-uspel 29-letnem Kenijcu šel, najin naslednji maraton bo časovno lestvico postaviti še jo še maratoni v Bostonu, Lon-Martinu Ldu, ki je z 42-kilo- marca v Trevisu," je še dodal malo višje in preteči še pre- donu, Chicagu in Berlinu. metrsko preizkušnjo opravil s Boštjan, ki se ob službi s te- ostale od slovite peterice sveto- Tudi slednjega je že pretekel. Berlinski in od prejšnje nedelje tudi newyorŠki maraton pa sta že tudi na seznamu Škof) eločaria Lojzeta Primožiča, ki ]c maraton prav tako odtekel pod tremi urami in bil na dlju drugi od Slovencev. "Proga j e bila kar zahtevna, zelo valovita, večina je bil tudi slab asfalt Vendar je bilo razpoloženje fenomenalno. Ker pa zadnji mesec in pol skoraj ni-seai treniral, sem tudi z rezultatom zadovoljen," je povedal 38-letni Lojze, ki se je letos poleti izkazal tudi na Ironmanu v Celovcu, za seboj pa ima šele kratko tekaško kariero, saj je bil v mladosti rokometaš. Preostali od deseterice Slovencev so v New Yorku tekli nad tremi urami, med njimi je bil tudi 2(5-lemi Vid Mavčič iz Pred- Maraton je potekal od Staten Islanda, Srooklyna, Queeiìsa^ Bronxa in Manhattna, Boštjan dvora, ki je s časom 4:37:50 Potočnik in Lojze Primožič (na sliki) pa sta nastopila z majicama I feel Slovenija". osvojil 17.508. mesto. Iansz Ferdc V primežu poškodbe Še nisem srečal športnika, H se mečih zakrCena, karpofneni, da k nikdi ni ubaäal s poškodbcmu, tetiva, kije vpeta na peto, ni raz- ki vsake toliko Časa po^crhijo, da tegfijena in na samem treningu se proces treniranja ustavi zane- nebo delovala dovoij prožno in kaj dni ali pa za dlje časa. kar je odzivno. Iz tem se nauämo, da sicer po eni strani neugwnc, a v moramo hiti previdni ne le pn času poškodbe lahko Športnik treningu, temveč tudi pri drug^ drugpče "zori". Vse skupaj x za- vsakodnevnih dgavnostih. Poh> čne z hcieiino, ki telesu pove, da silu nenadno hitro vstanemo in s nekaj m v> redu in da bo potreben kdenom udarimo ob roi? mize. poätek. Če se v procesu trenira- Kdor ima ohčudjiv kolenski sklep, nja sami ne znamo brzdati, bo že lahko imel težave. Veijemi- nam bo to pr^' ali povedalo te. to se dogaja. IzógihyìW se ne- telo samo. Največkrat se poŠkod- nadnim sunkovitim gibom ter be pojavijo zaradi pretirane in pri vseh opravilih ravnajmo pre- preobsdne vadbe ter nepravilno- udarno in s pame^o. sti v sametn oklww trmiranja. Okrmm je čas, fei ga name- Tukaj ni važno, ali gre za vàiun- nimo sanaäji poškodbe in traja skegß tekmovalca ali rehtativca. različno dolgo, odvisiio od zaple- Oboji smo podvizeni po^kod- tenos^ poškodbe. Takrat imamo barn, nekateri bolj, nekateri čas, da se poleg réiahilitadje po- manj, in niti ni nujno, da po- sveümo stvarem, ki smo jih v "Poškodba ni vedno pogubna zadeva. Če jo le znamo obrniti v pravo smer. jo bomo pozdravili in tudi oseb* nostno zrasli, kar naro izključno koristi in se nam dolgoročno obrestuje. Pravilen pristop, trenuten odmik od prvotne aktivnosti in potrpežljivost so ključnega pomena pn zdravljenju.'* Škodbo staknemo prav pri športni Času naše vadbe zanemarjali vadbi. Po^mo primer. Aileti- oziroim so ostale na stransh^ nja se odpravi na kakšno siav- tiru. Navsezadnje je to lahko nostno prazncmnje in obuje čev- navezovanje novih stikov, izob-Ije z visokimi petami. Ma nerav- raževanje, osebna rasi i n razni podlag iahko kar precgnerod- voj. Ob poškodbi nam ponava-no zvije ki jo od treningi di ni treba popolnoma obmiro-oddalji vsaj za nekaj dni, pode^- mtì. Lotimo se športne dejavno-cepaso lahko tudi dolgpročne. Je sti. kije v tistem trenutku za popa tako, da teoretsko dobro po- saineznika povsem ob\^aüjiva. učena ailetii^a vejjetno ne bo ni- ga sprt^jfi, da novegß vetra in pokoli oŽJuia čev^ev z visoìàtrù pei- skrbi za raznolikost ter nova spo-ami, saj k nosx v tem položaju v znanja v športu. Ko smo poškodovani, se lahko posvetimo dejavnostim, ki nas ne ovirajo, ampak dajo novih pogledov, spoznanj in moči. ATLFTIKA igu bi) an a Atleta leta sta Brigita in Primož Minulo soboto je Atletska zveza Slovenije podelila priznanja najboljšim atletom in atletinjam Slovenije v letošnjem letu. V moški konkurenci se je laskavega naziva razveselil Primož Kozmus, medtem ko je med dekleti največje Število glasov prejela Brìgrta Langerholc Leto 2007 sta zaznamovala predvsem 2 odličnim nastopom na avgustovskem svetovnem prvenstvu v j aponski Osaki, kjer je Primož v metu kladiva osvojil 2. mesto in srebrno kolajno, medtem koje Brigita v teku na 800 m osvojila 5. mesto. V. S. 12 N> i nfo ® g-glöS. si GOREN)SKf GLAS torek, 13. novembra 2007 Prigode naše vsakdanje (1) itro in rutinsko sem da vidim, hakina bo reakcija, zmetala umazana Hčerka in mož oživljata mo-oblačila v pralni bilel kot nekakšnega utopijen-stroj, \joda jt stekla na hlače ca in me pomilovalno popeln majice, prašek seje spenil data. Mož omeni, da sem in zvok delujočega pralnega pred kratkim oprala tudi nje- stroja je deloval tako osrečujo- gov mali čarobni ključek za če. Kot da bi s pranjem za- računalnik, na katerem so Čela nekaj novega, svežega, bili pomembni podatki. Opo- Dan se nadaljuje v znamenju rekam, da so vsi podatki pre- pospravljanja. Mimogrede živeli, kar potrjuje, daje izde- siarejši hčerki omenim, naj v lek zelo kvaliteten. No, vseeno prihodnje sprazni žepe svojih ne vem, ali naj se počutim hlač, preden jih da v koš za krivo ali ne. Dejstvo je. da se umazano perilo, ker vedno je v našem pralnem stroju vlečem iz njih vse mogoče za- pralo že marsikaj, tudi bana- klade. Obljubi, da bo, in me na. Da se rešim iz zagate, vpraša, aii sem dala iz hlač- predlagam bolj jasna pravila, nega žepa njen mobilni tele- Kdor da oblačila v pranje, po-fon. Postane mi vroče, saj ga spravi tud i žepe. Kdo r da oh-ni bilo ne v levem in ne v des- lačila v stroj, preveri spotoma nem žepu. Tečem do pralnega vseeno še žepe. Kar tako, iz stroja, vidim, kako oblačila ljubezni do sočloveka in do veselo plešejo svoj obredni napravic, ki ne marajo uode ples, in počakam, da se lahko ... in zaradi ljubega miru. priborim do hčerkinih hlač. Ampak to me sedaj bega in Zatipam v spodnji žep, tik nekoliko spominja na držav- nad koleni in tam Je mchitel, ne propadle projekte. Kdo je moker in ves dišeč. Poklapano potem zares odgovoren, Če se privlečem nazaj v dnevno pride do škode? Tisti, ki je sobo in grem v napad. preden prvi pregledal žepe, ali oni me kdo napade. Povem, da se drugi, kije dal oblačila v to ne bi zgodilo, če hi vsak dal siroj? Odgovornost je kot vroč ven svoje stva ri, preden gredo krompi r. Nihče ga ne bi imel oblačila v pranje. Počakam, v rokah, vsak hi ga pa jedel, Prisluhnile nam -polepšali vam bomo dan. telc sat t£l€ tv 91.0 MHz TU f. MSTICNII j^^lO I j -r 01 1-f j uiuiui.potepuh.com sluznice V ljudskem zdravilstvu še danes prisegajo na čaj ali sirup iz sleza oz. ajbiša (Althea officinalis), saj ta izredna zdravilna rastlina vsebuje veliko siuzi, ki blažiino delujejo na razdraženo sluznico ust in žrela, pomirjajo kašelj in olajšujejo izkašljevanje. Svojo moč pokažejo tudi pri vnetjih želodčne sluznice. Pavia Kuner ^^ ^^^ ^ ^^^ ^^^^ hu so svo) Čas pripravljali V pogovornem jeziku mu ^udi bonbone. Bolj pomemb-lahko pravimo tudi ajpš, aj. ti podatki je dejstvo, biž, beh popelj, oslez. sle- da so ga kot vir zdravilnih zen, sUz, slizka, velika žlez gjezovih sluzi ljudje od ne- kdaj uporabljali za lajšanje in pomirjanje kašlja. Z njim so spodbujali izločanje seča in ledvičnih kamnov, zdravili vnetja in čire na želodcu ter ali zelnik. Čas za korenine Močne in mesnate kore- nine sleza kopljemo v jese- celili rane ni, ko je količina sluzi v njih največja. Treba jih je oprati, zrezati po dolgem in hitro sušiti, najbolje pri umetni Slez danes Sluzi, ki iih slez vsebuje. toploti. Sušimo jih več dni. ^einkujejo na kožo in sluzni-vendar ne pri več kot 35 sto- ^e ter preprečujejo in blažijo pinjali Celzija. Posušene vnetja v celotnem prebav- bovja otrok. Slez uporablja- vita čajna mešanica iz slezo- korenine stremo ali zreže- ^^m traktu, v zgornjih diha- ^^ ^^ ^ grgranje pri vnet- vih korenin, plodov komar- mo na pokentimetxske koš- jj^ in na koži. Kot piše dr. ^ ^^ ^ Obkladke čka in plodov janeža, ki jo čke in jih hranimo v dobro j^^jjg Qalle Toplak v Zdravil- uporabljamo pri kožnih pripravimo kot poparek iz zaprtih posodah, üste, ki so ^ih rastlinah na Slovenskem, vnetjih, pri srbeä, suhi koži dveh žličlc mešanice m sko- žametni in dlakavi, ter belo jg uporaba korenine sleza otiok in pri srbenju kože v delico čaja. Pijemo do tri sko- rožnate cvetove nabiramo mnogostranska: pri katarjih starosti. Slez pripomore k delice vročega in 2 medom poleti ob času cvetenja in prebavil, pri driskah, posebej ohranjanju gladke, mlados- sladkanega čaja dnevno. Sta- jih fino posušimo. pj^ dojenčkih in majhnih tne in voljne kože. Tople ob- ro domače pomagalo zoper otrocih, pri vnetju želodčne ^ ^^^ ^^S^ polagamo suh in dražeč kašelj, prijjub- Že dolgo res je v rabi slez in črevesne sluznice, živčnih ^ ognojke, da hitreje dozore Ijeno tudi pri otrocih, je sie- bolečinah želodca, želodčnih ^ se omehčajo. Viri poročajo, da so slez ^ Pomembna je uporaba uporabljali že v starem veku. p^ katarju glasilk, pri hripa- Slezov preliv in sirup Omenjalo naj bi ga Sveto pis. ^^^^ j^gij^^ oslovskem kaš-mo, uporabljala kitajska in [ju^ vnetjih v ustni votlini, pri arabska medicina. V Času ve- zov siriip, ki ga popravimo sledeče: žličko zrezanih korenin na cedilu prelijemo z mešanico 1 g žganja in 45 g likih lakot je bilo zelo cenjeno hranilo. Stari Grki so z njim okrasili grobove, Rimljani pa so ga radi dodajali ječmenovi juhi. Precej pozneje je prah zdrobljenih sle-zovih korenin postal glavna sestavina slastnih angleških penastih slaščic, poznanih pod imenom Marshmallow. Zdravilne rastline, ki vse- vode. Tekočino prestrežemo parodontozi in pri rasti zo- sluzi, pripravimo na in jo ponovno preUjemo prehladen način. Tako storimo ko droge. To ponavljamo eno tudi s slezom in ga pripravi- uro. Tako dobimo 40 g iz- mo kot preliv oz. preUvek: vlečka, ki ga skuhamo skupaj dve žlički suhe ali sveže kore- s 60 g sladkorja, àe vroče na- nine namočimo v hladno lijemo v stekleničke in dobro vodo in pustimo, da stoji ne- zapremo. Uživamo ga tri do kaj ur. Pred pitjem napitek petkrat na dan po eno do dve segrejemo do primerne tem- žlički. Če nimamo možnosti, perature. Tako storimo tudi s da sami skuhamo ta zdravil- slezovimi listi in cvetovi. Pri ni pripravek, ga kupimo v le- To ime je v bistvu tudi angle- Sesekljane slezove kornine kašlju in prehladu je učinko- kami. Adijo, pohane piske 18 V RAKOVIH KLEŠČAH Marifta Smolnikaä Zdrav Človek ima tisoč raz- zadevo prepustim naključju ličnih Želja, bolan eno samo: ali naj poiščem vsemogočne Od zdaj bodo moje prehrambene navade vsekakor najsto uro ne bom dala v usta mono in olivnim oljem zači-nobenega Škroha in tudi sicer njeno solato in tako naprej. ozdraveti. Kdo je to misci prvi zveze? Nekaj hi jih zagotovo drugačne. Adijo: pohane pi- bom pazila, da ga bom zo- Kako bom vso to nenavadno izrekel, ne vem, vsekakor drži, zbrskala. Priz nam, s težavo se ške, ta kšne i n druga čne pe • uéiia čim manj; s svojega je- h ra no spra vila vase, pa za premagam in odločitev prepu- Čenke, dobrote z žara, mesne dilnika nameravam za vse zdaj še ne vem. Se zlorti pa ne stim dru^m, se pravi, tistim, juhice, z ocvirki zaheljcn večne Čase zfcnsaii: meso irt vem. kako naj vse te nenavad- ki imajo tozadevne stvari uradno v rokah. Sobota, 9. junij Sprehajam se po Rožniku in razmišljam o svoji nadaljnji krompirček in krompirček na vse mesne izdelke, mleko in ne sestavine skuham in pripra-petdeset drugih različnih na- vse mlečne izdelke, se pravi, vim tako, da bodo užitne. S Pomembneje kot to, v kate- Činov, na bohinjski zaseki pe- sir, skuto, jogurt, potem ribe, pripravo icvrstne hrane if nam usodi. Nc, ne, v mtdi^ nimam ri boiniJnicj me bodo na čena jajčka na oko. pojedena s jajca, krompir, čebulo, česen, namreč slabe izkušnje. Ven svoje diagnoze oziroma bolezni. V sredo se na Golniku sesta- zdravljenje sprejeli, se mi v svežim belim kruhom, savinj- navadno olje, kis, poper; ops, dar, za zdravje sem pripravije- tem trenutku in glede na moje ski želodec in kraški pršut in v želodcu mije začelo od lahkote kruliti. na storiti vse. Tudi prehrambene navade sem pripravljena Na mestu je tora vprašanje, spremeniti. Pravzaprav so ne konzilij, ki bo doloäl način zdravstveno stanje zdi vpra- tako dalje, dokler ti že od sfl-mojega zdravljenja. Padla bo sanje, kako in s čim se bom v mih kulinaričnih dobrot, (ki tudi odločitev, kje me bodo vze- prihodnje prehranjevala. Vse- ti. Če ne drugega, zamašijo kaj bom od zdaj napr^ jedla? moje dosedanje prehrambene li v roke: v Ljubljani. vMaribo- kakor bo od zdaj naprej tudi zadnjično odprtino) postane To, kar priporoča Peter Papu- navade, kijih sklenem za vse ru alt na Golniku. In o tem zame veljala nvisei; ne živimo slabo. Sklenem, da se v imenu ga, to pa je: sezonsko sadje in večne čase in nepreklicno opu-razmiŠljam. Moja želja je, da zato, da jemo, ampak jemo zdravja odslej držim strogih zelenjavo, žitarice in stročnice, stiti in zamenjati z zdravo preme sprejmejo na Golniku. Za- zato, da živimo. Na to živ- prehrambenih navodil Petra neoluščeni riž, črne makarone, hrano, na poti k zdravju ^e radi izjemno prijaznega medi- Ijenjsko filozofijo prisegam. Papuge. Od zdaj naprej bom sojine pripravke in dru^ mes- najmanjša žrtev. Vsekakor je cinskega osebja in. nenazad- odkar pomnim, samo držala dan začela s sveže stisnjenim ne nadomestke, čim več kislega prehrana prva žrtev zdravja. nje, zaradi svežega zraka. Naj se je do zdaj nise m. zelenjavnim sokom; pred dva- zelja in kisle repe, s hrenom, /i- (Se nadaljuje.) GORENJSKI GLAS torek, 13. novembra 2007 RADOSTI ŽIVLJENJA i njb(§)g'glas.si 13 Cimet pravi sladidh in sadnih jedi. S celim cimetom odišavimo in začinimo kompote, mlečne pijače, kuhano vino, z mletim pa pripravljamo pecivo in ga dajemo v razne mlečne in močnate jedi. ...................................... Uporabljamo ga tudi za po- Cimet je ena izmed najsta- sip sadnih cmokov. Cimeto-rejših začimb, na Kitajskem ve palčke dodajamo vročim napitkom • kavi, kuhanemu vinu in vro^i čokoladi za Boris Bergamt naj bi cimet uporab])ah že 3000 let pred našim Štetjem» / r v Evropo so ga prinesli Arab- boljšo aromo. Cimet pa upo-d. Medi6.in 18. stoletjem je rahljamo tudi kot dodatek k cimet v Evropi velja) za zelo dušenemu mesu, predvsem drago začimbo. Cimetovec je jagnjetini in v nadevih s su-10-15 nietrov visoko zimzele- him sadjem za perutnino, no drevo, kot začimbo pa uporabljamo njegovo posu- rižota s cimetom palčki, 2 di sveže stis- in primešajte preostanek šeno lubje, (e ena najbolj pn-Ijubljenih in prijetno dižečih Za 5 oseh potrebujemo: 50 začimb, ki ima poleg tega chg buče z oranžnim mesom. ogromno blagodejnih last- ^ rezin mesnate slanine, j žli-nosti. Vsebuje veliko anti- « masla, 40 dag riža arborio, oksidantov in eteričnih olj. t ài suhega belega vina, 2 cime- ingverjem. Na maslu jih z čajteskremo. ki imajo zato številne ugod- t^vi palčki, 7 dl mesne juhe, obeh strani hrustljavo zape- snega ler stepeno sladko smetano, da dobite kremo. Na krožnik položite poljubček, nanj naložite kremo, do-RaČje prsi nairite s soljo in dajte še en poljubček in kon- njenega pomarančnega soka, 1 ilico moke. 1 dJ piščance juhe aii vode. ne učinke na organizem, sol, sveže mlet poper imo dag cite, zalijte s pomarančnim Mascarponejeva krema s Najboljši cimet prihaja s šri- sveže naribanega parmezana, sokom, dodajte malo poma- cimetom in sadjem tttt«« ««i«««» w lanke, vzgajajo pa ga med drugim tudi na Kitajskem, v rančne lupinice in cimet, po-Bučo olupite, ji odstranite krijte ter dušite še 30 minut. Za 4 osebe potreb ujetn^: 8 li- Indoneziji, Vietnamu, Brazi- semena in jo narežite tia Zgostite s podmetom, ki ga stlčev želatine, dl aromatič- liji in Egiptu. Cim^ pridobi- majhne kose. Na stopljenem napravite iz moke in pil- nega belega vina, pol žličke vajo tako, da kakšnih pet let maslu popražite na trakove čančje juhe, dobro prevrite mletega cimeta, 6 dag sla^ikor-staro drevo posekajo, iz po- narezano slanino in dodajte in po potrebi še dosolite. Prsi ja v prahu, dag sira mascarpone, } dl sladke smetane za stepanje, 40 dag poljubnega svežega sadja, 3 tlice medu. 5 žlic vode. ganjkov, kd poženejo iz dre- bučo ter jo dušite 15 minut narežite na rezine, jih prelij- vesa, pa vzgojijo novo drevo. Dodajte riž in cimet, nekaj te 2 omako in postrezite. Rjavo lubje olupijo in pod minut dušite, prilijte vino in vrhnjo površino se skriva ko ga riž vpije, začnite posto- Cimetova tortica mehka plast skorje, ki jo su- poma dodajati juho. Kuliajte šijo. Je ena tistih začimb, ki in občasno premešajte, do- Za 4 osebe potrebujemo: Lističe želatine namočite v telo "pogrejejo", zato največ kler riž ne vpije juhe. Dodaj- velike pomaranče, 4 beljake, 10 vinu, ki ste mu dodali cimet. cimeta uporabljamo ravno v jesenskem in zimskem te novo in ponavljajte, dokler dag sladkorja, j žličko mletega Medtem trdo slepite smeta- riž ne bo kuhan. Nazadnje Času. Kupimo lahko mleti ci- solite in popoprajte po oku-met ali pa cimetove palčke, su, vmešajte parmezan ter oboje pa je na voljo v vseh ži- takoj postrezite. ämeta, i žlico sladkoija, 2 dl sladke smeta ne. vilsldh trgovinah. Mleti