Leto 1899,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXX. — Izdan in razposlan dne 21. aprila 1899.
Vsebina: St. (70—75.) 70. Razpis, da se puščajo tovorni kosi (colli) z neenako čisto težo ob izvozu konsumnega cukra iz narejališč cukra, ki se vrši ob zaprtih prostorih, čez carinsko črto. — 71. Razpis, da se podaljšuje rok za dogradbo male železnice od Prage (Smichov) v Košič. — 72. Razglas, da se je podaljšal stavbni rok za lokalno železnico Brandys na L.—Neratovice. — 73. Razglas o dopustilu dveh z električno silo obra-tovanih malih železničnih prog z ozkim [tirom v okolišu mesta Usti in njegove najbliže okolice. — 74. Šesti dodatek k izvršitvenemu predpisu k IV. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896.1. o neposrednih osebnih davkih. — 75. Razglas, da se je podaljšal stavbni rok za lokalno železnico Strakonice —Breznica s krili vred.
90.
Razpis finančnega ministrstva z dne 5. aprila 1899. L,
da se puščajo tovorni kosi (colli) z neenako čisto težo ob izvozu konsumnega cukra iz narejališč cukra, ki se vrši ob zaprtih prostorih, čez carinsko črto.
V porazumu s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom se, izpreminjujé določilo odstavka II, št. 5, alinea 3 priloge A k izvršitvenemu predpisu o cukrarini iz leta 1888. (drž. zak. št. 111), dovoljuje, da sme biti ob izvozu cukra iz narejališč cukra čez carinsko črto pod isto zaporo prostora v kaki pošiljatvi tudi sephani cuker, cuker v kockah, pe-skasti in kristalasti cuker v tovornih kosih z neaneko čisto težo, n. pr.:
bruto tara neto
10 vreč	à	kg	50*00,	kg	0*20,	kg	49*80	eu kraste	moke
800 kartonov	à	„	5*00,	„	0*25,	„	4*76	oukra v	kockal»
10 zabojev	à	„	66*00,	„	7*00,	„	49*00	« »	»
80	«	à	„	14*23,	„	1*98,	„	12*25	h „
20 vreč à „ 100*00, „ 0*80, „ 90*20 peskaMega cukra 16 „	4 „	50*00, * 0*25,	„ 49*75	„	„
Vendar naj tudi v tem slučaju zmislu primerno veljajo ukazila, ukrenjena s tukajšnjim razpisom z dne 13. marca 1896.1. (drž. zak. št. 42) za združevanje več vrst konsumnega cukra v eno izvozno pošiljate v.
Kaizl s. r.
91.
Razglas ministrstva za železnice z dne 7. aprila 1899. L,
da se podaljšuje rok za dogradbo male železnice od Prage (Smichov) v Košir.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je v razglasu c. kr. ministrstva za železnice z dne 26. decembra 1898. 1. (drž. zak. št. 180) ustanovljeni rok za dogradbo in začetek obrata doslej še ne dograjene končne proge z električno silo obratovane male železnice od Prage (Smichov) v Košič podaljšal do 31. dne decembra 1899. 1.
Wtttek s. r.
(Hlovenlseh.)
39
7 2.
Razglas ministrstva za železnice z dne 7. aprila 1899. L,
da se je podaljšal stavbni rok za lokalno železnico Brandys na L.—Neratovice.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je po razglasu ministrstva za železnice z dne 2. maja 1898. 1. (drž. zak. št. 79) do 11. maja 1899. 1. podaljšani rok za dogradbo in začetek obrata lokalne železnice od Brandÿsa na L. v Neratovice znova podaljšal do 31. dne avgusta 1899. 1.
Wittek s. r.
73.
