ORSKI DNEVNIK ---------Gl-A^^O OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE lt0 Stev. 24 (2334) CHAT EL JI! Samo še Š 71RI DNI imate čas izkoristiti ugodno priložnost, da s plačilom celotne letošnje naročnine v znesku 3.200 lir prejmete v dar lepo slovensko knjigo! TRST, sreda 28. januarja 1953 Cena 20 lir Krivična Prizivnega h | v t »znnst ZVU ju ukrepati proti nezaslišani krivični razsodbi prizivnega pn ^nega sodišča, ki |e potrdilo kazen dosmrtne ječe tov. Grudnu in Pertotu L e se belijo kosti 437.956 kJ Jugoslovanov po travni-je n7 m sen°zeti.L Sloveni-Dalmacije, Hercegovine in skih *n koncentracij- Gonn°r^h od Raba in k°ncaIkon d°t nailuinei-eBa kosti orn-actega polotoka, »tarče«”! ^ moz' žena’ smrt , ln °trok, ki so našli kovine ' ofcuPacVe n'J*n do' otmnri nesl°vni i rimskih diKniki\kSe štrlijo številni ki in oro 150.000 domov, Se ii,, le ,ta voiska upepelila-v*nov k 150 000 Jugoslo- •» vojsk! i° zaradi divjanja v es dosmrtni in-Va L . so bdi ranjeni ali ittk ih , ' v dalijanskii je-«e j,. ,(lboriščih. In nikdar škoja poplačana materialna PftocL 30 Je ta vojska po-fljar(i tn ki znaša čez 10 mi-tojni dolarjev A krvoločni hrtrt n‘ °:inci' ki so sejali ttrrive e Jarno PO Jugoslaviji, 1 C tUrfi bani« r , p0 Grčiji in Al-liji jn' V'. Eritreji. Soma- sprehai ■ se svobodno *kih me10 350 uHca italijan- dthsice st tn uživajo zaščito knlne ,'^enalisticne kleri-^ ®iade. staojj* u!ard ločini nacifastičnih iti So ubijale požigale Tiste “ ? Po njuni domovini. Jrjtu ? ?de' ki postavlja v t>rea J° ke, ki so včeraj šieni porotnim sodi- tiisoj„a Podlagi dokazov, ki la obs0g! morejo biti dokazi, katrani na dosmrtno je. o ttied .3e smrt enega iz- slce8a picnib nosilcev zločin-ftovi , ™ističnega režima. takšnihh . Za povzročitelje tališ-Predi>i ^‘stovskih smrti ne tt0Pki ob kazenskega po- ^odbe t "t0™3 Pa sodbe trt T10 opravka » *di se da ima’ cela. fattg ‘Majanjem na- ln3anno eSge — trovato To načelo -kot pniir. 36 očitno taki-po ItaUjj dvema konce- nelca; *at0 unovani se sprehajajo vojni zločine t kalni ril- le današnji klem ke "a istem'"li očitno slom biroPr dr:avnem aparatu 'n VoUcii.l em' vojaškem J« slonel ?*™ r na katerem °n tako Vst'6ni’ uigral za-^zenm' vojni zločinci lavornn v Italiii celo od-stu esta pri nas v Ho, se uigrava za J'on >tne rd7: ■ . » t1 (j , 3e na fašiste stre-, teuai0 teni ko se ne upo-trdi, j ujave očividca, ki nih p„rteneBa izmed obsoje-a ret 'zanov sploh nt bilo btedtepj °C!3* ubitega fašista. ko drugi obsojeni * ®TetQ \?ePrav je bil navzoč. >avk.130 n* imel nobenega pboberf Pripovedovanje o «c k0n ovanju, ki se je ko-celd izkazalo za ep9 na podlagi zdravni- ‘%lt p°roČtla °tej m,blteBa Pa . toi, o pregledu fašista — je ®eUej'ea2' Izjava očividca l “bi B t ni dokaz! Temu se ? te p tu; pravična sod-j lkoV! !'na Postavljenih sod-J1 od z Rima postavljenih -pfaue nglonmenške vojaške 1* PecjaPotr^en'it ker najbrž £dans° opravlja - kljub tur>eTnu mešetarjenju — r bi, v °‘j° pravni oddelek 1 še v ~~ kot jK znano — l°narjeJ°kal1 rimskih funk- ^‘‘ettt klerikalni imperia-«-ei“ *t)o,im današnje Italije L °sPohn - ■ s°dstvo tako da VCi e« svob Vn°jni zlo5inc'- rtGa šalah .••; bi’- ••kj—, zraven. Odvetnik Uglessich je s pravnega stališča spregovoril o tej zadevi in iznesel tezo, ki jo je že načel pok. odvetnik Zen-naro. «V mojem zadnjem srečanju s pokojnim odvetnikom, mi je ta izjavil, da bo sodišče njegovo tezo brez dvoma spre-jelo«, je izjavil odvetnik Uglessich, «in tega mnenja sem tudi jaz. kajti sodišče bo brez dvoma oprostilo Grudna s formulo, da ni izvršil dejanja ali pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov«. V primeru, da sodišče ne sprejme to njegovo prošnjo, pa je Grudnov zagovornik zahteval aplikacijo cl. 51 kazenskega zakonika, po ka. £?nin°: nikakor ni slu-j* Pred dvema leto- terem sodišče ne more obsoditi tistega, ki je po ukazu svojih nadrejenih izvršil kako dejanje. Odvetnik Tončič, ki je povzel besedo po odvetniku Ugtesst-chu, je uvodoma spregovorit nekaj besed o ukazu kasacije porotnemu sodišču, nakar je prešel na dokazovanje nedolžnosti obeh partizanov. Kakor trdi obtožnica je bil Moran-dini aretiran in usmrčen 3. maja, t. j. ko še ni bilo mira, kajti Nemci so celo dva dni kasneje streljali na Bazovico, da bi tako preprečili napredovanje partizanskih edinic. Torej se je dejanje potemtakem dogodilo sredi borbe proti na-cifašizmu in zato je treba obtožence amnestirati. Sicer ni niti znano, če je truplo najdeno v jami pri Gropadi res Mo-randinijevo! Vsi trdijo, da je bil mož ubit z brzostrelko, to je, da ga je zadelo več nabojev: na tistem truplu, ki ga je policija identificirala za Mo-randinijevo, pa ni nobenega znaka strelov kar potrjuje tudi zdravniško poročilo. Skratka, nikjer ni dokaza, da bi Pertot ali Gruden usmrtila Morandinija, nasprotno pa je znano, da je Marušič pod vplivom vina izjavil neki Amaliji Cok, da je on osebno streljal v moža. V zaključku je odvetnik Ton. Čič izjavil, da je prepričan, da se bo sodišče povrnilo na prvo obsodbo porotnega sodišča in ker že ni mogoče, kakor predvideva-ukaz oddelka za priziv na kasacijo, oba obtoženca amnestirati, ju bo brez dvoma oprostilo s formulo, da nista izvršila dejanja ali v najslabšem primeru zaradi pomanjkanja dokazov. Ce bi bilo sodišče v dvomu, je že vedno pripravljen pripeljati priče, ki bi dokazale, da Gruden in Per. tot nista izvršila dejanja, katerega ju krivično obtožujejo. Državni tož’!ec Battiggi-Stabile je hotel seveda dokazovati, da sta oba kriva ter se skliceval, da niso med preiskavo nikjer našli ka. kega ukaza ali spisa, s katerim so viš.ie vojaške oblasti obsodile Morandinija na smrt. Hotel je nadalje dokazati, da Pertot in Gruden nista bila člana jugoslovanskih edinic, temveč navadna civilista, čeprav s titovko na glavi, in da sta kot taka izvršila dejanje brez višjega ukaza. Kljub temu. da ie cid iuiiUiiČ OotibiiO usmrtil Morandinija, je tožilec zahteval potrditev prvotne ob-sddbe na dosmrtno ječo, ker sta Gruden in Pertot po njegovem mnenju prisostvovala usmrtitvi. Čeprav je-obstajala možnost za oprostitev obeh obtožencev, vsaj zaradi pomanjkanja doka. zov, je sodišče, po razmeroma kratki debati v sejni dvorani, potrdilo obsodbo z dne 30. septembra 1952 t. j. na dosmrtno ječo. Vrhu tega je bil Gruden tudi obsojen na plačilo sodnih stroškov. Predsednik; Arbanassi; tožilec: Battiggi-Stabile; zapisnikar: Maggi; obramba; odv. Tončič in Uglessich. Kova zunanja politika ZDH v prikazu Fosterja Puilesa Novi ameriški zunanji minister je zavrgel načelo preventivne vojne in opozoril Francijo, Nemčijo in Anglijo, naj ne hodijo po ločenih poteh - Velik poudarek azijskim vprašanjem - V nedeljo odpotujeta Foster Dulles in Harold Stassen v Evropo WASHINGTON, 27. — Sinoči je imel novi ameriški zunanji minister John Foster Dulles svoj prvi govor o zunanji politiki, odkar je minister. V govoru, ki so ga pričakovali z velikim zanimanjem, so opazili predvsem obsodbo zamisli preventivne vojne, opozorilo Franciji, Nemčiji in Angliji, da se utegne ameriška politika do njih spremeniti, če bodo delale težave zamisli evropske skupnosti (pri čemer zlasti pade v oči, da je Dulles imenoval tudi Anglijo), in napoved, ki se tiče korejske vojne, da bo «general Eisenhower na primeren način pripravil sovražnika do tega, da bo spremenil svoje mnenje in da bo tudi on želel mir«. Dulles je tudi napovedal notranje težave v sovjetskem bloku zaradi «slabe prebave«, kajti «ljudje niso vedno močnejši, če več jedo; včasih pojedo več, kot zmorejo prebaviti in postanejo šibkejši, ne pa močnejši« Dejal je, da bo «morda v doglednem času slaba prebava postala tako akutna. da utegne biti usodna.« Za glavno načelo bodoče a-meriške glavne politike je Dulles navedel Eisenhowerjev izraz «posvetljena sebičnost«, k.i narekuje ZDA, da dobro pazijo na dogajanja v ostalem svetu O položaju v svetu je Dulles — ki je med drugim opozoril, da je šele šest dni zu. nanji minister in da še nima odgovorov na vsa vprašanja — povedal med drugim naslednje: «Tisti, ki se proglašajo za naše sovražnike, imajo zdaj že oblast nad eno tretjino vseh ljudi na svetu. Drugo važno dejstvo je. da ima to veliko področje l zije in Evrope, nad katerim irajo oblast naši sovražniki, vse naravne vire, ki jih potrebujejo. Mi pa smo v veliki meri odvisni od dobrin, ki jih moramo dobivati iz prekomorskih dežel. Dulles je dejal, da gre pri korejski vojni za Japonsko in da bi nastal za ZDA zelo neroden položaj, če bi se ZSSR, Kit«V'a in ^aDonska združile; v tem primeru bi Ameriki «precej trda predla«. Nadaljeval je: «Zdaj si Sovjeti prizadevajo, da bi dobili Japonsko ne le s tem, kar delajo severno od japonskega otočja ter na Koreji, ampak tudi s svojim ravnanjem v Indokini. Ce bi mogli dobiti polotok, na katerem so Indokina. Siam, Burma, Malaja, bi dobili azijski riž. Iz tega prostora namreč številna prebi- zorstvo nad večjim delom valstva Azije, kakor Japonska A-frike», in nato prešel na Ev- in Indija, dobivajo velik del ropo. Dejal je med drugim: svojega živeža. Ce pa bi So-j ((y Zahodni Evropi najdemo vjetska zveza imela v oblasti eno glavnih potez naše zuna- nje politike, ki jo imenujemo azijski riž, bi bilo to novo orožje, s katerim bi razširila svojo oblast nad Japonsko in Indijo. z besedo NATO. Njen namen je bil povezati zahodnoevropske države, da bi skupno z Na Srednjem vzhodu skuša- Združenimi državami in Kana- jo navdahniti Arabce s fanatičnim sovraštvom do nas in Angležev. To področje pa ima največje znane rezerve petroleja, na svetu. Kako se Sovjeti zanimajo za to področje, je razvidno iz dejstva, da je Stalin pri pogajanjih s Hitlerjem leta 1940 dejal, da mora na to področje gledati kot na središče sovjetskih teženj. Ce bi vse to prišlo v roke naših morebitnih sovražnikov, bi se ravnotežje gospodarske moči strahovito zrušilo. To področje pa ima tudi nadzorstvo nad Sueškim prekopom. Zdaj so nastale tam težave med britansko in egiptovsko vlado zaradi obrambe ter nadzorstva nad Sueškim prekopom«. Dulles je nato omenil še Afriko, kjer da «skušajo komunisti dvigniti domače ljudstvo k uporu proti Evropejcem ki še imajo politično nad- do ustvarili skupnost, ki bi bila dovolj močna, da bi odvrnila vsak napad sovjetskih armad na Zanodno Evropo. Ta del Zahodne Evrope je zgodovinsko vedno pomenil področje, ki je bilo vojaško močno. In te države imajo znatno vojaško tradicijo. Nesreča je v tem, da so zahodnoevropske države v preteklosti uporabljale svojo vojaško moč za medsebojne vojne ter so druga drugi puščale kri. Sedaj je upati, da se bosta Nemčija in Francija združili v enotno evropsko obrambno skupnost in tako bo njuna Tiskovna konferenca Djilasa in Beblerja v Delhiju Ugoden razvoj odnosov med lugoslav jo in Indijo - Podobnost stališč azijskih socialistov in jugoslov. komunistov, ziasti v ko onialnem vprašanju NOVI DELHI, 27. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Milovan Djilas je izjavil danes v Novem Delhiju, da so dani vsi pogoji za nadaljnji razvoj sodelovanja med Jugoslavijo in Indijo, Poudaril je, da je tako sodelovanje v interesu ljudstev o-beh držav in da koristi krepitvi miroljubnih sil v svetu. Milovan Djilaj je dal to izjavo na veliki tiskovni konferenci v Novem Delhiju, kjer je govoril o svojih vtisih s poti po Burmi in Indiji. V odgovorih na vprašanja več kot štiridesetih indijskih in drugih novinarjev je Milovan Djilas dejal, da je v razgovorih s predstavniki indijske vlade naletel na popolno enako stališče glede potrebe nadaljnje krepitve vseh vezi med Indijo in Jugoslavijo. Na vprašanje o rezultatih konference socialističnih strank Azije je Djilas odgovoril, da je stališče azijskih socialistov zelo blizu mnenju jugoslovanskih komunistov in to v mnogih važnih vpraša- moč, združena z močjo ostalih njih kot n. pr. v kolonialnem LONDON. 27. — Britanska vlada se je danes sestala pod piedsedstvom zunanjega ministra Edena, ki je poročal o zadnjih poročilih ameriškega poslanika v Teheranu Hender-sona, ki se razgovarja z Mosa-dekom o petrolejskem sporu z Anglijo. Na seji so razpravljali tudi o sudanskem vprašanju; navzoč je bil tudi general’ John fiarding, načelnik britanskega imperialnega glavnega štaba. V Londonu so danes na se- Prvikrat po vojni bel kruli v Angliji Laburisti razpravljajo o novem volilnem programu m o vprašanju nacionalizacije stanku predstavnikov sindikata rudarjev sklenili zahtevati zvišanje mezd, ker bodo sicer rudarji odpovedali izredno delo ob sobotah. Zahteva se nanaša na 400 tisoč rudarjev, ki imajo izredno nizke mezde. V laburistični stranki se še dalje vodi splošna diskusija o novem volilnem programu stranke. Bivši minister za zunanje zadeve Morrison in član izvršilnega odbora je predlagal, naj se bodoči laburistični vladi pustijo proste roke glede nadaljnje nacionalizacije posameznih panog industrije Nato je Morrison izjavil, da sedaj ni lahko napraviti seznam industrije, ki jo je treba nacionalizirati, kakor je to bilo leta 1945. Sedaj se ne ve, katere industrije bi bile primerne za nacionalizacijo v času, ko bodo laburisti prišli na oblast. Morrison predlaga, naj se laburisti obvežejo, da bo njihova vlada ustanovila državna podjetja, ki bi tekmovala s privatniki na podlagi enakosti in nepristranosti. Te dni se bo v Veliki Britaniji prvikrat, odkar so med vojno nemške podmornice grozile Veliki Britaniji, da jo izstradajo. pojavil zopet bel kiuh. Sedaj se pri pekih namreč še vedno dobi samo enoten črn in lepljiv kruh. Po prihodnji žetvi bodo odpravili tudi kontrolo nad razdeljevanjem žita. Toda če se prebivalstvo veseli, ko vidi, občuti še vsa vojna in povoj-da «austerity». ki jo ta o živo na leta, polagoma izginja, bo moralo z druge strani to drago plačati. Vzpostavitev svobodnega trga za žito. namenjeno za krmljenje živine, kakor tudi za kmetijske pridelke sovpada namreč s prenehanjem uradnih subvencij, ki določajo ceno kruha in ki znašajo 30 milijonov šterlingov letno. To pomeni povišanje cene kruha. ma sodišče upoštevalo v pričujočem primeru ukaz ZVlI o amnestiji, ko o londonskem popuščanju rimskim izsiljeval. cem še ni bilo niti sledu in d i )e sodišče po tem popuščanju zopet na podlagi zakonskih predpisov! — vso zadevo usmerilo tako, da je pred meseci prišlo do obsodbe na dosmrtno ječo, včeraj pa do njene potrditve. Rimskim izsiljevalcem očitno raste predrznost! In če se bo s popuščanjem nadaljevalo bomo kaj ':malu priča tudi nadaljevanju zločinskega delovanja tistih, ki jim je dal Rim odvezo za vse njihove zločine. Ali se ZVU in njeni predpostavljeni v Londonu tn Vrashinglonu zavedajo kam pelje ta pot če žc ne pokažejo nobenega znaka, da onemogočijo izrekanje tako nezaslišano krivičnih obsojanj no dosmrtne ječe tistih borcev, ki so se na poziv svojega naroda in klic zaveznikov V protifašistični vojni borili na njihovi strani'/ Dolžnost najodgovornejših organov ZVU glede te najno-vejše krivice je torej jasnn čn ta?° °#!tna da ie »•trajni čas, da jo izvršijo, TUBSKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA V JUGOSLAVIJI UTRJEVANJE ODNOSOV med balkanskimi narodi Radio Beograd poudarja, da se je med Kepruiujevimi razgovori stalno čutila prisotnost Grčije, medtem ko Italija m pokazala volje za enakopravno sodelovanje - Manevri bolgarskih kommformistov - Kepruiujevi razgovori v Atenah (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27 — Danes je prispela v Jugoslavijo turška parlamentarna delegacija, ki šteje 16 članov in ki jo vodi predsednik parlamentarne skupine turške demokratične stranke Keimen, Ob prihodu v «ugi>uiuv ,.,0 jt v Ljevdjelijt vodja turške delegacije izjavil jugoslovanskim novinarjem, da prihaja delegacija v Jugoslavi. jo, da bi si od blizu ogledala gospodarski in industrijski razvoj dežele, katere narodi so bili v drugi svetovni vojni globoko prizadeti. Keimen je dejal, da se turški narod čuti blizu jugoslovanskih narodov zato, ker so med njimi skupni interesi in ista pojmovanja o stvari miru v svetu. Poudaril je. da medsebojni obiski potrjujejo prijateljstvo in da ima turško ljudstvo to prijateljstvo med obema državama za največjo potrebo in da je zadovoljno s političnimi in drugimi stiki, ki se razvijajo med obema državama. Zato z veliko nestrpnostjo pričakujejo tudi obisk jugoslovanske parlamentarne delegacije v Turčiji. Ob koncu je Keimen dejal, da turžko delegacijo še prav posebno zanima gospodarski in kulturni razvoj jugoslovanskih narodov, kakor tudi socialna in druga vprašanja države Zvečer je prispela turška parlamentarna delegacija v Beograd. Na železniški postaji so goste pričakali številni zastopniki srbske ljudske skupščine s predsednikom Isom Jovanovičem na čelu, državni podtajnik za zunanje zadeve Veljko Mičunovič, jugoslovanski veleposlanik v Turčiji Radovanovič ter načelnik protokola dr. Sloven Smodlaka. Predsednik ljudske skupščine Srbije Iso Jovanovič je pozdravil goste ter jim želel dobrodošlico. Izrazil je upanje, da bodo na vsakem koraku imeli priložnost občutiti vse tisto, kar čutijo jugoslovanski narodi do prijateljske Turčije. Vodja turške delegacije se je zahvalil za sprejem ter dejal, da je zelo srečen, ker se mu je nudila priložnost, da obišče Jugoslavijo. Turška parlamentarna delegacija bo ostala v Jugoslaviji trinajst dni. Obisk turške parlamentarne delegacije je nov prispevek k poglo. bitvi odnosov med balkanskimi narodi. Beograjski obiski turškega zunanjega ministra Kepruluja, ki zdaj nadaljuje razgovore s Stefanopulosom v Atenah, je še vedno predmet živahnih komentarjev v Beogradu. Radio Beograd poudarja velik pomen razgovorov v Beogradu in na Brionih iri nadaljuje, da se je ves čas razgovorov čutila prisotnost Grčije, ker si brez Grčije pa{ ni mogoče zamisliti sodelovanja med balkanskimi narodi. Tem razgovorom pa ni prisostvovala Italija v prvi vr. sti zato, ker ne kaže dobre volje za sodelovanje na podlagi enakopravnih odnosov, poudarja radio Beograd. To med drugim dokazuje tudi pisanje italijanskega tiska v zvezi s temi razgovori. V zvezi z reakcijo v državah kominformovskega bloka in s pisanjem zlasti bolgarskega tiska, poudarjajo politični krog-v Beogradu, ds jeza, ki jo kažejo bolgarski oblastniki v zvezi z napori Grčije, Turčije in Jugoslavije, da zagotovijo mir na pa Boudeta, ter poslanike Fin- Balkanu, dokazuje, da bolgarski oblastniki dobro vedo, da se bolgarsko ljudstvo zaveda, da je njegovo mesto v skupni fronti balkanskih narodov. V gonjo uradne Bolgarije proti sod, :ovanju balkanskih .narodov, g*, d a tudi. vest iz Sofije, da je bolgarska vlada včeraj izročila jugoslovahskemu odpravniku poslov noto, v kateri obtožuje jugoslovanske diplomatske zastopnike v Sofiji domnevnega špijonskega in diverzantskega delovanja. S to svojo noto dejansko obtožuje edinega preostalega diplomatskega zastopnika Jugoslavije v Bolgariji, odpravnika poslov Dizdareviča. Znano je namreč, da je jugoslovanska vlada zaradi diskriminacijskega ravnanja bolgarskih oblasti proti jugoslovanskemu diplomatskemu osebju svoj čas odpoklicala iz Sofije vse diplomatsko osebje razen odpravnika poslov Di zdareviča. V beograjskih političnih krogih menijo, da je bolgarska vlada namenoma zbrala prav sedanji moment, ko Jugoslavija, Grčija in Turčija utrjujejo svoje sodelovanje in vlagajo napore za obrambo miru na Balkanu, za svoje izmišljene obtožbe. Eden od ciljev tega manevra je — poudarjajo v Beogradu —, da se z njimi prepriča bolgarsko ljudstvo, da ima Jugoslavija napadalne namene proti Bolgariji. Razen tega ni izključeno, da hoče Bolgarija z njimi prekiniti diplomatske odnose z Jugoslavijo. Vsi ti manevri bolgarske vlade kažejo nervozo bolgarskih oblastnikov, ki jim je dobro znano razpoloženje bolgarskega ljudstva, ki s simpatijami spremlja zbližanje med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo in v katerem je še vedno živa ideja o solidarnosti balkanskih naro. dov. Zato ne bo nikogar presenetilo — poudarjajo politični krogi v Beogradu — če bo tej noti sledil povečan teror nad bolgarskim ljudstvom in nova izzivanja na bolgarsko-jugoslo. vanski meji. Predsednik republike maršal Tito je danes poslal turškemu zunanjemu ministru Keprulu-ju brzojavko, v kateri še mu zahvaljuje za pozdrave ob odhodu iz Jugoslavije in izraža prepričanje, da bo prijateljsko sodelovanje med narodi obeh držav predstavljalo zelo važen prispevek k splošni stvari miru. Tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je poslal Kepruluju brzojavko, v kateri poudarja, da predstavlja njegov - obisk Jugoslaviji pomemben korak v poglabljanju prijateljstva obeh držav v korist skupne obrambe in utrditve miru. Turški zunanji minister Ke-prulu je imel danes v Atenah dolg razgovor s predsednikom grške vlade Papagosom in z grškim zunanjim ministrom Stefanopulosom. Glavni predmet razgovorov so bili rezultati Keprulujevega obiska v Beogradu. Iz Aten poročajo, da bo 3 februarja odšel na uradni obisk v Jugoslavijo grški zunanji minister Stefanopulos. Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve je sprejel danes dopoldne na protokolarni obisk britanskega veleposlanika Iva Malleta, francoskega veleposlanika Philip- ske, Danske, Nemčije, Holandske in Mehike. Načelnik generalštaba JLA generalni polkovnik Peko Dap-čevič je danes dopoldne sprejel vojaške, letalske in pomorske atašeje ZDA, Velike Britanije, Francije, Grčije, Turčije, Burme in Kanade, ki so akreditirani v Beogradu. Sprejel jih je v državnem tajništvu za posle ljudske obrambe. Danes je bil v republiškem zavodu za socialno zavarovanje Hrvatske podpisan sporazum o socialnem zavarovanju duhovnikov hrvatske staroka-toliške cerkve. Radio Benetke III že dalj časa širi s svojimi oddajami sovražno propagando proti Jugoslaviji. V teh oddajah poziva «svoje brate v Istri in Dalmaciji, naj vztrajajo, da domovina misli nanje«, in podobno. V zvezi s temi oddajami poudarja nocojšnja »Politika«, da so že dosedanje izkušnje z Italijo razbile vse iluzije in upanja za njeno dobro voljo za korektne odnose z Jugoslavijo. Zato tudi hujskanje protijugoslovanske propagande radijske postaje Benetke III nikogar ne preseneča. Tako ravnanje dokazuje, ugotavlja «PoIitika», da imajo odgovorni italijanski činitelji, ki inspirirajo radio Benetke, malo smisla za normalne po-’ stopke in odnose. b. a zaveznic, tolikšna, da ne bo verjetno, da bi sovjetska armada skušala napasti Zahodno Evropo. Združene države so naložile v Zahodni Evropi veliko denarja na osnovi teorije, da tam lahko pride do enotnosti. Od 40 milijard dolarjev, ki smo jih po koncu druge svetovne vojne poslali v tujino, je skoro 30 milijard dolarjev šlo v Zahodno Evropo. Ce pa bi tam ne prišlo do spremembe, česar res nočem verjeti, če tam ne bi bilo upanja na dejansko enotnost in če bi zlasti Francija, Nemčija in Anglija hodile svoja ločena pota, potem bi vsekakor bilo potrebno, da bi malo premislili o ameriški zunanji politiki v zvezi z Zahodno Evropo«. Na koncu je Duiles dejal, da izvaja ZSSR «strategijo obko-ljevanja ZDA«, da pa ta strategija ni nepremagljiva. Orne-nil je nato, da še ne more navesti podrobnosti o zunanji politiki Eiscnhotverjeve vlade, da pa bo ta politika slonela 'na dveh načelih, negativnem in pozitivem. Negativno načelo je Dulles takole formuliral: «Mi ne bomo skušali nastopiti proti, sovjetski strategiji' obkoljevanja s tem, da bi mi začeli vojno, To je gotovo. Manjša skupina ljudi je tu in tam v privatni obliki predlagala, da je vojna s Sovjetsko zvezo neizogibna in da bi bilo bolje, če bi jo imeli prej kakor pozneje, kajti oni pravijo, da čas dela proti nam. Predsednik Eisenhower absolutno nasprotuje vsaki taki politiki, in tako ji nasprotujem seveda tu. di jaz in vsi moji sodelavci v zunanjem ministrstvu in zunanji službi. Nikdar si ne bomo izbrali vojne, za orodje naše politike«. Pozitivno načelo pa je Dul-lesu to, da «zbudimo v drugih narodih tako ljubezen in spoštovanje do svobode, da ne bodo nikdar podlegli despotizmu«. Dejal je. da lahko vsi, ki «trpijo v suženjstvu« «ra-čunajo na ZDA«, in kinčal: «Sicupno z ostalimi svobodnimi narodi sveta gotovo lahko mirno dosežemo časten mir«. Dulles bo 1. februarja odpotoval v Evropo; najprej se bo ustavil v Londonu. Spremljal ga bo Harold Stassen, katerega imenovanje za ravnatelja MSA je danes odobril tudi senat. vprašanju. Toda mi smo v Ev ropi, je dodal Djilas, in zato je logično, da bomo še dalje sodelovali z evropskimi socialisti predvsem v vprašanju o-brambe pred agresijo. Milovan Djilas je tudi dejal, da se je mogoče tretji svetovni vojni izogniti, če bo svet ostal združen proti nevarnosti napada sovjetskega imperializma in proti zamislim preventivne vojne, ki se pojavlja v nekaterih zahodnih krogih. O oborožitvi Nemčije pa je dr Bebler izjavil, da Jugoslavija realistično priznava po-tiebo te oborožitve, da pa ne soglaša s sedanjimi načrti za njeno izvedbo. Nemčija bi morala imeti svojo neodvisno politiko in ne bi je smeli siliti, da se pridruži tej ali oni skupini. Na vprašanje o odnosih med Jugoslavijo in Italijo je dr. Bebler dejal, da se zdi rešitev težka, ker ne gre samo za kos zemlje in niti samo za Trst, temveč za splošno italijansko politiko ekspanzionizma. Proceduralna bitka za volnm zakon v italijanskem senatu RIM, 27. — Bitka za novi volilni zakon, s katerim hočejo demokristjani na umeten način obdržati absolutno večino v parlamentu, se je prenesla na senat, kjer je začela o njem razpravljati komisija za notranje zadeve. Današnja seja komisije je bila vsa posvečena proceduralnim vprašanjem, ki jih pa še ni izčrpala. Glavno vprašanje, ob katerem se bosta večina in opozicija trdo spoprijeli, bo določanje prednosti za tri zakonske načrte, ki predlagajo spremembe volilnega zakona. Obenem z vlado je namreč tudi opozicija (senatorja Terrac-cini in Rizzo) predložila dva spremmjevalna zakonska načrta, ki sta prišla v senat celo nekoliko prei kot vladni načrt. Večina zagovarja stališče, da ima vladni načrt prednost, ker je bil iz izglasovan v poslanski zbornici. O izidu te proceduralne bitke ne more biti j dvoma, vprašanje je le, koli- ko se bo opoziciji posrečilo diskusijo zavleči. Danes zjutraj so objavili izide volitev v novo vodstvo PLI, ki je bilo izvoljeno na kongresu stranke v Florenci. Center bo imel v glavnem odboru sto članov, med katerimi so tudi Alpino, Astarita, Babini, Confalonieri, Carandini, Cassandro, Cattani, Compagna, Elmo, Jannaccone, Libonati, Malagodi, Morelli in Villabru. na, desnica pa 25 članov, med katerimi so Artom, Bergama-sco, D’Andrea, Lupinacci, Mon. tanara, Moscati, Valeri, Mane-ra, Zincone. Dr. Pavle Gregorič novi posianiK FLRJ v Rimu BEOGRAD, 27. — Zvezni izvršilni svet v Beogradu j* imenoval dosedanjega predsednika zveznega sveta za zdravstvo dr. Pavla Gregoriča za opolnomočenega ministra in izrednega poslanika Jugoslavije v Rimu, Dr. Gregorič bo zamenjal v Rimu dr. Vladimira Velebita, ki je prevzel jugoslovansko veleposlaništvo v Londonu. Po letalski nesreči na Sardiniji CAGLIARI, 27. — Na vsej Sardiniji so še vedno pod vtisom včerajšnje strašne letalske nesreče, pri kateri je zgubilo življenje 19 potnikov, ki so se vozili z letalom, ki je odletelo ob 11.40 z letališča Elmas v bližini mesta Caglia-ri in se je štiri minute potem v bližini kraja Sinnai v višini 8 0 metr*v vnelo-m strmoglavilo. Vseh devetnajst potnikov je zgubilo življenje. Identiteto ponesrečencev so lahkp ugotovili samo na podlagi dokumentov, ki so jih ti imeli pri sebi. Jutri bo pogreb ponesrečencev. Nekatere bodo pokopali v Cagliari, nekatere pa bo-1 o nrepeljali v njih domače kraje. Kašani in Mosadek sta se pobotala TEHERAN; 27. — Predsednik iranske zbornice Kašani in ministrski predsednik Mosa-dek sta nocoj poravnala svoj -por na tajnem razg--' ort v nekem predmestju Teherana. Po razgovoru so objavili poročilo, ki pravi, da imata oba enake poglede glede prihodnosti Irana.-------- Tay!or odpotoval na Korejo WASHlNGTON, 27. - General Maxwell Taylor je sinoči odpotoval z letalom na Korejo, kjer bo prevzel poveljstvo ameriških čet. Pred odhodom ni hotel Tay. lor povedati, ali ima s seboj kak nov akcijski program, in sploh ni hotel podati nobene izjave o vojni na Koreji. Hintt us bo zahtevala ameriške pomoči HAAG, 27. — Danes so urad. no javili, da Holandska ne bo zahtevala ameriške pomoši za finančno leto 1952—53 v okviru načrta za vzajemno varnost, • ker so nizozemske rezerve zlata in dolarjev dovolj narasle, da lahko krijejo predvideni dolarski primanjkljaj. Francosko-angleški razgovori 0 povezavi Anglije z obrambno skupnostjo 1 S dob rilci/ francoskega tiojoškega proračuna - Francoski finančni minister o gospodarskih vprašanjih držav IVATtI - Adenauer o pogajanjih s Francijo PARIZ, 27. Ob štirih z ju- ske skupnosti in ZDA. ki ga je poslal francoski zuna- traj je danes narodna zbornica «Te vrste konferenc — pri- nji minister Bidault, kakor tu-lzglasovala francoski vojaški pominja minister — so pogo- di iz drugih informacij iz Pa-proračun, ki določa 1.420 mili- stoma prisiljene delati v veliki riza. Kancler je izrekel upa-! -'Jkupnostjo, ki naj bi se med in.r/f fvonVn«r DvnG —_i• ±_. • j , - 1 Hrnoiin ivcf\jnvi 1 n v nomonnm te pridružitve. O istem vprašanju, se posvetujeta obrambna ministra obeh držav, lord Alexander in Renč Fleven. Britanska teza glede morebitne angleške pridružitve evropski vojski, je dodal glasnik, se omejuje na to, da upošteva. možnost praktičnega sodelovanja in se ni nikoli predvidevalo včlanjenje v evropsko o-brambno skupnost. Z druge strani pa se glede političnih odnosov predvideva edina oblika v povezavi s politično jard frankov izdatkov. Proti so naglici in žrtvovati bistvene glasovali samo komlnformisti. j zadeve v korist bolj propa Med debato je tajnik v le- gandnih vidikov«. Nato pripo-taLskem ministrstvu Montel iz- j minja, da bi morali o gospo-javil, da je dobil obljubo, da j darskih vprašanjih razpravljati bo Francija dobila za 11 mili-j v okviru obstoječih organizacij, jard naročil «off shore« ter' ki sta OEEC in NATO. Razen da upa, da bo dobila druga tega bi morale evropske države nje, da bo pet držav «potem, ko bo razjasnjena politična linija francoske vlade«, naglo ratificiralo pogodbo o obramb ni skupnosti skupno z zahod-nonemško republiko. Glede novih franc osko-nem- — ■ — - , ških pogajanj za Posarje, ki naročila letalskega materiala določiti skupni program za in- j iih želi čim prej obnoviti fran-iz tujine v znesku 6 milijard. I vesticije. Na koncu izreka mi- coski ministrski predsednik drugim ustvarila z namenom nadzorovanja obrambne skupnosti. Na vsak način se je Velika Britanija že formalno ob vezala, da bo podprla skupnost s pogodbo, podpisano s šestimi državami članicami in z dodatnim protokolom k atlantskemu paktu, ki jamči nedo- Glede vojske je tajnik v mi nistrstvu za vojsko De Chevi-gne izjavil, da znašajo vojaške sile ob koncu leta dvanajst divizij, ter je poudarjal potrebo novih naporov za ustvaritev rezervnih divizij. Tajnik v mornariškem ministrstvu pa je izjavil da se bo tonaža francoske mornarice povečala. Francoski finančni ministpr Bourges Maunoury je V razgovoru z dopisnikom «Paris Presse« izjavil, da bi morale države članice NATO z večjo pravičnostjo porazdeliti o-brambne stroške, ki so «še vedno malo pravično razdeljeni«. Pritoževal se je nato, da so države NATO «šibko napredovale« pri pripravljanju skupnega programa za oboroževanje, ter je izrekel nekatere pridržke glede sklicanja gospodarske konference ob udeležbi evropskih držav, držav Britan- nister upanje, da bodo ostale države pristopile k premogovni in jeklarski skupnosti. Zahodnonemški kancler Adenauer je danes na tiskovni konferenci izjavil, da na podlagi informacij iz Pariza ne bodo s fran oske strani postavili nobene velike ovire za uveljavitev pariških in bonn-skih dogovorov. Dodal je, da se bodo razgovori o dodatnih protokolih lahko začeli v prihodnjih