cimet se razdiši prej kot palčke, vsekakor pa ga moramo hraniti na temnem in hladnem prostoru v dobro zaprti Račje prsi s pomarančo in cimetom no, primešajte mascarpone in sladkor v prahu. Vino z želatino segrejte le toliko, da Iz beljakov stepite trd sneg se želatina stopi in jo prime-in vanj vmešajte sladkor. Iz Šajte mascarponejevi kremi, polovice snega spedte osem Postavite vsaj za tri ure v hla-sploščenih snežnih poljub- dilnik. Sadje naložite v poso-Čkov. Iz pomaranč ožemite dice, ga prelijte s prevreto Za 5 oseb potrebujemo: i kg sok in ga skupaj z eno žlico mešaruco medu in vode ter stekleni posodi. Cimet upo- ra^ih prsi, sol, ingver, maslo, sladkorja in cimetom poku-rabljamo predvsem pri pri- malo pomarančne lupine, 2 d- hajte na polovico. Ohladite ga oDioziie z mascarponeje- vo kremo. ZELENO IN CVETOČE Igor Pavlič Plodovi kot okras Jesen rumena • dobra bolj dobrodošlo je drevo, ki žena. Tudi letos je bila radodarna s plodovi kot tudi 2 bo- se ne razrašča prehitro in nudi okolici v vsakem letnem gatim cvetjem. Jeseni je naj- Času kaj posebnega: ali cveto- lepši okras grmičevja plod. ve spomladi, ali dekorativne NajlepSi grm v vrtu je tistì, ki liste Čez leto in Se morebitne dobro obrodi. Na sliki je kald- okrasne jagode v jeseni. Ce jevo drevo, ki je res dobro imate še mlad vrt in je pros- obrodilo. Kaki sicer ni go- tor Še za kakšno dievo, je še renjsko drevo, vendar mar- Čas, da ga posadite pred ^ sikdo poskusi posaditi kakš- zimo. Spomladi bo že lepo ^ no bolj sredozemsko rastlino odgnalo. Niti dve drevesi si r tudi na gorenjski vrt - in tudi nista popolnoma enaki. Če- lepo uspeva. Će ne diugače, prav sta iste vrste. Pri dobro kol okrasno drevo, ki mu izbranih vrstah se lepota dru- ionsko arhitekturo. Ker je na- ki in rasti, drevo dopolnjuje celo širšo pokrajino, naselje. Ce v bližini večina dreves mogoče služi kot spomin na ži z uporabnostjo, da je vrt kup drevesa dolgoročna inve- lepe počitnice. Preden je vrt lep na pogled in tudi prijet- sticija, pa ne toliko zaradi zasajen, je za marsikc^a puš- nejši za bivanje. Drevesa da- cene, kot zaradi časa rasti in cveti spomladi, bo učinek čobna njiva brez duše. Če že jejo vrtu življenje: obiskujejo zapolnitve prostora. Zato je večji, če posadimo drevo, ki posadimo samo nekaj dre ves, se lahko spremeni v ču ga metulji,' Čebele, ptice. Sploh v mestih imajo dreve- tehten premislek zelo dragocen. Če imamo v vrtu že bo v jeseni naredilo zardmive plodove, ali pa zažarijo v dovitvrt. Čim manjši je, lem- sa pomembno vlogo: Čistijo kakšno drevo, upoštevamo katónih kontrastnih barvah -bolj je pomembno» da izbere- zrak, so zelene meje med so- najprej dopolnitev. Ni vse- to je včasih večji barvni kon-mo drevo prave oblike - naj- sedi in lepo dopobjujejo be- eno, da ru skladnosti po obli- trast, kot cvet spomladi KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: kostna juha z vlivanci in peteršlljem, mesne rezine, zeliščni riž, endfvija s koruzo, zapečeni rezanci z jabolki; Večerja: krompirjeva solata z zeleno, mesni sir. Ponedeljek • Kosilo: makaronovo meso, radič s fižolom, pečena jabolka z orehi; Večerja: nadevane bučke na riževi posteljici, zeljnata solata s korenčkom. Torek • Kosilo: pečena svinjska rebra, pražen krompir, dušeno kislo zelje; Večerja: polenta, mlada goveja jetrca v oma- mešana solata. Sreda - Kosilo: porova kremna juha, skutni Itruklji, kompot; Večerja: namaz \z tunine (iz konzerve) s kaprami, česnom, peteršiljem in olivnim oljem, zrnat kruh, bela kava. Četrtek - Kosilo: sarme v kislem zelju, ptre krompir, puding s sadjem (banane, mandarine); Večerja: mlečna kaša, kakav ali mleko. Petek • Kosilo: korenčkova juha z ovsenimi kosmiči, hobotnica v rdečem vinu, krompir v kosih, radič s fižolom; Večerja: usukani močnik, mleko. Sobota - Kosilo: juha iz bučk s kitajskimi riževimi rezanci, vavice, dušena kisla repa, kruhovi cmoki; Večerja: rižev na-rastek z jabolki in rozinami, sadni mošt, Mesne rezine po babičino Za 4 osebe potrebujemo: 25 dog rrfostne Si^injine, 50 dag govedine, 15 dag teletine, 2 jajci, j dag slanine, 2 dag masla ali masti, pol čebule, peteriilj, Česen, majoron, sol, poper, 7 žemlji, 8 dag masti a li olja. Nadef: i do 2 trdo kuhani jajci, 2 do 3 kisle kumarice, 5 dag iunke, J dag mehke salame ali dimljenega jezlko, 3 dag slanine, 4 dag olja. Meso zmeljemo, dodamo na kocke narezano slanino ali mast, razžvrkljana jajca, na maslu alt masti opraženo nasek-Ijano Čebulo, peteršilj ter zdrobljen Česen, majaron, sol, poper in v vodi namočeni ter ožeti žemlji. Vse skupaj dobro premešamo In potlačimo. Nadev: jajce, kumarice, šunko, salamo ali suhi jezik in slanino narežemo na rezance ter zmešamo. V namaščeni pekač zložimo najprej sloj zmlete mesne mase, zatem sloj nadeva in tako naprej. Zlagamo, dokler ne porabimo vseh sestavin. Na koncu to mesno pogačo polijemo z oljem ali mastjo in pečemo v pečici 30 do 45 minut ori 180 do 200 stopinjah Celzija. Pečeno meso narežemo na čim lepše rezine in ponudimo z rižem ali krompirjem ter solato- Laze 21,4000 Krani telefon: 04/231 51 00, fax: 04/231 CSM: 037/658-706 e-pošta :ekologì j a @ ekologija .si 91 01 vabi k sodelovanju; DEUVCA V PROIZVODNJI (m/ž) Pogoji: • končana osnovna šola « opravljen vozniški izpit kategorije B • zaželene delovne izkušnje Delovno razmerje se bo sklenilo za določen čds, 2 možnos^o podaljšanja oz. sklenitve za nedoločen Čas. Delo je možno nastopiti tan^. Pisne prijave pošljite v 8 dneh od objave odasa r^a zgornji naslov. Ekskluzivno na Gorenjskem glasu 500 strani obsegajoča knjigfi, ki govori o življenju "vihamika", ki ga je življenje premetavalo in utrdilo. Zeh zanimiva knjiga za Gorenjce, saj se največ dogaja prav v naših krajih. Prvi Slovenec, kije bil dvakrat zaprt na Golem otoku. VIHARNIK Cervi za brulee Gorenjskega gloia z 20% popustom 14 info(g)ggkis.si GORENJSKI GLAS torek, 13. novembra 2007 Najboljši spominek Kranja SuzAKA P. Kovačič Priznanje za tretje mesto ..............................................................................in nagrado v vrednosti S5 Kranj • V Mestni hiši v Kra- evrov je prejel jernej Kos- nju so pred kratkim podelili mač za spominek damska priznanja za najboljši turi- pahljača, priznanje za dru- stični spominek Mestne ob- go mesto in nagrado v vred- Čine iCianj za leto 2007. Za nosti 210 evrov je prejel nagrado se je potegovalo de- Boštjan MegliČ za spomi- vet spominkov. Posebna ko- nek bukva in priznanje za misija, v kateri so bUi pred- prvo mesto in nagrado v stavniki občine, Zavoda za vre-dnosti 420 evrov je pre- turizem Kianj in strokovnja- jela Hi§a ustvarjalnih dejav- ki za etnologijo in marke» nosti PUHart za spominek ting, je izbrala tri najboljše. silhueta. Petra Kejžar Puhar z zmagovalno silhueto Kranja avtorja Zmaga Puharja. Oba prihajata iz Hiše ustvarjalnih dejavnosti PUHart. / Foto: T,na OoKI Sivka / sirotica / snežka Božo Malovrh ščamo med sožiteljice ali koča kolobamica (Tricholo- poleg tega povzroča tudi Neverietno je» koUko do- mikorizne gobe. ma virgatum) z značilno gr- precejšnje prebavne mot- •r Klobuk mlade gobe je bico na klobuku je neužit- mačih imen ima zimska največkrat stožčasto do rvo- na, ker močno peče. Ker pa kolobamica (Tricholoma nasto vzbočen, da lažje pre- portentosum), ki jo naši go- dre plast zemlje nad seboj. barji poznajo kot odlično Pozneje se ra2pre in pogo- užitno gobo. O tem pričajo sto tudi radialno razpoka. podatki iz knjige NaŠe Klobuk odrasle gobe dose- gobe, ki sta jo leta 1965 iz- že premer do 10 centime- dala prof. dr. Viktor Petkov- trov. Na površini so vidna Sek in Ivan Stanič. V njej je temna vlakna, ki potekajo omenjeno, da so jo gobarji iz okolice Maribora okoli od temena proti robu klobuka. Kožica je sprva belka- leta 1930 prinašali na trg sta do svetlo siva in vlažna, kar v koših in da so jo takrat kasneje pa močneje posivi imenovali glivica, ledka, in se posuši. Nanjo se po- levka, levica, vitezovka, gosto prilepi zemlja, ki jo je zimnica. Bogata rastišča te težko očistiti, zato je najbo- gobe so zlasti na Goričkem. Ije, da kožico enostavno Na Gorenjskem je bolj po- olupimo. Lističi v trosovni- znana kot sivka, po nekate- ci so sprva beli, kasneje pa rih slovenskih krajih pa jo rahlo porumenijo. Bet je imenujejo tudi snežka in bele baive, enakomerno de- sirotica. Avtor prve sloven- bel in pogosto ukrivljen, ske knjige o gobah Ante Večji del beta je skrit Beg jo je leta 1923 poime- zemlji. Zgornji del beta no val tudi z imenom dišeča kmalu postane rumenkasto sivoglavka. zelenkast. Meso rahlo diši Pojavljati se začne v dni- po moki. Goba je užitna in gi polovici septembra in uporabna za pripravo vseh vztraja vse do močnejših vrst jedi, odlična pa je tudi nje, jo nekateri uvrščajo med strupene gobe, zmrzali. V milih zimah jo vložena v kisu. lahko najdemo še celo ja- Ker v istem obdobju ra- nuarja. Malo mraza ji ne stejo tudi nekatere druge vr-Škodi, saj je izredno Čvrsta ste strupenih in neužitnih goba. Našli jo bomo v boro- kolobamic, je treba biti pri vih gozdovih med resjem nabiranju previden. Zlasti in praprotjo ali pa v meša- nevarna je zamenjava s poni h gozdovih (smreka, gubno kolobamico (Tricho-hrast). Navadno raste vveČ- loma sciodes), ki ima sivka-jih skupinah, zato je Še po- ste lističe, in s pegasto kolo- sebej privlačna za gobarje, bamico (Tricholoma pardi- Ker za svojo rast potrebuje num), ki ima kosmičast klo-ob sebi živo drevo, jo uvr- buk. Obe sta strupeni. Pe- Zimska kolobamica (Tricholoma portentosum) 8hcun)e Nagrajenci na koncertu Na koncertih Avsenikovega zlatega abonmaja sodeluje tudi Gorenjski glas. O njem bomo Se naprej pisali, pred vsakim koncertom pa naročnikom in bralcem skupaj z Avsenikovimi iz Begunj postavimo nagradno vprašanje. Med pravilnimi odgovori izžrebamo itiri vstopnice za koncert. Na petkovem Rudanovem koncertu so biie pri mizi Gorenjskega glasa Slavka jelene Iz Zgornjih Dup«lj, Anica Perne iz Podbrezij in Ivanka Smid ter Anka Rolih iz Škofje Loke. Vse so kot dolgoletne oboževalke Avseniko-ve glasbe uživale na koncertu, doma pa imajo kar iepo zbirkoAvsenikovih ploič. Anico Perne na klice po mobilnem telefonu opozarja znamenita Avsenikova Na Golici. Vesele Corenjke upajo, da jim bo sreča naklonjena tudi na prihod* njih žrebanjih. K. Od leve: Anica Perne, Slavka jelene, Ivanka Smid in Anka Rolih «A } ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE - PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/!) KL uez »OKL / OSM šom ?«ilO'.a£MW(3 C I* U'ÙfiWti 171107' sv duh 9»t,l0ka 90,1107, tOQf> 3AVSiCk JESENICE U '10^: CKy«; POOAECA », MMOĆ^ 013 07, QUICK Mi. Pf€DUOST POUMMlèK LOKO IQ >1swOrtA-nwKt, XCAOSKA Tn2>2 i@ ti or. "fiosf. jakSic^a 1. üi^uuu ?i 11■0^ hwuSi^ POoeREZiE m ridKiA 16 ti 07, 13 ti iOUMS''! KOüUtEK TUÙAJEVA17, KJVViJ 1J tT C7, LAfiJìNSKA^r. NCM: hlESTO I31t07, J01 ZQ BITKJE'33 V ÌAfirO» » 1 ? JUflCsC & CO. POSI CON* A 4S, éeMLfì 2^110', KATBPINA CEQfM), VIRUASE 163, ^ LOM 19 <1C^. J VU4I0U, KOflCàM KA OOfU 81?C7: n &C0. H, VERO«» 22. JESENICE 19.11 07, mOSSN COM, SP, CIJPUB 0. OUPUE 131107 PSHCmdMKUä«». BECmjE S«, EIäJK£ Il 11 W. AOMMA05rOnAR,CMK«AjrVA23C,Bl£D ?81107. Sl90 Q, W^hEIUflO lAS iSft SK LOKA N II 07, STEEUNG, PAJERf/A 7, SotCUfl lè II07, CMKAAjFVA 3, UUeUVit DMI&i flASOflàE'! BfVTÜF 1213, KRAHJ 161107: ^OG^LUHMC 9. KH ^^ pqu me&tfua ?0,11 o;. r\JÌ. C ŽČLELIAJČV 4 d, j€SEhiC£ OeOCLMMN iei>07: KiAD^ 2F), npUSTflUSM 2 KM SiyHJA ?3i1Q7. COEJASK LOKA, KOACgVA80.ŽK LOKK UĆAR 141107, mvtC NCMt. ALPSKA «3, JSCS VARHOSTMK «3,1(07; me 78, CfFIKLlS «OZHIK LIMW «OT. voak 1011TKI E:VJQERSCK. ZQ BUKIE 97,2AB^KA UVAftSKJ HOKJ« 231> 07, TnENKWiUCP, 1£S»CiSAOA g E. UUGIJW 13 11 07; &tVAIttES, iKfAXOSi^J^S. KIWU 24.11,07, STmiWl. PAJEFUEW 7. št^'ĆUF oeiKKDvn ie.l1 07. A3R0M£K«MK/k MRA?T£6?A, KRViJ 1 r 11 07. tSKAt MiS UU9UWSKA 24 A. KAÉMJ 1611 07, n^CnARSPl imuSTPUSA 2, aps 241107, UXlif KMC. POSLCONAA 41. SNCUR 13 ir 07; SAVATIHES, SKQfJEIO&U 6, KRAHJ sntuoAD 131107. SAVA T1R£S, ^»WJEIÜSKA 6, KRATil VARti£C M 07, äiOKA. HRe I. PflEDOVOfl 191107 SAVA TKEŠ drORlElMKAft KAtM STROJNK S »2 07. eawi (EPIN, SMM£V0 rMS 24.äENCuR 2B11 07. PeiAL PEtNK STTW«LI 31, KWLO ENFK, STFOJHIK LOKA STSOJMr UEKAMIK >$ 1107. KAiWJ a/TOMEFAhft i 1?C7, CWCK I«, mCMOSf 22, HXJA#1£ tiAD SK lOko FlHOMEhUNIK EL£)CT1)IILAB FMEKETIK 1107, »FUVKO ueaMC, SAiOO 12.G0UW (krat. glfmtthkar 20II07, JgLCVKA KKACfUA $3. SK, LCM ELEKTROMEHaWK 101107, ELiW,deäUNjg ilVIUA ?dl107.001MSK LOU, KJCACeWn, LCM FRtZER 26,1107; hutffì huaua, ii, äfh 201107 GLWCURm,{jUVNITBG 13,KRi«J l9ii07:KUAAjeWO.T VCAMAJA 4 KRAKJ 81207 LENARTPlRC,S ZAHiVUK40.KRUMJ 161107, scuen trZa^ ne. uubuma TESAP UI1J37; SCP TEHW. STARA C SK LCM 131107, ÜJIJD9(0V)C, 2G ePUK i2e,CSl«ÜJE ZIM m)07,$«MOVA M VAOMCSH t KAtlD 14II07, SOP TENKK, STARA C ISK lOU VOZNIK AVT1>tf04ANK 2BII07. SCOHKA^ rfKO. H.KfUNj V02NIK U 11 07: SGP Tü«iK. 5rARA C 2, S" LCKK ^3,110/. VOSA. smlJ2^c KMHI ŽIČVCARSKI STB&INIK ?01197, vt»el ukmc e gck j62ek} PRQDjUALEC U ,1107. LfTAU&» ». UUdUWA 1611 07: STI TRENO. TOVAMSKA 2. U^liM » 1107: TUŠ, C 2&ÌZAW 4 a, jeSčNCE 201107. UWA PflEKfWJsj, rrrow JESENtCS 131107, MEGA fACTOfTV OOTlfT, S ŽAOdflJA 71, kRIRi 21? 07. R. NEŽA. KP02W1 KUKAA K110?. iWEST, ZC GRNIK130 A, BRNIK 2iiiOT:/WASS:r,OOLNK$3,OOU«K 16 >107 jcz saoo. prčdosue 39. kabnj 16 h ,07; os oaeho^ 2«savska s9 c, «àiis 201107. s8 jescmcs, tttcm112. jesswcc NATAKAR 2ini;7.mASSV,dOlNiK83 OOLNM ADUWISTRATW i9ii07.mcKr(Mvic.6ft<)D76,c£najs SRfT]NJAfOKL CZOOR. 1^1107. 1AA6EHT JCMClNPAffT^R SAVSK« KJWU :0 11 07. AOeCCO H 0 WW^EVA i&6, U • (FWJCE ai207:A7CC 1611 07. KOnotKA la.TTClC 291107, SiBO C. «FUevO i24.SK 16 11 07; ViiJ^NOST OORErilSKA BLEtV^lSOW 20, KWU ?11107;VCNEMSHOP.ZC JEZERSKO B2.^3 JEZERSKO L£SAASKj TEIH, •811 07; JELOVICA. HRIB l, PflEDCSOR ?3II07; &VC^lA,>,i VAQNOVA t KftVU $reOJM TEH, 2911,07. rfSMNUCX. BOCttAAT », POOUm 2« 11 07, LOGi^ TRACIE, P03L CONA A 41. ŠENČUR ?31107, PfTALPECW, STfìlHNjjl. NAKÜ) h 1307, OCCX IN2 . WEQUOST 22. POUANS NAO lcko » II er, sxi ccMmoL po2enk io, ceokue 1?I?07,3« KtfftittVA76.SK LDKA KSVUSKirtH, 10,11 0', ISKRA ISD • ^«iVANIKA. ShVSKA lOKA 4, FARMACDTTSfU TIH 1311,97, UEOtSAN, K]OPBČ$iM I KAW CeCdPUlTCM, IM107,/l£ACrA tK LOW. Htf WiS. », SK LOKA CAAOOENIOEIOVOOJA 14ll07;$0PTWIM,$TimC GRAOeENI TĐ1. 2:311 07,SWINGIM7,M VAONOVA1,KAVU 2011 07,VGP.W VADNCM&,KRMU TRG, PO$LOVO&Jé 90ri0? UAMBA,mSERMOvA 13, K{>U£PClALJ4t TV H, 29h07,B)ONaVASK)(,mC$im'<3A JESENK2 16,11 or PflOMO • veuA. HAMJSM 4 ACOVUCA TTH KUIitfiSTVA te 11 N.JìzePtc, m&wsuE so, KRAKJ TIti STHEŽK f611.07, JC: 8RG0 mEC03UE 36, KRAKI EKOMOMSKlTtH 23II07; HéNWl. POCMR! KCHtm 1311.07. KAVUSKI V«TCl, S ŽAGAFU* 10, KWJ 1311 07. MONSUN, POSI CC*a A 29. ^MCUR (6.11 07, t«jO>TEAM AMBROŽ PQD KRVAVCtU 91 CEMJE SREDNJA STTtOK. AU SPL CZOOR 131107; «OfUTlC SLOVENCA LIU3LIANSK&9A KO- i91107, CStoCk LKAOWSKA 12f, TR2M ?C II07,11A>M KRMU M TESLE i,KRi>.\J rS 1107. &AUVE. 4 LLSLiASA 231107; HENNlil>4 POONART 33, PCCNtfTr n 1 ' 0': \M*00. ROJCEVA 1^, ULSUMA 2311 or, Ptf WiAKÉTINQ, NAkàKA 21. LESCE »811 07. PA I CO, H VlflCW)W2?, JtSfMCe 2ili07,VE7CAk9j 12 GOtNlK IN2, OAA09ENISTVA 231107, SWING INT, M VAQN0VA1 >9WOQ.,HtfN£A)&C MAS 1» SK LCKt VI&H STROIT IZO&R, 013.07. ACkkCTA ^ [ßM. H^fHiRXA) WS ». SK LOKA UHIV OIPLIN^ STTtOJNlärVA 1611,07, RIAOMM INOUSTPUSKA 2,2/9 01PL INŽ. STROJNIŠTVA 16'10/. KuoM zm iNoumiSKA ? zn UNCV OWL EKONOWST 1311 07. HOTIL BCHiNJ n CAMP. RiBOV LA2 fiOH CHPL EKONOMIST ??iie7 SATCCtnnouPoJrHK to UFIKÜE M MEDICINE W))Ot ZD KAMI. QCftPO^^mKA lO KIWO » OENTALNf MEDICINE lcht üf. QZS. ZD ŠK LOKA SiAAA & 10, S« LOKA UNhr. SOC. HtAùOQ teil D7. VZGOJNI ZAVOD KWU ŠEUPETtRSKA S. KAMJ ^«OKOSOLSnOK. ^ZOBR. it fi Q^ «no uiK9. no pwSifiNOvf «nok Pr«$u IMII tt^è^rvie M Markih Z^od4 RSuzdpcrftovAftj^ZA^aii pomMlufiJft proitora niio M^lt^r« m. P7«y toM T^fèdl »^M^OI^ IwUofnopcfoie.Idlfeì mti^^Mo MxtaJalcj IMku dcMiifiiii.id^Mvm ditovA^lftiilnto, ^i^Vio tn^ rt^ In mmbiti)! zaNtM). itfrtUni in mvf «nsogtMh Oeskah obmoinih iifBdov idtffto me*; ^na sinnl Zaw^è KS ra trtfce^nufjomo, da to moolWi» napM nI otijm fftMOĆ«. MojeDelo.com - ^ izber) mihodmost MOjE DELO, spletni marketing, d.o.o. Preletarska 4, 1000 Ljubljana, Slovenija. T:01 520 58 19 VEČ INFORMACU IN ZAPOSLFTVENiH OGLASOV (300 • 500) NA; www.moiedelo.coTn. infoi&mojedeto.com Programer razvijalec aplikacij m/z (Ljubljana) Pričakujemo: dobro znanje programiranja ter izKuinle pn delu t podatkovnIrTìi bazami, samosl^nost m safnoinicl^ livnosi, znanje angleikega je^lkd* Nudimo: ć9lo v d • namićnem in prodornem trmu, primarno plačilo. Globus Madne International, d* o o., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 22. 11. 2007* Već na wwAr. moiedelo xom. v mizarski lakirnici (liear/pleskar/mizar) m/z (Mddvode) Zaposlimo dejavca za delo v rnizarski lakirnici. V upoitev padejo av^oličar oz. l^ar, pleaKar ali mizar z jzkusnjami v povrsinski obdekr/i l«sa. Pričaiedoiočen čas. HfT PPEL£S$, d< Os o., ŽJobe V 1215 Medvode, pnlave zbiramo do 5.12. 2007» Već na « mojedeloxom i Serviser računalniške op/eme m/2 (Kamnik) v podjetje Malifm Compuiers, d* o. o^ vabimo novega sodelavca z izkuinjami pri delu z raičunalnjkJ. Opravlja^ bi različne servisfia dela na terer>u in v delavnici. Delo bo za* jemalo: deh? na področju sen/oiranja In proizvodnje raću* nainiékih sistemov, delo na področju tehnične podpore In adminlalr^clje strežnikov In komunikacljskiti aialemov* Pričakujemo; srednjo ali vièjo izobrazbo, samoslojnosl pri delu, MAITJM Compters, d. o. o., Kamniška šmarca, ^241 Kamnik, prijave zbiramo do 6. 