Amerikanski Slovenec • —......- " Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. Številka 28. joliet, illinois, 1. marca 1918. letnik xxvii POSLANIKI REZE 11 IZ PETROGRADA. Nemške čete se bližajo ruskemu glavnemu mestu, katerega ruski vojaki nočejo braniti. NEMCI VZELI REVAL IN PSKOV. Mužiki se zanimajo samo za obljubljeno delitev zemlje. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 28, WIS, as required by the act of October 1917. Nemci na Finskem. Amsterdam, 25. feb. — Nemci so vkorakali v Verkaus na Finskem po ljutem bojevanju, ujeli tisoč Rusov in uplenili mnogo pušek, po današnjih Poluradnih brzojavkah iz Berlina. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 28, !918, as required by the act of October 6, 1917. Sklepanje miru z Rusijo. Amsterdam, 25. feb. — Grof von Hertling, nemški cesarski kancelar, je naznanil danes v državnem zboru, da ^^ ruska vlada sprejela nemške mirov--ie pogoje, in pristavil, da mora priti do sklepa miru v kratkem. Grof Czernin, avstro-ogrski minister zunanjih.stvari, je po neki brzojavki iz Dunaja poslal vest po brezžičnem brzojavki iz Dunaja poslal vest po brezžičnem brzojavu Leonu Trockemu, b.oljševiškemu ministru zunanjih stvari. rekoč, da je Avstro-Ogrska. priprav-jena v zvezi s svojimi zavezniki za dovršitev mirovnih pogajanj z Rusijo. vrhovni poveljnik ruskih armad, po berlinski brzojavki, poslani iz Amsterdama od Central News-agencije. Gen. Brujevič je bil, po tej brzojavki, proglašen za. neomenjenega poveljnika (diktatorja) in je ukazal ruskim četam, bojevati se do konca. Brujevič je bil poprej štabni načelnik za praporščaka Krylenka. / ' v Utegne obnoviti monarhijo. Nemčija namerava obnoviti monarhijo na Ruskem, o brzojavki datirani v petek v Petrogradu na. "Morning PoŠt". Brzojavka pravi, da je bil veliki vojvoda Hesenski imenovan poveljnikom v rigskem odseku nemške fronte. "Njegova sestra," pristavlja brzojavka, "prejšnja carinja Aleksandra, kot varihinja svojega sina, prejšnjega carjeviča, je najljubša nemška kandi-datinja za prestol. Prejšnji car noče sprejeti prestola iz nemških rok. "Boljševiki so oskrbeli obliko vladanja, ki jo samo Rusi razumejo — čisto samosilstvo (despotizem). Ugladili so pot za povrat monarhije." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 28, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Poslaniki na begu iz Petrograda. Stockholm, 26. feb. — Japonski poslanec tukaj je doznal danes od japonskega petrograjskega poslaništva, da bo takoj odpotovalo v Harbin ter da Združenih Držav i nententina poslanstva odpotujejo iz Rusije popolnoma. URADNA POROČILA 0 VOJNIH DOGODKIH. Nemške čete še vedno prodirajo na Ruskem in se bližajo Petrogradu brez odpora. Z LAŠKE FRONTE MALO NOVIC. Američani na zapadni fronti ujeli dvaindvajset Nemcev. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on February 28, 1918, as required by the act of Octobe r 6, 1917. Laška fronta. Rim, onedeljek, 25. feb. — Med podnebnimi napadi v nedeljo zvečer, pravi poluradno naznanilo, so sovražni zrakoplovi spustili sedemindvajset bomb na obljudene prostore v Benetkah, trideset na Mestre in pet na Castelfran-co. Dve osebi sta bili usmrčeni in devet ranjenih v Benetkah in tri so bile usmrčene v Mestru. Vsi so bili civilisti. Estonski bataljon, ki je bil tam, se je postavil pod nemško poveljstvo. Včeraj zjutraj sta osemnajsta na-skočna stotnija in prvi škadro 16. hu-sarskega polka zavzela Derpet (Dor-pat). V prodiranju njih divizij med potjo tja je bilo ujetih 3,000 mož in uplenjenih mnogo stotin avtomobilov. Ta leteči oddelek je prehodil več nego 130 milj v polšestih dneh. Armadna skupina gen. von Linsin-gena: V Rovnu je ves štab ruske posebne armade prišel v naše roke. Vrhovni poveljnik je utekel. Naše prednje straže so dospele v Žitomir in u-stanovile tam stik z ukrajinskimi četami. RADI NOVEGA VPADA V RUSIJO. i True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on February 28, 9l8> as required by the act of October 6, 1917. Krylenko obstreljen. London, 25. feb..— Praporščak Kry-'enko, ruski vrhovni poveljnik, je bil "bstreijen in lahko ranjen v soboto v n etrogradu po nekem socialistu, kakor Pravi brzojavka iz Amsterdama na Exchange Telegraph. Krylenko Je bil ganjen na vratu. Njegov napadnik je " Pnjet. Poročilo o napadu je bilo Prejeto v brzojavki iz nemških virov. Gen. Brujevič je bil imenovan na-s ednikom praporščaka Krylenka kot True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 28, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Francis brzojavlja odhod. Washington, D. C., 26. feb. — Poslanik Francis je danes obvestil državni department, da je bila včeraj nemška armada samo os^m ur hoda oddaljena od Petrograda, in da se pripravlja za odhod iz ruskega glavnega mesta s svojim štabom. Brzojavka, poslana potom Pekinga, je izporočila, da se g. Francis pridruži kitajskemu in japonskemu diplomatu, ki se tudi pripravljata za odhod. Omenila ni načrtov evropskih diplomatov. Neuradne brzojavke, prejete tukaj iz Londona, pravijo, da so se britansko in druga ententina poslaništva tudi jpripravila za beg. Priprave so dovršene za prevoz A- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 28, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Ruska fronta. Berlin, 25. feb. — Mesto in trdnjavo Reval smo zasedli ob 10. uri 30 minut danes dopoldne po bitki. Pleskov (Pskov), južno od Pejpu-škega jezera, je v naših rokah. Dnevno naznanilo. Armadna skupina gen. von Eich- horna: Naše čete so zasedle Pernavo. / meričanov v Moskvi v Samaro, 500 milj proti vzhodu. Pričakovati ni, da nemške čete kmalu zasedejo Moskvo, vendar se je smatralo za pametno, preseliti Američane. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 28, 1918; as required by the act of October 6, 1917. Petrograjsko poročilo. Petrograd, 25. feb. (Zakesnelo.) — Sociališka obrambna fronta: Blizu Borisova . (45 milj severovzhodno od Minska) je bil oddelek poslan razdejat mostove. Borisov in Plotsk sta v rokah ruskih krdel. Hapsal in Venden so zavzeli Nemci, ki so bojevali bitko z letskim oddelkom. Postajo Korsovsk in mesto O-strov so osvojili Nemci. Poljaki prodirajo od \lohileva proti Bobrujsku, a čete večkrat bežijo v velikih skupinah. Po poročilih iz Arsensburga se je 20,000 .nemških vojakov ustavljalo napasti. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 28, 1918, as required by the" act of October 6, 1917. Vojaki nočejo braniti Petrograda. London, 27. feb. — Če posebne brzojavke iz Petrograda natanko presojajo tamošnji položaj, bodo Nemci imeli le malo težavo pri zasedfci mesta z izvežbanimi četami. Ruski vojaki se prav odkrito upirajo bojevati in pravijo: "Zadosti smo imeli bojevanja. Čo Nemci pridejo, pa naj nas vzamejo." Delavci bolj za boj. Krepkeje se vedejo delavci, od katerih mora priti, če sploh pride, odpor proti Nemcem. Čeprav utegne biti njihov odpor vsled pomanjkljivega iz-vežbanja le malo vreden, vendar se zglasujejo baje z navdušenjem, odzivajoč se klicu boljševiških voditeljev, poročevalec za "Daily News", ipsoč v nedeljo, pravi: "Ruske čete so skoro brez izjeme naravnost odklonile bojevanje. Neka divizija, ki so mislili o nji, da brani Narvo, je dospela v Gačino. Praporščak Krylenko je protestiral. Odgovorili so, da se niso mislili bojevati. Mužiki bteže kot čreda. "Brž ko so prišle prve nemške čete, so se ruski kmetiški vojaki, ki so mužiki ali kmetje, ne obrtni delavci, jeli zanimati samo za zemljiško vprašanje in se niso prav nič brigali za revolucijo; drli so proti vzhodu v vihravem valu, preteč opleniti vse kraje med potjo. Ruska armada je bila za Nemčijo najmočnejše orožje. Poganjajoč jo proti Petrogradu, so Nemci gnali čredo cepetajoče živadi, ki bi poteptala vsako stvar na svoji poti. Revolucionarni dclavci bi se resnično bojevali proti Nemcem, ali storiti niso mogli ničesar proti ruski armadi, ki mora izginiti, preden more revolucija začeti tvorbo kake resnične vojaške sile zase. Delavci po mestih so bojaželjni." Vu. rile transi-.,:,,.. ,-> . 191S ed w,tl1 the l'ostmaster at Joliet, III., on February 28, • required by the act of October 6, 1917. v VElik* T * LADJA TORPEDIRANA IN POTAPLJAJOČA SE. — VOJA- ŠKI STAVPrELJI SE VEŽBAJO NA LEDU. bori, po,Ja( .V'!'"'' n®navadna fotografija vcliKe ladje jadrnice s šesterimi jam-podli Jaj"fe sc v severfiem Atlantiku, ko jc bila torpedirana po nem-r°nia |at,.i °r. m čolnu. Vsled svoje počasnosti so ladje jadrnice prime- 0bilno le!l U"čoU,c- ,r^>ops) v .-?VJe, "a P01001*«: jc dalo vojaškim staviteljem (engineer °Vir' Ta slik l" • l'li7U WaH,,inKtona '^vrstno priložnost za premagovanje a zc "pontonirje", lomeče led v pripravi za napravo mostu. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 28, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Nemci ujeli mnogo Rusov. Berlin, 27. feb. — Nemške čete, prodirajoče severno od Derpta, so včeraj ujele dva ruska polka, ko sta se umikala, je naznanil nemški generalni štab danes. . / • "Zavzeli smo.Kreinenec (v Volhiniji, samo trideset milj od ogrske meje) ter ujeli štabnega poveljnika, diviz^jski štab in 200 vojakov," pristavlja naznanilo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 28, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Nemci še prodirajo. Berlin, 26. feb. — Armadna skupina gen. von Eichhorna: Včeraj zjutraj, štiri dni po prekoračenju Mesečnega preliva, so čete, ki so marširale proti Revalu s kolesarji, konjico, strojnimi puškami :r/ost:*>strelei na svojem čelu, pod poveljstvom generallajtnanta ba rona von Seckendorffa, zavzete trdnjavo po bitki. V Livoniji so bile zastave razobeše ne v mnogih krajih, ko smo vkorakali. Premnogi prebivalci, ki so bili dejani v zapor po Rusih, so bili osvobojeni. Južno od Pskova so naši polki za deli ob trdovraten odpor. Porazili so sovražnika v ljuti bitki in zavzeli mesto. Blizu Kolenkowitza so se sovražne čete zagnale proti oddelkom, kateri so pritiskali naprej v Ukrajino ob Pri-pjetu. Sovražnik je bil vržen nazaj po ostrem napadu, nakar smo mesto in železnično postajo vzeli z naskokom V nekaj dneh so čete general-von-Linsingenove armadne skupine prodrle črez več nego 300 kilometrov (186 milj) peš, po železnici in v motornih vozovih, pod razmerami velikega napora in trpljenja. y sodelovanju z u krajinskimi četami so osvobodile velik del dežele plenečih tolp. Ukrajinska vlada je zopet napravila mir in red v krajinah, ki so bile očiščene sovražnika. V zadnjih dneh smo ujeli na vzhodni fronti tri divizijskoštabne častnike 180 drugih častnikov in 3,676 vojakov Števila ujetnikov in množine vojnega plena v Revalu in Pskqyu še ni bilo mogoče preceniti. Drugod ni ničesar izporočiti. RAZPOR MED AVSTRIJO IN NEMČIJO? Pariz poroča veliko in še rastočo napetost odnošajev med Dunajem in Berlinom. Čehi, Slovenci in Poljaki, kakor tudi Nemci proti prusaštvu. True translation filed with th^ postmaster at Joliet, 111., on February 28, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Avstrija noče napasti Rusije. Washington, D. C., 27. feb. — Nadaljnji dokaz rastoče napetosti v od-nošajih med Nemčijo in Avstrijo, ker se zadnja noče udeležiti obnovljenega napada na Rusijo, obsega neka uradna brzojavka, prejeta danes iz Francije. Brzojavka navaja, da je avstrijski prvi minister formalno ponovil dne 22. feb., da se Avstro-Ogrska ne bo udeležila vojaškega nastopa proti Rusiji ali Rumuniji in ne pošlje svojih čet v Ukrajino. Brzojavka omenja sestanek med cesarjema Karlom in Viljemom dne 22. feb. in pravi, da je videti malo dvoma, da je nastal resen spor med deželama, ki ga Nemčija namerava poravnati s prisilnimi naredbami, če treba. Brzojavka, kažoča prelom. "Karol I. je posetil Viljema II. dne 22. februarja," pravi brzojavka. Lu-dendorff je prisostvoval razgovoru. Če sodimo po tonu razgovora, je moral biti zadnji malo prisrčen. Videti je malo dvoma o tem, da je nastal tekom tedna resen spor med dunajskim in berlinskim dvorom, in da ga misli Nemčija poravnati, če treba, s prisilnimi naredbami. Čehi, Slovenci in Poljaki hudi. "Mednarodni položaj dvojne monar- hije je tak, da je bila dunajska vlada v svrho odvrnitve katastrofe prisiljena, razločiti potom javnih izjav svojo lastno politiko od politike berlinske vlade. Poročilo, da sta na konferenci dne 14. feb. Hertling in Ludendorff sklenila, prav nič se ne ozirati na rusko demo-bilizacijo in se pripraviti za pričetek novega napada na vzhodni fronti, je povzročilo veliko razburjenost po vsej Avstriji. "Bili niso le nesoglašajoči narodi, Čehi, Slovenci (Slovenes), ali Poljaki, ki se več ne želijo bojevati, marveč masa prebivalstva nemškega rodu je, ki se noče več žrtvovati v zagotovit zmagoslavja pruskemu imperijalizmu. Prvi minister potrjuje prelom. "Uradna nota z dne 15. t. m. je naznanila, da bo Avstrija od svoje strani še nadalje smatrala vojno za končano z Rusijo in da se ne bo udeležila vojaških podjetij, nameravanih po nemškem poveljstvu. Druga nota z dne 19. t. m. je ponovila isto izjavo. Na-prošen za navedbo nadaljnjih podrobnosti v seji poslanske zbornice dne 22. t. m. je avstrijski prvi minister formalno izjavil: " 'Besede, izrečene po raznih poslancih, so dokazale, da moja dosedanja pojasnila niso bila zadosti razločna. Ponavljam torej, da se Avstro-Ogrska na noben način ne udeleži vojaškega podjetja, katero sedaj izvaja Nemčija proti Rusiji. Ponavljam, da ni vprašanja o tem, da bi naše čete prodrle v Ukrajino, s katero smo v miru. Ponavljam, da obstaja premirje med Avstro-Ogrsko in Rumunijo, in da mislimo samo na to, da začnemo brž ko bo mogoče mirovne razgovore s to deželo.' Nemčijo čaka osamljenost. "Te izjave so resne. Brez dvoma je v svojem govoru dne 19. feb. Seyd-ler poudarjal svojo zvestobo do zaveznikov. Ali bolj in bolj je Nemčija v nevarnosti, videti Avstrijo ter za njo Bolgarijo in Turčijo v odločnem odporu, da bodo po dejanski umeknitvi iz borbe le kot gledalke, zasledovale nadaljevanje sovražljivosti." u- E, o - ■' 1918, as required by the act of October 6, 1917. Belgijsko poročilo. Pariz, 25. feb. (Zakesnelo.) — Štirje nemški poskusi med nočjo 22.