dneh v okviru začasne komisije šestih držav članic. Omenil je tudi možnost sestanka z Bidaulitom ob priliki sestanka sveta evropskih ministrov, ki bo februarja v Rimu. Adenauer je omenil številna vprašanja, ki se tičejo evropske enotnosti. Med drueim je izjavil da je mnenja, da je »francoska kriza mimo«, kakor to izhaja iz «ze!o prijateljskega in zelo vljudnega« pisma, predsednik i takIiivost ozemlja držav članic. Mayer, je Adenauer pripomnil, V pariških dobro obveščenih da če ni mogoče začeti razgo-1 krogih izjavljajo nocoj, da so vorov izključno tehničnega: pripravljalni razgovori o an-značaja, je mogoče začeti po-! gleškem sodelovanju pri na- gajanja mešanega značaja, pri katerih naj bi sodelovali gospodarski strokovnjaki ter politični predstavniki obeh držav. Dalje je Adenauer izjavil, da «z ustoličenjem Eisenhovverja se orientacija vlade Truman -Acheson ni spremenila, pač pa okrepila«. Kar se tiče britanske vlade, je Adenauer izjavil, da ta dela vse mogoče za sodelovanje pri izvedbi evropskih načrtov. V Londonu je glasnik zunanjega ministrstva danes sporočil, da razpravljajo med Parizom in Londonom o številnih predlogih za morebitno pridružitev Francjje k evropski vojski. Odbor šestih držav in britanski opazovalec pri tem odboru se posvetujeta o obliki Črtih za evropsko vojsko precej napredovali, in upajo, da bodo dokončne načrte lahko v kratkem pripravili. V Parizu j sodijo, da se bo Mayer o tem 1 rszgovarjal ob svojem obisku v Londonu in bo zahteval kolikor mogoče tesnejšo povezavo med evropsko obrambno skupnostjo in britanskimi oboroženimi silami. Medtem objavlja kominfor-mi/stični tisk v Nemčiji poziv, ki sta ga podpisala centralni komite vzhodnonemške enotne socialistične stranke in centralni komite francoske komin-formistične stranke, in v katerem pozivata francosko in nemško ljudstvo, naj se upre ratifikaciji bonnskih in pariških dogovorov, M! a d 'človek in star pes sta si enaka po umu: nobeden se ne poboljša. JOSIP JURCIC sa m H M m 'j'" mi Danes, sreda 28. januarja Julijan, Dragomil Sonce vzide ob 7.32 m zatone ot> 17.05. Dolžina dneva 9.33. Lun* vzide ob 15.32 in zatone ob 6.4/. Jutri, četrtek 29. januarja Franc. Gorislava S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA p||)fjg|] Vfifigf SEJA 0DB0RA OSVOBODILNE FRONTE OPENSKEGA OKRAJA Dijaška Matica sporoča, da: je bil Avditorij iz neznanih vzrokov odpovedan za koncert za danes 28. t. m. Zato se bo koncert vršil pod pokroviteljstvom SHPZ na sedežu v Ul. Roma 15-11. danes 28. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 1. februarja ob 17. uri. Vstopnice, ki so bile nabavljene v predprodaji so .s tem izgubile veljavo in bo denar tistim, ki so si vstopnice nabavili, povrnjen pred pričetkom koncerta. Vstop prost. Gradnia novega vodovoda neodložljiva nujnost za ozemlje Tretjič v zadnjem časa je ravnateljstvo Zavezniške či-Minic?, ki upravlja dvorano Avditorij, v zadnjem trenut-hit odpovedalo že zagotovljeno uporabo dvorane za slovenske prireditve: prvič za Cankarjev večer, drugič za TrjnKovo proslavo in sedaj za koncert Dijaške Matice, ki- bi rnbral biti danes. Poslednja odpoved )e prišla. 'povsem nepričakovano in rta način, k’ povsem upravičeno uzbu-ja sum. da nekdo najrtno-rovari p roti slovenskim. . prireditvam v Avditoriju. Dejstva da je bila prošnja za odobritev dvorane vložena že 10. decembra, da je bila 17. t ni izdana policijska odobritev za• prireditev, da je bila prirediteljem večkrat in to celo dva dni prej. t. j. v povedel ok. ustno zagotovljena odobritev dvorane in da je menda bila za to tudi že pismena odobritve, dokazu,e-jo, da ne pada nobena krivda za’ odklonitev dvorane na prireditelje pag pa izključno na kompetentni forum, t j. na Zavezniško čitalnico. Za nas trenutno ni važno, kakšni razlogi so vodili upravitelje dvorane Avditorija za odk.omtev dvorane potem, ko je bila že zagotovljena, ali je to storila Zavezniška čitalnica na lastno pobudo ali na prižepetavanje drugih. Za nas je važna ugotovitev, da nam, je bila dvorana že tretjič zaporedoma odklonjena in da tako ravnanje predstavlja v dahih pogojia. ko ni Slovencem praktično dostopna nobena dvorana v srediiču mesta obsodba vredno diskriminacij o Uprava Zavezniške čitalnice si s takim ravnanjem dela kaj slabo ime med nasipi ljudstvom, ki je upravičeno užaljeno v svojih narodnih čustvih in ki se upravičeno Čuti zapostavljano prav s strani on h, ki so prišli med nas kot einštruktor jir> demokracije. Zahtevamo zato. da se enkrat za vselej preneha s podobnim izigravanjem slovenskih kulturno-prosoetnih prirediteljev, in slovenskega prebivalstva sploh. Demokris-let,ni Ettore Olivati, uslužbenec Acegata in njegova 36-letna žena Guerrina Mervar, oba stanujoča na Stari istrski cesti/pripeljala v bolnico njuno 13-letno hčer Nives, Ker se je ženska zadržala v bolnici, je izročila niožu, ki je bil nekoliko vinjen, ključe, in ga prosila, da gre domov. Mož je odšel in ona mu je okoli-23, ure sledila. Ko pa je prišla domov, je opazila, da so vrata zaprta. Misleč, da je njen mož pijan, ga je pustila v miru m Križu, so odpeljali na poveljstvo in ja včeraj zjutraj predali zavezniškemu vojaškemu, sodišču za določevanje narokov, kamor so prinesli tudi o-ba: samokresa skupno z izstrelki. Predsednik )e odredil nadaljevanje preiskave, ki bi se morala končati v roku sedmih dni. medtem ko je oba moža poslal v zapor. Zastrupitvi s ..Sioanom" Zjutraj so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico 72-letnega Giovannija Domia iz Dl. Sette. fontane, katerega so sprejeli na IV zdravniškem oddelku. Namesto Domia. ki ne govori, je njegov 39-letni sin Mar-cello. stanujoč istotam, izjavil, da je njegov oče predvčerajšnjim popoldne spil pol steklenice tekočine za masažo »Sloan« in nedoločeno količino »Neodala«. Njegov oče je verjetno pomotoma spil obe tekočini, ker je mislil, da so zdravila s katerima bi se rešil kašlja in prebavnih težav. * O » Nekaj minut. po pol osmi uri zvečer so v spremstvu očeta pripeljali v bplnico 4-letno Lilijano Rossi, stanujočo v Ul. Ri-sorta. ki so jo zaradi zavžitja «Sloa'ia» sprejeli s prognozo okrevanja v 3 ali 5 dneh na opazovalnem oddelku. Njen oče Ettore je zdravni- Odšla s tremi otroci v starosti jj0‘m izjavil da je pomotoma 11. 8 in 4 let. v zgornje nad- da) hčerki 'žlico «Sloana». ka-st.ropje..kjer stanuje njena terega ie zamenjal z zdravilom prijateljica. To je storila, ker prott kašlju ve, da je njen moz, kadar je pijan, zelo hud in razdražljiv. Pq prespani noči je Mervarjeva Okoli 7. ure odšla v svoje stanovanje. Komaj pa je odprla vrata, ji je udaril v nos močan, vonj po plinu, ki je že napolnil majhen prostor. ki je družini služil za kuhinjo in spalnico obenem. Zenska je prestrašena opazila, da sta bili obe plinski pipi odprti, medtem ko je njen mož nezavesten ležal še oblečen na postelji. Takoj je prezračila prostor tn obenem naprosila sosede za pomoč. Ti so obvestili Rdeči križ. ki je poslal rešilni avto po Olivati j a. Tu so moža zaradi hudega zastrupljenja sprejeli na IV. zdravniškem oddelku. kjer so zdravniki ugotovili, da je njegovo .stanje skoraj obupno. 2ena je nadalje izjavila, da je bil njen mož že mesec dni na bolniškem dopustu. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi če gre za poskus samomora ali pa samo za nesrečo. ne fronte za openski okraj. Sestanku so .poleg članov prisostvovali tudi predstavniki nekaterih vasi, glavni odbor OF pa je zastopal tov. S. Bole. Kot na vseh dosedanjih, tako so tudi na tem sestanku obravnavali politična in organizacijska vprašanja, ki.se postavljajo .pred Osvobodilno fronto v tem letu. Iz poročd je bilo razvidno, da je po sklepu glavnega odbora OF prišlo v openskem 0-kraju do reorganizacije. Od nekdanjega okraja so se namreč cdcepile vasi repentabor-ske občine ki tvorijo sedaj samostojno enoto v okviru meja omenjene občine. S tem se je okraj nekoliko zmanjšal, kar bo ugodno vplivalo na bodoče delovanje. V zvezi z reorganizacijo naj omenimo spopolni-tev krajevnih odborov, do katere mora priti, če hočemo, da bo aktivnost članov zajela vsa področja udejstvovanja. So primeri, da se n. pr. kulturno prosvetno delovanje razvija samoiniciativno, kar je treba sicer pohvaliti, a se pri tem ne dosegajo uspehi, ki bi jih po takem delu pričakovali. Temu sta vzrok pomanjkljiva organizacija in nesistematična delavnost. V takih primerih je dolžnost QF. da delovanje pravilno usmerja, pri čemer mora težiti za tem. da se vsaka akcija poveže v kar najboljši organizacijski obliki. V d:skusiji so tovariši poudarili potrebo, da se naši sedeži preuredijo tako, da bodo odgovarjali jotrebam in zahtevam prebivalstva. To se treba storiti, pri čemer naj velja načelo, da bodo sedeži prijetni' in vabljivi. V njih je treba razviti široko kulturno prosvetno delovanje, ne sme se pa pozabiti na družabno izživljanje v primerni in dostojni obliki. Tovariši so se obvezali, da bodo v februarju razdelili nove članske izkaznice, in pobrali članarino, pri. čemer bodo skušali vpisati čim več novih članov. Kar se bodočega dela tiče, naj omenimo sklep, da bodo v prihodnjem' tednu po vaseh krajevni sestanki OF. na katerih bodo razpravljali predvsem o raznih gospodarskih in socialnih vprašanjih. Posebno važne točke dnevnega reda na teh sestankih bodo razna občinska vprašanja, ki se postavljajo pred prebivalce okraja' in posameznih vasi. Občinska problematika v zvezi z gospodarskimi, socialnimi in narodnostnimi vprašanji zavzema v programu bodočega delovanja najvažnejše mesto. Ža izpolnitev in uresničitev, programa pa je potrebna čim širša enotnost nastopa domačega prebivalstva, ko gre za reševanje vprašanj, ki so življenjske važnosti za vse vaščane, ne glede na jihovo politično prepričanost. Zato bodo morale krajevne organizacije OF storiti vse, da se enotnost nenehoma krepi in razvija. Qb koncu naj omenimo še željo prebivalstva, da bi prišlo do čim večje povezave med Kmečko zvezo in kmečkimi gospodarji. Da bo do tega prišlo, morata prispevati vodstvo KZ in krajevne organizacije, ki naj bodo pobudnice za vse akcije, ki giedo v korist kmečkega gospodarstva. perilom. Mož je utrpel 870.000 lir škode, toliko je bil vreden namreč avto, ki je bil sicer zavarovan, ter 400.000 lir zaradi izginotja kovčkov. Tudi 41-letnemu trgovskemu potniku Luigiju Aluiginiju doma iz Padove so včeraj neznani zlikovci ukradli avto «Fiat 1100» v katerem je imel 3 kovčke z vzorci gumbov. Mož je prijavil, da je utrpel 1.300.000 lir škode. Za 800.000 lir. to je za vrednost vozila, je bil zavarovan. Dva avtomobila plen drznih taiov Včeraj popoldne je 30-letni trgovec Aldo