St, 158 Fona platana »zhaja, Izvsemši pondeijek, vsak da Asi Sitega it 20, L nadstropje. Doc. pisma se ne sprejemajo, rokrvoisi \nton Oerbcc. — La. aiaSa za mese; L 7.—, 3 Za Inozemstvo mesečno 4 nimfe m 1i joti) Četrtek 5, Iulija 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIIt I »ajo ura tjo. Izdajat« j.uost TWt tiska: ii<. '^osu Naročnini \ p j pUrL 32.— in celo leto L 80i—* telefon nrednljtva in uprave it. 11-S7- Jv^O Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo t girokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice sahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se po$Ijajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška AsiŠkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Prisega v ljudski soli Kakor smo že poročali, se je odpeljalo j segovali sedem let stari šolarčki. Sedanji pretekli petek okrog poldneva na stoti- slučaj je menda P™ 7 Ako ne otrok z južne postaje v Trstu proti Ali bodo seda, oblastva doriedaaTAko Rimu. da obiščejo glavno mesto države in!bodo, potem bodo morala vpeljatijPnseg> se poklonijo na grobu neznanega vojaka! za otroke pod 14. letom tudi ter prisežejo, tam ob grobu, večno zve-Iščem, kjer tudi gre včasih pred sodi-zelo važne sVobo 'ftair/r'in kralju. Med"temf Mornar]! jej stvari. Če pa otrok pod 14. letom svoje bilo seveda tudi mnogo slovenskih učen-j starosti nima prisege pred sodnikom, po-cev in učiteljev, ki so jih spremljali. Agita- tem je pač logično, da je ne sme imeti nm cija za potovanje učencev v Rim je bila s1 v šoli. Ne prihaja nam na um, da W noten prihaja vija ta * »vvui. jv, - , - ----------*r ^ . . , i • l strani oblasti zelo agilna. Pritoževale so pisati proti svečanosti kot taki. i se, da se ne priglaša dovolj učencev za da se tudi šolska mladina pokloni potovanje in da je temu vzrok nemarnost učiteljev! taki. Prav je, ____________ ^ nezna- nemu vojaku; prav je tudi,* da se otroci učijo v šoli ljubiti domovino spostcvati " 1 . . - , ' - * ' ' Preteklo nedeljo, ob 9. zjutraj, so učiteljstvo pride k odhodu na postajo, Po odmeru/ je bila prečitana stilizacija čl. 1., ki se glasi «Državni službenik civilnega reda je ona oseba, ki je po določilih tega zakona sprejeta v državno službo. Ta zakon se. ne nanaša na ministre in državne p od tajnike.» Ta stilizacija je bila sprejeta soglasno. Istotako sta bila sprejeta tudi čL 2. in 3., ki se glasita: Čl. 2. Vse funkcije v vseh strokah državne službe so enako> dostopne pod izakoni-timi poboji vsem državljanom po rojstvu in onim, ki so si šele pridobili državljanstvo, a so srbo-hrvatsko-slovenske narodnosti. Druge osebe, ki so pridobile državljanstvo morejo dobiti državno skižbo samo tedaj, aken bivajo 10 let v kraljevini, a to s posebno odobritvijo > državnega' sveta in na utemeljeno zaht e v o,pristojne ga ministra. Tuji državljani se sme^o sprejeti na posel v državni službi edintfkot kontraktualiu nameščenci. Osebe, ki -so se posebno izkazale s svojim delom, se lahko sprejmejo v državno službo s sklepom minitrskega sveta, a morajo naknadno v predpisanem roku izpolniti pogoje tega člena. Čl. 3. Državni uradnik more biti sama Anglija K odškodninskemu vprašanju — Ust me na pogajanja med Francijo in Anglijo se nadaljujejo — Kaj zahteva Francija? LONDON, 4. Sinoči se je mudil pri lordu Curzom* francoski poslanik; državni podtajnik za zunanje zadeve je sprejel belgijskega poslanika. Nekateri listi trdijo, da je belgijski posla lik že vročil zunanjemu mi-nstru pismen odgovor na angleško spomenico; drugi listi pa pravijo, da je šlo samo za popolnoma zaseben osnutek belgijskega poslanika glede stališča njegove vlade. Sicer pa angleška spomenica ne zahteva pismenega odgovora. Pogajanja med francosko in angleško vlado se bodo naenkrat vršila ustmenim potom, dokler Francija ne pojasni Angliji točko za točko v njenih zahtevah. Ako pa bo angleška vlada zahtevala pismen odgovor — kakor to trdi večina angleških listov — je Poincare pripravljen tudi to storiti. «Matin» celo piše, se je to prt dogovarjanju o takozvanem Markovem protokolu jasno pokazalo, ko je imel Radič le eno odločno in konkretno zahtevo, da se proti njemu ne uporabi sila. Takrat Radič ni vedel, kako težko napako je s tem zagrešil, danes pa se tega najbrže že zaveda. Za pardon od vladne strani je moral Radić omogočiti samoradi-kalno vlado, s tem da je ostal v Zagrebu in da je poslal svoje zaveznike v Belgrad', ki so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da je bila samoradikalna vlada tudi etablirana. Toda radikali imajo pretkane voditelje in ti niso pozabili, kaj je bila glavna zahteva Radića in preko vseh sentimentalnih ozirov so spoznali, da Radić ne nasprotuje iz idealnih ozirov, temveč zato, ker se sile boji. Tedaj pa je že tudi bila sklenjena ofenziva proti Radiću in manjkal jc samo še ugoden trenutek. Tudi ta je prišel. Eden glavnih adu lov Radića je bila Evropa. Kulturna Evropa bo nastopila proti balkanskim barbarom da že vrabci po strehah čivkajo, da jejin za Radiča. To je bila večna pesem Ra- Poincare že pripravil pismen odgovor toliko Angliji kolikor Belgiji. Znano je, da se stališči glede odškod- 1 j. (zavedajo resnosti tega čina, da se daje po-> miaai & -e s sjcrajno previdnostjo, potem vojaka s__* rnriiti lahkomiselnosti romarji prisegli na grobu neznanega vojaka sesmo*a ač vsakdo čuditi lahkomiselnosti zvestobo Italiji in kralju. Istočasno. leišcls]i£Jja oblastva, da je storilo priseči ne-vršila na vseh šolah v Jul. Krajini e,naka; razljm*im, otrokom, ki se pač ne morejo soprisega otrok. Pnsega se je glasila ta" j zavec}aU resnosti svojega dejanja. Šolsko kole: Al cospetlo e nel nome santo dl Dio On-nipoiente, a? cospetto di tutti coloro che per la Patria, vissero e nićrirono, stretti al Tricolore, giuro perenne fedelta all'Ita-lia, con la venerazione al Re e alle Istitu-zioni che la reggono, con 1'obbedienza serupolosa alle sue leggi, con 1'illibatezza della vita, e con continuo sforzo di eleva-zion& mtellettuale, morale e materiale nello studio e nel lavoro, consacrando ad esso tutto me stesso, tutto quanto mi ap-partiene per la vita e per la morte. (Pred Vsemogočnim Bogom in v Njego-vem svetem imenu, pred vsemi onimi, ki so živeli in umrli za domovino tesno ob trobojnici, prisegam večno zvestobo Italiji spoštovanje kralju in institucijam, ki jo vladajo, vestne poslušnost njenim postavam, obljubljajoč nravnost v življenju^ in neprestano prizadevanje za povzdigo: umstveno, nravstveno in telesno, v učenju in delu, žrtvujoč sam sebe in vse, kar mi pripada v življenju in smrti/) Tako se je glasila prisega. Ali se ne zdi besedilo težko umljivo in zveriženo? Kako oblastvo bi moralo vedfeti, da imajo otroci v tej nežni dobi nagnenje ocenjevati vse z merilom svojih igrač, ki igrajo pri otroku oretežno* vlogo tjai do 12. leta njegove sta-1-osti. Nič drugačna ne more biti nitt usoda pojma prisege v teh še nedozorelih glavicah in srcih. Ako jih torej hočemo vzgajati k spoštovanju prisege, njene svečanost* in svetosti, potem pač ne- smemo dajati to svetinjo v njihove mlade roke, ker jo, kljub temu da so nedolžne, prav gotovo spremenijo v igračo! - . - Ostanimo torej pri programu letošnje Šolske slavnosti in ne govorimo o njeni vsebini. la s tega stališča je pač jasno, da bi bila prisega prav lahko' izostala, ne da bi bila vsebina slavnosti prav nič trpela. Nasprotno, ravno ta del programa je bil po našem mnenju na veliko kvar svečanosti in resnosti cele prireditve. Prisega v ro-kah šedehile tnfli otrok fe ne samo ' nekaj nedopustnega — da ne rabimo hujše besede. dasi bi jo radi in bi bila na mestu — temveč tudi nekaj do skrajnosti neestetič- nega. , . , Vsled tega bc smatral vsak vzgojevalec . . . * a______--4-.1 ^ in ■»o no S1UZD« v rn FW takojšen sporazum z-Nemčijo v korist darskega vidika. Nadaljevanje z zasedbo bo prav gotovo imelo za posledico strašen industrijski polom v Nemčiji. Že do danes je zasedba zmanjšala plačilno- moč Nemčije. — Neka oseba, ki je v neprestanem stiku s francosko vlado, je izjavila, d'a bi se zahteve Francije dale tako-le precizirati: 1. Nemčija naj plača eno miljardo in 300 miljonov lir šterlin vojne odškednine; 2. v pogodbo naj se vpiše klavzula, da ostane Porurj-e zasedeno — ne ravno strogo vojaško —, dokler Nemčija ne izplača vseh dolgov; 3. vojaške klavzule v versail-leski mirovni pogodbi se morajo strogo izvršiti. 6000 delavcev stavka radi znižanja plač LONDON, 4. Radi znižanja plač je stopilo 6000 pristaniških delavcev v stavko. težko ie šele moralo biti za naše otroke to mladine to idejo g ministra Gentile-ja za . °J ...i n,i;j9ncVn! skrajno nesrečno. Ne samo to! Spričo odločnega in glavnega zatrjevanja sedanje vlade, da hoče vzpostaviti tudi verske vrednote in jim zopet pomagati do veljave, nam prihajajo tu na um Kristusove besede, s katerimi je prepovedal prisegovanje, rekoč: «Vaš gover naj bo: «Da, da, ne, ne.» Cerkev je siccr vsled praktične potrebe in na podlagi tolmačenja dotičnega mesta v evangeliju v smislu, da ni Kristus prepovedal sploh vsako prisego v načelu, temveč le njeno zlorabo, dovolila prisego, toda dejstvo je, da se smatra prisega nedoraslih otrok povzod po civiliziranem svetu za izključeno. Početje naših šolskih oblastev je potem takem kaj čuden način vzpostavljanja vetskih vrednot. Zato je upati, da bodo imele slične prireditve v bodočnosti bolj — ostanimo pri milem izrazu — bolj estetične in tudi bolj krščanske programe. ___ besedilo v italijanskem jeziku! Italijansko učiteljstvo samo se je čudile? zveriženemu in težko umljivemu sestavku. Vendar ni prišlo nobenemu na misel, da naj bi otroci izgovorili tisti sestavek v slovenskem prevodu! Gori navedeno «prise£o» so morali učenci prepisati teden-dni poprej v zvezke in se jo nato učiti s pomočjo ital. učiteljev soecialistov na pamet. In tako so otroci Izgovorili preteklo, nedeljo svojo orisego čisto na pamet, meha-r.ično, ne' da bi vedeli, karj pravzaprav delajo. To ne velja samo za slovanske šols-ke otroke, temveč tudi za njihove tovariše italijanske narodnosti, ki ravnotako nikakor še ne morejo imeti nobenega pravega pojma o svetosti in resnosti prisege. Saj vendar prisego 7—14 letnega otroka ne more nihče smatrati za resno početje! Vsaj doslej se še ni slišalo, da bi kje na svetu pn- ItaSija Mussoiinijeva izvajanja v seji ministrskega sveta o zvnaajem in notranjem položaju Strnite v ministrstev za poljedelstvo in za obrt v ministrstvo za državno gospodarstvo RIM, 3. Danes zjutraj se je sestal ministrski svet. Ministrski