PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovirii Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 289 (12.614)
Trst, nedelja, 7. decembra IS
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (04m 7«/>oo~ - |injje)
o-
o >
7. M
9
3
3
I
S
z
5
1
s—5
Z
s-;
s
> i
85723
£D
'vi
vi
*■
3>
j>
Pariške študentovske demonstracije povzročile krizo Chiracove vlade
Policija do smrti pretepla študenta Devaquet zapušča ministrstvo za šolstvo
Chirac in Mitterrand predčasno zapustila London - Hudi izgredi pred občinsko palačo
Tudi včerajšnji dan demonstracij se je v Parizu končal s hudimi izgredi	(Telefoto AP)
PARIZ Najmanj tridesettisoč ljudi, pretežno študentov, a tudi veliko staršev, je včeraj sestavljalo molčeč sprevod, ki je prehodil pariške ulice od Sorbone do bolnišnice Cochin, kjer je prejšnjo noč umrl 22-letni študent Malik Ousse-kine.
Oussekine je prva žrtev impozantnih pariških študentovskih demonstracij proti uvedbi naja-vljenje univerzitene reforme. Malik Oussekine je podlegel hudim notranjim poškodbam, ki so mu jih povzročili trije policaji zloglasnih motorističnih enot desničarskega ustroja, ki jih je socialistična vlada razpustila, Chiracova vlada pa jim je poverila nadzorstvo nad študentovskimi demonstracijami.
Do pretepa 22-letnega študenta je prišlo prejšnjo noč v Rue Monsieur le prince v znani Latinski četrti, kjer je skupinica študentov nadaljevala s protestno akcijo in kjer so neznanci podtaknili ogenj dvema avtomobiloma. Očividci trdijo, da Oussekine ni bil med razgrajači, pred policijo se je skril v vežo palače, kjer so ga napadli in do smrti pretepli trije policaji. Nad njim so se znesli s pendreki, svojim običajnim orožjem, in brcami.
Smrt versajskega študenta je še bolj zaostrila politično krizo, ki so jo sprožili razvejani študentovski protesti. Že prejšnjo noč je francoski minister za šolstvo Rene Monory izrazil svoje nesoglasje z načrtom univerzitetne reforme, ki nosi podpis ministrskega podtajnika Alaina Devague-ta. Poverjeni minister za univerzo Devaguet je po Monoryjevi izjavi nemudoma odstopil, medtem ko je minister za šolstvo obljubil študentom,
da parlament zaenkrat ne bo vzel v pretres treh spornih členov univerzitetne reforme in sicer tistih, ki zadevajo vpisnine in šolske davke, diplome in usmerjevanje študentov.
Včeraj pa je francoski minister za notranje zadeve Charles Pasgua, ki je obljubil predstavnikom koordinacijskega odbora študentov, da ob žalni povorki ne bo njegove policije, povsem pozabil na svojo javno obvezo. Policijski odredi so kljub ministrovi obljubi spremljali tisočglavo množico, ki je korakala v imenu mrtvega študenta. Tako se je tudi včerajšnji dan študentovskih protestov končal z izgredi in nasiljem. Pred pariško občinsko palačo so namreč študente pričakale enote CRS (republikanske varnostne enote). Študentje, so na policijo lučali kamenje in druge predmete, nedaleč od občinske palače pa so poskusili celo prevrniti avtobus.
Stanje se je v Parizu že tako zaostrilo, da je premier Chirac že v dopoldanskih urah zapustil London, kjer se je s predsednikom Mitterrandom udeležil evropskega vrha. Takoj po svojem prihodu v Pariz, se je Chirac sestal z ožjim krogom ministrov, saj je študentovska manifestacija že prerasla večplastno gibanje, ki zahteva odstop samega Chiraca in ministra za notranje zadeve. Po informacijskem sestanku z ministri, je Chirac začasno zapustil občinsko palačo, da se je udeležil praznovanja 10-letnice stranke RPR (Rassem-blement pour la republigue).
Proti večeru se je v francosko prestolnico vrnil tudi predsednik Mitterrand, ki se je že sinoči sestal s predsednikom vlade.
o piš;
Slovens ska zveza nost nad c.^ vil v sredo na Viuuem mestu zagrebškega Vjesnika, izpod peresa urednika Radovana Stipetiča. Medtem ko avtor članka analizira nekaj aspektov jugoslo-vansko-italijanskih odnosov v zvezi z nedavnim tragičnim dogodkom v Tržaškem zalivu, izraža pretenciozna mnenja o tukajšnjem političnem položaju in označuje stališča Jugoslavije v zvezi z našo skupnostjo kot ritualne zahteve po nekih privilegijih, ki naj bi bile nerealistične.
Gre za površno in nenačelno pisanje, ki je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker se pojavlja v uglednem zagrebškem časopisu ravno v tako občutljivem trenutku odnosov med sosednjima državama. Stipetičev komentar si je mogoče razlagati le na dva načina. Ali je napisan v slabi veri, kar bi bilo toliko bolj obsojanja vredno dejanje, ali gre za temeljno nepoznavanje stvarnosti in okoliščin, v katerih se obravnavajo manjšine v Italiji. Če se piscu naše zahteve zdijo »nerealistične beneficije« očitno nima pojma o tem, kako izpolnjuje italijanska država svoje ustavne obveznosti do južnoti-rolskih Nemcev in Francozov v Dolini Aosta.
Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza odločno obsoja tako zadržanje in izraža prepričanje, da gre za osamljeno mnenje, ki je v kričečem nasprotju z duhom in prakso republike Jugoslavije glede vprašanja manjšin.
Cf-
O
O
o
M
O
O
Pobratenje med Nadiško gorsko skupnostjo in Sambrevillom
Težave beneških izseljencev predmet pogovorov v Liegeu
JOLE NAMOR
LIEGE — S kulturno-zabavno prireditvijo se danes zaključuje v Liegeu srečanje z bogato politično in kulturno vsebino, ki ga je v tem delu Belgije priredila Zveza slovenskih izseljencev Furlanije-Julijske krajine. V treh dnevih so se zvrstile številne prireditve, ki pa so imele svoj višek v Sambrevillu že v petek zvečer ob otvoritvi dnevov. V tukajšnji občinski palači je namreč prišlo do podpisa dogovora o pobratenju in prijateljstvu med Gorsko skupnostjo Na-diških dolin in občino Sambreville. Listino o pobratenju, ki jo bosta morali ratificirati skupščini obeh uprav, so podpisali predsednik Gorske skupnosti Chiabudini, odbornik socialistične občinske uprave mesta Sambreville Lacroix, Podžupan Modave, Blazetič, Mazzola za videmsko pokrajinsko upravo, Clavora za Zvezo slovenskih izseljencev, ki je mnogo prispevala, da je do pobratenja sploh prišlo in drugi Politični predstavniki.
Protagonisti dogovora med Sambrevillom in Gorsko skupnostjo Nadiških dolin, kot sta poudarila v svojem pozdravu tako Chiabudini kot videmski pokrajinski odbornik Mazzola, pa so bili in so slovenski izseljenci, ki so prišli v Belgijo s trebuhom za kruhom, a so se tudi začeli, v za marsikaterega novi domovini, uveljavljati in povezovati obe stvarnosti. Kot uvod v svečanost o pobratenju pa so že v petek popoldne odprli v preddverju mestnega gledališča fotografsko razstavo Podobe Nadiških dolin. Nato je sledil hastop tukajšnjega pevskega zbora, ki ga vodi mlada Fur-fanka, in lepo zasnovan koncert Trepetičkov in Checca s svojim ansamblom, kjer sta se prepletali ljudska slovenska
pesem in nova ustvarjalnost Benečanov na glasbenem področju.
Sobota je za Zvezo slovenskih izseljencev potekala v delovnem vzdušju. V Sambrevillu so se namreč srečali predsedniki vseh evropskih sekcij Zveze in sicer iz Stuttgarta, Ziiricha, Lugana, Limburga, Liegea, Bruslja in Tami-nesa. Na dnevnem redu je bilo vprašanje delovanja same Zveze, predlog potreb in želja sekcij, problem usklajevanja pobud medsebojnega sodelovanja in obveščanja. Jasno so prišle do izraza težave, ki jih izseljenci srečujejo predvsem pri svojem delovanju in so različne v posameznih državah, vsekakor pa bolj prisotne v Evropi kot v Ameriki in Avstraliji oziroma Italiji, kjer se Zveza slovenskih izseljencev hitro in močno razvija. Zelo jasno pa je_ prišla na dan tudi potreba po krepitvi struktur Zveze v Čedadu, prav zaradi vse večjih uslug, ki jih mora nuditi izseljencem. Po novem statutu, ki je bil sprejet na zadnjem kongresu v Reziji, so nato izvolili predsednika federacije Zveze za vse evropske države. To odgovornost ima Eligio Floran, ki bo moral skrbeti za koordinimnje dela med vsemi sekcijami in z osrednjim sedežem v Čedadu.
Ob koncu so delegati sprejeli dve resoluciji: prva je naslovljena na SKGZ in je povezana s potrebo po okrepitvi strukture Zvezen v drugi pa delegati zahtevajo, naj novi uradi SDGZ v Čedadu nudijo določene usluge tudi emigrantom in sicer vse potrebne informacije in nasvete v zvezi z reševanjem njihovih problemov in ponovne vključitve v družbenogospodarsko stvarnost. To pa zato, ker izseljenci predstavljajo pomemben potencial kulturnega, socialnega in gospodarskega razvoja Benečije in vse slovenske manjšine v Italiji. Pristno in prijateljsko srečanje z izseljenci in z njihovimi družinami je nato bilo ob glasbi in plesu v Tami-nesu.
Kemijski delavci imajo novo delovno pogodbo
RIM — Delavcem kemijske industrije je po petmesečnem pogajanju, ki so ga podkrepili s 40 urami stavke, uspelo obnoviti delovno pogodbo. Zastopniki njihove stanovske organizacije FULC, ki deluje v sklopu sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, so jo podpisali včeraj z obema delodajalskima organizmoma Federchi-mica ter Asap in tako prehiteli kolege na vseh drugih področjih.
Nova delovna pogodba predvideva poleg drugega poprečno povišanje mesečnih prejemkov za 95.000 lir in skrčenje delovnega časa v enem letu za 20 ur osebju, ki dela podnevi, in 24 oziroma 28 ur osebju, ki dela v stalnih ali nerednih izmenah. V zameno za te »koncesije« so se sindikalisti obvezali, da bodo pojav neupravičene odsotnosti na delu omejevali s prožnim obravnavanjem problema o nadurnem delu. Pogodba predvideva tudi ustanovitev paritetične komisije za nadzor nad tehnološkimi inovacijami.
Pred stavko železničarjev
RIM — Stanovske organizacije železničarjev Filt (Cgil), Fit (Cisl) in Uilt (Uil) so oklicale 24-urno vsedržavno stavko, ki se bo začeja ob 21. uri v sredo, 10. decembra, končala pa ob isti uri naslednjega dne. Železničarji hočejo s tem podkrepiti zlasti zahteve normativne narave glede delovnega časa in delovnih razmer sploh.
Zaradi stavke bo ukinjenih 36 voženj na važnih domačih in mednarodnih progah, tako npr. na progah, ki peljejo iz Rima v Bologno, Lecce, Reggio Calab-rio, Ancono, Domodossolo, Genovo in Pariz, iz Milana v Firence, Genovo in Pariz, iz Benetk v Milan, Firence in Pariz ter na Dunaj, iz Trsta (odhod ob 19.38) v Pariz in tako naprej.
Uprava državnih železnic opozarja, da utegne stavkati tudi osebje, ki je zadolženo za dviganje zapornic: avtomobilisti naj bodo zato previdni pri vožnji čez tire, saj so v takšnih primerih nesreče pogoste tudi v normalnih okoliščinah.
V Londonu konec evropskega vrha
LONDON s sklepnim dokumentom, ki ga je orisala predsednica britanske vlade Thatcherjeva, se je včeraj v Londonu končal evropski vrh (tvanajsterice. Z izjemo Velike Britani-lo. ki je tako končala svoje polletje Predsednikovanja brez pretresov, a tudi brez rezultatov, ni z vrhom nihče zadovoljen. Za Craxija je bil to le pripravljalni vrh za bodoče rezultate. Ita-Lja je lahko razočarana, saj niso upoštevali njenih sugestij o večjem odpiranju EGS do članic vzhodnoevropskega ^EV, njene ocene o bližnjevzhodnem vPrašanju pa so bile za marsikoga bo-9?kletne. Craxi je namreč poudaril, da J11 Primera v novejši zgodovini človeštva, da bi kaka demokratična država let vztrajala na zasedenih ozemljih, kot to počenja Izrael. Sklepni doku-hrent vsebuje torej le kopico želja in razvodenelih načelnih stališč, ki se ne spoprijemajo s perečimi težavami v
EGS.
Danes v tržaški športni palači ob 17.30
Jadranovi košarkarji proti vodilni Spinei
V tržaški športni palači si bomo danes popoldne verjetno spet ogledali kakovostno košarkarsko predstavo, ki jo bosta uprizorili dve izmed boljših postav letošnje italijanske B-2 lige. Košarkarji Jadrana sprejemajo v goste vodilno moštvo Supermercati Full Basket Spinea, moč katere sloni predvsem na izkušenih centrih Momenteju in Rigu ter na iznajdljivem režiserju Zanonu.
Za Jadranove košarkarje bo današnji spopad verjetno posebna motivacija. Naši fantje so namreč nerodno začeli letošnje prvenstvo, prav v zadnjih treh kolih pa so »plavi« prišli v optimalno formo in z Markom Banom na čelu nanizali trojico zmagovitih nastopov. Brumnova vrsta je tako nadoknadila vsaj nekaj nerodnih spodrsljajev (Vicenza in Padova) in vse kaže, da si bo odslej tudi več privoščila.
Na današnjem dvoboju Jadran - Spinea bo verjetno prisostvovalo lepo število navijačev. Zato da bi ne prišlo do neljubih dogodkov, ki samo oškodujejo našo združeno ekipo (Montebelluna docet), bi tudi najbolj razgrete »navijače« opozorili, naj svoje vokalne zmogljivosti aktivirajo za športno bodrenje in ne za zmerjanje sodnikov.
Srečanje med Jadranom in Spineo bo pričelo ob 17.30.
V ženski odbojkarski B ligi
Spodrsljaj Mebla
FIESSO UMBERTIANO — Od skorajšnjega poloma do častnega poraza, a to za združeno ekipo Meblo, ki je v Fiesso prišla po točki, a zgubila s 3:2, ne more biti niti skromna uteha. Sijajna igra gostiteljic v obrambi ni zadostno opravičilo za pekoč poraz, ki ima svoje korenine v slabostih Mebla, v nezmožnosti naše sešterke, da uveljavi svojo očitno višinsko premoč. Žilavi David je tako premagal Goljata, to, da ga je premagal po petih nizih igre, pa je le še bolj zagrenilo že tako žalostno ozračje po tekniL saj vztrajno zasledovanje nasprotnika, ki je povedel z 2:0, m obrodilo podviga.
Naše igralke se v začetku niso otresle padske megle, ki jih je čakala v Fiessu. Igrale so namreč zelo slabo. Zgrešile so osem servisov in čeprav jim je Volpe (med tednorn je zamenjal trenerja) podaril kar 11 točk, so niz dobesedno zapravile. Igra v drugem nizu je že mejila na brezpogojno predajo, tako je bilo tudi v tretjem nizu do izida 9:3 za gostiteljice. Takrat je Meblo odlično reagiral in dosegel delni izid 12:0. Naše igralke so se umirile in zbrale, prisilile nasprotnicam svoj enostaven, a učinkovit koncept igre in na ta način dobile tudi četrti niz. V zadnjem nizu je Volpe kmalu povedel, pri menjavi igrišča je bilo 8:3 in tekme je bilo tedaj praktično konec.	A. KOREN
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Smučanje: superveleslalom za SP
Wasmeier prvi Erlacher drugi
NA 15. STRANI
□ □ □
Nogomet: kvalifikacije EP
Le dva zadetka Italije Malti
NA 15. STRANI
□ □ □
Odbojka: v moški C-l ligi
Poraz valovcev v Motti di Livenza
NA 14. STRANI
Skupaj v boju skupaj za mir
CELOVEC — V dvorani tukajšnje delavske zbornice so se včeraj zbrali na svojem 11. srečanju predstavniki borčevskih organizacij dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran iz Furlanije-Julijske krajine, zveznih avstrijskih dežel Koroške in Štajerske ter SR Hr-vatske in Slovenije. Ob koncu srečanja, ki je potekalo pod geslom »Skupaj v borbi, skupaj za mir« in v okviru mednarodnega leta miru OZN, so delegati sprejeli resolucijo.
»Borci in žrtve fašizma opozarjamo na osnovi zgodovinskih izkušenj, da so nacionalizem, šovinizem, sovraštvo med narodi in zapostavljanje manjšin, služili ideološki pripravi druge svetovne vojne. Zavzemamo se za dosledno izpolnitev pravic manjšin,« je med drugim zapisano v resoluciji. Po nastopu koroškega partizanskega pevskega zbora je deželni glavar Leopold Wagner udeležence srečanja najprej pozdravil v treh jezikih: slovenščini, italijanščini in nemščini ter dejal, da je »prav zato, ker se krog tistih, ki so se uprli fašizmu vse bolj redči« tembolj pomembno, da se »srečujete in vnašate svoje izkušnje in svojo zgodovinsko zavest tudi v naš današnji sistem«.
Borčevsko srečanje iz treh držav je z besedami, da ne vidi meja, temveč »samo mostove« pozdravil tudi župan Celovca Leopold Guggenberger. Temu tradicionalnemu in prisrčnemu snidenju je predsedoval predsednik koroškega deželnega združenja socialističnih borcev za svobodo Hans Paw-lik, vodil in povezoval pa ga je tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Šturm.
Ko je v imenu predstavnikov iz Slovenije govoril Bogdan Osolnik, je pozdravil zamisel o brezatomskem prostoru, ki naj bi delil dva bloka med Severnim in Jadranskim morjem, in ki je prišla s konference o varnosti in sodelovanju na Dunaju ter dejal: »V Jugoslaviji, ki je že sama po sebi breza-tomska cona in brez vojaških oporišč, podpiramo vse vzpodbude za ustanavljanje takšnih območij tudi v drugih področjih, predvsem v naši soseščini, na Balkanu in v Sredozemlju.«
Predsednik ZZB NOV Slovenije Bogo Gorjan pa je v razpravi poudaril, da so »korenine sodelovanja v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran v protifašističnem boju, kjer so se te demokratične sile združile in v tej smeri razvijamo današnje sodelovanje, ki je dobilo izraz v gospodarskem, kulturnem in premnogih oblikah demokratičnih manifestacij ljudi iz treh držav za mir, sožitje in pravice manjšin. Te oblike dela so,« je dejal Gorjan, »dokaz, da smo zdavnaj preživeli vsako nostalgijo po srednjeevropskem prostoru v smislu avstro-ogrskih koncepcij, kar se je najbolj izkazalo v skupni borbi proti nacizmu in fašizmu, ki je bila prav v tem prostoru najmočnejša. Končno smo z našim dosedanjim sodelovanjem pokazali, kako je mogoče duh Helsinkov uresničiti v najbolj popolni možni obliki. Zato je takšno naše delo povsem v skladu s politiko neuvrščene, socialistične Jugoslavije.«
Ivo Sarajčič, podpredsednik borčevske organizacije Hrvatske pa je v svojem nastopu podčrtal dejstvo, da v »tem trikotniku Evrope naše države razvijajo najrazličnejše oblike sodelovanja ne glede na razlike v družbenopolitičnih sistemih. Takšni odnosi lahko služijo kot primer tudi drugim deželam,« kajti tisto, »kar nas združuje tukaj, je skupna želja po ohranitvi miru, za dobrobit naših narodov, proti oboroževalni tekmi, blokovskemu vmešavanju, za vse oblike demokracije.« Ob koncu srečanja je Sarajčič povabil udeležence v naslednjem letu v Zagreb.
BARBARA GORIČAR
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Mon-tecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
^ J
Izdaja in liska
ZTT
Trst
Član italijanske
IlSn zveze časopisnih založnikov FIEG
Nova protislovja v samozagovoru washingtonske administracije
Predsednik ZDA prvič priznal napake Šef kabineta Regan bo najbrž odstopil
Donald Regan
NEW YORK Ameriški predsednik Ronald Reagan je včeraj prvič priznal, da so bile pri izvajanju njegove politike do Irana storjene napake. V svojem radijskem sporočilu je ameriški predsednik ocenil kot zgrešene pobude nekaterih svojih svetovalcev, a je obenem še vedno zagovarjal svojo politiko na Bližnjem vzhodu. Bistvo te politike je bilo iskanje stikov z zmernimi iranskimi silami, da bi tako zaustavili sovjetski prodor v ta del sveta in da bi dosegli osvoboditev ameriških talcev v Libanonu.
Po enem mesecu od prvih časopisnih vesti o aferi »Iranian-Contras-Connection« je moral Reagan po sili razmer spremeniti svojo obrambno strategijo. Seveda je priznal le tuje, ne pa svojih napak v vsej zadevi. »Zavedam se, je včeraj poudaril, da ste nekoliko užaloščeni in morda tudi zmedeni za vse, kar se je zgodilo zadnja dva tedna... Zavedam se, da mnoga vprašanja terjajo odgovor in jaz se bom vsestransko potrudil, da jih dobim.«
Kaj bo dobil, pa ni nikomur jasno, saj je na dlani, da bo resnica škodila prav predsedniku. Ob tem je zgovoren podatek, da se je Reagan izrazil proti izrednemu zasedanju Kongresa, na katerem bi razpravljali o tajnih nakazilih nikaragovskim contrasom iz izkupička prodaj orožja Iranu. Administracija se torej na vse kriplje trudi, da bi krivdo za zaplet zvalila na tri grešne kozle: na bivša svetovalca za nacionalno varnost McFarlana in Poindexterja ter na glavnega uradnega krivca, podpolkovnika mornariških strelcev Northa.