Tartari, stanujoč v Parmi, prijavil policiji, da so mu zlikovci ukradli iz Ul. del Toro, kjer ga je pustil, avto «Belvedere» v katerem Zaradi dveh samokresov pred zavezniško sodišče Predvčerajšnjim ponoči sta dva agenta, civilne policije med službenim obhodom po Sv. Križu opazila v bližini stavbe H 267. ustavljen, avto «Fiat 1400» in ker sta tedaj videla, da sta dva človeka .izstopila. sta se jima približala in. ju legitimirala. Medtem ko je prvi agent pregledoval izkaznici. je drugi posvetil z žepno svetilko v notranjost vozila in opazil na sedežu samokres. Med ralesno preiskavo so našli pri 30-letnem Mariju Gregoriču stanujočem v Ul. Vasari, \h%ito in Ihi m alh lu dim mik l IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA Zfl DOL^Č VANJE NAROKOV Uradniki tehničnega urada Jrust" čez 7 dni zopet pred zavezniško sodišče Uva na začasni svobodi, ostalih 8 pa bodo pridržali v zaporu, dokler bo ne zaključi preiskava Obvestilo lastnikom zemljišč v coni B Kmečka zveza v Trstu obvešča vse dvolastnike, ki posedujejo svoja zemljišča v coni B, da se bodo s 1. februarjem t, 1. pričele izdajati nove dvolastniške knjižice. Za vsa pojasnila naj se prizadeti zglasijo na sedežu Kmečke zveze v Trstu, Ul. Filzi 10. TAJNIŠTVO Semenski krompir za člane Kmečke zveze Kmečkh zveza v Trstu si je: zagotovila ža svdje člane količino odbranega semenskega krompirja vrste; «Albona», in «Bintje», Zaradi omejene količine, ki bo na razpolago, priporočamo, da se interesenti čimprej' zgla. sijo na 'sedežu K, Z. v Trstu. Osvobodilna fronta I. OKRAJ Danes ob 20.30 bo seja izvršnega odbora OF I. okraja, v običajnih prostorih. Prosimo za točnost. Ljudska prosveta Občni zbor PO Vojka Smuč in Simon Jenko V pfetek 30. januarja 1953 ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15, skupni občni zbor prosvetnih društev »Vojka Smuc» in «S;mon Jenko« z naslednjim dnevnim redom: 1, Otvoritev; 2..Izvolitev predsednika občnega zbora; 3. Poročila obeh društev: a) tajniško, b) blagajniško, c) nadzornih odborov: 4, Odobritev pravil; 5, Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Občni zbor bo sklepa! o zdru žitvi obeh društev. Ce ob napo vedam uri občni zbor ne bo sklepčen, se bo začel pol ure pozneje in bo sklepčen ob vsakem številu prisotnih. Občnemu zboru bo sledil program zanimivih kulturnih filmov. TR1NKOV ZBORNIK Se nekaj izvodov uTrinkoveea zbornika« ie na razpolago no 309 iir. Interesenti naj se zglasijo na sedežu SHPZ v Ul. Roma 15. ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV V TRSTU Tajništvo zveze sklicuje za danes 28. t. m. ob 18. uri redno sejo. Seja je važna. Prosimo točnosti. PD «11 AN CANKAR* Vsi odborniki PD »Ivan Cankar« so vabljeni na redno odborov© sejo, ki bo v četrtek 29 t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. PROSVETNO DRUŠTVO »SLOVAN« P A D R I C E vabi na kulturni večer, ki bo v četrtek 29. t. m. ob 20.30 v društveni dvorani. Govorila bo posteljica Manica Romanova o »Malo za šalo, malo zares iz naše Gorenjske«. PROSVETNI KROŽEK OPČINE vabi na kulturni večer, ki bo v petek 30. t. m. ob'20.30 v društvenem prostoru. Govorila bo pisateljica Manica Romanova o »Malo is šalo, malo zares iz naše Gorenjske« ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES 28. t. tn. ob 17. uri v NABREŽINI Golijeva mladinska igra SNEGULJČICA" GMSBIiM MATICA V TRSTI) Sezona 1952—1953 V. KONCERT Sobota 31. januarja 1933 v AVDITORIJU Deset oseb, katere so do sedaj obtožili upravnih nered-flosti in ilegalnega dobička na škodo tehničnega urada Tru-sta, je včeraj sedelo' na zatožni klopi pred predsednikom Grabbom. Te osebe so; Rino Sandrini, Giulio Cattelani, Mano Framutti, Giacomo Sinico, Attilio Ebert, Andrea Tromba. Mario Piemont esi, Glovanni Marchi, Auacle to Facchini - m: Vincenzo Schtfo. Vse te je policija pridržala zaradi preiskave v zvezi z afero v ameriškem tehničnem uradu. Narednik Arraano, ki je vodil preiskavo, je predsedniku dejal, da poročilo sicer še ni gotovo in je v kratkih besedah objasnil potek preiskave, Vse osebe so bile ali pa so še uradniki tehničnega urada za pogodbe in nakupe «Trust». 2e 1947. leta so te osebe odkrile sistem, ki jim je prinesel precej dobička na škodo poveljstva. Razni podjetniki so izjavili, da je bilo njihovo delo pravo izsiljevanje, ker so nekateri od tega ali onega podjetnika sprejemali večje ali manjše vsote. Med temi so seveda ljudje z manjšo krivdo, od katerih eden — Tromba — je že na začasni svobodi, medtem ko za Fiemontesija predlaga sodišču,. da bi tudi njega izpustilo-na svobodo. Kar se tiče ostalih je narednik predlagal sodišču, da jih pošlje še za sedem dni v zapor, ker preiskava še traja. Odvetniki so predsedniku obrazložili položaj svojih klientov in za vse prosili začasno svobodo, vendar se je nar. Armano temu uprl, ker bi moral zaslišati še nad 40 oseb in ker obstaja nevarnost, da bi obtoženci na svobodi uničili dokaze ali pa se tudi umaknili z ozemlja Spričo perfidnega vjirašanja odvetnika Tiberinija, kakšni naj bi bili ti dokazi, je predsednik priporočil naredniku naj na vprašanje ne odgovori, ker ni primerno že sedaj javno izdati dokazni material. Prošnjo odv. Kezicha, da bi mu dovolili govoriti z njege vim klientom, je predsednik sprejel ter izjavil, da mu je 6icer žal pridržati v zaporu ljudi, o katerih še ni znano, če so krivi, vendar, ker ga je policija obvestila o zadevi, je prepričan, da je zadeva resna, še posebno ker je bila izvršena s strani oseb, ki so bile na odgovornih mestih. Ker je znano, da je eden izmed obtožencev naložil kapital izven ozemlja, je prisiljen ugoditi policiji m vse skupaj, razen tistih dveh, ki sta že na začasni svobodi, poslati nazaj v zapor za dobo 7 dni. V primeru pa, da bi policiji uspelo prej dokončati preiskavo, bodo osebe takoj pripeljali ponovno pred sodišče. Vsi odvetniki pa bodo lahko z dovoljenjem sodišča obiskali svoje kliente in z njimi imeli zaželene pogovore. SMUČARSKI IZLET V CRN! VRH Mladina organizira smučar'!!1 izlet v Crni vrh dne 7. in 8. februarja. Vpisovanje do 30. t. m. od 17. do 19. ure v Ul Machiavelli 13, . /7azna obvestila OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA »PRIMORJE« februarja ob 20. ur| bo v Gregorčičevi dvorani V Ul. Rorna 15 občni zbor športnega društva »Primorje«. JAVNA DRAŽBA Tržaško županstvo sporoča, da bo v torek, 17. februarja t. 1. od 12. do 13. uri v dvorani štev. 203 javna dražba za dodelitev dobave 3.000 stotov .drv za kufjavo (v dveh obrokih) za uradne prostore, šole in občinske ustanove. Tozadevne informacije lahko dobite v sobi štev. 203 pri uradu za pogodbe. 20. ŠTEVILKE NUJNOSTI TELEFONSKE ZA PRIMER Rdeči križ: 66 - 60 Gasilci: 2-22 Policija 2 - 7’ NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammelio, Viale XX set-tembre 4; Godina. Čampo S. Giacomo 1; Sponza, Ul. Monto sino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmau-ra 10; Vieimetti Trg delia Borsa 12; Harabaglia v Barkovljah in Nlcoll v Skednju. SOŽALJE Uslužbenki uprave našega dnevnika tov. Pisk Fanici je 23. t. m. umrla sestra. Člani uprave in uredništva »Primorskega dnevnika« ji ob tej bridki izgubi izrekajo iskreno sožalje. DAMIJANE BRATUŽEVE pianistke iz Gorice in koncertnega pevca VLADIMlRA RUŽDJAKA iz Zagreba : Vabila so na razpolago v Ul. Roma , 15/11. (SHPZ) od 10. do 13. in od 17. do 19.-ure. Prosvetno društvo Lo-njer-Katinara vljudno vabi svoje člane in prijatelje na PROSVETNI VEČER ki bo jutri, 29. januarja JS53 ob 20.30 na sedežu prosvetnega društva v Lonjerju. Na sporedu so pevske in glasbene točke in vesel prizor «Dve nevesti«. Pridite gotovo in točno, ne bo vam žal ! ODBOR NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA Jutri 29. t. m. ob 20.30 bo predaval v Gregorčičevi dvorani v Ulici Roma 15 prof. Alfonz Gspan o temi ..Slovensko slovstvo v Mi prosvslljenslva in rsmanie,. Vabljeni vsit PROSVETNO DRUŠTVO »SLOVENEC« BORŠT vabi na 4ci bo v društveni dvorani . jutri 29. t. m. ob 20.30 Na sporedu: nastop pevskega zbora, recitacije, predvajanje filma «Dr. F. Prešeren«. Vabljeni vsi Brežani! V Tit 8* I’ L Rossetti. 16.30: ((Velika pustolovščina generala Palmerja«, Eu-mond 0’Brien, Sterling Hayden. Barvni film... ' 1 ExceIsior. 15.30: ((Evropa 51’»,. Ingrid Bergman, režija Roselllni. Nazionaie. 16.00: «Beli pekel«. Stevvart Granger in Cyd Charis* se. Barvni film. * " Fenice. 16.30: »Pravica brez procesa«, Paul Meurisse, • Tilda Thaman. Mladini izpod 16 Id prepovedano. Fllodrammatico. 16.00: ((Lokostrelec črnega kontinenta«, barvni film. Pride: «Na mejah svetat. Arcobaleno. 16.00: »Veliki gauchoi Gene Tierney, Rory Calhoun. Odličen barvni film, sneman v romantično divji argentinski goljavi. . Astra Rojan. 16.30: »Neznani otok«, Virginia Gray, Phin9 Reed. Zadnja predstava ob jj-Grattacielo (Ul. Battlsti 10).'16.00. ((Sovražnica«, Elisa Cegani, E Latimore, Vire Sllenti,- Giacomo Verlier, Cosett? Greco. Alabarda. 16.00: «Vsi smo zločinci«, Andre Cayatte, Amede« Nazzari, Yvonne-Šanson, Claude Laydu. Mladini izpod 16 let prepovedano. Ariston. 15.30: »Adamovo rebro*. Spencer Tracy, Katharine Hepburn. Armonia, 15,30: «E1 Paso«, Jo«1 Payne, G. Russel.. Barvni •Nov variete . De Rose-Marcem-Aurora 15.15: »Samotna zvezda* Ava Gardner, Clark Gable, Bro-derick Crawfofd. Lokal ogrevan. Zadnji dan. Garibaldi. JS.45: «Prevara». da Gra.v,. Gabriele Ferzetth v-Pagis,- T, Lattanzi. Skoro : film je bil posnet v Trstu. Ideale. 15.30: »Dama s kamelJK. mi«, nesmrtna. Verdijeva oper* »Traviata v filmu. Pojejo: tenorist G. Mattera. baritonist TW Gobbi in sopranistka N. Corra®-Impero. 15.45: »Kraljica brez krone«, Danielle Darrieux, J.°n Loder. ... Italja 16.00: »Toto v barvah«, 1* Barzizza, Fulvia Franco. Fran ca Valerl. Via>. 16,00: »Toto in rimski kralji’, Toto, A. Tieri, A. Soro'-Lokal ogrevan. Kino ob morju. 16.00: »Tragmoj1 Odiseja«, Moiitgomer.v Cllft* Jandi, Jarmila Novotna. . Ma-simo. t3.00: »Prosim, nasrier te sel«, Red Skelton med ieP»« cama Arlene Dahi ln Ant) -v1" ler. Komičen film. Moderno. 16.00: »As v rokav« Kirk Douglas, Billy vvilder. Savoca. 15.00: »Rapsodija v P* vem«, glasbeni film v 'katfJA. nastopata Alexis Smith in cn les Coburn. Secolo. 16.00: »Bela tigrica«. lin Tapley, Jayne Regan. . „ Ferrcviario. 15.30: »Brezni«" tvoja«, Bette Davis. Vlttorio Veneto. 15.30: rT«, išče nevarnosti«, Anri. Šotne Nelson. Ažzurro. 16.00: »Družina ,pa^, giiai se osreči«. A. Fabrizb Macarlo. A. Ninchi. Film 20 veg-a humorja. 0t Belvedere. .16.00: .»Zaseda v s du»», Robert Taylor. ,1WB, Marconi. 16.00: «Don Fernandel in Gino Cervi. za ven film. Zadnji dan. ,, Novo cine. 16.00: »Preplašenm James Mason. Joan Bennet.