predsednik Musso-1 ini je najprej poročal o zunanji politiki: omenil je težak položaj v Porurju, papeževo pismo in pogajanja za rešitev reškega vprašanja. Nato je prešel k notranjim zadeva m: letina kaže dobro (žiia bo pridelala Italija okoli 52 miljonov stotov, vina bo okoli 45 miljonov hI, toref 10 miljonov več kakor lansko leto); ministrstvi za poljedelstvo in za obrt je treba združiti v ministrstvo za državno gospodarstvo, saj sta itak postali samostojni (edino zJa Ivojno dobo z odlokom iz leta 1916. Ministrski svet je odobril tozadevni odlok. Prihr>dnja seja se bo vršila jutri. Zastopniki iašistovskih sindikatov v novih pokrajinah pri Mussoliniju RIM, 4. Sinoči je ministrski predsednik Mussolini sprejel predstavnike fašistovskih sindikatov v novih pokrajinah. Zastojpali so: Cav. Corsi Trident, dr. Marij Forna-ciari Trst, Pastorini Videm. Mussolini se je zelo zanimal za najnujnejša vprašanja v novih pokrafinah. Avtomobil z 20 godci vred telebne v prepad REGGIO CALABRIA, 3. Neki avtomobil, ki se je vračal z godci iz vasi Marotati, je pri kraju Palmi zavozil v prepad. Okoli 20 oseb je težko ranjenih. Jugoslaviia Prvo poglavje uradniškega zakona sprejeto BELGRAD, 4. Včeraj ob 16*30 se je v zakonodajnem cd boru nadaljevala specijalna debata o prvem poglavju uradniškega zakona. Posl. SimcHnović je predložil novo stilizacijo čl. 1. Posl. Svetozar Pribičević je zahteval, naj se celo prvo poglavje vrne sekciji, ker stavijajo proti njemu vsi člani opozicije1 upravičene ugovore. Čl. 1. je sploh odveč. Čl. 4., točka 3. je nejasna in je treba izpustiti drugi del. Nato je govoril o točki 7., čl. 4. in dejal, da značita besedi «ispoveda» in «ispoljava» isto-. Zahteval je, naj se sprejme takale stilizacija: «Kdor javno propagira» ali vsaj «kdor prcpagira». Ta stilizacija je bila sporazumno sprejela že meseca decembra in ni razloga, da bi se sedaj izpreminjala. Jasna stilizacija je najboljša garancija, da se ne bodo kršile uradniške pravice. Sekcija naj sporazumno najde formulo, ki bo zadovoljila. Radikalec Mita Dimitrijevič je zahteval, da se sprejme vladna stilizacija. Klerikalec Sušnik je piedlgal, da se točka 7., čl. 4. sploh izpusti. Zemljoradnik Mcskovljević se je strinjal s Sušnikom, dr. Kumanudi (dem.) je nastopil proti čl. 4. v sedanji stilizaciji? Dr. Moser (Nem.) je zahteval čim jasnejšo stilizacijo. V nadaljni diskusiji je Ljuba Davidović (dem.) predlagal, naj se dotično mesto glasi: «javno propagira«. Poročevalec Jo-vanović je pristal, da se izpremeni čl. 1. po predlogu posl. Simonoviča. Tudi je pristal na to, da se izpusti drugi del točke 3., čl. 4., vztrajal pa je na besedi «ispoljava*. Nato je minister Trifković predlagal odmor da se člani zakonodajnega odbora dogovore o stilizaciji. nje. S 23 proti 19 glasovom je bila sprejeta sledeča stilizacija: Državni uslužbenec ne more biti oseba: L ki ni izpolnila 18. leta svoje starosti; 2. ki se nahaja- pod skrbstvom ali v kon-kurzu ali nad katero je podaljšana očetovska oblast; 3. ki se nahaja pod policijskim nadzorstvom ali v preiskavi radi zločina; 4. ki je bila z obsedbo rednega sodišča obsojena radi hudodelstva ali dtuigega nečastnega dejanja, neglede na to, ali je bila obsojena pred ali po doseženi polno letno« ti; 5. ki je bila v državni službi, pa je ta služba prenehala po čl. 132- ali po točki 5., 6. in 7. čl. 133.; 6. ki je dovršila že 20. leto svoje staro^ sti, a še ni odslužila vojaškega roka v armadi ali ni od vojaške službe oproščena; 7. ki manifestira (ispoljava) načela proti obstoječi državni obliki ali načela protipravne izpremembe državnega reda. Program konference ▼ Sinaji — Razprava o obnovitvi odnoiajev z Rusijo BELGRAD, 4. V zunanjem ministrstvu se vršijo živahne piiprave za konferenco Male entente v Sinaji. Govori se, da se konference udeležijo poleg zunanjih ministrov tudi ministrski predsednik. Glede Poljake še ni gotovo ali bo udeležena pa svojem zunanjem ministru ali le pc svojem bukareškem poslaniku. Iz tega se sklepa, da pristop Poljske v Malo enfcento do konference morda še ne bo definitivno pripravljen. Vršila se še tozadevni razgovori s poljskim kabinetom. Na sestanku še bodo pretresali vsi problemi današnje politične situacije, ki inte-resirajo Malo enieT*to. Zlasti se bo pripravilo gradivo za jesensko zasedanje Zveze narodov. Mala efttenta bo kot svojega kandidata za Svet Zveze narodov prezentirala ministra Beneša. Posebno pokornost bodo zbrani državniki posvečali madžarskem« in bolgarskemu vprašanju. Smatra se, da bo konferenca trajala 3 dni. «Češke Slovo» poroča, da se bo na konferenci Male entente, ki se ima vršiti dne 20. julija v Sinaji razpravljalo razven o zadnjih političnih dogodkih, tudi o ednoša-jih Male entente napram boljševiški Rusiji. BELGRAD, 4. V ministrstvu zunanjih del se zbirajo podatki, na podlagi katerih se bodo vršili razgovori za ureditev odnoša-jev med Jugoslavijo in Rusijo, in sicer najprej za sklep trgovinske pogodbe. V to svrho so že imenovane gotove osebe. Včeraj dopoldne so imeli v ministrstvu zunanjih del daljšo konferenco Ljuba Jova-novič, dr. Ninčić in Laza Markovič. Razpravljali so o aktuelnih vprašanjih zunanje politike, zlasti o konferenci v Sinaji, o pogajanjih e Italijo in o obnovitvi stikov z Rusijo. ___ Rusija Sovjetska vlada opominja inozemske vlade, naj ne kopijo ruskih ladij od Francije MOSKVA, 3. Ljudski komisar za zunanje zadeve je poslal vsem ruskim predstavnikom pri inozemskih vladah spomenico v zadevi prodaje ruskih ladij c;i strani Francije, da jo izroče vladam. Spo- GrSka Strašen konec grške armade po voljni s Turki — Na tisoče in tisoče grških ujetnikov pomrlo v Turčiji ATENE, 4. Listi sporočajo, da je mednarodna komisija, ki je imela nalog, da ugotovi stanje grških ujetnikov v Turčiji, končala s poizvedovanjem. Podatki, ki jih je komisija zbrala, so naravnost strašni: Izmed 2.000 ujetih grških častnikov jih živi še 750; medtem ko turška uradna poročila trdijo, da je turška armada ujela 30.000 Grkov, je bilo na podlagi grških poizvedb 54.000 pogrešanih, izmed teh je še 14.000 živih v Turčiji. Po mnenju komisije sta turška armada in civilno prebivalstvo poklala prbližnci 25.000 Grkov in okoli 15.000 jih je pomrlo- v ujetniških taboriščih, bodisi za lakoto, bodisi pod turškim mečem. Komisija dodaja k poročilu neverjeten popis, kako so Turki mučili Grke, predho so jih do smrti pobili. Ogrska Madžarski zarotniki so pripravljal: atentat na romunskega kralja? BUDIMPEŠTA, 3. Preiskovalni sednik je sestavil obtožnico proti znanim 17 (zarotnikom; iz cbtožnice je razvidno, da so zarotniki pripravljali napad na romunskega kralja. • Pisma iz Jugoslavii® Ljubljana, dne 2. julija. Gospod urednik! Odkar sem Vam pisal svoje zadnje pismo, se je ves naš notranji politični .položaj silno poostril in danes stojimo naravnost na ostrini noža, kakor je popolnoma pravilno ugotovil dr. Šušteršič v svojem <;Ljudskem tedniku». Najbolj žalostna in tudi najbolj cnasno pa je pri tem to, da je napetost položaja ra?la ne zaradi stvarnih nasprotij, temveč vsled osebnih- in strankarskih ozirov, ki so obvladali vso našo politiko. Ali je drugnče mogoče, da se stvori re\ iziop;stičen blrk in da živ krst ne ve, kak'no revizijo ustave da hoče. Ali bi bila kje na svetu mogoča nfsnrselncst, da govori venomer Radič o sporazumu, ki da ga Srbi nočejo, sam pa svojih zahtev noče konkretizirati. ------------ - - „ .. ,-. pa sai so pri nas razmere celo take, da menica ugotavlja, da Ffancija kljub ruskim brez vsega odkrito povedati, da ve- protestom prodaja lad)e ki so last ruske j g Lri reŠ€vanju\rize v prvi vrsti stankar-države. General Vrangel ,e ob svojem državni interes. Kako neženirano napadu na Rusijo J 29 vojnih m tenQ ■ vemJar Radič razlagal svoje 69 trgovskih ruskih ladij.) Nadalje spominja spomenica vlade in zasebnike, naj ne sklenejo nikake tozadevne kupne pogodbe; kajti Rusija boi smatrala iake pogodbe za nezakonite. Sovjetska vlada upa, da bo spomenica spričo dobrih odnošajev med Rusijo in Italijo ter Anglijo našla odmev v inozemstvu. O ustavi ruske zvezne republike MOSKVA, 3. Vseruski glavni izvršilni odbor je sklenil, da mora zveza ruskih sovjetskih socialističnih republik nastopati v inozemstvu kot ena sama država. Posojila najeta v inozemstvu, zunanja trgovina in koncesije inozemcem spadajo v zvezino območje. Zvezni svet bodo sestavljali predstavniki različnih držav ter bodo vživah enake pravice. Noben zakon ne bo veljaven, ako ga ne bosta potrdila oba sveta, t. j. državni in zvezni. namere, da se samo pripravlja za volitve, za tretji in veliki manevei, ki mu bo dal nad 100 poslancev, da bo mogel ž njimi sporazum kar diktirati. Će pa ima Radič pred očmi samo en cilj — volitve, ali je potem čudno, če svojih zahtev ne konkretizira, če ostaja nejasen, ker lahke tako združuje v sebi najrevnejše seljake prav tako ko najbogatejše zagrebške verižnike, če je alfa in ornega vsega njegovega dela, da zida na nezadovoljnosti in da, izrablju-joč stara nasprotja, kaže na Belgrad in na Srbe kot na izvir vsega zla? Ali je pa potem tudi čudno, če postaja sporazum vedno bolj iluzoren, da se od njega bolj oddaljujemo mesto da bi se mu približevali? Pa saj gospod Radič na sporazum nikdar ni niti resno mislil. Sporazum mu je bil le taktična, poteza, s katero je hotel odvrniti od sebe pritisk vladnega aparata, kakor diča in zaradi te je po tujih listih pljuval po naši državi in povzdigoval tuje narode, zlasti Angleže, ker je čutil, da so najmočnejši narod na svetu. Tcda useda Stambo-lijskega, ki je za mir Evrope res nekaj storil, je pokazala, da je Radičev adut brez vrednosti in ko je Belgrad spoznal, da mora privolili v poraz Stambolijskega, jc tudi znal, da se svet še zmenil ne bo za poraz Radiča. Povojnih agitatorjev, ki obljubljajo masam paradiž na svetu, so kapitalistični vladarji zemlje siti. In udarec je prišel, ko se ga j.2 Radič najmanj nadejal, ko je že v naprej užival, kako bc s svojimi sočnimi frazami odgovoril Pašiču na velikem' shodu v Zaorebu, pozdravljen od mase republikanskih zastav in poslušan cd obilice tujih novinarjev. Toda vlada je prekrižala njegove račune in prepovedala javen shod, nato pa tudi vse sestanke po § 2 zborovplnega zakona in brezobzirno je razgnala vse njegove zborovalce. Ves divji od besa in razočaranj je nato napovedal Radič vojno Belgrad u in slovesno je izjavil, da je sporazum pokopan, da se pričenja boj. Tcda* zdi se mi, da dela Radič zopet račun brez krčmarja, pa čeprav mu krepko ruflira zagrebška inteligenca. Ali