—23. feb., približati se našim prednjim stra-žiščem na raznih točkah fronte, so bili zaustavljeni po našem streljanju s topovi, strojnimi puškami in granatami. Topniško bojevanje na obeh straneh je bilo splošno ob fronti, najsilnej-še blizu Dixmuda, kjer je moralo utihniti več baterij vsled našega pogubnega streljanja. Naši zrakoplovci so izvedli več poletov in se -sprijeli v več podnebnih spopadih. True translatipn filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 28, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Francoska fronta. Pariz, 25. feb. — Severno od Alletta so francoske čete uspešno napadle blizu Urieha in se vrnile s šestnajstimi ujetniki in eno strojno puško. V Champagni blizu Tahura in v zgornji Alzaciji v odsekih severno in južno od reke Doller je bil živahen topniški dvoboj vzdrževan. DrugocJ je bila noč pokojna. Britansko poročilo. London, 25. feb. — Davi zarana je bil sovražen napaden oddelek odbit z izgubo vzhodno od Armentieresa. So-„ vražno topništvo je kazalo delavnost jugozapadno od Cambraia in v odseku Messines. Nemško poročilo. Berlin, 25. feb. — Bilo je mnogo dvobojev s topovi in zakopnimi mož-narji. Spopadi med pozvedovalci so se pripetili na mnogih točkah ob fronti. Vzhodno od Armentieresa smo dobili v naše roke'nekaj ujetnikov in strojnih pušek. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 28, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Američani ujeli 22 Nemcev. Z ameriško armado na Francoskem, 24. feb. (Zakesnelo.) — Neka ameriška patrola v odseku ob reki Chemin Des Dames je v zvezi s francosko patrolo včeraj zarana prodrla nekaj sto jar-dov v nemške linije ter ujela dva nemška častnika in dvajset vojakov in u-plenila eno strojno puško. Bilo je nekoliko ostrega bojevanja in število neprijateljev je bilo usmrče-nih in ranjenih. Američani niso imeli nobenih izgub. Francosko-ameriška patrola je bila pod poveljstvom francoskega častnika. , kopov južno od ceste Arras-Cambrai, je bil odbit po streljanju s puškami. -Drugod ni bilo izporočiti ničesar posebno zanimivega. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 28, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Turška fronta. London, 25. feb. — V sredo so naše čete ob Evfratu zasedle Khano Bura-jat, štirinajst milj zapadno od Rama-dieha, in patrole so prodrle na deset milj do Hita (100 milj zapadno od Bagdada). Turki so se malo upirali. Trideset je bilo ujetih. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 28, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Dnevna Pershingova poročila. Washington, D. C., 25. feb. — Izdajanje dnevnega uradnega poročila po gen. Pershingu o bojevanju na ameriški fronti na Francoskem se utegne začeti v kratkfem. Poročila bodo prej-kone dajana časopisju v gen. Persh-inga glavnem stanu, dasi načrt še ni bil izdelan podrobno in bodo gen. Persliinga želje brez dvoma vpošte-vane. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 28, True translation filed with the postmaster at Joliet, J1I., on February 28, 1918, as required by the act of Octobcr 6, 1917. Nemški napadniki odbiti. London, 26. feb.— Sovražen poskus nied-nočjo, napasti' enega naših pod- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 28, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Scheidemann obsoja vlado. Amsterdam, 27. feb. — "Vladna ruska politika ni naša," je izjavil Philip Scheidemann, sociališki voditelj v nemškem državnem zboru, po brzojavkah, prejetih tukaj danes. "Ententa ne bo pripoznala vzhodnega miru. Vlada mora ostati pripravljena za resničen mir potom sporazum-ljenja. Pozdravljamo kancelarja Hert-linga izjavo glede predsednika Wil-sona in Belgije." LIBERTY LOAN. Meseca aprila bo najbrže razpisano tretje posojilo svobode. Kolikor se je moglo dosedaj dognati, bo nosilo to tretje posojilo svobode štiri in pol odstotka obresti. Obveznice tretjega vojnega posojila bodo torej za pol odstotka več vredne kot so bile obveznice drugega posojila. — Nikogar naj bi ne bilo med nami, ki bi ne kupil niti ene obveznice! Izkažite dejansko svojo ljubezen do nove domovine in pomagajte ji indi-rektno ,v boju za najvišje cilje'in ideale! Sedaj je čas, da -dokažete v polni meri ter pokažete v jasni luči svoj patriotizem! ( IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 27. feb. — Vojno-varče-valne znamke (War Savings Stamps) so zdaj na prodaj tudi pri Amerikan-skem Slovencu, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Sveta dolžnost vsakega Američana je, podpirati svojo wash-ingtonsko vlado v njeni borbi za zrna go demokracije ali ljudovlade po vsem svetu. Vaša dolžnost, Slovenci, ki ste državljani najslavnejše republike na svetu, je jasna in določna. Vaši ali vaših sosedov sinovi so šli ali pojdejo na Francosko v boj za zmago pravice jn svobode. Bojevati pa se ne morejo brez živeža, obleke, kruha in krogel. Zato se zavezna vlada ozira na Vas, ki ste ostali doma, da ji pomagate z denarjem kupiti te stvari. Vaša dolžnost je, posoditi — ne dati — ta denar. Več nego dolžnost je, več nego pred-pravica, kupovati vojno - varčevalne znamke. Denar, ki ga plačate zanje, bo pomagal dobiti vojno, bo pomagal hraniti in oblačiti in oborožiti vojake ki so ali bodo v boju, da zavarujejo ameriško demokracijo. Združenih Držav vlada jamči, da se Vam denar povrne. Plačuje Vam obresti na Vaš denar, 4 odstotke. Zato kupujte voj no-varčevalne znamke! In Vaši otroci jih naj tudi kupujejo, da se navadijo hraniti in varčevati. Prečitajte toza devni oglas v tej št. A. S. — Slovenske gospe in gospodične \ Jolietu so te dni ustanovile Sv. Jožefa slovensko katoliško podružnico Rdečega križa ameriškega. O tem več prihodnjič. — Fantje od fare. Izmed čvrstih fantov naše slovenske župnije sv. Jožefa, ki so bili pri nedavnih zdravniških preiskavah potrjeni za vojaško službo in utegnejo biti poklicani v vežbališča koncem aprila ali začetkom maja, so sledeči: Joseph Govednik, N. Broadway; Frank Gregorič, 704 Ottawa street; Andrew Kolman, 611 N. Bluff St.; Frederick Korevec, 105 Indiana St.; Frank Kuhelj, 706 Ottawa St.; Frank Metesh, Center & Moran sts.; Frank Mušič, N. Chicago St.; Joseph Mušič, N. Chicago St.; John Papež, Benton St.; Joseph Papič, N. Hickory St.; Joseph Rešetič, 204 Harrison St.; Joseph Rogina, 105 Liberty St.; Matth Rogina, 103^ Indiana St.; Max Rolih, Jackson St.; Joseph Seko-la, 101 Indiana St.; Louis Simonich, 133 Oakland ave.; Mike Staudohar, 107 Indiana st.; John Težak, Summit St.; Peter Vlahovič, 109 Indiana st.; John Žagar, Ottawa St.; Frank Žlogar, 707 N. Broadway. — Skupaj 21. Pa je-še kakih 15 do 20 slovenskih fantov, ki so bili potrjeni pred kratkim in od od katerih pričakujemo, da nam na- •i znanijo svoja imena. Na dan, fantje, ki Vas je Stric Sam izbral, da Vas popelje pod svojo zastavo k slavni zmagi! — Člani S. N. Z., na sejo v nedeljo! Prihodnjo nedeljo, dne 3. marca, popoldne ob 3. uri se začne v dvorani K. S. K. J. mesečna seja jolietske podružnice Slovenske Narodne Zveze. Na sejnem sporedu bo reševanje važnih vprašanj glede notranjega in zunanjega delovanja in poslovanja. Razjasniti se ima stališče, katero zavzema naša podružnica napram centralnemu ali o-srednjemu odboru S. N. Z. v Clevelan-du; stališče napram Jugoslovanskemu Odboru v Washingtonu itd. Pojasniti se ima vprašanje o legitimacijah ali izkaznicah za člane S. N. Z., ki jih priznava tudi uradna Amerika in katere bodo v&rovale dotičnike, na katerih ime boclo izdelane, pred mnogimi neprijetnostmi in pred klasifikacijo v vrsto sovražnikov Amerike. Govor bo ' o nameravanem vseslovanskem shodu in slavnostnem banketu v Jolietu sredi meseca marca. In tako dalje. Poleg vsega drugega, kar bo na sporfedu nedeljske seje, bo tudi popisovanje natančnih naslovov vseh članov in članic jolietske podružnice S. N. Z. Seznam natančnih naslovov je nujno pqtreben za tajnika in blagajnika. Zatorej so vsi člani in člauice nujno napfošeni, da gotovo pridejo na sejo prihodnjo nedeljo popoldne ob treh v dvorani K. S. K. J. In pripeljite s seboj samo take rojake, ki žare- želijo stopiti v naše vrste. Z narodnim pozdravom! Tajnik. . — Mora na vislice. Vincenzo Mar-tellaro, ki je bil obsojen k smrti na vislicah zaradi usmrčenja Antonio Ca-rugatija, svojega rojaka, bo v petek, dne 1. marca, obešen. Guverner je njegovo prošnjo za izpremembo smrtne kazni odklonil. — Na vislice bo moral tudi "Chicken Joe" Campbell, črnec, zaradi umora gospe Odette B. Allen, soproge bivšega ravnatelja državne kaznilnice Kd-munda M. Allena. Njegovo obešenje je določeno za dan 12. aprila. Skoro dve leti je ininilp, odkar je bil izvršen «enzacni umor ' v stanovanju kaznil-niškega ravnatelja. — Opozarjamo naše cenj. čitatelje na ve^ti, povzete iz slovenskih časopi-»ov v stari domovini in priobčene na 4. strani te izdaje A. S. pod zaglavjem "Jugoslovanski pokret na Slovenskem". Te starokrajske vesti smo prejeli potom blagohotnega posredovanja Jugoslovanske Kancelarije v Washingtonu, D. C., katere tajnik Frank R. Drašler nam piše: "Mislimo, da te vesti iz slovenskih listov vseh strank bolj jasno kakor vse drugojca-žejo sedanje starokrajske razmere ter kličejo tudi nas v Ameriki v vrste o-nih borcev za neodvisno jugoslovansko državo, ki so se že v stari domovini združili, od prve pa do zadnje zagorske občine, in to pod vodstvom svojih najspretnijih in izkušenih politikov in poslancev. Mislimo, da je to zadnji čas in zadnja prilika, da tudi mi v Ameriki napnemo vse svoje sile in zmožnosti in da se pridružimo v vrste onih našiji rojakov v domovini, ki stavijo celo svoje življenje in imetje v nevarnost s tem, da izražajo svoje o-gorčenje in svoje pravične zahteve, ki so prešle v kri in meso našega naroda. Mnogo tvegamo z vsakim trenotkom, s katerim odlašamo svoj boj. V tem boju ne smemo poznati nikakih izgovorov, ker jih tudi ne moremo najti, da bi nas opravičili. Iz pašega političnega življenja' v Ameriki morajo izginiti vsi strankarski in osebni boji ter prepiri, in časopisi morajo biti napolnjeni z vspodbujanjem našega naroda, kar ni težko, če narodu pokažemo, kaj delajo rojaki v domovini, ki znajo tvegati svoje vse v boju za svoj narodni obstanek. Iz priloženih stvari boste dobro razvideli, g. urednik, kako se zna družiti v domovini narod vseh strank in prepričanj. Mislimo, da je to mnogo lažje tukaj, kjer strankarski boji med Slovenci niso bili nikdar tako hudi kakor pa v domovini." Pač lepe besede, vredne uvaževanja — in udejstvovanja. — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet. Adv. Eveleth, Minn., 21. feb. 1918, —Spoštovano uredništvo Amerikanskega Slovenca! Akoravno malo pozno, vendar boljše kot nikdar, pravi neki pregovor, in ravno tako si tudi jaz mislim. Namreč, da se je igrala igra "Moč uniforme" dne 10. februarja 1918 v Eveleth Auditorium v korist slovenske cerkve sv. Družine v Evelethu, Minn. Igralci so vsi izvrstno igrali vseskozi, za kar jim gre čast in zahvala. Kot blagajnik fare sv. Družine se s tem prav srčno zahvaljujem vsem igralcem in igralkam za njihov trud in požrtvovalnost. Le tako naprej! Ob-jednem se tudi v imenu ostalega odbora zahvaljujem č. g. župniku A. Lesko-vic-u, ker je res tako dobro izuril igralce v tako kratkem času. Zatorej hvala vam vsem skupaj! Ne smem pa pozabiti tudi našega čislanega občinstva ter prijaznih sosedov iz Sparte, Gilberta, Virginije, Iron Mountain, Chisholma, Hibbinga in ce-lc okolice. Le tako naprej, v slogi je moč! In verujte mi, kadarkoli bodete Vi kaj priredili, bodisi na ta ali oni način, Vam dobre volje povrnemo. Vsakemu je znana Auditorium dvorana kot velika, prostorna, ali vseeno je bila premajhna, ker vsak kotiček je bil napolnjen, in tako so pokazali Slo-venci(ke), da jim še srce bije za vero in narod, Dne 10. feb. t. 1. so pokazali, da se da dosti storiti z združenimi močmi. Naj omenim, da je veselica (igra) prinesla lep dobiček in pa tudi dosti pokrepčila ljudstvu, ker dan oziroma večer je bil