Posamezna
Naročnina Usti
# diru, čelri leta 20 din, mesečno 7 din. Ima Jugoslavije: Celo leto 160 din. Insetti! oznanila se zaračunajo po dogovoru;
4yiu
sa Straža
Opravnišivo sprejema naročnino, inserate Sleodoisen političen list za slovensko ljudstvo
In reklamacije.
Poštnina plaža»« v gotovini
.Naia Straža* izhaja v pondejjek, sredo ta ixitttL Uredništvo in upravnlštvo jc v Mart-boru, Koroška cesta 5L 5 Z uredništvom e« more govoriti vsaki dan samo od 11. de
Nezaprte reklamadjf^Io"poltnine ^pro*!«. Telefon interurban št 113.
12. številka.
MARIBOR, dne 16. marca 1925.
Letnik 1.
Beograjski in angleški parlamentarizem.
nemogočega in še le potem, če bi kale zli duh iz same svoje zlobe in razposajenosti ustoličil Pasice, Pribičeviče/ Lukiniče, Velizar Jankoviče, Laziče Markoviče, Wilderje, Kojiče, Janjiče in druge na vladnih mestih Londona,, Pa-
riza, Berlina, Prage, Dunaja itd, bi lahko rekli naši nacijo-nalni blokaši, da so parlamentarci, ne bi se pa smelo vprašati, kaj je pod takimi, »parlamentarci« nastalo iz Evrope.
Samostojno-demokratski poslanec, drugače bankir ali ■advokat, se je ob otvoritvi narodne skupščine posmehoval ■hrvatskomu pcslancu-seljaku, češ, glejte »angleškega parlamentarca«, radikali in samostojni, demokratje se pa že sploh dolgo posmehujejo opoziciji, ker se je izjavila za monarhijo in parlament po angleškem vzoru.
Kako upravičena je ta zahteva, ni treba razlagati, ko se na vseh koncih in krajih, vid v kaj si. prvaki »nacionalnega« bička predstavljajo pod parlamentarizmom. Vladni politiki obtožujejo opozicijonalne poslance in cele stranke ter ne čakajo na to, kaj bo reklo sodišče. Obaoižitev smatrajo že za obsodbo in ko sodišče obtožbe zavrne, se pa policiji naroči, naj preganja in zapira opozicijonalne poslance.
Vladni ljudje sami dobro vedo, da svojega početja ne morejo zagovarjati z zakonom v roki, a to jih ne moti. Po svojem nazoru in razumevanju »parlamentarizma« so sploh za vse merodajni samo strankarski in taktični razlogi Radikali razveljavljajo opozicijonalne mandate v tolikem številu, kolikor jim je potrebno' za sigurno večino in za obstoj na vladi. Če bi radikalom z pičlo večino nekaj poslancev zbolelo, bi pač zaprli potrebno število opozicijonalmh poslancev, da večina ostane. Radikali razveljavljajo mandate ter počenjajo druge nezakonitosti bolj počasi po svoji potrebi, samostojni 'demokrati, so, pa že enkrat predlagali, naj ■se sploh vsi opozicijonalni, mandati razveljavijo. Ko so se pa spomnili in videli, da, bi znali radikali tudi iz svojih ljubih zaveznikov napraviti »opozicijo«, so pa hitro, dejali, da bi bilo najboljše, vse mandate pustiti. O pravici in ■upravičenosti ni niti govora, vse vodijo in narekujejo le strankarski interesi.
Po politični morali in posebej še po »parlamentarizmu« radikalov in samostojnih demokratov bi morala prejšnja angleška vlada, ki jo je zasedel Maodonald z delavsko' stranko, razveljaviti toliko konservativnih in liberalnih mandatov, da bi imela v zbornici večino, kakor dolgo bi se ji ljubilo. Volitve, ki jih je izvedla angleška delavska stranka, bi morale izpasti v njeno korist, ne pa v korist nasprotnika, za katerega so vendar »obznane« in druga »parlamentarna« sredstva. Konservativci, ki so v Angliji’ sedaj na krmilu, bi morali pa po receptu PP »parlamentarizma« razveljavljati mandate opozicije ter predvsem la-bouriste udariti z »obznano.« Takega »parlamentarizma« pa v Angliji ne poznajo in zato imamo lam lojalno vlado napram opoziciji in lojalno opozicijo napram vladi. Vlada, ki razpolaga z veliko večino, odklanja take predloge svojih članov, ki bi izzvali prevelik in preoster odpor opozicije.
V Franciji so odnošaji med vlado in opozicijo bolj napeti, a tudi tam ni ne duha in ne sluha o »parlamentarizmu«, kakoT ga pojmujejo in izvajajo naši »naciionalnk blokaši. Ko je vladal Poincaré s svojimi nacijonalisti, je bilo dovolj napadov na opozicijo, zbrano okrog Herri-oia. Šovinistična strast je slikala javnosti nevarno, popustljivost napram sovražni Nemčiji, boljševikom itd., vladi le ni prišla na misel taka »obznana«, pa naj je Herriot tudi hodil v Moskvo, socialistični voditelji pa v Berlin in celo v Po-ruhrje, kjer je že gorel in pripravljal izbruh pravi vulkan' sovraštva. Zadnje francoske volitve je vodil Poincaré, a zmagal je pa Herriot, ki, sedaj tudi nima nobene »obznane« proti zelo ostri opoziciji
Lahko bi našteli še celo vrtso drugih držav, kjer so popolnoma nemogoči pojmi, kakoršne -imajo naši radikali in samostojni demokrati o parlamentu in parlamentarizmu in ko pridemo končno do sličnosti z diktaturo generala Primc de Rivera v Španiji, fašista Mussolinija v Italiji, in Cankova v Bolgariji-, je pa še posebno utemeljena zahteva Srbov, Hrvatov in Slovencev, zastopanih po bloku narodnega sporazuma in ljudske demokracije, po pravem parlamentarizmu, ki kaže posebno jasno svojo veliko moč in dobroto v veliki britanski državi,. Kakor je v veliki angleški državi za notranje razmere in za, celo državno politiko merodajen edinole parlament, tako bodi tudi, pri nasi To je smisel zahteve po angleškem parlamentarizmu. Da nr ta zahteva niti najmanj smešna, neumestna ali, nepotrebna, nam pa dokazuje dolga vrsta vedno bolj žalostnih in usodnih dogodkov.	. .
To zahtevo narekuje državna in narodna misel, ne pa strankarska korist ali pa celo neugnana oblastiželjnost Pravi parlamentarizem je namreč najmočnejši jez in branik pred samovoljo* oblastiželjnostjo in pred protiljudsko politiko sploh, kjer je pa parlamentarizem potvorjen, laž-njtv, hlinjen ali pa sploh odpravljen, tam so pa vse poti odprte samovolihežem in nasilnim oblastnikom. V dokaz vsega tega služi že to, da se pri nas radikali in samostojni demokrati na temelju svojega posebnega »parlamentarizma« vedno prepirajo, kdo bo zasedel to in ono oblastno mesto, ter dia se največ prerekajo zlasti o tem, kdo bode' vodil volitve kot notranji ali policijski minister.
^Parlamentarizem« radikalov in samostojnih demokratov ali »nacrjonalnih« blokašev je za kulturni svet nekaj
Razprava o hrvatskih mandatih.
Pred sobotno sejo verifikacijskega odbora, ko so prišli na vrsto hrvatski mandati, so bila dolga posveto-I vanja med Pašičem, notranjim ministrom Maksimovičem in predsednikom verifikacijskega odbora dr. Srski-, čem. Tudi zagrebška policija je imela mnogo dela, ker je dobila zadnji čas od vlade pozive, naj izbere doku-ì mente proti Radičevi stranki in njenim poslancem. — j Kurirji so prenašali cele svežnje aktov med Beogradom ■ in Zagrebom.