ima Radič sploh • silo, da boj stopnjuje? Ali je cn mož, da gre še naprej in da preide iz pasivnega blebetanja v aktivno borbo, da se kratkomalo ne ustraši revolucije in da jo tudi izpelje? In končne! Ali so njegovi volilci taki morje, da hočejo- dati za zmago ideje tudi življenje? Zdi se mi, da je na ta vprašanja, ki nujno nastanejo, če hoče Radić boj stopnjevati, že odgo vori Radič sam in sicer popolnoma negativno. Pozval je namreč svoje pristaše, da po prepovedi nedeljskega shoda, ne prirede nobenih javnih shodov več. Namen belgrajske vlade jc torej glede shede* že dosežen. Se jasnejše pa je govoril Radić, ko je dajal svojim vernim navodila, kaka naj se ra\najo, če bi jim erežniki hoteli odvzeti republikanske zastave. Će jih orožniki samo pozovejo, da oddajo zastave, piotemnaj jih ne oddaje. Će pa /agreze orež niki s silo, potem pa naj jih oddajo, ker zastava ni vredna kaplje krvi. Tudi pri obrambi svojih idej je torej Radič defetističen. Še nikdar in nikoli pa se ni zgodilo, da bi defetizem zmagal, zlasti pa ne proti narodu, ki je vedno za aktivno borbo, ki je vedno pripravljen za svoje ciljc dati življenje, kakor so Srbi to opetovano1 dokazali in je bilo po atentatu na Pašiča posebno vidno. Će pride do skrajnega boja, potem jc jasno, da podleže Radič, pa čeprav si domišlja, da je ves narod za njim. Danes, ko jc radičevstvo na Hrvatskem <-moderno* , ko se lahko dići s silnimi besedami, ko je lahko vse za Radića brez vsalie nevarnosti in ko vlada vrhu tcg.i na deželi silen terorizem Radićevcev, danes ;e lahko biti Radićevac in zlasti, ko je vsled napad vlade vedno dovolj nove hrane za nezadovoljstvo. Toda drugo vprašanje je, kako bo za Radiča miroljuben zagorski kmet tedaj, kadar bo treba pred bajoneti izpričati svoje nazore. Saj smo v tem cziru ravno v Jugoslaviji doživeli silno' poučen zgled. Močnejši ko Radič so bili nekoč komunisti in z neprimerno večjo udarno silo. i oda obznana jih je kar čez noč pobrala. Nobenega dvoma ni, da bo v boju med Radićem in vlado tzmaga na strani vlade. Nobenega dvoma pa tudi ni, da bo ta zmaga trajna le, če bo vlada samo cd sebe izpolnila vsaj najnujnejše in najbolj utemeljene zahteve prečanov, katerih ni malo in ki zahtevajo ugodno rešitev. Ne morem si misliti, da ni trileten r.auk Radičevega paševanja izučil belgrajskih krogov in zato je upanje, da bo vlada svoje postopanje revidirala, upravičeno. Zlasti bi pa smeli to upravičeno upati, če bi bila slovenska politična delegacija na višku svoje dolžnosti. V konfliktu med-Radićem in vlado moiajo zavz»ati Slovenci čisto opredeljeno stališče, to namreč, da preprečijo preveliko razpasenje nasprot-stev. Bila je usodna napaka zveza z Radićem in strah pied volilnimi uspehi Radiča v Sloveniji je- ne more upravičiti. Kot najmanjši med, brati imajo Slovenci vedno eno nalogo, da uglajajo nasprotja večjih bratov in da pripravljajo pot do sporazuma. Zavezništvo z enim preti drugemu pa to nalogo izključuje. Ž ozirem na dosedanje delo naše poli; tične delegacije moramo s strahom gledati v bodočnost in zlasti, če bi obveljala grož- a lNOŠT> nja g. Korošca, da zapuste Slovcnc? Bel-grad. . Odhod Slovencev iz Belgrada pomeni za nje torej resno nevarnost- Zelo verjetno pa je tudi, da je odhod opasen tudi za stranko, ki bi ga zagrešila. Nikakor niso pri nas rodoljubi redko sijani in Če bi vlada razpisala v zmislu obznane volitve za 23 slovenskih poslancev (21 od SLS in 2 Radičevca), petem bi mogla doživeti SLS silno razočaranje, ker že najmanjše nazadovanje bi moglo biti za njo usodno. Slovenci imamo pred seboj vzgled Primorske in Koroške, naš kmet pa tudi ne ljubi negativne politike in zlasti ne brez&iine. Smo na »ostrini noža ali pa tik pred rešilnim razčiščenjem. Katera alternativa bo obveljala, o tem odločijo naše politične stranke. Brez skrbi smerna biti, če bodo podredile strankarski interes blagru celote, v nasprotnem slučaju pa bo prineslo življenje samo rešitev, sicer mala bolj kruto, toda končno! vendarle rešitev, ker na stoletnem trpljenju in znoju zgrajene stavbe ne more zrušiti blebetanje demagoga. O P. V Trstu, dne 5. julija 1923. Zagotovila in dejanja Pred kakima dvema mesecema so ] srčnostjo, da za Nemce sploh ne more biti T"" "V wwu.IT v/gn niv- mli na realno pot v zunanji politiki ter se prilagodili svojemu sedanjemu položaju. DNEVNE VESTI Novi volitveni red in mi nemški poslanci južnega Tirolskega pred ložili ministrskemu predsedniku obširno spomenico, ki jo posnemljemo tu v glavnih obrisih. Uvodoma naglašajo, da so jih k temu temu koraku prisilile odredbe, ki jih izdajajo v zadnjem času Gblastva na vseh pel jih ja\nega življenja. Poslanci se sicer zvedajc, da se s tem podajajo v nevarnost, da vlada ne izpremeni svojega mišljenja im pritožbam, navedenim v spomenici. , več kaka laka pravica in da se moramo mi sprijazniti s tem, da izgubimo svojo narodnost v prilog željam italijanskega naroda. Odrekanje teh primitivnih državljanskih pravic napram nam je postalo danes nekaj samoobsebi umevnega ter se tudi uresničuje v najostrejših odredbah .cblastev. Priporočamo) Vaši ekscelenci v razmišljanje, ali mere iz takega postopanja Zi 230.000 Nemci nastati za 40miljcnski narod naslov slave?! Kljub vsemu temu ne moremo niti danes še verjeti, da bi se — tudi ob dc>- V začeiku prihodnjega tedna se sestane rimski parlament in najbrže se takoj začne razprava o preesnovi volitvenega reda, ki jo je pripravila sedanja fašistovska vlada. Načrt preosnove dosedanjega sorazmernega volitvenega reda je bil predložen zbornici dne 13. junija t. 1. Nato je bila izvoljena posebna par lamentarna komisija za proučitev načrta, tako-, mogoč naš nastop pri prihodnjih volitvah. — " V lem bi bil Zavedajo pa se tudi svoje dolžnosti, da ugotovijo vladne metode! Kajti, če bi molčali. bi zanamci mogli misliti, da se poslan-. mnevi nasprotstva med' fašistovsko in libeći odobravali politiko brezobzirnega zati- j ralno državo — mogle tako daleč zapustiti ranja narodnih pravic južnotirolskih Nem-, zgodovinske tradicije Italije, kakor se na-cev. I merava sedaj proti nam. Kajti tu ne gre Nato cmenja spomenica obljube in za-j za porabo kakega liberalnega načela, mar- ^ O, £ Q i I \ ' « *r r^ rl r* »vi n »s rt Irf t * rt rt rt o jJ rt t I rt I _ * ^ J ?__ _ 1 _ — _ _ 5C _ 1 _ — —__" —_ —_A i J ?_____ ______ južno narodnih idealov nikdar iive povodom aneksije, češ da je bilo j več edino le načela prvičnosti. Zjji se nam Tirolsko priključena k Italiji le iz neverjetne, da italijanski narod, ki mu ni straLegičnih razlogov ter da so ne le da ne i bila za dosego narodnih idealov nikdar tvori nikake nevarnosti za kulturne pri do- | nobena žrtev prevelika, ne bi tega, kar je diža bitve južnotirolskih Nemcev, marveč pre- j bil hn j iz'sistema policijskega nasilja k držav- ' Ijanski svobodi. Tako je na pr. senator Tittoni, delegat Italije na senžermenski mirovni konferenci, izjavi! v rimskem parlamentu dne 27. septembra 1919: «Iia!ija priključi k svojemu ozemlju 180 tisoč Nemc-ev, Danes se ne more reči z gotovostjo, kake bo vedenje te manjšine, in. alr se bo mogel preprečiti postanek novih iredentističnih in re udruženj. Jako veliko bo odvisno cd postopanja napram njim. Pcljška, Češka,1 Romanska in Srbija so po različnih doloe bah v mirovnih pogodbah dolžne sposio vati jezik, vero, kulturo, šelo, svobodno njemu samemu najvišje in najsvetejše, hotel dovoliti tudi mali drugojszični manjšini, ki izpolnjuje sveje dolžnosti napram vi na neoporečen način!» Na to označa spomenica podrobno kri-»rale izvršiti v notranjosti radikalne izpre-vice, ki jih dela sedanji režim južnotirol-Tmembe. Cas dozoreva, ko bodo Ogri kre- skim Nemcem: s kršenjem jezikovnih pra- -----1— —-»- —---•• \-~i-.m - . vic, spreminjevanjem krajevnih imen, odrekanjem društvene in zborovalne svobode, pri ljudskem štetju, na šolskem in* na pelju uprave, nespeštev anje tradicij in običajev itd. in nadaljuje: «Že< iz tega stisnjenega seznama je s strašno jasnostjo razvidna tendenca sedanje vladne politike, da se našej&ui narodi popolnoma vzkratijo vse narodne pravice. Ta tendenca se kaže na način, ki ga mat-remc označiti kot direktno sovražnega. Ne vemo, ali je pri današnji vladi kaj razumevanja za naše pritožbe. Ali vernim svoji izjavi, podani ob otvoritvi italijanskega parlamenta, nam je v dolžnost, da v tej težki stiski naslovimo na vašo eksoelenco slovesen protest. Ne današnji, ne nobeni prihodnji državni oblasti se ne posreči, da bi zatrla nemštvo našega prebivalstva, ker so s« v zgodovini duševne sile vsekdar pokazale močnejše nc-gci mehanične in ker je nemštvoi južnega Tirolskega ukoreninjeno v več tisočletni Ijulturni moči. K temu prihaja še, da je boj, ki ga bije naše prebivalstvo za svojo pravico, nravstven, in istoveten v tisto obrambo, ki je italijanski nared pri svetih scplemenjakife vsekđar czaačal kot jsmaško in plemenito! Ravno zato se nočemo cdreči nade, da pride kedaj aan, ko bo Italija v svojem lastnem interesu hotela, da bi imela na svojih severnih mejah nemško pleme, ki se ne bo čutilo preganjano in zatirano ter bo« v ne-skrčeni posesti svojih narednih pravic. Dva meseca sta minila, odkar so nemški tirolski poslanci izročili to spomenico. Ne vemo, ali je g. ministrski predsednik kaj odgovoril nanjo. Vemo pa, da politika raznarodovanja nadaljuje z vedno večjo silo — na južnem Tirolskem in v Julijski Krajini! ^ - Na vznetraj vzpostava ustave in demokracije, na zunaj pa lojalno izvrševanje določb trianonske pogodbe, to je pot do gospot-danske obnoven in do življenja sploh. hod njih volitvah, ne izključuj zato vsakega na< šega nastopa v volilni borbi. Po natšem mnenj« ista lista m pomeni liste z istimi imeni kandidatov, temveč listo z istim znakom (contrasse-gno). «Ista lista- je torej ista stranka. Ako Sfc' v vohtvene svrhe sporazumemo- s kako stranko izven Julijske Krajine (n. pr. s tirolskimi ženici), da nastopimo skupno z njo pod istim znakom, potem in tudi edino v tej obliki bo esp&tju Ogrski ministrski predsednik ni uspel s svojim ipodovanem po večjih evropskih ciu pcEianeK prestolicah. Bil je sicer prijazno sprejet E^C1|0nfrnr I povsod, toda opravil ni nič. Kakor je znano, se gre za pcsijUo, ki naj ga dobi Ogrska v inozemstvu na podoben način kakor Av-j strija. Tudi Ogri so prišli v škripce. Držav ne finance tso v razsulu in brez zuna-.. ... j ™ . , njega kredita je vzpostava državnega go- fjiSlf Zu,J!?3 11 spedarstva nemogoča. Tega dejstva ni mo- ~ ";gcče odpraviti z nobenimi bobnečimi fra-' j zami o krivičnosfcit