krasen, prijazni jug je ukrotil -trino burjo in bilo je vreme O. K. Aha, pozabil sem zapisati či^ti prebitek ali dobiček svoto $547.15, beri in reci: petstosedeminštirideset dolarjev in petnajst centov. Kaj ne, g. urednik, ta je bila pa all right! Pozabiti ne smem tudi dičnega društva Krščanskih Mater, katerega članice so priredile to veselico. Zahvalim se vsem družinam in posameznim, katere so darovale stvari za srečkanje, kakor -eni uže zadnjič prerokoval, saj znate, g. urednik? Zatorej še enkrat hvala vsem skupaj in na zopetno svidenje! Nisem mislil danes odgovarjati nekemu dopisniku v 1'rosveti štev. 37. stran 2 in kolona peta. Ker omenjeni misli, r!a sem jaz res debel za ušev, kakor on, vsaj tako se je sam izrazil pred nekim časom v G. S., se jako moti. V prvi vr-ti mu rečem, da je javni lažnik, ker pravi, da je Martin posodil ime Tonetiv-tiamreč, da je Martin Shukle posodil ime v podpis župk. A. Leskovic-u. To je nesramna laž. Jaz nisem še svojega imena posojeval nikomur in ga ne bodem. Da pa ne bodo cenj. bralci (bralke) mislili po Zje-dinjenih državah ameriških, da sem res tako strahopeten, stavim dopisniku Prijgvete, Martinu Panijanu, nekaj vprašanj, namreč: Zapomni si, dasi- ravno sem delavec, sem se učil pisati, brati, računati in tako dalje v ravno isti ljudski šoli v Metliki, Kranjsko, kot ti, žalibože, in zagotovim ti, da znam pisati, brati, računati itd. bolje kot ti si vedel in bodeš vedel. Drugič ti izjavljam, da sem jaz pisal dopis pisan dne 19. jan. 1918 in priob-čen dne 25. jan. stran druga, nikakor pa ne č. g. ž. A. Leskovic, za kar prosim g. urednika A. S., da sam izjavi resnično, kedo je pisal. Tretjič dokaži s tistimi lažnjimi pričami, da je č. g. Leskovic govoril čez pokojnega škofa; ali dokaži, da se ni brala nobena sv. maša v cerkvi sv. Družine v Evelethu. Ali se ni brala peta črna sv. maša v četrtek po smrti g. škofa in ena zopet zadnji teden :n se bode še? - V cerkev hodi, Tinče, ob nedeljah, pa ne čevljev snažiti, pa bodeš vedel, kadar se sv, maše berejo. In zopet praviš, da nisi prijatelj prepira, vendar na vsak način se vtikaš) kar ti ni mar. Ako v cerkev nočeš hoditi in darovati zanjo, pa jo pusti pri miru! Naj še omenim o onih šestih pričah. Res, "gliha skup štriha". Ravno šest pfivržencev imaš, to se je pokazalo pred nekaj časom, ko ste volili pri J. S. K. J. zoper nesrečni K., vas je šest volilo zoper ime Katoliška. Kar se tiče tvojega predsediTistva pri dr. Sv. Ime Jezus, pa ti rečem, da si moral zapustiti sedež in dvorano, drugače bi te bilo članstvo prisililo z brco v spodnji del telesa. Pa kaj ti mar, mr. M. P., saj si predsednik pokojnega Narodnega Doma in si pribil plakate za izvanredno sejo 10. feb. ob osmih zvečer nalašč, ker se je igralo za cerkveno blagajno v Auditorium, misleč: "Aha, danes oziroma nocoj vas pa vendar pridržim, da ne greste na veselico." Pa glej ga spaka: zopet šestorica. Napni se, Panjan, kolikor hočeš, nič ne pomaga, povsod imaš šestorico. Dozdaj je bila štev. 13 nesrečna in sedaj je pa uboga štev. 6. Koliko ste naprednjaki znižali cerkvenega dolga, posebno ti, M. P., se lahko dokaže v knjigah. Koliko ste plačali? Polni nič. Imam še dosti resničnih dokazov aH gradiva, pa naj bo za sedaj. Samo .še rečem, da N. D. ne bo na Evelethu nikdar stal, dokler bode M. P. in njegova šestorica vladala pri njem; gre in šlo bode vse skupaj napredno za pokojnim papatom Mr. Narodnim Vestni-kom. Good-bye. Tako. Sedaj pa prosim g. ured. za malo potrpljenja, saj veste, da kdor molči, je mrtev. Objednem Vas prosim, da izjavite, ali sem jaz pisal- v A. S. dopise ali ne; in ali znam pisati ali ne? Saj še lahko za "šribarja" grem k Vam, pa ne samo za "steam shovel eranemana". Tako in sedaj pa proti Adams open pitu. Na svidenje! Martin Shukle, (in zopet ta nesrečni office) blagajnik slov. cerkve sv. Družine, Eveleth. Op. ur. Dotični dopis iz Eveletha, Minn., z dne 19. jan. t. 1. ste res p'sali Vi, g. Martin Shukle, kakor dokazuje rokopis, ki ga še hranimo in ga lahko damo na vpogled vsakomur, ki dvomi o tem. RESOLUCIJA. Mi farani cerkve sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu, Wis., zbrani na seji dne 17. febr. 1918, javno protestiramo proti dopisom Jak. Menhart-a in Joe Male iz naše naselbine. Vse to, kar ti brezverci pišejo o iftišem g. župniku, je laž, sama laž. Mi zahtevamo mir, ker se vam nikaka krivica ne godi od strani cerkve. Ako pa hočete imeti krste, poroke in pogrebe kakor mi dobri farani, potem prispevajte še Vi po $6.00 letno za cerkev. Ker pa Vi za cerkev sploh ne marate, zato mi farani zahtevamo, da pustite cerkev in župnika pri miru«— nimate nobenih pravic i kati ne pri cerkvi, 'tie pri župniku. Naša fara je podobna velikemu društvu. Kdor svojo faro podpira, ima svoje pravice. Vi brezverci pa nimate nobenih pravic pri naši Vari, gotovo ne. Čudno, da Vi, ki pravite: ni Boga i. i d. — zahtevate krste, poroke in pogrebe. Ako ste tako navdušeni brezverci, zakaj sploh iščete pravice pri cerkvi božji? Bodite-jJosledni pri svojem brezverskem programu. Enoglasno sprejeto na seji dne 17. teb, 1918. Farani z oifcorom cerkve sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu, Wis. S!®®®-®® ffl ® H ffl ffi ® ffl ffl ® ® | ZGODOVINSKI PREGLED I ffl ES-j UKRAJINE. i K ll.ffl BfflfflBSBBfflfflfflfflffl® V "predgovoru h "Kobzarju", zbirki pesmi Tarasa Sevčcnka, največjega pesnika ukrajin-kega, piše prevajavec Jos. Abram med drugim: "Med vsemi večjimi slovanskimi narodi poznamo Slovenci gotovo najmanj ukrajinskega; skoraj nepoznan nam je v zgodovinskem, a ravno tako tudi v kulturnem in književnem ozirti. In vendar ima ta nafod slavno, tisočletno zgodovino in ima toliko vrlin in toliko se lahko učimo od njega! Vrliu-tega nam je ukrajinski narod po jeziku poleg jugoslovanskih najsorodnejži." In ker je prinesla sedanja svetovna vojna med drugim tudi nedavno ustanovitev Ukrajinske republike, zato je času primerno, ako tudi Amerikanski Slovenec seznani svoje čitatelje s kratkim zgodovinskim pregledom ukrajinskega naroda. V to svrho pa nam najbolje služi baš Jos. Abramov zgodovinski pregled Ukrajine, ki ga pona- tiskujemo v sledečem: * Padla je tema na Ukrajino, v grobni mir zavila vso ravnino. Krilan. Kdo si ni želel že davno spoznati to skrivnostno Ukrajino! Bilo je tam življenje stoletja in stoletja, a je zamrlo; ni sicer zamrlo v večno smrt, ampak izkrvavelo in trudno je leglo v gomilo, da v dan vstajenja, novega solnčnega dne prerojeno in pomlajeno vstane spet k življenju, kateremu se bo svet čudil. In zora tega dne že rdi! Čudil se bo svet, kaj in koliko je zakritega v tej gomili, orjaški, neizmerni gomili, ki se razteza od Črnega ali Ruskega morja daleč na sever do Dnjeprovih pritokov Pripeta in Desne in še dalje proti Moskvi, na vzhodu pa od Dona daleč na zapad čez Karpate v Ogr-ko in Galicijo tja onkraj Pe-remišlja (Przemysl). Res je sicer, da so si avstrijski Ukrajinci (Rusini v Galiciji) pod avstrijsko vlado (od leva 1772.) v narodnem oziru izdatno opomogli, vendar kaj je ta mali del naroda, broječ okroglo 5 milijonov v primeri z vsem ukrajinskim narodom, ki šteje do 30 milijonov duš! In kdo je kriv, da se ukrajinski narod, ki ima toliko zmožnosti, ni razvil? Tega je kriva v prvi vrsti propadla poljska država, oziroma poljska plahta (plemstvo) in pa ruski absolutizem. To sta bila glavna grobokopa tuine Ukrajine, ki nista preprečevala samo slednjega duševnega razvoja in napredka naroda, ampak ga tudi v gospodarskem oziru pritirala do polne bede, kakor je razvidno iz sledečega kratkega zgodovinskega pregleda. Glede imena bodi kar tukaj omenjeno to-le: narod sam pravi, da so Rusi (v Galiciji — Rusini), mladi naraščaj pa je začel rabiti staro ime Ukrajina in Ukrajinci, ime, v katerem je obsežen mladega naraščaja — program. I. Kijevska kneževina. V ravnokar navedenem ozemlju je živelo v 7. i o- 8. stoletju po Kristusu mnogo medsebojno zelo sorodnih ple-■tiien pod lastnimi knezi. Kmalu pa je nadvladala druge kijevska kneževina,' in pod knezom Olegom je postal Kijev, nazvan "mati ruskih mest", stolno mesto ruskih (maloroskih) knezov. Za Olegom je kneževal Igor, ki je prvi j zavladal do Črnega morja. Igorjeva ; žena, Olga, se je dala krstiti v Cari-I liradu, -s katerim so Rusi pridno tržili, ter je bila prva ruska krščanska kne-ginja. Umrla je leta 969. Splošno pa I se je razširilo krščanstvo po maloru-I kili zemljah za Vladimirja Velikega '(930—1015). Sin Jaroslav Modri, ki ; je zelo pospeševal prosveto, je izdal ' prver postave, ki so bile jedro kasnejše j slayne "Ruske pravde", Jaroslavovi si-I novi so se dolgo bojevali med seboi, j lin radi notranjih prepirov ter vnanjih j sovragov, vz!asti divjih Pečenegov, je j ^ilno propadala kneževina. Mir se je ; vrnil v deželo šele za Jaroslavovega vnuka Vladimirja Monomaha; po njegovi -mrti (leta 1125.) so pa nastali na novo prepiri med njegovimi sinovi iin vnuki, ki so Jfheževali-po raznih me-! stili kot podlozniki kijevskemil velike-; mu knezu. ] Medtem se je zelo okrepil Monoma-; hov vnuk, Andrej Bogoljubskij v Za-jlesju, t. j. na polnoči Kijeva v staro-! ruskih kneževinah Tverski in Mtirom-l ski, ki se raztezati naprej ob finskem 'ozemlju ob rekah Oki in Kami. Radi neprestanih medsebojnih bojev maloruskih knezov in napadov črnomor-škili hord Polovcev in Pečenegov so -e bila namreč nekatera plemena, zla-i sti Vjatiči in Nadimiči, izselila proti j severu na finsko ozemlje in napravila j podlago velikoruskim kneževinam i Tverski in Mu romski. Pozneje je po-:sia!a prestolnica teh kneževin Vladi-|; ir ob Kami, Bogoljubskij jo je nada-llje prestavil v Suzdal in knez Jurij j Polgoruskij končno v Moskvo, ki jo I je sam ustanovil. Kijevski knezi so si bili namreč /e prej podjarmili tudi te in druge neverne krajine in narode, ki so ostali od-\ sni nI Kijeva do časov Bogoljub-skega, ustanovnika ■samostojne velike vladimirsko-suzdaljske ali kasneje moskovske kneževine. ' Bogoljubskij je vladal kot samodržec, ker ondotno ljudstvo se je zelo razločevalo od -vobodoljubnega, demokratičnega ukrajinskega naroda. pa bi svojo kneževino utrdil in oja-il, se je llogoljuliskij najprej osamosvojil od kijevske nadkneževine in se leta 1169. dvignil celo nad Kijev ter ga razdejal. Velikoruski kneževini se je tako odprla pot do Črnega morja in južnoruskili plovnih rek in zagotovljen ji je bil obstoj in razvoj. II. Gališka kneževina. 'ležišče maloruske .kneževine se je preselilo na zahod, in ulogo Kijeva je prevzel Galič ob Dnistru, kasneje pa Lvov. Pravnuki Jaroslava Modrega ■so si bili namreč "že leta 1097. ustanovili v sedanji Galiciji novo kneževino. Najznamenitejši gališki knezi so bili Volodimirko (Vladimirko), ki je razširil svoje zemlje do Črnega morja, dalje Roman, ki si je podvrgel tudi Ki- jevščino in skoraj vse rusinske zemlje. Umrl je leta 1205. Leta 1228. je slednjič zavladal slavni Danilo ob prvem tatarskem napadu na Evropo. Danilo je po odhodu Tatarjev dvignil svojo veliko državo do velikega ugleda. Mir pa je trajal le malo časa. Leta 1240. so namreč pridrli Tatarji že v drugo ter opustošili vso Ukrajino in Galicijo. Od tedaj je bila Gališka kakor tudi suzdaljsko — moskovska kneževina podložna tatarskemu hanu. Polagoma se je pa Gališka pod Danilom dobro opomogla. Leta 1264. je slednjič slavni Danilo umrl, zapustivši dosti močno državo. Med njegovimi nasledniki pa je bil sposoben za vladarja edini sin Lev, po katerem je bil oče Danilo imenoval novoustanovljeno mesto Lvov. Lev je umrl leta 1301., zadnji kilež iz roda Romanovičev pa je umrl 1. 1324. (Dalje prih.) Nenavadno huda kazen. Na Nemškem v Geri je porotno sodišče obsodilo 59 let starega tkalca Geitnerja radi zlorabe in zadavljenja svoje 2 leti stare unučice na smrt, 6 let izredno hude ječe, trajno izgube časti in k plačanju troškov. Liniment. Za dobro in uspešno domačo rabo bi morala vedno imeti to zdravilo vsaka družina, kajti to zdravilo kmalu odpravi bolečine v prsih, v križu, v kolku, ali kjerkoli si že bodi, če so te bolečine nastale vsled revmatizma, ali prehlada. levera's Cot hard Oil (Severovo Gothardsko olje) je znano kot izborno mazilo pri zdravljenju revmatizma, okorelosti udov, hrbtobola in krčev. To je zelo uspešen lek, kojega naj bi imela pri rokah vsaka družina. Natačna navodila so označena na steklenici. Gena 50 in C0 centov. Na prodaj v vseh lekarnah. BBBBBBBBBBBBBBBfefflfflfflfflfflfflfflfflfflfflBfflBBaifflBfflfflBBBIlia ffl WAR savings Stamps CENA TEKOM MARCA: Ena znamka stane $4.14, poln certifikat z 20. znamkami pa $82.80. Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi. Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk. Pišite po nje na: Amerikanski Slovenec 1006 North Chicago Street JOLIET - - ILLINOIS m ® a B B ® B B B H B B B B B B ® B B B ffl ® I*! 1* 3 @ S ® B B B B B B ® B B B B B BBSBfflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBlBBBfflBBBBBBBBffiB® ffl ffl ffl 11 ffl ffl ffl ffl ffl ffl •ffl ffl i! ffl ffl ffl Ali imate bclne zob e ? Ali imate slab želod c? Ali veste, da so mnoge bolezni povzročene po slabih zobeh. Pridite k nam da pregledemo vaše zobe in damo nasvet—vse zastonj. Vse nase delo je hitro in jaiticeno. 