Po vsem sodeč pa je ta manever obsojen na propad. Sinoči so v VVashingtonu že krožile govorice, da bi moral vsak čas zaradi Irangata odstopiti šef kabinetnega sveta Bele hiše Donald Regan. Dobro obveščeni krogi so že navajali ime njegovega naslednika, ki naj bi bil senator iz Nevade Paul Laxalt. Regan je bil namreč do potankosti seznanjen z delovanjem in pobudami tako Poindexterja kot Northa. Podobna usoda naj bi čez kak teden doletela tudi šefa CIA VVilliama Caseya, ker bi predrastične zamenjave hudo načele operativne zmogljivosti administracije. Koliko je administracija še sploh sposobna odločati v teh zanjo težkih dneh, je seveda skrajno vprašljivo.
Pravosodni minister Meese je namreč izjavil, da ni nobenih protislovij med McFarlanovim pričevanjem, da je Reagan pooblastil pošiljke orožja Iranu v septembru 1985 in njegovimi trditvami, da je bil predsednik o tem naknadno obveščen. Razlike so po Meesejevih trditvah le pri podrobnostih, globalno vzeto pa ni protislovij. Taka opravičevanja nedvomno mečejo slabo luč na sposobnosti Reaganovih sodelavcev in so prave poslastice za senzacionalizma željne ameriške novinarje.
Nič čudnega torej, da je demokratska opozicija skrajno previdna, saj se boji, da bo Reagan s svojimi sodelavci v teh dveh letih napravil, kaj težko popravljivega, zato budno pazi na predsednikove napake. V teh dveh letih mora namreč omejiti morebitno škodo, ki bi jo še lahko naprdvila Reaganova administracija.
Nova ofenziva Bothe proti svobodi tiska
JOHANNESBURG — Južnoafriški predsednik Pieter Botha je sprožil silovito ofenzivo proti domačemu demokratičnemu tisku, češ da posredno podpira »poskuse revolucionarnih sprememb v državi«. Dejal je, da Vsedržavna zveza južnoafriškega tiska (NPU), ki združuje glavne založbe dnevnega in periodičnega časopisja, soglaša z njim glede nuje o korenitem preustroju Sveta za tisk, to je organizma, ki nadzoruje vse publikacije. Enotna demokratska fronta (UDF) — osrednja notranja organizacija proti apartheidu — je na te besede reagirala s trditvijo, da je NPU ponižno klonila režimu. Tu velja pojasniti, da hoče Botha zdaj nadeti še večji nagobčnik časnikarjem, ki jih je cenzurno že itak prizadel ob razglasitvi izrednega stanja 12. junija letos: tuj novinar še sme poimensko navajati osebe, ki jih je rasistična strahovlada javno opečatila kot »ilegalce«, domač pa ne. In vendar se Botha širokousti z izrazi demokracija, omika ipd.
Protivladno gibanje za zaščito človekovih pravic Black sash (Črni šal), ki ga sestavljajo belopolte ženske, je reagiralo še ostreje: »Naravnost terorizirane smo vpričo dejstva, da je NPU sprejela načelo o samocenzuri in se tako prilagodila politiki rasne prevlade belopoltih.« Botha je domačemu tisku očital pomehkuženje, češ da se ne zaveda »ve-čobličnega, a dobro načrtovanega revolucionarnega napada na Južno Afriko«, s čimer je seveda mislil na marksizem kot tak. Black sash: »Ne vemo, s kakšnimi grožnjami je režim pritisnil na založbe, vemo pa, da ga bo zgodovina obsodila in z njim tudi vse nas, ki podlegamo tiraniji brez protesta.«
Perujska vojska kriva hladnokrvnega pokola
LIMA — Vrhovno poveljstvo perujskih oboroženih sil je formalno obtožilo dva častnika kopne vojske, da sta ubila in sežgala 13 civilistov, ki sta ju »zamenjala« za teroriste. To se je zgodilo v noči med 22. in 23. oktobrom letos v vasi Pomatambo v pokrajini Vilcas-human blizu Ayacucha, kjer je osrčje gverile in vlada zato tam izredno stanje. Gre za prvo uradno priznanje iz vojaških vrst o »ekscesih« čet v boju proti pripadnikom Sendera luminosa po lanskem septembru, pa še tega morda ne bi bilo, če vse zadeve ne bi razkrili časnikarji dnevnikov La voz in Caretas, ki izhajata v glavnem mestu Limi. Novinarji so na podlagi neposrednih pričevanj zvedeli, da je vojaška patrulja tisto noč odgnala iz njihovih domov trinajst moških, češ da so teroristi, jih odpeljala v odročno goščo na območju Parco alto, jih postrelila in nazadnje zažgala. V resnici to niso bili člani Sendera luminosa, ampak navadni revni kmetje.
Takšnih primerov je bilo pravzaprav že več v šestletni »vojni« proti samozvani mačistični organizaciji, ki je terjala že 8.000 mrtvih - okrog 2.000 ljudi pa je izginilo, kar javno mnenje pripisuje spet vojaščini. Obrambni minister gen. Jorge Flores Torres je izjavil, da je oktobrskemu pokolu botrovalo »pretiravanje« vojakov pod »hudim psihološkim pritiskom« in da ima vlada čisto vest, saj dosledno spoštuje človekove pravice. Dodal je, da bo poveljstvo oboroženih sil preprečilo ponavljanje takšnih tragedij.
F alcuccijeva najmanj priljubljena
RIM — Italijanski tednik II Mondo bo v svoji prihodnji številki objavil rezultate znimive ankete, ki jo je, izključno za gospodarski list, izvedla družba za statistike Makno. 2.000 intervjuvancev je ocenilo popularnost posameznih ministrov, ki sestavljajo Craxijevo vlado in popularnost stranke, ki jo predstavljajo.
Z daleč najnižjo oceno, so na statističnem »izpitu« vrgli ministra za šolstvo Franco Falcuccijevo, ki si je prislužila 22,29 odst. negativne popularnosti. Minister za finance Visentini je drugi na negativnem spisku, z 9,3 odst. preferenc. Med »odličnjake« pa sta se povzpela zunanji minister Andreotti (18,5 odst. pozitivnih ocen) in zakladni minister Goria (11,5 odst.)
Intervjuvanci so tudi izrazili mnenje, da so nedemokrščanski ministri boljši (30,7 odst.), medtem ko jih 20 odst. trdi, da so ministri, vpisani v KD, nedvomno sposobnejši.
Obletnica Pearl Harborja
Danes poteka 45 let, odkar je Japonska napadla ameriško oporišče Pearl Harbor. Napad brez vojne napovedi je sprožil veliko ogorčenje v Združenih državah Amerike, tako da je takratni predsednik Roosevelt sklenil spremeniti svojo nevtralno politiko in stopiti v vojno proti silam nacifašistične osi poleg Velike Britanije in Sovjetske zveze. Gornji prizor kaže potopljeno bojno ladjo Missouri leta 1941 in letošnje spominske svečanosti v vodah
havajskega pristanišča.

MILANSKI SEJEM
esa
USTANOVA ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA V FJK
‘5
PORDENONSKI SEJEM
MERCATUS - ALPE ADRIA 12. RAZSTAVA OBRTNIŠTVA DEŽEL ALPE ADRIA
SEJMIŠČE V PORDENONU ■ 14. DECEMBRA 1986
URNIK:
OB DELAVNIKIH 15.00- 21.00 OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH 9.30-21.00
GRUP
Videmska in pordenonska hranilnica
DEŽELA FURLANI JA-JULUSKA KRAJINA DEŽELNO RAVNATELJSTVO ZA OBRTNIŠTVO
UEAPME
EVROPSKO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV MALE IN SREDNJE INDUSTRIJE
ZDRUŽENJE OBRTNIKOV PORDENONSKE POKRAJINE
S podpisom številnih priznanih osebnosti
Poziv proti gradnji JE Trino v Piemontu
TRINO VERCELLESE — V pričakovanju vsedržavne konference o energiji, ki bo drugo polovico januarja v Benetkah, si sledijo razne pobude nasprotnikov jedrske energije. Tako so predsinočnjim izročili županu Trina Vercelleseja poziv za dokončno ustavitev del na gradbišču jedrske elektrarne Trino 2. Dela so namreč začasno prekinili v pričakovanju dokončne odločitve Italije glede uporabe jedrske energije.
Poziv je podpisalo 50 priznanih osebnosti, znanstvenikov, pisateljev, intelektualcev in zdravnikov. Med temi so poziv podpisali Nobelova nagrajenka Rita Levi Montalcini, fizik Tullio Regge, senator Norberto Bobbio, zgodovinar Alessandro Ga-lante Garrone in pisateljica Natalia Ginzburg. Zahtevo za dokončno prekinitev del so izročili v okviru protijedrske manifestacije, ki so jo organizirali zeleni in razna ekologistič-na gibanja.
Taka pobuda je seveda v popolnem nasprotju z načrti Vsedržavne ustanove za alternativno energio ENEA, ki vsestransko zagovarja jedrsko izbiro Italije. Že prekinitev del na gradbišču jedrske elektrarne Trino 2 je po mnenju strokovnjakov ENEA težko popravljiva napaka. Že sedaj je Italija v zamudi pri razvoju jedrske energije, odstopanje od predvidenih načrtov pa bi bila težko popravljiva napaka. Seveda pa nasprotniki jedrske energije ocenjujejo take trditve kot rezultat pritiskov projedrskega lobbyja, ki naj bi nadzoroval ustanovo ENEA.
Pri zadnjih proučevanjih javnega mnenja pa prihaja iz anket na dan presenetljivi podatek, da se postopoma manjša število nasprotnikov jedrske energije. Černobilska katastrofa postopoma bledi pred novimi zapleti, ki jih niso zagrešile jedrske elektrarne temveč le navidez bolj nedolžne dejavnosti.
Tortora spet na RAI Pannella pa se jezi
RIM — Enzo Tortora bo spet prevzel vlogo televizijskega konferensje-ja, ne ve pa se, če bo opustil politiko. Ko so ga aretirali in zaprli, je vodil, kot znano, večerno dobrodelno in priljubljeno oddajo Portobello, zato ni moč izključiti njene obnovitve. Toda pojdimo po vrsti.
Ko je Tortora namignil na možnost povratka na RAI, se je iz Bruslja brž oglasil karizmatični predstavnik PR Marco Giacinto Pannella: »Uverjen sem, da se Enzo Tortora, ki je zdaj predsednik radikalne stranke, ine bo izneveril "pravici-dolžnosti" do vnovičnega kandidiranja na volitvah ih povratka v Evropski parlament, četudi bi obenem vodil Portobello. Po tolikšnih prisegah o trajni vdanosti boju za pravično pravico in v času, ko se bije huda bitka za civilizacijo naše države in za pravice tisočev zapornikov, v trenutkih, ki so odločilnega pomena v
prizadevanjih za osnovanje nove, velike radikalne stranke, res ne morem verjeti, da ne bi Tortora nastopil v prvi osebi in prek javnih občil v zaslombo referendumov«.
Pannella je še rekel: »Ko bi Tortora sklenil opustiti politični boj zaradi gmotne nuje, bi ga razumel, a razumel bi ga tudi, ko bi delal za BBC in ne za RAI...« Ko je televizijski zvezdnik zvedel za te besede, je na skupščini PR v Milanu izjavil: »Nisem radikalec z omejeno suverenostjo, zato bom radikalec tudi ostal, čeprav Pannella kdaj pa kdaj prehiteva bodočnost in čeprav nisem rojen v parlamentu. Na televizijo se vsekakor moram vrniti zaradi osebnega ponosa in ker to dolgujem svojemu občinstvu.« In spet Pannella: »Tortora pravi, da je to stvar ponosa. Mislil sem, da bi moralo to biti stvar poklica. No, to je njegova stvar, toda zapustitev stranke bi pomenila dezertersko dejanje.«
Aktivna pomoč Amnesty International ljudem za rešetkami
Boj za spoštovanje človekovih pravic ne le v mislih, temveč tudi z dejanji
Mednarodno organizacijo Amnesty International in njeno tržaško sekcijo smo v našem dnevniku že večkrat podrobneje predstavili. Naj sedaj ponovimo, da se Al bori proti kršenju človekovih pravic, da je proti mučenju in smrtni kazni, ne glede na ideologije posameznih držav ali na politično prepričanje žrtev. Postavlja se v bran vseh jetnikov, ki so v zaporu iz rasnih, verskih, etničnih, jezikovnih ali svetovnonazorskih prepričanj in ki svojih idej niso uveljavljali z nasilnimi metodami. Vsak mesec Al opozarja svetovno javnost na najbolj groba kršenja človekovih pravic in vabi vse, naj pišejo odgovornim oblastem pisma s prošnjo za osvoboditev jetnikov. Pisma naj bodo vljudna in sestavljena s pozornostjo. Predvsem gre poudariti, da zanimanje za jetnike narekuje le želja po spoštovanju človekovih pravic in ne politični razlogi. V nobenem primeru ne nasloviti pisem na jetnika.
Za podrobnejše informacije obrnite se na tržaško sekcijo Am-nesty International v Ul. sv. Frančiška 34 pri krožku Callegari.
SOVJETSKA ZVEZA:
SOFIA BELJAK
Dvaintridesetletna katoličanka iz zahodne Ukrajine; prestaja pet let zaporne kazni, katerim bi moralo slediti petletno obdobje konfinaci-je. Izpuščena naj bi bila leta 1993. Aretirali so jo leta 1983 v Žitomiru, kjer je bila cerkvena organistka. Agenti KGB so jo pred aretacijo, med eno od številnih hišnih preiskav, opozorili na morebitno kaznovanje, ker naj bi bila razdeljevala uradno prepovedan katoliški tisk. Sodili so ji mesec dni po aretaciji. Obtoženko so obsodili zaradi »agitacije in protisovjetske propagande« ter zaradi »verske protidružbe-ne dejavnosti«. Prvi zločin naj bi zakrivila, ker je med obiskom sorodnikov na Poljskem vzpostavila stike s predstavniki Solidarnosti in imela pri sebi brošure ter simbole poljskega sindikata. Obtožili so jo tudi poskusa, da bi člane mladinske komunistične organizacije spreobrnila h katoliški veri in da je širila tiskovine o prikazovanju Fa-timske Marije leta 1917. Po pripovedovanju, naj bi se proces proti njej odvijal za zaprtimi vrati, kar je v podobnih primerih v nasprotju z zakonom.
Vljudna pisma za revizijo razsodbe, v pričakovanju nepogojene osvoboditve, naslovite na ukrajinskega državnega tožilca P. G. Osi-
penka: SSSR/ SSR Ukrajina/ Kiev/ Kreshchatik 2/ Prokuratura SSSR/ Prokuroru Osipenko P. G.
SIRIJA:
MARVVAN HAMAVVI
Časnikar, star 48 let; v zaporu je -brez procesa - od leta 1975. V prvih sedemdesetih letih je bil odgovorni za javne stike v newyorškem predstavništvu Arabske lige, nato pa je bil opazovalec Lige v OZN. Leta 1974 se je vrnil v Damask, kjer je bil imenovan za ravnatelja sirijske informacijske agencije SANA.
Manvan Hamawi je bil v skupini Sirijcev, ki so jih aretirali proti polovici sedemdesetih let, ko so se skalili odnosi med Sirijo in Irakom. Takrat so aretirali vse, ki so bili osumljeni, da podpirajo filo-iraško krilo stranke Baas. Ti jetniki so zaprti na osnovi zakona o izrednem stanju, ki velja od leta 1963 in je ukinil vsa ustavna jamstva. Amnes-ty International je tudi v zadnjih časih prejela več informacij o podobnih aretacijah.
Marwan Hamawi je zaprt v vojaškem zaporu al-Mezze v Damasku, ne da bi proti njemu sestavili obtožnico in mu sodili. Al se je zavzela zanj že leta 1976, toda sirijske oblasti se niso odzvale na apele za njegovo izpustitev.
Vljudna pisma za njegovo izpustitev pošljite na naslov:
H. E. President Hafez al-Assad/ Presidential Palače/ Abu Rummaneh/ al-Rashid Street/ Damascus/ Syrian Arab Repub-lic/ in H. E. Muhhamad Ghab-bash/ Minister ol Interior/ Mi-nistry od Interior/ Merjeh Cir-cle/ Damascus/ Syrian Arab Re-public.
JUŽNA AFRIKA:
IVY CIKISWA GCINA in JANET CHERRV
Prva je vodja neke skupnosti, druga pa član vodstva End Con-scription Campaign; brez obtožnice in procesa sta v zaporu od 12. junija 1986 na osnovi zakona o izrednem stanju. Ivy Gcina ima 49 let, zaposlena je bila kot čistilka na neki šoli, je vodja Organizacije žensk v Port Elizabethu. Malo pred proglasitvijo izjemnega stanja so agenti južnoafriških varnostnih sil vdrli v njeno stanovanje in jo aretirali. Zaprta je po nalogu ministra za zakon in red, katerega je zakon o izjemnem stanju pooblastil, da izreka zaporne kazni na nedoločen čas tudi brez sojenja. Ivy Gcino so v podobnih okoliščinah že zaprli od julija do novembra 1985. Pozneje je povedala, da jo je policija napadla in ji zagrozila, da bo pobila njene štiri otroke.
Janet Cherry, 24-letna; aretirali so jo v Capetownu 22. avgusta 1986; je član vodstva združenja End Conscription Campaign, organizacije katoliških belcev, ki se upira nasilnemu naboru belcev v južnoafriško vojsko, v okviru katere so jih zadnji dve leti uporabili zlasti za represijo civilnih neredov v črnskih četrtih.
Al je mnenja, da sta, podobno kot na stotine drugih oseb, obe jet-nici v zaporu zaradi njunega nenasilnega nasprotovanja apartheidu.
Vljudna pisma za njuno izpustitev pošljite na naslov:
Mr. P. IV. Botha/ State President of South Africa/ Union Bu-lldings/ Pretoria/ South Africa.
Aristokratsko obrekovanje
LONDON — Res je, ni ga čez ljudsko modrost. Veste kaj pravi ruski pregovor o denarju? Veliko denarja, veliki grehi, malo denarja, še večji.
Velike grehe, je v imenu »denarja« baje zakrivila šarmantna kronana glava Marije Kristine Kentske, ki je od leta 1978, ko je poročila princa Michaela Kentskega, postala trn v peti angleške kraljeve družine. Marija Kristina ni angleške pač pa avstrijske krvi in to prav rada ponavlja vsem, ki jih zanima kako so Avstrijci koreniti, Angleži pa prave mevže. Pri tem ne smemo pozabiti, da gre izključno za »strokovno« analizo pripadnikov najvišje aristokracije, tiste, v katero zahajata kentski prič in princesa.
Kaj ima to opravka z denarjem? Ima, pa še kako. Marija Kristina je namreč tako očarala princa Michaela, da jo je ta zasnubil kljub temu, da je bila bodoča kentska princesa že enkrat poročena in katoličanka. Zaradi tega se je moral Michael odreči morebitnemu prestolonasledstvu in postati »civilni« prič, kar pomeni, da ni na plačilnem seznamu kraljeve družine. To primanjkovanje denarnega pritoka je kajpak nemalo motilo aristokratsko Marijo Kristino, ki se je odločila, da si kar sama pomaga. Zato je, kraljici Elizabeti v brk, napisala knjigo Crowned in a Far Country (Kronana v daljni deželi), v kateri pikro opisuje življenje osmih žena, ki so se v prejšnjem stoletju poročile s člani kraljevih družin in so morale zaradi tega zapustiti svojo domovino. V knjigi plavolasa kentska princesa nemilo blati tudi angleško kraljevo družino, ki o njej itak nima visokega mnenja, saj jo imajo za »predrzno in zlobno«. Kakorkoli že, Mariji Kristini Von Reibnitz je uspelo dvigniti dovolj prahu še pred izidom knjige. Njen obraz krasi platnico revij Paris-Match in Life in njen »veliki greh« se ji bo nedvomno dobro obrestoval, pa naj si kraljica Elizabeta misli kar hoče.
Mafijski umor v Palermu
PALERMO — Mafijci so včeraj ubili s streloma iz pištole 56-letnega gradbenika Giuseppa Genovo, ki je imel tudi sam opraviti s policijo zaradi izsiljevanja. Morilci so ga presenetili, ko je hotel napitati kokoši v svojem skladišču malte. Truplo je odkril kamionist, ki je prišel k pokojnemu naložit na tovornjak malto.
Giuseppe Genova je bil stric zetu »superskesanca« Tommasa Buscette, ki mu je bilo ravno tako ime Giuseppe Genova in so ga umorili 26. decembra 1982 v njegovi picerni. Pod streli sta padla tudi uslužbenca, sicer pa je tisto Stefanovo bilo v znamenju še treh ubojev v sklopu mafijskih »meddružinskih« zdrah. Glavni pripadniki »zmagovitega klana« so zdaj na zatožni klopi v Palermu, kjer sodijo zločinski organizaciji »cosa nostra«. Da je Genovo res žrtev mafije, potrjuje dejstvo, da so ga ustrelili v usta.