trianonske pogodbe, ki 1 jo je treba porušiti, ne o « zasužnjenem vi- brezpegojno potrebno, da se bode tej določbe izpolnjevale iskreno in po zakonu! Za Italijo — kakor za druge velesile — ni • 11.1 i T> j - . ju it; ucud Liujiunu, iit o hiacuiii suciu v i- iiikake take obveze. Toda moje čustvo mi nar^, kakor se radi nazivljejo pravi, da radi nje liberalnih tradicij, ki so njena slava in nje prednost — obstoji zanjo velika moralna dolžnost za ioSSJ Ljudstva drugih narednesti, ki bodo združena z padle veličine v Budimpešti. Enlentna komisija za reparacije bi pomagala Madžarski s tem, da bi se odkrekla nov, na katero toliko zidajo sedanji budimpeštanski spletkarji. Ta politika se mora pre) ali slej maščevati. In zdi se, da se že maščuje. Bethlenov neuspeh je pripisati predvsem dejstvu, da živi Madžarska v neprijaznih ednešajih s svojimi sosedi. To so zavezniki namignili tudi Bethlemi in sci ga poslali, naj se gre pogajat v Prago, Bukarešte, Belgrad. Mala ententa naj se odreče garancijam in ona naj podpre posojilno akijo* Madžarske. Potem uiegne tudi Madžarska prejeti denarno pomoč, kakor jo je prejela Avstrija. Slučaj Avstrije dokazne vendar, da je tudi Ogrska sposobna življenja, če se Ogri sprijaznijo z roisli-jo, ^ia so minili za vedno1 Časi odiranja slovanske raje. Će se pa hočejo še na imenovana komisija osemiiajstorice. Delo ;te komisije je že v glavnem končano. Tudi usoda zakonskega načrta pred plenumom zbornice se lahko predvideva s precejšnjo gotovostjo: novi volitveni red bo sprejet kljub hudemu nasprotovanju, na katero bo naletel pri po-i kočljive naloge, polarih in socijalistih. Takoj po sprejetju nove-, ga volitvenega reda bo novi zakon objavljen v uradnem listu, najbrže bo kmalu raz tu°i pomen onih blagohotnih < ebzirov» g. Accrba. _ Novi volitveni reci nas bo torej postavil v pegledu na naše politično uveljavljanja v popolnoma nov položaj in pred nove težke in Zabeleženo bodi! Kakor poprej v drugih krajih — v Sežani, Senožečah, Postojni — sa puščena sedanja zbornica in ni izključeno, da| dni. v vi slovesno razvili šolsko zastavo se bodo vršile nove volitve že koncem tega leta ali pa prihodnjo spomlad. Vsled tega nastaja za nas julijske Slovane velevažno vprašanje, kakšen bo naš položaj v pogledu volitev po novem volitvenem redu,! ali nam bo sploh dovoljeval, da se tudi nadalje; politično uveljavljamo in kakšni bodo naši izgledi na uspeh pri bodečih, volitvah. O glavnih načelih, na katerih sloni novi volitveni red, smo že poročali. Zgrajen je na podlagi večinskega in sorazmernega načela. Končno-;' z — italijanskim napisom. Poročila v itaiijan-I skih listih sama priznavaj, da j- bilu kumica ! Slovenka, d « je gasilno društvo slovensko, da je načeloval gasilcem (v slavnostnem kraju) Rajko Vidrih, da sta eden učiteljev in župan — edina, ki sla ju šolska mladina in ljudstvo razumela — govorila v slovenskem iczV: u! Poročila izrekajo- priznanje tudi učiteljsLvu, ki jo — če smo prav poučeni — slovensko! hi Udi italijanski nagovor, je govorila uCiU-lfiei'. —• Slovenka! Ta v italijanskih listih priznana " veljavno besedilo bo seveda določila še le po-L^0^^ dejS;va ^iežimo z vsem p skmska zbornica, vendar pa je gotovo, da "bo \k?m> kLcr fvon,o glasno o narodnem z načrt vlade pretrpel le neznatne izpremembe, VIPavdcc doline. Da so bih na tako da osiane v bistvu isti. Od 535 poslan- otroci "e le iz Vipave cev jih je 356 določeno za tisto stranko, ki dobi v vsej državi največ glasov. Ostalih 179 poslancev pa se razdeli med manjšine na podlagi proporcionalnega sistema. Za večino se izračuna državni količnik, za manjšine pa deželni. Kandidati se bodo postavljali po dež el-nih volilnih okrožjih, katerih bo petnajst. Novi volitveni red določa tudi, .koliko poslanskih mest vsake dežele je namenjenih državni večinski stranki, koliko manjšinskim strankam. tLrj- ^ . , -7 Potemtakem bi večinski količnik niti ne bil, , H\ \ ' . , * .«. v _jri j ■ i i- sudstvo vredno dr potreben, kajti ze dejstvo, da je ta au ona ]fn_jt0j. stranka zbrala relativno največ glasov, ji daje ^ J nt vdar-ačaju tej slavnosti same ampak, tudi iz bližnjih vasi, dejstvo, ki ga razume vsak poznavalec sedanjih razmer. Mi bi pa le želeli, da bi naši gospodarji iz dejstev, ki jih sami priznavajo, začeli izvajali logične zaključke. In eden prvih teh zaključkov bi moral bil: ta, da bi enkrat za vselej prenehali s klevetami na Škodo našega ljudstva, ,?:aJ-:or smo jrh ravno nedavno čitaii v nekem trža kem lis I ti I na račun ravno prebivalstva vipaske doline, ki da je junc-ško: dvajset pr.oti enemu! Potem na] ka, da bi bila to sloven-ugačne šolske politike, so izvaja faktično cd strani cblastev. n9n„ Ja niopi'na iatt nekaterih garancij in zastav, ki so jih mov-jdalje udaja ti varljivim nadam po nadvlad ju nami, na] \edo da n^ ,e n>isel na zati- Madžari za plačale voine odi-! naj cbrobnimi naredi in če si oni predstav- turne naprave iu da bodo njih upravni uradniki uživali vse pravice naše liberalne in demokratične zakcncdajeE Prebivalstvu nemškega južnega Tirolskega moremo dati zagotovilo, da se nikdar ne uvecje kak policijski režim preganjanja in samovoljnosti, kakršnemu so bili Istrani in Trentinci tolika let podrejeni ped avstrijsko vlado!!» Podobna zagotovila je dal tudi eksce-lenca Luzzatti, poročevalec v zbornici: «Nemcem, ki smo jih priključili k naši državi radi potreb državne varnosti, pravimo Ma džari priti do potrebnega posojila. Kakor povedano, se Bethlenui ta misija ni posrečila, vkljub temu, da so Madžari razvili doma in v inozemstvu silovito propagando, da bi olajšali delo svojemu ministrskemu piedsedniku. In Madžari so mojstri v propagandi. Saj vemo, kako dolgo so znali varati svet o svojem , ki so ga ogrski Slovani tako bridko občutili. Da ni Bethlenova misija uspela, je treba iskati vzroke v notranji in zunanji politiki sedanje Ogrske. Od trianonske pogodbe sem se Madžari neprestano pritožujejo, da mej. dodelita avtonomne potrebnih odredb za voja raerajc čuiiti svobodne pii izvajanju svojih kulturnih ir verskih potreb, v upravnem Ir gcspovdsrskem življenju; ka.'fci; ie tako bc sledila Italija tradi-Lijsm stsuh Rin3ijanoT!» Zbornica je glasno odobravala ta izvajanja poročevalca Lu^zattija in je misli, izražene v teh govorih, potrdila tudi v adresi, predloženi kralju, ki je v preslolneni govoru dne 1. decembra 1919 zajamči! drugorcdcem narodno bodečnest z besedami: pogodbe. Ko govo-re Ogri o reviziji pogodbe, narodov, potem jim ni pomagati. Danes je Ogjrska izolirana, ločena je po nepremostljivih carinskih obzidjih od sosednih držav, ki sve skrbno zapirajo pred jezljivo in kujavo sosedo. Kdor pa živi stalno v napetih političnih odnošajih s sosednimi državama, temu ne m ore]" S! zaupati kreditov inozemski kapitalisti. Kapital hoče biti gotov in ni dostopen za politična pustolovstva, pa če sc na zu-naj še tako lepo ovita v sentimentalne laži. Zatorej se bodo marali Madžari nazadnje vendar-le otresti dosedanjih manir in se položaj, ako- bodo ho-upošteva. krogi v Budimpešti so trajnega spera-. Govcailo se je, v Prago, Bukarešto in celo; v Belgrad. Na sploh se opaža, si j da bi bili Madžari pripravljeni se j j , . ... i , . j , poročita v italijanskih listili beležijo s po- pravico do dveh tretua ooslancev v vsaki de- , . j — • . , , i „ . t «... , t sebmm zadoščenjem, da sta to sIa\nosi po^ zeli. Pac pa ie večinski količnik pogreben za , . „ . • i - - j j t- i i . i j vi , „tj, licevala s svojo navzočnostjo tudi — znacaia slučaj, da dobi ka.ka stranka nad -It vseh odda- > . ri j h- i • a \ „V Ti i - • j -j r i i ; 1 eternei m bandelli, ki da — kar se jima steie nih glasov. Za ta slučaj predvideva tasistovski „„ -Kr,r ■ .. v' . , . . f t, ^ : ! v posebno east in slavo — v svoji Novi l>cbi.> nacrt za preureaoo volitvenega reda, aa se ci „ ^ r - . - -i ii . , i i seznanjata biovence s tasizmom — temu st ne bedo prisojala poslanska mesta vsem strankam - i- ' A ... - D i ■ ji ^. i m i i j u- u*i i■ i . čudimo, uospodem ugajato pac — Potjemkino-na podlagi količnika, tako da bi bil volitveni: it: - i j- \ j - t . i i i— , , .. ^ >■'ve vasi! 1 reba pa je posebno podcrtati dej- red v teh okoliščinah cisto proporcijonaien ah , .. \ J i » r r ' i stvo, da jima za to imenitno delo mera služiti sorazmeien. ...» i-i- o-? i— slovenski jezik, kar je menda neizpodbiten Pri nas v Julijski Krajini bomo volili 23 po- , , , . \ ... , .. f , j , . , r.t> dokaz, da jc Julijska Kruima vsevprek — ila- sh>ncev, od katerih pripade večini (drzavm!) ... , ' .. ' > .. H 1 \\ ... _ 1 j 'jlijanska zemlja. Skoda le, da jima slovenski 15, mamsinam {dezelnun, domačim!) pa 3.!. .. ... . , „. T, ' c, , .. . .. j jezik ne sluzi samo za seznanjanje s tasizmoir, Kar se lice nas Slovanov, bomo prihajali v po-;' . * JK J 1 1 , . . 1 j ... o „1 f., ampak tudi za poiajevan;e vsega tistega, kar steT le pri borbi za poslednjih 8 poslanskih . v A / 1 - , j . . r. . . j ^• , TT. _ Tt. 1 . ' e nase ljudstvo moralo ze pretrpeti od mest, tor«s kot deželna manjšina. Rimski list, . . c ' , . ^ j . , rr .I ' . » , jih- i' .strani, beveda imata gospoda opravičbo, da «Tribuna* je lzracimal pred kratkim, da 01 , . 1 ■ f . j. • . . L-1- j • • 1- t • ci • ■ v. it moreta biti povsod in zato tudi ne videti vsega, bih dobili mi julijska Slovani pri volitvah 1. no , , , s. 1 u- iT-i - m „ r* „ ! Ua Pa vidita vedno le tisto, .kar jima domsa 19*1., ako bi se bile vršile po novem volitve- ,, . , . , ' , . j • • - \ čast m pohvalo oa strani — gospodarjev, to nem redu m pri isAem številu glasov, mesto1. „„„ , . , , . . , , , . . . , K 1 vr. t e prav gotovo le goli slučaj in le zlobni jez.kj o samo ava poslanca. Ni nam na tem, da bi, - ^ 0 . , . , . . ' n * -..i- . . 