12. 2007. Vec na Mrww.moiedek>.corr. Voznik kombija ^ dostava blaga m/ž {Ljubljana ^ Slovenija) ii^o zanesJjrii« osebo za dostavo ććstL ne opreme strankam v Sloveniji. Nudimo vpeljavo v delo, ter dobre pogoje za delo vključno s prevoznim sredab/om, Bent Excellent, d. o. o., Oragomelj 82,1230 Domžale, prijave zbiramo do t2i 2007^ Već na www^mojeddoicom. Komercialisl na terenu m/z (S{ov«n!ja s fokiiaom na Štajerski aH Dolenjski) Iščemo Komerc^aJista za pnMajo na terenu in za vzdrževanje posJovnih odniaeov s strankami. Nudimo Izobraževanje 9 poslu, vpeij9v9 v ter dobre posoje » delo vWjuöno s prevoznim sredstvom. Bent Excellent, d*o*o*.0r«gorp9lj €2,12d00omzale, prijave zbiramodo 8. t2.2007. Ve6na www*moJedelo*co/Ti * Skladiičnik in/2 (Ljubljane) 9 ielle delati vpodjelju^ kj v Sloveniji zastopa najprestižnejše svetovne blagovne znamk« KozmeHònIh izdelkov visokega cenovnega lazreda? Če obvladate delo z r^unalnikom, ste natančni, prlpravl^nl na učenje, samolniciatKrH, odgovomi, imate vozniški izpit a viličarja {nI nujno) In ustrezne òekMie lz} je, vabljeni, da nam pošljete vaso prijavo* Promanda, d* o. o., Legalova ulica 2h, 1000 ljubijana, prijave zbiramo do 9. 12^ 2007» Već nđ vAw^»mojedelo»com» Video montazer m/ž (Školja Loka) Pričakujerio V. - VIL stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, znanje racurtaJniskih progra/rov; Adobe Pholostiop, Adobe Premiere^ Corel drav/, sarriostojnoet, ambicioznost In iznsj-dijivosli vozniški izpil Kategorije B. Nudimo redno po^itev^ polni deiavnrk, urejene delovne razmere m priletno delovno okolje* Loka TV, d. o. o.. Kapucinski Irg 9, 4220 škofja Loka^ prfjave zbiramo do IV 2007. Vec na www. mojedeioxom. Negovdiec m/2 (Kranj) Dom upokojencev Kranj zaposli za določen òas, z moznoe-tjo podaljšanja pogodbe o zaposlitvi, već negovaicen/ne* govalk na domu • terensko delo na otmočju Mesine občine K/anj, obclrte Naklo in občine Šenčur. Dom upokojencev Kranj, Cesta 1. n^aja 59, 4000 Kr^j, prijave zbiramo do 28.11. 2007 Vec na www.moiedeio.com. Prodajnil< logističnih storitev m/ž <8rnik) Zaradi širitve poslovanja po območju celotne Slovenije, v svoj krog vabimo pn^dajniks logističnih storitev s Vi stopnjo strokovne izobrazbe prometne aH ekonomske smeri, m izkušnjami na področju trženja, pozrravanlem ky procesov. zr>anjem angleškega m ka ter MS Office programov. Kuehne^nagel, Globalni lo* gistićni sen/is, d. o. o.. Zgornji Brnik 130a. 4210 Bmrk-aerodrom, prijave zbiramo do 2g, 11. 2007* Več na www,mo^edeloxom. Orodjar m/ž (Jesenice, ICranj) zbran bo opravljaj dela na področju obdelave kovinskih izdelkov. Nudimo: dolgoročno zaposlitev, osebni n strokoviM razvoj, z možnostjo izobraževanja In dodatnega ia, dodatno zdravstveno in zavarovanje^ regres za fetn dopust n ^oz^nicoi H dna Ro- tomatika, d* o* o«, Spodnja Kanomlja 23. 5281 Spodnja rja, pnjave zbiramo do 29» 11» 2007. Vec ra www.mo- .oom Previjalec « sukalec (m/ž) (Škofja Loka) jaii boste delo v proizvodnji na n sukanih strojiti Delo je dvoizmensko^ prehrana le orga-nizirara, prevozne stroike povrnemo 60%. Zaposirtevje za doJočen čas z možnostjo podaljšania. Vse, ki ei žeit(e rvedeti vec Intormacu, vabimo, da nas pokličete po tele* fonu 04/511 1180* Gorenjska predilnica, d* d.. Kidričeva c, 75,4220 Školja Loka, pnjave zbiramo do 3. 12* 2007. Več na y^ww,mojede(oxom* Hahra » kaksvom aH mandlfl * $lodek prigrizek h kovi^ cdji^ oli kot vm«sni prigrlzak * No makedonski noan -400g EKIDAKOUsi I É m ft i* M ^ € 4,9$/ Poliki a airam/kremnliii nod^vom * Okrogli k&locki 12 te^to, polnjeni s kremo olS pop'oni in tirorn, aq lurt^lii način'Po Iradieionolnam receptu« z bogotìm nadevom in hrustliovim festem »dSO g f V e'.-. iS- • "Si L i 2,93/kQ 1 XQÌ»3 pri *4I«bw pevpwgvwjB i« ywl ^ ra^^ v koMi ofaläii* M SÌ6 » sMebM. Vte ai» n bm ManiHvA ilwiwby de rgpro Je» Udi dOftO. Ic.d. www.lidLsi VfSA Maestro 1 6 REPORTAŽA infi>@g-gta5.si GOREN)SKl GLAS torek, n, novembra 2007 V muzeju Madame Tussaud's smo se lahko slikali s slavnimi • tudi s Tino Turnir. Ogled hokejske tekme v Madison Square Gardnu je bilo za nas, Gorenjce, lepo doživetje. Čeprav nismo navijali za Jesenice, ampak za New York Rangerse. Mesto New York živi podnevi in ponoči. CG UZLETI J 1. 12. 2O07 MIKLAVZKVANJB V RUDNIKU SOLI IN SALZBURG Program: odhod avtobusa ob 6. uri iz Kranja. Obisk rudnika sol in ogled slanega jezera v rudniku. Otroci bodo veseli srečanja z Miklavžem, ki jih bo tudi oh>darfl. V Salzbu rgu si bomo ogledali staro mestno jedro s Čudovitim božičnim sejr^om. Predviden prihod domov do 2;. ure. Cena: samo 30 EUR, NAPOVEDUJEMO: PRAZNIČNI GRAZ . 15. 12. 7007 cena: 25 EUR. . popust Prijave Agencija Ur<{a potei: 04/2)5 8420,041/242 773 aH Oor«ni$lri po tei.: 04/20142 41. G ore niski,Glas Mesto številnih Nekateri se v New York zaljubijo na prvi pogled, drugi ga zasovražijo že, ko prvič stopijo na hrupne ulice Manhattna. Nekateri ga obiščejo enkrat in ne vidijo več vzroka, da bi se vrnili, drugi ostanejo in uživajo v vsem, kar ponuja. Vi LMA STANOVN I K ćev po mestu zastane dih in Med znamenitostmi New nam, Ločanom, New York ni ............................................................................Še danes se ob gradbišču zbi- Yorka, ki jih je vredno pogle- "zlezel pod kožo". Res smo Skoraj ga ni bilo, ki nam ra množica ljudi iz vsega sve- dati, je zagotovo tudi Brook- videli veliko posebnih stvari, pred potjo v New York ne bi ta, ki nato v bližnji kapeli sv. lynski most, pa kitajska četrt, se skoraj izgubÜi v največji postregel s kakžnim od zani- Pavla prižigajo sveče, obisku« Rockefeilerjev center, pa tudi blagovnici na svetu Macy's, mivih podatkov. Tisti, ki so jejo maše ter puščajo zapise Številni muzeji, ki jih mesto bili navdušeni nad ogledom tam že bili. so svetovali, kaj in spominke. premore več kot tristo. Nekaj hokejske tekme domačih vse si je treba ogledati, tisti. In čeprav svetovno znanih posebnega je tudi nedeljska Rangersov in Philadelphie ki so o njem le brali ali sliSa- dvojčkov, s kai 110 nadstrop- maša v Harlemu, pa sprehod flayers v Madison Square li, pa, kaj je tisto, kar bi mo- ji. iz katerih je bil menda ču- po Centralnem parku, kjer gardnu ter občudovali pri-ralo v velikem mestu zani- dovit pogled po vsej okolici, se domačini in obiskovalci jaznost domačinov» ki so ti mati prav vsako gar. ni več, priložnosti za ogled oddahnejo od betona, {qer te- bili pripravljeni pomagati na Da je mesto res ogromno, mesta z v nebo segajočih čejo, kolesarijo, kamor pripe- vsakem koraku, od podzem- sem si predstavljala, saj okoli stolpnic ne manjka. Med nji- Ijejo pse, pridejo na piknik in ne železnice do iskanja spo- osem milijonov prebivalcev v mi je zagotovo najbolj obis- zabavo. V zgradbah in hote- minkov, pa tudi pri sveto- njem pač mora kaj poMi. kan najslavnejši nebotičnik lih ob parku lahko živijo vanju kje in kaj pojesti. Toda Tudi to, da je v New Yorku na svetu, Empire State Buil- zgolj naj premožnejši, saj so po tednu dni smo se radi vr- veliko zanimivih stavb, gale- ding, ki ga poznamo tudi iz cene stanovanj in najemnin nili domov in ne vem, zakaj rij, muzejev in vsega druge- številnih filmov. Nebotičnik izjemno visoke. Zanimivo pa sem na poti prek Atlantika bilo jasno že po li- ima kar 102 nadstropji, visok je, da so stanovanja dražja v premišljevala o amerišk^rn je 381 metrov {dvojčka sla v višjih nadstropjih, saj je od turistu, ki mi je pred časom katerem ni manjkalo nasve- višino merila 411,5 metra), tam lepši pogled, pa tudi v Bohinju na vprašanje, kaj ga, mj stanju prvega priročnika, v tov, kaj vse si je vredno po- Čudovit razgled, do koder hrupa je mani. naj si ogledam v Ameriki, gledati. Na vsak način precej nam seže oko, je zlasti zve- Prav hrup, nenehno zavi- dejai: "Le kaj bi hodila več, kot smo zmogli v zgolj čer, ko mesto zaživi v števil- janje siren in množice na ce- Ameriko, saj imate v Slove- nih lučeh. stah so najbrž vzrok, da vsaj niji vse lepote sveta?!" enem tednu ... Čeprav bi bila mogoče udob- nejša vožnja s helikopterjem (na turo nad mestom te popelje za u9 dolarjev), smo se odloČili za krožno vožnjo na strehi avtobusa, s katerega lahko izstopiš oa kateri koli postaji* in si vmes od blizu ogledaš, kar te zanima. Nas je zarmnal izlet z ladjo do Kipa svobode in vmes postanek na otoku EUis, prek katerega so v Ameriko z ladjami z vseh koncev sveta prihajali priseljenci. Prav tako nismo mogli, da si ne bi ogledali pogorišča (in sedaj gradbišča), na katerem sta stali stolpnici Svetovnega trgovinskega centra (WTC). Prav zanimivo je^ da le nekaj metrov proč še vedno stojijo visoke stolpnice in da večina od sosednjih zgradb sploh ni bila poškodo-vaiiih, saj sta se stolpnid podrli skorajda sami vase. O diievu tragedije, ii. septem- Glavni na newyorških ulicah so taksiji, kljub gneči je promet dobro urejen, saj so ceste bru 2001, vsakemu od vodi- večinoma enosmerne. Na mestUf kjer sta stala slavna dvojčka, je sedaj delovlšče, Kip svobode je ena največkrat fotografiranih znamenitosti novi zgradbi pa naj bi končali leta 2010. New Yorka. GORENJSKI GIAS torek, 13. novembra 2007 EKONOMIJ A sUfan .zargi @g-glas.si 17 Alpetourju manjka šoferjev Čeprav ne širijo transportne dejavnosti, kaže, da bodo morali kader iskati v tujini. Gradijo največji logistično-distribucijski center na Gorenjskem. Štefan ŽAKG Skofja Loka * Na zemljišču nekdanjega Gradisa, kasneje Egoless rasteio nova skladišča. V škofieloškem Alpetourju Špedicija in transport, ki je v lasti in Član Skupine Via-tor&Vektor, so se odloČili zgraditi logistično-distribucijski center, s čimer bodo lahko svoje storitve nadgradi* li v smeri špedicije. O tem smo se pogovarjali z direk- tonem Bojanom Novakom. Za panogo cestnega tranS' porla je mogoče reči, da je v dokaj burnem razvoju. Kako temu sledite v AJpetourju? "V zadnjih letih so naša pri2adevanja usmerjena v izboljševanje delovnih razmer v podjetju in uresničevanje strategije preoblikovanja iz klasične transportne družbe Bojan Novak v Spedite rs ko. Strategijo Alpe^our je del skupine Viator & Vektor, saj so tudi vaši lastniki. Kakšen je njihov vpliv? "Strategija naše družbe je seveda podrejena strategiji skupine in večinskega lastnika. Imamo skupen strateški nastop na trgu, upravljanje pa je sistemsko urejeno. Sodelovanje je dobro, ustvarjeni dobičelc je namenjen za investiranje v družbi, torej v razvoj. Alpetour tako lahko povprečno letno investira okoli štiri milijone evrov in smo verjetno ena izmed najbolj investici j sko intenzivnih družb. JI Vaša tretja dejavnost je opravljanje avto m eha ničnih storitev. Kako jo razvi- jate? "Mislim, da smo dobro razvili servisiranje tovornih vozil, saj smo izpolnili vse uresničujemo z gradnjo skia- končanjem investicije se bo šaino Še reševati v okviru Slo- pogoje in standarde, ki jih dišča, ki je osnovni pogoj za prihodek iz skladiščno-dis- vertdje, vendar prihaja čas, ko zahtevajo proizvajalci Mer- špeditersko dejavnost. tribuiivne dejavnosti Že v pri- bomo morali po nove šofer- cedes, MAM in Iveco. Gre za Že pred leti smo kupQi šti- hodnjem letu povečal za tri- ske moči tudi v tujino." ri tisoč kvadratnih metrov krat, Center, katerega inve- tehnološko zelo razvita vozila in temu ustrezno smo se skladiščnih prostorov na sticijska vrednost je ocenjena Kakšen je položaj na trgu? opremili in usposobili kader. Trati, kasneje od Egolesa kupili še dvajset tisoč kvadrat- na pet milijonov evrov, bo končan v marcu 2008. Po- Očatno je, da je zelo močna Servisne delavnice smo do- pobuda manjših privatni- gradili tudi s pnevmo cen- nih metrov in letos začeli lovico investicije smo zagoto- kov, prihajajo tuji špediterji trom za tovorni in osebni graditi največji logistično- vili iz lastnih sredstev, za po- in prevozniki. Na drugi program, avtopralnico za distribucijski center na Go- lovico pa najeli ugodne doU strani rastoča gospodarska osebni in tovorni program renjskem. Gre za skladišče s štiri tisoč kvadratnimi metri goročne kredite. aktivnost zagotovo povečuje ter stezami za tehnične pre-potrebe po transportu, vsaj glede vozil. Ponudba storitev in 1200 kvadratnih metrov Širite tudi transportne naše železnice pa so temu je tako zaokrožena." poslovnih prostorov, name« zmc^jivosti? njenih predvsem dejavnosti II Pri transportnih zmoglji- vedno manj kos. "Zahteve partneriev po lo- Z vstopom Slovenije v EU so Špedicije. Stiri tisoč kvadrat- vostih števila vozil ne pove- gističnih storitvah se dnevno se poenostavili oziroma celo nih metrov bo namenjenih logistiki, tu bo 5300 paletnih mest in vsa pripadajoča infrastruktura." čujemo - ostajamo pri približno stotih enotah ia nada- povečujejo in zaostrujejo, odpadli mn(^ carinski po-Železnica pod nobenim po- stopki, ki so bili nekdaj po- Ijujemo politiko sprotnega gojem temu ne more slediti- membno opravilo v okviru obnavljanja in posodabljanja Zgovoren je podatek, da je v voznega parka. 2 lastnimi Evropi čakalna doba za nova špedidje. Se vam to pozna? "Carinskih formalnosti Vendar vse to na domaČem vozili pokrivamo prevoz bla- vozila več kot eno leto, kar je nismo nikdar enačili s špe- dvorišču verjetno ni dovolj? ga v zahodno in srednjo Ev- posledica povečevanja pro- dicijsko dejavnostjo. Vedno "Leto 2007 je bilo tudi leto, r0p)0, vse druge destinacije v meta, novih ekološki zahtev smo jo obravnavali le kot ki smo ga izkoristili za do- jugovzhodni in vzhodni Ev- in posodabljanja transport- nujno dopolnilno opravilo raditev platform po vsej Ev- ropi pa s kooperanti, ki jih nih zmogljivosti v novih čla- za potrebe lastnega trans- ropi, vključno Grčijo in Tur- imamo že prek štiristo. Pov- nicah EU. Prometni politiki porta in partnerjev. Zmanj» Čijo. Z vsemi partnerji ima- prečna starost naših vozil je selitve prevozov na železni- šanje teh storitev z vstopom mo sklenjene pogodbe za vse tri leta in pol, povprečno pre- co v kratkem času ne verja- Slovenije v EU nam ni dela- zbimiške linije na vseh desti- vozijo 150 tisoč kilometrov mem. Tuja konkurenca je lo težav, saj smo se v prete- nadjah. vse je tudi kadrovsko na leto. Glavni problem pri bila in je izziv, čas pa je po- klosti pravilno odločili, da pokrito. Logistični center bo tem je, tako pri nas kot laMo kazal, da je rtaša družba s nismo postavljali svojih pi- opremljen v skladu z vsemi rečem v vsej EU, pomanjka- svojo storitvijo na evropski evropskimi standardi. Z do- nje kadra. Za zdaj to posku- ravni." sarn na mejnih prehodih. Nadomestitev iščemo v kon-tejnerskemu, ladijskemu in letalskemu prometu, kjer se pretok blaga iz tretjih držav povečuje. " Pred dvema letoma ste upravo in celotne službe preselili iz svojega stolpiča na Kapucinskem trgu na Trato. Kaj nameravate s tem objektom poleg že propadajočega nekdanjega hotela? "Čakamo na boljše čase. Razmere v Škofji Loki niso naklonjene razširitvi gospodarske dejavnosti niti domaČim družbam niti investitor- jem, zato bomo z odločitvijo o usodi kompleksa počakali." Kran) Troha prevzel krmilo Gorenjskega tiska Nadzorniki družbe Gorenjski tisk so na petkovi redni seji sprejeli odstopno izjavo, ki jo je podala predsednica uprave Kristina Kobal. Za novega predsednika uprave so Imenovali Aleksandra Trohe, ki je hkrati (bil) tudi direktor škofjeloškega EGP. Na isti seji so nadzorniki obravnavali nakup EGP po pogodbi z odložnimi pogoji, po kateri bodo pridobili 98,16 odstotka osnovnega kapitala. Nova uprava ocenjuje, kot je zapisano na spletni strani Ljubljar^ske borze, da bodo odložni pogoji realizirani v prihodnjih dveh mesecih. Naj ob tern spomnimo, da je bila 77'odstotna lastnica družbe Gorenjski tisk • družba Primož Trubar pred kratkim dokapitalizirana. Osnovni kapital so s >o-odstotnIm vložkom Mohorja Satlerja in z 20-odstotnim vložkom EGP podvojili. Zapisano po domaČe, ECP in Satler sta z d o kapi tal i zaci j o pridobila polovični delež v največjem lastniku Gorenjskega tiska in skupno obvladata (Satler naj bi stal za EGP-jem) 38,5 odstotka družbe. Pred tem je imel EGP že v lasti 12,6 odstotka delnic Gorenjskega tiska, kar skupaj pomeni Čez 51 odstotkov kranjskega tiskarja. 8. 