ni. Hunti. i utM t trti u mi im UH. kH .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman: celo leto......K 24 — celo leto......K 22*— pol leta.......*, 12— i pol leta........11-— četrt leta......., 6'— j četrt leta........5*50 na mesec........ 2— 1 na mesec........1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo s Knaflova ulica št. 5, (v pritličju levo), telefoi itL 34. Inserati veljajo: peterestopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka vaifa 10 vinarjev. - Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon stL SI. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: . za Nemčijo: celo leto....... K 25-— celo leto.......K pol leta . •..... • 13* «... . - « četrt leta. • . . . » 650 M Ameriko m vse droge dežele: na mesec» 2*30 celo leto.......K 30-— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravni* t vo: Knaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon M. 91 ----------- ■ ■---i I i ii II I III II ■m— Za reciprocitete zo$re&-Min vseučilišča m za slovenjKo vseučilišče v LJubljani. Zdi se. da bratje Hrvati bolj kakor mi Slovenci pojmujejo važnost sedanjega momenta za odločitev v asih vseučiliških vprašanjih. Že tedne je vsenčiliško vpraaaaje na avstrijskem jugu v ospredju vse ..ike v parlamentu, a pri nas Slo-ih se nihče ne prane, da bi podprl borbo, ki jo vodijo jup\.slovanski poslanci na Dunaju za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani in za reciprociteto zagrebške univerze. V Zagrebu pa je bila v nedeljo sijajna manifestacija za nase vseuei-liške zahteve, ki so jo priredili hrvatsko dijaštvo, akademieni senat iu profesorski zbor brvatskeira vseučilišča. Na inanifestacijskem shodu sta bila med dru pri m i navzoča tudi poslanca dr. Pero Ma^die, podpredsednik hrvatskega sabora, in dr. Ivan Lorkovie, predsednik hrvatske na-nredmi stranke. Skupščini je predsedoval akade-i k Grea Novak. Prvi je govoril vseučiliški proso r dr. Šilovie. V svojem govoru je dokazoval, - brez podlage razlogi, ki so baje erodajni, da se izpiti iu ligorozi. Izloženi na zagrebškem vseučilišču, n» priznavajo na avstrijskih univerzah. Za to so merodajni ne stvarni, marveč docela politični motivi, za-?ia zajrreliikem vseučilišču se predava i ti izprašuje prav tako, kakor na avstrijskih univerzah. Nato je govoril akademik An-irjelinovie, ki je nadrobno razprav-1 vprašanje reciprocit* v ter konč-red i aga 1 to - le resolucijo: loknpna akodemična mladina hrvatske univerze v Zagrebu je svoji veliki skupščini v vseučili-ii dne 10. junija \ pri!ovenskem teritoriju, zlasti pa ne v Trstu.« Tudi ta resolucija je bila sprej -ta soglasno. - Akademik Hečimovič je nato apeliral na časopisje, naj se temeljito in vsestransko bavi z vscučiliškim vprašanjem, pravnik Petan iek pa je pozival kolege po avstrijskih vseučiliščih, naj ^e z vso odločnostjo zavzemajo za to, da se čim najprej izpolnijo zahteve Slovencev in Hi a-tov glede vsem'ilškega vprašanja. Končno je skupščina sklenila, poeta!! poslancem dr. Ploju. dr. Py-1 aru, dr. Laginji, dr. Šusteršiču in prof. Periću to - le brzojavko: /Na veliki skupščini v vseučiliški avli v prisotnosti akademičnega senata zbrana celokupna mladina več dajati mesečnih prispevkov- Pri Štabelju pa so se vsem tem sitnostim izognili s tem, da so razobesili — tirolsko zastavo. Po tem častnem in sila kratkem sprejemu je šlo vse v kraj, le mogočni mestni oberpolicaj Krme je reprezentativno korakal po ulicah kakor kak general in rožljal s svojo sabljo, ko je kje zagledal kakega — naprednjaka! Mož je skrbel za red in snago v mestu v polni meri in ga zbog tega Loka tako srečna, da je po nenavad- j priporočamo v nadaljno milost. Krme je zvest in pošten služabnik, najboljši kriminalist in policaj, pred katerim imajo eelo berači in potepuhi tak respekt, da se mu ne puste še aretirati ne, ampak ga zato nahruli-jo in mu očitajo razne grehe. On bi seveda še najbolj vesel bil. ako bi na tem svetu ne bilo prav nič teh preklicanih naprednjakov, ki mu povsod delajo samo na pot je. Ali ti mu bodo že še uro tako navili, da bo moral postati krotek kakor jagnje. To mu tu javno garantiramo, ako mu še |>oprej ne 1k> preskrbel g. mestni župnik boljšo in lažjo službo pri klerikalcih. Pravijo, da je v ta namen prestal izpit za — mežnarja in sicer že pretekli teden, ko je pomagal lišpati našo župno cerkev. Mestna blagajna, ki itak boleha na jetiki, si bo s tem znatno opomogla. Zvečer ob 9. se je pred župnijskim poslopjem jela zbirati izredno velika množica ljudi. Prvi. ki se je prikazal iz žnpnišča je 1 il g. mestni župnik ?am in takoj, kakor da bi bil iz tal zrastel, je stal pred njim oberpolicaj Krme. Zvijal in priklanjal se je pred župnikom na vse »viže« in sam ni vedel, kako bi mu postregel. Škoda, ker smo od teh dveh stali predaleč in nismo mogli opaziti, ako je imel Krme v rokah patornošter, ki bi se mu še najbolj podal. Pred župniščem in poleg drucih radovednežev je stalo največ + rcijalk, ki so si šepetale, da bodo >fn zapeli podoknico. In res. kma-!u jo primahajo Čuki z lampijončki. Spremljal jih je bodoči mestni župan Tomažev Pope. Zapeli so par pesmic v škofovo čast. Izmed oseb se je najbolj slišal Pepetov glas, ki pa je bil tudi najbolj izmučen. Saj se temu ni čuditi, ako pomislimo, da so ti pevci imeli prejšnji večer pevske vaje do 3. zjutraj v Kernovi gostilni. Škof je prišel na prag žnpnišča in poslušal »ubrano« petje svojih vernih in uda-nih ovčie. Sama ginjenost ga je bila. Na koncu se je od prevelike sreče in zadovoljnosti pevcem zahvalil, a čisto na kratko, ker ni mogel govoriti. Se malo pok i m al je ter zaprl za se- li rvatske univerze poziva predstavitelje k vztrajni borbi, da se že vendar enkrat prizna ravnopravnost hrvatskega vseučilišča s cislitvan-skimi univerzami, ter zahteva, da se / vso energijo končno izvojuje narodu to obče narodno pravo.« Jrečna fkofja Loka. V petek, 17. t. m. je bila Škofja no dolgem presledku zopet enkrat s {»osebno častjo sprejela, svojega- pre-vzi.šc*icga vladiko, ljubljanskega škoia Antona Bo inventuro. Ker je bila v nedeljo birma, zato je ta nad-pastir prišel tu sem par dni prej, da svoje ovčice bolj utrdi v pravi veri. Sprejem je bil veličasten. Ob pol 5. popoldne je škofu nasproti odkorakala šolska mladina, moška in ženska, pod vodstvom gg. učiteljev in katehetov, duhovščina, Marinarice. katoliško misleče meščanstvo, gasilno društvo, loški Čuki, voditelj davkarije, okr. zdravnik in drugi. Vsi so kola dostojno pričakali in se mu globoko poklonili. Znani cingesar Migovt ga je pozdravil. Dasi se je za svoj govorci k g u lil, vendar le ni mo-gel nič pametnega skfcaj spraviti. Ko je škof preden j stopil, je zgubil o: nui in je sramežljivo pogledal na tla. Cela Loka ve — zakaj je to storil. Tudi mož s »ta dolgo cigaro«, najbolj u-.