1 jima morejo podtikati — kaj drugega! — Pa lki, ali so racum rim- • ■■ , ( . , , .._ le ne raziskovali ob tej priliki skega lista točni ali ne. Tudi nam ne delati to vprašanje nikakih skrbi. Ono, predstavljajo to revizijo tako, da je treba | žali najprej Č^Jioslc-vaški. |Neki Sbujdiiri-vzpostav iti predvojnoi Ogrsko! v njenih me-1 peštanski list je prinesel celo senzacionalne! jah. Brez* <:uropanih» dežel oni ne miorejo j vest, da bi bila; Oehoslovaška pripravljena odstopiti Ogic-ki ona ozemlja, kjer prebivajo v pretežni večini Madžari. To so ne- " ni živeti, tako govore in razglašajo venomer. Vsakdo pa ve, da se njihov položaj ne da niti od daleč pripeljati z ooiini Avstrije, j kateri karpatski okraji okoli Košić. Dasi ni Ogrska je bogata in redovita dežela in je < bila ta vest od strani Prage in Budirnipiešte c^io tni-f>hival«tvo. To še dovolj jasno in odločno dementirana, vendar ni verjetno, da bi se moglo kaj takega zgoditi. Če bi Čehi kaj takega dbpu-stiH, bi sami narušili trianonsko pogodbo. sposobna prehraniti svoje prebivalstvo. To se je videlo v hudih vojnih letih v kritični Ozemlja, na novo priključena k Italiji,! dobi po končani vojni. Vendar pa se jim zdi postavljajo pred rešitev novih nalcjč,! potrebno vzdržati in širiti onoi laž doma i« nas postavljajo pred rešitev noviH nalog, i potrebno . ___________ _ Naša s\2bodno5lna tradicija nam. pokaže | v inozemstvu, samo zato, ker goje še vedno S tem ne bi ogrožali samo sebe, ampak pet, po kteri moremo najti njih rešitev čim j perverzne nade, da jim bo zopet dano vili- tudi vse protimažarsk-e sopogodbenike. Ko največjem spoštovanju lokalnih avtonom-1 teti svoj bič nad slovansko rajo. ^ bi bil ustvarjen prejudic s Čehoslova^ko-, nih naprav in običajev. Ne sme se štediti j Na ta način se oficielno m neoficielno j bi mogli Ogri veliko uspešnejše zasledovati , - . , 11 . » . ... 1 - - — &B.mo zunanjepolitični položaj gandi, toda razni dogodki, ki se porajajo iz j Qgrsiie vznemirja inozemstvo m vzbuja nc-tega razmerja, so nevarni evropskemu miru | zaupanjei ampak; tudi notranje prilike. Od-in ustvarjajo napete cdnoša,e med država-. kar fcii ZTUŠen r€Žir„ Bela Khuna, od temi, ki so nastale na ruševinah bivše podo- j daj ni prišla do ustavnega življenja. Beli njih naravni enotnosti no bo pomenil nika ko nazadovanje in nikako zmanjšanje njihovega blagostanja. Vemo, da imamo v natih državljanih v gorah in cb morju dragocene sodelavce za napredek naroda?» Spomenica pripominja tu: c Vlade prvih navske monarhije. Spomenica pripominja tu: cVlatfe prvih Le spomnimo se brezštevilnih obmejnih' se ^ etbrnil proti vsem proletarskim in treh let po podpisu mirovne pogodba sen-i incidentov, ki sh jih zakrivili Madžari, da., mokratičnim. strankam. Sedanji parlan žermenske so polagale važnost na to, da. | bi v kalnem ribarili. O priliki bolgarske nc predstavlja l'jujdske volje, ampak teror ni samo pometel s komunisti, ampak _ ^ de- mokratičnim strankam. Sedanji parlament odgovorni vladni krogi, skega predsednika, je bilo pisanje madžar- vic, vsekdar zopet kazali prizadevanje, da se take pogreške? popravijo in da nam zagotovijo spoštovanje naše svojstvenesti! Daleč za nami sta tisti čas in taka politika. Kar danes doživljamo, je v popolnem protislovju s svečanimi zagotovili vrhnega glavarja države in odgovornih politikov Italije, Pomenja najostrejšo odpoved vsake obzirnosti do nemškega bistva ter izhaja iz očitne priznane namere, da se narodno življenje Nemcev južnega Tirolskega iztrebi. Pomeni torej najpopolnejšo odstranitev enakopravnosti nemških državljanov z onimi italijanske narodnosti, pomeni, da se jih hoče potisniti v stanje državljanske inferijornost. Nikdo ne more danes .tvegati trditve, da je Nemcem na južnem; Tirolskem dovoljena pravica do lastnega kul- skih časopisov naravnost zločinsko. In tako bi lahko našteli še mnogo činov nelojalnosti, ki jih je zakrivila oficielna in neoficielna Madžarska proti svojim sosedom. V kalni vodi ribariti, to je uteviza madžarske povojne politike. Budimpešia računa na noiranje slabosti svojih sosedov in na pomoč drugih držav. Ni čuda torej, če so postali Madžari črez noč «iskreni prijatelji« Italije, Tako so nesramni, d!a trde, da niso bili nikoli proti Italiji, ampak da so bili primorani itd. Mi pa dobro vemo, kateri bataljon: so največ divjali na italijanskih tleh pol kobariškem predoru. Madžari so bili tisti, ki so dusili razne vojaške ujK>re poti koncu vojne, oni in Nemci so bili prvi priganjači in so se penili bojnega besnila preti ententi, zlasti proti Ita-furnega dela. Še več: izjavili so nam že iz liji. Tb je dejstvo, ki ga ne -more odpraviti tfadnih krogov s presene tiiivo odkrito-1 še tako «priiateli6»tvo» Italije in Italija- Šti, toda 01 kaki demokraciji ni govora. Zapadne velevlasti pa niso za tiranijo iz dveh vzrokov. Prvič je diktatura v katerikoli kulturni državi nevaren zgled, ki bi ga utegnili posnemati prenapeteži v demokratičnih velesilah. Dokaj: rojalisti na franeov-skem. Drugič pa je vsaka tiranija in diktatura znak slabosti, vsekdar pa nesi v sebi kal revolucije. Dokaz: Bolgarska in padec Stambolijskega. Zapadne velesile so zgrajene na ustavnih svoboščinah in trdnih političnih nazlranjih, ki tvorijo politično in socialno mišljenje večine naroda. Zato se ne bodo nikoli vezali stiranskimi vladami in ne bodo nikoli podpirali diktature. V angleških časopisih zamoremo ,prav nazorno zasledovati antipatijo Angležev do diktature. Liberalno Časopisje piše proti boljševizma, proti Horthyjevemu režimu in proti italijanskemu fašizmu. Iz teh razlotfov ie iasuo. da se bodo mo- ironijo na stran! Gospodje naj hodu uverjesi, da bodo vse take, četudi dubro umišljene pii- v .. t , . , . c, Jr| reditve tudi v bodoče ostavljale isto vrtine mora r.aoolnrli vsakega .julijskega Slovana nc , , . , , , , , ., . , i u- t — , , i i 1 - r > kakor so je naslc, dekler predstavniki obl samo s skrbjo, temveč tudi z globošuin ogorčenjem, lici v oni določbi novega volitvenega reda, ki predpisuje,da se bo Kopala vsafea lisia Un^d postaviti vsaj ▼ dveh dežel&ih volilnih okrož- • ' jib, ako bo hotela priti v po c cev, ako bo sploh hotela biti veljavna. Ker se nahajamo vsi italijanski Slovani v enem samciii volilnem okrožju, pcmeni za nas ta določba, da nam bo onemogočen vsak samostojen nastop pri prihodnjih volitvah, kajti liste naše ii^rodue. 3»ranke bi ne mogU postaviti v cobecem chug'em okrožju razen v Julijski Krajini? To pa bi pomenilo, da naše kandidature sploh ne bedo sprejete in da jih torej prizivao sodišče zavrne kot neveljavne! Tak položaj se nam obeta po novem volit-ven^in redu. Proti omenjeni določbi se je pojavil v komisiji osesmajstorice silen odpor, in to tudi v vrstah njene vladi prijazne večine. Komisija je bila tudi že sprejela popravek v smislu, da bodo veljavne tudi tiste liste, ki se postavijo v enem samem volilnem okrožju. Toda podminisler Acerbo je izjavil, da vlade nikakor ne odneha od lega načela. Prvotno, da je imela vlada namen zahtevati, da se mota vsaka lista post&viti v 3 ali 4 okrožjih, ako hoče biti veljavna. Vlada da je ostala pri dveh okrožjih le iz ozirov na narodne manjšine, da se tndi njim omogoči udeležba pri vo^ilci borbi! V komisiji pa je ostalo to vprašanje neodločeno, ker je za tozadevno resolucijo glasovalo 8 članov in pioti njej tudi 8. Ali bemo mogli mi julijski Slovani iti samostojna v volilno borbo, bo torej odvisno od lega, kaj poreče k tej točki novega volitvenega reda poslanska zbornica. Ako obvelja omenjena določba, potem je jasno, da bo pomenila, novo nezaslišane politično nasilje nad našim ti ne začnejo ljudstva resnično spoštovati — ne pa se mu laskali samo ob gotovih prilikah — s a mu bodo govorili v Djegovem mattri-j nem jeziku! Čustva se ne ustvarjajo z mehaničnimi pritiski. Značilen znale. Dne 23. junija so se vršile upravne volitve za pokrajino Vicenza. Na volišče je prišlo le 29 odstotkov voiilcev. Tako pičle udeležbe niso poznali doslej v Italiji. Istega dne so se vršile volitve za p krajino Biella. Tu. pa je prišlo na volišče le IS odstotkov volilslva. Na obeh volitvah je bila udeležba popolarov in socijalistov veliko manjku, nego v letu 1920. Tedaj je bil > glasujočih popolarov in socijalistov znatno večje število, nego je skupno število oddanih glasov, na teh volitvah. Kaj pomeni tp ? Ali jim je seda u ja sa^i-j slovska vladavina res že ta.ko uklonila hrbtenico, da izgubljajo voljo za javno uveljavljanji ? Ali pa hočejo z absiinenčno politiko dovesti to vladavino ad absurdum? To poslednje bi se nam ne zdelo pcseb.no srečna taktika. Vsakako pa je to značilen znak sedanjega stanja v Italiji, 03 «sta se stranki, ki sta edini res politično organizirani z določenim programom, začenjati odtegovali cd volišča. ' Juridična 12 gospodarska asimilacija srednješolskega osobia. Uradni list Gazz;:tta uf-ficfalc;- prinaša kr. odlok 19. aprila 1923 št, 1185, s katerimi so raztegnjeni na nove pokrajine pred~isi tičoči se juridičnega in gospodar-s.k2g-i stenja učnega, pisarniškega in složnega osobja na kr. srednjih šolah, učiteljiščih, trgovskih, nautičnih in obrtnih šolah. Gospodarska asimilacija poštnih nameščencev. Uradni list , potem bi biLi vtaknila v svoj zakoniki načrt določbo, po kateri bi bilo drugorodcem dovoljeno staviti kandidatno listo tudi v enem samem okrožju Mesto tega pa vidimo, da vlada ne samo zahteva dve okrožji, temveč da je istočasno poskrbela z nenavadno vnemo in brižnostjo, da pridejo vsi Slovani v eno samo volilno okrožje ter je v ta namen priključila tudi Zader, dasi je tvoril prej samostojno volilno okrožje in dasi je drugim italijanskim deželam (n. pr. Marche s središčem v Jakinu (Ancona) mnogo bližji nego Trstu. Tudi .to priča o premišljeni nasilnosti novega volitvenega redi napram nam Slovanom! Dasi pa izključuje določba o postavljanju list v dveh okrožjih naš samostojni nastop pri pri- zadevne vse osobje, ki je bilo sprejeto v službo pod prejšnjo viadavino ter pomenja izenačbo dohodke v z odgovarjajočimi kategorijami osobja starih pokrajin. Merodajno za asimilacijo jc stenje, kakor jfe bilo dne 30. junija 1920, tako, da asimilacija leče od 1. julija 1920 naprej. — Natančni predpisi in tabele tega odloka so preobširni za omejen prostor našega lista. Sicer pa bodo prizadeti dobili službeno ali pa potom svojih organizacij, kmalu besedilo v roke. Na vsak način je odlok prizadetim v uredništvu na vpogled. Konec Ukine proti spanju. V noči od 3. na 4. m se je zaključila v plesni dvorani Fe-nice-> tc-kma, proti spanju. Preti koncu te originalna borbe sta si stala nasproti, kakor smo poročal;, samo dva tekmeca: Tržačan Gerolini (št. 5.) in Siciljanec Monopoli (št. 1). Moža sta se trdovratno borila za prvenstvo. Okoli pol-, V Trstu, dne 5. julija 1923. »EDINOST* TIL noči, ki so jima začele sile pojemati, sta se moža cU-gc-vorila, da zapustita istočasno let, stanujo-c na Greti st. 236, ,je vcerai po- . , 1 8. t. m. v dvorani Trg. doma, velik slav-j poidnc popravljaI naoravo alarmnega sagnala fmen' ^^adoma pa zapove obra iiostni kcuccrt pod vodstvom neumornega pe-!na nekem" vagonu na južnem kolodvoru. Pri kvo' naza' ltd' ^ ** va'€ se moraJ° T 2aceiku vo vodje S. Kumarja. Na koncertu sodeluje ena tem opravilu je mož naenkrat zgubil ravnotežo vršiti v koraku in se le po^goma stopnjevati najboljših slovenskih opernih pevk ga. Pavla |{er padei s Etrche vagona na tla. Priskočili so | do čim večje naglice. Dobro je, da dovoljuje Lcvsclo'. a- > mu na pomoč navzoči železničajti ter ga vse-! učitelj v začetku obrate v velikem loku, ki Opozarjamo vse ljubitelje domače glasbe, da ga pobitega prenesli v pcstajenačelr.