-raldinc Brooks. Ocean, 14.00: »Zadnje srečam Jean Pierre Aumortt. iitm prepovedano'. Zadnji o®'.G. Radio. 16.00: «Alina». Gina L°‘ brlgida, A.. Nazzari, 3HEI7A, z*. Januarja IŠS* ' ji:utmiiOVA\»HK c o a i ; z k s* .1 254,6 m ali U78 kc 7.00 Poročila. 7.1.5 SloveuSK* - -' QU» do pozabljene, 13. narodne. 11,00 Melodije, ki n* 9? do pozabljene, i.3.30 Portk 13.45 Lahka glasba. 14.30 Kult ni razgledi. 14.40 Domači po . 18.15 Glasbeni portreti skozi -in čas: Slike iz Beethovnove m' SMUČARSKI IZLET V CRNI VRH NAD IDRIJO dne 8. februarja 1953 Cena 800 lir Vpisovanje do petka 30. t.m. Odhod iz Trsta ob 5. uri zjutraj, prihod v Crni vrh ob 8.30. — Odhod iz Črnega vrha ob 18. uri, prihod v Trst ob 22. uri. Vpisovanje pri «Adria-Express» ui, F, Severo 5-b Tel. 29243. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 27. januarja 1953 se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 6, umrlo pa je 8 oseb. POROČILI SO SE: ognjegasec Augusto Zehnaro in gospodinja Giovanna Maglica, šofer Sergio Bassi in ši v i i ja Vincenza Lattan-zio, poslovodja Franco Rossi in d!jaWn.ja Anna Cernaz, prodaja-. rPu^'° ^'8° m tkalka Giuliet-ta De Risola, agent CP Giuseppe lommasi in gospodinja Iolanda Giovannini, industrijski Izvedenec oorrentino Dario ln gospodinja Ines Paulin. UMRLI SO: 79-!etna VlttOria Gallo, 67-letni Paolo Psenika, 70-letm Emdio Balbi. 56-letni IJgo Lorenzi, 33-letna Eugenia Mughig por, Antoni, 47 letni Guido PeSca-tori, 63-letna Rosa Buenco por. Stegu, 71-letna Anna Komac por. Kresevich. ADEX IZLET) 14. IN 15. FEBRUARJA DVODNEVNI IZLET V OPATIJO oa REKO in v POREČ 14. IN 13. FEBRUARJA ENOINPOLDNEVNI IZLET V BUZET Vpisovanje do 31. t. ra. pri «Adria - Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243. Radio jugoslovanske cone Tr bo ime! jutri 29. t. m. v ", daji Naša revolucija, komeffl" cijsko oddajo posvečeno na partijsko šolo v Cerknem 1944. V tej oddaji bosta SO^-jj preživela udeleženca tega nap in sicer: takratni predavatelj r, „ tijšlce šole Ivan Bratko in ™ Furlan.________________________ ^ ^ dosti. 19.00 Večerne vesti. Zborovska glasba jugoslov«n- r skladateljev. 21,00' LuKrežin v gia — radijski roman' v nao*'e vanjih. 21.30 Glasba Južne A-rike. 22.00 Plešite.z nami. Glasba za lahko noč. ilbu1 11. 306.1 m ali 980 kc-sels 11.30 Lahki orkestri. I2-1®?® vsakega nekaj. 12.45 Por,j.jl 13.00 Pestra operna glasba. ‘ Kulturni obzornik. 13.40 Otroške igre, baletna suita. L|fi Poročila. 14.15 Glasba z3 ,«i5 klavirje. 17.30 Plesna glasba- *Tili, Rimski Korsakov: Zlati PeLjnI suita. 18.41 Zborovska siml0ILjež. glasba. 19.00 Zdravniški - 'C/ui-19.15 Pestra glasba. 19.45 p„rt(je-' la. 20.00 Priljubljene m 20.30 Sola in vzgoja. 21.00 man: Koncert za čelo in orC, Vč" 21.24 Kulturna oddala. 21-30 gi, kalni kvartet. 21.50 Vesela 22.00 Koncert violinista . sms: Karla Sancina. 22.45 SiD%,()5 Simionlja št, 7. v C-duru. *,# Uspavanke. 23.15 Poročila-. Polnočna glasba. ■ K M 'I ** .£j, 11.45 Simfonični koncert, ra Umberto Gattini. 12,30 L«jp ansambli. 14.25 Igra pianist -j^n-ksander Brailovsky. 19.30 lta,lnKa ski operni '800. 21.00 TrodePLj' ((Fantastični vlak« Arnolda leya. 23.30 Plesna glasba. 6 1,01 t-tlJi 327,1 m. 202,1 m. 212.4 d> • 12.00 Mali koncert vedrih E-lodij. 12.10 Poročila. 12.45 Zauaie-na glasba. 13.15 Odlomki. iz tov.. 15.15 Zabavne melodije. ‘ ^a-Zdravstveni nasveti. 16.00 ‘tgeC kladnice del Ludvviga vonjj-i, thovna. 17.10 Igrajo Veseli TOir 17.30 Veliki pevci v znanih 1 gah. 18.30 Zunanjepolitični |k - ton. 18.45 Valčki Johanna Str« j) sa. 19.20 Glasbena medigra, Ljr Lahka glasba. 20.00 Vladimir -j, jakovski: Kopališče - radijska 'V/ 21.00 Večerni spored orkesu glasbe. 22.00 Poročila. Ob 18. uri včeraj je 7 .nje čil svoje plemenito žiVH rte?1 trgovec Josip Prelog Pogreb bo jutri, v tetr [ji-ob 1430 iz stanovanja v A. Volta 8. „ Žalujejo za njim žena ^ hčerka Nada Covi z mož* iC-bratrancem in vsi ostal* rodniki. TRDOŽIVOST TRŽAŠKEGA lIROjmmiEGA APARATA BIROKRATOV trikrat preveč 1890 je bilo za vso pokrajino 4.100 uradnikov; L 1936 jih je bilo že 10.021; danes pa jih je le za Trst in okolico kar 31.0% 'Nadalj, iz sobotne številke) Jr1!™/- mil>3ardami, če bi jih PPratHh samo za rešitev stanovanjskega vprašanja, bi lah- in vGZx 17 ^soi stanovanj oi še kaka milijarda ostala r\ Pomoč revežem. Pa ne bi lo niti treba zgraditi toliko S«!, saj bi rešili steno-noili 0 knzo z mnogo skromni P1 sre.dstvi, zato bi lahko -L VBČin° t'-h fantastično vsot denarja v tržaško pomorstvo, obrt in lili« !n s tern ustvarili so-Knigospodarsko bazo za re-reševanje perečih go-£ ^ ’n socialnih vpra- v si tem’ sre^stvi bi lahko glavnem odpravili brezpo-f«}n05t, mizerijo. bi lahko do r-ni.i ' staro mesto z nje-nluknjami in zgradili ?,vetl° mestno četrt. uprava je porabila veliki - Z? vzdrževanje po birok večini nepotrebnega i- j f®tsk.ega aparata. Odkod r j ■ • denar? Ta?n * i2datki tržaškega pro-in «na 5° bili vsa leta kriti iti pTre^ženi z rednimi dohod-zti.ii0 yel)a zlasti še za pola,n leta- ko je pozitivna iari'v 2našala po nekaj mili-,. ‘ir na polletj?. Zato smo tudi upravičeni, če vzamemo obnovo samo redne dohod-bjla-8 . Naša statistična ta- , -.UUVC _ Pa je vnovič zelo zgovor- »Vji is/ VUUVIU £CIU (C^UVUl* hnHt o večino rednih do* nla?,?v Prinašajo davki, ki jib Vjlstvo Industr'ja in Prebi- Hn?^a. statistična tabela nam V;.i?zuie. da velika večina aa „ rednih dohodkov tržaške. sreru,r?raiSuria doteka iz po-davViil davkov. O posrednih italiio ?a trde celo naivišie Predv e Slave, da zadevajo inaJč* revne sloje, ker jih jo v ’JC' in trgovci vračuna-DraVt j6”0 Proizvodnje in jib revni'Cno Plačuje potrošnik, Veij’4ma*' srednji človek, n« ‘„, u kapitalistu se pač čuk v"®,30 lirice ki iih PIa' kadi „• dr2avno blagajno, ko obit>i,-flgarete' kupuje čevlje. ?ruge Predmete ši' ’/ min1 tr°snje. saj razpolaga Te sc ionskimi dohodki. Te li-pIfPa zelo hudo poznalo v , uraCUlH) j-,-------- Rezultat tega sistema je na eni strani nov porast uradni-štva zato, da stika za tisočerimi predmeti širose potrošnje, ki so podvrženi celi vrsti posrednih davkov in neznosen davčni pritisk na prebivalstvo. Sistem posrednih davkov pa je peniclno hinavski, ker tovrstne davke prebivalci na videz ne občutijo in jih plačujejo nekako mimogrede, ne da bi jih opazili. V resnici pa je pobrala tržaška, finančna Uprava v štirih letih od vsakega prebivalca od dojenčka v zibelki, starca na smrtni postelji, do invalida, brezposelnega m največjega bogataša povprečno po 277 tisoč lir. Vsakdo si lahko sam izračuna, kakšno breme je za njegovo družino predstavljal te denar in koliko bi si lahko opomogel, če mu ne bi bilo treba plačevati teh davkov. Davčni vijak posrednih davkov pa iz leta v leto ne popušča, temveč je ravno obratno vedno težji. 1949. leta je vsak Tržačan plačal povprečno 63 tisoč lir posrednih davkov na leto, predlanskim. 1951. leta pa že 83 tisoč lir. Kot velja za milijarde, ki gredo iz proračuna za vzdrževanje birokratskega aparata trditev, da to še niso vsa sredstva porabljena v te namen, ker bi morali še prišteti denar iz občinskega proračuna in o-stalih lokalnih proračunov, teko tudi zgornje vsote ne predstavljajo celotnega obsega davčnega pristiska, ker bi morali še prišteti občinske posredne davke, ki znašajo nove lepe milijarde lir. . Vse te vrtoglavo visoke šte- strahoten porast bede in nezadovoljstva. Zaradi svojih ozkih kapitalističnih interesov, zaradi interesov italijanskega imperializma, pa je tudi druga postopna rešitev, postopno zmanjševanje aparata, pravična dodelitev penzij starim uradnikom, ki bi šli prav radi v zaslužen pokoj, preusmeritev prebivalcev v pridobitne poklice, usmeritev teko sproščenih sredstev v industrijo, promet in pomorstvo, praktično le malo realna. KONEC Šcvinislične cvetite iVaHjaiistoifa tislui TONE MIHELIČ; Večer na Velikem kanalu. Kot vedno se italijanski tisk zelo zanima za dogodke v tako imenovanih «terre ceduten, ki jih je Jugoslavija ((iztrgala*. Posebno ob De Gasperije-vem obisku v Atenah, — kamor je šel zato, da bi vsaj oviral če ne more ravno preprečiti dobrih odnosov med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo — in pa ob «izvolitvi» Stepinca za kardinala smo lahko v italijanskem tisku zasledili dokaj lepih cvetk. Monarhofašintični list «La Patria« objavlja v svoji številki od 15. t. m. pod naslovom ((Tragični dnevi v coni B — Sestradani Rečani zame-! njujejo staro obleko za prgišče moke«, tudi take pravljice: ((Neskončne vrste meščanov stojijo pred trgovinami, k; so pa povsem-prazne. Petdeset odstotkov trgovin z ži- Veliki umetniki tipljejo za prostornino“ v pojmovanju globine. Umetnost je prav gotovo samo stvar čustva, toda če ne veste nič o prostornini, sorazmerjih - in barvah ali če nimate spretne vilke o milijardah ki jih je1 r0^6. vam bo ohromelo tudi Trst v zadnjih štirih letih po- j najmočnejše čustvo. Ne zana- rebil za vzdrževanje, nepo-|šajte se- na navdih, ker nav-trebnega birokratskega apara- j diha ni, vadit« se nepreneho- Vsi veliki umetniki tipljejo | ver jan): ni bilo lahko vliti na za prostornino, njihova moč je j platno vso pestrost pomladanskih ' barv, saj predstavlja vsaka veja na drevesu šop rož, travniki so v zelenju in ob pogledu na rjave lise, ki predstavljajo njivč>, čutiš kako vse ta, pa imajo še celo vrsto zelo negativnih posledic, ki niso obsežene samo v davčnem pritisku; zapravljanju denarja itd. Zaradi krepitve številne ka- ma, v svojem poklicu se morate izuriti. Na te besede, ki jih je izrekel Rodin v svoji oporoki, sem mislil, ko sem bil na razstavi tegorije ljudi.ki-so odvisni od našega slovenskega- umetnika t ^onete Miheliča v galeriji Ros- Soc’ lirai z nekaj deset ti- ‘nii na mesec. de na vrhovih, se je tudi vse življenje zbirokratiziralo, izginja vsakn resnična demokracije, so vkovane v birokrat-j skem oklepu vse pozitivne ’ si-’ le, je že v kali zadušena vs.a- VSttl “ “2B -SS&JS »?