-t.i Lečan in svetnik trgovske i rt ne zb ••: :)h"\ g. Josip Hafner ». d. Tomažev Pepe. se je polen; Mi-rovta postavil in ko je videl v kaki s tdregi se nahaja ta njegov zvesti »drug se je najbrž don islil, da ima udi on svojo vest obloženu z cnaki-i grehi in se je pohulil ter jo noenv i odkuril. Prizor za boirove! Ne za-1 rimo okol u stoječim, da so se temu razoru poredno smehljali. Pred ro-rovžem je tudi nas g. župan pozdravil visokega go-t". Tudi nekatere niše so bile okras ne z zastavami. Naj-lnvj značilne zastave so bile na ro-tovžu. Gasilnem domu in pri Štabelju. Na rotovžu sta vihrali slovenska in cesarska zastava v znamenje, fla je naš • mestno županstvo slovensko in cesarsko; nekateri pa so pogrešali papeževo zastavo. Na Gasilnem domu pa ne marajo za nas Slovence, krr so razobesili samo cesarsko zastavo, kajti naše Gasilno društvo, ki iza klerikalci vodijo tako srečno, vzdržuje sama c. kr. vlada iu je torej samoohsebi umevno, da je loško slovensko meščanstvo povsem veselo, ker temu društvu od-*!' j ne bo treba boj vrata. Radovedno občinstvo se je nato razšlo z vtiskom, da se je cela komedija izvršila prav klavrno. ParlamenL Seja posl. zbornice. — Proračunska debata. — Nujni predlog o tkalcih. Včerajšnja seja posl. zbornice se je začela šele popoldne ob 3. Obiskana je bila prav slabo. Zbornica je nadaljevala razpravo o 3. skupini proračuna in jo je tudi končala, glasovanje bo v današnji seji. Danes pride na vrsto še 4., t. j. zadnja skupina v razpravo, tako da bo proračunska debata najbrže že v četrtek končana. Včerajšnja debata — kakor skoro vse prejšnje — ni prinesla nobenega zanimivega momenta. — Posl. Bendel je govoril o nezadostnem opremljenju visokih šol in vseučiliških knjižnic. Zavzema se tudi za ustanovitev sanatorija za bolne na rakovini. — Posl. Silberer zahteva zakonske načrte o umazani konkurenci. Nato govori o zahtevah svojega volilnega okraja. Slednjič zahteva od trgovinskega ministra različne reforme v poštni in brzojavni upravi. — Posl. Faidutti se pritožuje zaradi zapostavljanja Gorice in Gradišča in zahteva malo več skrbi za Gradež. — Posl. Rozkošknv se peča z železniško upravo in zahteva železniške direkcije za teritorije in ne za posamezne linije. — Slednjič se izvolita za generalna govornika posl. David in Stwertina. Po njiju govorih se razprava prekine. Sledi razprava o nujnem predlo* gu posl. Lisega glede tkalcev na Češkem. Program za prihodnje dni. Ker pride danes v razpravo že 4. skupina proračuna, bo proračunska debata končana najbrže že v četrtek. Ce ne bo nikdo nasprotoval, bo takoj tudi tretje branje proračuna, sicer pa se bo moralo počakati 8 dni. V tem osemdnevnem premoru bi imela seje samo proračunski odsek o laški fakulteti in pododsek finančnega odseka. Kar se tiče laške fakultete, je minister že opetovano povedal, da brezpogojno zahteva rešitev tega vprašanja. Poljaki so min. predsednika zagotovili, da ga bodo v tej stvari popolnoma podpirali; prav tako nemški svobodomiselni poslanci. V sredo se bo z laškim vprašanjem pečala parlamentarna komisija »Slov. Enote«. Nemci z velikim veseljem napovedujejo, da se bo ob tem vprašanju »Slov. Enota« razbila. LISTEK, Zstfnia dva sokolja zieta v Llubljonl. Pesimistom v album napisal dr. Alojzij K o k a l j. Ni je morda bolj razširjene bo-ezni med nami Slovenci m go je mahu črnoglednost ali pm iiawijf no pesimizem. Neštevilo je v • ljudi, ki vidijo vne črno in ki dan na dan proroku jejo našemu ma->n narodu skorajšnjo smrt in na-rodni pogin. S patetičnim glasom ;nn kažejo na nas tužni Korotan, da se že potaplja v nemškem '' i j u : nato obrnejo besedo na žele-Štajersko in pripominjajo, da iz--''ddjamo tam postojanko za posto-/a zeleno Štajersko pride na naša Primorska, koder vidijo -od napredovanje laškega življa nazadovanje Slovenstva in Slo-'Uistva; končno pa zaključujejo z • Kranjsko, kjer opažajo povsod •lira n je nemštva v naše meso in In refren temu, narodnemu pono-^ v obraz bijočemu, tarnanju je na Mno: >K&i bi delali, kaj bi se tru--aj nas bode tako požrlo tuje uiorje — za nas ni rešitve Iv Te malodušne črnoglednost i se ne more dovolj obsojati. Obsojati jo moramo, ker naravnot neon1 pustno žali naš narodni ponos/>1 »sojat i jo pa moramo še posebno radi tega, ker s** za njo skriva ali mržnja do narodnega dela ali pa na netipravičljf\i komoditeti sloneča lenoba. Obsojati jo pa moramo končno tudi raz stališča naše pohlevne in izvzemši par slučajev — nekrvave narodne zgodovine. Vsaj nas uči ravno naša narodna zgodovina, da dosledno napredujemo, da se slovenska misel širi, poglobija in dobiva tal v najširših masah našega naroda. Napredujemo pa na vseh poljih, tako na polju kulture in prosvete, kakor tudi na narodno-go-spodarskem polju i. t. d. Zgodovina naša nam najjasneje kaže, koliko smo napredovali v zadnjih desetletjih, in za to moramo z vso odločnostjo vse naše malodušne in črnoglede pesimiste obsojati. Najlepši in največji napredek smo pa Slovenci dosegli v zadnjih 10. do 15. letih ravno na polju Sokol stva. Starejši Slovenci se vedo še spominjati izza svojih mlajših let, kako je bilo tedaj, ko je imela sokolska misel skoro svoje edino zatočišče in zavetišče v »Ljubljanskem Sokolu« kot nasledniku »Južnega Sokola«. Ti starejši Slovenci bodo vedeli povedati, da je zmogel pred desetletji po- stavit i naš »Ljubljanski Sokol« na ulico samo svojih b*0 do HM) sokolskih mož. Ti starejši Slovenci bodo pa tudi pri poznal i, da je imel »Ljubljanski Sokol« dejansko vedno le kakih 10 do 12 takih telovadcev, ki so v dejanjih gojili sokolsko misel in idejo, a s temi 10 do 12 pravnimi predstavitelji sokolske misli in ideje je bilo pa žal i bog tudi že izčrpano število takih predstaviteljev, ker so bile v okrilju drugih, tedaj obstoječih slovenskih sokolskih društev, razmere še veliko slabše. Tn danes! Zadnja dva zleta obeh ljubljanskih sokoskib žup, ki sta se vršila v nedeljo dne 12. junija in v nedeljo dne junija sta nam odkrila oni velikanski in skoro neverjetni napredek, ki ga je med nami Slovenci doživela slovenska ideja v zadnjih 10 do 15 letih. Obe župi ste.razvrstili na teh zletih pred očarano občinstvo nepregledne vrste krepkih telovadcev, ki so z vsega občudovanja vredno struni nostjo in eleganco proizvajali pred mnogoštevilnimi gledalci pre-lestne proste vaje, težke vaje na orodju in prekrasne skupine. Obe župi ste nam pokazale v svojem naraščaju, da obračate vso pozornost sani mladini in da z gojitvijo sokolske misli v uiladini pripravljate vredna naslednike sedanjim tekrvadeeam. Pri obeh zletih je pa nastopilo tud sokolsko misleče ženstvo in s prostimi vajami na orodju pokazalo, da je sokolska misel prodrla globoko tudi že v slovensko ženstvo. Vsakemu gledalcu ostaneta oba zleta v najlepšem in trajnem spominu, saj sta ravno ta dva zleta sijajno posvedočila, kaj se da doseči z vztrajnim in smotrenim delom. Vsakemu gledalcu je pa tudi srce bilo živeje in ponosneje, ker je, opazujoč ta velikanski in neverjetni napredek na polju slovenskega Sokolstva,lahko opustil mrke skrbi za bodočnost našega naroda. Delo, smotreno in vztrajno delo, rešuje danes naš slovenski narod in mu bode rešitev tudi v bodočnosti. In narod, ki pozna tako vztrajno in smotreno delo, ni nikdar izgubljen, se ne bode nikdar potopil in izginil v valovih nam sovražnega tujega morja. To smo hoteli zapisati v album onim