&ovo pi- se vedno bolj zmanjšuje, dokler ne pride do ne zamud-., izrecme in redke prihke. -• a* t * !*sarno' kamor je bil telefonično poklican zdrav-'obrata v pravem kotu in pozneje do popol ?ik _rc£ilne postaje, ki je ponesrečenemu me-|nega obrata «s čelom zad». Učenec nikako: F'i ngram koncerta bo sledeči: vic: Bolest kovač, Ivan Grbec: Otroci molijo,; ha A^ton Lajovic: Eujni vetri v polju, L. M. Šker-! janc: Pomladne not:i, Anton Lajovic: Tkalec. Bi a i ur: s: Scherzo iz Tria v Es — duru, Anton tciesa ^ imel tudi dve rebri zlomijeni> Fra_ Laj c vic: Begunka pri zibeli, Emil Adamič: Kje gjaComa so prepeljali v mestno bolnšinico, si, dragi, da te ni? Janko Ravnik: Poljska pe- kjer su ga sprejeli v kirurgični cdddek. st 1. Anton Lajovic: Ples kralja Matjaža, Kro- Okreval bo v treh tednih. parji, Zeleni Jurij. Oskar Dev; Pastirica, Josip j--.- Pavčič. Uspavanka, Cibican - Cicifuj. Stjepan M krsnjac: Kozar. Emil Adamič: Narodna nikakor niku podal prvo pomoč Ugotovil je, da je | ne sme gledati pri vajah v žogo, v tla, ampak ta zadobil številne poškodb? po hrbtu, na de-: ,, , .. ... , . . , ... t. j • , , . j . , . , , I vedncL le proti cilju, ki mu ga učitelj določuje snem boku in na desni strani prs, na tem delu. Mlad junak po vasi jezdi. Začstniški poduk. Preano preidemo do prave nogometne igre, SruSšveM ves?! Akad. fer društvo «Balkan». Danes ob 20.30 redni sestanek. Odborova seja ob 13.30 v na- vnonili prostorih. Tovarišice in tovariši delegati «Zveze» pri-iXT . . t . . . „ 1.- ___„„•: , ! Navadno stopi mladenič kar v vrsto »tareisiii ki vam je mari nasa organizacija v c ' s klici. Ko se je uč rnec dovelj izu.ril v poganjanju žoge, v obratih in kretnjah, slede vaje v obigravanju nasprotnika. Vaja se izvaja na sledeči način: postavi se gotovo število učencev v vrsto v razdalji 8—10 m drug od drugega. Učenec poganja kroglo med posameznimi igralci do jkonca vrste. Razdalja med učenci, ki stoje v vrsti se vedno bolj krči, je potrebno, da pregledamo, kako se ima vršiti! dokUT pride do j.50 m. Ko obvladuje sistematični poduk v nogometu. Zal, da našim učenec obigravanje v ravni smeri — korakoma in v teku —, se postavlja vrsta igralcev v igralccm ne dopuščajo sredstva, da bi začeli pri naraščaju s sistematičnim poučevanjem- csii-: vsi, torek zj žc ob S, v Trg. dom v Gorici, da se dr govorimo o volitvah. — Volilni cdhor. Pevski zbor učiteljske «Zveze». Vsi člani zbora so dolžni biti pri glavni vaji v Gorici, v soboto, dne 7. t, m. ob 16. uri v Trg. domu. Odhod iz Trsla ob 9.40. in 13.10 z južn. kolodvora. — Pevovodja, Nc^onetni odsek — S. D. «Adria». Danss igralcev, ki po večini tudi niso imeli pravsga teoretičnega i praktičnega pouka, in tako kar prevzame od teh dobre in slabe navade. Utegnil bi kdo oporekati temu, češ, saj se posamezne lege in prizori na igrišču samem itak že skoro nikdar ne ponavljajo. Res je to, a k sistematičnem j: pouku v nogometu ne spada učen;a posameznih« leg; treba je poseči Se ob 8 uri zvečer važen sestanek v navadnih! mnogo dalje nazaj, prav do elementarnega prostorih. Vsak negemetnik je dolžan da se pouka, predvsem praktičnega. Vsak začetnik istega gotovo udeleži- — Načelnik — Vodja, j« sicer PrePričan, da že vse to zna in se mu Športne društvo «Adrija» priredi v nedelja dozdevajo jjosibno prve vaje brezpomembne, dne 15. fulija sledeče tekme oziroma dirko: 1) uprav < neumno-lahke». Seveda ni težko udar-Hitro ho;o na 5 km (Opčine-Prosek), 2) Brzo- jati žogo z nogo, z glavo —, a udarjati jo pra- tek na 100 m (Prosek, snaer Sv. Križ), 3) Kolesarsko dirko na kilometer (Prosek smer Sv. Križ). Čas za vpisovanje do pol ure pred dirko. Sme dirkati vsak član SDA, ki ima plačano tlanarino za 3 mesece v naprej. Pričetek dirke točno ob 16 na Opčinali. * Vpisovanja; Danes od 20—21 pri Sv. Jakobu (vrtec). — Odbor. vili-o, obvladovati jo, — to je težko, zato mora smatrati vsako vodstvo nogometnih klubov ali odsekov za svojo dolžnost, da loči popolnoma začetnike od starih igralcev, da začne z naraščajem pri osnovnih naukih, itoli teoretičnih, kolikor praktičnih. Kakor sem pa že prej omenil, poman,'kuje našim nogometnim klubom sredstev in prilike, da bi si lahko nabavili vse Planinsko društvo naznanja, da se vrši danes 1>otrebne pripomočke. Treba se. ,e ob 19 uri zvečer odborova seja. Po odborovi;zato ^J'-ti na najpotrebnejše, a zato uprav scii bo navadni sestanek." neopus%ve vaje. --Nogomet brezdvomno mnogo zahteva od li SrislIiwlieMiaiifalca' kar se ^»ega ustava ^ 1 rri ign ne e samo telo, vsi njega organi. krivulje in razne oblike. Ako ni na razpolago dovolj učencev za vrsto, se lahko zabijejo v tla koli. Povaarjam pa, da se morajo vaje vršiti najprej kodoma u korak, a šele stopnjema naj preide učenec v tek. Vsaka vaja naj se najmanj tridesetkrat ponovi, pri čemer mora učitelj paziti, da odstrani takoj morebitne pogreške, a tudi, da se vadi učenec v igranju z levo nogo. Ko je učenec z dobrim uspehom predelal predstoječe vaje, začno vaje v snovanju žoge na večje razdalje in z določenim ciljem. Udare z ifcogo na večje daljave delimo v tri skupine: a) udar, z nartom za napad in obrambo; b) udar z notranjo ali zunanjo stranjo noge, kadar hočemo predati kroglo drugemu igralcu in c) udar s prsti noge. Najtežji, a zato najbolj potreben je udar z nartom. Vsak dober igralec ga mora popolnoma ob vi ado vat L Pri tem udaru mora žogo zadeti nar t in sicer tako, da je stopalo popolnoma povešeno. Čim bolj je noga iztegnjena, timbolj je let raztegnjen. Najbolje je, da sc uči učenec najprej pravilne kretnje zs nogo brez žoge po načinu «prostih vaj». Učitelj postavi učence v vrsto in gleda na to, da se! učenci najprej privadijo iztegniti stopalo noge tako, da tvori z golenjo ravno črto. Vaditi se ima toli desna, kolikor leva noga. Šele za to vajo Udar z glavo. Predvsem si mora biti igralec na j'asnem, v katero smer bo žoga po udaru z glavo odletela. Opaža đe češče, da igralci kar nekako podstavijo žogi glavo in da potem žoga odleti v katerokoli smer. V smeri proti ospredju sc udarja žoga s čelom. Udar na «tran se izvrši -z desno ali levo stranjo temena, udar proti ozadju z ozadjem glave. Poslednji udar je zelo važen, a zahteva mnogo vaje. Učenec naj se vadi v udarih z glavo v vse smeri, na različne daljave, predvsem pa v udaru z glavo v različnih legah, t. j. visoko v zraku z zaskokom, kolikor z upognjenim telesom do višine pasu. Igralci, ki obvladujejo udare z glavo, gotovo niadkri-Ijujejo svojega nasprotnika. TOČAJA išče «Gospodarsko društvo pri Sv. M. M. zg.» št. 77 «Pri Tirolcu». Pismeno prošnje sprejem« do 23. t, m. Ivan Štekar, Sv, M. M. zg. 78. Pojasnila sie dobijo istotam. 941i STANOVANJE s kuhinjo, tremi sobami in dvoriščem, zamenjam z drugim. Via Romagna 26/1. 942 SPALNA in obedna soba ter drugo pohištvo, starinski slog, v najboljšem stanju, se proda. Na ogled predpoldnem. Naslov pri upravni-,štvu. 946 ZA PRVE VKNJIŽBE v mestu ali okolici na razpolago katerikoli znesek. Za kupo-pro dajo hiš, posebno v Jugoslaviji", pisali na Enrico Caucich, Caffe Centrale. 945 KRASNO POSESTVO NA PRODAJ! Hiša z opeko krita, s 5 sobami, klet, hlev za 5 glavi živine, 3 svinjski, šupa, 2 šstanta, kozolca, vodnjak pred hišo, 4 orali njiv v dobrem stanju, V hiši trgovina s specarijo, gc&tilna čez ulico. Trgov ina dobro obiskovana. lliš;»: stoji ob glavni cesti 30 minut od CUlja. V, hiši ostanejo vse priprave za trgovino. Stanovanje takoj iprcnsto. Cena 225.000 dinarjev, J Srebctnjak trgovina lesa, Leveč, pošta . Petrovče pri Celju. 944 Westi z Goriškega GORIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO. Slavnostno zborovanje v proslavo petdesetletnega obstoja goriškega okrajnega društva| p0ZOR! Krene, korale, zlato, platin in zobov bo dne 8. julija t. L ob 10 uri v Trgovskem do-i ^ „e najvišjih cenah plačuje edini groaisl mu v Gorici. * j Bellcli Vita, via Madonnina 10, L 32 Za nas aktivno učiteljstvo našega okraja ic ZLAT, srebrn in papirna! denar <=c kupuje in to zborovanje obvezno. Uljudno pa vaouno prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v?a tem potoni k tej skromni zgodovinski slavnosii GiacintG Gallina 2, (nasproti hotela Mon-vse upokojeno učiteljstvo bivše goriške dežele,1 cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko, vse tovariše in tovarišice združene v naši Zve- j 25 zi in vse svoje stanovske prijatelje. Ta dan KRONE 1.75, goldinarji 4.66 20 kronski zlat! počastimo prvotne sejalce prosvetnega soiske-j S5.50 Pondares 6-1. 41 ga dela in njih spomin. Zvečer pa vsi na kon- j —- cert Zvezinega pevskega zbora! SREBRO, zlate in "briljante plača več kot drug! n , v. .. . , „, . . . Pertot, v!a S. Francesco 15, II. 45 Foinostevilno udeležbo zapoveduje stanov- ' ska samozavest, a toplo jo priporoča — Dru- BABICA, diplomirana, govori slovensko, spre- štveni odbor. Velika tatvina v vlaku. V osebnem vlaku, Svetovati bi bilo vsled tega vsakemu novinca, se prično vaje z žogo. Pri tem ima učitelj ie dospel včeraj cb 12.40 iz \ idma na se da preiskati od zdravnika, predvsem,! Pačili učenca o letu žoge. Čim manj je sto- fnji Mri kolodvor je bila, najbrž se te*om< ^^ ^ ^ ^^ lahko tvidi palo iztegnjeno, .tem krajši kt, a zato tem vi- ^^^^^^dv^r^l večje napore. Bolan človek bi se z nogometom|Visok Irt pa malo koristi V poŠte-v prihaja katerih sc je nhajalo ckoli 170.000 popolnoma ume J. Nt pa s tem rečeno, za K- v denarja. J aivino so odkrili šele v Trstu, je hotel uradnik, kakor navadno prevzeti :*inoslne posiljatv ne le let, ki je malo nad tlemi, a zato daljši. Vi-saie igrati človek šibkejšega telesnega sestava, sok let služi le pri obrambi. Pri nadaljnjem Nasprotno — ped dobrim vodstvom i z zmer-Opazil je, da je bila te-[nim igranjem bo zadobil moči, okrepil in utr- kom vožnje zamenjana žabnica, na vratih voza, v katerem so se nahajale vrednostne pošilja-tvc. Ko so vrata šiloma odprli, so ugotovili, da manjka iz blagajne vrednostni zavoj iz vi-dei- skega kolodvora, ki je vseboval 126.444 lir, vrednostni zavoj iz kolodvora Pord:2no-n?, ki ie vseboval 41.953 lir. Okolščine, ob katerih sta izginila ta vredni ;tn i zavoja, so zavile v popolno tajnost Tudi o tatovih ni desedaj namanjšega sledu. Dcsedaj jc policija, izvršila dve aretaciji. Padec l motornega kolera. Na. trgu Liberta je včeraj opoldne padel z motornega kolesa j.