16. številka. Ljubljana, v torek 21. jaimvarja. XXIII. leto, 1890 Izhaja vsak dan avefter« izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki\, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za ta je dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Uprav ni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani 21. januvarja. Poslednje mesece se je nekaj manj govorilo o Bolgariji nego poprej. Javno mnenje se več toliko ne zanima za to, kar se godi okrog Stare planine. Bolgarski narod ima tudi le malo zanimivosti za evropske narode. Da bi se svet ne bil bal, da utegne zaradi Bolgarije priti do vojne, bi se za Bolgare gotovo nič ne brigal. Ko bi v Bolgariji se ne zadevali ruski in zapadnoevropski interesi, bi malo kdo na zapadu vedel za Bolgare, vsaj se je Evropa o njih še le seznanila valed zadnje ruskoturške vojne in dogodkov, ki so ji sledili. Ker pa, kakor se kaže Rusija, ne misli zaradi Bolgarije začenjati vojne, se zapadna Evropa tudi za to pokrajino več toliko ne zanima. Da neso Bolgari najeli posojila pri „Landerbanki" in ni Rusija ugovarjala temu posojilu, bi se Bolgarska le redkokedaj še imenovala po listih. Kdo da je ministerski predsednik v Sofiji, Stambulov, Karavelov ali Cankov, to zapadno Evropo malo briga, če se ta stvar kako ne dotika evropskih koristij. Kdo se bode zato brigal, ali se Bolgarija vlada liberalno ali konservativno, ustavno ali absolutistično, da se le ni bati, da bi zaradi nje nastal kak evropski prepir. Za zapadno Evropo utegne še toliko pomena imeti Bolgarija, kakor kaka dežela kje v Afriki, namreč da bi pokupila in potrošila kaj evropskega blaga. V tem oziru nanjo obračajo pozornost zlasti kramarski Angleži, prizadevajoči se, da sklenejo ž njo ugodno trgovsko pogodbo. Seveda slovanske novine pa bolj zanima osoda Bolgarska. Vsem Slovanom so Bolgari sorodni bratje, katerim iz srca le dobro želimo. Zatorej se pa bolj zanimamo za usodo te dežele, tega naroda, ki je toliko let zdihoval pod turškim jarmom. Kakor znano je v Bolgariji več strank. Vladni pristaši so zoper Rusijo, opozicija je pa največ za Rusijo. Mi smo že nekajkrat poudarjali v našem listu, da prav za prav tudi opozicija ni dosti pri-jazneja Rusiji, nego Stambulov in tovariši. Cankov sam je delal ruskim generalom VBakerŠne ovire, ko je ministroval. Karavelov je ravno tuko podpiral protirusko postopanje Battenb eržanovo. Radoslavov je bil tudi najhujši nasprotnik Rusije, ko je bil mi- nisterski predsednik za regenstva in tudi pozneje se je laskal Koburžanu, da bi ga le poklical na krmilo. Vsi strankarski prepiri v Bolgariji se ne sučejo okrog načel, temveč le okrog oseb. Cankov, Karavelov in Radoslavov so se le zaradi tega laskali Rusiji, ker so se nadejali, da kmalu pošlje čete svoje v Bolgarijo, da jim pomaga na krmilo. V Peterburgu se pa zaradi osobnih koristij bolgarskih vodij ne mislijo spuščati v nevarni boj, ter so vedno Bolgarom le svetovali, da naj le sami store prvi odločni korak za približevanje Rusije. Celo proti bolgarskemu posojilu je Rusija le rahlo ugovarjala. Mnogi ruski listi so pa zadnji čas naravnost začeli priporočati vladi, da naj bi se skušala sporazumeti s Stambulovom, ki je ravno tak poštenjak, kakor Cankov, a ima v Bolgariji mnogo več upliva nego vsi emigranti, ki so v Rusiji. Nek ruski list je celo pisal, da sleparije, katere pripisujejo Stani-bulovu, nikakor neso dokazane in je jako verojetno, da je večina tega, kar se je o njem poročalo ruskim listom, izmišljeno. Ruska vlada sicer ne kaže še nikakor, da bi bila pripravljena se sporazumeti s Stambulovom, a vender kaže, da ne daje dosti prednosti bolgarskim upozicijonalcem. To in pa taki glasovi ruskih listov, kakor smo jih zgoraj omenili, so dali povod, da misli bolgarska opozicija spremeniti vso politiko svojo. Organ „Cankovcev" „Napred", ki izhaja v Plovdivu, napoveduje, da se Cankov vrne iz inozemstva. Njegova stranka se bode pa potem udeležila volitev za sobranje. Ta list je objavil tudi nov program Cankove stranke ali narodne opozicije. Glede notranje politike obeta program vse, kar obetajo navadno opozicijske stranke po druzih deželah, pred vsem seveda poraanjšanje davka, potem pa razširjanje državljanskih svobodščin, pospeševanje kmetijstva, trgovine in obrtnije, popolno samoupravo občin in okrajev, pomanjšanje vojske in uvedenje vojaškega vežbauja v narodu. Važneje so pa točke, ki se tičejo vnanje politike. Zjedinjenje Bolgarije se ima ohraniti in prizadevati se, da se dobi priznanje, gojiti je dobre razmere z vsemi vlastmi zlasti s sosednjimi, prizadevati se zboljšati stanje bratov zdihujočih pod LISTEK. Slike litevske. Pri belem inazuru. (Oeški napisu! E. Jeli nek, posl. V. Nevin.) (Daljo.) „Mislite si, moje laskavo paustvo, kaj se mi je prigodilo na poti iz V. v K. I Bivaje nekoliko dnij v V., našel sem Bi v osobi mladega človeka (kateri me je že poprej dobro poznal) toliko zaupanja, da mi je posvetil v najtajueje kotičke svojih srčnih zadev. Ljubila sva se popolnoma . . . Ko sem odhajal iz te vasi, spremil me je daleč v gozd, kjer me je ločeč se na križpotu od mene nesmelo vprašal, ali bi mu hotel storiti malo uslugo. Zakaj ne? Tisočkrat rad. In izročil mi je ta mladi človek lep listek, izrazuje hrepenenje nekako v tem smislu: ,Vi greste v K. Potoma dospete v okrajno mesto S. Za mestom nahaja se na obeh straneh ceste velik topolov drevored. Šesti topol na desnej strani ima v dosežnej visočini malo duplino . . torej prosim . . . vrzite ta listek v to duplino, no tako, da vas nihče ne opazi1. Naročilo to vsprejel sem radostno, tudi imel sem najbolji namen »pol- niti željo mladega moža. Boj Bog, čemu ne pomagati mladim srcem? Za trenotek vrnil se je junak v vas in moja brička je izginila v goščavi vaših krasnih litevskih gozdov. Kaj ta listek obsega in komu pripada, nisem vprašal. Vedel sem, da ni nobena tajna korespondenca nibilistiških zadev, in to mi je zadoščalo popolnoma. Utrjevali so me v tem ljubavni vzdihi mojega zaljubljenega prosilca. V mesto S. dospel Bem tretji dan z jutranjim svitom. Razume se samo po sebi, da sem se potrudil pred vsem zadostiti danej besedi, častno in pošteno! Pohvalna gorečnost me je gnala na mesto še preje, nego so pronikli solnčni žarki do cela jutranje pare. Megle so se še vlačile po nižinah tudi življenje vaško se je stoprv probudilo. Tu grem in najdem vse, kakor mi je bilo povedano. V resnici ob obeh straneh eeste šumele so vrste orjaških topolov. Zabočim torej na desno stran in poštevam topole: prvi, drugi, tretji, četrti, peti ... Gospod! To imamo, kadar petelin zjutraj sedemkrat zapoje! Mislite si laskavo! Ta šesti topol izruvan s korenino po včerajsnjej hudej burji je ležal podrt čez rečico, katera so je tu vila poleg ceste. Duplina, potopljena na pol v vodo, bila mi je prav-tako mala pristopna, kakor vsakemu inemu, kdor bi imel v njej kaj iskati. In ko bi bila pristopna, malo bi to tujim ižesom in podp i rat i kneza. Ta program se bistveno pač ne loči od programa sedanje vlade. Da sedanja vlada precej ostro postopa proti opoziciji, ima pač svoj uzrok v tem, da je dosedaj opozicija nasprotovala knezu. Če bode pa Cankov podpiral kneza, tudi vlada ne bode tako pregnjala opozicije. Če se bode posrečilo opoziciji zmagati s takim programom, ne vemo. Sicer pa nas to doBti ne zanima, ko se je opozicija tako odrekla svojemu programu. Če se misli po sedanji šabloni dalje vladati, je pač vse jedno, ali je ministerski predsednik Cankov ali pa Stambulov. Rusija je pač dobro spoznala bolgarsko opozicijo, za to se je pa zadnji Čas vedno bolj obračala od nje. Če tako stvari dalje pojdejo, bode res Rusija se vedno manj brigala za Bolgare, ko jej vse stranke tako nehvaležnost s kazuje j o, in prav imajo oni ruski glasi, ki trde, da Bolgarija vojne vredna ni. Koncert Dimitrija Agrenjeva-Slavjan-skega in njegove pevske družine. V Gradci, dne 20. januvarja 1890. Rusi so zmagali. Ne sicer v krvavem boji, kakeršen so nam vlani prorokovali nekateri črnogledi politiki; temveč priborili so si mirno a slavno zmago na glasbenem polji v nemškem Gradci, kateri se sicer odlikuje s svojim sovruštvom do vsega slovanskega. Danes je ves Gradec polen hvale o si-nočnjem ruskem koncertu, ki je poslušalstvo elek-trizoval. Gradec gotovo že leta in leta ni imel koncertu, za kateri bi se bilo vse zanimalo tako, ko za koncert Slavjanskega; zato so pa že včeraj bile razprodane vse ustopnice ne le za prvi, temveč tudi za drugi koncert, ki bode nocoj. Težko je sicer popisati utis, kateri je napravila ruska narodna pesem na mnogobrojno poslušalstvo, težko posebno zame, ki nisem glasbenik; vender pa si zmatram za dolžnost podati čitateljem „Slov. Naroda" poročilo o včerajsnjej slavnej zmagi slovanske umetnosti v našem čisto nemškem mestu. Udeležba pri koncertu bila je ogromna. Jaz sem prišel ob tri četrt na sedem, tedaj četrt ure pred napovedanim začetkom, ko so skoro vsi sedeži koristilo. Dolgo sem hodil ob rečici, dolgo sem premišljuj, kako jdpoinoči zadregi So trenotki, ko odstopa človek malosrčno od ovir, prišedših mu nenadno. Mrzko vračal sem se v mesto, očitajoč prirodi, zakaj s svojo porednostjo ni počakala še nekoliko dnij, da odvržem s sebe v resnici dolžnost dane besede. Ali to je bilo že tako in ni ostajalo, nego ne opravivši nastopiti nadaljno pot. No in tedaj . . . tedaj . . . tedaj pisemce imam, s čemer ne vem, kaj storiti. Poglejte!" Pri tem sem vzel pisemce iz naprsnega žepa in je pokazal družbi. Vzbudilo je vseobčno veselje. Vsak je dodal mojemu pripovedovanju kako opazko, razume se, da zlomiselno, da javil se je tudi jeden škodeželen brezarčuež, kateri me je naravnost prosil, naj bi pisemce odprl in prečital vsebino. „Tega ne! Ne, ne!" spravil sem zopet pisemce in imel pripovedovanje s tem za Bkončano — ne le samo pripovedovanje, marveč i vso to zadevo v teh krajih. Mej tem prišel je pogovor na ino pot i u hitro sem jaz pozabil baš povedaue zgodbice. Čuteč se popolnoma nekrivim glede neizvršbe izročene komisije, prepustil