slovenskim pesimistom, ki vedno le tarnajo in tarnajo, in katere vabimo s tem, da naj si v bodoče pridejo ogledat velikanski napredek sokolske misli med nami, ker bodo potem ozdravljeni svojega nezdravega in malodušnega pesimizma. Obtožiti bi se morali nehvaležno-sti, če bi se pri ti priliki ne spomnili v vencih. To je naš dr. Viktor Murnik, ki skoro že dve desetletji neumorno, vztrajno in smotreno deluje za sokolsko misel v Slovencih, in ki nam je vzgojil že neštevilno sebe vrednih sokolskih delavcev, ki, sledeči njegovemu vzgledu, nosijo in širijo sokolsko misel po celokupni naši slovenski domovini. In če je zlet dne 19. junija strmečemu slovenskomu svetu pokazal, kaj zmore danes slovensko Sokolstvo, je tudi to njegova zasluga in zasluga njegovih vestnih in neumornih vrstnikov. Ravno tako nam pa narekuje hvaležnost, da se spominjamo pri ti priliki profesorja dr. Pavla Pestotni-ka, ki je z enako vnemo in navdušenjem kakor dr. I. Murnik gojil sokolsko misel v sokolski župi Ljubljana I., katere zlet dne 12. jun. 1910 je slovenskemu svetu odkril, da se je iz malega in ponižnega gnezdeča v malo letih vspela do nehotičnih višav ponosna tica: slovenski Sokol. S tem završujemo te naše skromne vrstice, katerih namen je bil javno ožigosati ono neplodno in eminentno škodljivo malodušnost in pesimizem, ki se žalibog le še preveo Širita v nas Slovencih in posebno med neko vrsto inteligence. K eiverKvt parlamenta. K otvoritvi parlamenta se pripelje v Budimpešto cesar, ki bo sam prebral presto ini nagovor. Kot starostni predsednik bo do izvolitve predsednika v zbornici fungiral poslanec M ada ras z. Madarasz je baje izjavil, da ne bo pod nobenim pogojem peljal poslancev na dvor k prepolnemu nagovoru. Poslanci so si sedeže v zbornici razdelili tako-le: skrajno levico zagodejo Jnsthovci. nato pridejo osem-mštiridesetniki, nato Košutovei, potem sedem inšest desetniki, demokrat-je in druge manjše frakcije ter divjaki. Središče in desnico zavzame vladna strannka; za njo.pa zasedejo sedeže Hrvati. Vozna preuredim »Slovenskega HoroAT. Sobotno naznanilo, da bo »Slovenski Narod«, začenši s 1. julijem, izhajal dnevno dvakrat, je sirom slovenske domovine, v vseh narodnih in naprednih krogi h vzbudil občno zadovoljstvo. Od vseh strani nam dohajajo uprav navdušeni izrazi odobravanja in veselja, da se je »Narodna tiskarna« odločila za ta korak in da dobimo Slovenci končno dnevno dvakrat izhajajoč list, torej organ, ki bo mogel podajati slovenski javnosti veliko hitreje in obširnejše informacije, kakor je bilo doslej mogoče. Ta preuredba je seveda združena z ogromnimi stroški in zato prosimo vse prijatelje in somišljenike, naj razvijejo primerno agitacijo. Dnevne vesti. Naše vseučiliško vprašanje. Pričakovali smo jasnega in preciznega odgovora glede izjave dr. Glom-Ifinskega, da je poljski klub pripravljen dovoliti eno slovensko docenturo na vseučilišču v Krakovu, ako Jugoslovani odnehajo od, svojega nasprotovanja italijanski pravni fakulteti. Kdo se je pogajal z dr. (iioinbinskim ! Kdo ga je informiral, da bi bili Jugoslovani s tem zadovoljni.* Ena docentom — to ni nič, to je pravo zasmehovanje slovenskega postulata. Toda pričakovanega jasnega in določnega odgovora nismo učakali. Slovenec« le zabavlja na druge, ki pošteno, lojalno in dosledno zastopajo slovensko stvar, odgovoru pa se j*' umaknil. Sloven-čevo« pisarjenje opravičuje domne-v o. da morajo klerikalci biti v kaki zvezi z izjavo dr. Glombinskega, da torej za hrbtom drugih jugoslovanskih poslancev spletkarijo, dasi so -r vsi jugoslovanski poslanci za rešitev vsenčili.škega vprašanja združili !ia skupno in soglasno delovanje. Tako postopanje bi znalo slovenski stvari v največji meri škodovati in zato protestujemo proti takemu nelojalnemu ravnanju. Skupen klub za ro stvar je ustanovljen in vsi poslanci so dolžni postopati dogovorno in nihče ni upravičen ravnati na lastno nest. Bivši minister Stanislav vitez >ladeyski je na Lošinju umil in sieer v starosti 69 let. Madevski je bil za časa koalicijskega ministrstva. \Vindischgraetz-Plener naučni minister in ofl takrat je njegove* ime v tesni zvezi 7 enim največjih pol iti č-nih bojev, v katere so bili zapleteni Slovenci. Takratno koalicijsko ministrstvo je namreč prevzelo dolžnost ustanoviti v Celju »Slovensko gimnazijo«. Nemci ^o se vladnemu predlogu ljuto uprli in pri glasovanju o tej budgetni postavki dne 19. .unija 1895. je ministrstvo podleglo in je moralo demisijonirati. Madev-^ki se je mnogo bavi I tudi z avstrijskim jezikovnim problemom in je priobčil več spisov o tem vprašanju. Po svojem mišljenju je bil konservativec sicer pa zelo zavzet za zvezo Poljakov z Nemci. ~r I "bogi davkoplačevalci! Ljubljanska davčna administracija je imela doklej finančnega svetnika g. Konschegga za načelnika. Seveda . bil marsikdo tudi z gospodom Konscheggom nezadovoljen, saj ne oiide nihče tako lahko v nasprotje z občinat V ena, kakor od mer je valeč, davkov, ali vzlic temu se mora priznati, da je bil svetnik Konschegg pravičen in uvideven funkcijonai. Sedaj je pa svetnik Konschegg prišel -k finančnemu ravnateljstvu in načelnik davčne administracije je f>ostal kočevski Nemer g. Kittag, ki je še iz prejšnjih časov pri davkoplačevalcih v jako neljubem spominu. G. Kittag je začel navijati davčni vijak, da ljudje kar jokajo. Med obrtniki, katerim gotovo ni postlano ^ cvetlicami, je zavladala velika nevolja in bo dobila kmalu glasnega izraza. -h Nedeljska sokolska slavnost v Ljubljani in klerikalci. Glasilo ljubljanskega škofa in njegove duhovščine »Slovenec« je priobčil o nedeljski sokolski slovesnosti poročilo, o kate- rem nt trena prav naesum? vem, Bar samo dovolj govori, flhret naj Hal am sodi. »Slovence« je pisal: fsifcslafrs župa je začela te dni hudo vrti in je ušla iz lonca po LJubljani. Včeraj je sapa je začela te dni aude vrati in je sika. Sprevod je bil kaj malo eleganten. Pred župo je kipel naprej vea mestni peterailjeek, otročad is vseh kotov, za njim se je vila sama župa, na čelu ji brat Drenik, ki je zastopal menda deželni odbor, pri katerem je ravnokar avanziral. Ostali žu-parji niso napravili nobenega posebnega vtisa, bili so sami pristni ljubljanski obrazi; na deželi za ialtovo sokolsko župo namreč ne marajo. Udeležba iz Kamnika in Šiške je posebno lepo pokazala, da ondi Sokoli nimajo več mesa za dobro župo. Vkljub temu pa je včeraj sokolska župa imela vendarle neko speeialite-to: bratje »telovadci« od 50 let naprej so tvorili namreč poseben oddelek, ki je sestojal iz samih lepo zavaljenih trebuhov, vravnanih v dve vrsti: to so bili župni ocvirki, kakor jih je nemudoma krstil ljubljanski vic, ki je ob strani gledal. Župarji, ki so korakali pred in za temi debe-luharji, so imeli iz previdnosti rože v lokah ter so jih vsak čas tiščali k nosovom. Ker so župarji izbrali ravno pripravni čas okoli opoldne, ko gre občinstvo iz nunske in šenklavške cerkve, ali pa se vrača iz Tivolija in vse misli ravno na župo, so imeli zadosti radovednih gledaveev; ker pa ni izpočetka nikomur padlo v glavo tako župo pozdravljati, so