•'«»- soni na Korzu. Pri tem sem občutil pravo zadoščenje ob misli, da se Mihelič — to potrjujejo vse njegove slike — drži. teh načel. Njegova dela rnilii“’ 111 samo 5 milijard 355 nih dg'^’ tisoč lir direkt- ce'o teh pet milijard t:j , , tnih davkov še zdaleč kei Va velike dobičke, Prvi , denar plačujejo v Scvn, fst‘ mali obrtniki, tr-,J.udje svobodnih pokii-»6 m.2 -s tisti,kiimajo red-^4 oa le„Cv e Prejemke, tako '"ti način ne morejo Pa v ’cnemu vijaku. Koliko ^j^tia niC! zaslužijo velika sbit-aj Vel>ki magnati, kjer Ve nihčo ogromni dobički, ne ^teani tazen njih samih. J Pa državna financa. vedno večjo silo. so morda j mu ie za ton, luč, razpolože-najbolj negativne za vse go- nje iu tudj za miselni da. spodarsko, kulturno, socialno,' D „ * ustvarjanje, za vsak zdrav na- rek- P,rl S1CU 'fu ^ prosta napredek . rava, ki nam jo prikazuje naj Visoka številka ljudi, ki se- de v raznih državnih ustanovah pa skriva v sebi prikrito brezposelnost in obenem onemogoča radikalno rešitev nastalega položaja. Enostavni odpust Vsega odvisnega osebja bi za seboj potegnil najmanj 20 tisoč novih brezposelnih, ki bi se pridružili že tako obsežni brezposelni armadi, bi obenem pomenil več v svetlih barvah in naravnost presenetljiva je - posebnost, da razen v panoju, ki predstavlja aTalceu, in v enem portretu, ne uporablja črne ali vsaj temnejše barve. Zalo napravi razstavna dvorana takoj ob vstopu vtis svežosti in vedrine. Tako nam prikazuje v dveh motivih »Goriška Brda« (Ste- kali in kako puhti i? njih toplota, visoko na nebu pa plava bel oblaček. Prevladuje belina in zelena barva, pobočje šte-verjansfcega, hriba in pogled na Steverjan nam razodevajo, da je umetnik zelo dobro zajel vso razsežnost prostornine in tako spretno naznaeil. globino. Iste kvalitete zasledimo pri sliki «Vas Piščanci« s pogledom proti Trstu in na morje. Kakor je slikar izkoristil zadnje sonce in ožaril z njim vso-vas z okolico, tako je osvetlil del morske gladine , z .barvnim refleksom:in s.tem poživi! slika Tehnično je izdelana tudi slika «Soča», poleg tega pa je tudi njeiia kompozicija posrečena. .Soča je zares mrzla,,.pogled na sliki pa sega daleč, dal-č v . globino Trnovskega gozda. V to skupino spadajo .še slike: «Sesljanska obala», ((Pomlad v Florenci!), «San Mi* niatOK, ((Jesenska pokrajina« z občutenim razpoloženjem v gozdni tišini in z mehkimi:toni.; «Na neape|)js'ki obali« - marina v žarkih rumenkastih barvah, «Fiesole» z dovršenim motivom v bolj. rjavi luči in druge. Mihelič se je oklenil še posebej Benetk, Florence in Rima. Nič čudnega če pomislimo, da je študiral slikarstvo na ■akademiji v Florenci .(1941 do 1944) in nato v Rimu (1944 do 1948) in da v Benetkah živi: «Obala sv. Barnabes,, »Rdeča hiša« in «Jutro na Velikem kanalu« so morda najmočnejša dela. d asi so zelo ekspresivna »Mali trg sv. Marka« in ((Pogled na cerkev Ai.' Salute*. Impozantna arhitektura ni bila slikarju nikjer namen, povsod se je poglobil v 'lesketanje barvnih odsevov v nlorju, izrabil močne sence v nasprotju z žarečo svetlobo, izrazil mir v jutranjih: urah-: ali odmaknjenost. številnih beneških : kanalov od hrupa v nrestneni srer diščii- Pri-č(M'kVi. M, šaiute je pokazal z'unanjost stavbe z vsem- razkošjem njenega sloga, da nas je približal mističnosti Orienta. Toda v vsehi , teh beneških vedutah umetnik ne posnema ali 1 reprodučira nepd-' .membnih. podrobnosti,. zaradi česar stojijo pred nami toliko bolj resnične. Opazimo pa; da je: občutil ob podajanju njihovih lepot kar nami žfašti dokazujejo vedute ‘ iz Rima, kjer je iška! Ie ušnke lučr in barve. To. Jiajdemo pri 6likah s Foruma, z Janikuia. ob pogledu na- Trinite .dei Monti in na staro rimsko: cerkev,1 pri kateri je izluščil nasprotje barv in H K I KEDNi Od tega Posredi "davki b) 0eP°8redni davki •^REDm 0(1 ‘ega ERP dohodkov: 16.IX.47. 15.iII.48 I % 16.3-30.6.48 % 7.180.432 5.216.239 72 109.415 2 7.180.432 5.641 428 j 3.S37.840 62 227.480 I 5.641.428 ; II. 48 o. /0 8.311.101 j 7.244.652 87 483.361 j 5 991.019 ) 9.302.120 I. '49 % 10.392.685 9.467.643 91 536.966 5 1.663.722 | 1.638.366 12.061.407 ' II. 49 0/4 10.945.076 9.988.638 i 91 567.150 ! 5 . ■ i 2.658.284 2.634,357 - 13.603.360 I I. '50 % 11.866.302 : 10.818.975 91 615.296 5 4.803.842 4.628,869 16.670.144 i II. *50 % 12.661.268 11.395.602 89 794.773 j 6 2.431.694 i.102.901 , 15.092.962 : 1. ’51 % 13.513.890 i 12.089.539 ' 89 990.53.1;’ 7 4.593.319 4.418.416,; 18.107.209 .1 . II. -51 -! % 14.728.850 j 13.033.649 89 1.080.871 ; 7 2.150.491 j 1.993.488 ; 16.879.341 i Redni a> o8eb^tega b) admim8tr. Sk Qpai izdatkov °d tega Nadnjo ladij ?.°ficit + ^ficit I 8.537.038 3.349.244 39 263.042 1 3 j- 12.011.867 i 20.548.905 i 4.812.153 7.892.761 | 7.168.291 : 7.617.359 i 7.745.960 | I 8.302.268 i 1.920.531 39 3.552.202 43 3.623.070 55 3.914 110 51 3.730.288 48 4.042.717 48 180.(132 3 312.177 3 313.212 ! 4 365.840 | 4 450.116 5 508.890 i 6 819.026 5.515.117 j 6.366.826 1 6.120.453 i 7.392.815 ' 7.791.914 i 5.631.179 13.407.878 13.535.117 | 13.738.012 15.138.775 1 16.094.182 ; • - 1.645.200 1.647.800 2.288.700 2.469.350 2.860.650 • 2.460 558 ! -1 • i' 1 j 1,859.430 i 10.249 174.090 | 2.154.048 j 1.937.981 j . 1 13.368.473 CHARLES DICKENS Prevedel prof. dr. Pr. Bradač j 7.815.253 I 3'.813.61l 49 498.880 ; 6 6.758.627 14.573.380 2.646.600 6.179.929 i 8.985.958 j 4.264.568 47 599.438 j 7 6.720.631 I 15.706.589 2.053.284 ,j 3.226.036 občutje okolja. Ne smemo biti mimo ((Dolomitov«, trikotno golo steno polno svetlobe zahajajočega sonca, nižje velikih snežišč ter s 'smrekami v ospredju. Nekakšno nasprotje v barvah predstavlja slika «Ob Komskem jezeru« z gozdovi na pobočjih obkrožajočih hribov, dalje sDevin«. «Repentabor» in ((Kontovel)),, pri katerih izraža rjavkasta, rdečkasta in vijoličasta barva večerno razpoloženje:-; Od' vseh teh dei se ločijo -slike: ((Rodovitnost« in «Talcis. ((Rodovitnost« je izdelana v velikih dimenzijah in bi jo lahko imenovali «Prva dva človeka z družino«. Ta siika je predvsem globoko zamišljena, in dobro izdelana. Ves ko-lorit, v katerem preveva svet-loriimena in olivna barva ter nekaj rdeče (jabolka), daje nekak’ navdih 'rajskega oko'1'ja, .v katerem sfa si prva dva človeka med palmami ustvarila svbj1 doni. Njun izraz in izraz njunih otrok, je še sama primitivnost, obdana od sonca, zato je okrog njih takšna sreča, ki jo upodabljajo topli ih nežni toni. . Originalna je tudi zamisel ((Talcev«. V noži smo pričo le še epiloga: požgan dom, ki je še ves v plamenih; v njihovem odsevu vidimo obrise vojakov in . domačinov, ki čakajo na svoj usodni konec. V ospredju so tri žene z otroki, ki z grozo in hkrati otopelostjo motrijo razvoj dogodkov. Prva žena na levi ima ostro začrtane poteze, ki izražajo hkrati skrb, upanje, pa tudi kljubovalni ponos; srednja išče uteho v molitvi, tretja dela vtis globoko zamišljene mladu žene, o-troci se ne zavedajo dogajanja. Razen upodobitve plamena, ki daje luč, je uporabil slikar težke, mrke, temne barve. Slika mnogo pove in je polna sile ter življenja. Mihelič se nam je razodel tudi kot portretist. Menda v naravni velikosti je upodobil mlado Tržačanko v narodni noši. Umetnik je vlil v njen izraz neko milino in domačnost, kar harmonira z nošo, ki jo nosijo navadno nemestna dekleta, iz katerih odseva preprostost. Dekorativnost in natančnost dela je narekoval predmet (narodna noša), toda Kljub temu slikar ni bil plehek ter je dal subjektu osebnost in značajno noto. To vrlino je pokazal v obeh ostalih portretih: tako ima tja2ri ‘ S€vede'5, Je odgovoril gospod Welier. «ln prou Sspud! Tu je biu tku pu>ten gspud in tku lepu Sumi tl, de ie' kedr Je blu de2- ufcaknu “te noge u % jč .. nkul 111 m°u bulšeh prjatlu ket zajčje, kože. Ubieku 2 prmclPa šparu. iz principa s Je usak dan pre. SVe>a sra^ca- iz principa ni guvoru s sojini šote, ce ^ morbt se je bau, de ga ne b napumpal. in biu clDa seU UkUl uzamema- prou lubezniv gspud. Iz prin-cipa j0 Je da,au strif-t usakh stimajst dni ln iz prin-zrnei-jnOSU °Zka ubleka- lr°Je oblek na let to stara fla‘l na dVra U ln ker mou tku rad red zatu devet nA U 'St' 8rustlunl* kjer je mou kusU za šiling »Jene. ,n kusi' res uredn šiling ln,devet Q5eh, iceclr 11511 gustiunli'ar vefkat reku s souzam u Je naprau i* gsp"Jd puz'm razgrebu ogenj S tm mu V°rl 0 tm ? 'nn t>et 111 pence ^kode. kua b gu-oku se je Jezlu, k je vidu, kua ta ilouk puoejna. In pr tm je blu tud tku nenavadn uzvišen. .Morning-Post b rad, kedr u frej,’ je kri&u usak dan na natakarja;, predn je ustopu. ,PuUte Times, Tomaž. Prneste m Monting-Herald, 2e ni u rokah Ne puzabte na Chronicle ln prneste m tud Tizer, Ja?’ No, in pol se je usedu In gledu kokr nore na ura in ja mahnu ven raun takrat, k mu je nesu natakar ^asupis. In kedr se spusti u tasupis, lohka drug gosti iz kože skorja, on ie' zmeri bere; in pusebn en stat gspud se razburja in natakar mora pazt, de ga no b morde zabodu s ta velkmo nožem. No ja. in tku sedi tri ure na ta narbulšm mest in dremlje, putem gre u kavama par ulc naprej in sl da mala poreja kave ln stir kulake, putem gre na soj stan vaj ne v Kensingtone in spat. Enkrat zvečer pa je slab. Posle pu dohtarja. Ta se prpele u zelen ku^ij z nekakšnim stup-nlcama koki- za Rob'nzona, k lh je spustu, kedr je ustopou, in ih spet nazaj putegnu. kedr je biu že notr, de b na blu treba vsak pot ko”ijaže s kozla in de b Ide na vidi. de ma negav ku^Uaž scer llvrejov rekle, llvrejoveh hlaf pa ne. .Kaj vam Je?’ je prasu dohtar. .Sem zelo bolan.’ je reku ta gspud. ,Kaj ste Jedli?' je pra^u spet dohtar. Telečje.’ je djau bouni gspud. .In kaj nazadnje?’ praša dohtar. .Kolače,’, je reku na tu bounik. To je tdsto,' je reku dohtar. .Takoj vam pošljem celo škatlico krogl e, toc}a varujte se • tega!' Ampak fiesa naj se varujem? Teh kroglic?' Nesmisel, kola'ev!' .Pa zakaj?’ Je kri^u bounik in skoču s postle. .Jest vendr že petnajst let Jem iz principa vsak vežter .štiri kolače! Jih pa zdaj iz principa ne boste več jedli.’ ,Toda kolači so vendar zdravi.’ ,Ne, kolači niso zdravi, gospod,’ je reku strogo dohtar, .Ampak to je tako fina jed in človek se tako poceni naje-’ .Tl vas bodo nekoč mnogo veljali,’ je reku dohtar. ,tudi če bi vam jih kdo plačaL Štiri kolače na dan, to morate biti v šest' h mesecih na drugem svetu ’ Bounik mu je gledu u obraz in je douh špekulira, nazadne pa reku: ,Pa veste to gotovo, da Je to nezdrava jed. gospod?’ ,Na mojo zdravniško besedo,’ na tu dohtar. ,In koliko kolačev bi moral snesti na mestu, da bi me bilo konec?’ prau bounik.. ,Tega ne vem.’ je reku dohtar. JCaj mislite ;ali bi jih bilo dovolj za pol krone,’ je prašu bounik. Jaz mislim, da skoraj.’ je odguvoru dohtar. •No, in ne bi zadostovali trije šilingi?’ se je pugajou bounik. .Tudi,’ je reku dohtar. .Torej dobro,’ je djau bounik, .lahko noč.’ In drug j utr Je ustou, naredu ogenj, puslou za tri šilinge pu kulake, ih upeku, požru in blu je po nem.» «Pa zakaj je to storil?» je naglo vprašal gospod Pickwick, ki ga je ta tragični-konec zelo ganil in prestrašil. - ' «Za kua je tu sturu. gspud? I no, d b pukazu, de si sojga principa, de sa kulač zdrau. ne da ud nubenga uzet-š t In tako se je. Sam spretno ognil vsem vprašanjem gospoda PIckwiCka prvi večer; ko se je nastanil v Fleetu. In gospod Pickwick - ko s« je prepričal, da bi ugo- vori nič ne zalegli — je dovolil, da se sme za en teden naseliti v sobi z nekim plešastim čevljarjem, ki je bila nekje na zgornjem hodniku. V to skromno sobico je prinesel gospod Weller slamnjaSo in posteljo .ki si jo je najel pri gospodu Rokerju. Iu ponoči mu je bilo tako domače, kakor , da je odrasel v Jetaisnici in kakor da je ves njegov rod že od nekdaj živel v jetnišnlci. «A1 zmeri kadite u postali, stari peteln?