Vanunuja ugrabil Mossad
LONDON — Londonski Financial Times je objavil vest, da so izraelskega znanstvenika Mordehaja Vanunuja ugrabili agenti izraelske tajnoobveščevalne službe Mossad, ko je z letalom potoval iz Londona v Pariz. Vanunu je nekemu britanskemu tedniku razkril številne tajnosti izraelskega jedrskega programa, zato je tedanji premier Peres ukazal ugrabitev^ Znanstvenik se sedaj nahaja v zaporu najstrožje varnosti v Aškelonu pod obtožbo veleizdaje in vohunstva. Po vsem sodeč bodo obtožnico omilili, da ne bi prišlo v normalni sodni razpravi na dan ozadje njegove nezakonite ugrabitve.
Med poletom iz Londona v Pariz so Vanunuja omamili in ga nato na pariškem letališču De Gaulle zadnji trenutek pod lažnim imenom vkrcali v letalo El Al namenjeno v Izrael. Mossad je tako prekršil cel niz francoskih zakonov, da je sedaj razumljiva zagata izraelske vlade, ki se skuša izogniti procesu.
lilOtCH 3iKi
nadomestni in okrasni deli oblačila za na motor in kolo najboljših znamk avtorizirani prodajalec PIAGGIO in GILERA kolesa ATALA
Sesljan 54/A — Tel.: 291233 (prostorno parkirišče)
SESTAVLJIVE POLICE Z UTORI
IZREDNO ENOSTAVNA MONTAŽA BREZ VIJAKOV
OBRTNIŠKA DELAVNICA
DOBERDOB — Ul. Gorica 22 — Tel.: 0481/78033
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
Vesti o pretepih mladih Novogoričanov
Kaj se dogaja na goriški meji?
SZDL: Ne smemo pretrgati prijateljskih vezi
GORICA — Kaj se dogaja na goriški meji? Po tragičnem dogodku v Tržaškem zalivu, se zdi, da so nekateri dobili duška za nacionalistično izživljanje, ki iz navadne ogorčenosti prerašča v fizično nasilje.
Teden dni po tragičnem dogodku so goriški srednješolci, tako italijanski kot slovenski, stavkali, šli v sprevodu skozi mesto, v Kulturnem domu razpravljali o italijansko-jugoslovanskih odnosih. Obsodili so streljanje na meji, istočasno pa zahtevali, da se rešijo neurejena vprašanja med Italijo in Jugoslavijo. Mladina hoče na meji mir.
V Gorici so se širile govorice, da bodo fašistični dijaki priredili naslednjega dne demonstracijo, tudi ob podpori ljudi, ki bi bili prišli od zunaj. Iz tega pa ni bilo nič. Vendar pa je že kdo grozil in marsikdo se je bal, da se bo kaj zgodilo.
Že kak dan prej, je bil mladenič iz Šempetra v Jugoslaviji v večernih urah v Gorici nagnan od skupine kakih desetih tukajšnjih mladeničev. To je bil bajč razlog, da na šempetr-ski šoli niso učencem dovolili priti v Gorico na Rusjanovo razstavo, ker da so se zbali, da bi prišlo do kakega incidenta.
Pa smo prišli do Andrejevega sejma. V nedeljo 30. novembra je bilo v Gorici 50.000 ljudi. Brez dvoma jih je dobra polovica bila iz sosednjega jugoslovanskega ozemlja. Bajč je prišlo do organiziranih napadov na mladeniče iz Jugoslavije.
O tem sicer uradnih podatkov ni. Za stvar smo izvedeli iz ljubljanskega Dela, kjer smo brali, da je Koordinacijski odbor za mednarodne odnose in obmejno sodelovanje pri novogoriški občinski konferenci SZDL sestavil poročilo za javnost. Naš list ni bil seznanjem s tem poročilom. Iz poročila izhaja, »da so posamezne skupine mladih Italijanov v sosednji Gorici brez povoda žalile, izzivale in grozile mladim Novogoričanom, ki so obiskali Andrejev sejem. Dve skupini sta tudi napadli in tri mlade Novogoričane lažje telesno poškodovali.«
Pri policijskih oblasteh smo se pozanimali, ali kaj vedo o tem. Na političnem oddelku goriške Kvesture so nam povedali, da so seznanjeni samo s tem, da se je en mlad Jugoslovan s krvavečim nosom javil na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Italijanskim policistom je dejal, da ga je skupina neznancev napadla, šel pa se je zdraviti domov. Isto so nam potrdili na poveljstvu italijanske obmejne policije. Na stalni službi milice v Novi Gorici so nam odgovorili, da so sicer sestavili poročilo o tem dogodku, da pa so ga že poslali v Ljubljano.
Naknadno smo izvedeli, da se en mladenič (bajč iz Prvačine) zdravi v šempetrski bolnišnici. Ima zlomljen nosni koren. V bolnišnici so nam povedali, da je to res, vendar imena ranjenca nismo izvedeli. Prav tako nam niso v novogoriškem Zdravstvenem domu potrdili, da so v ponedeljek 1. decembra nudili pomoč dvema drugima mladeničema, ki sta istega dne bila poškodovana v Gorici.
Uradnega nismo torej izvedeli ničesar. Zaradi tega smo se za naše današnje poročanje poslužili izjav nekaterih ljudi, tako iz Gorice kot iz Nove Gorice. V nedeljo 30. novembra in ponedeljek 1. decembra je prišlo - po teh izjavah - do več takih
izzivanj. Tako v začetku Ulice Alvi-ano, t. j. pred mejnim prehodom pri Rdeči hiši, kot pred mejnim prehodom Šempeter. Zvečer, da so skupine mladeničev iz Gorice čakale posamezne mlade Jugoslovane in jih v temi, pod drevesi, napadle. Najhuje da je bilo v Ulici Alviano.
V Novi Gorici so zaradi tega zaskrbljeni. Novogoriška občina je zaradi tega vrnila goriški listke za zabavišča, ki jih je goriška občina vsako leto darovala novogoriškim šolarjem. To utemeljujejo v Novi Gorici s pomanjkanjem varnosti za jugoslovanske šolarje, ki bi prišli za to priložnost v Gorico.
Sicer pa se tako v Gorici kot v Novi Gorici slišijo tudi druge vesti, ki pa niso uradno potrjene. Nekaterim jugoslovanskim avtomobilom naj bi v Gorici prerezali gume, isto naj bi se zgodilo italijanskim vozilom na drugi strani meje. Vesti sicer niso potrjene.
Medtem ko pri nas v Italiji ni uradnih vesti o teh dogodkih, SZDL v Novi Gorici meni, da »nasilnih izpadov v Gorici ne gre pretirano poudarjati, ker so le izraz mnenja posameznikov in skupin, ki nasprotujejo sožitju ob meji.« SZDL »hkrati poudarja, da dogodki v zadnjih dneh ne smejo pretrgati vezi, ki so jih ljudje ob meji krepili z dolgoletnim prijateljskim sodelovanjem. Te vezi je treba varovati z dostojanstvom in se seveda z dostojanstvom tudi odzvati na nasilna izživljanja posameznikov, ki jih očitno hočejo pretrgati.«
MARKO WALTRITSCH
Miklavž obiskal malčke v Špetru
ŠPETER — Miklavž je obiskal tudi malčke iz Špetra, ki so se zbrali v prostorih dvojezične šole; njegovega obiska so bili zelo veseli, saj jim je prinesel marsikatero darilo, ki so ga dolgo čakali.
V Kopru proslavili 100-letnico rojstva J. Ribičiča
KOPER — V sredo zvečer so v osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru proslavili 100-letnico rojstva mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča. Ob tej priložnosti so odprli razstavo Ribičičevih leposlovnih del, ki so jo popestrili z upodobitvami pisatelja, osebno dokumentacijo ter z izvirnimi ilustracijami priznanih slovenskih ilustratorjev: Marjance Jemec-Božič, Jelke Reichman ter Milana Bizovičarja. Na literarnem večeru je dr. Martina Šircelj iz Ljubljane predstavila pisatelja Ribičiča in pri tem poudarila njegovo neprecenljivo vlogo pri delu za mladino.
Otvoritve razstave in literarnega večera sta se udeležila tudi pisateljeva sinova Mitja in Jure Ribičič. Razstava bo odprta do 16. decembra.	J. O.
Gregorčičeva proslava danes v Dekanih
DEKANI — Danes, 7. t. m., ob 17. uri, bo v Kulturnem domu Dekani spominska proslava ob 80. obletnici smrti Simona Gregorčiča. Nastopili bodo: škofijski oktet Škofije, recitatorska skupina Zveze kulturnih organizacij Koper, Miha Dolžan s citrami, pevec Miran Zadnik -član KD Dragonja-Koštabona, tamburaški ansambel iz Boljun-ca in zbor KD Jadran Dekani.
Vesti iz Furlanije-Julijske krajine
Minister Donat Cattin v Vidmu
VIDEM — Minister za zdravstvo Donat Cattin je včeraj obiskal Videm. Osnovna problema, ki ju je načel z raznimi predstavniki zdravstvenih in političnih ustanov, sta bila modernizacija videmske bolnišnice in problem ustanovitve univerzitetnega kliničnega centra.
Donat Cattin se je najprej srečal z zdravstvenim osebjem videmske bolnišnice, nato je sprejel tudi delegacijo sindikalnih predstavnikov. Na srečanjih je bil govor o problemih, ki zadevajo delovanje zdravstvenih ustanov. Gre pač za vprašanja ureditve zdravstva, zmogljivosti struktur, za poklicno usposobitev vsega zdravstvenega osebja itd. Spregovorili so tudi o problemu zaposlovanja mladih ljudi v zdravstvu.
V popoldanskih urah se je minister Donat Cattin udeležil zasedanja na temo »Zdravstvo danes«, ki ga je priredila videmska KD.
Nova tragedija v naši deželi: mlad vojak si je vzel življenje
PORDENON — V bližini Pordenona je včeraj ponovno prišlo do tragedije med vojaki. V vojašnici Mario Fiore, kjer ima svoj sedež 41. topniška skupina, se je samomoril 19-letni Andrea Calvetti, ki stanuje v bližini Milana. Mladi vojak je bil na straži, ko se je ustrelil s puško. O nesreči se nič drugega ne ve, saj Calvetti ni pustil nobenega sporočila ali pisma, kjer bi izpovedal vzrok svoje tragične odločitve.
Nov samomor nam seveda zastavlja že tolikokrat načeta vprašanja, na katera verjetno ne bomo našli jasnih odgovorov. Dejstvo ostaja, da so vojašnice, predvsem pa samotne ure na straži ali v kaki veliki spalnici, prostor številnih tragedij. Dejstvo je tudi, da je vojaško življenje problematično, mladi ga doživljajo kot breme in zgodi se, da je za nekatere to breme pretežko.
■ TRST Podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Clau-dio Tonel se bo jutri, v imenu skupščine, udeležil otvoritve mednarodnega zasedanja »Znanost v Evropi«, ki bo v mednarodnem centru za teoretsko liziko v Miramaru. Manifestacijo, ki se odvija ob 40. obletnici UNESCA, organizirajo akademija »dei Lincei«, italijanska komisija za UNESCO, mednarodni center za teoretsko liziko, tržaška univerza in Inštitut Gramsci iz F-JK.
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
Deželni zavod za poklicno izobraževanje
POKLICNI TEČAJI ZA TURISTIČNE VODIČE
DZPI (I.R.F.o.p.) organizira v sodelovanju z deželno direkcijo za trgovino in turizem v vsaki pokrajini poklicne tečaje za turistične vodiče. Opravljen tečaj je pogoj za pridobitev pooblastila, ki ga predvideva deželni zakon št. 88 z dne 20. 12. 1982 in njegove kasnejše spremembe.
Tečaji bodo potekali od ponedeljka do četrtka in bodo trajali tri mesece. Prednost pri vpisu na tečaje bodo imeli uslužbenci oziroma sodelavci potovalnih agencij, ki delujejo v deželi.
Za sodelovanje na tečajih, ki so namenjeni tistim, ki še niso dopolnili let za upokojitev, morajo kandidati predložiti naslednje dokumente:
a)	potrdilo o uživanju državljanskih in političnih pravic;
b)	potrdilo o italijanskem državljanstvu ali državljanstvu ene izmed držav članic EGS;
c)	potrdilo o nekaznovanosti;
d)	overjena kopija diplome višje srednje šole;
e)	rojstni list.
Prošnje je treba napisati na navadnem papirju. Navesti je treba, kateri tuj jezik kandidat obvlada (angleški, francoski ali nemški jezik). Kandidati lahko prošnjo za zahtevano dokumentacijo vložijo osebno do vključno 19. decembra 1986 v naslednjih centrih DZPI — Trgovski sektor:
TRST - Ul. Capitolina 13 - Tel. (040) 7702777 VIDEM - Ul. del Vascello 1/A - Tel. (0432) 21176 GORICA - Ul. Pola 5 - Tel. (0481) 520404 PORDENON - Drevored Martelli 26 - Tel. (0434) 255439
Tistim kandidatom, ki bo v zgoraj navedenem roku manjkal katerikoli zahtevani dokument, ne bo dovoljeno obiskovanje tečajev.
Za obiskovanje tečajev je treba vplačati vpisnino v višini 63.000 lir.
Za podrobnejše informacije naj se kandidati obrnejo na tajništva centrov DZPI.
Z njim je bil še njegov prijatelj, poznejši dr. Danilo Dobrila. Seveda sta oba hotela nadaljevati z mlačvo, vendar je bil eden bolj neroden od drugega. In zato se je njegov stric obrnil do njega, naj poskusita onadva sama, nakar je odmevalo v redu... pika, poka. Rekel mu je še: "Vidiš, Pepček, zdaj že gre dobro." Nato smo nadaljevali štirje z enakomernim tempom.
Z mojim očetom sta vedno o čem razpravljala. Prišla sta tudi do nekega spora. Prepirala sta se namreč, kdo je močnejši: voda ali ogenj. Pinko je trdil, da je voda, moj oče pa ogenj. Vsi smo se jima smejali po taki razgreti debati, ker nihče ni hotel v ničemer popustiti. In da se ne bi nanj "jezil", je kupil stricu Ivanu lepe orglice. Nanje je zelo vešče igral, saj je imel izostren posluh za glasbo. Najraje pa je zaigral »Radetzki marš«, ki ga je spominjal na avstrijske čase.« I11)
Pinko je bil dober prijatelj s Ferdom Bidovcem. Z njim in drugimi tržaškimi slovenskimi mladinci so razpravljali o narodnostnem vprašanju. Večletno obiskovanje slovenske ljudske šole, njegovo prisilno prešolanje na italijansko in
vse bolj otipljivo narodno zatiranje, slovensko domače okolje in branje slovenskih knjig so mu krepila ljubezen do materinega jezika.
Ne smemo prezreti tudi njegovega navdušenja za šport. Če mu je le čas dopuščal, je poleti plaval v tržaškem kopališču. Toda na Krasu je poznal tudi vaške kale. In čeprav njihova voda ni bila prav čista, je tudi v njih zaplaval. Posebno rad je imel nogomet, tako da je s svojimi vrstniki na improviziranih igriščih brcal žogo.
Tomažič leta 1931 ob reki Reki pod mostom pri Grahorjevih v Spodnji Bitnji
Pinko Tomažič leta 1929 na tržaškem pomolu
(11) Ivanka Colja, Spomini na Pina Tomažiča, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Del gospodarstva pred bankrotom?
__________________ Jože Petrovčič _____________
Finančne težave v posameznih delih Jugoslavije so se tako nakopičile, da gospodrstvu ne dajo več dihati. Posebno hude so v Makedoniji, Črni gori in na Kosovu. V teh treh federalnih enotah ne morejo odplačevati dolgov, povečujejo se izgube, gospodarstvo ima blokirane žiro račune, prav tako banke, blokirane so celo republiške proračunske blagajne. V državi, v kateri so od osmih enot kar tri potonile v nelikvidnostne vode, lahko finančna kriza kaj kmalu ohromi celotno gospodarstvo. Zato je zvezna vlada predlagala vsem ostalim republikam in pokrajini Vojvodini, naj pomagajo pri finančnem reševanju omenjenih treh federalnih enot. Toda te republike so se finančnega bremena ustrašile. Najprej zato, ker se tudi njihovo gospodarstvo komaj še drži nad vodo, nato pa tudi zato, ker taka pomoč navadno pomeni, da je treba odpisati precejšen del dolgov in jih sprejeti na svoja pleča, poleg tega pa prispevati še dokaj velik kup denarja za ostale neporavnane račune.
Zvezna vlada torej predlaga, da naj bi ostala Jugoslavija rešila pred bankrotom Črno goro, Makedonijo in Kosovo. Predlaga pa še nekaj: družno naj bi odpravili posledice, ki jih je prinesla zgrešena naložba v makedonski Feni. Tam je bilo namreč vrženih proč nekaj sto milijonov dolarjev. Pravzaprav so za reševanje pred bankrotom zaprosile same te federalne enote, ker se ne morejo rešiti iz gospodarskih nadlog in nesreč. Zdi se, kot da se je v tem delu Jugoslavije zgodila naravna katastrofa in mora zato zdaj vsa država priskočiti na pomoč.
Preden nadaljujemo, moramo vsaj v grobem orisati, s kakšnimi gospodarskimi problemi se ubadajo na jugu države. Vse te tri federalne enote so kar po vrsti mono zadolžene v tujini. Črna gora skoraj trikrat bolj kot povprečno vsa država, prav tako Kosovo; Makedonija pa bi morala na primer letos odplačati za več kot 900 milijonov dolarjev tujih dolgov, sama pa načrtuje z izvozom zaslužiti komaj 600 milijonov dolarjev, vendar toliko načrtuje, statistični podatki pa kažejo, da bo te načrte težko uresničila. Po drugi strani so vse tri tudi močno zadolžene pri domačih bankah. Kosovo najbolj in precej bolj kot je v povprečju zadolženo jugoslovansko gospodarstvo (ki pa je že tako in tako pri poslovanju skoraj popolnoma odvisno od poslovnih bank), domači dolgovi so v Črni gori povprečno za 2,5 krat večji kot v ostali državi, makedonska zadolženost je sicer povprečno nekoliko manjša kot črnogorska, vendar skoraj dvakrat tolikšna kot povprečna v državi.
Teh velikanskih dolgov gospodarstvo teh treh enot ne more več odplačevati ali bolje rečeno: že dolgo jih ne more vračati. Zato se nabirajo najrazličnejši stroški (od obresti do tečajnih razlik), ki še močneje pritiskajo k tlom gospodarstvo v obeh re-
publikah in pokrajini. Če bi v Črni gori hoteli poravnati sprotne dolžnike obveznosti, bi morali kar polovico dohodka dati za odplačilo dolgov, kar pomeni skorajda to, da bi morali delavcem ukiniti plače. Zaslužka pa je čedalje manj, saj se poslovne izgube podjetij, ki delajo na tem področju, strahovito povečujejo: lani so bile ogromne, letos pa so celo dvakrat (Makedonija) in trikrat večje (Črna gora in Kosovo), kot pa so bile lani.
Zato temu gospodarstvu kronično primanjkuje denarja za tekoče poslovanje. Če bi hoteli zagotoviti, da bi gospodarstvo v tem delu Jugoslavije normalno poslovalo, bi mu morali takoj dati (beri: podariti) 200 milijard dinarjev (za ponazoritev: skoraj 650 milijard lir). Tega denarja pa ni lahko zbrati, saj so tudi druge republike postale - reveži. Toda k temu je treba prišteti še makedonski Feni. Makedonija, ki pravi, da finančnega bremena tega zgrešenega projekta ne more sama prenesti, namreč predlaga, da naj bi 111,9 milijonov dolarjev posojila vrnila kar Narodna banka Jugoslavije, ki je za to posojilo dala supergarancijo (ali z drugimi besedami: posojilo naj odplača država). Toda tudi drugi del posojila, ki je bistveno večji, gre namreč za 350 milijonov dolarjev, naj bi pomagala odplačati država in sicer tako, da bi Makedoniji prodala tolikšno vsoto dolarjev po tečaju 62,5 dinarja (kakršen je bil ob najetju posojila). Tečajne razlike, ki so medtem nastale - zdaj je tečaj dolarja 431 dolarjev - naj bi solidarnostno pokrivale vse republike. Kaj pa naj bi Makedonija sicer storila, saj bi morala letos npr. dati samo za odplačilo Fenijevih dolgov 77 odstotkov vsega denarja, ki ga je planirala porabiti za investicije.
Doslej je skušala vsaka republika zase reševati svoje gospodarske probleme. Srbija se ubada s svojimi Obrovci, Slovenija je sama rešila Gorenje in se delno znebila posledic zavožene naložbe v lendavsko rafinerijo, rešuje IMV, Hrvaška odpravlja svoje napačne investicijske odločitve in skuša postaviti na noge zagrebško Privredno banko... Zdaj pa je prišel iz dveh republik in ene pokrajine račun v skupnost in ta skupnost naj bi ga plačala.
Predlog za sanacijo makedonskega, črnogorskega in kosovskega gospodarstva so posamezne republiške skupščine že obravnavale. Saj bi pomagali, toda kje vzeti denar, je nekakšen skupen odgovor teh skupščin, čeprav so v pogledih velike razlike. Premalo pa se vsi sprašujejo, kdo je kriv za zdajšnje gospodarske nadloge.