Razglas ministrstva za železnice z dne 7. aprila 1899.1.
o dopustilu dveh z električno silo obratovanih malih železničnih prog z ozkim tirom v okolišu mesta listi in njegove najbliže okolice.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižega reda z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, občinim esta Usti dodelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat dveh z električno silo obratovanih malih železničnih prog z ozkim tirom v mestu Usti in njegovi najbliži okolici in to:
a)	od občinske meje proti Pïedlicam skozi Fabriksstrasse in Töplitzerstrasse čez trg, skozi Töpfergasse in Schönpriesenerstrasse do trga v Schönpriesenu in
b)	od Töplitzerstrasse skozi Schulgasse in Pockauerstrasse do občinske meje proti Kli-šam s krilom do silne postaje, ki jo bo napraviti.
§• 1.
Za dopuščeni mali železnični progi uživa kon-cesijonarka finančne ugodnosti, omenjene v členu V skraja omenjenega zakona.
Doba v členu V., lit. d) zgoranjega zakona omenjenih oprostil od davka se ustanavlja na 15 let. računeč od današnjega dne.
Gledé kolkovnine od voznic za osebe naj velja določilo v členu XX., odstavku drugem spredaj navedenega zakona.
§. 2.
Koncesijonarka je dolžna, gradnjo skraja ozna-menjenih malih železničnih prog, dokončati najpozneje v enem in pol leta računaje od današnjega dne, in dodelani progi izročiti javnemu prometu in pa po njih tudi vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držala zgoranjega roka za gradnjo, mora koncesijonarka na zahtevo državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se smé izreči, da je zapala ta varščina.
§. 3.
Da izdela dopuščeni progi, se podeljuje kon-cesijonarki pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je koncesijonarki dodeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, in o katerih bi državna uprava spoznala, daje njih naprava v javni koristi.
§. 4.
V kolikor bi se v napravo dopuščenih železnic rabile javne ceste, ki niso v upravi koncesijonarke, mora koncesijonarka dobiti privolilo tistih, ki so dolžni vzdrževati té ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
Koncesijonarka je dolžna, plačati stroške z napravo in obratom s početka oznamenjenih prog za-visnih ukrepov v varstvo nemotenega obrata ob času dopustila teh prog že obstoječih državnih telegrafskih in telefonskih vodov, zlasti tudi stroške za eventuvalno preložitev teh vodov.
§• 5.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obrata dopuščenih železnic držati vsebine te dopustilnice in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, pa tudi semkaj merččih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor so ti po določilih v odstavku B zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabni za male železnice, potem po zakonih in ukazih, kateri se morebiti dadö v bodoče, naposled pa še po tem, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§- 6.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železničnih prog, vštevši nabavo vozil, in pa za dotacijo pričuvnega zaklada, in se izkažejo, kakor gre, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakoršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če privoli državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor grč.
vodov itd. oblastva štela, da je začasno ustaviti obrat po kakem kosu dopuščenih železničnih prog, tedaj mora koncesijonarka brez upora slušati dotične na-redbe oblastev, ne zahtevajoč nobene odškodnine za izgubo, ki ji nastane s tem, da se obrat začasno ustavi.
§. 9.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, kateri po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo dopuščene železnice vsled dopustila ali iz do-hodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi po-trdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati brezplačno.
§. 10.
Koncesijonarka je dolžna, pošto in pa služnike poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo in pa za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonarka zahtevati primerno odplato, katera se določi z dogovorom .
Dopisi, ki se gledč na upravo malih železnic pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po služnikih železničnega zavoda.
§• 7.
Koncesijonarka je dolžna, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsaki čas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonarka je dolžna, oddajaje službe ozirati se po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojne marine in deželne brambe.
§■ 8.
Kadar bi vsled svečanosti, krdelnih pohodov, parad, potem napravljanja kanalov, polaganja cevo-
§.11.
Koncesijonarka je dolžna, skrbeti za oskrbo v obratu dopuščenih železničnih prog porabljanih uslužbencev v onemoglosti in starosti in njihove družine in v ta namen pristopiti k pokojninski blagaj-nici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železnično podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesijonarko, kakor pri blagajnici imenovane zveze.