sem usodi svoje „neizročeno" pisemce. Bo že na kak način, v poslednjem slučaji bili še prazni, in vender sem v garderobi dobil že številko 540. Ob sedmih bil je v prostornej Štefa-nijnej dvorani, v katerej je prostora za 1200 osob, vsak prostor zaseden; stajališče pa tako prenapolnjeno, da so se morala zapreti vrata in ustaviti vsako uadalnje izdajanje ustopnic. Vse, kar ima Gradec odličnega, bilo je gotovo zastopano pri kon certu ; posebno mnogoštevilno pa castništvo z generaliteta vred. Splošna tišina je nastala, ko se nekoliko po sedmej uri odpro vrata za podijem in začne nastopati pevski zbor v izvornih in slikovitih boljarskih narodnih nošah, bogato 8 srebrom in zlatom izšitih in vezenih. Najpreje prihajali so par za parom dečki od devetih do štirinajstih let; za njimi odrasli moški pevci; za temi dražestne pevke z madonskimi obrazi — kakor jih je označil nek Dunajski kritik — in konečno sam Slavjanskij s svojo soprogo Olgo in osemletno svojo hčerko Slavino, katere je prej nastopivši zbor po ruskej navadi spoštljivo pozdravil. Nekako hladno sprejelo je občinstvo nastop zbora; videlo se je, da z napetostjo — večinoma pa tudi z neverjetnostjo — pričakuje uspeha. A že po prvej točki programa izpremenila se je situacija; občinstvo bilo je tako naudušeno, da ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. V vsem parterji gibale so se roke; še celo nežni spol udeleževal se je splošnega odobravanja. Bilo je pa tudi kaj odobravati! Krasota pesmi in lahkota, s katero je pevski zbor — dame vedno gecb3 — izvajal vse nujance petja od pianisaima do fortissima, očaravala je. Ti srebrnozvončni tenorji in pa oni grozni bas, ki je pretresal vso dvorano! Strmel si in nisi mogel verjeti, da prihaja iz človeških prs. Če si pa potem ogledoval pri petji še natančneje onega pevca, iz čegar grla so se izvijali močni ti glasovi, tedaj se ti je bilo čuditi še bolje. Potegnjena, suha — skoro bi rekel slabotna — moška postava, ki se pojoč niti genila ni. O onem — včasi potiebnem, včasi koketnem — napenjanji, kakeršno opažamo navadno pri basistih naših zborov, tu ni bilo sledu. Zato je pa pri prvih glasovih tega čudovitega basa zastala poslušalcem sapa in začudeno so pogledovali drug druzega. In kaj bi ne?! Ko so bili v Ljubljani naši češki bratje, občudovali so krepke in globoke glasove basistov čitalničnega pevskega zbora; ti bi pa strmeli sami, ko bi čuli basiste pevskega zbora Slavjanskega. In pesem sama! Bila je to „bi lina o bogat ire Dob rinč Ni kitico". Tu še le videli smo, kako poje ruski narod epske svoje pesmi. To je pripovedovanje v pevskej obliki; zbor le pritrjuje pevcu pripovedovalcu. Pripovedni del pel je Dimitrij Slavjanskij sam iu sicer tako razločno, da si mogel razumeti vsako besedo o tem „kak govorjat naši starije o dobrom molodcu i slavnom bogatirč Dobrinč Nikitičč! Druga točka programa bila je dekličja pesem BUh j a zoloto horonju", pri katerej smo občudovali ginljivo, v srce segajoče petje ženskega oddelka zborovega, kateremu so moški dodajali le semtertja neko posebno koloraturo. Odobravanja po tej točki bilo je toliko, da je zbor v zahvalo zato zapel posebno pesem, ki ni bila na programu. Pri četrtej točki, ki je obsegala žalno dekličjo pesem „S pitaj a mnč mladehenkč" pokazal se je Slavjanskij sam mojstra pevca. Pesem, ki ima izražati neprijazne opomine tasta in sovražna zadirkivanja tašče nasproti sinahi; na drugej strani pa ljubezni in nežnosti polne besede mladega soproga „kogda klonit golovušku svoju k mojej po-dušonce", pel je s takim občutkom in tako naravno-primernim glasom, da je bilo vse zamaknjeno vanj Jednako, kakor pri prvej pesmi, posegal je tudi tukaj vmes ves zbor. Vsled silnega odobravanja dodal je zbor zopet novo pesem po vrhu. Peta točka bila je tambovaka zabavna pesem „ Kalinka, iiialmka moja!" Jako dražestna pesmica, pri katerej se deloma izgublja iz prvotnega tona ona melanholija, ki je opažati v obče v narodnih skladbah slovanskih. Šesta točka programa bila je himna „Slava", katero je za zbor sestavila in carju Aleksaudru II. posvetila gospa OlgaSlavjanskaja. To pesem poje zbor po Avstriji zato, ker mu je velebrižna in premodra policija zabranila peti rusko himno, kakor jo je pel na svojih koncertih po Nemškem, Francozkem in Angleškem. S tem bil je končan prvi del programa in zbor je odstopil zopet v postranske dvorane. Občinstvu pa je bila dana prilika v presledku izreči svoje mnenje o vsem, kar je videlo in slišalo. In to mnenje ' bilo je Rusom ugodno. „ Tedaj taki so ti Rusi, kateri nam naše novine slikajo navadno kot medvede"! pomislil si je gotovo z glavo majajo inarsikak (Iraški meščan, ki vso svojo politiško modrost zajomlje iz „TagespoŠte" in bržkone je ta list izgubil precej veljave v njegovih očeh. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 21. januvarja. Szepsov „Tagblatt" piše, da je eeSkonem-ftko 8porazumljenje močno potrlo klerikalce, za katere ni več mesta v državnozborski večini. Se li bode res politični položaj tako premenil, se bode kmalu videlo, ko se snide državni zbor. Nemški listi pa skoro vsi naglasa jo, da je izid konferenc velik uspeh za Nemce. Najbrž imajo tudi prav, kajti, kolikor dosedaj vemo, Čehi neso druzega dosegli, nego jedno trgovsko zbornico, pa še ta pridobitev je dvomljive vrednosti. Nek nemški list piše, da so Nemci novo trgovsko zbornico Čehom dovolili največ zaradi tega, da se iz okoliša Praške trgov ske zbornice izločijo nekateri češki kraji, da bodo potem v tej zbornici mogli dobiti večino, če pride njim piljazneja vlada na krmilo, kar bi pa pri sedanji razdelitvi zborničnih okolišev ne bilo mogoče. Deželni zbor čc&ki snide se te dni in bode zboroval baje le dva dni, da dovoli kredit za deželno razstavo. Nemci sedaj še ne bodo nastopili v deželni zbor, temveč še le jeseni, ko se začne novo zasedanje. UIoravMki Nemci se jako bojo, da bi višji krogi ne silili, da se dožene tudi podobno sporaz mnijenje mej Čehi in Nemci na Moravskem in Šlezkem, kakor se je na Češkem. Moravski listi v jedno sapo trdijo, da to ne gre, ker so na Morav skeni razmere vse drugačne nego na Češkem. Ta strah Nemcev je tem večji, ker vedo, da je njih večina v moravskem deželnem zboru zavisna od vladne milosti. Če bi na Dunaji resno hoteli, hitro narede kouec izključno nemškemu gospodarstvu na Moravskem, ker srednje stranke bi ne bilo težko pridobiti za Bpravo s Čehi, od nje je pa vse zavisno. Češki listi se nadejejo, da se bode kmalu skušalo doseči sporazumljenje m j narodnostima na Moravskem in Šlezkem in to sklepajo iz tega, da je bil poklican šlezki deželni predsednik na Dunaj, ko so bile konference in so mu najbrž naročili, da naj skuša biti pravičen vsem narodnostim v deželi. Mi stvan tako ugodno ne sodimo, ker na Moravskem in Šlezkem gre le za pravice Slovanov, ki pa višjim krogom neso tako na srce prirastle, nego Nemci. Vnanje države. NrbskobolgarMka pogajanja zastran uredbe trgovskih odnošajev se le počasi vrše in je le malo upanja, da bi imela ugoden uspeh. Težave, ki se stavljajo na pot, pa neso stvarnu, temveč formalne. Bolgarija hoče, da bi se sklenila trgovska pogodba, ker bi to nekako dokazovalo, da v Srbiji priznavajo zakonitost Bedanjih bolgarskih razmer. V Srbiji pa hočejo, da se sklene le nekako sporazumljenje, ne pa formalna pogodba. V Srbiji se ne marajo Knsiji zameriti. Sicer pa srbska vlada trgovini z Bolgarijo ne pripisuje dokaj važnosti in se bolj prizadeva, da sklene trgovski pogodbi z Rusijo in Rumunijo. ltiiNki car je imenoval ravnatelja pisarne svete sinode pravega državnega svetovalca Sablerja tajnim svetnikom. To se zmatra za znamenje, da bode Sabler Pobjedonosceva naslednik. Govori se, da Pobjedonoacev ni več v posebnej milosti pri carji in bode kmalu odstopil. Ker so se pa take vesti že večkrat Sirile, a se je generalni prokurator vender obdržal, jim tudi sedaj ne pripisujemo prevelike važnosti, kajti car ljubi strogo konservativne može. Anglcdkoportiigalftkl prepir še ni končan. Nova portugalska vlada bode skušala pripraviti do tega, da se ta zadeva predloži v presojo velevlastem, ki so podpisale Berolinski dogovor zastran urejenja razmer v Afriki. Anglija je s svojim postopanjem rušila določbe tega dogovora. Kongiška vlada je odredila, da bodo v kongiškej državi imeli katoliški in protestantski mi-sijoni pravice jurističnih osob. S to naredbo hoče se pospešiti delovanje misijonov in širjenje kristi« janstva ob Kongu. pridem v K. nazaj grede še jedenkrat in razjasnim vse Bvojemu prijatelju. Naj počne ta mili človek s pisemcem, kakor se mu ljubi. To sem si mislil in se spustil tudi v .tok ostalej zabavi. Kaj inega sem mogel učiniti? V tem Be je moje oko in vsa moja paznoat obračala k Cesiji. Gledala je zamišljeno na me in le včasih zmajala z mahljačo. In gledala je na me tako, kakor bi sama ne opazovala, da strmo gledam v njene oči, katere so ae v tem trenotku svetile z neobičajnim bleskom. Zdelo se mi je, kakor bi se iz teh krasnih očij utrinjali plameni nepričako-valnosti in -- prekanjenosti. Da, to eo iskre, tleče tajno pod pepelom ... Pri mazuru vzgore, kakor kadar razbrzdana strast meče bliske na vse strani. Sodil sem torej, da Cesija nestrpno čaka, da zapusti mizo in da zazveni akord mazurove godbe. Nisem se motil, Cesija je v resnici željno pričako vala tega trenotka. In kako si pojasniti ta izraz nežne prekanjenosti, stoprv pred hipom nastopivše na njeno čelo! Vse ob Času! Muka gospice Cesije ni trpela dolgo. Na dano znamenje veliteljice dvora vzdignilo se je vse in se naglo razšlo v sosednje prostore. Stareja gospoda si je poiskala zavetje pri zelenih mizah, a mladina Dopisi. se je valila v prostran salon. Mene je val zanesel za mladino. Tam je nastal takoj šum in tekanje Kjer je bil kak stol ali kak naslanjač na poti, hitro je bil primaknen k zidu in preje, nego sem se nadejal, zaškripal je pokrov pri pijanu. Mazur, mazur! Torej to se je imelo pričeti. Zato veljal je tudi prvi moj pogled — dverim. Tam so imeli lepi dveri, prav kakor