Da, kako to, da je prišlo skoraj do bankrota? Ozadje zdajšnjih gospodarskih nadlog so predvsem zgrešene naložbe v preteklih letih. Denar, največkrat tuji, se je uporabljal nespametno. Naložbe na-
vadno sploh niso bile ekonomsko preverjene, kajti zanje se niso odločali ekonomisti, ampak takratni politiki na oblasti. Birokratska oblast je narekovala, kaj se bo gradilo, kje in pod kakšnimi pogoji. Največ denarja je bilo porabljenega za obrate bazične industrije. Taka industrija je sicer v tem delu države, kjer so rudna bogastva dokajšnja, še kako potrebna, toda premalo so upoštevali, da je treba istočasno graditi predelovalno industrijo, ki bo sposobna predelati in obogatiti izdelke bazične industrije. Obrate so zgradili celo tam, kjer je ruda zelo slaba in se izkoriščanje ne izplača. Bolj se je mislilo na sam razvoj kot pa, koliko denarja bodo te investicije vračale. Napačni izračuni in predvidevanja so ta del gospodarstva investicijsko povsem izčrpali, ko pa bi bilo treba začeti račune za sposojen denar plačevati, denarja ni bilo.
Vendar denarja ni bilo (in ga seveda še vedno ni) samo zaradi zavoženih naložb, ampak tudi zaradi zelo slabe poslovnosti in zaradi nizke izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. Skratka: zaradi slabega dela. Hkrati so zmedo povzročile še objektivne okoliščine. Cene za izdelke bazične industrije so na svetovnih trgih tako padle, da se ni več izplačalo proizvajati za izvoz, doma pa je gospodarska politika cene teh izdelkov tudi tiščala k tlom. Račun za vse to je zdaj prišel pred jugoslovansko skupnost.
Kaj sedaj? Vsem je jasno, da bo morala račun plačati celotna država. Če ga namreč ne bo plačala, bodo tri gospodarstva postala cokle, zaradi katerih ostalo gospodarstvo ne bo moglo naprej. Torej je najbolje vse čimprej poravnati, odpisati, zbrisati, odplačati, potem pa začeti na novo, vendar drugače. Toda, kdo jamči, da take račune ne bodo prinesli tudi iz drugih federalnih enot, in kdo jamči, da tudi te tri federalne enote ne bodo kmalu spet prišle s podobnimi računi, ki bodo nastali na novo. Sploh pa, kje dobiti denar? In pa, ali ga dati kar vsaki posamezni republiki, torej tisti birokratski oblasti, ki je največ kriva, da je njihovo gospodarstvo zašlo v bankrot? Taka vprašanja zdaj vžigajo polemike. Slovenija je že povsem jasno povedala, da se zaveda, da je treba težave tem gospodarstvom pomagati odpraviti, toda tako, da si bodo pomagala sama gospodarstva med seboj. Naj npr. Lek rešuje makedonsko tovarno zdravil, ne pa, da bo ena družbenopolitična skupnost z denarjem reševala drugo. Podobno mislijo tudi na Hrvaškem. Srbija, ki bi morala prispevati kar 50 milijard dinarjev za sanacijo treh gospodarstev, očitno še ne ve, kaj bi.
Blagajna, iz katere se bo jemal denar za Makedonijo, Črno goro in Kosovo, bo morala biti globoka. V vseh pa zdaj bolj ali manj gospodarijo pajki.
Bistriški mladinci predlagajo vsejugoslovanski referendum o gradnji JE
ILIRSKA BISTRICA — Predlog bistriške mladine, naj bi občinska skupščina Ilirska Bistrica na ustreznih mestih dala pobudo za razpis vsejugoslovanskega referenduma o morebitni gradnji novih jedrskih elektrarn v Jugoslaviji, je zaradi protokolarnega zapleta zaenkrat obtičale v občinskih delegatskih klopeh.
Potem, ko sta družbenopolitični zbor in zbor združenega dela ob le nekaj vzdržanih glasovih odločno podprla mladinsko pobudo, zbor krajevnih skupnosti pri glasovanju ni dosegel absolutne večine. Za pobudo je glasovalo 11 delegatov, vzdržalo pa se jih je pet. Naj še dodamo, da je pred glasovanjem nekaj delegatov zapustilo sejo, nekaj jih na zasedanje sploh ni prišlo, za sprejetje pobude pa so manjkali trije glasovi. Skupščina je sklenila, da bo zbor krajevnih skupnosti o isti temi zato še enkrat razpravljal na prihodnji seji, ko bo torej znano, ali pobudo posredujejo naprej.
O tem vprašanju so prejšnje dni dokaj razgreto razpravljali tudi na nekaterih drugih forumih, kjer je predvsem v krogih občinskega vodstva prevladalo mnenje, naj bi Bistričani o usodi pobude odločali šele po javnih razpravah in problemski konferenci Socialistične zveze na temo: »Ekologija, energija, varčevanje«. Tako naj bi bila odločitev strokovno in politično bolj utemeljena.
Ekološka mladinska skupina je po svojih delegatih v družbenopolitičnem zboru na istem zasedanju predlagala občinski skupščini, naj v sodelovanju s pristojnimi organi pokaže na tiste delovne organizacije, ki so ob pomoči zasebnika odlagale nevarne snovi in strupe na smetišče v Jelšanah. Hkrati so mladinci zahtevali republiško poročilo o uresničevanju pravilnika o ravnanju s posebnimi odpadki in občinsko skupščinsko razpravo o vseh vidikih onesnaževanja na njihovem območju.
J. O.
1
I
VOJNA S KILOGRAMI
Pripravljanje ENEMONA je zelo enostavno. Dovolj je, da vrečko te sestavine pomešamo z 2 decilitroma nizkokalorične tekočine (voda, čaj, nizkokalorični sok) ali z mlekom ali z jogurtom in obrok je pripravljen. Uporabnik ENEMONA lahko izbira med nevtralnim okusom ter okusom jagode ali kave. Zaradi lahkega načina priprave je ENEMON idealen še posebej takrat, kadar ni dovolj časa za pripravo kvalitetnega dietnega obroka.
ENEMON še posebej priporočajo za zajtrk, za malico na delovnem mestu ali na potovanju. Dobro se je spomniti na ENEMON tudi zvečer, takrat ko zelo radi sežemo po bombonih, piškotih in podobnih sladkarijah. Svetovali bi vam radi uporabo ENEMONA tudi takrat, ko vas sredi noči zamika, da bi ..počistili hladilnik«.
Za celodnevno prehrano z ENEMONOM je potrebnih 5 do 7 vrečk. To lahko poskušate dan ali dva, predvsem zaradi tega, da bi pripravili svoj organizem na nov način prehrane. Za hujšanje s počasnim, a zanesljivim ritmom priporočajo strokovnjaki 2 obroka ENEMONA na dan. Ostali obroki hrane morajo biti
lahki in nizkokalorični. Na tak način je mogoče shujšati 2 do 3 kilograme na mesec, torej idealno in pri tem ne boste občutili lakote, vaše počutje pa bo izvrstno. Lahko se boste pohvalili, da ste dobili vojno s kilogrami.
Znano je, da napake v prehrani povzročajo debelost. A ne samo to. Te napake povzročajo tudi razne bolezni: n.pr.: visok krvni tlak, maščoba v krvi, arterioskleroza ipd. Zaradi zelo majhne količine natrija ter pravilnega razmerja maščob in fosfolipida, lahko ugotovimo da ENEMON pomaga tudi pri zdravljenju teh bolezni.
Naj omenimo še DIEMON, ki je namenjen diabetikom, ki imajo preveč kilogramov. DIEMON je klinično preizkušen na Zavodu za diabetes in dokazano je njegovo pozitivno delovanje na metabolizem sladkorja in maščob pri diabetikih. Diabetiki lahko izbirajo DIEMON z nevtralnim okusom ali okusom kave oz. vanilije.
1
1
|
I
|
I
Tudi tržaški občinski svet enotno o kontingentu bencina
Parkirišče in upepeljevalnik glavni temi petkove razprave
Tudi tržaški občinski svet je, kot prej pokrajinski, na zadnji petkovi seji soglasno odobril enotno resolucijo o delni raztegnitvi ugodnosti goriške proste cone na tržaško ozemlje. Dokument se sklicuje na več preteklih resolucij občinskega sveta, ki so se zavzemale za isti smoter, da bi namreč vlada priznala tudi Trstu brezcarinske kontingente, kot jih že uživa Gorica.
Pri tem poudarja zlasti pomembnost dodelitve brezcarinskih kontingentov bencina in tekočih goriv, ki naj omilijo posledice zemljepisne oddaljenosti tržaškega področja, omogočijo gospodarno delovanje krajevnih črpalk in pripomorejo tudi k povečanju davčnih prihodkov s tega področja. Zato izraža zadovoljstvo nad vestjo, da je vlada sklenila dodeliti tudi tržaški pokrajini nekatere brezcarinske kontingente in v sklepu obvezuje občinski odbor, da zahteva odobritev vladnega osnutka v parlamentu do konca leta, kot podporo uravnovešanju razmer Julijske Benečije v okviru dežele, za katero se je zavzemala tudi resolucija deželnega sveta z dne 28. 2. 1985.
V razpravo o resoluciji so posegli predstavniki vseh političnih skupin, ki so vsi poudarjali zahtevo, da se olajšave priznajo celotnemu področju tržaške pokrajine in ne le tržaški občini.
Komunist Poli je pri tem naglasil, da vsebina vladnega osnutka ni še znana in da ni bil predlog še niti vložen v parlamentu, kar terja nujen pritisk na vlado, da to nemudoma stori, da ne zamudi roka 31. decembra, ko zapade veljava zakona o goriški prosti coni. Listar Camber je bil vložil popravek, ki je zahteval raztegnitev vseh goriš-kih kontingentov (torej tudi prehranskega blaga) na tržaško področje, toda ga je nato spremenil v posebno resolucijo (kot priporočilo občinskemu odboru), da je bilo lahko glasovanje o glavni resoluciji enotno.
V nadaljevanju seje je občinski svet odobril najetje posojila skoraj 8 milijard lir za dograditev parkirišča v bivšem Silosu pri železniški postaji. Na ugovarjanje komunistične opozicije, da se dela vodijo, ne da bi sproti obveščali občinskega sveta, je odbornik za javna dela Jagodic povedal, da so že opravili osnovna dela za približno poltretjo milijardo lir in da bodo dela v celoti stala nekaj več kot 9 milijard lir.
Daljšo razpravo so svetovalci posvetili obravnavi 4 upravnih sklepov, ki so zadevali preureditev upepeljevalni-ka, tako da bo ustrezal zdravstvenim normam, ki jih terja nova zakonodaja.
Na tej osnovi bo namreč lahko Občina dosegla, da ne bo treba upepeljevalni-ka zapreti ob koncu leta. Preureditve-na dela bodo stala več kot 2 milijardi in pol in naj bi omogočila delovanje upepeljevalnika za naslednjih 5 let, dokler ne bodo zgradili novega. In ravno o tem je bil največ govor, saj so svetovalci vzeli tudi na znanje izsledke posebne znanstvene komisije, ki je za novi upepeljevalnik predlagala 4 možne lokacije: Dolgo krono (čemur je pa dolinska občina že izrazila nasprotovanje), področje bivšega podjetja Esso v industrijskem pristanišču (za katero se ogreva pristojni občinski odbornik Orlando), Osapsko dolino ali sedanje področje upepeljevalnika, ki naj bi ga porušili in zgradili novega.
V razpravi je več svetovalcev izrazilo temu in prejšnjim občinskim odborom kritiko zaradi zavlačevanja problema, ki je privedlo do sedanjega stanja nujnosti. D'Amore (PSI) je zato z resolucijo, ki jo je odbor osvojil, zahteval, naj predložijo sklep o lokaciji in gradnji novega upepeljevalnika do prihodnjega marca. Župan Staffieri je prav tako osvojil resolucijo KPI, ki predlaga, naj se tržaška občina dogovori glede lokacije z ostalimi Občinami pokrajine.
Stališče pokrajinskih tajništev CGIL, CISL in UIL
Zaskrbljenost zaradi prigod okrog Aquile
Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL so proučila položaj, ki je nastal okrog prigod o prodaji čistilnice Aguila, tudi na osnovi raznih časopisnih in drugih vesti zadnjih dni. Že samo dejstvo, da je bilo predvideno srečanje na ministrstvu za industrijo, ki bi moralo biti 30. novembra, odloženo, ter da deželno odborništvo za industrijo še ni sklicalo sindikalnih predstavništev, daje duška globoki zaskrbljenosti, ki je nastala med delavstvom in v samih sindikatih.
Prav zaradi tega pa je toliko bolj nujno, da pride do dokončnega razčiščenja, in to na relaciji ministrstvo - deželno odborništvo - sindikati, ki je bila nosilna os ob dosegu sporazuma v Rimu. Zaskrbljenost pa še narašča zaradi molka podjetnikov, ki so zainteresirani pri operaciji, in za-
radi izjav podtajnika Cresca in Dežele, ki postavljajo v dvom izvedljivost predvidene rešitve, za katero je samo ministrstvo zatrjevalo, da je najbolj konkretna in uresničljiva. Prav tako sindikati poudarjajo, da ne bodo pasivno sprejemali nikakršnega izsiljevanja v zvezi z delavskimi prejemki, ki morajo biti zagotovljeni, dokler ne bo zapečaten dokončni sporazum.
Skratka, ministrstvo in deželno odborništvo za industrijo naj čim prej skličeta sestanek s sindikalnimi organizacijami, da bi razpršili dvome in natolcevanja, predvsem pa, da bi točno določili razne faze prehoda delniškega paketa, uresničitve načrta za obnovo proizvodnje in povratka delavcev, ki so sedaj v dopolnilni blagajni, v produkcijo.
ISDEE razširil območje svojega delovanja na EGS
Inštitut za preučevanje in dokumentacijo o Vzhodni Evropi (ISDEE) ima od včeraj novo ime in nov statut, pa tudi novo strukturo in predvsem nove naloge.
S podpisom uradne ustanovne listine ob navzočnosti deželnega odbornika Nodarija je namreč ISDEE postal "Inštitut za preučevanje in dokumentacijo o Evropski skupnosti in Vzhodni Evropi."
Ustanovni člani novega znanstvenega inštituta so, poleg Dežele Furlanije - Julijske krajine, Tržaška Občina in Pokrajina, krajevna Trgovinska zbornica, Združenje industrijcev, Avtonomna pristaniška ustanova, Tržaška hranilnica in Katoliška banka iz Veneta. Inštitut bo v primerjavi s starim ISDEE razširil območje svojega delovanja: njegov namen je namreč prispe-
vati k večjemu poznavanju gospodarskih in družbenih aspektov podonavsko-balkanskega območja ter nekaterih sektorjev delovanja Evropske gospodarske skupnosti, namreč onih, ki se pobliže tičejo odnosov Italije in naše dežele s tem območjem.
V ta namen bo novi inštitut zbiral in urejal dokumentacijo o tem velikem večnacionalnem območju, preučeval in analiziral probleme z gospodarskega in družbenega značaja, prirejal srečanja in seminarje ter objavljal razno gradivo.
Kot je dejal odbornik Nodari, bo deželna uprava poverjala inštitutu razne naloge preučevanja in dokumentiranja problemov, ki zadevajo tako podonavsko-balkansko območje kot tudi razna področja delovanja Evropske gospodarske skupnosti.
Na pobudo vzhodnokraškega rajonskega sveta
V sredo seja o sinhrotronu v Bazoviškem domu
V sredo, 10. decembra, se bo ob 20. uri sestal Rajonski svet za Vzhodni Kras v Bazoviškem domu v Bazovici. Obravnaval bo vprašanje namestitve sinhrotronskega svetlobnega generatorja. Seje se bo udeležil tržaški občinski odbornik za urbanistiko Lucio Vattovani, nanjo pa so vabljeni predstavniki Koordinacijskega združenja kraških vasi, Kraške gorske skupnosti, Kmečke zveze. Svetovnega sklada za naravo (WWF), Italie nostre, Območja za znanstvene in tehnološke raziskave, Tržaške po-krajine. Slovenske kulturno-gospodarske zveze, krajevnih jusar-skih odborov, Združenja za zaščito Opčin in Koordinacijskega združenja slovenskih kulturnih društev.
Pogovor s pokrajinskim svetovalcem Wilhelmom
Glede Slovencev bi naša Pokrajina lahko posnemala goriško
Z današnjim intervjujem zaključujemo serijo razgovorov s predstavniki večine in opozicije dveh največjih tržaških krajevnih uprav, Občine in Pokrajine. Tokrat objavljamo intervju s pokrajinskim svetovalcem KPI Dolfijem VVilhelmom.
Kako ocenjujete novo upravo, ki se je umestila konec septembra na tržaški Pokrajini? Mislite, da bi bile možne kakšne alternative?
Doslej ni pokrajinska uprava pokazala nič takega, da bi jo sploh lahko ocenjevali. Vsa njena dejavnost se je omejila le na obravnavanje zaostalih sklepov, novega pa ni bilo še nič. Vsi smo plačali in še plačujemo hude posledice dolgotrajne politične krize, ki je paralizirala vsakršno upravno dejavnost, saj so bile seje pokrajinskega sveta dejansko prekinjene od 22. aprila do 29. septembra. Glede možnosti drugačnih alternativ pa smo, jaz in komunistična skupina v tržaškem pokrajinskem svetu, mnenja, da je bila možna demokratična in napredna alternativa tako na Pokrajini kot tudi na tržaški Občini s sodelovanjem KPI.
Ker uprava, oziroma novi pokrajinski odbor še ni predstavil svojega programa, katera mislite, da so glavna in najbolj važna vprašanja, s katerimi bi se morala Pokrajina ukvarjati?
Že samo dejstvo, da pokrajinska uprava še ni predstavila svojega programa, je skrajno negativno, če upoštevamo številna velika odprta vprašanja, ki že dolgo čakajo na rešitev. Vse to je posledica neupravičene politične krize, saj jo je končno označeval bolj boj za stolčke kot pa dejanska skrb za reševanje odprtih problemov in torej za izdelavo jasnega in enotnega programa.
Temeljne pristojnosti pokrajinske uprave so v načrtovanju posegov na področju gospodarstva, socialnega skrbstva, kulture, turizma in prometa. Osebno pa smatram, da bi morala uprava posvečati posebno pozornost tudi vprašanjem, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost.
Kakšen mislite, da je, oziroma da bi moral biti odnos Pokrajine z občinskimi upravami in kakšen s Kraško gorsko skupnostjo?
Osebno sem mnenja, da bi morala imeti Pokrajina vlogo pobudnika in koordinatorja posegov v korist obrambe teritorija, za njegov gospodarski in družbenokulturni razvoj. Le na tej podlagi bi se gradil pravi odnos med pokrajinsko upravo in drugimi krajevnimi, zlasti podeželskimi ustanovami. Tudi v enem svojih zadnjih posegov na seji pokrajinskega sveta sem na primer poudaril odsotnost pokrajinske uprave pri obravnavanju in reševanju
Dolinsko društvo V. Vodnik bo v soboto počastilo 30-letnico glasbenega udejstvovanja Ignacija Ote
Zborovodja, skladatelj in prosvetni delavec Ignacij Ota slavi letos pomemben kulturni jubilej: že 30 let je namreč minilo, odkar je leta 1956 prevzel vodstvo dolinskega MPZ Valentin Vodnik. Od tedaj je bil njegov neutrudni in požrtvovalni umetniški in duhovni vodja.
Ignacij Ota se je rodil v zavedni slovenski družini v Dolini, 26. aprila 1931. V domači vasi je dokončal italijansko osnovno šolo, saj so slovenski besedi in človeku tedaj predli hudi časi. Pa že takrat je kazal zanimanje za lepo slovensko petje, saj je večkrat pospremil očeta na pevsko vajo, ko je le-ta pel v domačem zboru. Mladi Ignacij, po domače kar Nacjo, je imel slovensko pesem v krvi, tako da ga po končani osnovni šoli glasbena strast ni zapustila. Ze pred vojno je zahajal na lekcije harmonija v Boršt k župniku Malalanu. S trinajstim letom starosti je že orglal v dolinski cerkvi.
Takoj po vojni je obiskoval razne pevovodske tečaje pri SPZ in bil med prvimi gojenci šole Glasbene matice, kjer ga je klavirja in harmonije učil Ivan Grbec. V sezoni 1947/48 je vodil dolinski, takrat mešani pevski zbor Valentin Vodnik, s katerim je tudi nastopil ob društveni 70-letnici. Zbor je nato pustil, ker je odšel na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljano. Tu je 1956. leta diplomiral iz kontrabasa, isto-
časno pa je dve leti študiral kompozicijo na Akademiji za glasbo pri Arniču in Srebotnjaku. V Ljubljani je tri leta pel prvi tenor v Primorskem akademskem zboru Vinko Vodopivec, iz katerega so izšli še številni drugi kulturni delavci. Spremljal je tudi folklorno skuplino France Marolt, cela štiri leta pa je igral in pel v orkestru in zboru doma Ivana Cankarja.
Ko se je vrnil v Trst, se je zaposlil pri Glasbeni matici. Poučeval je klavir, harmoniko, kontrabas in teorijo. Še vedno pa poučuje solfeggio in harmonijo. Pristopil je nato k tedanji Slovenski prosvetni zvezi, kjer je še danes referent za glasbo.
Svoje pevovodsko znanje pa ni nudil samo Dolini, saj je od leta 1960 polnih 14 let vodil tudi pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka Kontovela, ki je prvič zapel Otovo kantato Moji zemlji za moški zbor, solo in klavir. Eno sezono je vodil tudi zbor Slovenec iz Boršta, nekaj časa zbor Škamperle pri Sv. Ivanu, pa še otroški zbor na Proseku in tamburaški zbor v Dolini. Sodeloval je pri Dolinskem triu in bil umetniški vodja okteta Majenca.