8. škof)a Loka Antor> Papež član upravriega odbora TCC Iz največje škofjeloške družbe TCG Unitech LTH so sporočil», da se bo predsednik uprave Anton Papež pridružil upravnemu odboru skupine TCG (Trident Commponents Group), v lasti katerega je tudi podjetje, ki ga vodi. TCC je eden izmed vodilnih evropskih proizvajalcev komponent in modulov iz aluminija in magnezija z več kot 3.300 zaposlenimi. V TCG Urltech LTH, ki ga Anton Papež vodi deseto leto, je zaposlenih i.Soo delavcev in ima tovarno v Škofji Loki ter Ljubljani In obrate na HrvaŠkem in Makedoniji, zaupan pa mu je tudi razvoj novih tovarn v Rusiji in Indiji. Sicer ima koncem TCH še tovarne v Nemčiji in Avstriji, v začetku letošnjega leta pa je slovensk ekipe prevzel tudi vodenje financ in nabave za celo skupino. Anton Papež bo na ravni skupine TCG skrbel za koordinacijo prodaje, uvajanje novih projektov (kot je na primer selitev na novo lokacijo v Škofji Loki), še posebej pa se bo posvečal delu v Sloveniji, na Hrvaškem in v Makedoniji. Uprava TCC Unitech LTH se bo hkrati okrepila s četrtim članom Matjažem Gorju- pom, ki bo prevzel vodenje procesov. S. Ž. Naklo Gradbeni center Merkurja V Zadru Iz Merkurja so sporočili, da so v sredo prek hčerinskega podjetja Merkur International, d. o. o., Zagreb, odprli svoj prvi gradbeni center na Hrvaškem. Gradbeni center, ob katerem so zgradili tudi za Ui tisoČ kvadratnih metrov dodatnih skladišč* nih prostorov, ponuja kupcem kakovostne gradbene izdelke, lesni program, suhomontažne izdelke, elektro- in vodovodne inštalacije, sisteme za centralno ogrevanje, vijake, okovje, orodje, barve in lake ter seveda sodobne storitve in predstavlja vez med končnimi kupci, podjetji In obrtniki, saj na enem mestu znotraj obstoječega, a popolnoma preurejenega trgovskega centra v Zadru ponuja izdelke za gradnjo tako domaČim mojstrom In samograditeljem kot tudi profesionalcem. Š. Ž. Povsem novi knjigi v an^ščini, kiju lahko podarite sorodnikom, p rijatdjem ali gostom iz tiuine ki je večno Kran Kranj m Slovenija za mlade Turiste ^ftđ cena ene knjiga je EUR, za naročnike Gorenjskega gtoso le ^EVR. Knjigi odliicuje bogato slikovno gradivo in prijetno branje, pritožen formal in odJićen tisk. Obseg: barvnih strani in oviiek. Več o knjigah na; www.7akbd.si Prodira in naročiia : Cormjski gias, Bleiwiisova ccsto ^. Kranj; tel.: 04/2014241 ali c-pošla: narocninc(§>g-das.si. Gorenjski Glas Zü W3S hčieiinio čoi « I I é f i8 KMETIJSTVO cvcto.zaplotnik^g'glas.si GORENJSKI GLAS torek, 13. novembra 2007 Enega zavrnili, drugega še''brusijo // cvtto Zaplotnik d. Minister Iztok Jarc jih je v ..............................................................................sredo predstavil nevladnim Kranj • Parlamentarni odbor organizacijam, hkrati pa se za kmetijstvo, gozdantvo in je seznanil tudi z njihovimi prehrano je v sredo zavrnil pripombami. Največ razpra- spremembe zakona o kme- ve je bilo o ohranitvi obvez- tijsko gozdarski zbornici, kol nega oz. o možnosti uvedbe jih je predlagala poslanska prostovoljnega dan&tva, Na skupina Zares, in ocenil, da ministrstvu načeloma ne na- niso primerne za nadaljnjo sprotujejo prostovoljnemu obravnavo v državnem zbo- Članstvu, vendar poudarjajo, ru. V skupini Zaies se zavze- da bi v tem primeru morali majo za zvišanje meje za ob- prej o tem opraviti pogloblje- vezno članstvo s sedanjih 82 no široko razpravo in odgo- na 355 evrov katastrškega do- voriti na vprašanja, kdo bi hodka, s čimer bi se število potem zastopal interese đanov zbornice zmanjkalo s kmetijstva, gozdarstva in ri- 175 na 86 tisoč, dohodek od bištva, izvajal javne službe in Članarine pa za 800 tisoč ev- javna pooblastila ter svetoval rov. Poleg tega predlagajo» da pri pospeševanju gospodar-bi izvedli anketo, s katero bi nega in okolju prijaznega Člane zbornice povprašali o kmetovanja, gozdarstva in ritem, kakšno oi^anizaci j o po- bištva. Predstavniki nevlad-trebujejo, ali naj bi bilo Član- nih organizacij naj bi v krat-stvo v zbornici obvezno ali kem sporočili ministrstvu, prostovoljno in kakšne storit- ali se strinjajo s predlogom ve naj bi ponujala zbornica, ministrstva, po katerem bi Kot je znano, so na minis- višino katastrskega dohodka trstvu za kmetijstvo, gozdar- za obvezno Članstvo dv^nili stvo in prehrano tudi že pri- na 167 evrov, s čimer bi se pravili spremembe zakona o število članov zmanjšalo za kmetijsko gozdarski zborni- 35 odstotkov. Žirovnica Dobrodelna akdja slovenskih čebelarjev v čebelarski zvezi Slovenije so se odločili za dobrodelno akci-jo En dan med slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih. V okviru akcije bo 55 tisoč otfok dobilo v petek za zajtrk med, po^eg tega pa tudi zgibanko (z nagradno rgro), ki bo v sliki in besedi seznanila otroke in starše o pomenu Čebel za okolje in o koristnosti čebeljih pridelkov. Akcija poteka po vsej Sloveniji, med drugim tudi v občini Žirovnica, kjer se bosta v petek otrokom v vrtcu v Žirovnici pri čebelarskem zajtrku pridružila župan Leopold Pogačar in ravnatelj šole Valentin Sodja. C. Z. Ra dov g ica Predavanje o sivih čapljah Danes, v torek, ob pol osmih zvečer bo v knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici predavanje o sivih čapljah, Predavala bo Cvetka Marhold iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. C. Z. UJ Lil m DDREnJSMICLRS 5 i A( ^^SMA MAiCtV i ^ A PffllOC.» ÄPOÄT % Gorenjski Glas .7 v Zù WS ić 6ó let biižJtmO £ù% brez odločitve o klavnici v stečajnem postopku za Jeseniške mesnine tudi v petek ni bilo odločitve, nov narok bo 14. decembra. Stroški postopka naraščajo, objekt pa propada. Cveto Zaplotnik Kranj • Zgodbi 0 družbi I EM-Jeseniške mesnine Še ni videti konca. Po neuspešni prisilni poravnavi in uvedbi stečajnega postopka, v katerem so trikrat neuspešno poskušali prodati najvrednejše JEM-ovo premoženje» klavnico na Jesenicah, je Okrožno sodišče v Kranju sredi letošnjega januarja na predlog družbe Bala Bled začelo postopek prisilne poravnave v stečaju. Blejsko podjetje je namreč z odkupom deleža Hriba iz Franci Žunko, prokurist družbe Ham ham: "Ni naš cilj zavlačevanje stečajnega postopka, mi bi le radi dosegli boljše poplačilo upnikov." likvidacijska vrednost nepremičnine, na kateri temelji mnenje, ni realna. Njihova odvetnica Darja Erceg je sodišču predlagala, da naj izvedenec oceni realno vrednost nepremičnine v času prodaje, pri tem pa naj upošteva tudi to, da Občina Stečajni upravitelj Grega Erman: "Za nakup klavnice v stečajnem postopku ni bilo posebnega zanimanja. Konkretna je bila le ponudba Kovinar* ja Gradnje ST za nakup po ceni 437.500 evrov, od uvedbe postopka prisilne poravnave v stečajnem postopku pa imam glede prodaje zvezane roke." jesenilka klavnica čaka na razplet postopka prisilne . poravnave v stečaju, a zanesljivo v njej ne bodo veČ klali govedi, kot kaže arhivski posnetek. Dobja in Še nekaterih gorenjskih kmetijskih zadrug predlog upnika N orb erta Jesenice lahko uveljavlja predkupno pravico, da zemljišča ni možno razkosati na V petek je bil na kranj- veČ parcel in da vrednostne- postalo večinski lastnik Marcherja naroČilo izveden- skem okrožnem sodišču na- premičnine zmanjšujejo JEM-a in je sodišču predlo- cu Mihu Bakovniku, da izde- rok, na katerem naj bi odio- tudi bližnja železnica in žilo načrt poplačila upnikov, la Še primerjavo med popla- čali o Balinem predlogu za druga infrastruktura. Stečaj- ki naj bi ga upniki potrdili čilom upnikov po načrtu poplačilo upnikov oz. o ni upravitelj Grega Erman na avgustovskem naroku. Bale Bled in poplačilom v Ham hämo vem predlogu za jé ob tem ugotavljal, da fi- To se ni zgodilo, manjši up- primeru, Če bi v stečajnem ustavitev postopka prisilne nančni izvedenec za to nik Ham ham iz Ljubljane postopku prodali klavnico, poravnave v stečaju, vendar nima potrebnih znanj in je je ocenil, da je poplačilo na- Izvedenec je izračunal, da bi tokrat do odločitve še ni pri- predlagal, da naj oceno o vadnih upnikov, kot ga pred- bili navadni upniki ob pro- šlo. V družbi Bala Bled, ki vrednosti nepremičnine in laga Bala Bled, preskromno daji klavnice po ocenjeni lik- želi v nekdanji klavnici raz- o možnosti prodaje poda ce- in je predlagal ustavitev pri- vidacijski vrednosti 463 ti- vijati živilsko dejavnost, nilec. Sodišče bo razpisalo silnega postopka v stečaju, soč evrov poplačani več kot imajo na izvedensko mne- nov narok za 14. decembra. Sodišče je podej pridobilo lo-odstotno, po Balinem nje več pripomb, med dru- dodej pa bo pridobilo dodat- izvedensko mnenje in na predlogu pa 7,ž-odstotno. gim menijo, da ocenjena na izvedenska mnenja. let združenja Združenje turističnih kmetij Slovenije je s promocijsko dejavnostjo prispevalo k boljši zasedenosti kmetij in večjemu obisku podeželja. cvfto zaplotnik nik državnim ustanovam, Üm že podelila znake speda- ....................................... kmetijsko gozdarski zbomi- lizirane ponudbe. Dobro so- Kranj • Združenje je v sredo ci in Slovenski turistični delujejo tudi z združenji tu- pripravilo v Termah Zreče organizaciji. Preko zbornice rističnih kmetij na avstrij- slovesnost, s katero je počas- so pristojnim ministrstvom skem Koroškem in v tilo deset let obstoja in ■■ uspešnega delovanja. Kot je y sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo so ob navzočnosti kmetijskega popravili šest izdaj kataloga slovenskih turističnih ministra Iztoka Jarca in drugih gostov poudarila Vilma kmetij v petih jezikih, v prvem ie bilo 12.0 kmeti|. v le Topc^ek, ki vodi združenje tošnjem že 179. že vse od ustanovitve, je po- vezanost turističnih kmetij posredovali Številne predlo- Furlaniji-JuUjski krajini. V in sodelovanje s strokovnimi ge za izboljšanje predpisov, okviru projekta Počitnice ustanovami prava pot za ki urejajo turistično dejav- brez meja na kmetijah so učirJcovito promocijo in raz- nost na kmetiji. V sodelova- pripravili dve izdaji kataloga voj turizma na kmetijah. Združenje povezuje 310 tu- nju s kmetijsko svetovalno službo so za turistične kme- s predstavitvijo več kot štiristo turističnih kmetij vseh rističnih kmetij iz vse Slove- tije pripravili vrsto usposab- treh dežel v okviru projekta nije in je s promocijsko de- Ijanj. ICmetije spodbujajo, da Uživajmo brez meja pa so javnostjo občutno prispevalo svojo ponudbo prilagajajo izdali prospekt, v katerem so k boljši zasedenosti kmetij ciljnim skupinam gostov - predstavili najbolj zanimiva in k večjemu obisku sloven- družinam z otroki, kolesar- gastronomska doživetja od skega podeželja, postalo pa je tudi pomemben sogovor- jem, invalidom, letos je zbornica prvim šestindvajse- Gorenjske preko avstrijske Koroške do Prekmurja. Kran) Izbrati najlepše žival! Društvo gojiteljev malih Živali Kranj je minuli konec tedna pripravilo pri vrtnem centru Sloga v Kranju trinajsto gorenjsko razstavo pa-semsklh malih živali. Gojite- Ijl iz štirih gorenjskih društev • Kranj, Jesenice, Kam-nik-Domžale-Mengeš in Ljubljana - Moste Polje so predstavili 150 kuncev, i$o golobov in 140 perutnine različnih pasem in barv. Po oceni sodnikov je najlepšega kunca [težkega skoraj deset kilogramov) pripeljal na razstavo Franjo Burnik iz druStva Kamnik-Domžale-Mengel, najlepšega goloba janež Valter in najlepšo kokoš Gašper Bernik, oba iz kranjskega društva. Skupno so prvakom pasem in barv ter najboljšim kolekcijam podelili več kot devetdeset pokalov. Razstavo si je v treh dneh ogledalo blizu sedemsto ljudi, med njimi je . bilo največ otrok iz vrtcev, ki jih je društvo obvestilo o razstavi. C. Z. V II t G0RENISK1 GLAS torek, 15. novembra 2007 FIN i cveto,zaplotn ife ^e-glas.si 19 Dnevi slovenskih bančnikov Minister za finance Andrej Bajuk je na Dnevih slovenskih bančnikov predstavil predpise, s katerimi bodo prihodnje leto odpravili nekatere vrzeli v bančni zakonodaji. Cveto Zaplotnik alne makroekoiDoinske laz- ....................................... mere v Sloveniji. Kot je dejal, Predoslje • Združenje bank bo ministrstvo prihodnje leto Slovenije je v četrtek in petek pripravijo predpise» s kateri- pripravilo na Brdu tradicio« mi bo prevzelo dve pomemb- nalne Dneve slovenskih ni evropski direktivi, pri tem bančnikov, tokrat so potekali pa Ix> sedanji zakon o pbčil- pod naslovom Slovensko nem prometu nadomestilo z bančništvo v družbi bank, zakonom o plačilnih storit- članic Evropske gospodarske vah, ki bo med drugim zmanjšal stroške plačevanfa med državami. Ministrstvo in denarne unije (EMU). V petek se je srečanja udeležil tudi mirüster za finance dr. bo v okviru slovenskega Andrei Bajuk, ki je bančni- predsedovanja Svetu Evrop-kom predstavil predvidene ske unije sodelovalo pri iska- spremembe evropske nju evropskih rešitev glede nančne zakonodaje ter aktu- ureditve zajamčenih vlog, hi- Minister za finance dr. Andrej Bajuk med bančniki na Brdu potekamega kreditiranja, in- ster govoril o gospodarskih Profesor pravne fakultete Franjo Štiblar je predstavil vestidjskih skladov, fmanč- gibanjih in ukrepih ekonom- raziskavo. v kateri je primerjal delovanje domačih nih zavarovanj in finančne ske politike v državi, je dejal, bank z bankami v Evropski gospodarski in denarni stabünosti, pripravilo pa bo da jevisoka, 0,7-odstotDa ok- uniji (EMU). Raziskava je pokazala, da je slovensko ® slo^«nski spc^- tobrska inflacija v glavnem bujevalno-razvojni banki, posledica rasti cen hrane in bančništvo vstopilo v unijo kot manj razvito, vendar ^anka ne bo konkurira- naftnih derivatov. Vlada je v zaostaja za povprečjem držav manj kot celotno gospo ta obstoječim poslovnim zadn^h treh letih odhodke darstvo. Slovensko bančništvo je bolje razvito kol bankam, ampak bo pokrivala države znižala za skoraj tri portugalsko in enako kot grško, zaostaja pa za bančniš- tiste tržne vrzeli in tveganja, odstotne točke, s 46,5 na tvom ostalih desetih držav EMU. ^ ^^^^ 43.6 odstotka bruto družbe- in ne zmorejo. Ko je mini- nega proizvoda. SKB novo podobo Banka SKB je grafično podobo poenotila S skupino Societe Generale. cvcto ZaplotniK kov, stroški pa so bili nižji ..............................................................................za devet odstotkov. Na Kranj - Banka bo danes, v to- ugodne rezultate so vplivali rek, na Brdu gorenjskim tudi širitev sodelovanja z podjetjem in zasebnikom zavarovalnicami pri trženju predstavila novo celostno različnih zavarovanj ter rast grafično podobo, plačilni si- prihodkov od prodaje inve- stem SEPA, ki ga uvaia z sticijskih skladov Societe začetkom prihodnjega leta, Generale Asset Managein davčne prednosti lizinga ment (SGAM) in trgovanja kot ene od možnosti za fi« z vrednostnimi papirji. nanciranje investicij. Kot Banka ie ob skrajšanju sta povedala Cvetka Selšek imena SKB banka, d. d.» v in Andre-Marc Prudent, SKB. d. d, spremenila celos-predsednica in podpredsed- tno grafično podobo in se nik uprave SKB, na novi- poenotila s podobo skupine narski konferenci, je Skupi- Sodele Generale, katere de) na SKB, ki jo sestavljata je že od leta 2001 dalje. Za- banka SKB kot obvladujoča menjava vseh delov grafične družba in odvisno podjetje podobe bo potekala do pole- SKB Leasing, v prvih letoš- tja prihodnje leto, uvajanje njih devetih mesecih ustva- nove podobe pa bo sprem- rila 19,9 milijona evrov do- Ijal slogan Lepo vas je videti. bička po obdavčitvi ali za V okviru umestitve SKB v 4,6 milijona evrov več kot v primerljivem lanskem ob- skupino Societe Generale so med strankami SKB in dobju. Dobi ček po obda včit- korJcurenčnih bank izvedli vi je bil vižji za 30 odstot- raziskavo, ki je pokazala» da kov, čisti obrestni prihodki ljudje gledajo na banko SKB za 12 odstotkov, prihodki od kot na domačo, trdno ban-provizij za 7 odstotkov in ko, kj sodi med vodilne v obseg posojil za 18 odstot- Sloveniji. i 20 ZANIMIVOSTI t PISMA info@g-glas.si GORENJSKI GUS torek. 13. novembra 2007 Sončna elektrarna na Krvavcu Na Ambrožu pod Krvavcem obratuje sončna elektrarna, ki bo na leto v javno omrežje oddala približno pet tisoč kilovatnih ur elektrike. Simon Subic ■i Krvavec • Malo sončno oziroma fotovoltaično elektrarno so na pobočju Krvavca avgusta letos postavili seniorji, združeni v klubu yEplus, med njimi pa so naj^evilnej-Ö nekdanji zaposleni v Slovenija ceste. "Fotovoltaično elektrarno smo v prvi vtsti zgradili, ker želimo zanamcem ohraniti zdravo in prijazno naravo, poleg tega pa bodo take elektrarne na dolgi rok poslale tudi tilno zanimive," je pojasnil Slavko Ložar, predsednik kluba 7Eplu5, ki je odstopil svoje zemljišče ob vikendu na Ambrožu pod Kr- 'J: i vavcem za postavitev male Slavko Ložar pred fbtovotlalčnim kozolcem, sončni sončne elektrarne. "Lega na elektrarni na Kn/avcu Krvavcu je dobra, elektrarna praktično dela vse leto. od da. Maksimalna moč je bila sti. Izklop sončne elektrarne sončnega vzhoda do zahoda, 5.^88 W. je izveden prek tarifiiega od- tudi v dežju," je razložil. Sončna elektrarna je prav- klopnika, ki ščiti omrežje Gre za prvo elektrarno na zaprav fbtovoltaičiu kozolec, v pred preobremerutvijo. Po Lo-višini 1.100 metrov v Sloveni- katerega je vgrajenih 32 mo- žaijevih besedah je investicija v takSno elektrarno vredna ji, ki proizvedeno električno energijo pošilja v javno omrežje, se radi pohvalijo Čla- dulov na povrSini slabih 42 kvadratnih metrov. Modu]i so med pet in Šest tisoč evri na ol>enem tudi neposredna kri- kiJovat moä. ni kluba. "Njen pričakovani tina, preko žlebov pa tudi V Sloveniji sicer zgradijo letniizplen j e približno pet ti- jemajo meteorno vodo kot vsako leto več sončnih elek- soč kilovatnih ur, kolikor na tehnološko vodo. Odötavanje tram; leta 2005 je bilo tako primer na leto porabi eno po- električne energije je daljin- zgrajenih za 82 kW sončnih tratno a|i dve varčni gospo- sko prek analere telefonske elektrarn, naslednje leto pa že dinjstvi," je pojasnil Ložar. V linije in komunikatorja. V za 183 kW. Vseeno to je Še prvem mesecu (avgustu), ko sklop opreme sodi zaščita, ki zelo majhen prispevek; k am-je sončna elektrarna opravila je vgrajena v elektro omarico bicioznemu cilju, ki si ga je 389 obratnih ur, so tako v jav- Elektra Gorenjska. Ta sistem zastavila Evropska unija. Nano omrežje poslali 560 kWh, zašdte zagotavlja izpad napa- mreč, bi do leta 2050 iz sonč-pri tem pa so prihranili 331 ki- janja sončne elektrarne ob iz- nih elektrarn pridobivali vsaj logramov ogljikovega dioksi- padu javne omrežne napeto- petino dektrične eneraje. Poslovni sfstem Mercator. d.d.. Dunajska cesta 107, Ljubljana Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem nasiednji ioical: 1. Škofja Loka, Spodnji trg 4; 190.40 m^ • lokal za gostinsko dejavnost s hrano Vabimo vas, da pisnevlogenajkasnejedo torka. 