za ogledovanje narejene, široke in globoke. Tam bode lepo stati. ... In že sem zavzel pozicijo, katere nisem mislil pustiti, tem bolj, ker takrat ni grozila nevarnost dolžnosti, zabavati stare litevske tete. Bile so sicer tam dve ali tri, ali te so imele toliko dela, da niti sesti niso mogle. Ali krasni moj namen prešel je neizmerno hitro Jedva me je opazila vesela mladež stisnenega mej vrati, napadla me je siromaki'., obklopila z vseh stranij in krepko klicala: »Vi bodete vender tudi plesali!" Kar je sledilo, mislite si laskavo. Zahvaljeval sem se na dobrotoej pozornosti, ugovarjal to in ono, umikal se vsem pritiskom in konečno konstatoval z obžalovanjem, „da mazura sploh ne plešem". (Dalje prib.) Iz Budimpešte 18. januvarja. [Izv. dop.] (Vreme. Hripa. Blagoslovljenje vode na Dunavu. Bodoči srbski patriarh.) Dolgo nam je prizanašala letošnja zima in pravi zimski mraz nastopil je tu pri nas še le za* četkom grudna. Vinotok in listopad bila sta kaj prijetna, kajti imeli smo v tem času samo dva ali tri dni deževno vreme. Početkom grudna pa je padel prvi sneg in ž njim smo dobili jako neprijazno in megleno vreme, koje nam je prineslo baš za božično darilo, „novodobno" rusko bolezen: hripo (nasmork). Influencija se je prikazala tukaj nekaj dnij pred božičem ter razsaja mej tukajšnjim prebivalstvom že celi mesec. Gotovo ne dobiš hiše, v koji ni bilo kar po več bolnikov, kojih so morali nekateri po več dnij v postelji ležati! Posebno jedna okolnost je kaj mogočno upli-vala na tukajšnje bogataše in borzijance, da si namreč epidemija nič ne izbira, ampak položi v posteljo vse vprek: bogataše, ubožce, ministre, profesorje, učence i. t. d. Veliko neprilike je napravila bolezen pri gledališčih: v začetku prosinca ni bilo skoro dneva, da bi se naznačena igra ne bila preložila, ker je kar nakrat po več osob za hripo zbolelo. — Razume se samo ob sebi, da tudi gledališča niso bila dobro obiskovana in so igralci večkrat igrali praznim sedežem! Kavarne, krčme, hoteli, prodajalnice: vse toži, da je hripa napravila v materijalnem in družabnem oziru veliko Škode! No, hvala Bogu, zadnji čas je jela pojemati, ker imamo zopet lepo vreme in skoraj vsak dan po 5—6 ur solnce. Strehe so se že vse iznebile zimske odeje. Danes dopoludne vršila se svečanost blagoslov ljenja vode v Brbskem predmestji „Tabanu" na desnem bregu Dunava, jako slovesno. Ker mi je bil ta obred povsem neznan in sem le po novinah čital, kako velečastuo se vrši „osveščenije" v ruBki prestolnici ob reki Novi, lehko si mislite, s kakimi občutki sem bil prisoten pri blagoslovljenji mogočne reke! Po končani službi v cerkvi, pred kojo je bila postavljena stotnija pehote tukajšnjega srbskega polka z godbo, pomikala se je procesija, spremljana od stotnije z godbo, na obrežje. Tukaj je bila v posodi pripravljena voda, kojo so pozneje verniki zajemali z steklenicami za domačo porabo. Daleč na okolo razlegala se je pesem „V6 Jordane itd." in kmalu potem je verno ljudstvo odgovarjalo: „Gospodin pomiluj!".....Prisotna stotnija je streljala salvami in godba igrala cesarsko himno. Po končanem obredu sem videl več tukaj bi-vajočih, preprostih kupcev iz „kraljevine", kako zaupno so pili posvečeno vodo iz velike, steklene posode, kojo jim je podajala neka ženska od ust do ust, — kajti ta voda baje odvrne vsako bolest! Iz zanesljivega vira sem čul, da bode letos spomladi tukajšnji, a v Št. Adreji bivajoči vladika Stojković skoro gotovo jednoglasno izbran patrijarhom, akoravno ima že čez 80 let. Bil je že nekaterekrati izvoljen — a vlada ga do sedaj še nikdar ni potrdila; moj prijatelj misli, da bode letos ugodneje. Vederemo! — Domače stvari. — (Anton KalČič f.) Iz Novega Mesta došel nam je tužni glas, da je ondu v nedeljo v 61. letu dobe svoje umrl izvrsten rodoljub g. Anton KalČič, trgovec in veleposestnik. Pokojnik bil je že v začetku ustavne dobe narodni prvoboritelj na Dolenjem Štajerskem, kjer je kot drug Ka-pusove tvrdke v Celji in po Savinjski dolini zaradi svojega rodoljubnega delovanja bil na glasu. Iz Celja preselil se je pozneje v rodno mu Novo mesto, kjer si je vsled svoje marljivosti pridobil precejšnje premoženje A pokojni Tone ni bil delaven le za svojo korist, neumorno je trudil se na narodnem polji. Bil je mej ustanovniki „Narodne čitalnice", deloval pa kot jako naobražen mož (govoril je več jezikov, posebno dobro francoski) tudi v drugem oziru, ustanovil je Novomeščanom — slovensko Talijo, za katero je iz početka bilo možno pridobiti le člane sorodnih mu rodbin: Bizjak, Robrmann, Šolec, Seidl in Vidic. Vodstvo Talije prevzel je sam, bil Bpreten režiser in izboren igralec in gledališče Novomeško slovelo je že 1366. 