Ignacij Ota se je vseskozi posvečal tudi kompoziciji, seveda zborovskih skladb, ki so večinoma namenjene moškim zborom. Uglasbil je cel niz Ijud-
vprašanja lokacije sinhrotrona na Krasu, kar je zgovoren dokaz popolne brezbrižnosti strank, ki sestavljajo sedanjo večino v pokrajinskem svetu.
Katere kompetence bi morala Dežela odstopiti Pokrajini, da bi bilo njeno delovanje popolnejše in koristnejše za prebivalstvo?
Poleg že omenjenih pristojnosti, ki zadevajo gospodarstvo, kulturo, skrbstvo, turizem, in tu bi lahko še dodali teritorij, bi morala Dežela zagotoviti Pokrajini upravljanje Sklada za Trst, ker bi Pokrajina lahko le na ta način prišla do realne možnosti, da bi konkretno lahko posegla tudi v korist manjših občin.
Kakšen je, in kakšen bi moral po vašem mnenju biti odnos pokrajinske uprave do slovenskega dela prebivalstva, zlasti pri delovanju njenih služb, pri cestnih napisih in podobno?
Kot sem že večkrat javno povedal, bi bilo že zadovoljivo, če bi naša Pokrajina v tem pogledu posnemala goriško. To vsaj kar zadeva dvojezične cestne napise, in ker se Gorica prav tako kot Trst nahaja v mejah italijanske republike, menim, da bi bilo mogoče te probleme rešiti tudi pri nas, če jih je bilo mogoče rešiti na Goriškem.
V splošnem pa bi glede odnosov Pokrajine do problemov slovenskega prebivalstva povedal samo to, da je svetovalska skupina KPI v tržaškem pokrajinskem svetu predložila pokrajinskemu odboru že 2. oktobra 1984 resolucijo o vprašanju zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, a da ni bila do danes še obravnavana. Mislim, da to dokazuje, da od teh pokrajinskih upraviteljev nimamo kaj pričakovati.
Pogovor zapisal Lucijan Volk
Konfekcije
»FANY«
Stefania Millo
zimska oblačila za ženske in moške
UL. FLAVIA Dl STRAMARE 107 (ŽAVLJE): TEL.: 231118
estetiko
SILVIA
vse za nego obraza in telesa
OPČINE
Proseška ul. 2, I. nad. • Tel. 212164
Vaša optika za vaše oči
skih pesmi, nekatere pa priredil, med temi Temna noč, Soudaška, Mi smo s Krasa (Brega) doma. Napisal je tudi veliko pesmi za otroški zbor. Velik odmev pa so doživele pesmi kot so Devin, Nabrežina, Klopotci, Balada, Klic pomladi, Črički in Pri polžu. Kot smo že omenili, se je Ignacij Ota posvetil tudi obliki kantate za petje in instrumentalno spremljavo. Omenili smo že kantato Moji zemlji, sugestivna pa je tudi druga Otova kantata, to je Minuta tišine, napisana za zbor, klavir in recitatorja, ki ga izvaja MPZ Valentin Vodnik.
Dolinski moški pevski zbor, v katerega Ignacij Ota 30 dolgih, a prav gotovo lepih let vlaga svoj trud, je prav zato želel počastiti svojega pevovodjo s celovečernim koncertom.
Društvo vabi vse, da bi skupaj s pevci in odborniki društva Valentin Vodnik proslavili ta visoki kulturni jubilej in se jim ob tej slavnostni priložnosti pridružili v soboto, 13. decembra, ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu.
Našemu neutrudnemu glasbeniku pa čestitamo in želimo, da bi še dolga leta tako ustvarjalno delal za dvig in vsesplošno rast slovenske zborovske pesmi.
DAMJANA OTA
TRST - UL. DELLE TORRI 1/C (za cerkvijo sv. Antona) 65804
Ul. Battisti 14 TRST Tel. 772494
20%
POPUSTA
ZA PRIJETEN BOŽIČ
□	halje za vse okuse
□	žensko in moško perilo
□	spalne srajce
□	pižame
Obv. občini 22.11.86
Z včerajšnje tiskovne konference šolskih sindikatov
Za nevzdržen položaj Šolskega skrbništva sta krivi občinska in pokrajinska uprava
Pokrajinska tajništva sindkikatov CGIL, CISL in UIL so včeraj priredila tiskovno konferenco, da bi javnost opozorila na neodgovornost pristojnih oblasti kar zadeva vprašanje Šolskega skrbništva. Znano je, da so to stavbo v Ulici Duca d Aosta pred tednom dni zaprli, ker je po mnenju varnostnih organov povsem neuporabna. Seveda je takšna situacija privedla do izredno hudih posledic, ki so jih občutili predvsem uslužbenciskrbništva ter učno osebje vseh tržaških osnovnih, srednjih in višjih šol.
Predstavnik sindikata CGIL Ales-sandro Baldassi je na včerajšnji tiskovni konferenci natančno obrazložil problem Šolskega skrbništva. Pokrajina je za preureditev prostorov skrbništva že pred štirimi leti prejela 450 milijonov lir, kljub temu pa je začela poslopje obnavljati šele lani. Vendar pa se je kmalu izkazalo, da je stara palača v Ul. Duca d Aosta v precej slabem stanju in da je torej potrebna res temeljite prenove. Po županovem odloku je bilo seveda treba nujno najti
nov, čeprav le začasen sedež Šolskega skrbništva. Vendar to ni bila glavna skrb odgovornih organov. Za to so se pozanimali uslužbenci skrbništva sami; ti so Pokrajini predlagali palačo v Ul. Cumano in Pokrajina je njihov predlog sprejela.
Predstavnica sindikata CISL Adele Pino se je v svojem posegu omejila predvsem na problem plač učnega osebja. Z odredbo tržaškega župana so oblasti zaprle vse urade skrbništva, torej tudi center za računalniško obdelavo podatkov. Suplenti na primer prav zaradi tega že dvameseca ne prejemajo mesečnih plač. Kaže, da se je vsaj v tem smislu situacija nekoliko izboljšala, saj so sindikati od občine vendarle dobili odlok, ki dovoljuje uporabo računovodskega centra v starem poslopju Skrbništva. Kaže, da bodo uslužbenci Šolskega skrbništva in učno osebje prejeli plače najkasneje do 23. decembra.
Franco Evangelista, predstavnik sindikata CISL je javno obsodil vse od-
govorne organe, predvsem pa občinsko in pokrajinsko upravo, ki sta se začeli za vprašanje šolskega skrbništva zanimati šele tedaj, ko je bilo že-prepozno. Če se bo zavlačevanje nadaljevalo, bodo sindikati sprožili postopek za ugotovitev odgovornosti posameznikov.
Tiskovne konference sta se poleg omenjenih udeležila še predstavnica Sindikata slovenskih šol Živka Marc in Graziano Pocecco. Med prisotnimi seje ob koncu srečanja razvila kratka, a izredno živahna debata, v kateri je-ponovno prišla do izraza obsodba obeh uprav, ki ne znata pravilno usmerjati in uporabljati javnih sredstev. V naši pokrajini je namreč veliko državnih poslopij, ki so dejansko prazna, Pokrajina pa je raje namestila Skrb-ništvov prostorih, ki pripadajo zasebni ustanovi. In to kljub temu da je najemnina za te prostore izredno visoka, medtem ko bi bilo treba za bivanje v državnih uradih odšteti približno desetkrat manj...	HJ
Združenje rejcev o lokaciji sinhrotrona
Kot smo že poročali, je Pokrajinsko združenje rejcev naslovilo na predsednika republike Cossigo in na predsednika vlade Craxija pismo v zvezi z gradnjo sinhrotrona v neposredni bližini Bazovice. V pismu je med drugim rečeno, da predstavlja odvzem tega območja kmetijstvu konec stoletne dejavnosti, s katero se preživljajo številne družine in da bi posegi v zvezi z gradnjo sinhrotrona prizadeli tudi naravni in homogeni razvoj krajevne skupnosti s poruše-njem teritorialnega in etničnega ravnovesja na območju. Na koncu pa Pokrajinsko združenje rejcev v svojem pismu prosi naslovljenca, naj se pri vprašanju izbire lokacije za sin-hrotron upoštevajo potrebe zainteresiranega prebivalstva ob spoštovanju ambientalnih in etničnih značilnosti ozemlja, ki predstavlja za slovensko narodno skupnost nezamenljivo vrednoto.
Pisma s slično vsebino je Pokrajinsko združenje rejcev naknadno poslalo tudi ministru za kmetijstvo Pandolfiju, predsedniku deželne uprave Biasuttiju, predstavnikom vseh strank ustavnega loka na deželni ravni, predsedniku Vsedržavnega združenja živinorejcev Avoliu in predstavniku dveh naj večjih kmečkih sindikalnih organizacij v Italiji posl. Carlu Vegninu.
Še dva utrinka z Miklavževe poti
»■	sit* i
Predno se je Miklavž za letos dokončno poslovil, je naš fotograf uspel ujeti še dva posnetka z njegove poti po naših krajih. Prvi je z Miklavževega prisrčnega srečanja z nabrežinskimi malčki, drugi pa ga kaže v sredi najmlajših iz Gročane
Težave s smetmi: po stavki še okvara v upepeljevalniku
Še vedno se s težavo otepamo smeti. V vsej pokrajini se nabirajo stoti in stoti odpadkov, ki jim smetarji niso videti kos. Kot znano, je treba izvor težav iskati v upepeljevalniku, ki stoji na Griču sv. Pantaleona. Uslužbenci obrata so resda prekinili stavko, ki so jo bili oklicali zaradi grožnje odpustov iz službe. Toda odvažanje oziroma uničevanje smeti se zdaj zatika zaradi tehničnih težav pri delovanju upepe-Ijevalnika.
V noči med petkom in soboto so vse tri peči upepeljevalnika gorele zaman. Pokvaril se je namreč pas, ki odvaža smeti z odlagališč v ogenj. Skoraj deset ur je bilo potrebnih, da so tehniki za silo popravili stroj. Zastoj je imel seveda hude posledice. V včerajšnjih jutranjih urah so smetarski tovornjaki lahko odložili le del odpadkov, ki so se nakopičili že med stavko. Prepeljali so jih kakih 2.500 stotov, kar je po ocenah izvedencev manj kot polovica smeti, ki jih je čakalo na odvoz v celotni pokrajini. Posledice okvare so občutili tudi zasebniki, ki so včeraj šli na Grič sv. Pantaleona s tovori smeti. Zaradi prepolnih odlagališč jim je vodstvo upepeljevalnika kratkomalo prepovedalo odlaganje.
No, peči zdaj spet delujejo. V prihodnjih dneh bodo gorele dan in noč in upajo, da bodo do torka uničile nakopičene odpadke. V kratkem bi morala steči tudi dela za prilagoditev upepeljevalnika novim vsedržavnim protionesnaževalnim predpisom. V ta namen je tržaški občinski svet v petek odobril posojilo 2 milijard lir družbi SASPI, ki upravlja obrat, pojutrišnjem pa bi morala sklep občinskega sveta potrditi deželna tehnična komisija. Poskrbljeno je tudi, da bo upepelje-valnik obratoval za določen čas po 31. decembru kljub temu da ne ustreza predpisom, ki bodo začeli veljati z no-
vim letom. Dovoljenje bo izdal minister za okolje De Lorenzo, ki bo v torek na obisku v naši pokrajini.
Vsi ti ukrepi so razpršili temne oblake, ki so se zgrinjali nad bodočnostjo upepeljevalnika in torej nad delovnimi mesti v njem. Prav zato so uslužbenci prekinili stavko, čeprav so še vedno v »pripravnem stanju«, kot beremo v sporočilu sindikatov.
Danilo Soli častni predsednik sindikata novinarjev
Deželni sindikat novinarjev je včeraj dopoldne slovesno podelil častno predsedstvo Danilu Soliju. Na ta način je hotel ta sindikat izreči priznanje kolegu, ki je bil od leta 1954 v vodstvu sindikata, od leta 1966 do minulega poletja pa njegov predsednik. Ravno v času, ko je bil Soli na čelu sindikata, se je ta v največji meri odprl zahtevam slovenskih novinarjev, bil je sprejet statut, ki priznava slovensko novinarsko stvarnost in jamči stalno slovensko prisotnost v vodstvu.
Slovesnosti, ki je bila v Novinarskem krožku, so se poleg časnikarjev udeležili tudi vidni predstavniki krajevnih ustanov, poslanci in drugi zastopniki tržaškega kulturnega, političnega in gospodarskega življenja.
Upokojenka hudo ranjena v trčenju
Okrog 15. ure se je včeraj na novi cesti za Opčine zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala 64-letna upokojenka Natalina Gallina iz Codroipa. Vozila se je v avtomobilu znamke simca talbot tržaške registracije, ki ga je upravljal 45-letni vojaški Podčastnik Giovanni Casulla, stanujoč v Ul. Ospedale militare 9, in ki je v ostrem ovinku čelno trčil z alfetto, v kateri sta bila voznik, 20-letni Corrado Tremul iz Ul. Benussi 21, in sopotnik, 17-letni dijak Roberto Perini iz Ul. Locchi 48.
Medtem ko so trije moški utrpeli le lažje poškodbe, ozdravljive v sedmih do desetih dneh v domači oskrbi, so upokojenko sprejeli na kirurški oddelek katinarske bolnišnice s pridržano prognozo. Potolkla se je po vsem telesu, še zlasti nevarna pa je globoka rana na čelu in udarci po lobanji in °brazu.
• Kulturni krožek Istria prireja v to-rek, 9. decembra, ob 18. uri v Novinarskem krožku okroglo mizo na temo: “Izhodišča za raziskavo o prispevku Istranov k razvoju Trsta v 19. in 20. stoletju«. Sodelovali bodo Gianni Giuri-cin, Iginio Moncalvo, Livio Pesante in Stelio Spadaro.
® Tržaška občina sporoča, da danes ju jutri ne bo pogrebov, medtem ko bodo uradi za pogrebne prevoze jutri °dprti od 8. do 12. ure. Za prijavo smrti se prebivalstvo lahko obrne na ob-fat za dezinfekcijo pri KZE (tel. ^46920), za prevoz trupel v mrtvašnico Pa na Občinsko službo za pogrebne Prevoze (tel. 820424).
Izidi volitev v šolsko komisijo
Deželni šolski urad je včeraj sporočil izid volitev v Deželno šolsko komisijo za vprašanja slovenske šole, ki so bile v ponedeljek na ravnateljstvih in didaktičnih ravnateljstvih. Novi člani Deželne komisije so: Miroslava Brajnik Saksida (predstavnik didaktičnih ravnateljev), Aldo Štefančič (ravnatelj 'nižje srednje šole), Majda Sfiligoj Corsi (ravnatelj višje srednje šole), Stanka Sosič Čuk (učitelj), Leopold Devetak (profesor na nižji srednji šoli) in Samo Pahor (profesor na višji srednji šoli).
Na Dunaju o kraškem marmorju
Preteklo sredo je bilo na dunajski Tehniški univerzi zanimivo srečanje, katerega protagonist je bil kraški marmor. Na njem so predstavili publikacijo »I marmi del Carso triestino«, ki jo je izdala tržaška Trgovinska zbornica ob 2000-letnici nabrežinskih kamnolomov. Srečanja se je udeležilo lepo število arhitektov, gospodarstvenikov in visokošolcev.
Po uvodnih besedah predsednika Trgovinske zbornice Giorgia Tombesija sta o uporabi kraškega marmorja v stavbarstvu govorila prof. Puchhammer z Visoke šole za arhitekturo pri Tehniški univerzi na Dunaju in prof. Marco Pozzetto z Inštituta za arhitekturo na Tržaški univerzi. Srečanja seje udeležilo tudi zastopstvo članov konzorcija »Kraški marmor«, ki ga je vodil devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar. Udeleženci so si lahko ogledali manjšo vzorčno razstavo o kraškem kamnu.
V torek obisk ministra De Lorenza
Minister za okolje De Lorenzo bo v torek prispel na kratek delovni obisk v tržaško pokrajino. Na letališču v Ronkah ga bodo pričakali zastopniki deželnih in pokrajinskih oblasti ter Avtonomne letoviščarske ustanove za Trst in obalo, ki ga bodo spremili do področja izvirov Timave, kjer se bo srečal z devinsko-nabrežinskim županomBrezigarjem. Tam bodo izvedenci ministra seznanili z načrti za turistično ovrednotenje področja okrog izvirov Timave in gotske cerkvice v Štivanu, za izvedbo katerega pričakujejo poleg deželnih tudi državne prispevke. Minister De Lorenzo bo nato obiskal tudi Laboratorij za morsko biologijo pri Križu, kjer se bo srečal s tržaškim županom Staffierijem in se seznanil s perečimiproblemi te pomembne znanstvene ustanove.
■ Mladinske politične in kulturne organizacije iz zamejstva in Slovenije prirejajo v torek, 9. decembra, ob 10.30 v Novinarskem krožku tiskovno konferenco. Z njo želijo posredovati vsebino dokumenta, ki izraža splošno ogorčenje ob smrti ribiča Bruna Zerbina in ki so ga podpisali ZKMI, primorski Medobčinski sveti ZSM Slovenije, mladinska sekcija SSk, taborniki Rodu Modrega vala in številne druge italijanske mladinske organizacije.
Umrl je Stano Sosič
Pretekli teden je umrl zaveden Openc Stano Sosič, po domače Fičev. Rodil se je na Opčinah 8. 10. 1916 v delavski zidarski družini, sam pa se je izučil za inštalaterja. Ko mu je bilo dvajset let, je bil poklican v italijansko vojno mornarico, kjer je doživel dva huda brodoloma. V vojski je ostal do razpada Italije, nakar je postal aktiven terenec. Pozneje se je vključil v partizansko vojsko in postal borec NOB. Junija 1944 je pristopil k Juž-noprimorskemu odredu, kjer je ostal do 5. 7. 1944. Do 27. februarja naslednjega leta je služil kot telefonist pri Devetem korpusu. Pri Komnu na Krasu ga je sovražnik zajel in odpeljal v koronejski zapor v Trstu. Tu je pokojnik ostal do osvoboditve. Delo telefonista je nadaljeval v komandi mesta Sežana do junija 45. leta.
Ob ustanovitvi Zveze borcev je Stano Sosič postal aktiven član openske sekcije in bil član odbora vse do njenega razpusta. Ko so septembra 1965 ustanovili sekcijo VZPI-ANPI, Vsedržavno zvezo partizanov Italije, je vse do svoje bolezni zavzeto opravljal nalogo gospodarja. Ob hudi izgubi izrekamo svojcem občuteno sožalje.
ZAHVALA
Svojci
Daniele Zenic roj. Škamperle
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali.
Posebna zghvala zdravnikoma dr. Miliču in dr. Šubicu šempetrske bolnice pri Novi Gorici, ter zdravniku dr. Lupincu za skrbno nego.
Repentabor, 7. decembra 1986
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Zapustil nas je naš dragi
Mario Daniele Grbec
Pogreb bo v torek, 9. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v nabre-žinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Zora, sinova Ervin in Claudio z družino ter drugo sorodstvo.
Trst, Nabrežina, 7. decembra 1986 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta)
Ravnateljica, profesorski zbor in osebje liceja F. Prešeren izrekajo iskreno sožalje dr. Klavdiju Grbcu in družini ob izgubi dragega očeta.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega predragega
Marjana Pertota
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Starši
Trst, 7. decembra 1986
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
Staneta Sosiča
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, predstavnikom ustanov in društev, župniku g. Viljemu Žerjalu, dr. Marku Jevnikarju, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti ali kakorkoli počastili njegov spomin.
Svojci
Opčine, 7. decembra 1986
Večletno sodelovanje nas je družilo z dragim Stanetom Sosičem. Užaloščeni sočustvujemo z ženo, sinom in hčerjo ob izgubi dragega pokojnika.
Fulvia in Guido Sclip
ZAHVALA
Svojci
Valerie Danieli
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali.
Trst, 7. decembra 1986
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Dolinska sekcija SSk izreka Darinki Žafran globoko sožalje ob izgubi dragega moža Borisa.
Ob bridki smrti svojega nepozabnega učitelja Borisa Žafrana se ga s hvaležnostjo spominja njegov učenec 3. A razreda COŠ Ricmanje -Domjo Severino in ne Sederino, kot je bilo pomotoma objavljeno.
4. 12. 1981
4. 12. 1986
Marija Kralj por. Gruden
Draga oseba ne umre nikdar se je spominjajo vsi njeni
Samatorca, Devin 7. decembra 1986
Zborovsko srečanje bo tokrat gostil moški zbor Tabor
Pet pobratenih zborov v soboto na Opčinah »S pesmijo naprej!«
»Ob prvem srečanju zborov 27. marca 1982 v Prevaljah smo sklenili, do bomo prepevali od Korotana do Jadrana, združeni v prijateljstvu...«. Tako so napisali prijatelji iz Trbovelj ob drugem srečanju pobratenih pevskih zborov. In tako smo se ob podpisu listine o pobratenju dejansko odločili pevci moških pevskih zborov Tabor z Opčin, Franc Zgonik iz Branika, Zarja iz Trbovelj, Vres iz Prevalj in Edinost iz Pliberka, kasneje preimenovan v MPZ Foltej Hartman v spomin na svojega dolgoletnega vaditelja, dirigenta in znanega kulturnega delavca Folteja Hartmana.