se župar-ski prijatelji, sorodniki in prijateljice hitro zmenili in tekli naprej k ro-tovskemu vodnjaku, da župo se bolj /vodene. Tam so čakali na župo in je iz par tenkih vratov pozdravilo župo nekaj »^Tazdarov . Ker ori župi v nedeijah po stari ljubljanski navadi mora biti tudi puta, se je po Ljubljani opazilo tudi nekaj putk, ki so v redko župo metale rože in podobno sočivje. Ves sprevod je napravil silno klavrn vtis, mnogim so se pri korakanju mešale noge in se tresle v kolenih, kakor da bi župarji morali \ resničen boj. Šiškarji in nekateri drugi župarji pa so po svoji čudovito majhni postavi vzbujali splošno mnenje, da je to župarski »naraščaj«. Včerajšnja sokolska župa je bila še t;inogo slabša, kot prejšnjo nedeljo in je napravila le vtis slabo pogTete mineštre. — Res je. Z ozirom na ponesrečeni atentat Zerajiča na generala Varešanina piše »Edinost« tudi sledeče: »Naravnost neodpusten greh je, da se za zločin, ki ga je zakrivit kak posameznik, dela odgovornim en narod, kakor so to storili znani dunajski šmoki, katerim se je, kakor vedno, ko se gre proti srbskemu narodu, tudi to pot pridružil ljubljanski »Slovenec«, kar bi si lahko tokrat brez škode prihranil. Mi smo prepričani, da bi bilo šlo kranjsko nemštvo ze davno fuč, ko bi bil pokazal »Slovenec« v boju proti njemu toliko ko-rajže, kakor jo pokazuje v boju proti — velikosrbstvu.« Temu imamo pridati samo to-le: Ros je, kar trdi »Edinost«. Da pa »Slovenec« ne bo nikdar kazal takega »ogorčenja« proti kranjskemu nemštvu, kakor ga kaže proti srbstvu. temu so vzrok kronce iz nemške šparkase. — Nadomestna drža vnozborska volitev na Štajerskem. Tudi oreteklo nedeljo sta obe stranki priredili več shodov. Vedno bolj se kaže. dn ^i stojita v tem volilnem boju nasproti duhovnik in samostojno misleči kmet. O tem govori pač naj d j jasno dejstvo, da so na shodih, ki jih prirejajo neodvisni kmetje, izvoljeni za predsednike kmetje, dočim so na klerikalninh shodih izvoljeni navadno župniki. Kako se bodo završile volitve. j»« danes še precej negotovo. Gotovo je le to, da je duhovščina napela vse strune, da dobi bivši kmečki mandat v svoje roke. I>a ne bo izbirčna v izberi sredstev za dosego svojega namena, to ve pač vsakdo že iz prejšnjih volitev. Vendar za eno sredstvo so zdaj klerikalci revnejši kot pri prejšnjih volitvah. To je: »vera je v nevarnosti«, »za vašo sveto vero se gre«. Teh argumenta-< i j zdaj klerikalci več ne vlečejo na dan na svojih volilnih shodih. Ti argumenti so se zdaj umaknili v cerkev, v spovednico. Iznašli pa so drugo sredstvo proti neodvisnim kmetom, namreč »liberalnc-štajercijan-sko zvezo«. Tega pol it i kujoči duhovščini seveda ni zameriti, saj mora vendar imeti vsaj en razlog, da opraviči svoje nasprotovanje kmečkemu kandidatu. Ampak bedasto je pa vendarle, če klerikalec očita komu kako nemoralno zvezo. V tem pogledu so klerikalci že tako kompromitirani, da je najboljše, ako drže jezik za zobmi, če bi bilo tudi kaj resnice na tej »1 iher a I no-šta jerci jan-ski« zvezi. Ker pa ni na ti zvezi niti pičice resnice, vsaj do danes še ne, kažejo klerikalci s tem, da kljub temu kriče o nji, da jim je tudi najgr-ša laž dobra, samo da z njo dosežejo svoj namen. Će se jim bo to posrečilo, je, kakor že rečeno, zelo negotovo. To priznavajo klerikalci sami, ko pišejo v svojih listih, *4m tom aweMseeV SaftL a^ kU risalnih izjav je razvidno, da se bo bil dne 4. julija hud, strasten boj med kmečkim kandidatom Ivanom Kacom in duhovskim kandidatom, bivšim svobodomiseleem profesorjem Verstovškom. + s86dmarkaa dela. St. Ilj in okolica postajata vedno bolj nemška. Posestvo za posestvom prehaja v nemške roke. Te dni sta zopet prešli dve slovenski posesti v pruske roke, eno večje in eno manjše. Siidmarkinini agentom se je posrečilo, da so dobili v svoje roke posestvo Magdalene Dečman na Kresnici poleg St. Uja. V Cerknici pri St. Ilju pa je kupila Sudmarka slovensko posestvo za 40.000 K. Če bo šlo to tako dalje, potem bomo kmalu rekli: Št. Ilj je bil slovenski. Boj proti nemški po-žrešnosti in nasilnosti bo treba organizirati na bolj radikalen način, kakor se je vodil doslej. Naša sredstva so preskromna, da bi mogli z njimi kaj uspešnega storiti. In z maniro se pri divjakih tudi ničesar ne doseže! -f Števni kandidat laške klerikalne stranke za dopolnilno državno-zborsko volitev v Gorici je državni poslanec dr. Jos. B u g a 11 o. Slovenski klerikalci pojdejo volit najbrže laškega liberalnega kandidata U s s a j a. Zato že trosijo v svet laži, da pojdejo volit slovenski napred-njaki Ussaja, dasi je znano, da je na-rodno-napredna stranka sklenila, da se omenjene dopolnilne volitve ne udeleži. -f- Potrjen zakon. Cesar je potrdil dne 28. decembra m. 1. v deželnem zboru kranjskem sprejeti postavni načrt, ki določa, da so doklade oseb-no-dohodninskega davka proste. -f- Iz finančne službe. Finančni konceptni praktikant Evgen Po v še je imenovan za finančnega koueipi-sta v X. čin. razredu. -f- Iz učiteljske službe na Štajerskem. Za nadučitelja sta imenovana: Fr. Šegula pri Sv. Lenartu in učitelj Peter Janko v ič iz Rajhen-burga v Šmartnem na Pohorju. Za definitivno učiteljico je imenovana: v Spodnji Polskavi Marija Gorica n iz Prihove, za definitivnega učitelja v Skalah pa Ferdc P o -k e r ž n i k. — Ljubljanski domobranski polk. Dosedanji polkovnik pl. Krevsa }i- imenovan zapovednikom domobranske brigade v Litomeficah na Češkem. Z njim izgubi domobranski polk moža. ki ni bil samo zapoved-nik, nego tudi pravi vzgojitelj in ki si je s svoje*, pravičnost jo in nepristran ostjo pridobil občne simpatije. Kako priljubljen je bil polkovnik pl. Krevsa pri svojem polku, se je pokazalo včeraj, ko ga je povodom njegovega odhoda spremil na njegovo stanovanje ves oficirski zbor in vse moštvo z godbo na čelu. Gg. lovci, pozor! Dne 25. t. m. oddal se bode v najem potom dražbe pri ljubljanskem okrajnem glavarstvu eden izmed najlepših lovišč v okolici.občinski lov medvodski.Revir je v resnici pravi lovski raj, ker lovec že 20 korakov od medvodskega kolodvora lovi lahko na polju s fer-m a če in ter ima priliko streljati skoro vso divjačino, kar se je pri nas sploh nahaja: od prepelice do divjega petelina in od zajca do gamsa, kateri li je bilo v teku nekaj let večje število ustreljenih. V jeseni ima lovec poleg fazanov, jerebic in prepelic zagotovljen dober plen sluk, katerih se po močvirnatih krajih poleg reke Sore ta čas obilo naseli. Tudi tukaj prezimi na stotine divjih rac. Aprila se vživi petelin in do 11 lepih eksem-plarov je lovcu zagotovljenih, v juniju pa ima dober strelec z risanko v roki na planinah okoli Sv. Katarine najlepšo priliko poiskati okraska za lovsko sobo v precejšnjem številu srnjakovih rožičkov. Torej, dne 25. t. m. gg. lovci, v Hrenovo ulico v Ljubljani na dražbo lova! Odlikovana delavca. Ivanu Stole t u in Ivanu G o 1 t e s u , uslužbencema v praharni v Kamniku, se je priznala za njuno zvesto štiridesetletno zvesto službovanje častna svetinja. Cesarjevo darilo za Štajersko. Cesar je daroval za ponesrečence po povodnji na Štajerskem