1. po vsem Dolenjskem. Tudi „Narodni dom" ima se mu mnogo za-bvaljevati. Nič manj nego tri tisoč goldinarjev žrtoval je v t a namen. Uzorni pokojnik podpisal je s svojo darežljivostjo tudi vsa druga narodna društva in podjetja in bil oče revnim dijakom. Bil je mestni odbornik in dlje časa predsednik Čitalnici, ki ga je v priznanju izredno požrtovalnega delovanja imenovala častnim članom. Da je Noomesto danes na Slovenskem jedno najodličnejih mest, kjer deluje troje odličnih narodnih društev, je v veliki meri zasluga blažega pokojnika. Lahka bodi zemljica vrlemu možu in uzornemu rodoljubu! — (Z Gorenjskega) se nam piše 20. dne januvarja: Vedno še dražijo. Po župnijskih hišah Kranjske dekanije kroži v podpis toplo pisana zaupnica zloglasnemu Mahniču. Izvor svoj ima v Pre-dosljih. Z veseljem pa ko rasta tujem o, da velečastiti gospod dekan Anton Mežnarec zaupnice ni podpisal. — („Brusa") izšla je včeraj druga letošnja številka. Vsebina: Godec, balada. — V koši v Pariz. Spisal Vinko Lapajne. —Z Vrhnike. — Sme-šnico. — Slučaj — kali? — Telegrami. — Stara „Soča". — Istinita smešnica iz Žužemperka. — Ribniška. — „Slovenčeva" influenca. — Izidorja Muzloviea premišljevanja. — Kranjski odsek „nem-ško-avstrijskega planinskega društva." — Čuden mož. — Po ceni jed. — Aritmogrif i. t. d. — Drugn številka ima 5 izvirnih podob. — (Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana") priredi v soboto dne 25. t. m. zvečer v čitalnični dvorani bicikliški ples ter v ta namen že razpošilja svoja vabila. Ni dvojbe, da bode ta plesna veselica izmej najodličnejih v tem pred-puBtu ter fino in elegantno prirejena. Zaradi tega in ker je čisti donesek namenjen d i j aš k i in ljudski kuhinji, bode se naše občinstvo i /vestno v mnogobrojnem številu udeležilo bicikliškega plesa. — (Zadružni zbor čevljarske zadruge) vršil se bode dne 26. januvarja 1890 ob '/»IO. uri zjutraj v mestni dvorani s sledečim vspo-redom: 1. Načelnikov nagovor. 2. Letno poročilo. 3. Polaganje letnega računa. 4. Nadomestilne volitve. 5. Posvetovanja in ukrepi glede samostojnega izdelovanja čevljarskih izdelkov po pomočnih delavcih. 6. Predlogi. — (Iz Škocijaua pri Turjaku) se nam piše: Iz več krajev se poroča, da pomanjkuje zdravnikov. Na Turjaku smo srečnejši. V uašo okolico naselil se je zdravnik ženskega spola, — pravijo mu navadno „baba koujederka". Zdravi baje ,hripo". pa tudi razne druge bolezni. Doma je v Kočevji in stanuje pri bolnikih, vsaj sama tako trdi. Oblastva naj bi jo povprašala, ali ima zdravniško „diplomo", da ne bode po nepotrebnem slepila tukajšnjega lahkovernega ljudstva. — („Dolenjsko pevsko društvo") izdalo je ravnokar poročilo in imenik za leto 1889. Iz lične, 26 str. obsežne knjižice razvidno je vse, jako uspešno društveno delovanje. Tajnik opisal je vestno iu točno vse važnejše dogodke, besede izlete, arhivar vse nove pridobitve. Dohodkov imelo je društvo 443 gold., stroškov 438 gld., 33 kr. torej prebitka 4 gld. 67 kr. Društvo ima 1 Častnega člana, izvršujočih članov 83 (ženski zbor 3lJ, moški zbor 44), domačih podpornih članov 71, vnanjih 69, vkupe 224 članov. Predsednik društvu je g. Josip S tur m, podpredsednik g. Virant Tone, tajnik g. Rozina Anton, blagajmk g. Ignacij Kline, arhivar g. Skale Otmar, odborniki gg.: Mehora Ivan, dr. Preveč Fran, R osin a Fran, Sakser Fran. Zastopnici ženskega zbora ste gg. : Skedl Sofija in Še še k Ana. — (K os ta n j e vi šk o bralno društvo) je v svojem občnem zboru vse dosedanje odbornike izvolilo v odbor za 1. 1890, kateri se je potem sledeče sostavil: G. Viktor Rosi na, predsednik; g. Anton S t r a v s, podpredsednik, g Jože R oh rm a n. tajnik, g. Franjo Gregor i č, blagajnik, g. Henrik Franko vič, knjižničar, g. Miha Novak in g. Damjan Pavlic odbornika. Nadomestnima odbornikoma pa sta bila izvoljena g. Otmar Sever in g. dr. Josip Wurner., — Bralno društvo priredi letošnji predpust sledeče veselice: 2. februarija „plesni venček", 9. februvarija „zabavni večer s tombolo" in 16. februvarija „maškarado". — (Nova knjiga) izšla je pod naslovom: „Temeljni nauk o knjigovodstvu". (I. Jednostavno knjigovodstvo.) Poleg letnega poročila deške meščanske šole na Krškem z dodatki. Spisal dr. Tomaž Romih, učitelj meščanske šole na Krškem. Novo Mesto 1890. Tiskal in založil J. Krajec 104 str. — Že tedaj, ko smo dobili letno poročilo meščanske šole v roke, izrazili smo hvaležnost svojo, da je g. dr. Romih začel ledino orati slo-venskemu knjigovodstvu. Dandanes, ko se vedno bolj širi trgovinski promet in si nobenega rednega podjetja, nobene družbe brez točnega knjigovodstva skoro misliti ne moremo, je pač umestno, da se slovenskemu naraščaju prirede vsa sredstva, da bode naroden v vsem, torej tudi v knjigovodstvu. Prvi zvezek ima nastopna poglavja: 1.) Postavna podlaga trgovskega knjigovodstva. 2.) Nekateri izrazi, ki se rabijo pri knjigovodstvu. 3.) Bistvene knjige jednostavnegn knjigovodstva. 4.) Pomočne knjige jednostavnega knjigovodstva. 