Kako smo prišli do pobratenja? Naš zbor je že več let vzdrževal stike s pevskim zborom Zarja iz Trbovelj. Prijateljska srečanja so se vrstila z izmenjavo koncertov vsako leto in zbora sta bila gostitelja izmenično. Kmalu pa se nam je porodila želja po tesnejšem sodelovanju in po obogatitvi naših srečanj, tudi zato, da bi ta ne postala s časom preveč rutinska in zato tudi manj zanimiva. Zaželeli smo si poživitve in spremembe, kar bi bilo za poslušalce prijetnejše. Z navdušenjem smo se odločili, da razširimo krog že nastalega prijateljstva. K zamisli so pristopili zbori, ki so tako kot mi in Zarja že sodelovali med seboj, saj smo imeli prijateljske stike tudi z MPZ-Vres iz Prevalj. Prijatelj je v družbo pripeljal prijatelja. Od zamisli do pobratenja pot ni bila dolga.
V Prevaljah smo torej leta 1982 podpisali listino, ki je združila pevce »od Korotana do Jadrana« na zemlji, kjer živi slovenski narod. Živi in poje. Od takrat se srečujemo vsako leto na skupnem koncertu, ki ga prirejamo v znamenju prijateljstva v krajih, kjer smo doma. V čast si štejemo, da proslavljamo ta mali, skromni jubilej pete obletnice pobratenja prav na Opčinah. Slovenska pesem pomeni nam, ki živimo v Italiji, mnogo več kot samo kulturno izražanje. Petje v jeziku, ki nas tesno povezuje z matično domovino Slovenijo, pomeni nam vsakodnevni trud in trdno voljo po izpričevanju naše prisotnosti na tleh, kjer smo prav mi, mali slovenski narod, bili pred štirimi desetletji bitko za obstoj in se zoperstavili narodom, ki so nas hoteli izbrisati z zemljevida tedanje in bodoče Evrope. Prav te dni smo na Opčinah proslavili petnajsto obletnico postavitve spomenika našim padlim z Opčin in iz sosednjih vasi Banov in Ferlugov, ki so padli na teh tleh tudi zato, da bi mi lahko danes še peli -peli v svobodi in svobodno gradili prijateljstva. Ta se lahko poglabljajo tudi na koncertih, kakršen bo v soboto, 13. decembra, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20.30. Z željo, da bi prijateljstvo ostalo trdno in trajno, smo letošnjemu koncertu dali simbolično geslo »S pesmijo naprej!«. Vabljeni vsi!
V petek bo v Prosvetnem domu prvi koncert
Na Openskih glasbenih večerih se obetajo pomembne novosti
V okviru delovanja SKD Tabor se bodo tudi v tej sezoni odvijali Openski glasbeni večeri. Glasbena srečanja pričnejo letos z dokajšnjo zamudo, bo pa v tem okviru nekaj novosti, ki jih velja omeniti.
Koncerti bodo imeli namreč neko tematsko vez; to pomeni, da bodo sporedi bolj specifično izbrani, imeli bodo neko notranjo vsebino. Osnovani bodo okrog dela določenega skladatelja, določenega obdobja oz. okrog posebnih stilnih značilnosti. V ta okvir se je že vključil prvi sezonski koncert, ki je bil še konca septembra in na katerem je nastopila skupina Vecchia Vienna s programom značilne dunajske glasbe 19. stoletja.
Drugi primer tematskega koncerta bo v petek, 12. decembra 1986, ob
20.30 v Prosvetnem domu. Nastopila bosta dva mlada italijanska glasbenika Paolo Poggi in Andrea Padova v zasedbi prečna flavta in klavir. Izvajalca se izključno ukvarjata z glasbo našega časa, zato bo njun koncert tudi v celoti posvečen glasbi našega stoletja in bo nosil zgovoren naslov: "Prečna flavta v glasbi našega časa - prehod skozi obdobja in stilne značilnosti glasbe našega stoletja."
Koncert se torej najavlja kot glasbeni dogodek izredne zanimivosti. Podrobneje bomo pa o programu in izvajalcih še pisali.
Nives Košuta
■ Konzorcijsko podjetje za prevoze (ACT) obvešča, da odgovarja le na novo telefonsko številko - 77951.
Zadnji letošnji koncert Jazz kluba
Tržaški jazz klub je v četrtek v disku Mandracchio organiziral zadnji letošnji koncert, na katerem so nastopili ameriški pianist Ralph Sutton, italijanski klarinetist Gianni Sanjust in dva mlada slovenska glasbenika, kontrabasist Aleš Rendle in bobnar Nino De Gleria, člana ljubljanskega ansambla Kvatebriga, ki sta nadomestila napovedana kolega Petra Herbeta in Radka Divjaka.
Ker je Sanjustu letalo zaradi megle pristalo v Benetkah namesto v Ron-kah, se je koncert v stilu prave jazzovske tradicije začel s precejšnjo zamudo brez klarinetista, ki se je kolegom pridružil dobro uro kasneje. Po razumljivi začetni nesigurnosti (o sporedu so se seveda pogovorili le dobre pol ure pred koncertom) je bilo srečanje treh med seboj precej oddaljenih glasbenih generacij vendarle edinstveno doživetje.
Francoski histrion Aznavour navdušil tržaško občinstvo
Recital francoskega pevca, katerega slava očitno še ne namerava zbledeti, spada nedvomno med izredne lah-koglasbene dogodke v Trstu, ki ga slavna imena ne obiščejo prepogosto. (Pravzaprav bi se letos ne smeli pritoževati, vsaj preveč ne, saj je nekaj glasbenih "velikanov" - Gil Evans, Ray Charles, Riccardo Cocciante - le zajadralo v naše mesto.) In tržaško občinstvo (pretežno srednjih let) se je odzvalo prihodu "zvezde" kljub nadpovprečni ceni vstopnic (obe galeriji gledališča Rossetti sta bili natrpani, praznih pa je bilo nekaj sedežev v "predragem" prvem parterju) in dovolilo histrijonu, ki poje o ljubezni, ker verjame, da vse izvira iz ljubezni, da ga s svojimi motivi in še vedno očarljivim glasom zaziba v sanje o doživetem in nedoživetem, da mu ponudi iluzijo spokojnega jesenskega sprehoda, kanček ironije ob grenkobi minule ljubezni, vse prežeto z melanholijo ob spoznanju minljivosti.
Ob spremljavi manjšega orkestra (klavir, klaviature, kitara; kitara-bas, bobni in ženski glas) je Aznavour začel nizati svoje znane in manj znane motive, izmenično v italijanščini in francoščini, brez napovedi in presledkov, tako rekoč brez oddiha. Ze po prvih pesmih je uspel do kraja šarmira-ti prisotne in jih na zvokih romantičnih valčkov ali vsekakor mehkih šansonov popeljati v svet ljubezenske stiske. Morda je Aznavourjev glas izgubil nežne tone, zaradi katerih je
zaslovel, njegovo izvajanje pa je bilo kljub temu brezhibno in privlačno, neposredno in prav zaradi tega izredno učinkovito. Občinstvo se je seveda navduševalo predvsem pri poznanih motivi kot Dopo 1'amore, Quel che non si fa piu, Devi sapere, Ouello che si dice, L' istrione, s katerim je zaključil prvi del recitala.
V drugem delu se je Aznavour odločil pretežno za najbolj popularne popevke (Ed io tra di voi, Ti lasci an-dare), med katere je vpletel čudovito Ave Mario in zaključil z očarljivo La Boheme, na željo občinstva pa je dodal še tri motive, kot zadnjega starej-
šo verzijo Isabelle. Med koncertom je nenadoma zmanjkalo toka, kar je za trenutek zmedlo občinstvo,, ne pa Az-navourja, ki je ob spremljavi klavirja in brez mikrofona nemoteno pel dalje, s čimer je še enkrat dokazal nadpovprečno profesionalnost.
Za Aznavourja bo to njegova zadnja turneja in da se bo odslej udeleževal samo redkih gala predstav. Morda je bil res zadnja priložnost, da smo prisluhnili ne več mlademu, ampak še vedno vrhunskemu chansonie-ru.
(nak)
KERAMIČNE SANITARIJE
□	keramične ploščice □ sanitarije
□	armature □ kopalne kadi s hidromasažo ali brez
□	oprema za kopalnice
Obveščamo cenjene stranke, da smo se preselili v nove prostore
na OPČINAH
Narodna ul. 196/2 (Pikelc) - Tel. 211929
PLOSCICE
G.ScIip
PRIMO ROVIS
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja
SKODELICA KAVE 500 LIR
ie sveža
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
ZA PRAZNIČNO DARILO
Manufaktura PODOBNIK
OPČINE - Telefon 211090
oblačila za šport in prosti čas
HEAD
f i. ®
I
O TENNIS
meettng
sezonske
modne
TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
vergoni
pelletferie
KUPUJ NA OPČINAH
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ ’86
OPČINE - Do 31. 12. 1986 dobiš za vsakih 10.000 lir nakupa srečko velikega nagradnega žrebanja Božič ’86.
Kupuj v včlanjenih trgovinah in nasmehnila se ti bo sreča !!!
1.	nagrada FORD SIERRA 1800 cc
2.	nagrada FORD ESCORT 1300 cc
3.	nagrada FORD FIESTA 1100 cc
Žrebanje bo dne 5.1.1987.
Izid bo objavljen v dnevnem tisku 8. januarja 1987.
CASSA KUKALI-: ICO AKTIGIAMA-OKICIMA MKAHILMICA IM POSOJILNICA-OKOMi:
SLOVENSKO “.STALNO ^GLEDALIŠČE T V TRSTU
Miha Mate
ŠIROKA USTA
Izvaja Stane Starešinič
Jutri, 8. t. m., ob 17. uri v KD Bar-kovlje v BARKOVLJAH
v torek, 9. t. m., ob 20.30 v KD Union v PODLONJERJU
v sredo, 10. t. m., ob 20.30 v Babni hiši v RICMANJIH
v soboto, 13. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v BORŠTU
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče -
Kulturni dom
Danes, 7. t. m., ob 16. uri ponovitev predstave Daria Foja IL RATTO DELLA FRANCESCA (UGRABITEV FRANCES-CE) v izvedbi France Rame.
Ponovitev: jutri, 8. t. m., ob 16. uri.
Prodaja vstopnic: danes in jutrieno uro pred pričetkom predstave.
VERDI
Danes ob 17. uri šesta predstava (red G) Bellinijeve opere NORMA.Dirigent Romano Gandolfi. Režija - Mario Zanot-to.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes ob 16. uri bo Teatro Regionale Toscano predstavil delo S. Becketta FINALE Dl PARTITA z R. Rascelom in W. Chiarijem. Režija G. Di Leva. V abonmaju odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 69406). Jutri zaprto zaradi počitka. V torek ob 20.30 ponovitev dela FINALE Dl PARTITA.
Od 12. do 14. t. m. bo na sporedu delo G. B. Shawa NON SI PUO' M Al SAPE-RE. Nastopajo Ernesto Calindri, Olga Villi, Luigi Pistilli, Antonio Fattorini, Patrizia Milani. Režija - Lamberto Pug-gelli. Predstava je izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	četrtek, 11. t. m., ob 19.30 in v petek, 12. t. m., ob 20. uri:SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Stanislav VVislocki.
Mala dvorana
V	torek, 9. t. m., v sredo, 10. t. m. ob 10. in 12. uri:GLEDALIŠKI KULTURNI DAN.
Srednja dvorana
V	Srednji dvorani in Mali dvorani bodo 8., 11. in 12. decembra predvajali celovečerne filme GEORGA WILHEL-MA PABSTA (Zahodna fronta 1918, Pandorina skrinjica 1930, Tovarištvo 1931, Skrivnost neke duše 1926).
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Velika dvorana Kulturnega doma
V	ponedeljek, 8. t. m., ob 20.15 - KONCERT AMERIŠKEGA PIANISTA SRBSKO - RUSKEGA POREKLA.
kino
LA CAPPELLA UNDERGROUND - v kinodvorani ARISTON - 11.00 Dust, dram., Bel./Fr. 1985, 85'; r. Marion Han-sel; i. Jane Birkin, Trevor Howard.
ARISTON - 15.00, 21.30 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 127'; r. J.-J. Annaud; i. S. Connerv, F. Murrav.
EXCELSIOR I - 15.30, 22.15 Luna di mie-le stregata, kom., ZDA 1986, 110'; r. Gene Wilder; i. G. Wilder, G. Radner.
EXCELSIOR II - 15.30, 21.45 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremv Irons.
PENICE - 15.30, 22.15 II ragazzo del pony express, kom., IU98S; r. Carlo Cotti, Jerrv Gala.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Per lavore ammazzatemi mia moglie, kom., ZDA 1986, 94'; r. Jim Abranams, David in Jerry Zucker; i. B. Midler, D. De Vito.O
NAZIONALE I - 10.00, 11.30 La storia di Re Artu, risanka; jutri: 10.00,
11.30	Topolino, Pluto, Paperino, i magnifici tre, prod. Walt Disney.
15.30, 22.15 Accademia militare, kom., ZDA 1985, 100'; r. B. Convy; i. Chris Lemmon, Llovd Bridges.
NAZIONALE 11- 15.20, 22.15 The Hit-cher - La lunga strada della paura, dram., ZDA 1986, 97'; r. Robert Har-man; i. R. Hauer, J. Jason Leigh, □
NAZIONALE III - 15.45, 22.15 A dis-tanza ravvicinata, dram., ZDA 1986, 115’; r. J. Foley; i. S. Penn, C. Wal-ken.
EDEN - 15.30, 22.00 Dolce suono del sesso, porn., jutri: 15.30 Fanta-sex per curve sconvolgenti, □ □
MIGNON - 14.30, 22.15 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; prod. Walt Disney. CAPITOL - 16.00, 22.00 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
ALCIONE - 16.00, 21.40 La mia Afri-ca, dram., ZDA 1985, 150'; Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Redford.
LUMIERE FIGE - 10.30 Mary Pop-pins, prod. Walt Disney.
16.00, 22.00 Antarctika, pust., Jap.
1985,	97'; r. Koreyoshi Kurahara; i. Ken Takakura, Tsuneiuko Watase.
VITTORIO VENETO - 15.15, 22.15 Aliens scontro finale, fant., ZDA
1986,	120'; r. James Cameron; i. Sigo-urnev Weawer, M. Biehn.
RADIO - 15.30, 21.30 Orgasmic Love, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi v torek, 9. t. m., ob 20.30 na torkov večer z naslovom
ZGODBE O JAZZU
Z glasbo in besedo bo naš gost avtor istoimenske knjige
PETER AMALIETTI
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - Jutri, 8. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina SOLISTI IZ SALZBOURGA s hornistom H. Baumannom.
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 7. decembra
AMBROŽ
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.49 - Luna vzide ob 12.28 in zatone ob 23.06.
Jutri, PONEDELJEK, 8. decembra
MARIJA
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 8,2 stopinje, zračni tlak 1026,9 mb pada, vlaga 74-odstotna, veter vzhodnik 4 km na uro, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Rustia, Deborah Bresa, Andrea Leo.
UMRLI SO: 73-letna Jolanda Nordio, 89-letna Laura Aubel, 70-letni Stanislao Sossi, 85-letni Luigi Godeas, 76-letni Silvio Spekar, 42-letni Enzo Marigonda, 89-letna Maria Fernetich, 88-letna Nella Androvich, 80-letni Gualtiero Marši, 49-letni Vittorio Coslovich, 58-letni Boris Žafran, 87-letna Pompea Perrone, 77-let-na Amalia Perossa, 82-letna Aurelia Bon-del, 79-letna Ines Maule, 77-letni Euge-nio Corte.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 7. decembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
/MM 7MZ4 /SZ 0£OS£/]
mgM*m
,oto kino
CŽ- &	0P‘ika
TRST Ul Mon.m 5/	J (J
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 •
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - od 8.30 do 13. ure. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Ponedeljek, 8. decembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117, Ul. Combi 19, Trg Os-pedale 8, Ul. dellTstria 35, Ul. Tor S. Pie-ro 2, Ul. Giulia 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Bernini 4, Ul. Mazzini 43.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117, Ul. Combi 19.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8, Ul. delllstria 35. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od torka, 9. do sobote 13. decembra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Ul. dellJstria 35. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul dellJstria 35, Trg Ospedale 8. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
	LOTERIJA				
BARI	66	83	18	5	40
CAGLIARI	79	77	32	75	36
FIRENCE	71	6	68	80	35
GENOVA	56	73	2	30	34
MILAN	11	75	29	35	27
NEAPELJ	61	46	25	34	22
PALERMO	13	45	63	48	86
RIM	90	47	84	5	80
TURIN	24	52	64	60	39
BENETKE	81	64 ENALOTTO		45	63	84
2 2 2 X KVOTE:	1 2 1	2	1	2 X X	
12	44.553.000	lir
11	1.158.000	lir
10	100.000	lir
Hej!
Vrača se čarodej VIKJ
z novo predstavo
FOLLIES 87
Z njim sta še čarodeja VAN VEOS in ROSINI.
Pridite vsi v nedeljo, 14. t. m., ob 17. uri v Kulturni dom F. Prešeren v Boljuncu.
KD F. Venturini
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča vse tiste, ki bi se odzvali na literarni natečaj Pokrajine, naj pošljejo svoje prispevke na naslov: Provincia di Trieste, Tajništvo predsedstva pokrajinske uprave, Natečaj "Božič: praznik za vse?", Trst - Ul. Geppa 21. Rok za dostavo prispevkov zapade 13. decembra.
ŠD Adria - ženska telovadba - sporoča vsem zainteresiranim ženskam, da se je začela telovadba in sicer vsak torek in petek od 21. do 22. ure v telovadnici O. S. F. Milčinski - Katinara.
Krožek ARCI - Rumena hiša prireja v torek, 9. t. m., ob 20. uri na sedežu Furlanske ceste št. 293 razpravo z prof. Ric-cardom Lucciom na temo DVOJEZNIČ-NOST IN SOŽITJE.
Šola Glasbene matice vabi na nastop, ki bo v sredo, 10. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
Podporno društvo v Rojanu prireja 13. t. m., ob 18. uri v Ul. Apiari 31 družabno srečanje. Vabljeni člani in prijatelji.
KD Rdeča zvezda vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v sredo, 10. t. m., ob 20. uri v OŠ v Saležu.
razne prireditve
SKD Slavec vabi na ogled ljudske igre R. Pregarca ŠAGRA v izvedbi amaterskega odra J. Štoka Prosek - Kontovel, ki bo v Kulturnem domu v Ricmanjih danes, 7. t. m., ob 17.30.
MPZ F. Venturini praznuje 18. obletnico ustanovitve danes, 7. t. m., ob 17. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Draga Tršarja - skulpture, bron in keramika.
V	galeriji Cartesius bo do 12. decembra odprta razstava tržaškega slikarja LOJZETA SPACALA.
V	občinski galeriji na Trgu Unita bo od 10. do 17. t. m. razstavljal svoja dela tržaški slikar RENATO ARIOS1. Otvoritev bo v sredo ob 18. uri.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - razstavlja do 13. t. m. svoja dela slikar ARMANDO SCHILLANI.
Mestna galerija - Ljubljana: DIALOG NAVZNOTER - DIALOG NAVZVEN. Razstavlja skupina italijanskih in slovenskih umetnikov iz Trsta, Gorice in Vidma.
šolske vesti
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren vabi starše na skupne govorilne ure, ki bodo v šolskih prostorih dne 10. t. m. od 18. uri za: 1. A, 3. B, 4. v. g. in 5. A; ob 19.30 za: 1. B, 3. A, 4. B, 1. ki. L; 12. t. m., ob 18. uri za: 2. A, 5. B, 1. C in 2. ki. L; ob 19.30 za: 2. B, 4. A, 3. ki. 1. in 5. v. g.
Obvestilo IRRSAE tečajnikom načrta vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju. V torek, 9. t. m„ ob 16.30 bo na sedežu IRRSAE, Ul. Cantu 10 sestanek delovne skupine, ki obravnava jezikovne interakcije v šoli. Vodi mentor prof. Ric-cardo Luccio. Tečajniki skupine govorne motnje in težave dvojezičnih otrok se sestanejo na istem sedežu v petek, 12. t. m., ob 16.30 z mentorjem prof. Leljo Rehar-Sancin.
čestitke
Danes praznuje svoj rojstni dan VESNA BUSCENI. Mnogo zdravja in uspeha v šoli ji želijo mama, tata in sestra Nataša.
Danes praznuje v Ricmanjih 40. rojstni dan NADJA BAJEC. Obilo sreče, zdravja in vse, kar si sama želi, ji voščijo vsi, ki jo imajo radi.
Včeraj je praznoval rojstni dan ALEKSANDER ALBERTI iz Boljunca. Da bi zrastel v pridnega in poštenega fanta mu želijo mama, očka, nona in vsi, ki ga imajo radi.
V soboto, 13. t. m., ob 20.30 bo v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu
SLA VNOSTNI KONCERT MPZ V. VODNIK
ob 30-letnici dirigiranja pevovodje IGNACIJA OTE.
Vljudno vabljeni!
OŠ IVAN GRBEC - DOM JAKOBA UKMARJA - KD IVAN GRBEC
priredijo
GRBČEVE DNEVE
ob 20-letnici smrti IVANA GRBCA
V	soboto, 13. t. m., ob 18. uri v Domu Jakoba Ukmarja OTVORITEV RAZSTAVE O ŽIVLJENJU IN DELU IVANA GRBCA
V	nedeljo, 14. t. m., ob 16. uri v KD Ivan Grbec SLAVNOSTNA PROSLAVA
V	petek, 19. t. m., ob 14. uri v OŠ Ivan Grbec
SPOMIN NA IVANA GRBCA
polaganje venca in šolska prireditev
FRANKO VECCHIETj MARKO KRAVOS in MATJAŽ KMECL
dajejo v teh dneh na svetlo likovno-literarno knjigo SREDOZEMLJE.