Ko so dopoldne na seji hrvatski poslanci iznašali i različne nezakonitosti in nasilja pri volitvah, zlasti od ; strani samostojnih demokratov, so radikali venomer j predlagali, naj se seja prekine, dokler ne pride notranji 4 minister. To se pa kodno le ni zgodilo in seja se je na-i daljevala. Demokratski poslanec Kosta Timolijevič je ! govoril o nezakonitosti obznane proti HRSS ter svaril ! pred posledicami nadaljevanja obznane z uničevanjem j mandatov, rekoč:
Lani oktobra je dr. Maček poslal podpredsednik 1 skupščine. Kakšna je legalna stran, da se HRSS uničijo • mandati? O HRSS lahko mislite, kar hočete. Stranka je j evoluirala in mora ostati v parlamentu. Mi nismo ljud-! je, ki se tožijo, marveč ljudje, ki ustvarjajo državo. Za-I to se ta zadeva ne sme reševati strankarsko. Vi Lahko de-I late, kar hočete. Toda odprite oči: Ne gonite nas iz na-; rodne skupščine! Nekega dne lahko ostanete v parla-I mentu sami radikali, opozicijo pa Vam bo delal Pribi-j čevič. Naj se vlada bori kakor hoče, parlament je moč-I nejši kakor vlada. Močnejše je pa še ljudstvo. Spreglej-j te, kakšne razmere bodo nastopile v državi. Proračun 1 dvajsetih milijard se ne bo sam ustvaril. Vi radikali i imate lahko 200 ali 300 poslancev, kadar pa boste pro-j sili. inozemstvo za posojilo, ne bo nihče veroval v to j državo. Ne vodite politike, ki lahko vodi v komunizem' j Popoldne je prišel na sejo notranji minister ter je i prebral nekaj znanih vladnih obtožnic proti Radiču in j HRSS. Ni se pa niti z besedico dotaknil vsega tega, kar 18
18 I
je že izreklo sodišče. V odgovor na ministrova izvajanja je v imenu hrvatskoga kluba izjavil poslanec Pavle Radič:
»Ker se trdi, da je HRSS sestavni del III. internaci-jonale in da je z ozirom na to komunistična stranka, mi je čast v imenu HRSS in Hrv. selj. kluba Izjaviti, da je ta trditev neresnična in brez vsake podlage, ker HRSS niti danes, niti sploh nikdar ni bila v nobeni zvezi s to internacijonalo. Radi te izjave najodločnejše protestiram proti takemu obrekovanju na škodo HRSS in Hrv. selj. kluba.«
Dr. Trmnbič je zavračal ministrovo poročilo kot nepopolno, ker ne vsebuje sodnijskih izrekov, te izreke in sklepe je pa prebral poslanec dr. Bazala. Ko je zunanji minister ponovno izjavil, da je treba razpravljati o stvari s političnega vidika, je odvrnil demokratski poslanec Pečič:
»Iz vsega, kar smo čuli, lahko sklepamo, da obstojajo zgoLj sumničenja in nič drugega. Mi, ki smo tu kot objektivni sodniki, se v svoji sodbi ne smemo ozirati in ocenjevati zgolj tega poročila, temveč se moramo tedaj, kadar glasujemo o veljavnosti njih mandatov, ozirati le na to, ali so navedeni poslanci krivi ali ne. Radi tega je vlada dolžna objaviti dokaze, ki dajejo povod za taka sumničenja. Vlada mora dokazati ali verodostojnost svojih sumničenj ali pa mora pripoznati, da izreče merodajni forum svojo odločilno sodbo. To zahtevajo najprimitivnejši pravni pojmi.«
Poslanci opozicije so pred sklepom seje naglašali.
I naj vladna večina ne zavlačuje zadeve, ampak naj stori, i kar misli. Vlada ima svojo večino v verifikacijskem od-! boru, doslej se je sklenilo, kar je vlada hotela in naj se ! sklene še sedaj ter prevzame za vse tudi odgovornost, j Opozicija ima svoje sklepe za vsak slučaj gotove in za-! to naj še vlada ne slepomiši v tako važni zadevi kot je ■ verifikacija poslanskih mandatov.
Srbska sodba o položaju.
Glasilo srbske inteligence »Srbski književni Glasnik« je nedavno objavilo daljši članek o položaju, ki je nastal v naši državi po volitvah. Najprej se ugotavlja, j da je vlada in njena politika pričakovala od volitev i 8. februarja troje: prvič, da razbije Radičevo stranko, ! drugič, da razbije opozicijonalni blok in tretjič, da osta-j neta vladni skupini kot predstavnici srbstva na oblasti, j Od teh treh ciljev in namenov ni dosežen niti eden. ■ Radičeva stranka je še vedno zastopnica Hrvatov, obdržala je svoje postojanke, opozicija se je najtesnejše strnila, Davidovičevi demokrati pa zastopajo še večji del Srbov kot poprej. Vlada ni dobila svoje večine na ra-( čun glavne in prave opozicije, ampak na račun manj-; šib strank.
Kot najvažnejše je treba dognati in upoštevali, pod j kakimi pogoji je prišla vlada do večine. Pripravljajoč j volitve je vlada do konca izrabila vladni aparat, opozi-! cija je pa morala zbirati svoje pristaše pod najneugod-j nejšimi okolščinami. Največja opozicij ona Ina stranka j je bila stavljena v samem začetku volilne borbe celo ; pod zakon o zaščiti države. Dejansko pomeni to, da je ; bila stavljena izven zakona. Postopanje vlade proti dru-j gim opozicijonalnim strankam se je razlikovalo samo j po stopnjah, ne po kvaliteti. Za svoje obtožbe proti vo-I iilnemu nasilju in korupciji se pozivlje opozicija na I obširen dokazni materijal. Toda od vseh očitkov opo-\ zicije je sledeči najtežji: Odvzevši parlamentu meroda-I jen vpliv na sestavo vlade, je PP režim v temelju po-j rušil parlamentarni princip. Po volitvah z dne 8. febru-! arja pri nas ne samo, da ne obstoji več parlamentarna 1 vladavina, temveč sploh ni več niti predstavniškega sistema. Predstavniškega sistema pa ni brez narodnega predstavništva; o narodnem predstavništvu pa se ne more govoriti tam, kjer ni jamstev za resnično konsta-j tatacijo rezultatov narodnega glasovanja.« j
;	Odnošaji med vlado in opozicijo.
Razumeti odnošaje med vlado in opozicijo samo kot igro sil, pomeni, dati problemu čisto površno tolmačenje. Bojevala sta se dva nazora glede ureditve države: eno sloni na načelu jake roke, drugo na načelu demo-; kraci j e. Temu boju daje plemenska sestava naše države 1 ostrejšo obliko. Režim jake roke .pomeni istočasno na«i-. vlado najmočnejšega plemena, demokracija pa enako-: pravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ali se more reči, da odloča o zmagi enega ali drugega nazora treno.:na skupščinska večina? Tudi če bi PP vlada dobila 200 ali
300 poslancev mesto 163, bi zadnje volitve v velikem procesu, ki se razvija v masah, ostale samo predigra, ki ničesar ne odloča. Kakor marca meseca 1923, kakor v februarju 1925, kakor od početka našega skupnega državnega življenja, tako je tudi sedaj ustavno vprašanje vedno na dnevnem redu. Ustavno vprašanje pri nas pa je v prvi vrsti vprašanje ravnotežja med Srbi, Hrvati in Slovenci. Volitve od 8. februarja so potrdile, če je bilo sploh treba to še potrditi, da se takozvani hrvatski problem ne rešuje s silo: pokret Hrvatske republikanske seljačke stranke, čeprav je bil stavljen pod obznano, ni ustavljen. 8. februarja je dokazal, da se nezadovoljstvo Hrvatov ne odkupi z majhnimi koncesijami. Kakor so na Hrvatškem propadli Drinkovič, Sur-min, Lovrekovič in drugi, tako se tudi dr. Koroščeve skupine, ki predstavljajo odpor Slovencev, ni dalo zmanjšati. Da se Srbov ni odtrgalo od Slovencev in Hrvatov ter da se iz 8. februarja ni razvila državljanska vojna, je pa zasluga srbske opozicije in zlasti Davido-vičeve stranke, ki je postavila na čelo svojega progra-: ma narodni sporazum.
j Blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije.
Po volitvah se položaj PP vlade kljub pridobljeni i večini ni spremenil. Začele so se kombinacije o novi ! vladi. V vseh teh kombinacijah so radikali obdržali J svoje mesto, odklanjan je bil edino Pribi čevič. Izhajalo J se je iz predpostavke, da se opozicijonalni blok razide in da skupina dr. Korošca ali celo radičevci ne bi imeli ničesar proti temu, da bi zamen ili v vladi samostojne demokrate. Vsem tem kombinacijam pa je manjkalo, če že ne duhovitosti, pa vsaj poznanja cinjenic. Komunike šefov opozicijonalnega bloka z dne 25. februarja je presekal vse te kombinacije, Po dvomislenih vesteh, ki so bile širjene po volitvah o razpoloženju v bloku, je napravil ta komunike pravo senzacijo. V svojem komunikeju izključujejo opozicijonalne stranke vsako sodelovanje z radikalnim klubom kot celota. Od tega prvega, negativnega dela komunikeja, je bolj važen drugi — pozitivni del. šefi bloka so se namreč odločili, da Se blok opozicije pretvori v »Blok narodnega sporazuma in seljačke demokracije«. V tem je novost naj-večjega političnega interesa, in sicer interesa ne samo za sedanjost, temveč tudi za bodočnost. Ožji blok je bil vezan potom formalnega akta skupnega delovnega programa. Temu- ožjemu bloku so se pridružili radičevci ? širšem bloku bolj dejanskim potom: podpirajoči njego-
vo izvedbo. Toda ne samo širšemu, temveč ožjemu bloku je manjkala organizacija. Sklepalo se je od slučaja do slučaja, potom sporazuma predstavnikov združenih skupin. Blok narodnega sporazuma pa ima nasprotno svoje stalne organe: predsednika, izvršni odbor in plenarne seje. Iz dogovornih odnošajev je postala zajednica. Blok narodnega sporazuma pomeni napram bloku opozicije tudi napredek v programatičnem oziru. Blok opozicije je vseboval poleg proglasa načela narodnega sporazuma samo spisek nekaterih konkretnih zakonskih predlogov. Program nove politične zajednice še ni objavljen, toda po tem, kar je napovedano v komunikeju bloka z dne 25. februarja, se more sklepati, da ima Blok narodnega sporazuma večje cilje, kakor pa jih je imel opozicijonalni blok. Blok opozicije je imel nalogo, da ustvari atmosfero za narodni sporazum, nova zajednica pa ima ta sporazum izvesti.