-fer Atriij Vclpaio, star 28 let, stanujoč v ulici Gatteri št. 28. Pobil sc je na zgornji ustnici. Zatekel se je v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik obvezal rano. Nato se je ranjenec sam podal domov. di! bo svoje telo. Odsvetoval bi pa nogomet vsakemu, kratkovidnomu, ki mora nositi stalno nacčnVce. Oči bi bile pri igri vedno v nevarnosti. Pouk. Predvsem mora učitelj poučiti novinca o obleki, obutvi itd. Nato se začne z izbero novincev za posamezne naloge, ki mu jik bo kasneje vršiti. Izbera se izvrši najlažje na sledeči način: učitelj dovoli novincem, da igrajo med seboj katerokoli igro, ki je zvezana s tekanjem in odločnostjo. Že pri tem bo njegovo oko videlo, kateri izmed novincev je hitrejši, kateri odločnejši itd. Po tem poizkusu se učitelj odloči šz za tek na daljavo, ki presega 50 m. Po tej «skušnji» začne pravi pouk. Začet- izpopoln je vanju naj se žoga vrže proti učencu iz razKčnih smeri, iz vedno večje daljave, naj se vadi učenec v vSprejemanju» žoge hodoma ' in v teku z udarom z nartom. Nato slede vaja v udarih z vnanjo in notranjo stranjo oboje nog. Ta udar se upotrebljuje za «predajo« žoge drugemu igralcu. Predvsem mora igralec znati preceniti moč sunka. Zato je vedno dobro, ako morajo učenci premeriti po udaru razdaljo na korake. S tem se mu privadi oko in kasneje bo kaj lahko vrgel žogo ravno na potrebno razdaljo. Ta udar sa ne uporablja za velike razdalje in ,je pri večjih razdaljah precej nevaren, ker si igralec kaj lahko pretegne kite. Zadnja vaja v udarih je udarjanje s prsti Selo na Vipavskem: Bralno društvo v Selu vabi k veselici, katero priredi dne 8. julija t. 1. na gradu v Sehi s sledečim sporedom. 1) A. Lajovic:< Kiša>\ poje mešani zbor iz Črnič in Sela skupno. 2) A. Lajovic: «Pastirčkb>, meš. zbor Sf?lo. 3) H, V. Vogrič: «Lahko ncč», moški zbor Selo 4) * * * * Na pit niča moš. zbor iz Čr-nič. 5) < Na dan sodbe», ljudska igra v treh dejanjih. Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu, začetek točno osb 4. uri popoldne. Po veselici prosta zabava in srečolov z bogatimi dobitki; Preskrbljeno bo tudi za pristno kapljico iz domače zadružne kleti prav po ceni. — K obilni udeležbi vljudno vabi — Odbor! .Razpuščeni občanski svetL V nedeljo je bil s kraljevim dekretom razpuščen občinski svet v Št. Petru pri GoricL Za občinskega komisarja na mesto razpušoenega občinskega sveta je imenovan fašist Gal-leusig. Kroži govorica, da je razpužčen tudi občinski svet v Prvačini in da bodo temi razpustom sledili še drugi. Za sedaj se opaža ta pojav večinoma le v onih občinah, kjer so se u&nezdili fašisti, ki toliko časa rova-rijo pii političnem oblastvu, dokler z> razpustom, ne ustreže njihovi želji ali pa mora dotični občinski svet postati poslušno orodje teli intrigantov. Konec stavke tipograiov. V pondeljek so nastopili goriški tipografi po enotedenski stavki znova svojo službo. Zopet se je oglasila «Voce deHTsonzo», znova je zapel «Cuk na pal'ci» svojo pesem in mogoče tuidi mali «Cottimento» ter šegavi «Fioret-to» kmalu dohitita svojo zamudo. Goriškim tipografom bo postopnci znižana plača za 14%, to postopno nižanje se zaključi koncem februarja 1. 1924, Pedalj sanje umika za 1 uro. Vsled nedavnega odloka viceprefekture so morali po večini goriški gostilničarji zapirati svoje prostore cb 10 uri, kavarnarji pa ob 11 uri, izvz-ete so bile Ie nekatere jema noseče. Ljubezniva postrežba. Tajnost. Corso Garibaldi 23/1 917 URADNIKA ali poduradnika, vojnega invalida z ci lažja pisarniška dela, išče večje podjetje. Natančne ponudbe pod «Pošten» na uprav-rištvo. 936 ŽABNICE, angleške ključavnice, ključi, mizarske klopi, obliči, pile, vijaki, žeblji itd, Skla* dišče železa, via Filzi 17, 938 z ali brez inventarja prodam ali dam v najem vsled družinskih razmer. — Gostilna se nahaja na kolodvorski cesti v Postojni, na najbolj prometnem kraju, z velikimi lepimi lokali, krasnim razgledom, lepimi kletmi, hlevi, ledenico, električno razsvetljavo, vodovodom, krasnim in velikim vrtom ter dvoriščem, vse v najboljšem stanju. Reflektanti naj se obrnejo pismeno ali osebno na lastnika: Matevž Milavec, gostilničar, kolodvorska ulica štev. 255 Postojna. 31«; Velika zaloga vina, žganja In likerjev noge. Stopalo naj bo z golenjo v pravem kotu.iVded^tS^nc^e Kroglo je zadeti .tik pod sredino. Žoga leti ] strokovne zveze gostilničarjev je začasno tako tik tal. Čim nižje pod sredino zadeneš podaljšan umik za 1 uro. ustanovljena teta 1S73 Trs«, via S. T. Xydias St. 6, «efe*o» 2-26. Vfidao v zalogi in po cenah izven vsake konku' renče:' pristen istrski tropinovec, kraški brinje ve« in kranjski siivovec. lastni Izdelki : Sumeči vina kakor šanip.njcc šumeči istrski refošk Lacrima Cristi in dru^a. SpccJaUteta ; Jajčji konjak in Cretna tnarsnln ter arznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino vec in drugi. (50; PODLiSTEK W1LK1E COLLINS: CSsspa v belem 121 Sedaj sva zvedela, da se je nahajaj gospod Fiiip Fairlie jeseni 1. 1826, kot gost v Varneck Hali, kjer je istočasno služila gospa Catherick. Poleg iega nama je bilo poznano, da se je Ana Catherick rodila 1. 1827., drugič, da je bi'a zelo podobna Lavri in tretjič, da je bila Lavra zelo podobna svojemu očetu. Gospod ^Filip Fairlie je tačas slovel za izvanredno lepega moškega. Po svojem temperamentu se je popolno.na razlikoval od svojega brata Friderika; bil je razvajen ljubljenec družbe, zlasti pa so ga imele rade ženske, ker je bil silno uslužen, prijazen in prisrčen napram njim. Bil je pretirano velikodušen, brez trdnih načel in znan kot skrajno brezobziren glede moralnih obveznosti napram ženskam. Tx> so bila nam znana dejstva, tak je bil značaj tega moža. Ali je potreba, da tu še omenimo zaključek, ki sledi iz teh okoliščin? Po tej ugotovitvi sem končno mogel upati, da bom imel mir - pred strahotno gospo v belem. XVII. Pretekli so štirje meseci. Prišel je april — pomladni mesec preobrata. Marijana je na novo oživela, ker je bila oproščena negotovosti in bojazni, ki sta jo toliko časa tlačili. Naravna energija njenega značaja je prišla zopet do izraz v prostem nstopu in moči, spominjajoč na prejšnje čase. Lavra, ki je bila bolj dostopna zunanjim iz-prer'embam, *e še bolje napredovala pod do-brodejnim vpliven; novega življenja. Njeni izpiti, bolni obraz, ki jo je delal tako staro, se je izpremenil; obrazna poteza ki jo je v prejšnjih časih delala tako dražestno, se je zopet pojavila. Moja natančna opazovanja so odkrila samo eno resno posledico podlega zločina, ki je svoj čas ogrožat njeno življenje in razum. Njen spomin na dogodke od trenotka, ko je zapustila Blackwater Park pa do tedaj, ko sva si stala nasproti na pokopališču v Limmeridge, je bil za vedno pokopan. Pri najmanjšem namigovanju na tisti čas se je začela tresti in se še vedno izgubila; beseda ji je postala zmešana, a spomin ii je begal sem in tja ter se izgubil. Tu in samo tu so bili sledovi preteklosti pregloboko ukoreninjeni, da bi se dali zabrisati. V vsem drugem pa sc je toliko opomogla, da je bila ob svojih doforih dnevih včasih po govorjenju in obnašanju podobna Lavri nekdanjih časov. In najino razmerje se je tudi nekoliko izpremenilo. Najine roke so zopet vztrepetale, če so se srečale. Če ni bila Marijana tavzočna, se ni :va mogla dolgo gledati in pogovor nama je zastajal. Če sem «e slučajno doteknil, mi je začelo srce biti, kakor tedaj v Limmeridge — in videl sem, kako p je šinila rožnata rdečica v lica, kakor v tisitih srečnih dnevih v Cam-berlandu. Končno sen izpregovoril o tem z Mari-jano. Ako se hočem spustiti v boj z grofom, moram imeti 2avest, da je lavra varna pred njim. Ta boj pa se mora vršiti za mojo ženo. AH se strinjaš z menoj, Marijana7 Popolnoma je odgovorila. Ne bom prosilzaradi sv* jih srčnih Čalil, sem nadaljeval; rt udi se ne bom skliceval na ljubezen, ki .je preživela vse izpremembe in vse nesreče — ampak jaz hočem, da se o njej govori kot o moji ženi. Ako ni drugače, treba bo izsiliti iz grofa priznanje, da tako javno dokažem Lavrino eksistenco. To je najmanj sebični razlog, ki ga morava oba pripoznati, da se hočem poročiti z Lavro. Morda pa se motim, morda je še kakšno drugo sredstvo, s katerim pridemo do smotra, manj negotovo in manj nevarno. Napenjal sem si svoj duh, da bi ga našel, pa zastonj. Ali veš ti za kakšno sredstvo? . Ne. Tudi jaz sem o tem razmišljala, pa zaman. Bržkone, sem nadaljeval, si si pri razmišljanju o tem predmetu stavila ista vprašanja kakor jaz. Ali naj bo zdaj, ko ima zopet svojo zunanjost, vzamemo s seboj v Limmeridge ter jo tako predstavimo vaščanom in šolskim otrokom? Ali pa napsavimo praktičnejši poskus s pisavo? Recimo, da se za to odloČimo. Vzemimo, da bi -jo ljudje prepoznali in da bi tudi ugotovili njeno pisavo. V obeh slučajih bi uspeh nudil izvrstno podlago .za proces. Ali ne? Ali bi prepoznanje njene osebe in njene pisave prepričalo gospoda Fairlieja o njeni istovetnosti? Ali bi jo on sprejel zopet v Litomeridge House v k ljub pričanju njene tete, vkljub zdravniškemu izpriČevalu, pogrebu in nagrobnem nadpisu? Ne! Mogli bif samo upati, da bi se nam posrečilo vzbuditi resen dvom glede trditve, da je umrla. To bi mogla dognaii samo sodnijska preiskava. Vzemimo, da bi imeli dovolj denarja (ki ga pa seveda nimamo), da bi izpeljali preiskavo skozi vse štadije. Vzemimo ludi, da bi premagali predsodke gospoda Fairlieja, da bi dokazali neresničnost pričevanja grofa in njegove žene in vrgli vse ostale izjave, dalje, da ne bi odločevala podobnost med Lavro in Ano Ca-therick prav nič proti našemu stališču in da bi se tudi o pisavi ne očitalo, da jc pre-tvorjena — vse to so predpostavke, ki so prav malo verjetne, toda vzemimo jih v peš Lev, — pa se vprašajmo, kakšen bi bil uspeh prvih vprašanj, ki bi jih sodniki stavili Lavri v zadevi zločina. Dobro vemo, kakšne bi bile posledice, zakaj znano nam je, da se ni mogla nikoli spomniti, kaj se je godilo z njo v Londonu. Ako ne more doma natna ničesar povedati pred javnostjo in bi torej slabo zastopala svo^o zadevo. Će pa nisi mojega mner ia, Marijana, tedaj gremo jutri v Limmeridge in napravimo poskus. Vidim, Walter, da bi bila pot v Limmeridge brezupna. Prepričana sem o iem, kakor bi bUa rada prepričana, da je prav, če vztrajaš pri sklepu posetiti grofa. Ali jc sploh kakšno 'jpa-» nje na uspeh? IV. •EDINOST* V Trstu, čine 5. julija 1923. Dobrodelni sklad. Na pobudo