20.11.2007 pošljete na naslov: Mercator, d.d.. Cesta na Okroglo 3. 4202 Naklo, Sektor dopolnilne trgovske storitve, z oznako »za najem lokala«. Mercator, d.d. si pridružuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov. Nekaj IZ nase polpretekle zgodovine mi nistcr, šef njegovega kabine- vojsko. Ko so v part izanih Uipaše iiueČi France Bučar. videli, da bodo morali iiveti od Slovenska morija je ne tatvine, so odiali in se skrivali samo relativno, tudi absolutno doma. Domobranci so se us-najveća v povojni Evropi. Re- tanovili šele leta 1943. Vaike lativnojö pa primerìjiva s po- straže pa že mnogo prej, ker so t^avezujem na pridigo in boji v Evropi v dvajsetem sto- feomuniyt; pobijali goloroko kritike, ki' so padle pred ne- k^u, kot so uničenje poldruge- ljudstvo, ki ni imelo drugega davnim na področjih, ki so ga milijona Armencev v začet- greha, kot da so se bali komu- bila med vojno priključena ku prve sv. vojne po Turkih, nizma. Mnogi so vedeli, kaj se nemškemu rajhu, oz. točneje likvidaàja veČ kot deset milijo- dogaja v Rusiji. • fc avstrijskim deželam Koro- nov Rusov po boljševistični re- Da so partizani od začetka ški in Štajerski. Podatki, ki so voluciji po nerusih (Lenin, ropali in kradli, vem iz lastne v sledečem v zelo zgoščeni ob- Trocky, Zinovjev, Buharin, izkušnje. Pa ni bilo nobenega liki nanizani, lahko cenjeni Rikov, Svrdlov, Kamienjev, Člana iz naše družine ne pri bralec najde: Bajt • Berma- Stejklov, Kalinin, Džerdžin- Nemcih ne pri belih. Imeli smo nov dosje, Shirer - The RIse ski, Berija, Stalin). In v drup za tiste Čase samo malo večjo svetovni vojni po Avstrijcih kmetijo. Počasi so se toliko d- Hitlerju, Eichmannu, Glo- vilizirali, da so hodili po hrano botscknigu, idr. Kot zanimi- podnevi. Pozimi pa smo kar Prebral bo, da seje Mihaj- vost bodi povedano, da je bil naprej imeli brigade. Loški lovic prvi v zasedeni Evropi Hitler eno Četrtino slovenske- odred ali kaj drugega na pre- and Fall o/ the Third Reick, Vauhnik • Memorien eines fAilitärattaches. uprl nemškemu rajhu, med- ga. eno četrtino semitskega in tem ko se je Titu Šlo le za le eno šestnajstino nemškega zimovanju. Ko so po kakem tednu bivanja med nami osebni položaj. Mikajlovicje rodu, kolektivno odgovornost izvedeli, da prihajajo Nema, prejel najvišje ameriško odli- pa so naprtili Nemcem, fci 50 so se umaknili drugam • mi pa kovanje, enako kot le še pošten narod, ne Avstrijcem, smo strahoma čakali, kaj bo z MacArthur. V obupnm boju ki so krivi prve in druge sv. nami. To seje ponavljalo vsa za obstanek ruskega naroda je «e, tridesetletne vojne in zme- leta vojne. Stalin zahteval od Tita, da so- de po razpadu Ji^slavije. Ko smo končno dočakali deluje z Mihajlcvičem, a Tito No, kako pa pri nas? Po od- svobodo, se je začela obvezna je to zahrbtno sabotiral. Ne govornih za slovenske morije oddaja. Od samo ene krave, gre pozabiti, da so Sta/in m so še vedno imenovani kraji in ki nam je ostala, smo morali njegovi maršali zmagali v tiaj' ulice. Še so njih spomeniki, oddati 78 kilogramov kuh- medtem ko za pobite ni spomenikov. Sodbe so bile in so v ve^i vojni doslej z odločilnimi bitkami: Možajsk, Stalingrad (Caricin Volgograd), Kursk. imenu ljudstva, medtem ko so Američani za- anega masla, ker ni bih hladilnikov, da hi dali vsaj surovega. Da sedemčlans- Pri vseh verah in kulturah ka družina to nujno rabila 'a pravilo: "Ne laži. ne kra- zase. mi ni treba poudarjati. Čeli z izkrcavanjem v Normandiji Šeiejulija 1944, koje di, ne ubijaj." Kako Je s tem Sreča, daje bilo to le prva bila vojna praktično že odloče- pri nas!? Kradlo in lagalo seje leta. Elektriko bi dobili z e na. in se Še. Enim se premoženje med vojno. Sezidali so trans- ZaČelo se je govoriti o mno- krade in s pomoto lati daje žičnih pobojih na Teznem, drugim. Hrvaškim varčevaU brmator, postavili drogove in imeli že ves material za pozablja se pa Kočevski Rog, cem se v LB krade, na drugi napeljavo po hišah - a so par- Teharje, Kamniško Bistrico, strani se pa tujcem šenka eno tizani ubili Oštrmanovega Lnncovo, Cmgrob, Polano, SI. četrtino tržOke občine, vredne Stanka iz ^ko^e loke, ki je Bistrico. Pliberk, itd. veliko več kot sporni del Piran- vodil napeljava. Ne vem, ko- Tisti trije (?), ki so se rešili skega zaliva. Smo v samem liko je bil za Nemce - bil pa je na pol postreljeni iz jam, so vrhu glede samomorov, pro- med premožnejšimi. Elek- povedali, da od Podrožce do metnih nesreč. Na vsakega triko smo dočakali leta ig^^. morišča niso sliÄili nobene sr- Slovenca pride po en proces Počasi so se razmere ure- bohnfoške besede. Po grobih in na avstrijskem Koroškem dile. Imeli smo hrano, ki sme ocenah je bilo pobitih dalečveč na sto prebivalcev eden. v Švi' jo ročno pridelovali, ker še ni kot 50 tisoč pretežno srbskih ci in Hamburgu pa sodišča bilo strojev. Nismo pa smeli četnikov, nekako enako Število praktično ne poznajo. Nekdaj sekati lesa • le toliko, kot je hrvi^kih domobranov in usta- uodi^ni s^ovensfci pravnik, že odredil logar. Denar od lesaje šev in 22 tisoč slovenskih do- pokojni akad. prof. dr. Stojan šel za davke - če pa kdo ni mobrancev. V Evropi tako ve- Cigojje meni rekel: "Jaz bi se mogel sam napraviti, je pa še lihega pobijanja po drugi svetovni vojni ni bilo. Med vojno bal pri nas p rit i pred sodeče. " In tudi danes brez uradne zmanjkalo. Kako smo oblečeni, pa samo vem. Kar so nas pa prekosili Hrvatje, ki smrtne kazni - so naša sodiš- se tiče lepega življenja v so po nemških podatkih posla- ča kriva mnogih smrti. In če "Ju^", pa tole: Na "puf seje li sedemsto tisoč pravoslavnih Srhov v večrvist. bi Nemčija imela toliko min- kar dobro živelo, a to ni mo^ istrov kot Slovenija^ bi jih večno trajati. Krnele, zla^ hri- Inkdoje za te množične po- imela 8jo, imajihpa Štiri- bovški, pa bi imeli marsikaj boje neposredno kriv? Tisti, ki najst. so imeli oblast. Prvi Josip Broz, doma iz Kumrovca na "Something is rotten in the State of Slovenia." povedati o tistih "zlatih" àisih. O ameriških padalcih, pa o letalu, ki so gß Titovi partizani Hrvaškem, ob slovenski mgi. Zasl prof. dr, Alojz Pauun sestreiiU nad Gorenjsko že po vo- ^^^^ jni, bi se dalo še veliko napisati, a naj bo za daries dovolj. C. Fon!!! Priporočam Vam, da preberete vsaj katero knjigo neobremenjenega zgodovinar- ja Jožeta Dežmana. Potem boste lažje sodili. Pa lep poz- Matije bila Slovenka, oče Hr- vat, torej Slovenohrvat. Moj stari oče se je Še spom injal, da ^ je pri njih kupo val vino. Dalje J pQ $ t OVd 111 Janko Fon! z neslovenskih območij Še Ba-kari ( Kupferztein ), MoŠa Pi-jade, Rankovič, Djilas, Kardelj. In z območja Slovenije - Čep rav z zamudo se drav. saj tokrat govorimo o pobo)\h v oglašam na vaš prispevek v Sloveniji, najprej Boris Kidrič, Gorenjskem glasu "Kako dolgo faliran študent kemije (njegov oče, profesor slavistike, dr. Stari ste bili deset let, jaz pa France Kidrič je bil nezakon- štiri več. ko se je končala vojna, ski 5ìn snažilke v Rogaški S/o- Premlada sva bila, da bi sedaj tini in premožnega semita z mogla soditi in obsojati krute Dunaja, mati pa dunajskega medvojne dogodke, ki so sedo- gcy'ali na eni in drugi strani. O domobrandh samo tole: Luci ia Potočnik, Selca GG porekla). Dalje Kraigher, Be-bUr. Ribiač, Vida Tomšič, Brecelj in tudi Kocbek. Ivan Večinoma so to biii pošteni Maček - Matija je bil notranji ßjntje. ki niso hoteli v nemško naročnine 04/201 4241 e^pošta: narocnine^g-glds.si www.gor^njskiglds.si GORENJSKI GUS torek, 13. novembra 2007 KAŽIPOT, MALI OGLASI info@g-ilas.si 21 HALO - HALO GORENJSKI GLAS teefon: 04 201 42 00 oD.'jve WiWìjno poW^Wj W/iiJl-^J-CO. '«'^u W/Ì0M2 lì j i worro v BifiMiiiwi v«riri|gg; pe polil • iM poliedri Ai''^^^ JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91» 4240 RADOVLIICA, TEL; 04/53 ^S ^AX: 04/53 04 230 MADŽARSKE TOPLICE 22. n. • 25, n.; 1.12-4.12.; 13.12-16- J2; PALMANOVA JN TOV, COKOIADE 30. n.; TRST 2U ii.; BANOVCI . 12. • . 12. KULTURNO DRU^O LOSKI ODER, SPODNJI TRC 14, 4220 ŠKOF J A LOKA n. ob 19.30 Vinko Möderndorfer: ŠAH MAT, komedija, režija; DuSan Mlakar, gostuje SLG Celje, za abonma MODRI; 17. n. ob 19.3c ri Vinko Möderndorfer: ŠAH MAT, komedija, režija: Dušan Mlakar, gostuje SLC Celje, za abonma RDEČI Osvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezpiačno samo enkrat. PRIREDITVE Četrt kan je Kranj • Kranjski Študenti vabijo na Četrtkanje, ki se bo ob 21. uri začelo v Klubaru. Tokratna tema je HiSno pozibavanje^ glasba pa house z DJ Jakom, V Mladinskem centru Jesenice Jesenice • V Četrtek bo v dvorani Mladinskega centra Jesenice ob 19. uri otvoritev razstave likovnih del Simone Boritnar, v petek pa bo ob 20. uri v dvorani MCJ potopisno predavanje z naslovom Iran, ki ga pripravlja KJŠ v sodelovanju z MCj. V knjižnicah za otroke Bohinjska Bistrica - Ustvarjalna delavnica za otroke, stare vsaj 4 leta, se bo v knjižnici začela jutri ob 17. uri. Naslov delavnice je Kdo hoče biti velik. Bled • Ustvarjalna delavnica En, dva, tri... Pika že hiti, ki je namenjena otrokom, ki so stari vsaj 4 leta, se bo v knjižnici začela v petek ob 17. uri. Radovljica* Ustvarjalna delavnica za otroke, stare vsaj 4 leta, se bo v knjižnici začela v Četrtek ob 17, uri. Naslov delavnice je Kdo hoče biti velik. 2iri - Delavnica za spretne prste KresnfČkova luČka, ki je na- menjena otrokom, ki so stari od 4 do io let, se bo v žirovski knjižnici začela jutri ob 18, uri, delavnica ŽiČka in perle • nakft, ki je primerna za otroke v starosti od 10 let dalje, pa se bo prav tako jutri začela ob i8. uri, Škofja Loka • V škofjeloški knjižnici je bo ura pravljic s pravljico Zajčkova hišica začela danes ob 17.30. Jesenice • V jeseniški knjižnici se bo ura pravljic začela v četrtek ob 17. uri. Jutri bo od 16. do 17.30 potekala delavnica ke. Obiskovalce ustvarialnih Obirkujmo prijazne pujs delavnic obveščajo, da se je zaradi velikega zanimanja na delavnice potrebno naročiti v otroški knjižnici. Slovenski Javornik, Koroška Bela • Ustvarjalna delavnica bo v knjižnici jutri potekala od 16. do 16.45. Rateče • V knjižnici se bo otroška prireditev Brihtokviz začela danes ob 17. uri. Mojstrana • Ura pravljic se bo v knjižnici začela jutri ob 17. uri. Kranjska Gora - V knjižnici se bo otroška delavnica Izdelamo svojega zmaja začela v petek ob 17. uri. IZLETI Izlet v neznano Kranj • V soboto, 17. novembra, Planinsko društvo Kranj vabi na izlet v neznano. Ob 7. uri bo odhod izpred Mercatorja na Primskovem. Hoje bo 2 do 3 ure. Prijavite se lahko v pisarni PD Kranj, do četrtka, 15. novembra. Na Mali Golak Tržič - Vodniški odsek Planinskega društva Tržič vabi soboto, 24. novembra, na Mali Golak (1495 m) in ogled Otliškega okna. Pot je lahka in primerna za vse starosti. Odhod posebnega avtobusa ob 7. uri izpred Osnovne šole Tržič. Prijave in informacije potei. 5971 536. Na Snežnik Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj v soboto, 24. novembra, vabi na Snežnik. Hoje bo za približno 6 ur. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Grelna bo ob 6. uri. Prijave in dodatne informacije: Tatjana Cvetko, sms prijave na 051/603' 475, e-pošto: tatjana.cvetko@gmaiLcom, pisarna društva ob sredah od 17. do 18. ure, Poslovni center Planina 3, Kranj. Na Lovrenc Kokrica - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kokri-ca vabi v soboto, 17. novembra, na planinski izlet na Lovrenc nad BaŠljem. Zbor bo ob 9. uri pred Domom krajanov na Kokrici, od tam pa se boste s svojimi vozili odpeljali v Bašelj. Obisk osmice v Kubedu Kokrica • Društvo upokojencev Kokrica vabi na izlet v Kubed n okolico, ki bo v soboto, 24- novembra. Odhod avtobusa bo ob 6.50 izpred gostilne ToporŠ na Mlaki in ot) 7. url zpred gostifne Lakner na Kokrici. Vplačila prejemajo ponedeljek» 19. novembra, med 9. In 10. uro v društveni pisarni v Domu krajanov na Kokrici. PREDAVANJA Psihologija Staranja Kranjska Gora • Knjižnica Kranjska Gora vabi na predavanje in predstavitev knjige Psihologija staranja avtorja dr Vida PeČja-, ki bo v prostorih knjižnice Kranjska Gora v četrtek ob 19.30. O Bližnjem vzhodu Kranj - Osrednja knjižnica Kranj vabi jutri ob 19.30 v avto Študijskega oddelka na Tavčarjevi 41 na potopisno predavanje o Bližnjem vzhodu (Sirija, Jordanija, Izrael). Duhovna obnova za zakonce Skofja Loka • Dekanijski pastoralni svet dekanije Škofja Loka vabi na enodnevno duhovno obnovo za zakonske pare, ki bo v starem župnišču na Mestnem trgu 38 v Škofji Loki soboto od 9. do 16. ure. Razlog več za nasmeh Sko^a Loka - V KaŠči na Spodnjem trgu se bo jutri, v sredo, 14. novembra, ob 19. uri začel Sredin večer - predavanje SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je skJenil naš upokojeni sodelavec Albin Gašperič Od jega se bomo poslovili jutri, v sredo, 14. novembra 2007, ob 15.30 na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV ELEKTRA GORENISKE. D. D. OSMRTNICA Že čaka čdn. Po struji čmih rek prepeljal tih te bo )sa drugi bn^. i tam'se yiäi že now zarje lesketarye. Pridi/ /A. Gradnik) Tiho in mnogo prekmalu nas je zapustil naS ljubi Albin Gašperič Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 14. novembra ÌO07, ob 15.30 na pokopališču v Kranju. Na dan pogreba bo Žara od 9. ure dalje v tamkajšnji rarliškj vežici. 2alujoči: žena Lidija, sin Matjaž in hčerke Marjeta, Monika ter Marijana z družinami Kranj. Ljubljana. 10. novembra 2007 Mojce Kalan, energijske terapevtke, z naslovom Razlog več za nasmeh. Ljubezen in partnerstvo v astrologiji Naklo - Astrolog Bern Jurečič bo danes ob 18, uri v Vita Centru Naklo v odgovarjal na vprašanja o partnerstvu, povezana Soja? Nevarna ali zdravilna? Naklo - V četrtek boste ob 18. uri v Vita Centru Naklo lahko izvedeli vse o soji, kakor tudi kako sami naredite sojino mleko, jogurt in sojin sirtofu. Srčno popuščanje Primskovo • Koronarno društvo Kranj obvešča, da bo predavanje z naslovom Srčno popuščanje danes ob t8. uri Domu krajanov na Primskovem v Kranju. Predavateljica bo ^/larija Mulej,.dr. med., specialistka Interne medicine. KONCERTI Gorenjci za Gorenjce Kranjska Gora - Koncert z naslovom Gorenjci za Gorenjce bo v petek, 16. novembra, ob 19. uri v dvorani Vitranc v Kranjsk Gori. S plačilom vstopnine 5 evrov boste prispevali svoj delež za pomoč Gorenjcem, ki so jih prizadele septembrske poplave. RAZSTAVE nforma- Fotograf vid! in doživi več Bled • Jutri ob 19. uri Triglavski narodni park va cijsko središče Triglavska roža Bled na odprtje fotografske razstave udeležencev fotografske delavnice, organiziranih okviru TNP v letu 2007 z naslovom Fotograf vidi in doživi več. Polje, kdo bo tebe ljubil Bled - V Hotelu Astoria bodo v Četrtek ob 19. uri s projekcijo odprli razstavo fotografij z naslovom Polje, kdo bo tebe lju- avtorja Izidorja Jesenka. LOTO Rezultati 90. kroga 11. novembra 2007 nbfiifti dovoljeojern« ^ ga je mogoče i v stanovanje. Orna:i)3.ooo KftAN) • Pnmskora, àvoitanovanjika hìSa, 2S0 m2 povrtin«, partefa 479 ml, IJ. 1981, tako) vseljivd. Cena: 250.000 EUR. COtNIK-stan.hiSa, vr^cns, končru. Ill podaljUna gr.^a.co. ^omibfv.p^ vrtirw^ parcds S4Q ni2, za^eMk gradnje , 14, 26, 32, 33, 35, 38 in 17 Lotko: 1, 8, 7, 9, 6 Predvideni eroga za Sedmico 130.000 EUR PARCELf PRODAMO TR^NIKPfil KftANj U ' zazidljiva paf^ céè za vikend, 423 rm, ravaa, sončna. Cent ì20,7S EUR/mz. SniM VAS POD KRVAVCEM ^ zazfc^ )iva parcela za ^kend ali stancMnjsko Predvideni sklad 9i. kroga za Lotka: 30.000 EUR hilQ 1 m2 parcel. dcy stop asralt. Cena 57 EUR/mz. KRAN| • okoTicSe Trbo^. zazidl|h/a par* cela. 539 mZi ravna, sor>čna, prav^^ne ob na robu nsMija, Cena: 170 ékoH'i^kd'J Mlinska uL 1, Maribor, PE Itiič. Ste Marie Au:^ Minet 9/a Telefon: 592 59491 030/30 20 ti STANOVANJA PRODAMO KRANJ • Planina garsonjera, 26.6 m2, I l/h obnovljena I. i Cena: 68^33 EUR. BUD • center, dvosobno, 40,9 mz, ästen vhod, parkirr>o me$to^ I. i. 1925, obnovljeno Ì. 2C05.Cena: )iz«ooe EUR, TRŽIČ « cerrUr mesta, trisobno^ $6.20 rrti, mansarda/;^ L 2006 več^novanj* ska navba v celoti obnovljena. Cena: £UR. BI?mCA PRI Tl^U ^ Deceljfca, trisobno. 79.t5 mj. 1174, l.l. 1975. potreb-ne obnove. Cena: 107,000 EUR. KRANJ « lOdnčcvai trisobno, 7)150 ma, i 1950, obn^jeno Lzooo.Cena: 115.000 EUR. KRIŽE PRI TRŽIČU « tninpolsobno. 99 1.^M, poslovr>o-$tanovan ski ob^ jekl, Li. 1952, delno obrovljeno aooo. Cena. T09 000 EUR, HISE n^AMO KRANI • okoTOr Trbofe. dvoran, hi^, 256 (D2 biv. povrSIn«, pare 621 ma, Li. 1984, obnovfjéna, opremfjens, ure/en vrt in sonćna terasa. Cena 221.165,0s EUR. TRŽIČ • Ravne, stan, 135 ni2, par3 ravna, na robu naselja, poljubno se cdmeri od ca. 3.G00 ms. Cena 55 £UR/m2, POSLOVNE PROSTORE OCX>Ah«:> KRIŽE PRI TKŽ«CU - 6 p^sam s pripad;^ ml prostori, cca. ioOrn2, L nad.. LI. ^989.3 pisarne 50 povezane med ithoj, vendar se lahko oddajajo tudi samo* stojno. ^tim pisarnam pripada tudi del arhiva, sejna soba s k^injo in sani-[arijami. Najemnina vsebuje tudi siro* Škeetelctnke, ogrevanja, varovanja ink> munaJe, Prostori imajo vse prrključke In se nahajajo nad Kmetijsko zadnjgo. Najemnina^ 835 EUR/mes, www.elrO'hi^i.