22k Gold Crown low as Full set teeth low as - $4 $5 Najnižje cene v mestu za najboljše delo. HD U/ u ICC najcenejši un. TT . n. LE C ZOBOZDRAVNIK Odprto od pol 1). zj. do 9. ure zv; ob nedeljah le zjatraj 227 Jefferson St. Tel. 3219 Joliet, 111. m m (3J m s s s m os< ml bs D ffl ffl ffl lil ffl ffl ffl ffl ffl A. Nemanich, St. A. Nomanieh, Jr. Chicago lMione ^575 A. Nemanich & Son BA.NK. Real Estate Insurance Loans Renting V lastnem domu 1002 N. Chicago bi,, Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%- in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi. '1 Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock*. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujejo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, ko»-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. x . BBBBBSIlBBIgBBBSffiBBBBllBBBBBEBBaiSHIlISilBllllBa S) fflBBBBilBfflBBBfflBBBBBilBBBBBBBBfflSBBIlBBBfflB jDobrodušni ljudje 1 | ' = i ffi Veseloigra v treh dejanjih. — Spisal dr. Fr. Detela. 1 II g HISBSBBBBBBSBISBBBBSSfflSBSBEBBBSBSSSBSli a BBBSSSBSBHSSBBBSBBfflSSfflSfflBSBBSSBBBBSlBSSH (Konec.) TRETJE DEJANJE. Večer. Predsoba Brodnikove obednice. Na mizi gori par sveč, na klinil visi nekaj sukenj in klobukov, dve sablji m zraven županova preveza. Iz o-bednice se sliši v začetku trkanje s kozarci in smeh. 1. PRIZOR. Komisar, Zajec. Kumlisar. Past je nastavljena, gospod tajnik. Pet vojakov je .skritih v bližini. Kadar zažvižgam, pridero z nasajenimi bajoneti. Zvršiti se mora vse tajno; tajnost je pogoj uspeha. Svetnik Lužar ne sluti še nič, kaj ga čaka; tako samozavestno se vede. Župan pa je užaljen, ker sem bil Vam izročil preiskavo; zato je tudi odložil prevezo, v nadi, da ga pozovem, naj si jo zopet opaše. Toda zmotil se je; odložil jo je trajno. Jaz moram nazaj k mizi, da me ne bodo pogrešili in da si napasem oči in srce nad prisiljeno veselostjo in ravnodušnostjo slavne družbe. Kadar se nam bo vzvidelo, zategnemo zanko. Zajec. In potem, gospod komisar, ne boste pozabili mene. Komisar. To se razume. Poskusite, kako se Vam poda županova preveza! (Odide v obednico.) 2. PRIZOR. Brajdič, Zajec. K r a j d i č (v kovaški obleki, pogleda plaho v sobo). Pst! Gospod župan! Povsod Vas iščem. Zajec. Kaj želite? Brajdič. Gušič naroča, naj Vam skrivaj povem, da bo on nocoj, ko u-dar, ura v kapiteljski cerkvi enajst, napadel mesto. Zajec. Kdo? Gušič? Brajdič. Lajtnant Gušič. Zajec. Napadel mesto? Brajdič. Da, mesto. Zajec. Katero mesto?" * Brajdič. Katero mesto? Vaše mcsto, Novo mesto. Zajec. S čim napadel? r Bra j flsič. S čim? Najbrž s kamni 1,1 poleni. Lahko noč! Zajec (za njim). Počakajte! Ali so Avstrijci tako blizu? Brajdič., V Žunhovi hosti je gra-ničarjev kakor hroščev, kadar je dobra lcfina. A ne pripovedujte nikomur! (Izgine.) ■ 4. PRIZOR. Zajec. Zajec (prestrašen.) Tega pa ni treba posebej naročati. — Oj ti preve- Z;i županova, kaj si mi vse zvedela! — Zdaj pa hitro v kraj (si jo odpaše) to Pavje perje! — Torej nocoj že pridejo Avstrijci, nocoj že? Kaj nocoj! V do- bre pol ure (gleda na uro). In ti 'ancozje, ti bahači nesramni se usti- Jo, da ostanejo vekomaj tu! — Samo ^ preslepe.ubogega patriota. — Kaj 'Jočem jaz storiti! Hm, kako je vro- Ves se potim. — Pomiri se ven- Uur> Zajec! Pogum, Zajec! Premisli trezno, kaj boš storil! Da, kaj boš-storil ' T » *• Kot patriot bi moral stvar naznaniti komisarju. — Toda kaj ti je pa ko>'istil doslej patriotizem? Nič, nič; ag ga vzemi I In ta komisar! Hva-'' »e je, hvalil, drugega nič, nič. — "Aha on sploh še pravico koga hva-1 '• • V pol ure je konec njegove sla-»irokoustc bahatosti pa še ni ko-, c' O, mene pa res najde in zaloti sreta, kamor Patriotičn v> ze se izkaže, da sem ravnal prav sPanietnp, da sem delal za druge; ne Se'Jt- In kar je izkazil patriot, mo-sedaj v potu svojega obraza pojavljati diplomat. Preklicati je tre- e obrnem. Komaj sem ovadil par svojih prijate- bs prekl co icatv vadb< P reklicati sicer gorje mojemu patriotizmu! Clo U'1' a''' I>roklicati 1,1 'eKati se! — tal° 'C '"i*1'1- ie tako hudo, 0 težko zlegati se. —. In kaj poreče s emu patriot? — Kakšen patriot pa? Pat '>0 V P° ot"°čilo, lwrteri • ^t'zeni je pravi in edinozveličavni iateri krivoverskh- Ampak prefri-patriot je ta naš župan in prefri-u ''iploniat oče Brodnik. V Mokro-Vr . Ju PeUa'> P? opravkih; jutri se in k 'e,)0 /ve(le'- Pri čem da je , atero zastavo treba razobesiti. 5. PRIZOR. Župan, Z u i i.uzar, prejšnji. ven Pan. Grozno je vroče. .-"i ar. Mene kar duši. 3jec. Komu pa ne bo vroče t ?Ka 8ten človek Kovi družbi zra- o- ouchejevega vqliuna! J sedi kakor na trnju v njc-Jaz sini se izgubil. 1'rn,- Z a r' ZaiL'e. kako pa ti govoriš! roti Ko '»eni si protestiral, ko sem nino-,z8 1)se 'Wenotal komisarja; sain pa Al; s '".Jas |)rav nemarno njegovo ime. „ 1 ti volk v zajčjem kožuhu? 1 a j e c. p rej nisem poznal jaz te- ga človeka; a zdaj ga poznam. Nič prida ga ni. — Torej, gospod župan, da začnemo zopet, kjer smo končali: kako je? Jaz imam v rokah Vašo prostost. Vašo čast, Vaše življenje; toda domačinu jaz ne škodujem; to bi bilo nasprotno mojim načelom, mojemu značaju. Ali boste izpolnili mojo zahtevo? Kaj pravim '"zahtevo"! Mojo željo, prošnjo, da postanem komisar. Župan. Saj sem Vam že povedal, da ne zavisi to samo od mene. In kar se tiče moje hčere — Zajec. O tem, gospod župan, ne govorimo več. To zahtevo, da postanem Vaš zet, popustim, razen če bi me imela gospica Emilija posebno rada in bi ona ne odjenjala. Lužar. Tega se ni bati. Ampak nekaj je moral kdo natvesti komisarju, da nas ogleduje kakor žandar tihotapce. Da bi bilo le že enkrat konec te večerje! A ni ga spraviti izza mize. Župan. In tisto napivanje, ko mi je nocoj vsaka kaplja strup in tista hinavska radost in sladkobno besedičenje in zlobno hvalisanje našega patriotizma, tega jaz ne prenesem. Ni ga lopova nad farizeja. Lužar. Vsak njegov pogled je sumničenje in preiskava. Kaj si mu ti ovadil, Zajec? Zajec. Jaz? Kaj mu bom ovadil! To, kar je sam zvedel od drugod. Jaz sem ga slepil in varal, kolikor se je dalo, in če mu nisem še pregnal vsega suma, grem pa še nadenj. Tako ga bom nalegal, da bo pomnil, kdaj je bil v Novem mestu, in še svojim vnukom pripovedoval. Ampak če jaz drugim dobro storim, se spodobi, da se tudi drugi ozro name. — Gospod župan, če želite zabave, pojdite poslušat, kako bom jaz potegnil tega siromaka. Lužar. Pojdita! Jaz ne grem. (Onadva odideta.) To je mučilnica, natezalnica. Enkrat vščipne komisar župana, enkrat mene in opazuje, če je segel do živega, in se namuzava, če se zganeva. Da bi bil le že konec te sedmine! 6. PRIZOR. Emilija, Pepca (v domači obleki s taso in kozarci). Emilija. Oh, ljuba Pepca, takšne žrtve jaz ne morem sprejeti od tebe, ne morem in he smem sprejeti. Jaz moram rešiti svojega očeta, ne ti. Pepca. Oh dragica, ne govorive o žrtvah. Zate bi bila žrtva ta zveza, zate, trojna žrtva. Pred vsem ti sama ne maraš za Zajca; potem je tvoja mama huda, če le v misel vzameš tega ženina, in tudi papa bi bil zelo nezadovoljen. Z menoj je drugače. Meni ne brani oče nič vzeti gospoda tajnika. Lužar. Kaj! Tajnika vzeti? Ti? Ali se ti meša? Pepca. Meni? Zakaj? Ali ni to dobra partija? Gospod ajec je pameten, pohleven in dobrodušen mož, ves drugačen nego' marsikateri drugi. Tako poslušnega soproga se ne dobi več; na rokah bo nosil svojo ženico. Ali ti je to resnica ali ša- Sveti zakon je tako re>ua ni šaliti ž njilh. In Zajca bi ti vzela? Čc je očetu pO volji in kdo bo branil! In razbobnati se bosta Lužar. la? Pepca. stvar, da s< % i L u ž a r. Pepca. meni všeč, L u ž a r. dala? Pepca. To je sama formalnost; pravi zakon se sklene v cerkvi. Lužar. In jaz se pridušim, da ne bo iz tega nič. Zajca vzeli, ko imam jaz že toliko časa tvojo besedo! To se t>ravi mene voditi za nos. Emilij a. Seveda to ne gre, ljuba epca, seveda ne gre. Oh, jaz nesreč-nica! Pepca. Kaj pa se ti tako razburjaš, ce je meni gospod Zajec všeč! Kaj pa brigajo tebe zakonske stvari, ko si vendar sklenil obljubo vednega devi-.štva! Lužar. Ah, nikar ne zavijaj! Sama dobro veš, da so to le besede. Pepca. Besede gori ali doli! Jaz te nočem odvrniti od tako bogoljub-nega sklepa. . 7. PRIZOR. Komisar, marki, Zajec, prejšnji. Lužar (zgrabi Zajca za ramo). Ali ti res misliš vzeti Pepco za ženo? Govori! Jaz te ne izpustim. Mark i. Prosim, gospoda — Lužar. Ne! jaz imam s tem poštenjakom tukaj opravka. Komisar. Mi pa tudi gospod svetnik, in naša zadeva je važnejša. Lužar. Važnejše od moje ni. Govori! Ali hočeš res vzeti Pepco? Zaje c. Se na misel mi ne pride. Lužar. Tudi če bi hotela ona? Zajec. Ubranil se je bom menda vendar. , Komisar. Pomislite, gospoda, da to ni pisarna za zakonske zadeve. Emilija. Oh, srečna Pepca! To- da, gospod Zajec, zakaj pa hočete po vsej sili mene imeti? Zajec. Jaz? Brez zamere, gospodična; niti ne maram za Vas. Emilija. Oh, hvala Bogu! (Odhiti s Pepco skozi nasprotna vrata; za njima takoj Lužar.) 8. PRIZOR. Komisar, marki, Zajec. Komisar. Hvala Bogu res, da so šli! Mi pa moramo govoriti o resnejših stvareh. Gospoda tajnika preiskava je dognala, da je bil oni Belokra-njec res ogleduh, avstrijski oficir. Celo ime se je zvedelo. Mestna policija, ga je seveda ignorirala, ko je prišel, ignorirala, ko je odšel, in če ne bi bil hotel iti izlepa, bi ga bila morda odpravila z odgonom. Zajec. Oprostite, gospod komisar, da popravim Vaše besede. Vsega tega ni dognala moja preiskava; to je postalo samo moje subjektivno mnenje, zelo subjektivno mnenje; zato sem tudi pristavljal jaz vedno besedico "morda" ali "morebiti", jako važno besedico, odločilno besedico, ki se ne bi bila smela preslišati. Jaz sem namreč previden človek, in dokler ne vem natančno resnice, pristavljam vedno besedico "morda" ali "morebiti", jako važno besedico, odločilno besedico, ki se ne bi bila smela preslišati. Jaz sem namreč previden človek, in dokler ne vem natančno resnice, pristavljam vedno "morda, morebiti". Če pa zapelje kakšnega neprevidnega človeka ta previdna besedica ■ na krivo pot, to pravzaprav ni moja krivda. A kakor hitro spoznam jaz resnico, me ne udrži nobena sila, da je ne bi izpričal. To zahteva čast in poštenje. Komisar. A kar ste Vi prej trdili, je popolnoma naravno in verjetno; kar pa pripovedujete sedaj, presega vse meje verjetnosti. Iz gole dobrodušnosti naj bi se bilo zgodilo to, kar se je pripetilo meni! Takšnih ljudi ni na tem svetu. Zajec. Pri nas so se dobili. Marki. Kdor je živel tod dalje časa, gospod komisar, temu se niti ta obžalovanja vredni dogodek ne bo zdel neverjeten. Ampak preiskave vodijo navadno predsodki, in marsikateri. preiskovalni sodnik smatra za svojo častno zadevo zvrniti krivdo na tistega, ki mu pride v pest; prej je bila telesna natezalnica, ki je dokazovala krivice, sedaj duševna. Tako je tudi gospoda tajnika zapeljala gorečnost, ki j? hotela na vsak način kaj važnega dognati. A če ste mu, gospod komisar, prej verjeli to, o čemer je sam dvomil, zakaj mu ne bi verjeli zdaj tega, o čemer je prepričan! K o "m i s a r. Da bi bilo le količkaj verjetno! Mark; i. Vsafca nova resnica se zdi neverjetna, kakor ;verjetna vsaka stara zmota. Zajec. Zakaj niste bolj pazili, gospod komisar, na moj "morda"! Jaz sem rekel: Morda je bil to avstrijski ogleduh, morda častnik. Komisar. Oh, morda! Kaj pa ni. morda? Moirda ste Vi tudi slepar. Zajec. Morda pa ne. Komisar. Vsak "morda" se mora natančno preiskati; zakaj "morda" je zavetje resnice in laži. A kako ste mogli imenovati lajtnanta Gušiča! Zajec. Gospod komisar, jaz sem rekel, da je bil morda, morebiti lajtnant Gušič; zakaj lajtnanta Gušiča slučajno poznam; in lajtnant je lajtnantu podoben. M a r k i. Jaz se čudim, gospod komisar, da ste izkazali na eni strani go-, spodu tajniku toliko zaupanja, na drugi pa kažete proti gospodu županu toliko nezaupljivosti? Zakaj niste pre-i>kali stvari sami? K o m i s a r. Princip, gospod marki, princip. Mi smo tukaj tujci, kakor pravi njegova ekscelenca, v manjšini.: ne smemo si po nepotrebnem nakopaj, vati sovraštva. Odiozne stvari, vse, kar zbuja jezo in zavist in sovraštvo, prepuščamo domačinom, ki naj se preganjajo in kopljejo med seboj. Mi mirimo, kolikor je treba, da ne postane nobena stranka premejčna, in plavamo kakor božja previdnost nad strankami, izmed katerih ima naposled vsaka rajša nas nego nasprotno domačo. To je skrivnost modrega vladanja. M a r k i. Dobro načelo. A ga ne smete zatajiti v praksi. Morda bo zdaj najbolje ignorirati vso to sitno zadevo. Komisar. Morda, morda. Tod je sploh vse morda,.»vse morda pošteno, morda dobro, morda pametno in lojalno. Toda kaj zdaj .storiti! Zajec. Ignorirati, kakor svetuje gospod marki. K o m i s a r. To ne gre. Jaz sem izrazil naravnost svoje nezaupanje gospodom. To mora užaliti poštenjaka, in čast mu veleva, da se pritoži. Zajec. Nihče .