Po svetu.
Pogodba z Grčijo. Grško-jugoslovanska pogajanja so že toliko napredovala, da je tekst pogodbe izgotovljen in da bodo dokumenti v najbližjem času podpisani. Pogodbo prinese v Beograd v podpis naš atenski poslanik. Podpisu bo prisostoval tudi grški minister Kaklamo-nos, ki pride v Beograd na povratku iz Ženeve, kjer je prisostvoval zborovanju Zveze narodov.
Opustitev niagnatske zbornice na Madžarskem. — Madžarska vlada je izdelala načrt, po katerem naj bi se mesto dosedanje magnatske zbornice, v katero so imeli dostop samo visoki plemiči in cerkven dostojanstveniki, uvedel neke vrste senat, kot ga imajo nekatere zapadnoevropske države. Senat bo štel 242 članov, katere bo deloma volil parlament, deloma imenovala vlada. Poleg tega bo stalno zastopano v senatu 88 najznamenitejših plemiških rodbin, med temi dva Habsburžana. V senat bodo imeli dostop po določbah načrta tudi judje, dasi je vprašanje, če bodo nacijonalisti to dopustili.
Komunistični izgredi v Nemčiji. Ob priliki komunističnega zborovanja v Halle v Nemčiji je prišlo do velikih izgredov. Policija je vsled hujskajočih govorov predsedniškega kandidata Thaelmanna in drugih govornikov shod razpustila, nakar so zborovalci policijo napadli. V boju je padk> 6 zborovalcev, 30 pa je bilo ranjenih.
Konec ženevskega dogovora. Pri lanskem zasedanju Zveze narodov se je v Ženevi po precej težko doseženem sporazumu sklenil dogovor za ohranitev miru, ki je vsem članicam Zveze narodov in vsem državam sploh nalagal T. priznanje razsodišča v vseh sporih, 2. jamstva za obstoj mir in 3. gotovo postopanje proti državam, ki bi kršile mir. Pri sklepanju tega dogovora so si že lani nasprotovala angleška in francoske mnenja. Predsednik lanske angleške vlade Macdonald: je imel v mislih kot predpogoj vsakega dela za mir in vsake varnostne pogodbe čim večjo razorožitev po vseh državah, Francozi so pa naglašali, da se orožje ne more dati iz rok, dokler volja za mir ni splošna ter dokler ni cd nikoder za pričakovati kako ogrožanje miru. Predstavniki Društva narodov so se lani zedinili v tem, da naj oborožitev ostane kakor je in naj se v načelu sprejmejo prej omenjeni osnovni členi mirovnega dogovora. Da je to res samo na papirju sprejeto, se je kmalu pokazalo ob priliki angleško-egiptovskega spora, ko je Bgipt kot član Lige narodov prosil za razsodišče in je Anglija nasprotovala obravnavanju te zadeve pred mednarodnim svetem. Konservativci^ ki sedaj vladajo v Angliji, so pa šli še dalje in so pri letošnjim zasedanju Zveze narodov zahtevali, naj se lanski ženevski protokol sploh zavrže in naj se mesto splošnih obvez v varstvo miru snujejo močne državne zveze, ki bi lahko vsako kršitev miru preprečile in kot najmočnejše tudi razsojale v vseh nastalih sporih. Ker se te zveze lahko poljubno snujejo in razhajajo, je Franciji seveda še ljubši lanski ženevski protokol in tako se je pri sedanjem sazedanju Zveze narodov dal najti le ta kompromis, da ženevski protokol sicer še ostane, da pa ostanejo tudi od Anglije predlagane zveze ter da se cela zadeva odloži na prihodnjo sejo Zveze narodov.
Beležke.
»Habsburške metode.« Radikali in samostojni demokrati ki zmerjajo opozicijo z »avstrijanščino«, a se sami prav radi poslužujejo nekdanjih cesarsko-kraljevih patentov, so znani daleč po svetu. Angleški list »Manchester Guardian« je pod naslovom »Dediči Avstrije« med drugim zapisal tudi to-le: »Dr. Beneš je nedavno rekel: Centralna Evropa je razdejana in mi smo tu; odtod sledi da mora vladati vsaj za bližnjo bodočnost pri nas vse drugačna psihologija (kaker prej v Avstriji). Te besede, pravi »Manchester Guardian«, veljajo tudi za konferenco Male antante v Bukareštu. Na tej konferenci bo vladala vse drugačna psihologija, kakor je angleška. Mala anianta je bila ustanovljena za obrambo proti Madžari Odkar pa je Madžarska postala varovanka Društva narod» v in cdkar Rumu-nija svojim zaveznikom zaradi 'Besarabije povzroča same skrbi, Mala antanta ni več posebno trdnega zdravja. Mala antanta sicer živi ker druži Češko, Jugoslavijo in Rumu-nijo strah pred negotovo bodočnostjo, toda za mir v Evropi Mala antanta ne pomeni več toliko, kakor bi lahko. Po prevratu ni bilo lahko vzpostaviti normalnega življenja kot neodvisna država. Ce pa bi bili dediči Avstrije nekaj bel j taktni in manj ošabni, bi bil njihov položaj danes boljši. Vse dediče tlačijo danes isti problemi, ki so uničili Habsburžane, in metode, po katerih rešujejo te probleme, se malo razlikujejo od habsburških. Celo Čehi niso rešili slovaškega vprašanja na neoporečen način, kar jim očita celo S eten Watson, ki je velik njihov prijatelj. Kar so pa
v SHS naredili zadnje tedne, so poskusili sicer utajiti, lahko pa mirno rečemo, da ravnajo s svojimi manjšinami po j starem imperialističnem receptu. Države Male antante se j zanašajo preveč na svojo vojaško silo, premalo pa na i : pravičnost na znotraj.«
Zakaj se Črnogorci niso pritožili proti volilnemu te- j I rorju in nasilju? V verifikacijskem odboru so te dni obrav- j i navali verifikacijo črnogorskih mandatov. Radikali so se ! ! pritožili proti volitvam v Črnigori in ob tej priliki jim je' ; v verifikacijskem odboru črnogorski federalist dr. Sekula j Drljevič povedal med drugim tudi to-le: »Vsi vemo, da so ! izvedli radikali volitve pod nezaslišanim terorjem, ki meče i črno senco na naš volilni zakon, ki ne daje dovolj jamstva j za neovirani in slobodni izraz narodne volje. Tokrat smo ' doživeli čuden pojav, da se predlagajo pritožbe proti vo- \ litvam celo od strani vladnih članov proti terorju, katerega , bi naj bila izvajala opozicija napram vladnim voliicem. V ; Črnigori se ni smel vršiti niti eden javni shod, niti ni bilo j dovoljeno zborovati med štirimi stenami Policijske oblasti | so zapirale ljudi v masah in agitirati smo smeli samo z | očmi. Na dan volitev je bila aretirana večina čuvarjev ! opozicijskih skrinjic: 150 ljudi je stražilo ceste in steze f pred napadi kačakov, a kačaki so bili žandar ji sami. Ve- Ì liki župan je odvzel penzije vsem onim, ki niso mai ali Ide- j čeplaziti pred radikali.« (Nato je upadel v Thijevičev go- j vor eden od radikalov z opazko: »Ali je to storil veliki j župan pismenim potom?« Dr. Drljevič mu je lepo odgo- ! voril: »Vi ne delate nič pismeno.«) Nato je nadaljeval dr. j Drljevič svoj govor z besedami: »Jaz Vam povem, da pri j nas nimamo zakona, ki bi veljal. Jaz Vam tudi povem, j zakaj se nismo mi Črnogorci pritožili proti volilnemu te- [ rorju in rezultatom. Kakor hitro smo zvedeli, da so pri teh > volitvah zmagali radikali, smo sklenili^ da ne bomo se- i stavljali ter predlagali nobenih pritožb, kajti ako so bili j radikali toliko brezvestni, da so se upali uganjati pred vo- | litvami in pri volitvah samih tako nezaslišan teror, potem ! bodo tudi tolikanj brezobzirna, da 'bodo odbili v verifika- j ; cijskem odboru vsako pritožbo opozicije.« Drljevičeve !
; ugotovitve ne rabijo nobenega komentarja.
Dnevne novice.