iz svojih privatnih sredstev 20.000 K. Nezaslišana nemška predrznost. Na glavni pošti v Mariboru izginjajo v zadnjem času slovensko naslovljene dopisnice, razglednice in celo pisma. Ker odpošiljatelji niso prilepili nikakih narodnih kolkov, je izključeno, da bi pošiljatve konfiscirala poštna uprava. Sumi se, da krade slovensko naslovljena ^ pisma nek zagrizen nemški uradnik, s katerim se bo pečalo še c. kr. poštno ravnateljstvo. Zdrsvllface Eggenherg mm Štajerskem je postalo insolventno. Posestnik, dr. Ziegler, je zabredel v dolgove in bi se rad poravnal z upniki. Primanjkljaj znaša 730.000 K. Dijamantna petama sta obhajila v nedeljo v Lifrini trgu iskjmais ignac in Ana Gjsterseg iz ua> mata t občini Sv. Krištof. Oba slav-ljenca sta bila rojena leta 1828. Delo si hrani vsakdo rad. Tudi naše gospodinje privoščijo si rade rasne olajšave. Moški to tembolj odobrujejo, ako so vsled tega boljše postreženi. Izdelek, ki temu odgovarja, so sloveče »Pekatete« in ni čuda, da se v naših gospodinjstvih vedno bolj udomačujejo. Rekli bi, da je že skoraj popolnoma izginil predsodek proti tovarniškim izdelkom, odkar nas streže Prva kranjska tovarna testenin v Ilirski Bestrici s svojimi iz-bornimi izdelki. Roparski napad. V nedeljo ponoči okrog 3. ure so neznani lopovi na-podli blizu gozda pri Prošeku Ivana F n r 1 a n a , lastnika tehtnice na Montabellu. Dva sta ga zagrabila za prsa, tretji pa za roki; istočasno je eden izmed njih zavpil: »Denar sem, če ne te ubijemo!« Furlana so vrgli na tla, slednjič se jim je pa izvil ter /bežal. Poskusen samomor mladega dekleta. V nedeljo so našli v Angelije-vem gozdiču pod Skednjem 161etno Angelo K u s t r i n , ki se je zvijala v hudih bolečinah. Dekle je v samomorilnem namenu izpilo večjo množino oetove kisline. Odvedli so jo v bolnišnico. Brezuspešno vrtanje. V Š kor ki ji ima tržaška tvrdka G. B. Vidali tovarno za klobuke. Te dni so prišli neznani svedrovci s ponarejenimi ključi v tovarno, kjer so na vrtal i železno blagajno. Na svojo veliko žalost pa so svedrovci opazili v prevrtani blagajni strašno — praznoto. Slovenska šola v Kopru. Slovenski rodoljubi nameravajo na vsak način otvoriti že v prihodnji jeseni tudi v Kopru slovensko šolo. Ker je slovenska šola v Kopru res zelo potrebna, bi bilo le želeti, da se ta želja tudi uresniči. V to svrho so ustanovili »Simčičev sklad«, v katerega se stekajo prostovoljni prispevki. Slovesnost Vrazove lOOletnice se bo obhajala nepreklicno dne 21. avgusta t. 1. v Cerovcu. Začasni program je sledeči: 1. Med 6. in 7. uro istega dne sprejem slovenskih in hrvatskih gostov v Ormožu; ob 8. sprejem v Ljutomeru. 2. Ob pol 10. pozdrav gostov na Vrazovem domu. 3. Ob 10. cerkven govor in slovesna sv. maša. 4. Od pol 12. do pol 2. banket. 5. Od pol 2. do 4. slavnostni govor, deklamacije itd. 6. Od 4. naprej prosta ljudska veselica z raznovrstnim sporedom. — Med posameznimi točkami petje in godba. — Podrobni spored vse svečanosti objavimo pravočasno. SI. občinstvo najvlucinejo prosimo, da nas blagovoli podpirati z nasveti in denarnimi prispevki. SI. društva prosimo, da čimprej prijavijo svojo udeležlK). Izjavljamo, da se bode strogo gledalo na to, da bo pri slovesnosti izključeno vsakršno strankarstvo. Ta svečanost bodi splošni slovensko - hrvaški »tabor«! Vse tozadevne dopise je poslati vsaj do 31. julija t. 1. tajniku g. Fr. Štu-heeu, kaplanu pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Denarne pošiljatve je pa nasloviti na g. Fr. Vraza, župnika v Cerovcu, p. Ivanjkovci pri Ormožu. Darovi se bodo objavili v vseh večjih hrvaških in slovenskih listih. Slavna uredništva drugih listov prosimo pona tiska tega obvestila. — Pripravljalni odbor. Zaklalo se je v mestni klavnici od 29. maja do 5. junija 80 volov, 7 krav, 5 bikov, 164 prašičev, 260 telet, 37 koštrunov in 112 kozličev. I "peljalo se je zaklane živine: 3 prašiči, 22 telet, 2 koštruna, 17 kozličev in 128 kg mesa. S ceste. Ko je peljal včeraj popoldne po Poljanski cesti 141etni Josip S 1 a t n e r na ročnem vozičku sodček vina, mu je zadej pomagal riniti delavec Ivan K 1 i n a r. Pri tem je Slatner padel, sodček se je pa zvalil na njega. Težko poškodovanega je prepeljal izvošček v deželno bolnico. — Predvčerajšnjem popoldne je nek neznan kolesar na Zaloški cesti podrl na tla 41etnega Karla Meli 1 c t a in mu zlomil levo nogo nad stopalom. Oddali so ga v deželno bolnico. — Hlapec Gregor Breme je vozil včeraj dopoldne opeko v Jose-finum na Poljanah. Ko je zapeljal v vežo, ga je voz tako pritisnil v zid, da je obležal nezavesten. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. Aretacija. V petek je 231etni delavec Štefan J e s i h iz Pregrade v I van jem selu prenočeval z rezarjem Jakobom Jagodicem, kateremu je izmaknil čevlje in 50 K denarja ter se na to odpeljal proti Ljubljani. Po ovadbi je orožnoštvo policijo o tem brzojavno bovestilo in ko je Jesih na južnem kolodvoru izstopil, ga je že pričakoval stražnik in ga nato odve-del v zapor. Med spanjem ukraden. Ko je v soboto ponoči tesar Julij Ko var i j nekoliko okajen zaspal v parku na Ambroževem trgu, mu je nek neznanec ukradel iz žepa žensko uro, vredno 23 K. Ona tiaattn, ki je v ponedeljek na Dajasjaki cesti našla turistovsko ; panco, KioDuk, pelerino in nahrbtniz, se prosi, da to odda na policiji. Delav. gibanje. Odpeljalo se je v Ameriko 40 Macedoncev iu 30 Hrvatov, nazaj je prišlo 100 Hrvatov. V Heb je šlo 40 Hrvatov, v Buchs 40 Macedoncev, v Inomost 30 Hrvatov, v Beljak pa 25 Hrvatov. Ijgubljeno in najdeno. Knjigo* vodjeva soproga g. Amalija S a c h -sova je izgubila svileno ročno torbico. — Vajenec Stanka Zalesjak jc izgubil črno denarnico z manjšo vsoto denarja. Cevljarjeva žena g. Josipina Kumeljeva je našla srebrno žensko uro. — Kdor je izgubil v nedeljo na veselici v Štepanji vasi hranilni listek g. Waneka, naj se zglasi v upravništvu »Slov. Naroda«, kjer ga dobi. — Zlat prstan je našel g. J. K u s t e r na Dunajski cesti. Dobi se pri g. Jerančiču na Karlovski cesti 8. »Slovenska Filharmonija« kon-certira jutri od 8. do 12. zvečer na vrtu hotela »Tratnik« (Zlata kaplja). Sv. Petra cesta št. 27. Uradne vesti. Deželno sodišče v Ljubljani je otvorilo o premoženju umrlega stavbinskega podjetnika Konrada Lachnika konkurs. Za upravitelja je imenovan dr. Sajovic. narodna obramba. Za Ciril - Metodov obrambeni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 709. C. kr. notarska pisarna v Črnomlju (plačala 200 K); 710. L'čiteljsko društvo za ljutoraersk' okraj (plačalo 200 K) ; 711. Narodni pipec v Mariboru (plačal 200 K); 712. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Metliki; 713. Posojilnica v Celju (plačala 200 K) ; 714. Podružnica v Škof ji Loki (preferanca) ; 715. Podružnica v Kranjski gori; 716. Učiteljsko društvo za goriški okraj (plačalo 200 K); 717. Okrajno učil. društvo v Radovljici; 718. Moška podružnica v Idriji; 719. Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu (plačalo 50 K) ; 720. Učiteljsko društvo za ptujski okraj (plačalo 33 kron) ; 721. Podružnica Trnovo-Il. Bistrica; 722. Pedagoško društvo v Krškem (plačalo 200 K)j 723. Podružnica Cerklje - čatež (plačala 200 K). Družbi sv. Cirila in Metoda j€ poslalo narodno ženstvo od Sv. Lovrenca jubilejni dar za obrambni sklad 138 K. — Za primorski paviljon ob jubilejni družbeni slavnosti je poslal »Šentjakobčan« iz Trsta zlato uro, katera čaka srečnega Cirif-metodarja še izza zadnjega plesa šentjakobske mladine. — Hvala! Družbi sv. Cirila in Metoda sta poslala gdč. M. Hofmeistrova in tr. Ognj. Andrašič iz Grebinja na Koroškem večje število rabljenih poštnih znamk. — Hvala! Ciril - Metodova podružnica za Škofeljeo, Laverco, Rudnik in Ig priredi v nedeljo, dne 26. junija na vrtu gosp. V. Ogorelea v Škofeljci veselico, pri kateri bo sodelovalo pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane. Društvena naznanila. »Društvo slovenskih časnikar« jev« je imelo včeraj v uredniških prostorih »Slovenskega Naroda« svoj izredni občni zbor, na katerem je izvolilo za častne člane — župana ljubljanskega in državnega poslanca g. Ivana Hribarja v priznanje njegovih izrednih zaslug, ki si jih je pridobil za društvo, in nekega rodoljubnega gospoda, ki je društvu največji dobrotnik, a neče biti imenovan. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon.« Bratje pevci, pridite zanesljivo k današnji pevski vaji in sicer točno ob pol 9. Danes je vaja celokupnega zbora. »Presveta« ima v četrtek zvečef ob 8. uri v hotelu »Tivoli« (mala so-J ba) sestanek z razgovorom o internih Idruštvenih zadevah. Uspeh tekme moškega narašča« i ja »Ljubljanske sokolske župe« dne J 19. junija. Tekme se je udeležilo 47 telovadcev v osmih vrstah, in sicer < od naraščaja ljubljanskega »Sokola« 6 vrst (2 v višjem in 4 v nižjem oddelku); nadalje šišenskega »Sokola« 1 vrsta v nižjem oddelku in deloma v vrsti Vič - Šiška tudi nižji oddelek. V višjem oddelku je dosegla največ točk vrsta iz Ljubljane, v nižjem pa vrsta šišenskega naraščaja, kar z veseljem pozdravljamo. V višjem oddelku so bili kot posamezniki najboljši: Drenovec Vekoslav, Štrukelj Vekoslav, Beks Fran iu Delak Anton, vsi iz ljubljanskega društva. V nižjem oddelku je bil prvi Josip Osredkar iz Šiške, drugi Kordelič Rudolf iz Ljubljane in Borštnik * Viča. Tekma, posebno v nižjem oddelku, z ozirom na lep uspeh šišenskega »Sokola«, je bila prav zanimiva. Kresu veselica. Kosmati donos kresne veselice tnala nekaj nad 4200 kron. Dobavitelji ae vljudno naprosi' jo, da predlože čim hitreje svoje račune v svrho zaključit** veseličnih in z letnih računov. Ustanovni občni zbor čevljarske zadruge sa ljubljansko okolico se je vršil dne 19. junija ob pol 3. popoldne v verandi pri »Novem svetu« ob navzočnosti blizu štirideset mojstrov, kateri so razne okraje zastopali. Navzoči so bili poleg teh: od okrajnega glavarstva nadkomisar Hofbauer, zadružni instruktor, dr. Blodig iz Trsta, in več kolegov iz Ljubljane, med drugimi gosp. Bres-kvar in Kordelič kot člana pripravljalnega odbora. Nadkomisar Hof-bauer otvori zl>or in ga vodi do volitve predsednika Izvoljeni so bih: gosp. Škrjanee. Spodnja Šiška, za na čelnika ir<>-p. Iv. (iačuik. Rožna dolina, načelnikov namestnik; gosp. Burja Leoj>old. Spodnja Šiška, bla gajničar; Ivan Kranj, Spodnja Ši--kii. zapisnikar. Ko prevzame gosp. škrjanee, novoizvoljeni načelnik, predsedstvo, se prvi oglasi k besedi ?iosp. Kordelič. ki natančno razlaga nterese zadruge, in vabi navzoče, da bi se toplo zavzeli za to novo obrtno organizacijo, ki je velikega pomena za malo obrt in za izobrazbo članov. Pri podrobni debati, ki se je vršila. je več navzočih oglasilo k besedi, *i >o vsi poudarjali potrebo organi-acije. - — Gosp. zadružni instruktor , c natančno v daljšem govoru citiral d>tavke novega obrtnega reda glede vajencev in delavcev, in tudi poudarjal, da naj mojstri nasproti tej !-Lr;mizaciji. ki so si jo ustanovili, -voje dolžnosti izpolnjujejo. Izvolitev zaupnikov se je odstavila z dnev-nega reda. K tej točki je referiral g. !5reskvar in poudarjal, da je najvećega pomena, da se taka zadruga, ki ;rna tako razširjen delokrog, opira aupni sistem, le tem potom je nogoče. da organizacija uspeva. Ker se bo itak moral v kratkem vršiti nov občni zbor, se 1k> do tega časa iz- • lelal natančni načrt zaupnega siste-•na in postavil na dnevni red. Xada-Ije no se sklenile pristojbine: vpisnina tri krone, letni prispevek 2 kroni, k;iteri se lahko od leta do leta zniža ali zviša. Pri zaključku zbora, kateri je trajal nad tri ure. se je gosp. j>red-^ednik spominjal pripravljalnega odbora, zahvaljujoč .se mu za požrtvo- alnost. delo in trud, da je v tem kratkem času bilo mogoče ustanovili zadrugo, katera bo gotovo v pro-cvit organizacij«1, če bodo člani izpolnjevali svoje dolžnosti. Nadalje je 'bor sklenil z navdušenjem zahvalo spesevalnemu uradu deželnega odbora za naklonjeno mu podporo 100 '-:ron za pokritev stroškov za usta-t o vite v zadruge. Kranjsko društvo za varstvo živali je imelo sinoči v hotelu In ion« svoj letošnji občni zbor. Z!>orovanje otvori društveni pred-^ednik grof Margheri. ki se v toplih - dah spominja v preteklem leta nrlih članov. — Tajnik dr. Poneb->ek povdarja v svojem poročilu, da seza društvo vsako leto lepše uspe-he. Društvo šteje 209 rednih in 6 istanovnih članov. Glavni smoter iruštva je preprečiti trpinčenje ži-\ ali in varstvo tic. Največ zaslug v tem oziru so si pridobili dr. Robida ovski čuvaj Gorenjec in restavrater Kenda. G. Kendi se je zahvaliti, da gnezdi letos pod Ti vol i jem 20 parov škorcev v za to pripravljenih hiši- • ali. Društvo je napravilo 40 krmil-nie, od katerih se večina nahaja pod Tivolijem. Na deželo je poslalo društvo svoj čas nad 300 krmilnic. Vendar bo pa treba po deželi ustanoviti podružnice, ako se hoče kaj izdatnega doseči. Trpinčenje živali je bilo naznanjeno v 39 slučajih in so bili -i ovadenci primerno kaznovani. Ga. pl. Borota je darovala društvu 50 K. za kar se ji izreče zahvala. Blagajnik, davčni upravitelj Frančič izkaže 2952 K 53 v dohodkov, 607 K 54 v izdatkov, torej skupnega premoženja 234 1 K 99 v. — Izdatki za tekoče leto se odobre v isti višini kot preteklo leto. Stražniki, ki 'Iruštvo posebno podpirajo, dobe 300 j« i 4< M J K nangrade. Vsled predloga -r«\ vladnega svetnika Crona se prima gdč. Antoniji Le vični k v Kamniku za krmljenje tiče v posebna nagrada. Na predlog dr. Robide se sklene, da si odbor preskrbi lične di-nlome za šolske otroke, ki pokažejo posebno *krb do tičev. Mesto iz- žrebanih ozir. izstopivših odhorni-kov >o bili izvoljeni v odbor: gospa ; Ti vol i«. Namen sestanka je, da se pri-pravljalni odbor oprosti radi ne rednost i, ki so se dogodile pri pošiljat vi vabil. Telefonsko In brzojavno poročila. Poslanska zbornica. Dunaj, 21. junija. Poslanska zbornica je v današnji seji sprejela takozvane gospodarske postavke. Predlog socialnih demokratov, naj se izdatki za železnice zvišajo v svrho, da se izboljšajo plače železniškim uslužbencem, je bil odklonjen. Zanj so glasovali socialni demokratje, »Slovanska Enota« razen čeških agrarcev in Malorusi — v celem 124 poslancev. Nato je zbornica pričela debato