-.e ne bo pritožil. Jaz sem porok. Komisar. Vašega poroštva imam zadosti. — Yi ste me opomnili, gospod marki, generala Massenc. Moško in plemenito je bilo njegovo ravnanje. - 9. PRIZOR. Župan, prejšnji. Komisar. Ah, gospod župan, dovolite, da Vam izrečem najprej svoje priznanje za prekrasno razsvetljavo. Poročal bom na višje mesto, kako lojalno in patriotično je meščanstvo po zaslugi vrlega župana. Župan. Hvala je nezaslužna, gospod komisar. Mi izpolnujemo samo svojo dolžnost. Komisar (tajniku, ki .se hoče odstraniti). Gospod tajnik, ostanite, prosim Vas; Vi ste pri našem razgovoru ažna oseba. Z u p a n. Tako važna poleg veega, kar se danes godi, da sem jaz že odlo-il župansko prevezo. Naj si jo opaše tajnik, ki mu Vi več zaupate. 10. PRIZOR. Lužar, prejšnji. Lužar. Oprostite, gospodje, po mestu se čuti neko skrivnostno, sum-no gibanje vojaštva. Tu in tam se zaleskeče kakor bajonet. Kakšnih deset bajonetov sem videl sam. Komisar. Pet ste jih videli gospod svetnik, pet; ne več, ne manj. — To Vam takoj razložim. — Vi imate imenitnega tajnika. Poročal mi je on, da ste vi nalašč iz rok izpustili avstrijskega ogleduha. Zajec. Gospoda, jaz tega nisem trdil naravnost, ampak vedno pristavljal "morda, morda". Zakaj bal sem se, da se zmotim. K o m i s a r. Zakaj pa motite potem druge! Lužar. Tako je. Meni je pa trdil, da Vam prežene vsak sum, gospod komisar. Komisar. Imenoval je celo lajtnanta Gušiča. Lužar. Tega pa vendar ne. Zajec. Morda, morda. Svojo zmoto sem vendar priznal in preklical. Komisar. A s to zmoto ste zavedli oblastvo, komisarja, mene. O-prostie, gospodje, da sem vas imel na sumu. Zupan. Jako obžalujemo, gospod komisar; a videz Vas opravičuje, in zdaj naj bode stvar poravnana. Komisar. Kriv je vsega tajnik. Zajec. Morda, morda. Komisar. On vas je sumničil po krivem. Zajec. Morda, morda. Komisar. Kaj se vam torej zdi? Kaj naj storimo s tem človekom? L u z a r. Prosim, gospod komisar prizanesite rfiu. Morda, jaz pravim tudi morda, morda ga je zapeljal pre-goreč patriotizem. On je velik patriot in je že kri prelival za svoj patriotizem. Zajec. In jo bo morda še. Komisar. Glejte, gospodje! Jaz ki sem hotel biti nocoj vaš sodnik in era imel za izvršitev sodbe že pripravljene vojake — baš tiste, ki jih je videl gospod svetnik Lužar — jaz vas prosim opravičenja. 11. PRIZOR. Ema, prejšnji. E m a. Nobenega opravičenja, gospod komisar, nobenega opravičenja. Kako bi se tudi moglo opravičiti, da nas puščate toliko časa same! Kadar hočete obravnavati, gospodje, uradne stvari, ne vabite nas!—Gospod marki, Vi ste ves večer raztreseni in dolgočasni kakor najslavnejši filozof, in o francoski galantnosti, gospod komisar, nismo dobili nocoj še nobene po-skušnje. — Samo gospoda tajnika, tega lahko pogrešamo. Zajec. Morda, morda, milostiva gospa. Ema. Skrajna zoprn človek! K o m i s a r. Skrajno zoprn človek! Komisar. Ne samo Vam, milo-tiva gospa, ampak nam vsem. Toda kar spoznamo mi moški po dolgih o-vinkih, to pove gospem v trenotju fino čuvstvo; prirojeni takt. _ E m a. Ljubezniv poklon, gospod vomisar. (Zunaj par strelov, trobenje, bobnanje.) Komisar. Ah, kaj pa to pomeni! Lužar. Kakšen vrag pa je to,? (Hite k oknu, oblačijo suknje, komisar in poveljnik sfopasujeta sablje.) 12. PRIZOR. Emilija, Pepca (prva se oklene matere, druga Lužarja), prejšnji. E m i 1 i j a. Mama, mama! Ema. Kakšen hrup je to! Škandalozno razbijanje! — Pepi, čemu pa si ti župan! L u ž a r. Pusti me, Pepca, da grem gledat! Zajec, čarji gredo. Jaz pa vem, kaj je. Grani-Zivio! 13. PRIZOR. Gušič, Brajdič (oba v vojaški obleki), dva graničarja, prejšnji. Gušič. Upor je zaman. Vdajte se! Pepca. Joj, joj, kaj bo! Luža r. Nič ne bo. Francozje bodo šli. Mi pa ostanemo. G u š i č. Brajdič, odvzemi sablji tema gospodoma! Klanjam se milostiva; pozdravljena, gospica Emilija! Ema. Ah, gospod lajtnant Gušič! Pepi, gospod lajtnant Gušič! To izne-nadenje! Toda ta hrup, ta hcupl Marki (Brajdiču, ko mu je izročil odpasano sabljo in mu je ta vzel še uro). Oho, brate, jaz ti imam dati samo sabljo; a vzel si mi tudi uro. Gušič. Takoj nazaj, Brajdič! Brajdič. Prosim, gospod lajt- nant, naj jo obdržim za spomin slavnega dne. Gušič. Nazaj! (Brajdič ponudi u-ro markiju.) Marki. Ta ni moja. Komisar. Ah, moja je» Jaz jo vzamem z Vašim dovoljenjem zopet, gospod lajtnant. (Vzame uro.) Vojna je vojna, in srteča se vrti. Gušič. Brajdič, še onemu gospodu uro nazaj! Kar hitro! Brajdič. Lahko prisežem stokrat. — Gušič. Nazaj! (Brajdič izvleče uro.) Marki. Hvala, ta je moja. (Vzame uro.) Lužar. Bog te živi, Gušič! Rešil si nas francoske more. Pepca (veselo). In zakonskih zadržkov, gospod lajtnant. Zupan. Popolnoma ste nas izne-nadili. Zajec. Jaz pa sem vedel vse. Ži-vio, kdor je. patriot! Ema. Patriot! Neznosen patriot! Impertinenten patriot! Zajec. Imenitno smo potegnili gospoda komisarja. Komisar. Res, dobrodušni ljudje! JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace) Kadar imate kaj poila na todiiČK ali vložite tožbo zoper kofa, ali hoiete Iz-tirjati dolg, oglasite se pri mani, ker ■ mano lahko govorite v, materinem jt-zlku. Uradne ure: jutro od 8.—12. Popol-od 1:30—5. Zvečer po dogovoru. Urad imam na: 321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet, lila. "Kaj je igravcu v gledališču najbolj potrebno?" "Noge — sicer ne more nastopiti." Oči pregledamo Naočnike priredimo i Smith & McGuire | JEWELERS AND OPTICIONS I 32<> T an Bnren St, Joliet D'ARCY BUILDING Andrej Stirn SLOVENSKI ČREVLJAR. Popravljam moške, ženske in otroške ČEVLJE. 1011 N. Chicago Str., Joliet, Illinois. SHilSHiSHilSHill ffi © ffi B ffiBSfiBifill Frank Bambich 1 TRGOVEC Z ZLATNINO 1107^ N. Hickory St., Joliet. m m s ii m ii s 11 £ Hi ffl Hi BffilSffi® ffi 1! Sfi S ffi IlKSSSlffiSffiS Se priporoča rojakom, če potrebujejo kak kos zlatnine, bodisi uro, verižico, prstane aH sploh kar spada v zlatnin-sko trgovino. • ffi II U ffi ® Hi ® m ® k s s Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.^ Primeni dobite vsako reč 20 odsto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago Popravljam vse vrste amerikanske in starokraj-ske ure in zlatnino za vsako delo SLOVENCI ill HRVATI p celi Ameriki. Ako rabite dobro Uro ali drugo rež, pišite meni kaj bi radi pa vam pošljem ceno. Vsaka reč vas košta 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje. JOS. SPOLARICH JOLIET, ILL 901 N Hickory St BffiBffiBffifflBiB S m ffi 11 ffiBffiBSfi® K ffl m ® •dR m a a II S Homewoofl Coal # Yard $ 5 M MIKAN, MANAGER Hi m ifi Valentin Fajnik, Jr. Billiard Parlor Tržim fine smodke in vse vrste duhan. DOBRODOŠLI! 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča. ter drva in kurivo Ifi 1624 Nicholson St., Joliet, 111. Lfi ® PHONE 1797W ® Hi ffi 11 Hi II Sfi 11 Hi II Hi 11 Hi BHillHillHirtlHill Metropolitan Drug Store N. Chicago ft Jackso» Stt Slovanska lekarni + JOHNSONOVI + "BELLflDONN/T 0BLI2I ulamJbu w KHVHATtaW IB0M0STI (OUST! » KOLKU BOLESTIH * CLSNDH teVRALOft PROTTNU OTRPLOSTI M&C tABOTNJW KKCU 3MaaMUDwrHi» SUB05TH T ČLENKIH ttJUČMH M PRSNIH aOLBZMU IKA2BIJU » ŽIVOTU VNBTJU OPTOfB pamujmjil BOLESTIH » liDJM BOLESTIH . KMŽU KAiUU The Will County National Bank o! Joliet, Illinota. Prejema raznovrstne deaar** «Wqp ter poii/ja denar na ti« del« cv*o zapustil človeka, kateri se je zapisal pod Njegovo zastavo. Če človek začne ugibati stvari, katere bi se mogle zgoditi, tedaj naleti na celo vrsto strašnih stvari, katere bi se lahko zgodile, katere pa se seveda ne bodo nikoli zgodili. Nekdo je nekoč rekel: "Štirideset let sem preživel in imel veliko sitnosti. Največ je bilo takih, kateri sploh ni bilo;" mislil je namreč, da je največkrat pričakoval strašanskih stvari, katere se niso nikoli zgodile. Četudi se zgodi, da kak novicijant zapusti red: ali je to taka sramota? Nikakor. S tem pokaže, da je poskusil živeti vzvišenemu poklicu. Veliko pogumnejši je, kakor mnogo kristjanov, kateri so preboječi, da bi sploh kaj poskusili. Zakaj pa je novicijat če ne zato, da se kandidat preskusi, če ima potrebne zmožnosti ali ne. Previdni predniki bodo prvi svetovali taki osebi, naj zapusti zavod, če je dotična oseba zašla s pravega pota. Nevarnost preti ravno od nasprotne strani. Kaj pa, če se zmotijo in ne -lede svojemu poklicu? Ali se je boljše zmotiti v velikodušnosti, ali ozkosrč-nosti? Če se kdo zmoti, da vstopi službo Gospodovo, še lahko popravi svojo zmoto o pravem času; kdor pa se naveže na svetne dolžnosti, navad no ne najde pota nazaj. Marsikdo se je že kesal, ko so ga mučile skrbi čez mero, da ni poslušal Božji glas o pravem času. Z jasnimi besedami pove sveti Ignacij iste misli: "Večjih znamenj je tre ba, da človek vidi, da Bog hoče, da se človek posveti svetnim zadevam, kakor pa, da hoče, da se odzove Njego yemu klicu; zakaj, Zveličar je odkrito vabil ljudi, naj Mu slede; svaril jih je pa pred nevarnostmi svetnega stanu. Hudobni duh, kateri porabi vsako orodje, da bi zatrl poklic, ima en na čin, po katerem, žalibog, velikokrat doseže svoj namen. Kadar ne more človeka popolnoma premotiti, da bi gpustil misel na hojo za Kristusom,, mu kaže različne vzroke, zakaj naj svojo odločitev odlaša. "Pozneje je še dovolj časa. Sedaj te rabijo doma. Premlad si še. Koliko drugih se je odločilo šele pozneje;" take misli prihajajo naravnost iz pekla samega in onih kriyih prerokov v podobi prijateljev, katere ima hudič v svoji službi. Prijatelj moj, bodi prepričan, če tvoj otrok, če ti tako govoriš in svetuješ, lahko deneš prst v usta in žvižgaš za poklicom svojega otroka. Zapomni -i dobro. Poznamo že preveč žalostnih zgledov. Nikar ne bodi užaljen, ker sem rekel, da govori hudobni duh iz tebe ali otrokovih prijateljev. Hudobni duh nikoli ne pride v kaki napol kozji in napol človeški podobi, ampak v obliki najbližnjih sorodnikov in najožjih prijateljev. Kadar hudobni duh vidi, da je pregovoril osebo, da čaka, si je to že zaračunal v zmago. Dovolj bo irtiel prilike, da bo naučil to osebo, kako ljubiti svet, pokazal mu bo ničevosti življenja v tako pisanih barvah, da jo bo v kratkem času popolnoma odvrnil od prvotnega namena. Seznanil jo bo s prijatelji, kateri so.jaj de-lofna v njegovi službi. Če pa pomisliš na današnjo mladino, moraš z žalostjo priznati, da je večina v njegovem taboru. Take vrste duševni polomi so preveč v navadi, fylar^kdo že je prepozno sprevidel, da je vničeno njegovo življenje, ker je odlašal. Kdor vidi, da mu prija življenje, posvečeno Gospodu, krepko naprej, brez obotavljanja. Če stoje težave na potu. bodo zginile, kakor megla pred solncem; če pa ostanejo, jih bo čudovito lahko premagati. Če je Gospod z nami, kdo je zoper iias? (Nadaljevanje sledi.) / Steinwenderja. Bivši predsednik nemškega Nationalverbanda piše med drugim: "Že četrtič prekoračujemo med vojno prag novega leta, a v povsem drugačnem razpoloženju in z drugačnimi nadami, kakor pa kdaj popreje. Oni cilj, za kojega smo doprinesli neštete žrtve in trpljenja brez mere, zmagalni mir, vidimo slednjič čisto blizu pred nami, zmago zavezniških držav v o-srednje Evrope in zagotovljenje svobodne in močne pozicije v svetu. Na žalost se zaobrne to razpoloženje takoj v nasprotje, če pogledamo na našo notranjo politiko. Bilo bi naravno, če bi zmagi zedinjenega nem-štva na bojiščih odgovarjalo obenem tudi ojačenje nemškega elementa v Avstriji. Ali tudi zmaga v notranjosti je treba da bode zaslužena, z drugimi sredstvi, kakor pa na bojišču, toda v istem duhu, z dobrim poznavanjem ciljev in delom, v strnjenih vrstah in z dobrim poznavanjem ciljev in delom, v strnjenih vrstah in z veliko disciplino. Ali pa smo resno vse storili, kar smo morali in mogli storiti, ali je bil v resnici samo slovenski odpor, ki nam je grenil uspehe? Da hočejo Čehi in Slovenci drugo državo kakor pa mi, da je njihova politika NE SAMO PROTINEMŠKA, temveč da je naperjena celo proti zunanji politiki Avstrije, in to baš v trenotku, ki je uso- den, da je zaman, če se taki odgovarja z molčanjem, temveč tVeba razglasiti nje za odkrite sov nike ter da se mora začeti proti nji. borba, VSE to je jasno, kakor solnct Tej slovenski politiki je treba napovedati vojno in treba jo je napravit nenevarnim." "HEJ SLOVANI." (Slovenski Narod, 27. dec.) — V železniškem vozu za vojake je sedel S*1 iz Mostarja. Z njim so se vozili dalji od Zidanega mosta (Steinbrueck) \o jaki-Slovenci, ki so repevali "Hej Slo vani". Srb je poslušal — ves začuden Ko so ga vprašali, čemu se čudi, je re-kel, da bi v Mostarju meščana, ki prepeval "Hej Slovani", obesili, voj: ka pa ustrelili." * ASPIRACIJE JUGOSLOVANOV. Frankfurter Zeitung, 12. januarja poroča iz Dunaja. — "Javljajo nam i' Mariboru na Štajerskem: Kakor javljs Marburger Zeitung, se je začelo nJ južnem Štajerskem in tudi po drugit delih južne Avstrije na inicijativo pan-slavističnega poslanca Dr. Korošca i" in njegove stranke tajno zbiranje pod-' pisov za jugoslovansko državo, katere hočejo uresničiti Korošec in njegovir drugovi in katera država bi se imel« odcepiti od celotnega avstrijskega dr-^ (Nadaljevanje na S. strani.) re' v m JUGOSLOVANSKI POKRET NA SLOVENSKEM. TUDI DEL VZGOJE. Priobčuje