Kaj vse so vedeli policajdemokratje v Sloveniji od prevrata do danes? Na to vprašanje nam daje nedeljsko »Jutro« odgovor v uvodniku, ko pravi: Slovenski demo-kratje so bili v prvih letih Jugoslavije v Sloveniji edini, ki so vedelk kaj hočejo in ki so imeli tudi vse sposobnosti.... Od prevrata sem je vedja slovenske policajdemokracije izza poloma Agromerkurja znani dr. Žerjav in ni čudno, da so Agromerkurju že koj v prvih letih po prevratu sledile razne svinčene afere, nacionalizacije in najnovejša afera s sekvestrom imetja Thum-Taxis. Že pred vojno v Agromerkurju izšolani slovenski demokratje so res koj po preobratu dobro vedeli, da hočejo izkoristiti : svinec, nacionalizacijo raznih podjetij, Thurn-Taxisa itd. in za ravno kar našteto imajo med Slovenci vse sposobnosti samo in edinole politični pristaši dr. Žerjavove stranke. Kdor hoče obogateti hitro in na škodo drugih, magari države, ta mora vedeti v naprej, kaj hoče in mora imeti za to vse sposobnosti! »Jutro« daje zadnji čas v uvodnikih svojim najodličnejšim pristašem in voditeljem zasluženo priznanje!
»Jutrov« Macafizelj v nedeljski številki se je prelevil iz človeka v cvilečega psa Kdor bi dvomil o resničnosti naše trditve, naj si ogleda uvodno notico v »Jutru«, ki nam'na uvodnem mestu med domačimi vestmi predočuje v zrak lajajočega in sedečega psa, ki nosi marko — Vaš Macafizelj!
Afera Thum-Taxis in njen nadaljpi razplet. Afera Thum-Taxis zavzema vedno večje dimenzije in prodira z novimi 'odkritji v dnevno širše kroge. Dosedaj je ugotovljeno, da bi bil znašal plen, ki bi ga bila vrgla ta afera, celotno 38 milijonov dinarjev. Ta plen bi se bil razdelil ! takole: skupina Lukinič-Dimovič in vodstvo samostojne i demokratske stranke 25 milijonov din. Od te svote bi dobil Dimovič 10 milijonov din., Lukinič 5 milijonov din., demokratski tisk 4 milijone din., ostanek pa bi odpadel na druge soudeležence. To razdelitev plena iz afere Tihurn-Taxis ugotavljajo' vsi protidemokratski listi v Beogradu in Zagrebu. Kar se tiče glavnega krivca v aferi, Lukiniča, se razvija položaj zanj od dne do dne bolj neugodno. Gotovo je da bode moral Lukinič radi dviga sekvestra z imetja Thum-Taxis iz vlade. Demisija Lukiniča se bo izvršila še pred rekonstrukcijo Pašičevega kabineta: Nekateri beo-grajiski listi beležijo vest, da je Lukinič Pašiču že predložil svojo ostavko. Da bo Lukinič izstopil iz vlade, o tem so uverjeni celo samostojni demokratje. Po izstopu iz vlade bo prevzel Luikinič ponovno mesto predsednika kluba ! samostojnih demokratov. Beograjski listi nadalje beležijo, j da se je mudil te dni v Beogradu zagrebški advokat, ki je ! član famoznega advokatskega konzorcija, ki ima glavni in-■ teres na dvigu sekvestra. Ta advokat, ki je sodeloval z : Lukiničem že pri raznih aferah in prav posebno še v zadevi Thum-Taxis, je dvignil kot honorar za sodelovanje pri dvigu sekvestra 1,200.000 din.
Volitve v Vojvodini. Demokratski poslanci, ki so prišli iz Srbije v Vojvodino, so ugotavljali v verifikacijskem odboru, da v Vojvodini ni bilo veliko manj terorja kot v Makedoniji. Za vse, ki niso radikali in samostojni demokrati, so bili vsi zakoni iz veljave, vrhu * tega so si še pa vladni blokaši organizirali teroristične ; bande, ki so pred očmi oblasti in žandarmerija ugan-i jale najstrastnejše nasilje. Banditi so odganjali opozi-\ cijonalne volilce od volišč in shodi so se vršili med streljanjem, kakor pri sovražnem napadu na fronti. — Banditstvu in zločinom se ni čuditi, ko so pa radikalni lokalni in beograjski listi naravnost pozivali na uboj : nasprotnikov. Beograjski »Balkan« na primer je pisal:
! »Ubijte Slavka Šečerova (Davidovičevca), ker se veže z
Radičem in Korošcem, da razbije državo.« V verifikacijskem odboru so se tudi prebrali odstavki iz radikal-skega časopisja, radikali so pa cinično odgovarjali: Kaj moremo za to, kar listi pišejo!
Usposobljenostrd izpiti za osnovne in za meščanske šole pred izpraševalno komisijo v Mariboru (na državnem moškem učiteljišču) se pričnejo dne 27. aprila t. I. ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje naj se vpošljejo potom šolskega vodstva »rezkemu. poglavarju, da bodo najkasneje do 19. aprila 1925 v rokah izpraševalne komisije. Posebna obvestila o pripustu k izpitu se ne bodo razpošiljala. — Predsednik.
Krasno sankališče so imeli včeraj turisti od Ruške koče do Ovčje ravne. Sneg je pri Ruški, koči približno tri» četrt metra visok in za vsak zimski šport pripraven. Pri koči imajo šest sank na razpolago, ki so popolnoma nove. Turisti sankači, porabite ugodno priliko za dobro smuko!
Denar za profesorski kongres, za profesorje g a pa ni. Med poročili iz Beograda smo čitali te dni, da je vlada določila dva in pol milijona dinarjev za mednarodni1 profesorski kongres, ki se bo vršil v avgustu enkrat v Beogradu. Ker pridejo tujci v Beograd, je vlada radodarna in daje tolike denarja za kongres, za profesorje in druge državne uradnike pa od te radodarnosti nič ne odpade. Vladni veljaki menda mislijo, da bodo banketi in lepi sprejemi dovolj prikrili vso mizerijo našega državnega uradništva s profesorji vred in da tuji gosti ne bodo zvedeli, kako pri nas doma živijo profesorji pod vlado, ki je tako radodarna za profesorski — kongres.
Tretji red sv. Frančiška. V sredo, dne 18. marca L k, bo mesečni shod skupščine duhovnikov ob pol 5. uri zvečer.
Predrznost stanovanjskih vlomilcev v Ljubljani. Stanovanja Ljubljančanov ogroža že dalje časa nekaj predrznih vlomilcev, kojih specijaliteta so vlomi pri belem dnevu. Ko zavohajo kako prazno stanovanje, ga hitro oplenijo. Te dni so izvršili v Šiški kar dva vloma zaporedoma. Odnesli so razne dragocenosti v vrednosti 24.000 din.
Za očiščenje Beograda. »Belgrader Zeitung« poroča, da je neka nemška družba predlagala beograjski občini, da je pripravljena očistiti celo mesto ter oskrbeti vse tako hudo pomanjkajoče zdravstvene in čistilne naprave. Beograjska občina proučuje sedaj ta predlog in kakor se poroča, so člani občinske uprave zelo veseli, da so jih drugi spomnili m tako nujno potrebo čiščenja mesta. Predlog vsebuje pred vsem kanalizacijo, zasipanje raznih j d m in jarkov, očiščenje vodovoda ter I preide končno celo do sanitarnega pregleda javnih lokalov. Ker se v Beogradu množijo tudi slučaji malari-: je, se bo občina z družbo sporazumela najbrž ,še v toliko, i da se doda še po zdravstveni komisiji določeno delo za ; pobijanje malarije, ki ogroža mesto iz predmestja in j okolice, kjer je nekaj prav nevarnega in sumljivega j močvirja.
Vlom v poštno blagajno. Poštni urad v Kranju na S Gorenjskem so v noči od petka na soboto obiskali do-! sedaj neznani vlomilci ter izropali poštno blagajno. — [ Vlom se jim je izplačal, ker so odnesli okrog 65 tisoč di-j narjev. V uradne prostore so prišli skozi zamreženo ok-! no ter se spravili takoj nad blagajno. V steni so izse-j kali tako veliko luknjo, da so lahko segli z roko v no-* tranjost. Po izvršeni tatvini so si lepo odprli vrata na [ ulico ter izginili. Plen. so si delili v okolici mesta v nekem skednju, kjer so naslednji dan našli poštno torbo, v kateri so denar odnesli. Vloma so osumljeni trije mladi možki, ki so se klatili po okolici že celi teden. Naj-I brž so Tržačani, ker je vlom v blagajno izvršen po na-J činu tržaških svedrovcev. Sigurno so pobegnili proti j meji ter skušajo doseči varna italijanska tla.
Železniška nesreča v Slav. Brodu. Med postajama j Sibinj in Oriovac pri Slav. Brodu je zadela brzovlak ! Beograd—Zagreb težka nesreča. Med najhitrejšo vožnja ! so skočili trije zadnji vagoni s tira ter se prevrnili črez I nasip. 12 potnikov je bilo pri tem ranjenih in materi-jelna škoda je zelo velika.