Ker bi radi avtorji čimprej zvedeli, s kakšnim uspehom so se trudili, Vas prisrčno vabimo na srečanje z njimi in na priložnostni kozarec rujnega.
Nasvidenje v naših prostorih v četrtek, 11. t. m., ob 18. uri.
Tržaška knjigarna in TK galerija Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu
KD ROVTE - KOLONKOVEC
priredi v društvenih prostorih Ul. Monte Sernio 27 jutri, 8. t. m., ob 17. uri
GOSTOVANJE KD. F. VENTURINI
Nastopajo: otroški pevski zbor, duet harmonikašev pod vodstvom Suzane Žerjal ter ljudski godci na diatonične harmonike.
Vljudno vabljeni!
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Odsek za slovenski jezik
UNIVERZA V TRSTU Inštitut za slovansko filologijo
vabijo na predavanja
dr. JOŽETA TOPORIŠIČA
"Razvoj sodobnega slovenskega jezikoslovja od leta 1945 do danes"
Filozofska fakulteta v Trstu, Ul. Universita 7 - v četrtek, 11. t. m., ob 16. uri.
Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta
SKLICUJE
na podlagi 6. člena pravil
12. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo dne 11. decembra 1986 ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v GREGORČIČEVI DVORANI V TRSTU, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega odbora,
2.	obračun in proračun,
3.	poročilo nadzornega odbora,
4.	razno.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino H1 kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča izletnikom, da odpelje avtobus v Rovinj jutri, 8. t. m., ob 7.15 s Trga Oberdan.
KD Rovte-Kolonkovec obvešča, da je še nekaj prostih mest za 3-dnevni izlet na Krško in v okolico, ki bo 31. t. m. ter 1. in 2. januarja 1987. Za informacije tel. 827528.
KD F. PREŠEREN iz Boljunca
vabi
v petek, 12. t. m., ob 20.30 v društveno dvorano gledališča F. Prešeren na
VEČER DIAPOZITIVOV
SONJE GREGORI na temo
”Od Seville do Barcelone po sončni Španiji"
__________mali oglasi__________________
PRODAM prostorno stanovanje v Nabrežini: kuhinja, jedilnica, 3 sobe, dvojne sanitarije, z garažo. Zainteresirani lahko telefonirajo v popoldanskih ali večernih urah na št. 200144.
PRODAM vinograd, tudi delno, 2.880 kv. m, področje Dolina. Tel. 228390.
PRODAM hišo v Boljuncu, 110 kv. m, z ogrevanjem in dvoriščem. Tel. 228390.
NUDIM LEKCIJE iz latinščine. Tel. v večernih urah na št. 231914.
OTROŠKE SMUČI rossignol, 160 cm z vezmi tyrolia 80, prodam za 90.000 lir. Tel. na št. 52277 v večernih urah.
DRUŠTVO išče v centru ali okolici Trsta prostor za sedež, tudi potreben obnovitvenih del. Tel. 040/763856 v jutranjih urah.
V DOLINI na št. 232 je odprl osmico Cunjo. Toči belo in črno vino.
PRODAM akacijeva drva in kole za trte. Marko Žnidarčič, števerjan, Valerišče 19. Tel. v jutranjih ali večernih urah na št. 0481/884161.
OSMICO je odprl Slavko Novak, Mač-kolje - Križpot. Toči belo in črno vino.
IŠČEM V NAJEM hišo ali stanovanje na Opčinah ali v okolici Opčin, ne glede na ceno. Tel. 228390.
OBRTNIŠKO PODJETJE išče vajenko, staro 15/16 let za takojšnjo zaposlitev. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Vajenka'.
OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah.
OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju.
DOBILI SMO BLAGO za loden, plašče, jopiče in obleke - najnovejši vzorci -za moške in ženske. Krojačnica KOŠUTA - Trst, Ul. D'Annunzio 11 - tel. 764584.
DIŠEČA DARILA za ženske in moške. Parfumerija Kozmetika 90 - Opčine. Tudi pri nas dobite listke božične loterije.
PRODAM dve nezazidljivi zemljišči v okolici Bazovice. Cena po dogovoru. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Nezazidljivo zemljišče".
PRODAM fiat 500. Interesenti naj tel na št. 212988.
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1987
CELOLETNA .......................... 95.000 lir
MESEČNA ............................ 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 95.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1987. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih.
Strokovni posvet na sejmu Agricola
Kmetijstvu je treba spet priznati pravo ekonomsko in družbeno vlogo
Pomemben prispevek k izboljšanju splošnega gospodarskega položaja na Goriškem nudi lahko tudi kmetijstvo, čeprav je v tej dejavnosti zaposlenih le nekaj nad 7 odstotkov aktivnega prebivalstva. Vendar ne gre za naraven, avtomatičen doprinos, kajti tudi v kmetijstvu je iz dneva v dan bolj očitna potreba po posodobitvi. Istočasno pa je treba kmetijstvu vrniti pravo vlogo in pomen ne samo kot gole ekonomske dejavnosti, ampak kot dejavnosti širšega družbenega interesa. Skratka, treba bo spremeniti dosedanje vrednotenje kmetijstva kot marginalne dejavnosti. Brez upoštevanja teh osnovnih spoznanj, je brez pomena vsakršno razpravljanje o perspektivah kmetijstva. Tako je osnovno sporočilo univerzitetnega profesorja dr. Maria Prestamburga na včerajšnjem strokovnem posvetu na razstavišču ob ločniš-kem mostu, kjer je te dni odprt sejem kmetijskih strojev in opreme. Posvet je pripravilo pokrajinsko ravnateljstvo združenja Coltivatori diretti na temo: Vloga kmetijstva za poživitev gospodarstva na Goriškem - možnosti zaposlovanja mladih.
Prof. Prestamburgo je v uvodnem delu svojega posega posebej naglasil,
da zelo hude gospodarske krize strukturalnega značaja, na Goriškem še nismo preboleli. Kriza je močno prisotna tudi v kmetijstvu, ki že zaradi strukture same (zelo razdrobljena zemljiška posest) in zaradi pospešenega staranja občanov zaposlenih v dosedanji obliki ne nudi velikih in takojšnjih perspektiv. Kmetijstvo je treba posodobiti, mu zagotoviti možnosti obstoja, ga družbeno ovrednotiti. Taka usmeritev je pravzaprav nujna ob vse bolj perečih vprašanjih varstva človekovega okolja. Vprašanja, ki bodo v prihodnje še bolj pomembna in bolj aktualna. Prof. Prestamburgo je ob tem posredoval nekaj kritičnih ugotovitev, kako smo doslej pri izrabi prostora povsem zanemarjali vlogo in pomen kmetijstva, ki lahko obstaja kot marginalna dejavnost. "Gorica je pri tem, lahko rečemo, emblematičen primer". Ob tem je prof. Prestamburgo navedel primer uničenja štandreških vrtov in njiv, pa tudi problematiko v zvezi z načrtovano gradnjo nove ceste št. 56 iz Gorice proti Vidmu, ki po njegovem ni potrebna. Brez upoštevanja potreb in vloge kmetijstva, ne more biti pravilne prostorske politike.
O vprašanjih mladih - v strukturi kmetijstva v naši deželi predstavljajo kakih 15 odstotkov - je govoril kmetijski tehnik Sandro Bergamasco, sicer pa član mladinskega gibanja združenja Coldiretti. Opozoril je predvsem na nujnost večje družbene integracije občanov, ki se s kmetijstvom ukvarjajo. Brez tega bo težko kmetijstvu ponovno vrniti pomen, ki mu pripada.
Jutri ob 9.30 bo v konferenčni dvorani na razstavišču mednarodni strokovni posvet o dietetični vrednosti medu in čebeljih proizvodov.
Mala cecilijanka
V Katoliškem domu bo jutri ob 16. uri Mala cecilijanka, revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov.
Nastopili bodo mladi pevci iz Štan-dreža, Šempolaja, Krmina in Plešive-ga, Rupe in Peči, Števerjana, Sovodenj, Doberdoba ter zbor Kekec iz Gorice ter zbor, v katerem so mladi iz Podgore, kočnika in Gradiškute. Pozdravni nagovor bo imela Nadja Fab-ris Špacapan.
Še danes in jutri v Gorici tradicionalno andrejevanje
Še danes in jutri bodo v Gorici zabavišča in tudi številni kramarji, ki so k nam prišli pred tednom dni, za Andrejev sejem. Andrejevanje se tako izteka. Kramarji ter lastniki zabavišč ostanejo pri nas še ta dva praznična dneva. Potem pa bodo odšli drugam, na druge podobne prireditve.
Teden dni je bila Gorica pravo sejmišče. Prebivalci mestnega središča so si nekoliko oddahnili, vendar docela se bodo rešili sejmarjev šele v torek.
Še zlasti v nedeljo je bila Gorica prepolna ljudi. Malokrat pride v naše mesto naenkrat toliko ljudi. Pravijo, da je bilo v našem mestu v nedeljo nad 50.000 ljudi iz drugih krajev. Kdor je šel po glavnih mestnih ulicah je lahko ugotovil, da je bila gneča tolikšna kot malokdaj. Tudi s parkiranjem je bilo precej težav. V taki gneči se lahko zgodi marsikaj. Paziti je treba na žeparje. Paziti pa je treba tudi na ljudi, ki so se v gostilnah ali na razstavi vina opili in niso potem prisebni. Skoro vedno pride tudi do prepirov, ki pa so vedno nekako na obrobju dogajanja.
Veliko ljudi je bilo v Gorici tudi v ponedeljek, na pravi dan andrejeva-nja, ki pade prvi ponedeljek v decembru.
Seveda bo veliko ljudi šlo na sejem tudi danes in jutri. Brez dvoma pa
S seje občinskega sveta v Sovodnjah
Načrt za obrtniško cono prehaja v izvršilno fazo
Načrt ureditve obrtniške cone med Rubijami in Pečjo, v sovodenjski občini, je zdaj v izvršilni fazi. Občinski svet je namreč na zadnji seji odobril predlog o zakupu del za gradnjo ceste, kanalizacije, pločnikov in drugih del ter za namestitev telefonske in električne napeljave. Dela bosta opravili podjetji Edilscavi (v vrednosti 128 milijonov lir) in Ite (v vrednosti 45 milijonov lir). Občinski svet je
sporazum
podlagi
drugostopenjske pokrajinske komisije za določanje vrednosti zemljišč. Vrednost zemljišč je bila določena v višini 13, oziroma 12 tisoč lir za kvadratni meter.
Prvi gradbeni posegi na območju obrtniške cone - v tem delu je sedem zazidalnih parcel, se bodo predvidoma pričeli v prihodnjem letu.
Bogata silvestrska ponudba v hotelih v Novi Gorici
Delovna organizacija Hoteli, igralnica in turizem v Novi Gorici (prej Hotelsko-gostinsko podjetje) se gostom iz Gorice in drugih krajev v Italiji zahvaljuje za reden obisk in pozornost. Zmeraj smo vam na voljo s kakovostno postrežbo in storitvami, to je z dobro hrano, različnimi kulinaričnimi specialitetami in seveda z bogato izbiro vin in mnogih drugih pijač.
Zdaj se pripravljamo na sprejem spoštovanih gostov, ki bodo v naših hotelih, restavracijah in gostiščih preživeli najdaljšo noč v letu, Silvestrovo, in si tukaj nazdravili za srečno in dobro leto 1987. Za vas smo pripravili bogate programe. V Hotelu Park v Novi Gorici bo po večerji za zabavo igral ansambel Prijatelji, v katerem sodelujejo tudi glasbeniki iz Gorice čez mejo v Italiji. Po obilni večerji in pozdravu Novega leta bomo gostom postregli s sarmo. Cena silvestrskega menuja znaša 11 tisoč dinarjev (novih) na osebo.
V nočnem baru Hotela Park bomo v novoletni noči predvajali mednarodni artistični program, igral pa bo ansambel Regata. Za konzumacijo bo treba plačati 4 tisoč din, vstopnina za bar pa bo znašala 3 tisoč dinarjev. Seveda bo v novoletni noči odprta tudi igralnica v Hotelu Park. Tudi v Hotelu Delta v Novi Gorici bodo gostom za Silvestrovo postregli z bogato in obilno večerjo, pa s pijačami in pecivom. Na voljo bodo tudi specialitete Ananasov poljub, cocktail Delta in silvestrska torta. Za zabavo bo igral ansambel Kocka. Cena znaša 15 tisoč dinarjev na osebo.
Nadalje bo silvestrovanje v Hotelu Sabotin v Solkanu. Gostom bo igral ansambel Novi, cena pa znaša 9.500 dinarjev na osebo. Za prvi dan novega leta pripravljajo v Sabotinu novoletno večerjo, to je novoletni menu, pri čimer bo gos-
tom igral ansambel Novi. Cena: 5 tisoč dinarjev na osebo. V restavraciji Triglav v Novi Gorici bodo postregli z bogato večerjo, po polnoči pa bo gostom na voljo jota. Igrala bo Mehanska glasba, cena silvestrovanja v Triglavu pa bo znašala 6.500 dinarjev na osebo. Pripravljamo nadalje silvestrovanje v restavraciji hotela Neptun v Kanalu. Igral bo ansambel Rudarski kvintet, za osebo pa bo treba plačati 8.500 dinarjev. V restavraciji Lipa v Šempetru bo silvestrski menu, to je večerja, vsebovala: aperitiv, obložena tatarska jajca, govejo juho s špinačnim povničnikom, silvestrsko ploščo, zrezek na bolonjski način, puranov zrezek na način orli, izbrano prikuho, sezonsko solato, novoletno torto, kavo in po polnoči golaževo juho. Igral bo ansambel Koko, cena pa bo znašala 9.500 dinarjev na osebo. Silvestrski menu v disku Modri hram v Šempetru bo prinašal: novoletni hladni krožnik, hladno prašičjo pečenko, zrezek po du-hajsko, sir in francosko solato. Goste bo zabavala disko glasba, silvestrovanje v tem lokalu pa bo stalo 3.500 dinarjev na osebo.
Silvestrski menu v gostišču Grča v Hruševici na Krasu bo stal 7.500 dinarjev na osebo. Goste bo zabaval Duo Spacal.
Našteli smo podrobnosti o silvestrovanjih v naših hotelih, restavracijah in gostiščih. Toda zlasti vas bomo spoštovani gostje iz Italije sprejeli prisrčno, z najboljšo dobro voljo in pripravljenostjo, da vam ustrežemo v vaših pričakovanjih in željah za Novo leto 1987. Vi ste za našo delovno organizacijo zmeraj zelo cenjeni obiskovalci.
Rezervacije za silvestrovanja sprejemajo neposredno v hotelih, restavracijah In gostiščih, ki smo jih našteli. Informacije pa lahko dobite tudi po telefonu številka 23083 v Novi Gorici.
VSEM NAŠIM GOSTOM IZ ITALIJE PRISRČEN POZDRAV, Z ŽELJO, DA NAS OBIŠČETE V SILVESTRSKI NOČI
Zeleni križ bo nudil novo službo na domu
Goriški Zeleni križ namerava še povečati svojo dejavnost na področju injekcijske službe. V ambulanti v Ulici Crispi bo ta služba odslej delovala tudi v popoldanskem času, od 16. do 18. ure. Na zadnji seji upravnega sveta ustanove pa so sprejeli tudi predlog o uvedbi posebne injekcijske službe na domu. Delovala bo dan in noč, uvedli pa jo bodo v trenutku, ko bodo zagotovljene ustrezne finančne možnosti. Pri Zelenem križu namreč še zmeraj čakajo na ustrezno prilagoditev pogodbe s KZE, kar ustvarja nemalo težav finančnega značaja.
Na seji upravnega sveta so odobrili tudi nove tarife za injekcijsko službo ter za nekatere druge storitve, ki jih opravljajo v ambulanti v Ul. Crispi. Člani Zelenega križa plačajo za vsako injekcijo 650 lir, 1200 pa nečlani. Merjenje krvnega pritiska velja 500 lir za člane in 1000 lir za nečlane.
Ambulanta v Ulici Crispi, kjer je tudi sedež Zelenega križa, je ob delavnikih odprta od 8.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30 in ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure.
Obeležje Zorku Jelinčiču
Klub starih goriških študentov, ki je doslej postavil že vrsto spominskih obeležij zaslužnim primorskim rojakom, pripravlja novo pobudo. V nedeljo, 14. t. m., ob 13. uri bodo v Ilovici pri Podmelcu odkrili spominsko ploščo Zorku Jelinčiču.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, na Travniku 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
GOSPODARSKI PRAZNIK
slovenskih trgovcev in obrtnikov bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v soboto, 13. decembra, zvečer. Prireja ga Slovensko deželno gospodarsko združenje.
Igral bo ansambel LAPOSI iz Nove Gorice.
Vabila, ki služijo kot vstopnica, je moč dobiti na sedežu SDGZ v Gorici, Ul. Morelli 14, tel. 32844, v motelu Nanut na Tržaški cesti 118, tel. 20595, pri Dragu in Zlatki Tomšič v Sovodnjah, tel. 822032.
včeraj-danes
mauro Harije
Korzo Italia 48 - GORICA
Tel.: 0481/32792
DANES IN JUTRI ODPRTO
Iz goriškega matičnega urada od 30. novembra do 6. decembra 1986.
RODILI SO SE: Paolo Bean, Tanja Ho-ban, Sara Cattarinussi, Daniele Maroni, Ludovica Gobbo.
UMRLI SO: 72-letni upokojenec Angelo Albertini, 80-letna gospodinja Leopolda Batič, 71-letna upokojenka Maria Tuzzi vd. Bedele, 89-letna gospodinja Clelia Pellegrini, 81-letna gospodinja Pavla Zavadlav vd. Mučič, 83-letna upokojenka Adelma Simonetti, 66-letna upokojenka Berta Finding vd. Dabrovski, 66-letni upokojenec Peter Vižintin, 56-letni vrtnar Pietro Destro, 83-letni upokojenec Peter Bregant, 66-letna upokojenka Antonia Zuanella, 74-letni upokojenec Pietro Micossi, 86-letna upokojenka Paolina Del Bene, 88-letni upokojenec Attilio Ungaro, 75-letna gospodinja Maria Vi-sintin.
POROČILI SO SE: študent Andrea Spanghero in bolničarka Michela Saba, slaščičar Marco Cordeschi in gospodinja Sandra Greatti, policist Pasguale Vento-la in trgovska prodajalka Manuela Samari.
OKLICI: bolničar Romeo Medeot in trgovska prodajalka Silvana Moretto.
ZDRAVSTVENI CENTER ZA ORTOPEDIJO IN FIZIOTERAPIJO
Konvencija s K.Z.E. (U.S.L.)
Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 od 15.30 do 18.30
GORICA - UL. CASCINO 8 - TEL.: 0481/33221
S
EKNOMEC
GORICA — Korzo Italia 76 Tel. 81032
STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE
REGISTRATORJI SVVEDA
POSEBNA USTANOVA PRI GORIŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI
GORICA
5. - 9. december
%rlcoIa 86
•	STROJI ZA KMETIJSTVO
•	STROJI ZA VINARSTVO
•	RASTLINJAKI
•	SADIKE
•	KMETIJSKE NAPRAVE
URNIK: delavniki od 15.00 do 22.00
praznik in predpražnik od 10.00 do 21.00
bodo tja šli le tisti, ki jim do kake urice na zabaviščih. Kramarji so, kot že povedano, v glavnem že odšli.
Ljudje pa so se že lotili nakupovanja pred prazniki. Prav zaradi tega bodo trgovine danes in jutri v Gorici odprte. Vendar pa bodo trgovine odprte tudi v vseh večjih krajih naše dežele. Zaradi tega bodo ljudje danes romali iz mesta v mesto, iz trgovine v trgovino.
razne prireditve
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi na silvestrovanje v gostilni Pri srnjaku. Prijave do 17. decembra pri Ettoru Mora in Mariu Semoliču. Število mest je omejeno.
KD Oton Župančič in ŠD Juventina
priredita silvestrovanje v Domu Andreja Budala. Vpisovanje pri Marti Zorn (tel. 21407), Sari Hoban (tel. 21317 - po 16.uri) in v Domu A. Budal ob torkih in petkih od 20. ure dalje.
V Sedejevem domu v Števerjanu bo
danes ob 16. uri zaključno predavanje o življenju in delu nadškofa Sedeja. Govorila bosta Andrej Sedej in Tomaž Pavšič.
SLOVENSKO ■STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Miha Mate
ŠIROKA USTA
Izvaja Stane Starešinič
V četrtek, 11. t. m., ob 20.30 v KD Štandrež v ŠTANDREŽU,
v petek, 12. t. m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v GORICI
kino
Gorica
VERDI 15.30 - 22.00 »Affari di cuore«. CORSO 15.30 - 22.00 »II caso Moro«. VITTORIA 16.00 - 22.00 »Cicciolina n. 1«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Top gun«.
Krntin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00,17.00 in 19.00»Le avventure di Blanca e Ber-nie«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00, 18.00 in 20.00 »Cindy«. DESKLE 17.00 in 19.30 »Vrnitev v bodočnost«.