Rev. J. Plaznik. (Nadaljevanje.) SEDMO POGLAVJE. Kaj pa, če se zmotim? Nek mladi človek je nekoč rekel svojemu prijatelju: "Kaj pa če se zmotim. Te sramote bi pa ne prestal, da bi zapustil redovni stan, ko bi ga enkrat nastopil." Premišljeval je dolgo £asa ter se'konečno vendar odločil za redovni stan. Ko je nastopil ta stan, je bil tako vesel, da s«; mu še sanjalo ni, da bi ga zapustil. Ni napačno, ampak pametno, da človek premisli, če je stalen. Versko živ- NAŠE SAMOODLOČEVANJE. (Slovenec, 21. dec.) — "Glas o svobodni jugoslovanski državi je prodrl že do poslednje planinske kočice. Tlačeni in ponižani, že stoletja in stoletja gaženi zopet dvigajo svoje glave v velikem pričakovanju svobodne bodočnosti. Občina za občino »e oglaša ter zahtevajo glasno svobodno zedinjenje vseh jugoslovanskih pokrajin. Vsi vemo: Mi smo na križpotjtt in pred nami so veliki dogodki in še pred mirovnim kongresom nam mora Ugo-dovina zabele/iti okostje naše svobode. Mir se približuje velikih korakov... In čeravno nimamo preveč zaupanja v ta boljševiški mir, vendar vemo: plaz se je odtrgal in v neprebitni temi se je posvetilo nekaj zraka. Vsi ti dogodki so uvatl novim dnevom bodočnosti. Naši poslanci, zedinjeni v Jugoslovanskem klubu popolnoma razumevajo te velike čase in njihov pomen. Ako pregledujemo in proučavamo razprave v delegacijah in v parlamentu, vidimo na prvi pogled, kako jev odločna, dosledna in široka politika naše delegacije, ki je združena pod okriljem Jugoslovanskega kluba. Vse gre točno po napravljenem načrtu. Veliki genij Dr. Kreka daje pravec naši politiki. In ti naši voditelji vedo popolnoma natančno in^jasno: Našo svobodo moramo doseči. Niti senčicc nejasnosti, negotovosti in sumnje ni v njih v pogledu našega narodnega ideala. Naši narodni nasprotniki so si v svesti važnosti našega narodnega vprašanja, in kolikor bliže $e nahajamo svojemu cilju naše svobode, ,tem besnejše nas napadajo, kakor izpričujejo govori raznih Wolfov poslednje, dni v parlamentu in v delegacijah. Naše samoodločevanje! Pred vsem bomo a svojo lastno notranjo silo zvalili težki kamen smrti in .suženjstva raz naš grob. Stati moramo kakor eden človek z našimi delegacijami ter spremljati vsak njen korak z delom za svojo svobodo. . . S silo in sistematično nas hočejo raznaroditi, dočim ministrski predsednik Dr. pl. Seidler govori o pravičnosti vlade napram nam. Vladini organi sistematično silijo nemščino v dopisovanje z našimi občinami in našimi župnijami. V sodni-jah se od dne do dne ugnjezduje nemščina. Železniški uradnik komaj da li hoče dati vozni list, če ga zahtevaš v slovenskem jeziku, a to ne samo na mejah, temveč tudi na Kranjskem. V uradifi te nagovarjajo nemški! Naša notranja sila naroda mora že sama po sebi reagirati na take poskuš-nje germanizacije. Samoodločevanje se prične že s tem, ako naša občinska liačelstva, naši župnijski uradi, naši zavodi in naša društva prosto zavra-čujejo vse nemško pisane odloke in naredbe oblasti. Uradniki so tukaj za to, da občujejo z narodom v njegovem lastnem jeziku. Z uradniki govorite povsod in pri vsaki priliki samo slovenski, enako govorite slovenski tudi na železnicah in na vsakem drugem mestu. Govorite slovenski tudi v vojnih uradih naših polkov, kar tudi vojni uradi morajo imeti zjfnaše ljudi svoje slovenske uradnike. Trgovci in podjetniki, v dopisovanju s tujimi firmami dopisujte samo slovenski: tako bo svet prisiljen uporabljati naše ljudi v občevanju in trgovanju z nami. Samovladanje naroda se mora vršiti in uporabljati v velikem in malem. Energija naroda mora z vso silo pro-nikniti v javnost. Pred velikimi dogodki stojimo." » ČEŠKA IN SLOVENSKA POLITIKA. Graška "Tagespost" (20. dec.) prinaša članek alpskega (nemškega) poslanca v dunajskem parlamentu, Dr. Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za popravo zob, toda naše geslo je: Bolje zobovje za manje stroške. Zobe Vam pregledam^ zastonj. v. ^ Vi 11 Jlnl u ^^B^EH^K^^af ^' "^SHS'* aUjMI^ Ifiiiiii«-] ' ...... 22 Karat slat« krona in d» AA bridgawork vsak zob «pO.UU Plato« najboljia vrst« A P ft A iz gumga in kovin« AQ, II in vilj« Zobe izderema brez bolečin z "Vitalized Air", Ženska strežnica redno prisotna. Yse delo jamčeno. BURROWS ZO B OZDRAVN IK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje Vogel Chicago in VanBuren ceste. Joliet, 111. Odprt« Tkalci dam irritr in ob nedeljah do poldne. THE NEW BOSTON STORE Naša velika preselilna RAZPRODAJA se zdaj nadaljuje V vsakem oddelku najdete blago tako ceno, da se boste čudili. Moramo se ga znebiti, da ga ne bomo rabili prenašati v novo poslopje. v PRIDITE IN POMOZI-TE NAM SE SELITI. J n Družba sv. Družine V ZJBOINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Setoi: JOLIET, ILL. Vst&novljena 29. novembra 1914 Inlforp. v drž. Ill,, 14. maja 1915 Inkorp. t dri. Pa., S. apr. ltle ORU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO,DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA. EDEN ZA VSE.' glavni odbor: Predsednik.,..........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet 111 I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111 II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh Pa Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet. Ill Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet 111 Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111 NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC. JOLIET, ILL. CRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojainila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe ae naj pošljejo na 1. porotnika. Društvene vesti. ho*O*O*O*O*O*O*C+O*O+< Joliet, 111., 27. feb. — Društvo sv. Družine je imelo v nedeljo svojo mesečno sejo in je dovolilo izplačati bolno podporo sledečim bratom: Jakobu Puc za 38 dni........$ 38.00 John Meteš za 24 dni........ 24.00 John F. Bluth za 24 dni...... 24.00 Jakob Vode za 18 dni........ 18.00 Skupaj.............$ 104.00 Prej plačana bolna podpora. .$3502.00 Skupaj.............$3606.00 Glede vprašanja za ustanovitev pa-tr>otičnega sklada je društvo soglasno sklenilo, da je zadovoljno, da se ustanovi ta sklad. Bratski pozdrav! Jos. Klepec, tajnik. jugoslovanski pokret na slovenskem. (Nadaljevanje s 4. strani.) zavnega sestava. Pod vsakovrstnimi Ogovori, ki ne dopuščajo, da bi se videl pravi cilj, za katerim sfe teži, zbirajo se podpisi mož, žena in otrok." r "glas Slovencev, hrvatov in srbov." (Novosti, 2. januarja). — "Prva šte Vilka tega političnega dnevnika je izšla v ponedeljek v Zagrebu pod ured, iištvom Dr. Ivana Novaka. Na uvodom mestu prinaša list sledeče vrstice. a Ust, ki ga složno izdajajo Sloveu-Cl> Srbi in Hrvati, so izzval^ potrebe odločilnih časov, v katerih živimo. Iz nacela narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev in velikih demo-ratskih načel, ki so že od nekdaj odgovarjala duši in zavesti našega naro-a> izhaja samo po sebi, da moramo 1 't.evat' za naš skupni narod neraz-Jivo celoto vse pridevke svobodne-"aroda. A tak v svobodi in zdru-naš narod hočemo da bo član ve- like ^^^ zveee narodov, ki je danes ideal ..Cga kulturnega sveta in za kateri al Je toliko miljonov ljudi žrtvova-^ svoje življenje... (zaplenjena ena st'ca) in kakor demokrati in sinovi t ®v°bodnega jiaroda moramo biti v m 0rU' k' se ')or' l)rot' nasilju in ne ni rem° dopustiti izmirjenja s sta-znači za nas neizogibno na- smrt, S tem je jasno označena r°dno 1|||.|. ... stal.jn cilj lista in določeno mu je tov SCe v vseli peripetijah sedanje sve-'"le't **ist kar mu že samo lja ^aze: resnični izraz teženj in že-Sih VUpileKa "ašeffa naroda v teh ča-%y Sc ot"očujc usoda bodočih ve-y »o je, da bo ali da ga ne bo. Po!.t.^dnern članku "En cilj — ena na,)r' ;l' Pojasnuje list svoje stališče ide-am Politiki kompromisov, ki slabi vi: ""rodnega združenja, — pa pra-odvi SC ('C'° mora biti popolnoma ne-stranj!0. 0(1 vseh dosedanjih pc/litičnih za„ na 111 skupin, ne sme niti biti vena p,a lnlu j,. (ia ima v sebi vsako delo, ki UkIjuč^er narodno združenje, a da CcPiti 'Je. Vsak Poskus, ki namerava Mora, j1"":' nar°d'ie sile. Tako delo a Je venčano z uspehom, ako vsak poedinec vedel in hotel vršiti svojo dolžnost. Dalje prinaša list članke Ivana Hribarja, Dr. Premysla Šamola in drugih. Mi srčno pozdravljamo novi list v borbi za narodno stvar, za idejo narodnega združenja in osvobojenja." * IZ ZBOROVANJA ZAUPNIKOV SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE. "Slovenec", dne 28. dec. 1917. — Prinaša obširno poročilo o zboru Slovenske Ljudske Stranke, ki se je vršila dne ti. decembra. Zbora se je udeležilo kakih tisoč ljudi. "Slovenec" piše: .. .Kdor je videl to silno in odločno voljo, to navdušenje zaupnikov Slovenske Ljtulske Stranke, ta bo vedel, da hoče slovenski narod kakor en človek izvojevati svoj narodni ideal. Nikakega nesoglasja, nikake nesloge — vihar navdušenja je vel v vrstah naših ljudi, ljudi z odločno voljo in polno vero v našo stvar. To je bil plebiscit našega naroda, impozant-na manifestacija za našo idejo... Vse resolucije so bile sprejete enoglasno." Zbor je otvoril točasni predsednik stranke, prelat Andrej Kalan in fekel je med drugim: "Škofovi napori bi uspeli, da nista izstopila iz Jugoslovanskega Kluba Šusteršič in Jaklič, in to baš v času, ko soie združili Nemci, da ^em silne je udarijp na nas, v času, ko imamo Jugoslovanski klub, ki tako izvrstno deluje." Zatem je razlagal glavna strankina načela ter naglašal, "da moramo biti složni in verni jugoslovanski domovini in zmaga bo naša." Predlagal je, da se pošlje škofu Jegliču pozdrav, "ker je v najvažnejšem trenotku v življenju Slovencev složil in zedinil vse sinove slovenskega naroda po programu majske deklaracije." Župnik Finžgar je predlagal resolucijo, v kateri se obsoja Šušteršičevo poskušnjo, da razbije stranko in v kateri se konštatira, da Slovenska Ljudska Stranka še vedno obstoja. Resolucija je bila sprejeta enoglasno. Poslanec Jarc je referiral o parlamentu ter rekel: "Pri nas narod gladuje, a Mažari žive v izobilju. Parlament, ki se je sestal po treh letih, je pokazal povsdm jasno, da čelo med Nemci ni nikakega navdušenja za dualizem. Ako bi v parlamentu vsak glasoval po svojem prepričanju, bi dualizem propadel že prvi dan. Triletna doba je bila katastrofa za državo. Ime Stuergkhovo bo zapisano s črnimi črkami v zgodovini Avstrije, a še posebim v zgixlovini Slovencev. Ta sistem je dal povod, da hočejo biti narodi sedaj gospodarji v svoji lastni koči. A kako so delale vojne sodnije? Videli ste, kako so tirali ljudi na morišča, kako so jih ubijali kakor živali! Za vse to je odgovprna vlada. Niti poslanci niso bili sigurni. Obsojen je bil tudi naš prijatelj poslanec Grafenauer. Stuergkh je bil za to, da se uvede nemški državni jezik, da se ylvoji Galicija, da se nam poslancem natakne pasji nagobčnik, toda Fric Adler (sin poslanca-socijalista Adler-ja) je prekrižal te račune. Po smrti StuergkNa pa niso prenehale intrige, Koerber je bil samo malo časa na krmilu. Spitzmuellerjcv poizkus, da preobrazi vlado, je propal. Prišel je Clam-Martinic, ki je izjavil, da je njegov program Avstrija. Kmalu jc bil potolčcn. Seidler nam je obe-čal dva ministrska stolca, a ker ni pri- znal naše deklaracije, smo proti njemu v najostrejši opoziciji, za katero pra vi Šusteršič, da je otročarija. Monarhija stoji pred važnim dogodkom. Mi smo za samoodločevanje narodov, kar zahtevajo tudi bolševiki." Profesor Bogumil Remec je predlo žil sledeče resolucijo, ki je bila sprejeta enoglasno: "Zbor zaupnikov Slovenske Ljudske Stranke pozdravlja z veseljem osnovanje Jugoslovanskega kluba, odobrava izvolitev Dr. Korošca za delegacije ter obsoja izstop poslancev Dr. Šuš teršiča in Jakliča." Dr. L. Pogačnik, narodni poslanec, je govoril o zgodovini jugoslovanskega vprašanja od početka pa do danes ter je rekel: "V tem našem idealnem delovanju za jugoslovansko kulturo nas je izne-nadila vojna. Pred vojno nam je bila ideal avtonomija. Ali danes vemo, kaj je pokazala vojna, da AVTONOMIJA NE POMENI NIČESAR, ZATO ZAHTEVAMO SVOJO LASTNO DRŽAVO. Trpečim radi vojne se je v nas utrdila zavest, da je naša edina rešitev SAMOSTOJNOST JUGOSLOVANSKEGA NARODA. Narod je popolnoma dozorel v ideji, da smo Jugoslovani en narod, ena kri, sinovi ene matere. Vsi mi Jugoslovani smo prišli zaeno in istočasno na pozornico zgodovine in za eno in istočasno hočemo živeti, toda ravno tako, ako že moramo, zaeno bomo poginili. Prepričani smo, da bo splošni glad in trpljenje celega sveta zaeno prenehal s privilegiji gotovih narodov. Ni-kako nasilje ne more ubiti misli, ki je utrjena v narodih. Mučeništvo zmaguje." Nato govori o majski deklaraciji ter pristavlja: "Odločno moramo odbiti Šušteršičevo tolmačenje, da je majska deklaracija naš maksimalni program . Po velikih osebnih zaslugah našega presvetlega škofa Jegliča in po soglasnih izjavah slovenskih strank, začele "so dvigati svoj glas slovenske občine, slovenske žene in razne korporacije. Mi ne mislimo, da se bodo naše zahteve izpolnile kar čez