Enajstleten vlomilec. Novosadska policija ima opra j vti s predrznim vlomilcem, čigar mladost je izne-) nadila — star je namreč šele 11 let. Vlomil je ob 9. uri zvečer v reko slaščičarno ter razbil blagajno, iz katere i je pobral 400 dinarjev, iz prodajalne je napravil izlet v ! kuhinjo, odkoder je odnesel zlato uro. Zadovoljen s svojim plenom je hitro pobegnil iz prodajalne, ravno pred ' nosom lastnika, katerega je ropot privabil. Po opisu : lastnika prodajalne je policija tatiča hitro našla. Mali j vlomilec prodaja časopise po ulicah ter je že v vseh umetnostih mladih uzmovičev temeljito izvežban. Pri zasliševanju je lagal, da se je kar kadilo in de z veliko težavo so izvabili iz njega podatke v vlomu. Začasno so ga obdržali v policijskem zaporu, dokler sodnija o njem ne odloči.
Prerokinja, ki je vstala od mrtvi hu Vas Vočin v Slavoniji je postala za prebivalstvo bližnje in daljne okolice strašno privlačna radi neobičajne prerokinje, ki se je tu pojavila. Pred kakim mesecem je umrla tu 33 letna pravoslavna žena Ana Dragojevič. Ležala je na mrtvaškem odru že dva dni; ko so jo pa hoteli položiti v krsto, in je molil svečenik že nad njo mrtvaške molitve, pa je nenadoma spregledala ter vstala. Prisotne se je polastil pri tem pogledu velik strah, vendar so ga kma-i lu premagali, ko so videli, da je mrtva žena v resnici oživela. Njeno obujenje smatrajo vsi kot čudež in vsakdo jo hoče videti. Dnevno jo poseti najmanj 50 oseb, katerim potem žena pridiguje ter izreka razna proro-j kovanja, katera praznoverni narod seveda sveto veruje, j Ker prinese vsak izmed obiskovalcev kako malenkost v i dar, se godi od smrti vstali prerokinji zelo dobro in s časom bo še sigurno obogatela, j Nova odkrit a kraljevskih grobov v Egiptu. Ekspedi-dicija Harwardovega vseučilišča že dolgo časa v Bgiptu
preiskuje okolico, kjer se nahajajo grobovi starih faraonov. Izkopavanje te ameriške ekspedicije je bilo te dni pppla čano z nenadnim uspehom. Naleteli so na grobnico kralja Seneferusa, prednika dinastije Keopsa, ki je sezidal velikansko piramido. Seneferus je pokopan v krsti iz alaba-Stra, pcleg njega pa so grobnice raznih njegovih veljakov in dvorjani,kov. Kraljeve krste še niso odprli, vendar je videti popolnoma nedotaknjena in se sigurno nahaja v njej kraljevo truplo. Grob je star približno 6000 let ter je ena najstarejših izkop in te vrste.
Nove tvornice tobaka v Srbiji. Pred vojno je obstojala v Nišu velika tovarna tobaka, ki je bila med vojno razrušena. Po preobratu je nameravala država zopet zgraditi v Nišu tobačno tovarno, toda radi nesoglasja, ker so eni zahtevali, da naj se tovarna zgradi v Smederevu, je projekt propadel. Sedaj je končno rešeno, da se zgrade v Srbiji tri tovarne za tobačne izdelke in to v Smederevu, Nišu in Velesu. Toliko tobačnih tovarn nikakor ne potrebujemo, ker že dosedanje zadostujejo. Raje bi uprava monopolov zboljšala kvaliteto tobaka, kot pa gradila nove tovarne.
II. književna tombola Jugoslovenske Matice. Do dine 7. t. m. so bile izžrebane sledeče številke: 45, 90, 4, 63, 66, 9, 88, 65, 48, 25, 38, 74, 42, 57, 62, 27, 54, 75, 33, 77, 46, 49, 36, 79. S temi številkami sc bili zadeti vsi dobitki za ambe, teme, kvaterne in činkvine. Danes se je vršilo žrebanje za tombolo in so bile izžrebane sledeče številke: 70, 37, 44, 5, 64, 24, 73, 83, 76, 8, 10, 60, 15, 69, 6, 85, 18, 28, 16, 53, 55 in 80. Kdor je s temi in prejšnjimi številkami zadel Tombolo, naj pošlje svojo tablico pokrajinskemu odbore Jugoslovanske Matice v Ljubljani in sicer najkasneje do dne 31. t. m. Tega dne se bo za slučaj, da bo. zadetih več tombol, nego je dobitkov, vršilo podrobno žrebanje.
Preganjanje zaslužnega profesorja fn Jugoslovana.
G. profesorja Ribariča so premestili iz Maribora v .Leskova« v Srbiji. Zakaj? — Zato, ker se je pri volitvah udejstvoval pri akciji bratskega sporazuma. — To je edini in pravi razlog, vsako iskanje in izmišljanje povodov in pretvez je pa smešno.
Če našteva kdo čiste in poštene Jugoslovane, ne sme in tudi ne more spregledati prof. Ribariča. Iz zasedenega ozemlja ga je pozvala SHS vlada kot svojega eksperta na mirovno konferenco v Pariz in dobro je vedela, zakaj mu je dala pred 5 leti službo v Mariboru. — Profesor Ribarič se ni ponujal za eksperta in profesorsko službo bi bil lahko dobil tudi v Zagrebu.
Za uvajanje slovenskega dijaštva v jugoslovanstvo v narodnem, zgodovinskem in literarnem pogledu je on kakor nalašč, ne samo nad vse vnet, ampak tudi nad vse sposoben, a ker se je kot svoboden državljan politično zavzel za jugoslovanstvo potom sporazuma, ga gonijo teroristi pod krinko »integralnega jugoslovanstva« sedaj kar črez noč v Srbijo, da bi predvsem ustrašil druge uradnike potem pa utešili jezo in maščevalnost stran karja, ki misli, da je vsled Roža Markovič—Ribaričeve akcije ostal brez mandata.
O vrednem nasledniku za prof. Ribaričem naši »integrale:« seveda ne razmišljajo. Saj so vendar naj-.hujši separatisti v pravem pomenu besede, popolnoma zakopani v svojem najožjem krogu ter se niso povspeli niti do čitanja cirilskih knjig,. kaj še le do znanja in razumevanja bistva, zgodovine in književnosti vseh Jugoslovanov.
Terorističnega znašanja nad nasprotniki, ki so tako lojalni in javno zaslužni, je zmožna samo politična družba, ki zavrača in tudi krši najosnovnejše temelje normalnega človeškega sožitja. V duši je svet sploh, stanovsko tovarištvo preganjanih pa še posebej proti taki politiki, samo to je vprašanje, kdaj in kako pokaže upravičeno ogorčenje in odpor in vsaj toliko smelosti, kot jo imajo politični teroristi.
Krivico premeščanja pa povečuje še to-le: Preme-ščenec se naj v 48 urah javi na novi službi. To bi bil »razpored« za kakega mobilnega četnika, ne pa za uradnika — družinskega očeta. S prvim vlakom naj se odpelje, ženo z malo deco pa naj« pusti v negotovosti, kje naj si izprosi denar za pot, ki ga ne zmore ob svoji mizerni plači, kaj naj pusti družini, kako naj vzdržuje dvojno gospodarstvo, kaj naj stori, 'ko po novem stanovanjskem zakonu zapade stanovanjski oblasti po treh mesecih stanovanje v prejšnjem službenem kraju in ko stanovanje v novem kraju službe ni mogoče dobiti?! — Vse to se pa »integralcem« zdi malenkost, kakor se jim zdi tudi popolnoma v redu poniževanje srbskih krajev za kazensko in pregnansko kolonijo političnih nasprotnikov.
......
k Maribora.
Štrajk srednješolcev v Mariboru. Nasilni Žerjav— Pribičevičev režim je iz maščevalnosti prestavil profesorja Pečovnika v Skoplje in prof. Ribariča v Leskovac. To proti vsem predpisom, ki daje posebej Pečovniku absolutno garancijo definitivnosti! Rrezkrajno nezako-■ nitost hoče ožigosati idealna mladina s tem, da seže v znak protesta po izrednih sredstvih. Že to dejstvo obsoja dovolj nasilnost in nezakonitost Pribičevičevih de-I jan j in je vsak komentar odveč. Gospodje samostojni demokrati, ki si delijo plen iz Thurn—Taxisove afere, kakor »Rokovnjači« v črnem grabnu, pač ne morejo in ne znajo drugače, kakor delajo. Ali se bo vzbudila pri poštenih in samozavestnih .Slovencih enkrat vest, da bo
take politične lopovščine enkrat za vselej odklonila?! Radovedni smo, kaj poreče k tem persekucijam svojih kolegov g. dr. Pivko.
Protestni shod nameravajo sklicati nekatere stranke v Mariboru in ožigosati ter protestirati proti na j novejšim nasiljem ITibičevič—Žerjavovega režima.