« S s i fesst, d, o, o. družba. uticas. Telefon; 23$ 73 73 Fax: 236 73 70 Epoita; infol^^SLSi nternet STANOVANJA PROOAMO KRANj • Zlato polje dvosobno, . mz,4/4nad,L1960,94000.00EUR ^ KRANJ • ^oriJjevo naselje: dvosobno. 61,62 mz* 3, nad.. 1.196S, ioaooo,oe EUR. KRANJ« Planina I; dvosobno, m2. 1./7 nad . 1.1976, iio,co I«tac3, vsf priključki* Stanovanje ;e zasedeno 2 r^ajem* niWom, m of ff n prevzem r)ajeS.ooo EUR HI^E: B«gun^, meščanska vila, I. 1S94, prenovljena I. 03, 733 mz. parcela Z360 mz, lahko tudi za poslovno (zdravniško .,.) stanovanjsko dejavnost. ^pa lokacja, možen (udi mini hotel, mil.£liR. ODDAM tk. Loka, poslovni prostor loc do 160 mz. prevzem jart. 08.1. 07, ve{ parkirišč. 6 EUR/mz + str. KUPIM Za znano stranko nujno kupim za» zidljivo parcelo do 700 mz Kranj smeri Golnik, Preddvor, Cerklje, Stra-žiiće In bližnja okolica. Ostala ponudba: aipdomasijiaom.si T^^ 04 S3? 45 DO WWW3lDdGmS1 ^iPDom Aipdom, inžendno Od Radovljica Cankar java ulica ^ Radovljica, 510 GRADUA ZA TOG POSREDOVANJE VPIS VZEMUlŠKD KNJIGO INŽENIRING UPRAVLJANJE IN VZDft2£VANje ENERGHIKA^^ • SLED; enosobno predamo, Alpsia, 33i55 m2, podstreha m2. U«t 1,5 3* nad., balkcn^ lakoj. Cena: lo^oco EUR. RADOVLJICA: enosobno prodamo, Cankatjeva, m, 1.1971, ^ nad ,vsi prìkljuÀi. C^a:92,ccc EUR ol pode- gOVOM. RADOVLJICA' tnsebno prodamo, Prvier- nova, mi, nsd^ 1,19S3. balkon, klet, vsi pnUjüdo. Cena: 145.000 EUR RADOVLJICA: novo rh^obno predamo, Kdjuhova, 9143 m2, visoko pritličje, rvašd noMOgr. 2C07,dnei/na soba + kuhinjam je* nica. tera di nica, spafnica, kabinet klet. nadstrešek 4 pvk mesto, ločeni Itevd, vv prrk^uČlo. v^jfvo tak^. Cena: 211.575 £UR (ddv ie vkljpien), KAAN): Stinwbr^o predame, CosposN«(^ sb, 94,1 m2,1, nad , ?tar>ovanfe S2 mz balk^ 4,$ mz, Uet 1,9 nu. drvarnica 5*6 r7i2e obnova 2005. flnha 2G06e 2 kamina, vsi pokijuflo, lottni itevci, brez oprarne, tako) vs^jfvo. Cena: ^32.750 EUR RADOVLJICA: hiSo predamo, obnova 19871 pritìi^e ì$Q mi (kuhinja, dne^m^ $0^ i kamir^om, 4 spalnice, 2 kopalnV d, terasa), mansarda 160 rna (lasten vhod, kuhinja, shramba ^ drema soba, $ spalric, ko^lnia, savna, 2 balkona). klet 47 m2, nadstrešek, garaža, vrt. Cena: 490.000 EUR. ŽIROVNICA: hiio prodamo, Uet 40,9 m2, 1. nad 1)9,69 mi (kuhanja, dnevna soba. spalnica, kabinet, kopalnica, wt), mansarda 134,6) mi (kuhinja, spalnica, kopalnica, nezdelani prostori}, starost 60 leti st^ 2C09p dvonite. vrti v PTT sfcwlije Cena: 357,581 EUR ZC SORICA pri Žtforđdh* Hišo proda^ mo, lahke za vikend, S6 m2,1.200^ prv ti^^e (hjhinja, kopatnicd, savna), 1. nad, (dr>evna sob4, balkon), in mansar* da (s^ln£na lokacija, po^ gied na Martul)kovo skupjr>o, primemo za turizem. Cena: S$o.oco EUR LESCE: tn nove iokale v Trgcp^sko po-slov/iem centru prodamo, 7S.22 m2 {prtrtiQe): 117.330 EUR. 83,96 m2 (med» etala): 115.8^ EUR in 834 m2 (med^ et^a); 115.092 EUR, 2i rrgov^no, ražavanje, zdravstvo, servis, naia novogradnja 2005, ie nerabljeni, moŽer> najem, prevzem tako). ddv že vklju* čen. LpESCE: lokal v Trgovsko poslovnem cenlru prodamo, 42,7 mz, prodajni proslor 394 mi, sanitarije 4 ^rdero- ba 3,3 m?, I 200^ medena, ml dejavnosti, garažni b^ v kleti, prevzem možen takc^. Cena: 75.174 EUR. RADOVLJICA; posi, prostor predamo, Kelodi/erska, 45,24 mi, 1,1907, obnova 1997, pntll(^, sanitarije^ izložba, öc na elektriko, u trgovino, pisarno, prizem možen takc^. Cena: 45.OOO EUR. LESCE: prodamo ali eòdamo 7 garažnih bok^ v kleti Trgovsko pošlega centra, n mi, 11005, prcvwm možen tako). Ceru: 7,572 EUR u boks ali 40 EUR/mesec4stroSkl POXgUKA: Prodamo metani gozd, 1^973 rr\2. Cena; 15.971 EUR. wyfwialpdomiti ì^DTMiì^. venum«.. Srttcpf 4000 Knri} gsm: ^>/6a4 777 «-pote: lidlja^venkim,!) PRODAMO Zhto potjt, 1,$ s 9taii., 4X m2r L ^ P/4. Zelo lepo stancvanje, obnovljeno, opremljeno. Cena: 9i&3^,ooEUR. Zlate pelfe, k3dričeva, stan., Z./2* 7t,s mi. I, 60. balkon. Obnovljeno I, 03, opremljer>a Sončno. ÜCODNA cena: | nž>000p00 EUR na/^na it stan,, 414 mz, i 76, zamenjana okna 07. Funkcionalno, Uporaba atrija. Primemo rud( za druSIne z otrokom. Cena: 32.833,00 EUft. KUPIMO Ktmi^ za znano siranto nujno ISiemo gsrsonjero/ v priti, ali 1, nad., cena de 7i.ooc,cc EUR. NAIAMEMO Za menih strank ÌS4emo vsobna stariovanja za najem. www.venurti.s Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: maliogldsi^g-glds.si Mđlr orlasi » sprejemajo; a objavo v petek-v sredo do 13.30 i n za objavo v (wek do peto do 14,001 DdovnI Ik: ure J ft » • J h » ft J ft • « * ft ft»*J*»ftJ*A*ft4«*ft NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM DVOSOBNO slanovanje. pritltcjü. 0S1 /38&^22 ► v rottAJi DVOSOBNO« takoj vseljivo, dobro ohranjeno. ^/7. I. 76. CK. KTV. balkon. dvigalo, bi, vrtca, šole, 9 040/223-703 Voòes^à KUPiM OARSONJERO aN enosot^o starova-nj«. sem resen kupec z gotovino« 9 JCMilC ODDAH GARSONJERO na Bledu, opremljeno, za dalièd obdobrd. 8 041 /85CM06 'O0S430 GARSONJERO 2D m2 V QraäniKovi ulicIvFtaGovljioi, « 040/366-214 HISE PRODAM STANOVANJSKI DVOJČEK v PrhQ-dvoni, vselitev možna konec poletja 2008,051/38 2 ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV TRC J. 4000 KRANl TELr 04/a3'8i ••) 20. 04/2}*6Č'67O 041/755-296, 040/204*661, 041/900-009 e-poSta: itd.n«pr«m>cnIne9^siol,net tvww.itd*plus.sr STAREJŠO, samostojno r^ na Prebače-vom. laKoi vse^. S I9tì od Kranja, cena 160.000 EUR. « 040/787-210, 040/474^2. 031/72&>702. 041 /729- 702 V POOREČI prooam stanovanjsko no- vogr»dnio. 05i KUPIM K!SO al zemliàóe v TDoa&ra POSESTI PRODAM ZE MUO vzam em v najem, Gorenjska. m 061/204-244 t. 1. lastnik, servisna knj.. servisirari. ohranidn, * 04/513-16-98 POŠKODOVANO vozilo, ounsme vozilo z okvaro motoria od I. 96 dalfe, s 051/437-537 DRUGA VOZILA PRODAM TOVORNO prikolico TPV Amigo 5. rabljeno 4x. zelo ugodno, 9 040/327-976_roc«s<9 MOTORNA KOLESA KUPIM STAR Ponyexpr^s aH težji star motor, lat^ko v nevoznen^ stanju. S 041/681-058 rooeso AVTOPBLI IN OPREMA PRODAM 4 JEKLENA platišča 15' 5 lukenj x100 z zimskimi gumamil9S/6S/lS VW. * 040/996-685 7ooasB7 4 ZIMSKE gume Dunlop Wintersport 195/66/15 r>a plallèòih, original za BMW seriia 3. pet v'"'— " 0S1/e27lop 380 N. I- 07. 9 041/341-420 7DQaS>7 KUPIM TRAKTOR. lahKo 4x4. 8 031/604-918 7008542 PRIDELKI PRODAy orBh« v lupini, VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA in teličko Sfmentalca. starg 14 dni.804/250-12-7S BIKCE od 100 dO 200 kg. CB aJi LS. 7ooesio BIKCE • CB in knžance. 796 Ć6 BIKCA staregalOdni, 01-76 7GOK22 ĆB BIKCA, starega en leden, rcDUs* t5 BIKCA. 031/768-629 14 dn. rroatAi ČB BIKCA starega 17 dni in C>e)gtjski plavi, star 10 dni, 9 031/670-545 DVA BIKCA ĆB, stara en tedern. 9 JARKICE nave, n^eòe 5, Smlednik, , Hrasa OSLICO in Pikca «imentalca, 130 kg, 8 041/300-194 700S&M PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo od 30 do 120 kg. mo2r\a dostava, 9 04/51-31-505.041/315-454 loeau» PRAŠIČE mesne pasme od 100 do 150 kg, 9 041/746-652 TELtČKO ĆB io simentalko. stari tri tedne. 8 041/S15-667 7ooed» TEuCKO simentaiko. staro 14 dni, 9 IQCè&iO TELIČKO stan? 14 dni in dn?bni kn>m-pir. Podbrezje, 9 04/533-13-10 'OC&&6O VEČ TEUC simentalk, starih 6 mesecev, 8 04/2S-23-07B 700»42« ZAJCA za nadalin>o rejo aii 051 /397-256 ?0CSèi99 OSTALO PRODAM ZEMUO humus. 8 031/253-579 70Qft«1? t GORENjSKI GLAS torek, 13. novembra 2007 MALI OGLASI, ZAHVALE infoigig'éas.si 23 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM OEKLE itudentKd, la pomoč v iìqIO lakoj. Kava bar CokJa. Trg svot» de 23, Tržič, « 041/781-296 roos^st JURČIČ & Co. do.o. Ptisicvna cona A45, Šenčur vozr^ kamiora z vozni-škr> esilcrn C E Kal, na medrarodrii PAhn^ BAR. Ò2. Kranj, éèx de- kJe za Oetov, vsIrezCii. otwzen Istss-n pr^ vce. » 040/244-335. Meta tqqs&z? REONO ah honorarno zaposlimo kuharja ali kuhaoco in piooKka v piceriji OIH/a» Sv. Duh 140< škofia LoKa, 9 70063» ZAPOSiJMO Oe^iica za razvišćar^ in razvoz kni*ia tef de^Mca za prT>^'na tereriu z ekifnjami. Klice sprejernanvs od 6. do 14. ure. Pek^na ZeAiik d.0.0., LjubtansKa c. 36a. Ki», 9 dO BARVANJE lasad r ns^ušče/. u9ocho Vi kv^ito^. MegamatiiK, d.O.o,, Stai'dtM 39,KfS«i.«041/5r(WS7 IŠČEM ZAPOSLIMO već 2ä delo v ^ (^ću, zažetgil so koraji. iesatf 'rt ZVS4 C K^., lokac9Td£. SOS iižeming do.o.TriaéhdO. BELJENJE notranjih orcstofov, cravn^ sl&n in Sropo/. octebanrekonje tapef. o^ skanje oken in vral. dekcK9tivnl ometi in ciDiest4 van nudi Pa.«c Ken s.p,, Podbtez- 'fi 179, NEM). ft 03 rtono; ZAPOSUMO delavca, strojnika h delavce v proizvodnji kovinskih izdelkov. Petal Pefinik d.o.o., StrahlnJ 31» Naklo s 031/359-525 7MU7e CELOVfTE SEUTVE piS9n. artw7< hiè, sta* ro^, pèrro, ckstita« bts^ odwoä... S£-UT\^S> * seil« - prevce • ai^nteka •> po V56! Sb. swiw.seBve. si. P^d.o.o.. l-fetemk?^ 2. L. « 040/564-121 KOSEU DUPUE do.0^. Zg OfiDe 91, 4203 CWte zapoä ded^ za edelavo m rrvoniato ^^Mrtskih ed, Pogof : oCikovolec k£ivin đ dela^ br^ Doldica zz priudt?'. Pi5nepGnjdbedna,«03t/619-2$2 REONO ali honorarno zaposlim deKIe za delo v str&žb), Ribnikar Jankos.p.. Sent^ no 8. Kns. 9 V RESTAVRACUB OKarra na aedj. Vand» S, zaposVrto natakana/co za ve^ emo delo. Odhcrc placco. InIorTDacije na, 04/57-41-456 docoidan ZAPOSLIM dekFe v strežbi pp vikerv dih, Sirena Pub. 67, Skolja Loka. « 041/719018 rooaiJ^ Zaooslim KOZMETIČARKO (m/ž). Salon Barbara Weber s.p., Hafnerjevo nas. 2, Škofja Loka. 031/666 547, po 19. uri. GABROVŠEK TRANSPORT d,o.o., Mata uica 10. Horjul, tsce voznika kombh laza EU, 8 041/788-678 7W9n MIZARJI, lesarski tehnfkr - lakoj zap> slimo, ObJć d,o.p.. Mirka Vadnova 14. Kranj 7oos?m NUJNO làéem pooò v fnzerskem sa-lonu Ostrtženi Nace, Mavòiòe €3. Mavćiće. « 04VàÓ?-727 7ooe359 ZAPOSUM fnzerko. Lenari Pire s.p.. C. Staneta Žagana 40, Kranj tcos^is ZAPOSUMO pohištvenega mizarja Irv terwr Urbanija d.o.o., Pod hribom 5, 041/?6$-à03 700asa? liČBM INŠTRUKTOR mSemdjto éòe deto: pomoć pn učenu. « 040/381-295 TO«») IŠČEM voznika C kaiegorlje za razvoz tzdefkov, Gaber Franc s.p., Gosteče Loka. VOZNIKA 6 kaTe^onje za razvoz v npč-nem času zaposlim. Tomai Stare s.p.. Šptkova ul. 3. Kranj. « 041/e9CM10, po 10, un rcoee?! iAPOSLiMC vojnjk^c In £ Kategonfe za EU, Gabroviek Transport, d.o,o., Malauf. 10, 1354 670 MOŠKI 4$ let tičem priložnostno a delo na domu v okolici Kranja. /^ srednéSvo ZOene Brovt s,p„ Vjrmaée 170^ žMa UM 040/304-270 ČJSTILNf SERVES Zana, Zg Gorje 87, zaposli pošteno m urejenp 90SD0 za čiščenje stanovanjskih In poslovnih prostorov. Zaželen cprt kategortje 6. 041/461-994 7W6371 ADAPTACIJE, novogradhte od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite ^^arpe, urejanje In tlakovanje dvorišč, z našim ali va&m matonatom, S<3P B^^qi d.n.o.. Struzevo 3e, Kranj, 041/222-741 7w?eu ASTERIKS SENČILA Rozman Peter. s. p.. Senično 7. Križe, tal.: Sd-SS- 170. 041/733-709; iaJuzJje, roloji, n> lete, Camelne zavese, plise zavese. k> mamikj, mar^. www.&slenks.net raofia^« PREVZAMEM vsa ziddr^kcKtasadere-Ka dela s našim ali vaštm mat^tom. Aluloski Geòrgie s .pAlpska cesta 13. Bled, « 031/524-914 7im6bt% PREVZAMEM vsa gradbena dela z matenalom ali bi«z Makdon d.o.o.. Sr. BHnje 79, Žabnica, » 041/425-610, 051/829-161 RTV SERVIS SinkoMaitosp.. C. na Klanec 5p, Kr^j. pop, TV. video, mafih gos. apar^, #04/233-11-89 rtcmt ZAHVALA Nenadonia in mnogo prezgodaj smo se v ponetieljek, 5. novembra 2007, za vedno poslovili od naše drage mame Gabrijele Beguš roj. 21.2.1928 Zahvajjujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in drugim znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: hči Irena z možem Radom, vnuka Simona ia Aleš ZAHVALA O gozd. jesenski raj iumeči, st^nc tvoje vse skrivnostne, brez zvonceif trop... tako neskončno daleč su... V 51. letu nas je nenadoma zapustÜ Marjan Klemenčič-Mela 29.12,1950 • 25. io. 2007 Iskreno se zaii val j u je va vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujeva sosedom; Janku in Ireni Lesjak in Ani Valjavec za njihovo nesebično pomoč. Zahvaljujeva se Službi za nujno medicinsko pomoč ZD Kranj, sodelavkam Mercator SP Preddvor in vodstvenim delavcem Mercator M 09. Iskrena hvala gospodu župniku Mihu Lovrincu za lepo oprav-Ijen pogrebni obred, prav tako pevcem iz Predoselj za prelepo petje. Hvala nosačem in pogrebni službi Kavček. Posebna zahvala gre lovskim tovarišem Lovske družine Trtič, ki so se po lovskih navadah poslovili od Marjana. Prav tako hvala vsem drugim lovskim prijateljem iz drugih lovskih družin. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nama v teh težkih trenutkih stali ob strani In ste najinega Marjana v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. §e enkrat iskrena HVALA! Aoica in Ana Kokra, 28. oktobra 2007 3M.ETNA »Wäa ženska üce vssb- POSLOVNE 1IĆEM sodelavce za proizvodnjo Har-bonsldh in ^o^v izdelkov v večjih koli-6inah, izkušnje zažefene, 9 041/678- 919 700S341 IŠČEMO poelovr>ega partnerja za ši- vanja ovverlock in Oberdeck. Inf. Nancy s.p., « 04/277-22-22 70CA4Ì7 ga. resnega moškega, h katerernu bi se C«^aelfa. 9 031 /d3&<378 rwòàca BREZPLAČNO spoznajte fante. Ženit* na posredov^nlca Zaupanje, p,p.40. PreDold. 9 03/$7.2«19, 031 /836-378 7005ai» DEKLETA, tirezftečno lahko spoznate fante za iskrene, resne, trajne zveze iz vse države, 9 031 /636-378 PRILOŽNOSTI UREJAMO nawdna^ kiedte na riix«9-ko. 00 ai pokojnir>o. V kreditno sposo prevoz, obtèkt dodaek Id., Ranréek kd.. ér^Tin 23. 9 031/206^2 ZASEBNI STIKI RAZNO 29-LeTNO, bi vas želelo razmerje, 9 , samsko dekle v trajno, resno PRODAM 30.000 POSREDOVANJ, 11.000 po znanstev v preteklem lehj je karekterk «lika ženitne posredovalnice Zaupanje za v$e generacije, ki posreduje po vsej Slo, « 03/57-2&-319, 031/505- 49S. 031/836-378 70W038 D RVA in jed lini 63S 041/e08- 7COé6e^ OMELA za č«90en)e veeh vt9 pea h dimn^ kev. 9 01 /83-23-107. Žrvda; VEČ STARINSKIH predmetov in štvak nestrpie. • 031/769-103 7(x«530 KfiEDm D010 LET ZA VSE ZAP., TUOI ZA CXDlOČEN ČAS, IN UPOKOJENCE do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice: Pridemo tudi na dom. numero uno Robert Kukovec s.p., MIhska ul, 22, Maribor. teMbn: 02/2S2-4&.26.041/7VM60. OSMRTNICA V 91. kai nas je zapustil ual ata, dedek in pradedek Alojzij Kavčič iz Radovljice Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 13. novembra 2007 v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Lescah. Žalujoči: hčerka Slavka in sin Zlatko z družinama Radovljica. Le^e V SPOMIN Ko Tvoje zaželimo si bližiner gretnć 5'a, v mfmi kraj tišine. Tam srce se tihö i^oie, saj verjeti noče, da Te vel m^d nami ni. Jutri, v sredo, 14. novembra 2007, bodo minila Stiri leta, odkar nas je zapustila naSa draga žena> mami, 5tara mama Milena Zumer Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem preranem grobu in prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi tvoji Zg. Bitnje, november 2007 in kadar se zaoclijo rane. smo 5i(ni spet in mofnl kakor ti. (loža Vovk} ZAHVALA Ob izgubi dragega moža. očeta, brata. deda. tasta, strica in bratranca Ignaca Markiča iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutldh, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Jezersko, Coriče. 8. novembra a o 07 zahvala v S6. letu starosti nas je zapustila draga mama. stara mama, prababica, teta, tašča, svakinja in botra Rozalija Jagodic iz Sääke vasi 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste izrazili sožaJje. darovali sveče, cvetje in za maše ter jo spremili na njeni zadnji poti. HvaJa lepa za i2Jcazano pozornost vsem sosedom in sodelavcem v Savi Tires in Iskra M!S. Hvala tudi župnikoma Stanetu Gradišku in Janezu Jenku, Pogrebniku Dvorje, pevcem, troben« taču in Društvu upokojencev Cerklje za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeoi Stiška vas, Grad, Povije, 5. novembra 2007 V t 24 info@g-glas.si GORENJSKI GLAS torek, 1). novembra 2007 Anketa Tako lepi kraji; pa tako slaba voda ursa Pfttrnel V Kranjski Gori imajo vse od poletja naprej težave 5 pitno vodo. Po julijskem onesna* ženju Komunala vodo preventivno klorira. Domačine smo vprašdii, ali sploh Še pijejo vodo Iz pip. f«t«: Anka Sulov^c Matjaž Arih: "V Logu nimamo vode iz zajetja jurež, ampak iz zajetja Skavar. Zato poleti nismo imeii težav in voda je bila doslej vedno neoporečna. Tako jo ves Čas pijemo iz pipe." Tina Miklič: "Ravno takrat, ko je prišlo do onesnaženja vode, smo bih na dopustu. Tudi zdaj pijemo vodo iz pipe in do zdaj nismo imeli nobenih težav." Sandra Ronner: "Ob onesnaženju Je na Ledinah iz pip tekla čisto rjava voda, Pri nas v Bezju sicer ni zgledaia umazana, a je vseeno še zdaj ne pijemo. Kupujemo ustekleničeno vodo." Matjaž Lorbek: "Ves čas pijemo vodo iz pipe in nimamo nobenih težav. Je pa res, da ni normalno, da je v tako turističnem kraju pitna voda tak pro« blem." Cene Stravst "Voda je močno klorirana In po okusu ni dobra, zato jo raje kupujemo. Upamo, da bodo kmalu našli nov izvir. Žalostno» da imajo tako lepi kraji tako slabo vodo." Kresnička pomaga stiski Krizni center za mlade Kresnička je v treh letih sprejel več kot dvesto gorenjskih otrok in mladostnikov, ki so se iz različnih razlogov znašli v hudi stiski. Cveto zaplotntk Lesce - Center, ki pod okriljem radovljiškega centra za socialno delo deluje v hiši na Alpski cesti v Lescah, je v četrtek, ob tretjem rojstnem dnevu, pripravil dai) odprtih vrat. Kot sta ob tem povedali direktorica centra za socialno delo MiJoša Kos Ovsenik in vodja kriznega centra Zo-rica Sicorc, center daje zatočišče in strokovno pomoč otrokom in mladostnikom v stiski, pri tem pa sodeluje z matičnimi centri za socialno delo, policijo, šolami, zdravstvom in drugimi službami. V treh letih je sprejel čez dvesto gorenjskih otrok in mladih, od tega letos 44, večinoma starih od štirinajst do osemnajst let, med njimi tri Četrtine deklet. Največ jih je bilo z območja jeseniške, DirektorFca centra za socialno delo Miloša Kos Ovsenik skupai s strokovnimi delavci knznega kranjske in radovljiške uprav- centra Kresnička je iz Kresničke vrnilo v dru- tihih in 59 neresnih. Jnter« Krilni centri so prava rešilev za mlade v stiski, ugotavlja žino. 16 odstotkov v stano- vencijska služba, ki opravlja Isekretarka ministrstva za delo, družino in socialne vanjske skupine, devet od- naloge zunaj delovnega zadeve Silva KoSnjek in dödaja, da število njihovih stotkov na samostojno pot. časa gorenjskih centrov za uporabnikov narašča. nekateri pa tudi v rejništvo. sociaLio delo, je v zadnjem V okviru centra delujejo letu posredovala stokrat, tudi modri telefon Peter dvaindvajsetkrat več kot leto ne enote, najmanj z območ- zmožnosti odkritega pogo- Klepec, regijska intervencij- prej. Posvetovalnico Kresni- ček. ki jo izvajata krizni center in Društvo za zdrav oseb- ja škofjeloške. Skoraj polovi- vota s starši, slaba tretjina ska služba, posvetovalnica ca je poiskala pomoč zaradi dolgotrajnih konfliktov • zaradi fizičnega in psihične- KresniČek in dnevni center, ga nasilja, drugi zaradi zane- Na modri telefon so v zad- nostni razvoj, je letos obis- uporništva staršem, Lzostaja- marjanja in suma spolne njem letu prejeli 105 klicev, nia od doma in iz šole ter ne- zlorabe. Tri petine otrok se od tega je bilo 30 resnih, 16 kalo 94 mladih in njihovih staršev. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo pretežno jasno, v sredo in Četrtek pa delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. A^crj« RS ta okolje , Urad 2« MetMr^ogijo torek -3/7°C sreda Četrtek -2/6®C -3/4°C Z^b o S/ ? t že niki V Niku novo vodstvo v kovinarskem podjetju Niko Železniki je nadzorni svet Imenoval novega direktorja, saj je dosedanja direktorica Valen^ tina Nastran podala odstopno Izjavo, ker odhaja v pokoj. Mandat ji poteče konec leta, za novega direktorja pa je bi imenovan 4i-letni diplomirani ekonomist Rado Čulibrk, v Niku zaposlen 13 let in vodi marketing in prodalo. S. Ž. Kranj Pravi 50 Dovrtelovi dimnikarji vlada je konec prejšnjega tedna izdala odločbo, s katero je koncesijo za opravljanje dimnikarske službe na območju Mestne občine Kranj podelila Dimnikarstvu Dovrtei Iz Kranja. s. k. Zahvala Vsem, ki ste kakorkoli pomagali ob poplavi našega doma delom, materialno in denarno, se iskreno zahva jujeva. Ivanka In Tone Rant^ Zali Log Mladoporočenci Na Jesenicah sta se 7. novembra poročiia Robert Prešeren in Urška Rekar s Slovenskega )avorn?ka. Mladoporočencema čestitamo in jima s Čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. Novorojenčki vllnull teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 34 novorojenčkov, od tega .18 dečkov in 16 deklic. V Kranju se je rodilo 12 dečkov in 14 deklic. Najtežji je bil deček s 4.450 grami, najlažji deklici pa so natehtali 2.689 gramov. Na jesenicah se je rodilo 6 dečkov In 2 deklici. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4.100 gramov, najlažja pa deklica, ki je ob rojstvu tehtala 3.010 gramov. Ipredprodai . sn.ucarsk.hv040vn.c a U 20°/ O..; C RADIO KRANJ d.0.0. Stritarieva ul. 6. KRANJ tetefon: |04) 2812-f04) 26-12-221 ftfoékcim (04) 2022-222 m^Mu (091) 303-909 »mjw^wt fax- (04> 2012-<Ö4) 28 <12- nrchMuA ćsmjuf M^i^AS^én mtfiQkr^nlttiracSf www« r« M ekrani najBou posLii^nn RADUSKA FOSTRJU DA cfffinusKEA j CG Zn^iira smo seògissflt m vcćeru raz- ko^la. glamup)ft lejite Pnslv^vitG smo i«t«stenfu àn^fXÉtiih ob nepozabnifm temtcu efeganoe^o obiskiHelke porrii^. pd področju moškega zborov- venskega pevskega skega petja, sodelovali so na dniitva Ura iz različnih festivalih doma in Kamnika, so se ob po Evropi, kot enega največ- ustanovitvi pred mnogimi jih uspehov pa v svoji kroni- leti, kot radi poudarijo še da- ki omenjajo koncert v Royal nes. zbrali z namenom deliti Albert Hallu v Londonu veselje ob glasbi z mn(^ni pred tremi leti, kjer so nasto- dmgimi in temu so ostali pili kot prvi evropski konti- Kamniška Lira je najstarejši moški pevski zbor v Sloveniji, zvesti vseh 125 let. V svoji nentalni zbor. Osemindvaj- dolgi zgodovini so kamniški set aktivnih pevcev danes ranah, kot ob planinstóh po- pravili skupaj 2 leto dni m]aj- pevci vseskozi ostajaii zvesti vodi SkofjeloČan^ skladatelj stojankah in drugje. Pred šim moškim pevskim zbo- predvsem ljudski pesmi, so- Andrej Misson, Liraši pa so polno dvorano Šolskega cen- rom Lijak 1883 iz Vedskega, delovali pa so tudi s Številni- nepogrešljivi na številnih do- tra Rudolfa Maistra so v so- Slovenskim oktetom in mi znanimi slovenskimi godkih, tako v kulturnih dvo- boto slavnostni koncert pri- Mestno godbo Kamnik. Igor Kavčič soboto je v prostorih Mladinskega centra Sevnica razstavo fotografij odprl fotoreporter Gorenjskega glasa Gorazd Kavčič. Predstavlja se s fotografijami, ki jih je posnel na lanskem popotovanju po ZDA. "Gre za re- nim predznakom. Dolg avto razmišlja Gorazd. ki je raz- prireditev, dogodkov, ki portažne fotografije, s kate- na newyorških ulicah pome- stavljene fotografije pomen- rimi želim pokazati dva raz- ni zabavo, nočno življenje, Ijivo naslovil Svoboden? lična obraza Amerike, pozi- denar, ženske, po drugi stra- Osnovni elementi na foto- tivnega in tistega z negativ- ni pa kokain, zasvojenost," grafijah so detajli z ulice, s predstavljajo glavne značilnosti ZDA in njenih ljudi. Razstava bo na ogled do za-čedca decembra. Škof)a Loka Loške memorabiliie o škofu Karlinu škofa. Na ogled bo tudi škofov portret, ki ga je ustvaril akademski kipar Metod Frfic, načrtovan pa je bil za postavitev v aleji znamenitih Lo^anov v Škofji Loki, kjer naj V četrtek, 15. novembra, ob 19. uri bo v Domu na Fari glas- bi ga postavili ob i50-fetnici njegovega rojstva, škof Karlin benik In pedagog Klemen Karlln v okviru Loških memorabil- je med drugim v 1. svetovni vojni branil slovenstvo na za- rf govoril o glasbenem udejstvovanju dr. Andreja Karlina, hodni in kasneje krepil slovensko zavest na severni meji. starološkega rojaka, tržaško-koprskega in mariborskega Začel je tudi postopek za beatifikacijo škofa Slomška. I. K. JAKA, ZA fC^ SI VAt V Me oe^io V ¥ H^^i Nt USeKAKoft je (lAol M^ttTfK», è I II I » é ^ v • f A • I ' Ai? Ä •ižfi^-' JeSENICč Teden Ču^rjevih dni Z odprtjem fotografske razstave In javnim posluSanjem radijske igre Toneta Čufarja Polom se bodo na simbolični način danes, ob 19.30 začeli letošnji Čufarjevl dnevi, festival ljubiteljskih gledališč» ki ima na Jesenicah že 20-let-no tradicijo, jutri v sredo, 14, novembra, ob ^9.30 bo po slovesnem odprtju festivala na sporedu predstava domačega, Gledališča Toneta Čufarja, Linhartov Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V prihodnjih dneh se bodo na jeseniškem odru zvrstile predstave Hamlet Stroj, v Izvedbi Gledališča Gnosis, MKUD Ivan Cankar, II. Gimnazija Maribor, v Četrtek ob n. uri in Hrup za Odrom, Loškega odra, ob 19.30, v petek ob 19.30 bo sledila igra Gospod lovec, v izvedbi Amaterskega gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje • Celje. Sobota bo postregla s komedijo Denar z neba, v izvedbi Gledališke skupine KD Ivan KauČiČ iz Ljutomera. Nedelja prinaša dve predstavi. Najprej bo ob 18.30 v dvorani kina Mladinska gledališka skupina KPD Planina v Selah, avstrijska Koroška predstavila projekt Iz spomina (konstrukt sodobne slover]ske in svetovne poezije), ob 19.30 pa bo na sporedu Še predstava Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane Prigode dobrega vojaka Švejka. Festival bodo sklenili v ponedeljek zvečer z domaČo premiero Linhartove Županove Micke (predstava sicer ne sodi v tekmovalni program), po predstavi bodo podelili tudi nagrade in plakete Toneta Čufarja. I. K. Kran) Kranjski operni utrinki Minulo sredo zvečer je bil v okviru pogovorov s priznanimi opernimi ustvarjalci z naslovom Operni utrinki v kavarni Rangus v Kranju prvi gost priznani baritonist Jaka {eraša. Gre za nadaljevanje preteklih petletnih prizadevanj, da bi približali opero Kranjčanom, ideja za utrinke pa se je utrnila ob pogovorih z opernimi pevci med pripravami na koncerte in operne predstave v našem mestu. V pogovoru» ki ga je vodil Milan Nardin, je jaka jeraša na svojevrsten način poln šegavosti, neposrednosti in topline nizal zgodbe, ki so poslušalce prevzele in jim približale občutja in doživetja umetnika. Življenje opernega pevca je uvodoma učinkovito prikazal s prologom iz opere Glumačl. Neposrednost baritonista )e spodbudila poslušalce k številnim vprašanjem. Ljubitelji opere bodo odslej vsako drugo sredo imeli priložnost spoznatlp poslušati in se pogovarjati z osebnostmi slovenske operne in gledališke scene. Naslednji utrinek bo zasvetil 21. novembra, ob 19. uri, ko bo gost jurlj Reja, v decembru pa bosta sledita še Rudolf Franci in Vilma Bukovec. P. Č. LjUBgANA Bojan Bešter v klubu Krka Letošnjo sezono gledaliških pogovorov bodo danes, v torek, ob 19. uri v Gledališkem klubu Krka ria Dunajski 63 v Ljjbljani odprii s pogovorom s Kranjčanom Bojanom Beštfom, scenarfstom, režiserjem, avtorjem besedil In igralcem, i. K. TANJA ZAJ I AN izdala novi CD Njeni gostje bodo Eva Čeme, Alenka Gotar Ivan HuOnik, Nataša Mlh^lč, Anja Burnik Jakončič. Margarita Štoviček, Vesna Kocipe I Igralec fìomàn Koniar. Prodaja vstopni ^jgenàja Linda Primskovo ter na GSM TELEVIZIJ/ Slovenski vodni krog v petek» }6, novembra 2007, ob 16.30 bodo na 1. programu TV Slovenija predvajali novo serijo osmih dokumentarno izobraževalnih oddaj Slover>ski vodni krog. Oddaje Sbvenski vodni krog, ki pripovedujejo o slovenskih vodah In njihovih lepotah na eni strani ter ekološki ozaveščenosti na drugI, že četrto leto nastajajo v koprodukciji med Uredništvom otroikega in mladinskega programa Televizije Slovenija in CV Konceptom Multimedijo. Scenarist in producent oddaj je Matjaž Mihelčič, režiser Aleš Žemlja, snemalca Bernard Perme in Jože Jagrič, strokovna sodelavca pa Katja Mihelčič In dr. Aleš Bizjak. Oddajo vodita Živa Vadnov kot okoljevarstvenlca Ana in Žiga Čamemik kot fotograf Rok. V posameznih oddajah bomo tako spoznali Bohinjsko jezero, reko fško, Gradaš« člco, Oravinjo, Pesnico, Rižano, Sotlo in Nadižo. A. B. Živa in Žiga /Fei&:Tetevi}ija$>«yrnij» Bela, modra, rdeča Dokumentarni feljton 2 naslovom Bela, modra, rdeča bodo premierno predvajali v sredo, 14. novembra 2007, ob 2T.35 na 2. programu Televizije Slovenija. Scenarij za dokumentarni feljton sta napisala Nuša Ekar In Božo Grij, ki je tudi režiser dokumentarnega feljtona. 24. junij 1991: priprave na slovesnost ob razglasitvi samostojnosti so na samem vrhu. Končno je postalo jasno tudi to, kakšni bodo novi državni simboli nove države • Slovenije. Slovesnost bo očitno lahko potekala po scenariju» ki je v ključnem trenutku predvideval dvig nove slovenske zastave in spust stare. 2S- junij 1991: vse poteka bolj ali manj po načrtih, množice ljudi se zbirajo na nekdanjem Trgu Revolucije. Napetost tik pred začetkom prireditve je vse večja. Dvajset minut pred začetkom slovesnosti pa se izkaže^ da bo morda ključni trenutek - dvig nove zastave - odpovedan. an a. T'X^C»^ Gorenjska 96 MHz RAD O 2 A R A D O V E D H É Jurij, ki je Kmetijo zapustil v soboto, je presenetil vse člane družine, saj je dvoboj predal brez boja. Kmetija vse bolj preseneča. Zakaj je žival umrla, še ugotavljajo. Špela in Klemen sta po sobotnem dvo-minulem ted- boju ostalim članom družinu so člani tre- ne namreč očitala, da so nutno najbolj med njimi tudi taki, ki zelo znane kmečke kršijo pravila, ki veljajo na družine v Slove- Kmetiji. Šestindvajsetletni nlji prvič jedli meso, zaklali Mariborčan Jurij pa je v soso enega izmed prašičev. boto presenetil prav vse. Seveda jim je pri tem opra- Kljub temu da je od prvega vilu pomagal gospodar Ma- dne glasno govoril, da je ri j an Podobnik. na Kmetijo prišel po zma- Tekmovalka Špela pa je v go, je dvoboj predal z na- kumiku našla mrtvo kokoš, slednjimi besedami, ki jih je v prvi vrsti naslovil sotek- movalki Špeli: "Za dosego svojih ciljev ne smeš žrtvovati prijateljev." Tako sta na Kmetiji, presenetljivo. ostala le še dva moška in kar pet žensk. Ali to pomeni, da bo v Sloveniji v resn ičnostnem šovu prvič zmagala ženska? Svetlo- laska Biljana in temnolaska Daša je ena tistih, ki meni, da ženske kmetijo lahko vodijo DaŠa sicer pravita, da si bolj same. /^o» popi» Adrijana je Špeli očitala, da saj se vedno več druži z nji- Jurij je kmetijo zapustil brez dvoboja. / Poto; Pop Tv kot končne zmage želita, da bi iz šova odšli mošld in bi dekleta dokazala, da na je izdala njeno zaupanje, ma. Vse tri skupaj pa se Kmetiji lahko živijo brez ker je določene stvari pove- strinjajo, da mora Ljubin- moške roke. dala Juriju. Kot kaže pa je ka, ki je v šov prišla kot re- Zdi se, da se člani druži- Adrijana spremenila svoje zerva. Kmetijo tudi čim ne vedno več prepirajo. ' mnenje o Daši in Biljani. prej zapustiti. Tamare Venta, ki skupaj 2 Matjažem Tankom vodi oddajo 24 ur» ne boste več videvali na malih zaslonih Nina Valar>t začetkom na* slednjega leta se na voditelj- sko mesto vrača trovala moja, že dalj časa, velika želja, nov profesionalni izziv • uiednikovanje naše oddaje. Delu, ki sem ga od poletja že opravljala občasno, se bom tako lahko v prihodnje posvetila v celo- Petra Kerčmar, ti oziroma še kvalitetnejše i v teh dneh Še uživa porodniški dopust. Petra dnevne informativne odda- in intenzivneje," je povedala Tamara Vonta. 'Tamari smo zelo odgo- je nebo vodila skupaj Z Edi- vorno uredniško delo zajem Pucerjem, kot je to po- upali, ker je kredibilna, iz-čela še pred letom dni, ven- kušena novinarka, dobra dar bo njen novi sovoditelj poznavalka medijskega Matjaž Tanko, ki sedaj od- prostora in dogajanja, kot dajo vodi s Tamaro Vonta. tudi samega poteka dela v Slednja bo po novem dobi- uredništvu, saj oddajo so- la višjo funkcijo, postala bo namreč dnevna urednica oddaje 14 tir. ustvarja že od njenega samega začetka," pa je pove- dalTomaž Perovič, direktor "Odločitev, da po šestih informativnega in Športne- letih zapustim voditeljsko ga programa PRO PLUS, mizo z Matjažem, ni bila 24 uj bosta Še naprej v paru lahka. Vendar me je v sled- vodila Darja Zgonc in Edi njo prepričala oziroma bo- Pucer. \ v TOREK 13. n. 2007 KINO / SPOREDI / DIO Mojčin lov za ljubeznijo postane nenavadno popotovanje za vse, ki nastopajo v filmu, vključno z ekipo, ki snema film Instalacija ljubezni. Alenka Brun V vlogi Mojce se po dol» gem času na filmska platna vrača večna lepotica Bcrnar-ilm režiserke Maje da Oman, ki \o srečamo v Weiss Instalacija lju- številnih filmih. Kranjčanko bežni v slovenske ki- smo povprašali, zakaj je nematografe prihaja sprejela vlogo in kaj meni o 22. novembra, na instalacijah ljubezni v real- LIFFu ga bodo predvajali že nem življenju. "Pri Sloven- ia teden. skem filmu se zelo redko • s s Mojca (45) je poročena z zgodi, da je osnovna zgodba Vaskom» bogatim trgovcem filma zgodba o ženski sred- | z mesom. Zagrenjena ugo- njih let. Scenarij mi je bil | lavlja, da njena otroka Nika všeč, ime režiserke Maje I in Vad počasi zapuščata var- Weiss pa je tudi dovolj'moč- "" no družinsko gnezdo. Zdol- na referenca, da nisem raz- vel premiero na LIFFu. ker tekalo v atmosferi ljubezni, gočasena ter željna ljubezni miSljala, da vloge ne bi spre- je to festival za filmske sla- kar je tudi glavna tema fil- in strasti nevede postane ol> jcla. V realnem življenju, dokusce, kijihjeprinasve- ma. jeki video instalacije, ki jo s mislim, da so instalacije v liko, kar dokazujejo tudi pomočjo njene hčere Nike ljubezni možne, ampak tež- razprodane projekcije fll-(Vesna Vončina) pripravlja ko, da se tako dobro končajo mov. Meni, da je Instalacija Polona Vetrih, Ivanka Me- V filmu igrajo še Brane ZavTšan, Branko Jordan, umetnik Miloš (Igor Samo- kot v filmu. Ali pač?" ljubezni zelo komercialen žan, Medea Novak, Desa bor), nekoč njen ljubimec iz študentskih let. Režiserka Maja Weiss je film. Čeprav je tudi umetni- Muck, Andrej Rozman -vesela, da bo njen film doži- Ški. Snemanje filma je po- Roza, Andraža Jovanovič. SP^^RE^^I četrtek ob devetih bodo v oddajr Gorenjska, gremo gor, spregovorili o 2. regionalnem razvojnem forumu, ob enaj- Radiò Kranj 97,3 Mhz ^^ih reševali vaša vprašanja In pobude, ob 17. uri pa boste (www.radlo-kranj.Si/program.php) od strokovnjakov Iz Rajskega vrta izvedeli, kako urediti V torkovem programu Radia Kranj ne gre'zamuditi Infor- ^^ ^ petkovem dopoldnevu boste sll-matlvnlh oddaj ob 9., 14. in iS. uri. novic ob polni url, do- " dogodek, ki odmeva. V sc^ poldanske teme drieva ob 9.20 in popoldanske, malo po dopoldne, ob io.30 bodo minute namenili ljubitelj. uri. V sredini dopoldanski temi dneva ob 9.20 bodo popoldne pa športno obarvail. V nedelj-minute namenili Zavodu za turizem Kranj, upokojenci pa Nakladi slovenskih spominov bodo obudili llč- lahko svoji oddaji prisluhnejo ob ^8.20. V oddaji Mladi, ^ P^ spregovo- nadarjeni, obetavni malo po 19. url pa bodo predstavili ^ ponedeljek ob devetih mlada plesalca iz Studia ritem. V četrtkovi dopoldanski P®^^^"^^ P^ osnovno-temi