noč, toda prepričani smo, da se bo vrelec naših zahtev po svobodi pretvoril v silno reko, koje ne bo mogoče zajeziti: ono, kar je spojila narava, mora se prej ali slej zediniti. Velika je naša volja za svobodo, ta volja bo dosegla, kar zahteva. Ta volja je volja_ naroda. Prva solidna osnova vsakega zakona in vsake ustave. Vsem vam, ki ste se tukaj sestali, kličem na razstanku: Idite do poslednje koče preko meje in naznanjajte: SVOBODO HOČEMO V JUGOSLOVANSKI DRŽAVI! In vi vsi, ki ste sinovi izkrvavljene-ga naroda, mislite samo eno: kako boste združeni vse svoje sile, vse Svoje sposobnosti, vso svojo ljubav in celo svoje srce posvetili naši jugoslovanski državi, za njen razvoj, kulturo in blagostanje." Za tem je bila sprejeta resolucija, s katero stranka sprejema v celoti majsko deklaracijo ter obsoja Šušteršičevo tolmačenje. Župnik Zabret je govoril o načelih stranke in o njenih vezeh z drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi strankami. Župnik Finžgar obsoja "Domolju-bovo" nevtralnost napram Šušteršiču ter,-pravi: "Prišel je čas, da vsak moški, vsak mladenič, vsaka mati in dekle brez strahu in brez obotavljanja upreže vse svoje sile in zmožnosti za našo Jugoslavijo." Zbor sprejema enoglasno njegov poziv, da uredništvo "Domoljuba" spremeni način svojega pisanja, ali pa da resignira. Župnik Ljudevit Baje predlaga resolucijo, v kateri se pozivajo državni, o-ironia deželni poslanci, Dr. Šusteršič, Jaklič, Dr. Lampc, Dr. Pegan in Dr. Zajec, da polože vse svoje mandate, ki .so jih prejeli od stranke. Resolucija je sprejeta enoglasno. Nato je izbrana nova uprava stranke. Za predsednika je izbran prelat Kalan, za podpredsednike: državni poslanec Dr. Lovro Pogačnik,..posestnik Janez Novak, deželni poslanec Anton Kobi, posestnik Ivan Štrcin, obrtni svetnik Ivan Ogrin in državni in deželni poslanec Josip Gostinčar. Začasno upravo stvarjajo tudi vsi državni in deželni poslanci stranke. Nato je' "govoril v imenu štajerskih Slovencev Dr. Anton Korošec v imenu koroških Slovencev jc govoril Smodej ter rekel med drugim: "Dunajski absolutizem je vrgel naše najboljše, naj-zmožnejše narodne svečenike v temnice, preganjal je naše najznačajnejše ljudi. Pljuvani, tlačeni, tolčeni z ba^ tipam i, psovani, so sedeliNtoroški narodni svečeniki po temnicah... V l#i-ki^i žalostnih razmerah živimo mi koroški Slovenci na Koroškem, to prikazuje dejstvo, da tudi sedaj ne moremo mi malce izraziti svojega mnenja ter povzdigniti svoj glas. Toda ravno to prisilno molčanje vpije po svobodi. Bodite nam bratje v resnici, po srcu in po delu, in potem smo prepričani, da bomo tudi mi Korošci prišli v okvir meja bodoče Jugoslavije, katere ni ni-hče na celem slovanskem jugu jpozdra-vil goreč ne jše kakor ravno MI Korošci." V imenu goriških Slovencev je govoril poslanec Fon. Zadnji je govoril predsednik Kalan, ki je zaključil zborovanje. * Z ZBOROVANJA VSESLOVENSKE LJUDSKE STRANKE. Slovenec, 29. dec. 1917. — "Prošli četrtek popoldne se je vršil po zborovanju Slovenske Ljudske Stranke (zaupnikov) občni zbor Vseslovenske Ljudske Stranke, katerega so se udele žili zastopniki vSeh slovenskih' pokrajin. Zbor je otvoril poslanec Dr. Korošec s temi-le besedami: "Otvarjam občni zbor Vseslovenske Ljudske Stranke, ki je spala, odkar se je ustanovila. Vseslovenska Ljudska Stranka je imela cilj, da ukloni meje, ki so stavljene med nas, da goji, kar nam je skupnega, da daje povsod izraza skupnemu mišljenju našega naroda, da si ustvarimo svojo lastno državo. Zaplenjen cel stopec. Danes morem reči: Jugoslovanska ideja stoji dobro. Tudi ako pravi Dr. Šušteršič v svojem listu, da je sedanja opozicija v parlamentu politična otao-čarija, mu n\i z druge strani odgovarjamo, da mi nismo jugoslovanske misli nikdar kompromitirali. Ako on pravi, da smo diletanti, mu mi odgovarjamo: V enem oziru smo res diletanti, ker igramo — brezplačno... Ob svojem času so nam nudili avtonomijo. Danes jo odbijamo, ker hočemo več, ker hočemo vse. Vemo, kako nas silodržci gledajo s strahom, a nas ne morejo izsmehovati, ker vsi vedo, da bo naša zahteva po svobodi, po naši lastni državi, prišla do realizacije, do uresničenja. Ideja je zdrava, silna sama po sebi, tako da mora zmagati. V najslabšem slučaju je mogoče, da sedaj ne dobimo ničesar. Toda ideja bo vseeno ostala živa, a mi bomo nadaljevali našo borbo. Zazdi se nam kedčjp, da/s e vse ruši, a poguma ne izgubljamo, ker danes je masa nositeljica jugoslovanske ideje. Da živi Vseslovanska Ljudska .Stran ka, stranka celega slovenskega naroda, je treba, da gremo z njo v boj za jugoslovansko stvar." Za Dr. Korošcem je govoril odposlanec koroških Slovencev, Smodej. On je posebno napadal Dr. Šušteršiča, ki je deloval proti koristim koroških Slovencev in prpti interesom same stranke. Zadnji je govoril Dr. Lovro Pogačnik, ki je slavil delovanje ranj-kega Dr. Kreka. Na predlog Dr. Pogačnika je bil izbran centralni izvrševalni odbor: Predsednik: Dr. Korošec, podpredsedniki: vitez Pbgačnik, poslanci Fon in Grafenauer, tajnik: profesor Bogumil Remec. Poleg tega so izbrani tudi člani iz vseh slovenskih pokrajin. Zbor je završil Dr. Korošec z besedami: "Mislim, da moremo biti zadovoljni z delom današnjega dne. Želim vsem skupaj veselo in srečno Novo leto. Živela JUGOSLOVANSKA DRŽAVA!" * Osnovanje Narodnega Sveta. Slovenec, 28. dec. 1917. — "Izvrševalni odbor Vseslovenske Ljudske Strfcnke je sklenil na svoji včerajšnji seji, da stopi v sporazum z vsemi jugoslovanskimi strankami, ki stoje na stališču majske deklaracije, s ciljem, da osnuje Narodni 'Svet.'" * Ovacije Dr. Korošcu. Slovenec, 28. dec. 1917. — "Ljubljana je priredila včeraj Dr. Korošcu, kjerkoli se je bil pojavil, burne ovacije. Povsod so ga pozdravljali z "Živijo!" V nekem lokalu je vstalo vse občinstvo, ko se je on pojavil ter zapelo: "Lepa naša domovina". 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Arigieški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 5^3 W. 145 St., New Yerk, N. Y. is ilirija, vstani! Vstani, Ilirija, divni moj san, ljubljenka ti domišljijel Ena nad nami nebesna je plan, eden nad nami naj prapor se vije! * ^ ■ Vstani in bratsko nam združi zemlje, roke nam bratske zedini, srca nam spoji, da vsa zagore, dat Ve posvetijo vsa domovini! V prostem ozračju mogtočno se naj krepke razširijo grudi! Našo veljavo Evropa spoznaj, srcu in duhu se našemu čudi! Vrtani, Ilirija, divni moj san, ljubljenka ti domišljijel V tebi zedinjen, sloboden, močan, Narod ponosno«naj krila razvije! Franjo Neubauer. Židje na Ogrskem. Nikjer na svetu se menda'Židom ne godi tako dobro, kakor ravno na Ogrskem. Glasom ogrskega naučnega ministrstva je na Ogrskem 416 židovskih šol, v katerih poučuje 832 židovskih učiteljev nad 33,000 židovskih otrok. Je sicer 94,000 šoloobveznih židovskih otrok na Ogrskem, pa so tako raztreseni, da jih ni mogoče zbrati v židovske' šole. Država prispeva za židovske šole letno 558,988 K. Tu pa niso všteti židovski visokošolci, katerih je skoro polovica. Diiiet Nachbour Co. COURT HOUSE SQUARE Ženski fini Voile Waists-obšiti z Venice Edginr in leno okrašeni. Najlepša stvar za zgodnjo pomlad. " So 38 do 46 velikosti, posebna cena........... ((JC Ženski in dekliški Voile Waists s finimi Organdv ovratniki Venice Trimmings, one style ii Ap carries and black tie, po............. XJ Deške vrline suknje zadnja priložnost kupiti AQ vol. bi. tako ceno Deške »bleke posebna vrednost navadno bla- &M An go vseh velikosti.. $fft#90 Obleke z 2 para kratkih hlač posebnost..... Moške žepne rute, trpežno blago, nekaj poseb- Q ~ nega, «daj le..........OL Moški klobupi — mehki in derby styles vred- H aa ni $2 in $3 zdaj..$l«V9 Moške srajce imojo zopestmee mehke ali trde zapestnice prav dobrre za praznik, barve ne zgubijo, vseli An ' velikosti od 14 do 17 zdaj samo..98C več zdaj par le... Moški Suspenders srednje vrste trpežni zdaj 23C posebnost po Posetitenaše pritličje Vstopite na Elevator ali pojdite po stopnicah. Tu najdete največ vrednosti v Jolietu. a ■ ■ n a a ■ ■ 9 ■ a s ®Hfflfflffl®fflfflffl®@SfflBSffl®Sas@SHSgngfflBfflfflfflfflffifflfflffifl](BB Možje iti žene, ali trpite? | Na revmatizmu, bolečinah v živcih in členih, obistih, hrb-tobolu, nogah, želodcu, okoli in na srcu, slepoti, vročini ali zeblini, slaboči, nervoznosti, zgubi spanja, kratki sapi, glavobolu, jetrih slabi krvi, izpuščajih, kožnih boleznih, srabu, če se hitro izmučite, imate bolna pljuča, oči, ušesa, grlo, in če ne morete tako lahko delati, kakor prej. Jaz imam dolgoletno skušnjo v zdravljenju vseh takih bolezni. Pridite, da vas ozdravim za mal denar in v kratkem času. Pri meni boste dobili mojo osebno postrežbo. Pojasnil vam bom kaj vam manjka in kaj potrebujete za ozdravljenje. Jaz imam svoja zdravila za katera ne rabite posebej plače-. vatirPreiščem in svetujem zastonj. Pridite danes na preiskavo in za nasvet. Če vas ne morem ozdraviti vam povem in ne vzamem denarja. DrTw. H. Starr Soba 400 Joliet National Bank Bldg., Joliet, 111. Uradne ure od 9. zj. do 5. zv., ob nedeljah do poldne. Izplačalo se vam bo, če privedete svojo družino sem, da kupujete pri nas. Mi vam prijazno postrežemo. Možje najdejo fine obleke v 3. nadstropju. Obleke, suknje, hlače. Suknje in obleke po $18.00 do $35. Ženske, dekliike in otroške potrebščine najdete v drugem nadstropju. Naše cene so zmerne za dobro in najboljše blago. Deške obleke in moške potrebščine, istotako čevlje za može, žene in otroke, vse na main floor. PRIPOROČAMO SE ZA POSET. Posetite naše Pritličje n Novo blago za može, žene in otroke, dobivamo vsak dan. Tu najdete najboljše blago, zato je ta prodajalna najboljši prostor ?a varčevanje v Jolietu, / MALJYITEZ (PAN VOLODIJEVSKI.) Zgodovinski roman. ^ ^ Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. (Dalje.) To pismo, prečitano vpričo dostojni-kov, je napravilo močen vtisk, zakaj vsi bi bili rajši služili na bojišču nego v trdnjavi. Volodijevski je tožno povesil glavo. "Kaj misliš, Mihael?" ga vpraša Za-globa. Toda Volodijevski dvigne že umirjeno lice in reče s trdnim glasom, kakor ne bi bil doživel nikakršnega razočaranj^: "Pojdem v Kamenec... Kaj naj si mislim drugega." In navzoči so mogli verjeti, da mu ni bilo nikdar kaj drugega prišlo na misel. Trenutek kesneje si zaviše brke in reče: "Hej, tovariši, pojdemo v Kamenec ter ga ne damo, ako bi imeli tudi pasti ondi." "Ako bi imeli tudi pasti ondi!" po-nove dostojniki. "Nekoč mora človek umreti!" Zagloba je nekaj časa molčal ter se oziral po njih; videč pa, da vsi čakajo, kaj poreče, se je odkašljal in dejal: "Pojdem z vami! Naj me zlodej vzame!" IX. m Brž, ko se je zemlja posušila in se pokrila s travo, je kan osebno s pet-desettisoč krimskih in astrahanskih Tatarjev odrinil Dorošenku in drugim kazakom na pomoč. Sam kan in njegovi sorodniki ter vsi odličnejši dostojniki in beji so imeli na sebi kafta-ne, ki jih jim je bil podaril padišah. Šli so na ljudovlado ne kakor sicer po plen in po jetnike, nego na "sveto" vojno proti "Lehistanu", proti krščanstvu. Druga, še hujša nevihta se ie zbirala pod Drenopoljem, in prav tej povolnji je bila izpostavljena edino kameniška trdnjava. Vsa ljudovlada se je razgrinjala za njo kakor odprta stepa, podobna bolnemu človeku, ki se ni zmožen braniti, nego ne more niti vstati iz svoje moči. Oslabile so jo bile že prej, dasi je odnesla zmago, vojne švedske, pruske, moskovske, kazaške, ogrske; ogrske; oslabile so jo bojne konfederacije in kleti upor Ljubomirskega; še bolj pa so jo -labili sedaj domači prepiri, nesposobnost kraljeva, nesloga bogatašev in mogočnikov, zaslepljenost lahkomiselnega plemstva in grozeča domača vojna. Zaman jih je veliki Sobijeski opozarjal na nevarnost; da skoro napoči vojna, tega mu ni hotel verjeti nihče; zanemarili so priprave za obrahibo, državna blagajnica tli imela denarja, hetman ni imel vojakov. Troti moči, s katero bi se bila utegnila uspešno meriti le vsa združena vojska krščail kih narodov, je mogel hetman postaviti samo nekoliko tisoč vojakov. V tem je bilo na vzhodu, kjer se je vse. godilo po padišahovi volji in so bili ljudje kakor meč v roki enega človeka, vse drugače. V-tem hipu, ko se je razvila velika zastava prerokova, ko so zaplapolafi bupčuki nad vrati sera-jilskimi n na stolpu seraskieratcrCem, ko so ukmi jeli napovedovati "sveto vojno", se je zgenila polovica Azije in v-a Severna Afrika. Sam padišah je stal spomladi na kačunkaurijski iila-noti ter zbiral okrog sebe na svetu že davn^ nezaslišano moč. Stotisoč spa-hirjev iji janičarjev izbrane turške vojske je stalo ob njegovi osebi, Mohame-dancem sveti, a potem so se zbirali vojaki iz vseh najoddaljenejših krajin in mohamedanskih držav. Oni, ki so prebivali v Evropi, so do-peli najpre.l-Prišla so krdela bosenskih begov na konjih, po barvi podobnih zarji in pO 1iojfbliskavici; prišli so divji bojevniki albanski in pešci, ki so se borili s hand žari; prišle so orde srbskih poturčen-prišel je narod, prebivajoč ob DiTnavQ. in oni, ki je stanoval niže na drugi strani Balkana tja do