Kdo je podpisal pritožbe proti volitvam. Samostojni dembkratje so vložili pritožbo proti izvolitvi poslancev SLS. Zahtevajo razveljavljenje 11. mandata in dodelitev mandata demokratom. To pritožbo so podpisali trgovec Šoštarič, brivec Novak, advokat dr. IKoderman in zobozdravnik dr. Kac. Naše ljudi in vse, ki so proti korupciji in proti nasilju ter za poštenost in red v državi, opozarjamo na te gospode in prosimo vsev naj si jih dobro zape mni jo.
Dijaški orlovski dan v Mariboru. K proslavi dijaškega orlovskega praznika dne 19. t. m. smo povabili vse prijatelje dijaštva in orlovstva, ki imajo priliko udeležiti se dijaškega dneva. Njihova navzočnost bo priznanje idealnemu orlovskemu gibanju med dijaštvom. Stojimo tik pred našim dijaškim praznikom. Našemu občinstvu sporočamo glavne točke sporeda dijaškega orlovskega dneva: Predpoldne: Ob pol 6. uri zjutraj bo v cerkvi sv. Alojzija med sv. mašo sv. obhajilo dijaštva, starešinstva in katoliškega učiteljstva iz Maribora. Po sv. maši je pridiga za dijake. Ob pol 11. uri bo v dvorani Zadružne gospodarske banke slavnostno dijaško zborovanje. Govorijo: g. dr. Kovačič (Naše kulturni naloge), g. dr. Jeraj (Dijak-katolik in vzor-osebnost), nazadnje še eden od dijakov. Kot sklep zborovanja zapoje dijaštvo orlovsko himno. Popoldne: Popoldanske službe božje se udeleži dijaštvo v cerkvi Matere Milosti. Ob pol 20. uri je v dvorani Zadružne gospodarske banke dijaški orlovski večer. Vsa prireditev bo posebnost Telesne vaje, ki smo jih večinoma videli na raznih akademijah, stopijo tukaj v ozadje, pride pa do izraza idejna sila orlovstva.. Simbolične vaje (Mati in sin, David pleše pred skrinjo zaveze) bodo skušale podati nekaj povsem novega. V celem obsega spored večera 12 točk z daljšim odmorom. Vstopnice za dijaški orlovski večer in pa celoten tiskan spored dijaškega dneva bodo na prodaj v trgovini tiskarne sv. Cirila na Aleksandrovi cesti. Vstopnice se bodo prodajale eno uro pred začetkom večerne prireditve. Cene vstopnicam: sedeži 15, 10 in 7 din., stojišče 4 din., dijaška vstopnica 2 din. — Bog živi! -t Pripravljalni odbor.
Nova cerkev sv. Magdalene v Mariboru. Društvo za zidanje neve župnijske cerkve sv. Magdalene v Mariboru je razpisalo natečaj za pridobitev konkurenčnih načrtov za zgradbo nove cerkve. Natečaja se je udeležilo 34 projektantov in je razsodišče prisodilo I. nagrado v znesku 15 tisoč din. arhitektu Stjepanu Podhorsky v Zagrebu; II. nagrado v znesku 10.000 din. je dobil univerzitetni profesor inženjer-arhitekt Ivan Vurnik v Ljubljani; IH. nagrado v znesku 7500 din. je prisedilo razsodišče projektu inženjer jev-arh itektov Rado Kregar in Vladimir Šubic, profesorjev na tehnični srednji šoli v Ljubljani. V nakup je priporočen projekt z geslom »Gloria Dei.« Pohvalno priznanje so dobili projekti z gesli: »Cum Deo«, »V božjo čast« in »Ecclesia.« Načrti se bodo razstavili v drugi polovici meseca marca in so gospodje, kateri hočejo biti pri razstavi imenovani, vabljeni, da javijo svoja imena razpisovalcu. 'Kraj in čas razstave bo javljen v časnikih posebej. Vsi projektanti nenagrajenih projektov se naprošajo, da javijo razpisovalcu do 15. aprila t. 1. naslov, na katerega je vrniti načrte.
Potrditev župana na Pobrežju pri Mariboru, Veliki župan za mariborsko oblast je potrdil županom občine Pobrežje pri Mariboru g. Karla Stržino.
Kaj bi rekel pokojni dr. Rosina. »Jutro« poroča, da se je vršil zadnjo soboto občni zbor čitalnice v Mariboru. Zbor je otvorit g. Kejžar in se spominjal umrlih članov dr. Turnerja, dr. Rosine, dr. Medveda itd. Na predlog znanega dr. Šnuderla je bil proglašen predsednikom Čitalnice dr. Avguštin Reisman. Kaj bi neki rekel, ako bi še živel, k tej izvolitvi dr. Rosina?
Tihotapska afera špijona Grauerja. Poročali smo že o smoli, katero je imel zaupnik sedanjega režima in špijon Grauer. Zasačili so ga pri tihotapljenju svile. Grauerja je moral mariborski detektiv, ki' je v vlaku med Mariborom in Zagrebom odkril njegovo tihotapstvo, vsled intervencije zagrebške peticije izpustiti, zaplenjeno svilo pa je prepeljal v Maribor ter jo izročil carinarnici. Tu sedaj zaplenjena svila še vedno leži in preiskava se vodi popolnoma tajinstveno, da ne bi za podrobnosti, te za režim precej sitne afere izvedela javnost Ker je Grauer pri policiji' zelo ugledna osebnost ter ima v Beogradu vsemogočne pokrovitelje, bo gotovo cela afera na tihem likvidirana in Grauerju se ničesar ne bo zgodilo. Grauer igra v vohunski službi že od preobrata odlično vlogo. Rabili so ga povsod, kjer je bilo treba na podlagi krivih dokumentov koga spraviti s poti. Živahno je bilo njegovo delovanje že lanskega leta pod Pašičevo vlado. Takrat je organiziral z nekim Benkovičem na Dunaju špijonsko centralo. Oba sta bila izborno plačana, na mesec sta dobivala 7000 din. in 200 din. dnevnic. Pozneje, pod PP režimom, je Grauer prevzel vlogo kurirja med Dunajem in Beogradom ter prenašal razne dokumente, ki so obtoževali Radiča in njegovo stranko. Vozil se je po dvakrat na teden v I. razredu breč-vlaka na Dunaj, nazaj grede pa je tihotapil v velikih kov-čekih svilo. Poleg sijajne nagrade je zaslužils tihotapstvom milijone. Dasiravno so ga carinski organi poznali kot tihotapca, mu vendar niso mogli do živega, ker je po navadi imel dovoljenje, da sme radi važnih dokumentov prtljago nepregledano uvoziti.. Grauer je s tihotapstvom oškodoval državo za stotisoče dinarjev radi neplačane carine.
Smrt v Dravi. Nocoj je okrog 3. ure zjutraj zapazil stražnik nekega moža v trenutku, ko se je zavihtel preko ograje na Dravski brvi ter skočil v reko. Neznani samomorilec je takoj- izginil v valovih. Danes zjutraj je pričela policija iskati samomorilčevo truplo, dasiravno je bila mne-
nja, da ga je 'Drava odnesla dalje proti' Ptuju. Nepričakovano pa so naleteli na truplo samomorilca ob železniškem mostu, kamor ga je zanesel tok reke, ter ga ostavi! na produ. Utopljenec je baje neki izvošček.
Nogo mu je odrezalo in ga težko poškodovalo. Iz Hoč pri Mariboru smo prejeli: Zadnji petek popoldne se je pripetila pri nas na kolodvoru težke železniška nesreča. Iz Zidanega mosta je pripeljal na našo postajo tovorni vlak in obstal v svrho priklopljenja tovornih va-ganov. Vlak je spremljal med drugimi tudi železničar Alojz Korošec iz Plinarniške ulice v Mariboru. Med premikanjem je zašel nesrečnež pod kolesa in odrezalo mu je desno nogo nad kolenom, povrh mu je še pa odluščilo od mesa in mišic kožo do trebuha. Nesrečneža je pripeljal še pri popolni zavesti v bolnico mariborski rešilni oddelek. Ubogi Korošec je v soboto vsled prevelike izgube krvi umrl.
Škandalozno postopanje proti drž. uslužbencu. V četrtek popoldne smo imeli priliko si ogledati na peronu glav nega kolodvora v Mariboru mučen prizor. Ko naenkrat slišimo divje tuljenje in kričanje po peronu, hitimo gledat, nakar smo opazili; kako surovo' postopa neki poštni uradnik napram služabništvu. Vsi očividci so se močno zgražali nad tern dejstvom, posebno pa naši tovariši železničarji, katerim so že poštne razmere precej znane. Krivo je pa žalibcg temu tudi to, da je več kot polovica premalo osobia na tej. prometni točki Kakor se celo sliši, hoče ta uradnik iislužbence pretepavati, kar bi mu. seveda ne svetovali In ravno, s tem se dela nesloga med uredništvom in služabništvom, kar povzroča nedosegljivost zboljšanja razmer. Nočemo obširneje pisati danes o tem postopanju, ker ostane ves materijal v rezervi do popolnega obračuna, do česar mora priti prej ali slej. Pač pa se bomo za stvar naprej zanimali. — Navzoči železničarji
Krekova posojilnica v Mariboru priredi dne 19. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v društvenih prostorih, Koroška cesta 1, za člane in vlagatelje predavanje o organizaciji in pomenu posojilnic v gospodarskem življenju ter o današnjih denarnih razmerah sploh. Predaval bo gosp. Barle, revizor Zadružne zveze v 'Mariboru. Ime predavatelja kot strokovnjaka jamči, da bo predavanje strogo strokovno in zelo zanimivo, radi česar se pričakuje obilno udeležbo.