*- je vprašal gospod Weller svojega tovariša, ko sta legla. ■sSevede, mladi zabavljač,* je rekel čevljar. «Prosm vas, za kua ležite raun pud miza?» je vprašal Sam. «Ker na morm puzabt na soja postelj s štirem nogam, dukler sm biu Je zuni. Zatu ležim med štirm nu-gam mize,» je rekel čevljar. • «Tak karakter se m dupade.j. je rekel Sam. «Ta pogovor se je pletel, ko je gospod Weller ležal na enem in čevljar na drugem koncu sobe, zleknjen na žimnici, in ko je sobo razsvetljevala mesečina in rdeča luč iz čevljarjeve pipe izpod m'ze. Čeprav je bil ta pogovor Cisto kratek, je vendar pridobil Sama tako za devr ljarja, da mu je posvečal več pozornosti, ko drugi ljudje. Bil je bled človek ~ to so vsi čevljarji — in je imel ščetinaste brke - te imajo vsi čevljarji - njegov obraz je bil čuden, dobrodušen in skremžen; oči so se mu doslej še svetile« (Nadaljevanje sledi) Razumljivo protislovje V zadnji številki «Katoliške. ga glasu» najdemo uvodnik « Nerazumljivo protislovje », kjer se čudijo, da so se tudi vtitovci» — in to Se celo v več' ji meri kot ostali, dodaja isti list — oddolžili msgr. Ivanu Trinku ob priliki njegove 'JO-letnice. To baje nikakor ne gre, ker ititovsko pobarvani častilci« nimajo, po mnenju omenjene-g delničarji, ki razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi. Poleg tega imajo gorivo po znižani ceni proste cone, česar slična podjetja v ostalih mestih nimajo. Zato pa bi bila edina pravilna rešitev le v predlogu samih meščanov, naj avtobusne proge v mestu prevzame občina. Planinski ples 31. januarja GORICA, 27. — Po novem letu smo večkrat slišali vprašanje: «Kdaj bo Slovensko planinsko društvo priredilo plesno zabavo, ki jo mlado in staro čaka z veliko nestrpnostjo?* Planinci dolgo niso odgovorili. Pred dnevi pa smo izvedeli, da bo tradicionalni planinski ples v soboto, 31. januarja v prosvetni dvorani na Korzu št. 1, Planinci bodo dvorano po planinsiko okrasili. Zaželene bodo planinske 'obleke, da se bodo udeleženci počutili bolj v gorah kot v Gorici. Ples je namenjen predvsem članom Planinskega dru.tva in njihovim družinam. Vstop bo samo z vabilom, ki jih lahko dvignete od ponedeljka dalje pri Darku Šuligoju v Ul. Carducci, Petru Čermelju na Kornu in Ivanu Bregantu v Podgori. Na razpolago bo dobra kapljica in jedila Ples se bo pričel ob 21 in bo trajal do 5. ure zjutraj Po 23. uri bo vstop prepovedan. Dražba INCIS za loka.e na Travniku GORICA, 27. — Po dodelitvi 28 stanovanj v novem poslopju INCIS na Travniku in v Ul O. berdan, je pokrajinski medtem ko je »LjubljanM tekmi z »Mladostjo« izgu (4:2). Eno zmago pa si je ve dar priborila tudi Ljubija in sicer v igri z «ZagreboBu ki ga je premagala s 3:1» » je pomenilo nekoliko Pres. • čenja. Zaradi slabšega koli«» ka golov je z dvema toc ,i. (kakor «Mladost») zase zadnje mesto. t Na splošno pa so tekme ^ državno prvenstvo Polcaj^*. slabo pripravljenost posanj nih moštev, oziroma slabo mo. Izjema je edino «Pa . zsn«, ki se je le nekoliK° pripravljal že pred svojo nejo po Italiji in Avs Tekme na sami turneji Pa mu bile tudi odlična PrlPr^je, za prvenstveno tekmova Ce pa upoštevamo dokaj P vprečne rezultate «Partizan na turneji, tedaj se nam O no ustvarja mnenje o nivoju jugoslovaskega no* na ledu. Sicer pa bomo vi kako bo na tekmah za ev sko prvenstvo. Dinamo vložil protest * z* MONTEVIDEO, 27._ ~ Jj. grebški »Dinamo«, ki t raj izgubil proti «Botafog 2:3, je vložil protest, *eTgg. sodnik priznal tretji g°{ j, tafoga«, ki je bil (^oseZet1Jeg» offsidea, ni pa priznal tre'11 popolnoma regularnega 8 «Dinama». Igralci «D'nanJ?’,pa-pustili neovirano streljati ragvajskega napadalca. kef ^j mislili, da bo sodnik 0 ^ offside zažvižgal, česar P storil. Egipw izv»; Na svoji turneji p° PAtt-IZ, 27. — Francoska na-rodha skupščina je danes pričela razpravo o zakons em osnutku za spremembo zakona o kaznovanju vojnih zločincev. Pred pričetkom razprave so sprejeli resolucijo, v kateri se skupščina klanja žrtvam iz vasi Oradour. Nadalje je razpravljala o procesu pred vojaškim sodiščem v Bordeauxu proti 22 bivšim SS-ovcem, krivcem oradourskega pokola. Kot je znano, je povzročil proces pred vojaškim sodiščem v Franciji živahrie razprave, ker je od 22 obtoženih 13 Alzačanov, torej Francozov, ki so jih s silo mobilizirali v Hitlerjeve «SS» oddelke. Zločin, zaradi katerega se morajo zagovarjati, spada v tako imenovano «skupno krivdo«, ki je stopila v veljavo po nuernberškem procesu od leta 1948. narja ministrstva za preskrbo. Begunci povedo, da je prišlo do množičnih aretacij. Aretirali so tudi župana Friedricha Kuehlvvinda iz Lettewitza zaradi «sabotiran;a socialistične iz_radnjer,. Nadal;e so sporočili ostavko Hermanna Buch-terkirchena iz \v eimara. V Torgbilu so aretirali ravnatelja in nekatere uslužbence državne banke. Zahodnoberlinskl časopis »Telegraf« pa je najavil odpoklic vzhod^on^r^k^a ve^eo-^an’-ka Stephana Heymanna iz Madžcrske in pos : nika Erhar-da Schefflerja iz Albanije. Poleg tega so vzhodnonemške oblasti razrešile dolžnosti 22 funkcionarjev zunanjega ministrstva in odpoklicale 16 di-plomati-kih pomočnikov v Varšavi, Praai, Bud'mpešti in Tirani. Te spremembe so nastale zaradi imenovanja Antona Ackermanna za zunanjega ministra. V zvezi s številnimi begunci p še londonski «Tšmes», da so »žrtve spoprda v svetovni politiki«. Ko prihajajo begunci iz sovjetskega področja v Zahodno Nemčlfb, predstavlja zanje stanovanje največje vprašanje. Časopis vidi edino rešitev tem da se jim nudi streha in delo. Konservativni «Daily Tele-graph« pa je mnenja, da dotok beguncev toliko časa ne bo pojenjal, dokler Rusi ne bodo dokončno prekinili prometa med vzhodnim in zahodnim Berlinom. jeva,l svojo drugo zmaS°-Port Saidu je zmagal na’“ prezentanco Sueškega po izvrstni igri z reZU* 'Uti-6:0 (3:0). Gole so dali: » ^ novič 2 ter Herceg, Zebec, ^ selinovič in Ognjanov P° Pro Goriz a-Thiene OjJ Nihče ni pričakoval, da ^ morala Pro Gorizia ' „8 na igrišču v Thiene. ni pripisati krivde gon5 ^ igralcem, ker so nastopu* | okrnjeni postavi. V obr8 napau brai«' je manjkal Cuzzot, v pa Franz. Čeprav se je ot se ba čvrsto držala in ni PuS nasprotnikovih prodorov, s , odražala ° n«' Izpovedi begunca iz vietnomskega odpormškeqa qiboD|a SAIGON, 27. - K francoskim četam v Vietnamu je pribežal visoki funkcionar odporniškega gibanja in ;zpove-da,, naj bi po tajnem spora- v napadu jasno sotnost Franza. Thiene Je , stopila v prenovljeni Pos,eni V ekipo je stopilo kar se ^ rezerv, igrala sta tudi oba nerja, v vratih Monti. v s nji vrsti pa Puppo, - it najboljši igralec dneva, ^ njegova zasluga, če niso ^ čani prodrli domače obra Igra je bila ves čas mono*0 le tu pa tam kaka lepa 8*® ( ki pa se je kmalu razblin1 > nič. Drugi polčas kaže Pre domačinov v celih trideS minutah. Nato pa začnejo padati Goričani. n Juventina-Tolmezzo Juventina je v nedeljo B^ Na Trju svobode v Kairu je bila 23. januarja velika vojaška parada, s katero so proslavili šest m-strev vlade generala Mohameda Nagiba. Na sliki so v ospredju pripadniki motoriziranih oddelkov, sledijo pa Jim puščavski obmejni organi. Na tribuni so polet Nagiba tudi drugi predstavniki vlade. Pisatelj Thomos Mann oiicir Častne leqi|e* PARIZ, 27. — Francosko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da so imenovali znanega pisatelja in filozofa nemškega porekla Thomasa Manna za oficirja Častne legije zaradi njegovega prispevka svetovni književnosti. Dekret je podpisa) še prejšnji francoski zunanji minister Robert Schuman 16. decembra lanskega leta. žila na lastnem igrišču vodnjah lep uspen Ceprav pridobila samo eno točko, ^ ramo to tekmo beležiti * (e< speh. če pomislimo na P kle tekme, ko je puščala tooki na vseh igriščih. čase pa opažamo prer°J ^ tega moštva iz Standreža, bi bil tudi čas, kajti krat v pot ao konca prvenstva. ^ šče v Sovodnjah je bilo v jS-deljo namočeno in leden0- .j radi česar je bila igra P je[i otežkočena. Napade so * ^ gostje, ki so že v 17. minut ^ segli uspeh. Juventinci P po tem porazu prevzeli 10 e|i tivo v svoje... «noge» in z ^ sistematično oblegovati sj sprotnikova vrata; uspeh ^ dosegli v 34. minuti. Stir* j, nute pred koncem prvega časa pa je uspelo gostom t, bit« vnovič g°l. V drugem ' < času vidimo zopet Tolme2^ napadu, vendar pa je I tinska obramba sedaj gm in ne dovoli nobenega Pr ra. Tudi Juventinci ne m . jejo in po večkratnii sih v 30. minuti, dosežejo -j# gi gol Rezultat ostane <* do konca igre. Ceprav Je .d ventina je vedno na za mestu v lestvici, se je n® e ko približala v številu t0<' kipam ki so tik pred nj°- ^ nam daje upanje za njen v Prihodnjo nedeljo bo i6rS pf Casarsi svojo prvo tekmo^i vratnega prvenstva Juve ^ B je to nedeljo počival8,., < tu«' Posledice nesporazuma o ribolovu ADEN, 27. — Sovražnosti, ki so prejšnji teden izbruhnile med silami sultana v Laheji in plemenom Subeihi so dovedle do posredovanja glavnega guvernerja v Adenu. Danes so angleška letala bombardirala položaje plemena Subeihi. Voditelj plemena Mohamed Charher se je z ne aj stotinami svojih pripadnikov zatekel v Jemen. Adenska vlada pa mu je dala na razpolago štiri dni naj se s svojimi pripadniki vrne v njegov kraj sicer «bo občutil posledice*. Upor je sprožil nesporazum o pristojbinah za ribolov. daj je lestvici na drugem m esta Oduovor.,1 uiedink STANISLAV HhNKO - UHEDNISIVO ULICA MUNTECCHI St b Ul nad - Telefon Številka 9K-808 in ^1)3« - PoStiii _ uprava lil.!CA SV KhANCISKA St. 40 — Telefonska Številka 73-38 — O^I-ASl od H.JO iz in od 15 18 Tel viSme v Sirim i »tolpca trgovJk' 60 finančno upravni iOO. oa/nrtn re »o lir - £a h'I.Rj za vsak mn Širine l Tiska Tiskarski zavod ZTT Podružn Gonra lil S Peiliro I II Te* 33 82 Roknoist ne vračajo predal S04 73-38 - Cene og'as»v. £a vsak mm »tolpra ta vse vrste oglasov p« '0 din četrtletna 900, poletna 1700 celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub Jugoslavija: Izvod 10. mesečno /5a'0žn'Stvu trž Skega tiska Trst 11 5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega l.Jubhana Trg revolucije 19 tel ^0-009 tekoči račun pri Komunalni Danki v Ljubljani «06-90332-7 - Izdata Založništvo tržaškega tiska O ZOZ NAKC1CN1NA Cona A: mesečna 350, Poštni tekoči račun za STO ZVU din- tiJK* tr*1