grških' gora. Vsak paša je prignal skoro celo vojsko, ki bi bila sama zmožna poplaviti neoborožono poljsko ljudovlado. Prišli so Valahi in Moldavci. dobi*ušk'i in belgrajski Tatarji. Dospelo je tudi nekoliko tisoč Lipkov in Čeremisov, katerim je načeloval strašni Azija l u-h»j-bejevio 'mogli meriti s poljskimi, nego so jih porazili in premagali le tedaj, kadar jih je bilo premalo. Toda janičarji so se drzno, upirali tudi poljski redoyni vojski. Bili so strah vsega krščanstva, da, samega Carigrada. Pogostoma se je celo sultan sani tresel pred temi pretorijanci, in glavni aga teh "ovnov" je bil eden izmed najvažnejših dostoj-nikov v divanu. ■Za janičarji so sjtali spahi, za njimi redovna vojska pašet in dalje črnovojniki. Ves ta tabor je bil že nekoliko mesecev stal pod Carigradom in čakal, da se mu spopolni moč s prišleci iz najbolj oddaljenih krajin turške države, kadar pomladno solnce posrka vlago iz zemlje ter olajša pohod v "Lelii--tan". Solnce pa je svetilo tako prijetno, svetile luči po vsem neizmernem prostranstvu, ko so Arabci iz Damaska in Alepe, imenovani "massala-dzilari prižgali zelene, rdeče, žolte in modre svetilnice poleg sultanovih in vezirje-vih šatorov, se je zdelo, kakor bi bil kos neba padel na tla in kakor bi bile to zvezde, ki se izpreminjajo in migljajo po planoti. Med temi krdeli je vladal vzoren red, vladala zgledna disciplina. Paše so se kakor trsičjč' viharju uklanjali sul tanovi volji, njim pa so se uklanjali vojaki. Hrane je bilo dovolj za ljudi in za črede. Vsega je bilo dospelo v izobilju o pravem času. Takisto so se vršile v vzornem redu dnevne vojaške vaje; 0 pravem času so se delila živila in opravljale molitve. V trenutku, ko so muezini jeli z lesenih stolpičev, narejenih v naglici, vabiti vernike k mo litvi, se je vsa vojska obrnila z licem proti . vzhodu; vlsakdo je razprostrl pred seboj kožo ali preprogo in vsa vojska se je kakor en človek zgrudila na kolena. Ob pogledu na ta red in to disciplino je naraščalo srce množici in dušo jim je polnila krepka nada v zmago. Sultan, dospevši v tabor proti koncu brezna, ni takoj krenil na pohod. Čakal je še nad mesec dni, da so se posušile vode. V tem pa je uril vojake, jih pripravljal za življenje v taborih, sprejemal poslance ter se posvetoval z njimi pod škrlatnim baldahinom. Kakor sen lepa prva soproga, Kaseka, ga je ispremljala na pohodu, in z njo je šel takisto rajskemu snu podoben dvor. Na pozlačenem vozu se je peljala gospa vladarica pod šatorom iz škrlatnega tiftika; za njim so šli drugi vozovi ter beli velblodi iz Sirije, takisto pokriti s škrlatno streho. Huriske in bajedarji so ji na poti prepevali svoje pesmi. Slaki glasovi tihih glasbil so s eodzvali takoj, ko je utrujena od potovanja zapirala svilnate trepalnice .svojih očesec, ter so jo zazibala v sen. Ob dtfevni vročini so ji delale hlad s pahljačami iz pavjega in nojevega perja; pred njenim šatorom pa so se pali-le* dragocene vzhodne dišave v indijskih vazah. Bila je obkoljena z vsemi zakladi, z bogastvom in s čari, kakršne sta ji le mogla dati vzhod in sultanova moč. Huriske, bajaderi, črni skopljenci, služabnice, angelom podobni dečki, sirski velblodi, konji iz arabslte puščave, izkratka, vse spremstvo se je lesketalo od biserov, zlate tkanine, dragih kamenQv; kakor smaragdov, diamantov, safirov, da se je svetilo kakor mavrica. Pred vladarico so padali na o-braz narodi, ne da bi se bili drznili gledati v to lice, do katerega je imel pravico sam pžTdišah. Izprevod je bil šli-čen nadzemskemti prikazu ali resnici, ki jo je Alah sam iz onega sveta prenesel na ta svet. Solnce je grelo čimdalje močneje; naposled '-o nastali vroči, soparni dnevi. Nekega večera je bila zataknjena za-tava na visoki drog pred sultanovim atorom, in strel iz topa je naznanil, da se pričenja pohod na "Lehistan". Zagrmel je veliki sveti boben, zahru-meli so vsi drugi, ozvali so se prodirni jlasovi piščali, pobožni, na pol nagi ftrviši so zatulili in preet nočjo se je jel premikati ves ta vod, izognivši se olnčni vročini. Voj.-ka sama je imela šele nekoliko ur po razglasit\ i prvega gesla kreniti na pohod. Spredaj je šel tabor, potem paši, ki sta skrbela za hrano, nato legija rokodelcev, ki so bi-i odločeni za napravljanje šatorov, pitana živina, odločena za mesnico. Pohod je imel trajati v tej in naslednjih nočeh po šest ur, in" sicer v tem redu, da bi bil vojakom, prišedšim na odločni kraj, zagotovljen živež in počitek. Ko je naposled napočil čas, da je od-inila ostala vojska, je stopil sultan na jrič, da bi pregledal vso svojo moč ter e nasitil s tem pogledom. Z njim so »dšli tja vezir, ulemi, mladi kajniakan Kara Mustafa, vzhajajoče "solnce vojne" in stražniki, sestavljeni iz stotnije '.branih pešcev. Noč je bila lepa in jasna; nie>ec je svetil, in sultap bi bil ahko pregledal vsa krdela, ako ne bi >ilo te ovire, da jih ni moglo nobeno loveško oko obseči obenem,^:akaj raz egnfvši se v pohod, so jemali nekoliko milj, dasi so stopali dokaj gosto. Vendar pa se je radoval v srcii, broil dehteče jagode na molku iz sanda-lovine, dvigal oči proti nebu ter za-aljal Alaha, da ga je postavil za go-odarja tej vojski in tem narodom. Zdajci, ko je čelo taborovo že skoro ocela izginilo v dalji, je nehal moliti, e obrnil k mlademu kajmakanu, Kari Mustafi, in dejal: "Pozabil sein, kdo koraka v sprednji straži." "Rajska svetlojja!" odgovori Kara Mustafa, "v prednji straži so Lipki in Azija, @ ® a ® a s a IIH s® B a ® S H11B11 s d II s Abstracts of Title to all Real a H I® _ m I is @ I II mj ran ^^ Estate in Will County. oliet Title and Gaurantee Co. Kapital $50,000.00. d II ffl d Kadar kupite HISO ali ZEM- (*] | LJIŠČE, pridite, da Vam ure- | ffi dimo abstract. IB 1*1 S m Phones: 421 and 422. 11 IS II IB CHAS. N. HOSSACK, Mgr. IB IB IB 11 114 N. Chicago St., Joliet, Ills, ffl IB IB aBBaaaaaaBaBaaaaaaag FROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK 4 Posebnost so naše 'The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: WERDEN BUCK 511.13 Webater Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, Ar NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, t«r vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOQ. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 GEO. SVETLEC1C 317 N. CHICAGO ST., JOLIET. Edina slovenska-hrvatska gostilna i osredju mesta. Kadar se mudite na voga!u N. Chicagi in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLII 108 Jefferson Street, JOLIET, IL1 C. Robson, Jr. Real Estate LOANN and RENTING INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297. Prodajam lote v Rockdale in okolici. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. John Pubentz prodaja najceneje v mestu kokošjo krmo, zrnje, seno, slamo in drugo tako krmo. Če imate kaj voziti, se oglasite pri nas, ki Vam pripeljemo vsako stvar, kakor naročite. Pokličite nas po telefonu: Phone 2736. Nov. naslov: 516 N. BROADWAY, JOLIET, ILL. Alpentinktura za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Akoželite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite Uikoj VValičič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma natural,kakor.-neste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75,—\Vahčič Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in kriiicah, popolnoma v 8ih dneh; flaSa 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 cen'ov. Za jiotno noge rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi duh in ozebline, baksa 75c. Elsii žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste. lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pohiena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. Če želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčlč "TarSoap" (milo), odstrani prišče, šoln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, S kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah požev pismu pošlje. ICavsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. "JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila : očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avto-mobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. Joliet Steam Dye Honse Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Caaa Chicago Phone 4444, N. W. 483. UE Oscar J. Stephen Sobe 201 in «0« Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. g§ Zavaruje tudi življenje proti ^ nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar- !sko stroko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleško. J. C. Adler & Co priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL JOHN N. W. Phone 348 :.:Slovenska Gostilua::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. kakor bi bilo tudi ono pokorno sulta novi volji. Od začetka do majnika je Čeremisi, ki jih vodi tvoj pe k- nekoliko kapljic dežja porosilo Jw-jsin Tuhaj-bejev..." čunkaurijsko planoto, sicer pa se je razprostiral nad sultanovim šatorom modri šator božji brez oblakov. Soln- j Azija Tuhaj-bejevič je bil po dolgem čni žarki so se igrali na belem platnu, bivanju na kačunkarij-ki planoti s svo-na turbanih, na raznobarvni oblefti, na jjmj j^jpki res odrinil na čelu pohoda X. ostrinah šlemov, kopja in zastav; v njih se je topilo vse, tabor, narodi in črede, kakor v morju svetlobe. Na večer je priplaval na jasno nebo, neza-krit po oblakih, srp mesečev ter bdel nad temi tisoči, ki so šli pod njegovim znamenjem pridobivat novih dežela; nato je plezal čimdalje' više ter bledel ob zarji z ognjišč. Toda ko so se za- vseli turških vojsk proti meji poljske ljudovlade. Po težkem porazu, kakršnega*so po krepki Barbkini roki prebile njega namRre in njegova oseba, je bilo videti, kakor da mu je zopet zasvetila zvezda sreče. Zlasti se mu je vrnilo zdravje. Lepota mu je bila kajpada uničeua za (Nadaljevanje na 7. strani.) SSKž Zaupno zdravilo dela Čudeže Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se \lolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali fino cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno g Grenko Vino n torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti 'želodec in odstrani Iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotVornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprcbavuosti, glavobola, pol-glavobola, nervQznosti, navadne slaboče, kakoj tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT 111 gotovo pomoč, zauje po kopanju nog jjrodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-' ' T"'^: bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša Jako je dobro tudi v zadevah odrgnili in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za ma-. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož- NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER, -_-:—Manufacturing Chemists— — 1333»1343 South Ashland Ave CHICAGO, ILL. ^acob Mejak KROJAČ RUBY STREET, JOLIET, ILL. JOSIP I/LEPEC J Javni Notar §\z 10 let.skuinjo izdeluje vse pravno in postavnoveliavne listine Če vam kdo plačo garniSira za vse slučaje. Ako imate odkoga jati; ce hočete svojo pla< dragem mestu plačo za tirno plačo otrok certifikat za delo; če imate kako drugo st- prepustili; če potro- var za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111 GLAVNICA $50,000.00. Ustan, in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik. Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu! Illirija Gretičica v steklenicah in Barega Zdravilno Grenko Vino MALI VITEZ. (Nadaljevanje s 6. strani.) vselej; eno oko mu je bilo izteklo popolnoma, nos je bil pohabljen, lice, nekdaj podobno sokolovi glavi, je bilo popačeno in grdo, da, naravnost strašno. Toda prav oni strah, ki ga je zbujalo to lice, je povečaval vdanost do njega med divjimi dobruškimi Tatarji. Njegovo ime je uživalo znamenit glas v vsem taboru, in njegova dela so grozno naraščala ob pripovedovanju. Pravili so, da je prignal vse Lipke in Ce-remise v sultanovo službo, da je prekanil "Lahe" (Poljake), kakor jih ni bil še doslej prekanil nihče, in da je požgal vsa mesta ob Dnestru. Oni, ki so imeli sedaj prvič iti v "Lehistan"; oni, ki so bili prišli iz daljnih zakotij na vzhodu, niso poznali doslej poljskega orožja; oni, katerim je srce nemirno utripalo ob mislih, da jim bo treba -koro zreti v lice tem nejeverni-kom, vsi ti so videli v mladem Aziji bojevnika, ki se je bil Lahom postavil j^empVefe'paf belo telo. SLAVNOZNAN1 SLOVENSKA proti žeji - najbolje sredstvo. ^ Cim več ga piješ tembolj se t? |f.riijiti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. »17. Cor. Cora'and Hutchina St, Joliet, 10. JOUCT.IU0 PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILL1N09» Naročite zaboj steklenic taovega piva, ki se im^mije EAGLE EXPORT PSSMWWSWRKl—- - Pri poroki. Vpokojeni nadkontrolor je imel sedem hčera že priletnih. Izmed teh se je najmlajša po naključju omožila. Nevesto so spremile v cerkev vse ostale sestre z očetom in materjo vred. Ko ter je najboljša pijača Porter Brewing Company Al« ialaJL ■■ iAi PM jmmu 4uy S. ftWrtt.* MM, HL