Trgovec Henrik Prinčič, ki ima svojo trgovino na Meljski cesti v Mariboru, bo otvoril dne 25. t. m. v Pfri-merjevi hiši, Aleksandrova cesta 41, nasproti Glavnega kolodvora »Prvo delikatesno trgovino s pivo- in vinotočem.«
Jože Coppetti umrl. Včeraj ob pol petih popoldne je umrl sin znanega mariborskega mesarja in gostilničarja g. Izidorja Coppettija — Jože Coppetti. Rodbini Coppetti naše sožalje!
Pevski zbor narodnega železničarskega glasbenega društva »Drava« priredi v soboto, dne 4. aprila t. L, V Mariboru v Götzovi dvorani koncert pod vodstvom gosp. profesorja Hladkyja, na katerega se prijatelji petja že danes opozarjajo.
Državni vpokojenci, člani Društva jugoslovanskih 'drž. uslužbencev in vpokojence v, ki so bili umirovljeni pred novim zakonom, bodo na občnem zboru, ki se vrši v torek, dne 1. t m., ob pol 8. uri zvečer v dvorani gostilne »Jadran«, vhod iz Lekarniške ulice, ponovno protestirali zoper nečuvene krivice, katerim so brez usmiljenja izročeni. Pridite vsi!
Občni zbor. V torek, dne 17. t m., ob 8. uri zvečer, se vrši v gostilni .»Jadran« na Rotovškem trgu občni zbor Društva jugoslovanskih državnih uslužbencev in vpo-kojencev v Mariboru ter Samopomoči jugoslovanskih drž. uslužbencev in vpokojencev, r. p. b. v Mariboru, z običajnim dnevnim redom.
Zdravniško društvo v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor dne 24. marca 1905. ob 6. uri zvečer v hotelu »Meran.«
Savez privatnih namještenika Jugoslavije, podružnica Maribor, skliče za dan 17. marca 1925, ob pol 8. uri zvečer o gostilni Orovič v Mariboru; Vetrinjska ulica, prijateljski sestanek s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o dosedanjem delovanju podružnica. 2. Program o bodočem delovanju. 3. Razmere privatnih namještenika in organizacija. Tem «potom se vabijo vsi člani in nečlani, da se sestanka sigurno udeležijo, da razvidijo, kako je organizacija vsakemu privatnemu nastavljencu koristna.
Občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice v Mariboru se vrši v torek, dne 21. marca v Narodnem domu ob 20. uri. — Odbor.
Mestno kapališče. Ker ostane kopališče v četrtek, dne
19.	t. m. radi. praznika zaprto, bo parna kopelj v tekočem tednu le v petek za ženske, v torek, sredo in soboto pa za moške.
Državna borza dela v Mariboru. Od 8. do 14. t m. je bilo na tej borzi dela prijavljenih 137 prostih mest, 215 oseb je iskalo službo, v 58 slučajih je borza dela uspešno posredovala in 13 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do
14.	marca t. 1. pa je bilo 1258 prostih mest prijavljenih, 4369 oseb je iskalo službo, v 631 slučajih je borza posredovala uspešno in 100 oseb je odpotovalo.
KNJIŽEVNOST.
Dr. Jože Jeraj: Narodni prerod. Prosvetna knjižnica, L 'zvezek. Založila in izdala Prosvetna zveza v Mariboru. Cena 12 din., po pošti 13 din. — Centrala prosvetnih in izobraževalnih dčuštev Prosvetna zveza v Mariboru se je lotila večjega smotrenega dela na polju ljudske in splošne narodne izobrazbe: pričela je izdajati lastno Prosvetno knjižnico, katere I. zvezek je že pred nami. Jasen nam je takoj, ves program, ki ga hoče izp c lnjevati Prosvetna knjižnica, ako pogledamo samo kazalo izišlega I. zvezka: narodni prerod slovenskega naroda na podlagi zdrave slovenske preteklosti in bitnosti, ki je ljubezen do domače«
grude, čuvanje družine, katoliška vera, uveljavljanje prave stanovske izobrazbe, gojitev narodne umetnosti in obrti, slovenskega jezika. Dvanajst poglavij nove dr. Jerajeve knjige znači obenem ves kulturi in prosvetni program založnice Prosvetne zveze, ki hoče dati ljudstvu res pravo ljudsko izobrazbo. Propadanje novodobne družine, obnovitev družine, ljudska izobrazba, društveno življenje in družina, stanovska delavska izobrazba, stanovska kmečka izobrazba, domovinska občina, narodna umetnost in obrt, ljudska šola, narod, slovenski jezik in ljudska država, o vsakem teh vprašanj ima knjiga posebno razpravo in sicer z docela novimi, a obenem edino pravilnimi vidiki, ako hočemo, da bo naš slovenski narod napredoval in se vzdr •žal. Vsaka stvar je imenovana pri svojem pravem imenu, ne glede na všečnost pri levi ali desni. Vsa vprašanja so obravnavana sine ira et studio, a tudi brez vsake prizanesljivosti, samo da se ne zakrije resnica. Pisatelj je zagrabil ves naš narodni pokret čisto pri korenini, naznačil pota, po katerih moramo hoditi v bodoče. Pri vsej resnosti' in težavnosti teh vprašanj pa je jezik popolnoma domač in prest tuje navlake, vse povedano je razumljivo tako pri- : prostemu človeku, kakor tudi ne odbije niti' najbolj razvajenega izobraženca. Res, da se pisatelj v posameznosti ni razpisal na dolgo in široko, vsako poglavje v knjigi bi : zahtevalo zase posebne knjige, a zato nikjer ne čutimo ‘ vrzeli, način obravnave posameznih vprašanj nas zadovo- ■ ljuje, dasi bi si ponekod želeli obširnejše izpeljave, ki jo je pisatelj pa namenoma izpustil in pridržal za posebne : razprave. — Pozabiti še ne smemo, da je založnica poskrbela tudi' za lepo zunanjo obliko knjige, ki sicer še ni povsem zadovoljiva, a vendar znači napredek. Naslovno stran in vinjeto na zadnji strani je narisal slikar profesor A. Gvajc. — Prosvetna knjižnica je namenjena pred vsem odborom in članom izobraževalnih in prosvetnih društev, ; izišli I. zvezek pa je prirejen še kakor nalašč za mesečna društvena predavanja. Da spadajo ta prva izdaja in vse bodoče iz Prosvetne knjižnice tako v vsako društveno ka-kor zasebno knjižnico, je umevno. Zlasti pa so opozorjeni nanjo vsi prosvetni in kulturni delavci, ki jim bo knjižnica «vest in vesten kažipot. Založnici Prosvetni zvezi v Mariboru moramo biti hvaležni, da se je lotila v teh časih sicer njej nič dobičkanosnega, a zate tembolj za ljudstvo in slovenski narod prepotrebnega in koristnega dela. Že- ; limo prav iz srca, da najde pri tem veliko vsestranske ; podpore in vsega umevanja za uresničenje svojih začrtani hstremljenj. Kdor ne more več, naj se oddolži napram ; nji vsaj s tem kulturnim davkom, da si naroči in razširi j I. zvezek Prosvetne knjižnice in vse boeoče izdaje. Dobi ; jih pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta št.
6	L, kakor tudi v vseh večjih knjigarnah.
LISTEK.
Qrad Hrastovec. i
Spisal dr. O. Iiaunig.
(Dalje.)
Ker se nihče ni dalje brigal za križ, je začel razpa- j dati. Zginila je tablica, zginil je kamen za kamenom in j od nekdanjega kamenitega črnega križa sedaj ni videti ničesar več. Večina tega kamenja se je porabila pri zi- ; danju hleva, ki spada k hiši št. 5 v Sv. Lenartu, ker je ; njen lastnik posestnik parcele št. 1043 k. o. Zamarkova, ! na kateri je stal nekdaj križ.
Le mogočen hrast stoji tam, po njegovih vejah pre- ! pevajo tički in se veselijo življenja, ki so ga morale pu- ; stiti tam pod hrastom mnoge nesrečne žrtve.
Zanimivo je omeniti tudi razmerje grofov Herber- ; stein, v kolikor se tiče trga Sv. Lenart.
Ker je bila v St. Lenartu najmanj od začetka 15 stoletja župnija in je bila cerkev sv. Ruperta, pod katero župnijo spada sedaj grajščina Hrastovec, sezidana šele leta 1538, tako je razumljivo, da so prebivalci te graj-sčine imeli v cerkvenem oziru stik le s cerkvijo v Sv. Lenartu.