o postavkah »finančno ministrstvo, finančni zakon«. Prvi je govoril Vsenemec Malik. Med drugim je rekel, da krona favorizira Cehe in da je zaradi tega hoj proti Cehom tako težak. Končno je pozival Nemce, naj ne dovolijo niti vinarja za zgradbo novih vojnih bojnih ladi. ker bo vojna mornarica v kratkem popolnoma čehizirana. Prihodnja seja bo jutri. Akcija za slovensko vseučilišče. Dunaj, 21. junija. Ob 11. dopoldne je imel jugoslovanski vseučili-ški odsek pod predsedstvom poslanca Fr. Povšeta sejo, ki je trajala polni dve uri. V seji so se posvetovali o konkretnih zahtevah Slovencev glede slovenskega vseučilišča in glede slovenskih srednih šol in ljudskib šol. Izpolnitev vseh teh zahtev je pogoj, da slovenski poslanci dovole razpravo o italijanski pravni fakulteti. Te zahteve, bo odsek jutri dopoldne ob 9. končno redigiral in jih ob pol 10. predložil parlamentarni komisiji »Slovanke Enote«. Te zahteve so take, da se bo lahko z njimi »Slovanska Enota« izjavila za solidarno in da jih lahko izpolni tako Biener-thova kakor tndi vsaka druga vlada. Po seji »Slovanske Enote« se sestane plenum obeh jugoslovanskih klubov. Na tem sestanku se bo sestavila spomenica, ki jo poslanci v četrtek predlože ministrskemu predsedniku baronu Bienerthn in naučnemu ministru grofu Stiirghkn. V tej spomenici bodo Slovenci med drugim tudi zahtevali, da ae na češko vseučilišče v Pragi pripuste slovenski docenti, da se izobrazijo za profesorje na bodoči slovenski univerzi v Ljubljani. Načelniki slovanskih klubov poklicani k Bienerthn. Dunaj, 21. junija. Ministrski predsednik baron Bienerth je povabil načelnike vseh klubov, združenih v »Slovanski Enoti«, k sebi na konferenco, ki se vrši danes ob 3. popoldne v palači ministrskega predsedstva. Tirolski a s mestnik se ponesrečil. Dunaj* 21. junija. Tirolski namestnik bar. Spiegelfeld se je na potu po krajih, kjer so bili prizadeti po povodjni, ponesrečil. Padel je in ae poškodoval na nagi. Namestnik leži sedaj v Bregeneu> Cesar v Si HlpoMu. Dunaj, 21. junija. Cesar se je danes ob 7. zjutraj odpeljal v St. Hi-polit, da si ogleda tamkajšnje strelišče.. Vladar se vrne še danes zvečer na Dunaj. Radi atentata na Vareeaaina. Zagreb, 21. junija. Radi atenta« ta na generala Varešanina se vrsi preiskava tudi v Zagrebu. Policija zaslišuje slušatelje tukajšnjega vseučilišča Mitrinoviea, ki je bil dober prijatelj atentatorja Žerajiea. Na njegovem stanovanju so redarji zaplenili več knjig in rokopis za srbski list »Zoro«, ki ga dijaki izdajajo na Dunajn. Akademik Sparovič, ki je bil kritične dni tudi v Sarajevu in je bil tudi Zerajieev znanec, se še vedno nahaja v zaporu. Vseslovanski kongres. Sofija, 21. junija. Po prijavah soditi ho vseslovanski kongres tako-številno obiskan, kakor doslej še nobena slovanska prireditev. Priglasilo se je mnogo odličnih slovanskih politikov, med njimi največ Rusov in Cehov. Najmanj je do danes priglašenih Hrvatov in Slovencev. Srbski prestolonaslednik Aleksander in bolgarski prestolonaslednik Boris sta na njiju izrecno željo dobila vabile na kongres kot častna gosta. Gospodarstvo. Čebelarstvo pri nas. Čebelar* stvo ni nikjer v Avstriji tako zanemarjeno, kot pri nas, akoravno imamo najboljše čebelno pleme. Pridobivanje medu vrši se na tako zastarel način, da se dober pridelek pokvari in vsled tega po sramotno nizkih cenah oddaja. Da se temu odpomore. ustanovila se je v Ilirski Bistrici na Notranjskem čebelarska zadruga, ki. si je v nalogo vzela, vosek, med in čebele svojih članov razpečavati Razposojevala bo tudi onim svojim članom, ki čebelarijo na rojite v posebne vrste panjev, vsled česar ji bo mogoče za pridelke v takih panjih boljše cene plačevati. Pomagano bo zlasti onim čebelarjem, ki se j>oslu-zujejo priprostih panjev, ne da bi bili primorani učiti se novodobnega, čebelarstva. Razven tega imeia bo zadruga v zalogi vse potrebščine za napredno čebelarstvo. Dosedaj je pristopilo 170 članov, kar pa nikakor ne zadostuje da bi začela j »oslova ti v onem obsegu, kot so si ga ustanovitelji začrtali. Naše čebelarje poživljamo, da pristopijo k zadrugi v čini več jem številu, ker le od tega je odvisno, da se zamore zadruga plodonosno razviti. Sprejemi jejo se ne le člani iz Kranjskega, temveč iz cele Avstrije in Ogrskega. Delež znaša 10 kron in se zamore plačevati v obrokih. Prvi obrok je 2 kroni. Ko zadružnik izstopi, dobi ]>ovrnjen cel vplačan delež. Pravila dobi vsakdo brezplačno pri Čebelarski zadrugi v Ilirski Bistrici. — Izprememba tarife za pakete in pisma z napovedano vrednostjo v prometu med Avstrijo in Bosno-Her-cegovino. C. kr. trgovinsko ministr-tvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani: Od 1. julija dalje se za pakete in pisma z napovedano vrednostjo iz Avstrije v Bosno-Hercegovino in obratno po poti čez Dalmacijo uvede tuzemska tarifa za pakete in pisma z napovedano vrednostjo 13 do vštet. 16 reda o poštnih taksah z dne 22. decembra 1906, drž. zak. št. 251, poštni in brzojavni ukazni list št. 144), in sicer tako, da se ima v svrho enostavnosti taksiranja preračunati za take pošiljatve poštnina od teže na ta način, kakor da bi bile te pošiljatve namenjene v Imotski v Dalmaciji, ali pa, kakor da hi bile od tam odposlane; in da se ima iz istega razloga za pakete in pisma z napovedano vrednostjo v vzajemnem prometu med Dalmacijo in Bosno - Hercegovino poštnina od teže po tuzemski tarifi, najmanj po II. pasu preračunati. Dosedanja tarifa za pakete in pisma z napovedano vrednostjo ostanejo v veljavi le za one pošiljatve, ki gredo čez Ogrsko, kakor tudi za pošiljatve iz dežel v ozadju Avstrije ali Bosne - Hercegovine in obratno. Pošiljatev paketov avstro - bosansko - hercegovin-skega vzajemnega prometa se čez Ogrsko izvrši le na izrecno zahtevo odpošiljalca, ki mora v to svrho pri paketih tako na poštni spremnici, kakor tudi na paketu samem, pri pismih z napovedano vrednostjo pa na pismu napraviti pristavek: »via Ogrsko.« V vseh drugih primerih pa gredo pošiljatve čez Dalmacijo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Raste Pnstoslenaiek. ZHmm vmmm m MmMmpmHU Dne 21. Junija 1910, Toraslau Menica za oktober 1910. . za 39 kg 961 Rl sa oktober 1910 ... sa 80 kg Koruza ss lan 1910 . . . za 50 kg Hf 1910 . . safDhg 7»tt Ctofctl«. Malomarnost, kakršno kažejo nekateri ljudje nasproti svojim zobem, je naravnost neodpustljiva. V svoji brezskrbnosli dajo da trohni eden najlej>Mh in najkoristnejših delov elov škega telisn. Ta lahkomiselnost pa bi ae še dala razumeti, $e bi* bilo z negovanjem zob sivojeno trdo delo. V resnici pa je to eiščenje neskončno preprosto in priročno. Treba m M MUno navaditi, da M nekoliko z Odolom zmivaino zobe. Ze radi dobrodejnosti, ki jo povzreei iz-])lakuenje z Odolom, bi se morali tega privaditi. Svetovati je torej z ck>-l.ro vrst jo \>em, ki si hočejo ohraniti zdrave sobe in asta brez duha, naj sc brzo poprimej:) Odola. Odo! je edion ustna voda. ki po izreku ua.iodliene.j-šib zobnih h isri.ienikov najbolj odgovarja dandanašnjim zahtevam zobne higiene. Kdor Odo! dosledno rabi, po današnjem starju znanosti kar najbolje neguje zobe in usta. Heteis^no poročilo. Viiir.a maš ■•ran &M"Z. srednji zračni 'lit.Sflna opazovanja Stanje £ ~ metra §F S v i..... ČZB Nebo 20. 