5.) Praktičen primer iz trgovskega poslovanja. Gospodu pisatelju prav iz srca želimo, da bi rodoljubni njegov napor obrodil mnogo plodu in da bi prvemu zvezku kmalu sledil drugi. Vsem narodnim trgovcem in takim, ki bi radi trgovci postali, sploh vsem narodnim podjetnikom, ki še v svoje trgovine in tovarne neso uveli slovenskega knjigovodstva, toplo priporočamo dr. Romiha „Knjigovodstvo". — (V Sodražici,) okraj Kočevje, bili so pri volitvi v občinski zastop izvoljeni, in sicer županom Jurij Drobnič, odborniki: Primož Pakiž in Andrej Adamič iz Zaraostca, Ivan Šega in Simon Vesel iz Sodražice, Matija Skul iz Žigmaric in Josip Kozina iz Zapotoka. — (Iz Bolca) se nam piše: Potres dne 14. t. m. zvečer okolu */*10- ure ^ut'l se je tudi v Bolci in po vsem Bolškem prav pošteno. Trajal je par sekund, bil pa močan, okna so šklepetala, podobe so se tresle. Ob potresu Čulo se je votlo bobnenje. — (Velikanske buče.) Prijatelj našemu istu nam piše iz Budimpešte, da sta v tamošnji prodajalnici nasproti glavni pošti videti velikanski buči, katerih jedna tehta 73, a druga 105 kilogramov! Ako bi hotel kedo semena, naj izvoli obrniti se na tvrdko: Oe. Mautner, prestolonaslednika Rudolfa ulica v Budimpešti. — — (Narodna Čitalnica v Kranj i) priredi sijajni ples, dne 25. januarija 1890. Ustopnina za neude 1 gld. Udje so prosti. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Hrvatska čitaonica u Kastvu) priredi dne 16. t. m. v svojih proBtorih v »Narodnem domu" zabavo s petjem, gledališko igro „Bog se amiluj", tombolo in plesom. Začetek ob 7. uri zvečer. Telegrami »Slovenskemu Narodu": LiVOV 20. januvarja. Zaradi žametov moral se je promet na nekaterih progah ga-liških državnih železnic ustaviti. Berolin 20. januvarja. „Aachener Zei-tung" piše, da se je car v svojeročnem pismu zahvalil papežu na imenovanji rusko-poljskih škofov. Dunaj 31. januarja. „Wiener Zeitung" : Dr. Strekelj, privatni docent slovanske filologije na Dunaj i imenovan urednikom slovenske izdaje državnega zakonika. Dunaj 21. januarja, „Wiener Zeitung"|: S cesarskim patentom sklicuje se odloženi deželni zbor češki na 23. dan januarja. Praga 21. januarja. Osobni vlak državne železnice Praga-Draždane zadel včeraj zvečer ob skalo, ki je pala na tir. Lokomotiva in sedem vagonov skočilo s tiru, nihče poškodovan. Madrid 21. januarja. Sestavil se je kabinet s Sagasto kot predsednikom. Razne vesti. * (Nasledstvo cesarice Avguste.) Nemška cesarica Avgusta je umrla kot najstarši član kaj mnogobrojne rodbine, katera se je zadnje leto njenega življenja pomnožila za dva dečka : princa Valdemarja pruskega in Eriha švedskega. Cesarica Avgusta je z dvajsetimi leti v 1831. 1. bila postala mati, s 46 leti stara mati, s 68 leti pa prababica. Za njene smrti so bile še žive hči velika vojvodinja Ludovika, zet veliki vojvoda Friderik badenski in cesarica Viktorija Najstarejši unuk je veliki vojvoda badenski, potem pa slede cesar Viljem II., princesinja naslednica meininška Karlota, princesinja naslednica švedska Viktorija, princ Henrik, grška kraljičina Sonja in princesinja pruska Marjeta. Umrli pa tukaj neso omenjeni. Torej vkupe osem vnukov in vnukinj. Najstarša pravnukinja cesarice je bila Teodora meininška, katera je v mladih letih bila tako srečna, da je imela tri prababice, cesarico Avgusto, kraljico angleško Viktorijo, vojvodinjo mater meininško in princesinjo holandsko Marijano, katerih pa sedaj le še jedna živi. Pravnukov je pa cesarica imela 9. * (Pomlad.) Letošnji januvarij je v več krajih nenavadno lep. Snega je malo, po nekod pa nič. Okrog Frankobroda ob M. v Nemčiji ce laj že zelene travniki in drevje pogauja brstje kakor navadno še le v aprilu. * (Dvoboj) je bil blizu Dunaja mej nekim angleškim aristokratom in Francozom iz Švice. Anglež je jako nevarno bil ranjen. * (V Berolinu) je bilo lani sklenenih 15.792 zakonov, kar pač kaže, da se v Berolinu moški še tako ne boje ženitve, kakor trdijo matere, ki imajo hčere za možitev. Oženilo se je 13.786 fantov, 1582 vdovcev in 424 ločencev, omožilo pa 14.360 deklet, 155 vdov in 377 ločenk. Najmlajša nevesta je bila stara 15, najmlajši ženin pa 19 let. Najstarša nevesta je bila 69 letna vdova. Moški pa imajo še večje veselje do zakona, kajti 8 se jih je oženilo mej 70 in 74, trije pa mej 75 iu 79 leti, najstarši ženin je pa imel celo 83 let. V 11.062 slučajih je bil ženin starejši nego nevesta. Razlike v starosti so velike. V 315 slučajih so moški vzeli celo za 10 do 30 let starejši žene, v treh slučajih so celo neveste nad 30 let starejše od ženinov. V štirih slučajih so se zopet poročili ločenci. Bili so ločeni že 2. 3, 13 in 23 let. * (Medved in tat.) Blizu Dranafelda pri Glittingenu prenočevali so nedavno cigani, ki so imeli pri sebi velbljoda in medveda. Medveda zaprli so v hlev, kjer je poprej bilo zaprto tele. Pa nakrat zaslišijo v hlevu nek šum. Medved je renčal, nek človek pa kričal. Hitro so napravili luč in šli gledat. In ko so prišli z lučjo, videli so nekoga hitro planiti iz hleva. Uganka se je kmalu rešila. Tat je hotel ukraBti tele, in je zgrabil medveda. Medvedu pa to ni posebno ugajalo, da ga motijo v spanji in je kaj nerahlo prijel prišleca, ki je jel kričati, prestrašivši se, da se je tele tako ohrabrilo. ♦(Drastično sredstvo.) V Diemthalu na Bavarskem je na Silvestrov večer neka ženska otep slame zažgala pred gostilno, kjer je njen mož pil in plesal. Ko jo je policija prijela, je izjavila, da ni hotela hiše zažgati, temveč le goste prestrašiti, da bi nehali plesati, ker potem bi prišel njen mož domov. *(Pred sodiščem.) Sodeč: „Predno prisežete, vprašati moram Vas: Ste li že kdaj prisegli?" Priča: Da, prisegel sem, da se nikdar več ne oženim. * (Tudi avancement) A: „Kako se Ti godi, kaj vedno delaš?" — B: „Dobro, avanzoval sem za prvega hlapca in le finejse pijane goste iz gostilne mečem". „LJUBLJANSKI ZVON" »toj i ku vwe leto t; Ml. -l.ttO: zn pol Ictfn gld. 2.30: mm tfelrt leta ^1°, za 4,B" nad nonnalmu. IDunajska "borza, dne 21. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta..... Zlata renta ...... 5°/0 marčna renta .... Akcije narodno banke Kreditne akcije..... London........ Srebro........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4°/n državne srećke iz 1. 1854 Državne srečko iz 1. 18*>4 Ogerska zlata renta 4°/0 • • Ogerska papirna renta 5°/0 . Dunava reg. srečke 5°/0 . Rudolfovo srečke , . . Akcije anglo-avstr. banke včeraj — danes gld. 88'— — gld. 88'10 n 88 20 88 20 » 109 65 rt 109-85 n 101 ti5 lnl-70 n 934 — - 933 — n 324 — n j22 50 n 117-95 ji 118*20 n n 9-34 n 9 39«/» » n 5 56 IV767V, 57 70 25»«» operacije, _ odstranuje ♦ zobne bolečine z usmrtenjem živca J I zobozdravnik A. Paichel, ♦ * poleg liradockega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦ A. KORSIKA •il.i'.i'i proilajalnica: Tržažka cesta 10 i ■ I < ■ l : c. kr. l: n ii ■ tobačno tovarno. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija v I. j u 1» IJ n u i. Poddriižnica: Solenburirovo »liro 6 via-a-vis c. kr. pošt. in tnloKraf. urailu. Priporoča se p. n. občinstvu za izdelovanje sve/ih šopkov in vencev h trakovi in napisi. Ima veliko zalogo trnkov mnogovrstne baze in barv; ravno tako ima vedno narejene suhe vence, kakor tudi IVIakarilove vence in bukete* vse v najnovejših tasonili. — Vsa ustna naročila, kakor tudi pismena naročila po pošti so hitro in po ceni z vrše. Pojem priporoča svojo bogato zalogo mnogovrstnih vrtnin iu družili Ncmen, pravih in dobro kalilnih, rastlin (cvetic) v loncih in izdeluje stvari v njegevo stroko spadajoče ter prosi za mnogobrojna naročila. Z odličnim spoštovanjem (39—3) ALOJZIJ KORSIKA. V121TN1CE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. St. 674. Razglas. (29 - 3) Mestni magistrat Ljubljanski naznanja: 1. ) da bodo imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1867, 1868 in 1869 rojenih domačih mladeničev pri magistratu razgrneni od 20. do 28. januvarja t. 1, v ta pomen, da jih vsakdo lahko pregleda in a) ako bi kdo izpuščen ali napačno upisan bil, to naznani; b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za priznanje v §§. 31, 32, 33 in 34 vojaškega zakona navedenih ugodnosti ugovarja in te ugovore tudi dokaže. 2. ) Dalje naznanja magistrat, da se bode vršilo žrebanje onih novačenju podvrženih mladeničev, ki nemajo še žrebne številke, letos dne 3. svečana ob 11. uri dopoludne v mestni dvorani in da je vsakteremu dovoljeno udeležiti se žrebanja. Mestni magistrat Xjj\n.Tolja,risQsiT dne 11. januvarja 1890. ^^^^^^ Naznanjam uljudno, da sem odprl svojo odvetniško pisarno ▼ Idvem Mestu Novo Mesto, sredi januvarja 1890. 4 -» Dr. J. SCHEGULA. St. 23.025. Razglas. (48) Vsled sklepa občinskega sveta deželnemu stolnemu mestu Ljubljani z dne 30. decembra 1889 se javno naznanja, da se sme ob sejmskih dnevih po Dolgih ulicah voziti in živino goniti le na jedno stran in sicer od Dunajske ceste proti Kolodvorskim ulicam. Vozniki in gonjači živine se opozarjajo, da se tega reda držć, sicer bi jih zadela globa v znesku od 5 gld. do 20 gld. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 4. januvarja 1890. St. 607. Razpis službe hišnika. (47-1) Za poslopje meščanske bolnice v Ljubljani (kresija) je oddati službo hišnika s prostim stanovanjem in mesečno plačo 5 gld. Prošnje za to službo, do katere imajo pred vsemi drugimi pravico Ljubljanski meščani, uložiti je z dokazi o starosti in sposobnosti d.O 1. marca t, I. pri podpisanem magistratu. IMCestmi magii^tral X^jiil>lJiLiit^li:i, dne 15. januvarja 1890. Št. 761. <49-D Pobiranje pasjega davka za leto 1890. pričelo se je s 1. januvarjem in je plačati ta davek v okrožji Ljubljanskega mesta od vsacega psa, izimši one, kateri so za varstvo neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si siajBioziiejc do 1. februvarja 1.^90. leta preskrbe letošnje marke, katere se dobć pri mestni blagajni proti plačilu 4 gld. a. v. Z ozirom na §.14 izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka se vsi lastniki psov opozarjajo, naj o pravem času uplačajo takso, ker bode konjač od 1. februvarja letos počenši vse one pse polovil, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 13. januvarja 1890. bboh na v v prodn j ti PAVEL SEEMANN v LJUBLJANI. (1045-8) Izdajatelj in odgovorni urednik: D mg nt in Hribar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".