§• 12.
Koncesijonarka je dolžna, na zahtevo ministrstva za železnice podati pravočasno statistične
izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
8- 13.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti po zmislu §.11. lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§. 14.
V §. 8. zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica ne veljâ gledé dopuščenih železničnih prog.
§• 15.
Koncesijonarka nima pravice, prepuščati obrat dopuščenih železničnih prog tretjim osebam, razen ako jo v to izrečno dovolila državna uprava.
§• 16.
Državna uprava ima pravico prepričati se, da je gradnja železnic in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§• 17.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-stilnih pogojih, ali v zakonih naložene dolžnosti se pridržuje državni upravi pravica, poprijeti se zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopu-stilne dobe.
n.
Šesti dodatek
k izvršitvenemu predpisu k IV. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih davkih.
(Razglašen z razpisom finančnega ministrstva z dne 8. aprila 1899. 1.)
Ravnanje s stalnimi službenimi prejemki, ki so se izpremenili vzletu pred davčnim letom.
Člen 11, št. 5 naj se glasi :
„5. Ravnokar omenjeno pravilo velja tudi za stalne službene prejemke in velja torej zlasti za tiste primere, v katerih se dosežejo službeni in plačilni prejemki z novo ustanovitvijo službenega razmerja, bodisi da jih prejme davčni zavezanec, ki takih prejemkov doslej sploh ni imel, bodisi, da dobi davčni zavezanec, ki je imel že doslej take prejemke, sedaj te prejemke izplačane od kakega drugega delodajalca ali da prejema poleg svojih dosedanjih prejemkov (vsled kake postranske namestitve a. e.) nadaljnje take prejemke.
Nasprotno pa izprememb v višini stalnih službenih prejemkov vsled občne nove uredbe prejemkov sploh, vsled tega, da se kdo poviša ali pomakne v viši plačilni razred, da dobi kako osebno doklado (delujočo kakor povišanje plače) ali tekočo nagrado, vsled mène službenega kraja ali službenega mesta brez istočasne izpremembe delodajalca, končno izpremembe službenih prejemkov vsled vpokojitve ni smatrati za pridobitev novega vira dohodkov.
Za delodajalce ostanejo določila §. 234, odstavka 3 in 4 in izvršitvenega predpisa IV., člen 82, št. 1 do 4 neizpremenjena v veljavi.“
Člen 23, št. 5 naj se glasi:
,5. Spredaj navedene prejemke je prevdariti praviloma po izmeri, v resnici doseženi v zadnjem minolem letu; izjema nastopi le tedaj, kedar se pokažejo službeni prejemki za novi vir dohodkov (člen 11, št. 5) in v tem slučaju je dati obdačenju za naslednje leto v podstavo letni znesek novih službenih prejemkov (člen 11. št. 1 ). “
Kuizl s. r.
Witt,ek s. r.
75.
Razglas ministrstva za železnice z dne 13. aprila 1899. L,
da se je podaljšal stavbni rok za lokalno železnico Strakonice^ Breznica s krili vred.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je z razglasom ministrstva za železnice z dne 24. januarja
1898.	1. (drž. zak. št. 29) ustanovljeni rok za do-gradbo in začetek obrata lokalne železnice Strako-nice—Breznica in kril od Blatne v Nepomuk in iz Bfeznice v Rožmital podaljšal do 1. dne avgusta
1899.	1.
Wittek s. r.
Popravek.
V podučilu za carinsko-uradno preiskovanje batistov in drugih platnin, razglašenem v XVIII. kosu državnega zakonika z dne 10. marca 1899. 1. pod št. 43, naj se v 5. odstavku (kolona 3, vrsta 12) s 70 g navedena teža za ubeljene, barvane, tiskane itd. batiste za en kvadratni meter in 26 verižnih niti na 5 »m» glasi pravilno „74 gramov“.
Kaizl s. r.
(SloTeuUch.)