ob 9.20 bodo trgovali z vrednostnimi papirji. Noč s šo ce. sobote na nedeljo in z nedelje na ponedeljek bodo v skupnem nočnem programu lokalnih tn regionalnih radijskih postaj Slovenije spet pripravili v kranjskem studiu. V prvi (www.ognjisce.s0/napovednlk/napovednlk. htm) noči bo 2 vami Renata Škrjanc. v drugi pa Podokničar V torkovi oddaji Zrno prava ob 8.is bodo spregovorili o Franc Pestotnik. nujnih predpostavkah pravnega posla, v Sončni pesmi ob Radio Potepuh, 91,0 KWrt (Tete-TV in Sot-Tv) (www. p otep uh.com) 22. uri bodo gostili Alenko Oblak, ki je kot prostovoljka več kot leto dni neturistično odkrivala Brazilijo. V sredinem dopoldnevu boste ob 11.13 ^ sestro Nikolino pripravljali gratinirane polpete, orehovo rulado in še kaj. V Četrtek ob Vsak dan se bodo odpravili v katerega od slovenskih kra- ^ ^^ ^^ p^t ^^ 18.15 pa dijaška oddaja. Ali še jev, pokukali pa tudi v nekatera slover^ska podjetja m jih ^^^no velja: eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, predstavili v sproščenem klepetu. V torek tako lahko pri- ^oste izvedeli v petek ob 13.30. Doživetja narave ob 17. uri sluhnete oddajama Moja dežela ob 14.10 in nasvetom na- ^^^^ predstavila skrite kotičke italijanskih Alp. O našem šth babic ob 15.10 v oddaji Babica svetuje. Kljub temu da ^^ g^a^osti bodo govorili v soboto ob 11. uri, o na- smo že krepko zakorakali v )esen, bodo v oddaji Rože^Vrt „ peko kruha z motiviko ljudske dediš- v sredo ob 14.10 povedali, kako si polepšati dom s cveto- ^ine pa ob 17. url. Ob 18.15 bo gostja pCodna pisateljica čimi rastlinami, ob ^5.30 pa pnsfuhnite Mozaiku Sloveni- ^Imi Malenšek, v nedeljo ob 19. uri pa slédi prenos prve- je. V petek ob 14JO vam bodo v oddaji Moja dežela pred- ^^ ggjg koncerta ob 13. rojstnem dnevu Radia Ognjiš-staviii košček naše lepe deželice, ob iS.io pa vas v svojo ^^ družbo vabi SaŠa Einsiedler. Izzivu podjetništva prisiuhni-te v ponedeljek ob 10.30» ob iz.io pa bodo v Zdravstvenem kotičku spregovorili o zdravju in dobrem počutju. Ob (www.radiotriglav.sl/spored/) 14.10 pa boste izvedeli, kaj so tokrat pripravili dijaki Sred- Danes zvečer prisluhnite po 19. uri prenosu hokejske tek-nje turistične In gostinske šole I2 Radovljice v oddaji Turi- ^e v ligi E6EL Seljak - Acroni. Sreda se začenja ob 6,15 2 stični podmladek. našimi malimi prijatelji in zaključi ob 19. uri z Drugo stra- njo, V četrtek je ob četrti uri popoldne predviden Razgled s Triglava na občino Radovljica, uro kasneje Podjetniški cikcak in ob 19.46 Zimzelene melodije z Dragom Arijani- Ršdio Sor.t Olj fv'l'i/ (www.radio-sora.si) V torkoNH oddaji aktualno bodo spregovorili o regijskem /©»n. Planinski nasvet ob 8.05 začenja petkov program. Ob centru za odlaganje odpadkov v Tenelilah in razmerah po 9- siedi davčni nasvet, doktor Petek se oglaša ob 13. nedeljskem referendumu. Popoldne bo kulturno in glas- ^^^ ob i6. sledi razgled na občini Bled in Gorje. Po 19. url beno obarvano. V sredo ob devetih bodo v oddaji Kjer je P^ prisluhnite prenosu hokejske tekme v ligi EBEL Acroni volja, tam je tudi pot govorili o* specialni olimpiadi, ki je • Dunaj. Sobota se začenja z pravljico ob sedmi uri zjutraj. bila oktobra v Pekingu, ob enajstih gostili župana občine. R«gled s Triglava na občino Naklo bo ob 11. uri, resni Gorenja vas-Poljane Milana Čadeža, ob pol enih vas bodo glasbi lahko prisluhnete ob 19. uri. V nedeljo bodo mali povabili na srečanje društev kmečkih in podeželskih žena oglasi po telefonu ob n. uri, prenos hokejske tekme v ligi Gorenjske, popoldan in večer pa bodo namenili glasbi. V ^BEL • Olimpija - Acroni pa po 18. uri. 3:10 za Yumc Vestem, ki prihaja v slovenske kinematografe 15. novembra. Danu Evansu je nestanovitni divji zahod obrnil hrbet, saj mu zaradi dolgotrajne suše grozi zaplemba kmetije. Ko po spletu okoliščin sodeluje pri prijetju zloglasnega roparja Bena, se odloČi pridružiti Šerifovim možem, kt želijo kriminalca pripeljati pred sodišče v Yumo. Na poti morajo prečkati nemirno indijansko ozemlje, na sledi pa so jim tudi Benovi možje, toda največjo nevarnost predstavlja prav premeteni zločinec, ki je v psiho- loških igricah što I o. A. B. nasprotniki prav tako spreten kot s pi- UNO aNTER,KRAU Toreli,13.n. 1630 in19.00 SEDEM DNI SKOMIN 21 iO 2AGAIV. Sreda, 14.11. 16J0 in 19.00 SEOEM ONI SKOMIN 2130 ZAGA IV. Četrtek, 15.11. 16ÌOSICKO 19.00 DVOJNA IGRA Petek, m 11. 1630ZlOVSr^A 18.30 SICKO 21.001408 Sobota, 17.11. 1630 ZLO VSTWA 1830SICKO 21.001408 Kedelja, 18.11. 1630 ZLO VSTAJA 1830Sia(0 21.001408 KINO S LUAR. JESEN 11^ Twek, 13.11. 18.00 POTVGUANIANAMO Petek, 16.11. 18.(M)FULGAS3 20.00 NEUSTRAŠNA Sobota, 17.^1. 18.00 RIL GAS 3 20.00 NEUSTRAŠNA K INO SORA. ^KOrjA LOKA Petek. 16.11. 18.00GASILCA PRED OLTARJEM 20.00 NOTRANJEZADEVE Sobota; 17.11. 18.00 NEUSTRAŠENA 20.00 GASIICA PRED OLTARJEM Nedelja, 18.11. 19.00 NEUSTRAŠNA PoAede4j^19.11 1630ZLOVSTWA 1830SICK0 ' 21.001408 KINO DOVJS, MOJSTftAKA četrtek. 15.11. 19.00 SHREK TRETJI Sd)ota,17.11 19.00 PETEUNJJ ZAJTRK UNHAR70VA EATORANA. MDOVUICA Četrtek, 15.11. 20.00 PUNET TERORJA Petek, 16.11. 18.00 (EZ MEJO 20.00 FUL GASS 3 Sobota, 17. TI. 16.00 fUL GASS 3 20.00 (EZ MEJO NEDEUA,18.11. 18.00fULGASS3 20.00 PLANET TEROKIA WWW.CORENJSKICLAS.S 1 - 7 1 8 2 6 4 1 6 9 1 2 4 8 1 2 3 7 3 8 4 1 4 5 2 2 6 7 1 1 Re<citf SUDOKU Navodila: v kvadrate vpilite števila od 1 do 9 tdko, da se ne bo nobeno Število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem (zmed odebeljenih devetih kvadratov. skr^viia: f. OTROŠKA PERESA Dež Opazujem kapljice. Počasi drsijo po steklu. V vsaki vidim svojo podobo. Podobo, ki jo vse bolj mrzim. Zdaj tečejo kapljice Še po licu mojem, kot da bi hotele izprati bolečino in žalost. A ne, bolečina v srcu me vse bofj ige. Žge, žge, Žge in Žge, da je nevzdržno. Ne zdržim več. Stečem na dež, v upanju, da ohladi to, ker me tako strašno bo Pustim, da me umiva, da polzi po meni. Ampak bolečina se ne umiri, le še bolj grozno se počutim. Ampak moram Živeti. Moram, že zaradi drugih. Moram, da bo mesto, ki mi je namenjeno, zapolnjeno. Moram, ker vem, da se stvari lahko obrnejo na bolje, pa čeprav je trenutr^a slika drugačr^a. Tiho jokam, Dež posluSa mojo izpoved, posluša zgodbo mojih solz. In boža me, dotika se, kakor, da bi hotel reči, da bo jutri bolje. Katja Kožuh, Skofia Loka Peka dražgoških kruhkov v torek. 16. oktobra, smo v šoli pekli dražgoške kruhke. Kako se kruhki delajo, sta nam pokazali gospe Alenka in Breda. Delali smo srčke, angelčke, zvezde, bikce, zajčke, parkeljne in celo neznani leteči predmet. Delo |e potekalo v jedilnici naše šole. Najprej je vsak naredil srček, nato pa oblikoval testo po svoje. Dražgoške kruhke je težko delati, ker moraš vse narediti ročno. Večina od nas jrh doma Še ni delala, razen nekaterih učencev. Pri delu smo si pomagali s ščipalkami, valjarjem in zobotreb' ci. To zelo radi delamo. Najraje pa jih na koncu pojemo. Učenci 4. in 5. razreda PŠ Dražgoše TISOČ UGANK ZA MALČKE Tokrat vam Franc Arikerst zastavlja riaslednjo uganko: Kaj )e grenko sladko z lešniki nastlano, in preveč je dobro za vsakdanjo hrano. Ugotovite pravilen odgovor in nam najkasneje do petka pošljite SMS z vsebino ug-i-rešitev-i-ime, priimek In na« slov na številko 031/691 111. Izžrebati bomo nekoga, ki bo prejel knjižno nagrado, ime nagrajenca pa bomo objavili prihodnji torek. Pravilna rešitev prejšnje uganke se g^asi krava. Srečna nagrajenka )e Caja Stanovnik. SUDOKU ZA OTRO K E Reitvvr 9 9 € k V z tr L S 9 t z 9 ^ p i s 1 9 9 e Z Ti h 9 Z s v t S Z L 9 SnUvila: Eva in Bine Navodilo za reševanje: V mrežo uvrstite Številke od 1 do 6- Upoštevajte: 1. V vsaki vrstici je vsaka Številka vpisana le enkrat. 2. V vsakem stolpcu je vsaka številka vpisana le enkrat. 3. V vsakem pravokotniku 23x2 polji je vsaka Številka vpisana le enkrat. V programu Hura prosti, čas - odprimo telovadnice za vikende sodelujejo tudi trije gorenjski izvajalci. V dvorani Poden v Škofji Loki mladi ob petkih popoldne spoznavajo sodobni ples in popularne plesne zvrsti. Ana Hartman portni program Hura, prosti Čas je namenjen mladim od predšolskega obdobja do Študija, ki želijo svoj prosti ias po pouku, ob koncu ledna in med poätnicami preživljati v družbi vrstnikov na športnih površinah. Sofinancira ga mims-üstvo za šolstvo in Šport, zato so dejavnosti ponekod povsem brezplačne, drugod pa je udeležbe nižji Del ^ sklopu programa Hura» prosti čas - odprimo telovadnice za vikende se mladi v dvorani programa, ki poteka od šol- ^ ^^^^ sodobnega plesa in popularnih plesnih zvrsti. skega leta 2002/03, je tudi akcija Odprimo telovadnice Mesto. Učimo jih sodobnega nato pripovedujejo z gibom," akcije: Osvetlimo 5n oživimo za vikende, ki jo je v Sloveniji plesa in popularnih plesnih je še do^a Mateja Tuta. "So- športna i^šča, Odprimo te-V lanskem Šolskem letu izva- zvrsti/' je pojasnila trenerka dobni ples je super. Povsem lovadjiice ob jesensldh» zim- jalo 13 izvajalcev, v letošnjem Mateja Tuta. Sodobni ples je noter padeš, domišljiji daš skih in novoletnih poätnlcah pa 24, od tega tudi trije na v škofji Loki bolj kot ne 110 prosto potje svoje obćut- ter Pohodništvo. Programa v Gorenjskem. Mladim ponu- vost " Poučevati smo ga zače- ke strnila dvanajsüetna Tina jalo različne športne dejavno- li pred tremi leti, z letošnjim KaJan. Znanje popularnih prihodnje ne nameravajo spreminjati, a bodo. kot je po- sti. Športno društvo Ritem šolskim letom pa smo začeli plesnih zvnti nameravajo jasnila Mateja Reberšak Ci dvorani Poden v škofji Loki še posebej aktivno delati na pokazati na Šolskem ples- zeJj z direJctorata za šport, ob petkih popoldne v sklopu tem področju. Med otroki so nem festivalu, s sodobnim skušali dodatno spodbuditi programa Hura, prosti čas - sicer v zvezi s sodobnim pie- plesom pa se bodo preizkusi- ponudnike za izvajanje pro- odprimo telovadnice za vi- som še vedno zakoreninjeni li na srečanjih, Id jih priieja grama na področju pohoiiiš- kende pripravlja plesne delav mce. stereotipi, a je tega vse manj. Ni iih tako težko navdušiti javni sklad za kulturne dejav- tva, ki so ga v tem Šolskem nosfi. letu na novo uvedli. Skupno Naj dodamo, v sklopu pro- je v lanskem šolskem letu v "Ob petkih tu plesno zna- zanj, če se tega lotiž na pravi nje osvaja okoli 50 otrok med način. Lotevamo so tematik, grama Hura. prosti Čas poleg programu Hura. prosti Čas šestim in petnajstim letom, ki so jim blizu, kot so odnosi, akcije Odprimo lelovadnice sodelovalo petnajst tisoč večinoma iz OŠ Škofia Loka • prijateljstvo, zavist. Zgodbe za vikende potekajo Še druge otrok in mladostnikov. Minuli četrtek smo na Gorenjskem glasu devetošoicem predstavili poklic novinarja. Ana Hartman zbira poklica je ena najpomembnejših odločitev v življenje, da pa je vsaj nekoliko lažja, je zavod za zaposlovanje leta 2000 začel izvajati projekt Drugače o poklicih. Za Šole iz Kranja in okoliških občin so za izvajanje projekta pooblastili Tin, zavod za izobraževanje in svetovanje iz Ljubljane. DevetoŠoid šolskim svetovalnim službam posredujejo želje, katere poklice želijo pobližje spoznati, Tin pa na podlagi njihovih interesov organizira predstavitve. Zadosti zanimanja so pokazali tudi za poklic novinar- so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi novinarstva, /fotoisojnan ao|m( ja in tako smo minuli četrtek predstavila Marija Volčjak, narji zbirajo informacije ter daJ Nejc Grilc iz OŠ Stražiž- na Gorenjskem glasu gostili direktorica in odgovorna kdaj morajo oddajati prispev- če, ki je že skorajda po\^m devetošolce iz osnovnih šol urednica, ter njen namestnik ke. Nisem vedel, da lahko pi- odločen, da bo novinar, Stražižče, Orehek in Šenčur Jože Košnjek. v tehničnem šejo tudi doma in članke po- 'pokrival'bi šport lanijeobis- ter OŠ Davorina Jenka Cer- delu uredništva pa so si ogle- šiljajo po elektronski poŠti ter koval izbirni predmet novi- klje. Celoten proces nastaja- dali tudi oblikovanje časopi- da sploh nimajo delovnega narstvo, sodeluje pa tudi pri nja časopisa sta mladim sa. "Izvedeli smo, kako novi- časa," je po predstavitvi pove- šolskem časopisu Zgaga. TOREK 13,11,2007 07 iVTOMOBILIZEIVl Test: Hyundai Ì30 1.6 CRDi Style O Matjaž Gr^orić ozdravov", kd jih zadnje čase na staro celino pošiljajo južnoko-rejski in japonski avtomobilski proizvajalci, evropska konkurenca ni prav nič vesela. Predvsem zato, ker so azijski tìgrì skoraj do potariko-sti ugotovili, kakžen je evropski okus in so kupcem zabeli lesti pod kožo z všečnimi in tehnično dobro podkovanimi nem sedežu radodarno od- torsko dobro poskrbljeno, gonskih strojev, med bolj prepričljivimi pa je vsekakor 1,6« litrski turbodizelski štiri val j« nik, ki v moòiejli izvedbi 12 sebe iztisne 8$ kilovatov (115 KM). Zaloga navora je precejšnja, zato Ì30 s tem motorjem pospešuje gladko, zvezno in dovolj energično. Voznik s prestavno ročico petstopenjskega ročnega menjalnika avtomobili. Hvundaiju je merja centimetre za kolena, medtem ko je v zadku le pov- ska sklopa pa lahko po želji budita tudi nekaj §portnosti. Poraba goriva s povprečjem natanko 6 litrov na 100 kilo- uspelo že kar nekajkrat in kot Ob tem je treba omeruti. da je pre6io velik prtljažnik, ki ga metrov ves čas ostaja v me- kaže se bo na evropskih deh najnovejši Hyundai nekoliko je s podiranjem klopi mogoče jah znosnosti in tudi motor- dobro zasidral tudi najnovejši nižji od splošnih trendov ra- precej povečati. Prcdvozniko- ni hrup je zadušen do te i30.Petvratnakombilim1.1zi- sti, kar pomeni» da sedanje za vimi očmi je pregledna, ven- mere, da ne moti preveč na za razliko od Hyundaijevih volan lahko komu povzroča dar nič pretresljivo oblikova- vzdužja v kabini. Tudi za nekdanjih avtomobilov z me- boleäne v hrbtiL Tudi za po- na armatiima plošča, ki ima podvozje velja prepričljiva porami sodi natanko v sredino v tnike ru zadnji klopi je pros- modro osvetljene merilnike zitivna ocena: Ì30 se v ovinkih Evropi najbolj priljubljenega avtomobilskega razreda. Zu- runjost morda vsem ne ugaja na prvi pogled, toda Ì30 je mladosten, živahen Ln dovolj evropski, da bi znal ugajati miajSim in srednjim generacijam. predvsem pa opazno drugačen od svoje predhodnice Elantre, ki s svojo neizrazitostjo ni našla prave poti do Evropejcev, Potniška kabina je razveseljivo prostorna in predvsem vozniku ter sopotniku na des- in informacijski zaslon; na- ne pusti zlahka speljati z začr-Stavitev pravšnje osvetlitve tane siweri m le pri prelirava- zna povzročati težave, hitro pa nju zadek plaho nakaže nepo-se je mc^oČe privaditi ravna- slušnost. Požiranje cestnih nja S klimatsko napravo in ra- grbin je morda za odtenek dijskim sistemom. Če bi na pregrobo, ampak v odnosu armaturno ploščo in obloge med udobjem in lego je pač vrat notranji arhitekti nalepili treba sprejemati kompromise kakšen dekorativni doda- se. Je pa Ì30 precej brezkom-tek, bi se pusta plastična črni- promisno vstopil med bolj iz-na, ki je skoraj moreča, razbli- kušeno konkurenco, kar ne-nila. Za pogon si je mogoče nazadnje kaže tudi z nič zadr-izbrati kar nekaj različnih po- žano cenovno pozidjo. TEHNIČNI PODATKI Mere: . 4,245 š-1,775, v. 1480 m. medosje 2,650 m Prostornina prtljažnika: Teža (prazno v./ dovofjena): Vrsta motorja: Cibna prostornina: Največja moč pri v/mtr^: Največji navor pri v/mIn: Najvišja hitrost: Pospešek 0000 km/h: Poraba goriva po EU norm.: Emisija CO2 g/km: Maloprodajna cena: Uvoznik: 340/1250 I 1366/1820 kg Štirivaljni, turbodizelski 1582 ccm 85 kW/n5 KM pri 4000 255 pri 1900 174 km/h 12,2 s 5,7/ 4.2/ 4JI/1CO km 125 (Euro IV) 18.090 EUR (4.335.088 SIT) 04/279 00 00 I Miasmi pnóolcUt in strvisu i traàhiio Ik AVrO KADIVBC WWW. a vto kad i vec. $ i I i i i avto www.avtomony.si In Mrv[Mr A!p»ki ij9%cé, td.: 04/S3 S3 B04 04/S3S3B05 i TRGOVINA Z AVTOOEU IN DOOATNO OPUWO ZA VSE VRSTE VOZIL POOBLATENI PRODAJAifC IN SERVISER VOZIL HYUNDAI IN SUZUKI - www.fl vto-lus I ns. UilNA AVTOHISA mrroiCKMigi Hyundai Arto Trade, Ljubljana «"^teče 6, 4220 Skofja Loka. prodaja vozil: 04/50 22 000 VRNITEV NAPOL ODPISANIH Toyota se je vrnila med dostavnike s prenovljenim modelom Hiace, O' Matjaž Cregorič tov (95 oziroma 117 KM), ki _ _ dosega emisijske standarde Euro rv. Posamezne izvedbe oyota je bila vsaj na temeljijo na dveti različnih os-sloveiiskem trgu kar nih razdaijah in skupnih dol* precej časa brez lah- žinah ter različni nosilnosti» ki kih dostavnih voziJ, seže do U65 tóJogramov. Pri lansko in letenje na- tovornih različicah je na voljo raščanje prodaje pa je eden tudi Štirikolesni pogon, karo- glavnih vzrokov za vrnitev. serija ima drsna vrata na obeh Prenovljeni lahki doslavmk bokih, potniške različice pa Hiace ima med pomembni- imajo do osem sedežev. Cene mi spremembami nov motor, za Hiace se začenjajo pri 15.833 a,5-litTski turbodizelski Štiri- evrih, kolikor stane najcenejša valjnik D-4D 2 neposrednim tovorna različica, najcenejša vbrizgom goriva in največjo potniška izvedba pa stane zmc^jivostjo 70 ali 86 kilova- okroglih 18.000 evrov. STROKOVNJAK PRIPOROČA Priporočljiva zimska oprema f -s Prometna zakonodaja oziroma pravilnik o zimski opremi motornih vozil seveda predpisuje samo obvezno opremo, med katero sodijo gume z ustreznimi oznakami in profilom. Poleg tega je priporočljivo v avtomobilskem prtljažniku v zimskem času imeti še nekaj druge opreme, na primer manjšo lopatko, ki nam lahko pomaga izkopati avtomobils-