2. pop. 736 6 212 si. jvzhod del.oblač. m 9 zv. 73= o 14 4 sr. jvzh. pol oblač. 21. 7. zj. 740 7 11*5 si. jjvzh. jasno Srednja včerajšnja temperatura 16 5J, norm 18*39. Padavina v 24 urah 02 mm. zahvala. Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti naše nepozabne matere, gospe Josipiae Babic Roa^sinice kakor tudi ~a čarteče spremstvo blage pokojnice k večnemu počitku izrekamo tem po:om vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo presrčno zahiralo. V Kranju, dne 21. junija 1910. 2156 Žalujoči ostali. „Zlata kaplja" Ljobljena, Sv. Petra tesla itn. 27 v bližini kolodvora. .-. Lepe zračne sobe. ■•• Priznano fina kuhinja. Izborate pijače. f Nizke cena. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen 1913 velik senčnat vrt. ~M Vsako sredo pri ugoioei vrani velik koncert! pntoste si te pradc vm)c 8 2 imaiiji v Ktiiriib tri Četrt ure od Ljubljane. Ena za 5 glav in ena za 7 glav živine. Vpraša naj se V Kožarjih št. 10. Pristno francosko 2115 immU sido ofenra pa najn*žji dnevni ceni Vilj. Steinherz v Ljubljani. z t ali Ž sobama in priftUlnanil se odda takoj aH za avgust v Rožni Sel ni 239, pasta Vič. gozdnega hi poljskega M i« hiša s trgovino z mešanim blagom, gostilno, tobakarno in zganjamo. Hiša je v dobrem stanju, leži ob državni cesti in je dobro obiskovana. Le pet minut je oddaljena od železniške postaje na Tolminskem. Cena po dogovoru. — Ponudbe na H. "f**-'fcs, Via Manss tat, Gorica. Avtomobil za 4 osebe se po jako ugodni ceni proda. Več se poizve 1528 v Sp. Šiški 220, pri Šebeniku. Suhi in svetli prostori 2022 se oddajo v Volfovi slici St. 12. Oddalo so tudi kleti. Prostorno dvorišče na razpolago. Več se poizve istotam v I. nadstr. 115. iti : mesečno pla*n 60 K in 20% od na iožeoth poljskih g'oh Za to služho sposobni preslici mj vlože svoj° prednje pr pocinkanem županstvu do 30. junija 2910. — Prednost imajo vpo-koie.ti orototkl Županstvo občne gornji £ogalec, dne i/, junija 1910 LeapoSd Funšuh, ŽLrpan. :i54 1 v trgovino z mešanim blagom, slovenščine in nemščine zmožno prodajalko dobrih staršev. — Ponudbe na Ivana Kurent, trgovca v Sevnici na Štajerskem. 2151 Mi mifte insm DTBđajD se cena razni bil ardi, blagajna, stajala za obleko, teiia pli, lil iiižils i. Vpra>a se 2031 v bavft?!!.'! „Evropa" v Ljubljani. C kr. 27. domobranski pešpolk v Ljubljani Wr 11/11 stan lu MU ki i li h. O L L A je več nego 2000zdravni-kov označilo xa najzane-slžvejše. Zaloga v L j u b i j a n i: A. Hlavka, R. Sušnik, Gabriel Piccoli. lekarnar, a. Kane, drogerija, Ant. Krisper. Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot GLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago". Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajaliSČ zastonj od tvor« aice za gumi OLLA sa Dunaju n. 3--o, Praterstr. 57. 1000 za 4—6 oseb v dobrem stanju, Vnraša se v hotelu pri „Zlatni Zagrebu. kruni" v 2117 prodaja in pošilja po postnem povzetju Iv. Bonač v Ljubljani. Gena sliki 5 kron. 207.* Pošten in priden po cacasiijtra stanj u :r.ar.csti dokazane . aiaolžsieTMI Dcbivase povsem lekarnicah in dregerijah. mesarski pomočnik ki je vajen vsega dela, tudi sekanja se iščeš Prednost imajo starejši, ali vsaj vojaščine prosti. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1990 Več spretnih iučauničnrjev in pomožnih idavcev sprejme takoj 2132 taiste fvoroka za železnino z. z 0.2. v Kamniku. Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1. Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča Ljubljana z dne 15 6. 1910 oprv. tev. A I 239 10-19 se vrši na prošnjo dedičev po dne 21/3. 1910 zamrlem Ivanu Peterca 2149 Ponudbena razprava se vrši dne 20. julija ob 8. zjutraj v provijantni pisarni, stara domobranska vojašnica, I. nadstropje, vrata štev. 74. Natančnejša pojasnila se dobe vsak Han od 8.—12. ure v omenjeni pisarni. Št. 322 pr. aznis službe. 2152 Mestni ms^isirat deželnega stolnega mesta Ljubljane razpisuje vsled sklepa občinskega sveta z dne 14. junija t. 1. vnovič službo magistralnega stavbnega asistenta s preiemki XI. č novnega razre i mag rat m h uradnikov, to je z letno plačo K 1600*—i dejalnostno d^klari K 504"— ter pravico do treh v pokojnino vštevmh tnletnic po C 200'- in dveh tudi v pokojnino vštevnih službeno- starostnih doVlad po K 200" p odnosno — če se oglasi prosilec z daljšo prakso in z vsemi predp sanimi 'zpiti, služba magistralnega stavbnega pristava s preiemki X. činovnega razreda magistratnih uradn kov, to je z letno plačo K 2200" — § dejalnostno doklado B 072"— ter pravico do treh v pokojnino vštevnih triletnic po K 200"— in dveh tudi v pokojnino vštevnih službeno-fetarostnih doklnd po K 200" • Službo bo nastopiti dne L oktobra. Pogoj za namestitev v mestnem siavbnem uradu je dokazilo z vspehom dovršenih popolnih tehniških študij in pa za. državno stavbno službo predpisana usposobljenost, oziroma dokazilo o vspešno prebitih teoretičnih in praktičnih državnih izpitih. Služba stavbnega asistenta ni navezana na te določbe, temveč se sme oddajati sposobnim prosilcem brez dovršenih tehničnih študij, ako s primernimi izpričevali zadostno dokažejo svojo usposobljenost za visokostavbno stroko. Pros»Ici, ki refiektujejo na prvo aii drugo teh službenih mest, vlože naj svoje pravilno s potrebnimi dokazili opremljene prošnje najkasneje do 31. avgusta t. I. v predsedstvu mestnega magistrata. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 18. junija 1910. Župan: lv*M ■rifcar. prostovoljna javna dražba posestva vlož štev. 1235 kat. obč. Karlovsko predmestje, obstoječega iz hiše štv. 21 ob Dolenjski ce?ti v Ljubljani in vrta, dne 23. gonija 1919 ob 9 ari dopoladne v pisarni podpisanega c. kr. notarja v Ljubljani, Sodna ulica štv. 9. Ker se vrši dražba vsled prostovoljne prošnje dedičev, ostanejo upnikom, ki so pri tem posts'vu zavarovani, njih zastavne pravice brez ozira na izkupilo pridržane. V^klicna cena znaša 5400 K.; dražbeni pogoji, cenilni zapisnik in zemljeknjižni izvleček se lakho v pisarni podpisanega med uradnimi urami vpogledajo. Dr. Kari Schmldiager, I. r. c. kr. notar kot sodni komisar. St. 10383. Razpis. 2153 okrajni cesti pri na 3113 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do O. julija t. I. ob 12,h opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, od- poslati je zapečatene z napisom: ..Ponudba za prevzetje gradbe za zavarovanje cest« pri Begunjah*'. Ponudoi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v dež. stavbnem uradu ob uradnih urah. Deželni odbor kranjski. V Ljubljani, dne 17. junija 1910. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. D.lmftha .lamica ■ «irH»rj«Wa Mlica «e». 2. H.x.nml f.„. i PaaMalea v Spnata, Calovca, Trsta ia Sarajevu. 4* Al prlaaraca irtbuje ■ pro-ese ■* D»n»jske kom. srečke k K 18— 1. julija jO O - " kreditBe sreeke »» 24~ - ----r.--—,---- I— kw obe promea skupno le K 40-. (toni MMtct K 300.000 — . 300.000 — 53 D41B *M YD74 85