trgovsko- obrtne zbpinice se ustanovi v Gorici dobrodelni sklad, iz katerega se bodo podupirali za dele nesposobni meščani, ki so brez sredstev, da se prepieči beračenje po ulicah. Kakor je ta misel lepa, vendar dvomimo, da prinese njena udejstvitev zaželjene uspehe, ker na dobrodelni sklad se bodo cbračali za podporo razven dosedanjih beračev tudi vsi oni mnogoštevilni meščani, ki -o tudi brez sredstev, pa so se sramovali javno beračiti. Da se pa vsem odpemere, zato bi bil potreben miljonski Ko!kovanje trgovskih knjig. Z dekretom z dne 11. januarja t. 1. so bili razširjeni italijanski zakoni o pristojbinah na nove po-krajne. Ta dekret je stopil v veljavo dhe 1. julija t. 1. V informacijo trgovcem sporoča goriška trgovsko-obrtna zbornica, da za stare trgovske knjige do njih končne uporabe ta dekret ni: merodajen, edijio le estaii še čisti del onih trgovskih knjig, ki po prejšnjih predpisih niso bile, pa so sedaj podvržene kolkovanju, se morajo kol-kovati najpozneje' do 30. septembra t. 1. za nove, po 1. julija t. 1. uvedene trgovske knjige, veljajo seveda novi predpisi. Rekordno plesanje. V pondeljek ob 6ih zvečer se je zaključilo goriško rekordno plesanje. Palmo in 1200 lir je dobil Goričan Alfretf Smerddj, ki je plesal 52 ur in 2 min. Kot drugi zmagovalec je odšel iz bitke TržaČan Edvino Mendler, za 52 ur vrtenja je dobil 800 lir. Ugo Fedona so odpravili z «medajo», ker je plesal samo 50 ur in 45 min. R3 dovodni smo, kaj si goriškiposnemovalci velikih mest sedaj izmislijo. V vaiovih Soče. Pretekli teden so našli i v Seči pri Strašcah utopljenca, starega; približno 40 let. fri njem £o našli denarni t znesek, ki je bil izplačan kot mezda cd i - 15 junija cd kanalske tvornice cementa! na ime Ivan Rutar. Akcravno je truplo na j nekaterih mestih ranjeno, je sodna komisija j mnenja, da ne gre za zločin, temveč zal nesrečo. __j —.— ■ 1 — Iz tržaške pokrajine Iz Postojne: V nedeljo, dne 8. t. m. ob 8. uri zv»2čer se bo vršil v c Narodnem bctelu» javni nastop gojencev godbene šole g. kapelnika Alojzija °Polič-a z zelo obširnim in zanimivim sporedom. Gojenci bodo izvajali razne vaje in skladbe na glasovirju, goslih posamezno in skupno v orkestru. Prijatelji glasbe in stariši gojencev se vabijo, da se udeleže te prve javne prireditve g. Poliča v Postojni, ki naj pokaže, da ima naša mladina veselje in zmožnost tudi za glasbeno umetnost. Vstop je prost. Na svidenje! Ta in ®§io Tajna ognjenikov. Na sicilijanskem otoku je v zadnjih tednih čudežna gora Etna povzročila zopet strah in trepet bližme in daljnje okolice. Iz žareče njsne notranjosti, je ob groznem bobnenju bruhala lava, nad n;enim vrhom pa so se dvigali temnozeleni oblaki dima. Mogočni toki lave so ogrožali in deloma tudi uničili cvetoče naselbine, delo in trud mnogih let. Ponavljali so se zopet prizori iz davnih dni, ko )z ognjerik Etna, pokrit z večnim snegom, co krajšem ali daljšem obdobju vzbujal i:«:d! prebivalstvom strah in obup. Zgodovina je' zabeležila doslej že nad sto takih izbruhov. Sosednji ognjenik na otoku Stromboli je v aktivnosti že od Hcmerjevih časov. Večji izt bruni se ponavljajo od časa do časa. O vzrokih tega revolucionarnega naravnega j pojava so mnenja različna. Vsekakor je pcjav j v zvezi z gibanjem v notranjosti zemlje, ki dviga na površje takozvano magmo, žareče-' tekočo vsebino naše zemlje. Magma se nahaja v rtlobočini; ki onemogoča vsako neposredno opr.zovanje. Ta, s pHni prepojena kremenča-sta raz s to p i na se strjuje, oko se. zniža temperatura in se pretvarja v geologično obliko. Pravi pas magme, .jedro zemlje, se nahaja v trdnem plašču, debelem 30 do 40 kilometrov. Največja giobina, oziroma izkopina v zemlji, ki se je dosegla doslej, pa znaša nekaj nad dva kilometra. Temperature v pasu magme se cenijo na 5000 stopinj Celsija, cd nekaterih raziskovalcev pa še mnogo višje, iMaso magme, ki jo vulkanski izbruhi mečejo na površino zemlje, imenujemo lavo. Kakor je pač obročje gore bolj ali manj strmo, teče lava v hitrih, tanjših tokih, ali pa počasi v širokih poljih. V obližju žrela ognjenika Etne se premika lava po 4 do 5 kilometrov v eni uri. V večji oddaljenosti hitrost nagloma pojema, dokler se lava naposled ne ustavi, ohladi in strdi. Pri eksplozijah, ki vodijo do vulkanskega izbruha, se trgajo tudi rahle snovi, ki lete iz žrela deloma v trdem ali mehkem stanju, deloma pa vsled ohlajerja v zraku dobivajo trdno obliko. So to cele klade granita in sijenita, mase lave v obliki bombe, iz magme izločeni kristali, pa tudi tvarir.a, obstoječa iz peska in pepela. Te rahle snovi so glavni del tvarine vulkanskih erupcij. Iz klasičnih opisov katastrofe, ki je leta 79 pred Kristovim rojstvom zadela mesti Pompeji in Herkulanum \sled izbruha Vezuva, je znano, da je baš posipanje s takimi rahlimi .snovmi bilo najbolj pogubno za prebivalce. Te snovi so jih ubile, zmečkale ali zadušile. Take pepelnate snovi vulkanskih izbruhov lete vsled svoje neznatne težine visoko v zrak in veter jih razr.aša tudi v oddaljeni kraje. Te snovi oznanjajo katastrofo v oddaljenih krajih., ki niso v nikaki zvezi z naravnim pojavom. Tako jc veter raznašal pepel iz Vezuva celo« tja na Sicilijo in tudi preko Jadrana do Kotora. Pepel vulkanskih izbruhov na Islandiji jc bi! zanesen od vetra tja do Stock-holma, na daljavo 1900 kilometrov. Pri izbruhu ognjenika Krakataua so vzhodni vetrovi' višjih atmosfer zanesli pspel v daljavo 2500 k±n, najdrobnejši deli pepela pa so v velikih višavah napravili pot okoli sveta. Predhodniki vulkanskih izbruhov so prav pogosto, skoraj.se sme reči navadno, zelo gotova znamenja, ,ki so izkušenim ljudem že napoved predstojećega dogodka. Obenem s tresenjem zemlje se pojavlja votlo bobnenje in grmenje, ki pomenja težko obremenjen}« živcev ogroženega prebivalstva. Zanimivi so tudi vulkanski izbruhi, ki se vršs pod morjem. Magma lažje predere tanjša in slabejša mesla zemeljske skorje, ki so v zvezi z morjem, kakor ona na kopni celini. Večina podmorskih vulkanskih izbruhov se seveda niti ne opazi. Silno valovenje morja, eksplozije plinov, ki mečejo visoko v zrak vodo in rahle snovi so istotako znamenja vulkanskih izbruhov kakor dejstvo, da nastajajo in izginfajo otoki. Včasih nam tudi izguba v morje položenega kablja oznanja silen dogodek ki se je odigral v morski globini. Borzna ooroiifa« Tečaii: Trst, 4. julija 1923 CosuTleh . ;7T . . ........* - • • 322 Pslmitii.................. 3H Ccrollmfcli ••»••»#*••••••• LJbera Triestln* Lloyd M I-u sino • .••*.« t • • • • 1 Martlnoiidi................. Ocunla ..................1-$ Prem ud a .......... t ••*•»• • Tripcovi«h .............**** A inpeica ....••..•••••«•••• 500 Cement DalmatU.............. Cicicnt Spiiato...............2ir» Valuta na tržaškem trgu. Trst, 4. julija 1923 ogrele !crone 0.2jo ) 0.'2T50 avstrijske krairt -................0.0315 0.033) češkoslovaške Kron« ....... 69 269.50 dinarji .. .....................Sl.e0.— 24.70 le ji •»•••*•••(••••* 11.50.— rr.crke............................0.0130 0.0150 doijrji .............22.70 22.Su rar.coski franki . . . ......136.50 137 — »vicar*ki franki augleški iunU papirnati.......104.40 10t.«0 RgjiM dnenstu M mil Tržaška posojilnica in Minicn registrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje _______J Postojna (vila Jurca) Zdravljenje potom elektrike Vsak dan od 9-12 in 16-19. večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Oradne ure za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. lelef. 25-67. Stara znana zlatarna nih. znum Corso Vit«. Ena. 181. 47 kupuje in zamenjuje zlato, srebro in drage kamne po najugodnejših cenah. - Lastna delavnica za izdelovanje in popravila vseh v to stroko spadajočih del. (53) Za nakup hiš, trgovin, gostiln, kmečkih posestev ter raznih obrtnih in industrij, podjetij v JUGOSLAVIJI obrnite se na REAL1TETNA PISARNA, LJUBLJANA, Poljanska cesta 12, kjer dobite vse tozadevne informacije brezplačno. DOPISNICA ZADOSTUJE. 2«:« ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Elita Um vosal nL Efenini. — Lastna pilatf. Deiflifik* glavnica In rezervni zaklad K C. SI. »>,OW.OdO Izvršuje kuiauius ?se baneae ia menjalnica transakcija. —-■ Uradne uro od »-13 — ■ -- 3E S&eminiaSte se ob vsaki priliki e Hatfce* nmem mi® v Trstu registrovana zadr. z neomcjeaim jamstvom Ulico Pler luigi do Polestrina št 4,1. Odhodi in prihodi vlakov JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Červinjan, Porlogruaro - Benetke. Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz.; 14,— eks.; 15.40 o.; 18.— o.; 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 o.; 10.05 eks.; 14.— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks. Trsi, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 o.; 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, fJabrežina, Divača, Št. Peter, Postojna. Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 11,00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.; 23.50 o. KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni), Trst, Koper, Baje, Poreč. Odhodi: 5.40, 8.50*. 12.35. 18.30*. Dohodi: 8.30*, 12.30, 17.55% 21.25. . Trst, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz.; 17.25 o. Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o.; 23.45 brz. Trst, Herpelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o * Nc vozi ob nedeljah. izvršuje vsa tisUrsRu tlela točno in solidno Mori Muk s iiaiajo v uliti Sv. Frančiška M&m 8.20 Hali ojlasi v „Edinosti "smolo najboljši uspeli. CENTRALA TRST Delniška glavnica L 15,000.000 Rezsroe L 5,100.800 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj. Afiiirani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Kor-čula, Ko(or, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: Frank $2lis2r Sta53 BaflH VALPARAISO: Banco Vugssaavo de CSuia Izvršuje vsa fesažčae s^sle. PHIJiMII no mmz Knjižice in na UKočl račun ter Uli oftresluj® do 3" Na ortp - veti vezane vloge obrestuje po najugoctnejšili pogojili, ki jiti . . sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. _ Dafe v najs^ varnosino »redale (safes) ===== Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa di Risparsnio štev. 5 — Via Niieold šiev. 9 Telefon B. «63, »93. 2676. i\mm PBSiaie od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 16. vloge, v ezane na trimesečno odpoved po 5l/2% ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6°/0 ako znašajo 30-40.000 po 67//e ako presegajo 40.000 Trgovcem oivarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.