Še dandanes se vidi na južni strani tukajšnje cer- j kve zazidan vhod. Nad njim se vidijo stolpiči v gotskem -slogu, med njimi dve kameniti, na zunaj skrivljeni plošči, na katerih je bil nekdaj grb grofov Herberstein. Tu so imeli ti plemenitaši svoj vhod v cerkev in blizu tam svojo posebno klop. Ravno nasproti temu vhodu na : severni strani je bila grobnica Herbersteinov.
Dne 4. julija 1867 so odprli to grobnico in našli v 1 njej štiri bakrene krste, v katerih so bili še ostanki lesenih krst. Iz napisov na krstah je bilo povzeti, da so bili pokopani štirje, plemenitaši iz rodu Herbersteinov, in sicer Günther baron Herberstein, dedni komornik in miznik koroški ter tajni svetnik cesarja. Rojen je bil 6. svečana 1594, umrl 1. avgusta 1655.
V	drugi rakvi je bila pokopana Elizabeta Schärfenberg, rojena Herberstein, ki je umrla 5. sušca 1656.
V	tretji rakvi je bilo truplo Volbenka Erazma grofa Herberstein, ki je umrl leta 1675, komaj 23 let star. Bil je zelo nadarjen in je dosegel kljub svoji mladosti že mest« ch’omega maršala in komornika pod cesarjem Leopoldom L
Kot zadnji je bil položen v to grobnico Erazem Friderik grof Herberstein, dedni komornik in miznik koroški, tajni svetnik in komornik, ki je umrl 5. svečana
leta 1691.	_
Poleg grobnice je bil ob steni tudi iiagTobni spomenik leta 1685 umrlega Volbenka grofa Herberstein. Nad sliko, ki nam predoči prizore iz bojnega polja, je Bog Oče in Kristus. Spodaj so bile podobe 4 žensk in 9 1 n>oških iz rodbine Herberstein, in sicer Volbenk, Franc, Krištof, Jakob, Franc, Friderik, žiga, Ivan, Katarina, Magdalena, Lucija in Valpurga. Bil je to začetek kras-
Tisk Tiskarne sv. Cirila v Maribora.
nega nagrobnega spomenika, ki se vsled protireformacije ni dokončal. Ljudje so imenovali ta spomenik — »lutrištempel«.
Ker je začel spomenik sredi 19. stoletja razpadati in grofje Herberstein niso kazali nobenega zanimanja za popravilo, je dal župnik Simon Verblač spomenik odstraniti.
Od ljudstva rabljeni izraz — lutrov tempelj — je spraviti v zvezo s tem, da so bili nekateri Herbersteini naklonjeni protestantovski veri, tako (posebno Janez Friderik, ki se je zelo potegoval za to, da bi dobil župnik Janez Morennus zopet župnijo Sv. Lenart nazaj. Ker je bil ta na sumu, da je kot župnik, nameščen v Sv. Lenartu od leta 1599—1601 bil naklonjen Lutrovi veri, so ga župljani nagnali. Prizadeval si je, priti nazaj in je imenovani grof pisal admontskemu opatu Janezu pismo z dne 5. svečana 1602, da bi zopet potrdil Janeza Morennus za župnika. Bilo pa je to brezuspešno, vsled česar je šel imenovani župnik na svojo pest na podružnico Sv. Jurija. O njem piše škof Martin Brenner v svojem dnevniku,ko je dne 6. junija 1607 vizitiral tudi cerkev Sv. Jurija, da po 900 ljudi na dan kar trumoma spoveduje.
Dsf so bili v hrastovškem gradu pristaši Lutrove vere, povzamemo iz pisma, z dne 7. avgusta 1611, ki ga je pisal tedanji župnik Mihael Miložič škofijskemu dvornemu kaplanu Juriju Cierset v Gradcu, v katerem se pritožuje o razširjenju nove vere in da sta med drugimi tudi Janez Strotz, kuhar in Janez Hänkfa, tajnik v Hrastovcu pristaša.
Trajen spomin si je ustvaril Friderik grof Herberstein z ustanovitvijo hiralnice za trg Sv. Lenart. Hiralnico je ustanovil prvotno protestant in trški sodnik Maks Pernhart leta 1625 s tem, da je podaril 6 vinogradov. Ker pa je na novo zidano leseno poslopje nato kmalu pogorelo in vinogradi tudi niso dosti prinašali dohodkov, se je ustanovnil sklad kmalu zelo skrčil.
Friderik grof Herberstein je pomnožil ustanovni zaklad tako, da so imeli pravico bivati v hiralnici štirje moški in štiri ženske. Dobivali so tudi hrano, drva, obleko in vsak dan merico vina.
Na dan, sv. Marka, Friderika in Elizabete so morali iti k maši, spovedi in obhajilu.
(Dalje prihodnjič.)
Majerji in hlapel, pridni in pošteni ljudje, se sprejmejo. — Prosek dvor, obična Bresternica pri Mariboru. 106 3
Iičejo se viničarji z 3 4 delavnimi močmi, pošteni in pridni ljudje vešči v vino in sadjereji. Samo taki, ki razpolagajo z dobrimi spričevali naj se javijo pri »Prosek dvor«, občin» Bresternica pri Maribor«.	1Ö7 3
Yeó stavbišč v mestu in okoli j, male in večje parcele ge išče z» tatošni al* poznejši nakup. Ponudb« s pogoji na naslov: Kreditna in stavbena zadruga »Moinsir«, Maribor, R itovški trg 1.	100
Stavbene načrte in proračune za stanovanjske bile izdeluie po izp-moi ceni za člane: Kreditna iti stavbena zadruga »Mojmir«, Maribor Rotovški trg 1.	101
Oves za seme se dobi cajceseje pri Josipu Rosenberg, Maribor, Slovenska utica	85 10
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji predata Slovenska pientogokopna družba s o. z. v Ljubljani,Wolfova ulica št. 1- I.	107
Kdor hoče Br-brne krone dobro pr dati, naj takoj piše na J. Rmger, Piealje	102 S
IV* asinini o
Načelstvo Posojilnega društva za župnijo Sv. Lenart v Slov. gor., reg. zadr. z neomejenim poroštvom naznanja, da obrestuje hranilne vloge po 11% in daje posojila upnikom po 13%. Uraduje se vsako nedeljo od 8. do 9. ure.	98 3—1
Naznanita»
Vljudno naznanjam, da sem se povrnil in začel zopet izvrševati svoj
acobni atešje»
v Slovenjgradcu.
H niso Zagerf&niiK,
ki razume dela za muholovce in obče izdelovanje lepila (kleja), se takoj sprejme. Ponudbe na Schmolka, ogL zavod, Novisad, Futoški put 2, pod „Muholovec“.
Kupimo
bukovo oglje
■
Ponudbe z navedbo količine pošljite na
Prometna trgovske d. d., Ljubljana
Krekov trg 10.

fk , IIobuke.dežne»ia5ie
C od 300'— D. naprej, perilo, čevlje, ^r%T"| dežnike, nogavice it.d. priporoča r i	najceneje
/I Jiiigob Lah,
Mariner, Glavni trg It. 2.
f
j
t
\

MajpopolneJŠ! Stoswar šivalni strsj
s pogrerljivim transporterjem (glabeljc), Z odnosnim premikom, je pripravljen za šte-paoje, vezeeje ali šivanje.
UUDOViK BARAGA, Ljubljana,
Selenburg iva ulica 6/1.
DOMAČA
ŽARNICA
TOVARMA
MARIBOR
Velika zaloga
vs h vrst čevliev za strapae* , t >v in pro ---- menade. -----
I t gojz^rci
(hr o. ski čevlji)
la zbiti sand;H
(piprav.lo kakor čevlji) Varstv.	znamka
samo Mor,Mie c.19
Lastne delavnice, najbolj še ročno d- lo !
Inserirajfe!
Brez posebnega obvestila!
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretušno vest, da je naš iskreaoljubljeni, soprog, ozir. srn, oče, brat svak in bratranec, gosaod
JOSIP COPEPTI,
trgovec z lesom in premogom te. kr. piidpmučnia v rez., v nedeljo, dne 15. marca 1915 ob pel 17. uri p 3 kratki, mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 28. letu svoje d. be, boguvdàno pre ninni.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dae 7. t. m. ob »5 uti iz mrtvašnice mestnega pokopal šča v Pobrežju n» tamošnje po-kopališče. — Sv. maša zadušnica bo darovana dne 18, t. m, ob 7. uri v' stolni župni cerkvi.
Maribor, due 16. marca 1975.
Ana Copriti roj. Paehier surroga, Josip ir Loti. ntroka Izidor in Terezija Cop-it, starši, Ivan Izidor, Viljem in Viktor C< priti, h.a je. Katarina Ceaszar roj. Co petti in Vera Ć .petti, sestri Fr.derik Csaszar, svak.
Vsi ostati sorodniki.
Mestni pogrebni zavod Maribor,
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Izdaja konzorcij »Naše Straže«