POGREBNO PODJETJE
GORIAN
GORICA - Ul. III. Armata 3 Tel. (0481) 30202
nudi komplektne usluge
POGREBI
Danes v Gorici ob 12.30, Romilda Cos-cetti vdova Cristianini, iz hiše žalosti, Ul. Rossini 15 v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Jožefa Colje
''' X
se toplo zahvaljujemo g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žena, otroci z družinami in sorodniki.
Doberdob, 7. decembra 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
Petra Vižintina
se toplo zahvaljujemo darovalcem cvetja, pogrebcem in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Družina Vižintin
Štandrež, 7. decembra 1986
Štirideset let domače pekarne v Sovodnjah
Cotičeve gubance, potice in piškote dobiš dandanes tudi v Gorici in Trstu
Dober kos kruha vedno tekne. Če pa ti pek ponudi tudi po stari navadi pripravljeno potico ali gubanco, potem pa si s tem še bolj zadovoljen. Če to dobiš v domači slovenski trgovini dodaš še kanček tvojega zadovoljstva. Tako je vsakokrat, ko v gostilni na go-riškem slovenskem podeželju dobiš na mizo kos posebnega, koruznega kruha. Pa že veš, da je Čotičev. Iz Sovodenj namreč.
V Sovodnjah, tik pred cerkvijo, je bila pekarna že pred prvo svetovno vojno. Domačini so jo poznali kot Ko-dermacovo. Pravzaprav so Koderma-covi tam imeli pekarno, trgovino z živili, mesnico, gostilno in tobakarno, ali kot so temu po domače, uporabljajoč tujko, pravili »apalto«. Tako je bilo v marsikateri drugi vasi. Ponekod na Nemškem in Avstrijskem imaš še danes združeno v isti stavbi in v upravljanju istega trgovca gostilno, mesnico in pekarno. Lahko si že vnaprej gotov, da boš tam dobil odlično meso in dobro pečen kruh.
Po prvi vojni je premožna Koderma-cova družina postopoma opuščala najprej eno, potem drugo trgovsko aktivnost. Mesnico in pekarno so zaprli, gostilno pa oddali v najem. Tik pred drugo vojno je Avgust Cijak iz Stan-dreža tam spet odprl pekarno. Peč je takrat seveda bila na drva.
Domačin Janko Cotič, Cijakov bratranec, se je pred vojno izučil za peka v dveh goriških obratih: pod gradom, kjer je bil lastnik Merluzzi, in v Ulici Garibaldi, kjer je za peka bil slovenski pek Cej (tam je sedaj znana Visin-tinova pekarna). Pet let se je mlad Janko Cotič učil pekovskih veščin. Potem, med vojno, je tudi on odšel v partizane. Ko se je vrnil domov, je bil od vsega začetka aktivno udeležen v naprednem gibanju. Bil je tajnik vaškega odbora Osvobodilne fronte. Kasneje je bil na vodilnih mestih v SIAU, v Demokratični fronti Slovencev, socialistični stranki, bil je na prvih volitvah leta 1951 izvoljen v sovodenjski občinski svet in tam bil za odbornika ter podžupana celih 29 let. Istočasno je bil vsestransko angažiran v prosvetnem ter športnem društvu, seveda na vodilnih mestih, v odboru za gradnjo Kulturnega doma, pobudnik ustanovitve podružnice Glasbene matice, dolgo vrsto let odbornik domače posojilnice. Brez dvoma je bil in je še vedno prisoten še kje drugje. Kdo pa si bo vse zabeležil.
Seveda z vsem tem se ni dalo in se ne da živeti. Že kmalu po osvoboditvi je Janko Cotič izkoristil pred vojno pridobljeno pekovsko znanje in leta 1946 odprl, tam kjer je še dandanes, svojo pekarno.
Sprva ni šlo najbolje od rok. Ljudje so takrat pekli kruh kar doma. Niso ga
kupovali v trgovinah. Sčasoma so pričeli prinašati že pripravljeno testo v pekarno, da bi ga domač pek spekel.
Seveda so takrat pazili, da jim je nazaj dal prav njihov kruh. To je bilo takrat nekaj normalnega povsod. Pred prazniki so v pekarno prinesli tudi razne potice, da bi jih pek dokončno pripravil. Naš Janko nam je znal povedati, da so takrat, samo za take kliente pekli tri dni in tri noči. Vsakokrat pred božičnimi ter velikonočnimi prazniki.
Potem pa so ljudje iz leta v leto opuščali domačo pripravo kruha in slaščic. Ženske so se zaposlile v tovarnah in trgovinah. Niso imele časa, da bi doma spekle kruh. Zato so v pekarni pripravljali vedno več kruha. Prodaja v trgovini se je večala iz leta v leto. Janko Cotič je že takoj po odprtju pekarne zalagal s svojimi izdelki trgovine v Sovodnjah, na Peči, v Ga-brjah, v Rupi in tudi v Mirnu. Tu le do septembra 1947, do razmejitve. Sčasoma je pričel kruh prodajati tudi na Krasu, t. j. v Dolu, v Jamljah, na Poljanah in na Vrhu. Tudi v Gorico je marsikateremu prinašal kruh z dostavnim vozilom. Dandanes zalaga s kruhom Dijaški dom, Sirotišče ter Primožičevo gostilno na Drevoredu 20. septembra. Pa tudi trgovine in gostilne v Zagraju, v Zdravščinah in v Petovljah ter v Martinščini.
Kljub temu da se je prodajno ozemlje povečalo, prodajamo veliko manj kruha kot pred tridesetimi leti, mi je povedal Janko Cotič, ter dodal, da ljudje dandanes pojedo komaj eno tretjino kruha kar so ga pojedli nekoč. Imajo na voljo boljše in dražje jedače.
V domačem trgovskem podjetju delajo v petih. Kljub svojim letom je Janko vsak dan v pekarni. V njej delata tudi sinova Marko in Darij, pa še brat Franc. V mali prodajalni pa je še do pred nekaj leti bila Jankotova žena
Gabrijela, sedaj pa je tam za prodajnim pultom nevesta Andreja.
Cotičev! seveda ne prodajajo samo kruha (prav dobrega smo okusili pred kratkim na sovodenjskem martinovanju), marveč tudi razna peciva. Od tort, ki jih pač izdelujejo po naročilu, pa do raznih slaščic in zelo dobrih piškotov, potic in gubane. Te so po našem boljše od tistih, ki jih pripravljajo že na kar industrijski način v Benečiji.
Tudi cenejše so. Dobiš jih v preprostih konfekcijah, na katerih je napisano, da gre za Cotičev izdelek. Dobiš pa jih tudi v številnih trgovinah v Gorici, Tržiču in tudi Trstu. Teh ni treba pripravljati samo pred prazniki. Te dobiš skozi celo leto. Ker pa smo tik pred božičnimi prazniki smo- prepričani, da se bo marsikdo na poti skozi Sovodnje ustavil v Cotičev! pekarni, da bi si kupil potico ali gubanco, narejeno tako kot so jo svojčas pripravljale naše mame in none.
Z Jankom Cotičem smo se tolikokrat pogovarjali o vsakovrstnih sovo-denjskih ter tudi drugih vprašajih. Enkrat toliko smo se z njim pogovorili o njegovem trgovskem poklicu.
MARKO VVALTRITSCH
Agromorket
GORICA
Ul. Favefli 5 - Telefon: (0481)84741
TRAKTORJI,
VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — RAZPOLAGAMO Z RABLJENIMI TRAKTORJI IN DRUGIMI KMETIJSKIMI STROJI.
Razstavljamo na sejmu
»AGRICOLA 86'
A

MARKET S. ANDREA
Vam predstavlja decembrske ponudbe
NARAVNO MASLO	500 g	1.680	lir
KAVA »GORIZIANA«			
in »SAN GIUSTO«	500 g	5.380	lir
SCOTCH WHISKY			
(6.143 lir/liter)	70 cl	4.300	lir
OREHOVA JEDRCA	500 g	3.300	lir
PŠENIČNA MOKA	1 kg	490	lir
PECIVO »PANETTONE			
MILANO«	1 kg	4.650	lir
Vsem klientom, ki bodo kupili za 10.000 lir blaga, DESPAR -MARKET S. ANDREA daruje srečko notranje loterije samopostrežnih trgovin DESPAR z bogatimi nagradami (prva nagrada avtomobil AUTOBIANCHI Y 10 PIRE). Loterija se zaključi 13. decembra 1986. Žrebanje bo na koncu meseca.
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1987
CELOLETNA .......................... 95.000 lir
MESEČNA .............. ............. 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 95.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1987. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih.
SH0PPING V GORICI
	voščimo vam vesele praznike	
	odprti	v	”7r
r O-	smo tudi	
-o	DANES	1 ll^r^rlk.1
	in JUTRI	GORICA — Korzo Verdi 103 oblačila in intimno perilo za žensko in moškega
»Confezioni LUISA« Ul. Carducci 46 — GORICA meseca decembra promocijska prodaja s popusti do 70%		OBLAČILA »LO SPICCIOLO« Ul. Carducci 65 — GORICA
		
»Dona piu« Trg XXVII. marec 9 GORICA obutve in usnjena galanterija		AUTOSACCHETTI GORICA SEDEŽ: nadomestni deli Ul. Lungo Isonzo 9/11 Tel. (0481) 83771,2,3 AVTOSALON: Korzo Italia 65 Tel. (0481) 83627 TRŽIČ: Ul. A.Bolto 38/a

VELIKA PRODAJA ZIMA ’86
GORICA Ul. Cascino 5
OBLAČILA IN JEANS	vhod tudi z Ulice GARIBALDI 6
LLOTD ITALIC0
Sektor Italia Ass.ni S.p.A.
ZAVAROVALNA IN POZAVAROVALNA DRUŽBA
Glavna agencija v GORICI Ul. Roma 4 —Tel. 84307
»Profum er ia
FLAVIA«
Travnik 15 — GORICA
parfumerija - bižuterija -darilni predmeti
V DECEMBRU
NUDIMO POSEBNE POPUSTE
S: beneffon
Travnik 39
GORICA
Mak (T)aPt
Ul. Oberdan 6 — GORICA
obutve in usnjeni artikli OB NEDELJAH IN PONEDELJKIH NUDIMO 10% popusta
BANCA del FRIDLI
delniška družba
80 okenc v pokrajini: Belluno, Gorica, Padova, Pordenon, Trevi-so, Trst, Videm, Benetke
Vse banče in borzne operacije, menjalnica. Lasten Leasing servis in skupni investicijski skladi
CENTER ZA KONFEKCIJO
Gorizia piu
oblačila casual & sportswear
GORICA — Trg sv. Antona 16
POPUSTI OD 20% DO 80% V MESECU DECEMBRU
parfumerija - drogerija - foto fotokopije - bižuterija
SERGIO RO VIS
Travnik 10 — GORICA — Tel. 84812
Podjetje ustanovljeno leta 1919
Časa del Carrozziere
Ul. Giustiniani 40 Tel. (0481) 83788 - 87336
Autoforniture
Ul. Bombi 1 - Tel. (0481) 84992
Ricauto
Travnik 7 - Tel. (0481) 84601
nadomestni deli — karoserija za avtomobile — pritikline
OK CORALL
Travnik 40 Jeans & Casual
nedeljski televizijski in radijski sporedi
			iiiiiišii-HlHHi		
					
r
	
RAI 1______________________
9.00	Kmetijska oddaja
9.55	Šport: Smučanje - slalom moški (iz Val dlsera)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Dnevnik - TG Luna
13.30	Dnevnik
13.55	Kvizi: Toto-TV
14.00	Zabavna oddaja: Domenica... in
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.20	Športna rubrika: 90. minuta
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo: posnetek tekme B-lige
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	TV film: Se un giorno busserai alla mia porta (3., zadnji del)
22.05	Športna nedelja
23.55	Šport: posnetki tekme Roma-SZ,
00.30 Rally v Monzi, 00.50 Ten-nis Masters
1 C RAI2
10.00	Koncert: Orkester A. Scarlatti iz Neaplja, dir. Franco Caracciolo, izvaja Respighijeve skladbe
10.45	Rubrika z Barbaro Bouchet
11.30	Film: L'uomo che ho ucciso (dram., ZDA 1932, r. Ernst Lu-bitsch, i. Lionel Barrymore)
13.00	Dnevnik
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.40	Športne vesti, vmes konjske dirke in Motor Show
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
17.50	Ital. nogometno prvenstvo
18.40	Športne vesti
18.50	Chi tiriamo in ballo (2. del)
19.45	Dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Miami Vice
21.25	Posebna oddaja: Mixer
22.45	Dnevnik
22.30	Nadaljevanka: Cervantes (3. del.)
23.30	Dnevnik
23.40	Dokumentarna oddaja: Donne parallele (3. del)
r a rai 3_________
11.15	Glas. odd.: Girofestival ’86
12.10	Glasbena oddaja: A luce rock -Keep on Rocking
13.40	Šport: smučanje veleslalom moški - 2. tek (prenos iz Val d'Isera), avtomobilizem (posnetki rallyja v Monzi), Tenis Masters (iz New Yorka)
16.25	Film: IL cucciolo (dram., ZDA 1946, r. Clarence Brown, i. Gre-gory Pečk, Jane Wyman, Claude Jarman jr., Chill Wils )
18.35	Športna oddaja: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.20	Deželni šport
19.45	Opera: Nabucco (Giuseppe Verdi, orkester in zbor milanske Scale, dirigent Riccardo Muti; neposredni prenos)
21.45	Dnevnik
21.55	Opera (2. del)
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
RTV Ljubljana_______________
8.30	Poročila
8.35	Otroška matineja: Živ žav, vmes risanke Biskvitki
9.25	Nanizanka: Zgodbe modrega telefona - Stare vrane
9.55	Val dlsere: Svetovni pokal v smučanju - veleslalom
10.55	Primorska poje v Kobaridu
11.30	Ljudje in zemlja
12.00	Slavni zdravniki bolnišnice Cha-rite: Kirurg J. P. Schrot
13.40	Val dlsere: Veleslalom moški
15.05	Športni film: Obe hočeva zmagati (Avstral.)
15.35	Film: Zimske višnje (SZ 1985, r. Igor Maslennikov, i. Elena Safonova)
15.30	Poročila
17.00	Prenos iz Ruš: Pod lipo
18.45	Risanka
19.00	Danes: Ko še ne boli
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Nad.: Primož Trubar (4. del)
21.00	Športni pregled
21.45	Slovenci v zamejstvu
22.15	Poročila
[	TV Koper
14.00	Športno popoldne
19.00	Nanizanka: Sto dni AVNOJ
20.00	Dokumentarec
20.30	Politični tednik: Sedemdni
21.00	Film: Pustolovec iz Tortuge (pust., r. Luigi Capuano, i. Guy Madison)
22.50	Nanizanka: Charley
23.25	Dokumentarec: Delta - Pohod idej (3. del)
Dirigent Riccardo Muti dirigira opero Nabucco - RAI 3 ob 19.45
Jfg| CANALE5
8.30 Nanizanka: Una fa-miglia americana 9.15 Verska rubrika
10.00	Nanizanka: Mary Benjamin
11.00	Napoved sporedov
11.30	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
12.30	Inf. odd.: Punto 7
13.30	Variete: Buona domenica
14.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Sodna rubrika: Forum
19.00	Nanizanka: Kate e Al-lie - Baby
20.30	Nadaljevanka: Nord e Sud (6. in zadnji del)
22.20 Inf. rubrika: Monitor
23.35 Nanizanki: Mac Gru-der e Loud, 0.35 Scerif-foaNew York
m:
RETEOUATTRO
8.30 Nan.: Bravo Dick 9.00 Film: Se non avessi pili te (kom., It. 1965, r. Et-tore M. Fizzarotti, i. Gianni Morandi)
11.10	Informativna oddaja: Parlamente in
12.10	Nanizanka: Arabes-que
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
Memole, Mimi, Masters, Kidd Video 15.15 Nanizanka: I gemelli Edison
15.50	Risanki: Nel mondo di Dangeons a Dragons, 16.20 She-ra
16.50	Naniz.: Huckleberry Finn e i suoi amici
17.30	Risanki: Flash Gordon,
18.00	Robotech
18.30	Nanizanke: Jennifer,
19.00	College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Cabaret (dram., ZDA 1971, r. Bob Fos-se, i. Lisa Minelli)
22.50	Filmska rubrika: Cine-ma & Co.
23.25 Film: L'altro uomo -Delitto per delitto (krim., ZDA 1951, r. Alfred Hitchcock)
01.15 Nanizanka Vegas
ITALIA1
8.30 Otroška odd.: Bimbum bam, vmes risanke Rascal, LTsola delle mille avventure, Pepe-ro
10.30 Športna oddaja
12.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
13.00	Športna rubrika: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
16.15	Nanizanke: Master, 17.15 L'uomo di Singa-pore, 18.15 II pianeta delle scimmie
19.10 Risanke: Alvin show, 19.30 Muppet Babies, 20.001 Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.30	Film: lo, Beau Geste e la legione straniera (kom., ZDA 1977, r. Marty Feldman)
24.00 Nanizanke: Ai limiti delTincredibile, 1.00 Hardcastle & Mc Cor-mick, 2.00 Gli invinci-bili
(nji TELEPADOVA
11.40 Rubrika o trgovini in turizmu
12.00	Rubrika: La buona ta-vola
13.00	Risanka: Trasformers
15.30	Nanizanka: Uragano sulla Costa Azzurra
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella
17.30	Film: Monsieur Cog-nac (kom., ZDA 1964, r. Michael Anderson, i. Tony Curtis, Cristine Kaufman)
19.30	Nanizanka: Che cop-pia guei due
20.30	Film: Il maestro di violino (kom., It. 1976, r. G. Fago, i. Domenico Mo-dugno)
22.30	Nanizanka: Ouattro in amore
23.00 Rubriki: Fuori gioco, 24.00 Inf. odd.: Primo piano
lit
TELEFRIULI
14.10 Variete
16.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Športna oddaja
20.00	Rubrika: Dry vin
21.00	Športne vesti
22.15 Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
23.30	Rubrika: Roberta Pelle
24.00	Glasbena oddaja
c#:
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Majhen nesporazum (napisala Lučka Susič, rež. Marjana Prepeluh); 10.45 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Nediški zvon; 12.45 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Karst Brothers - glasbeni kabaret; 15.10 - 19.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 15.30 Športne vesti
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00 -8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.05 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Pojo amaterski zbori; 16.05 Humoreska: J. Hašek -Dobri vojak Švejk; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.45 Zabavna radijska igra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer; 22.20 - 24.00 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 -
17.30	Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Radio Koper na obisku;
15.30	Planinski čaj: objave in šport;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši; 8.45 Oddaja o športu; 9.30 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.05 I magnifici sette; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 - 20.00 Popoldanski spored in tedenska popevka;
15.00	Kaj je novega?; 15.30 Športna oddaja; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.30 Športna nedelja; 20.00 - 6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Jutranji val z ugankami, kvizi in »šenšurji«; 12.30 Oddaja SKD Tabor;
13.00	Glasba po željah (tel. 212658);
15.00	Športna nedelja; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.

ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi

	
r € rai i___________________________
10.00	Nadaljevanka: Melissa (4. del)
11.00	Maša
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanki: Heidi
15.00	Film: Ali Baba e i guaranta lad-roni (pust., ZDA 1944, r. Arthur Lubin, i. Maria Montez, Jon Hall)
16.30	Športna rubrika: Lunedi šport
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Dokumentarec: Mati Tereza iz Kalkute
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: I cannoni di Na-varone (vojni, ZDA 1961, r. J. Lee Thomson, i. Gregory Pečk, David Niven)
23.00	Dnevnik
23.10	Filmske novosti
23.15	Aktualna oddaja: podeljevanje literarnih nagrad Basilicata
0.05 Dnevnik
^ RAI 2	~|
10.45	Film: Le signorine dello 004 (kom., It. 1955, r. G. Franciolini,
i.	F. Valeri, P. De Filippo)
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. C'e da vedere
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Nan.: La signora e il fantasma
18.05	Inf. oddaja: Spaziolibero
18.20	Športne vesti
18.30	Nan.: Il commissario Kbster
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Dnevnik. Dossier
21.15	Dnevnik
22.00	Dnevnik
22.10	Nadaljevanka: Capitol
23.10	Inf. oddaja: Protestantizem
23.40	Dnevnik
23.50	Dokumentarec: Manager 0.10 Film: Skidoo (kom., ZDA 1968, r. Otto Preminger, i. Jackie Glea-son, Carol Channing)
|	RAI 3	[
11.00	Šport: kolesarstvo
12.00	Šport:, ženska košarka: Sidis -Vicenza
12.40	Šport: plavanje
13.00	Nadaljevanka: Il cappello del prete (3. in zadnji del)
14.00	Šport: Tenis Masters
15.35	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
18.00	Glasbena oddaja: Beat club -Osebnosti in glasba iz šestdesetih in sedemdestih let - Jazz in rock
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne športne vesti, vmes Danger Mouse
20.05	Dokumentarec: Varnost in zavarovanje
20.30	Nadaljevanka: Che fai... ridi? (r. Pier Francesco Pingitore, 1. del)
21.20	Dnevnik
21.40	Informativna oddaja: Klepsidra -La ragione contro il sacro
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.30	Dnevnik
[ IT BTV MublJana__________________
9.00	TV mozaik: Zrcalo tedna
9.20	Mednarodna obzorja: ZDA - Reaganovih šest let
16.20	TV mozaik (pon.)
17.10	Poročila
17.15	Spored za otroke: Klovni so bolni od smeha - Žička (tekst Franček Rudolf in Boštjan Korbar, songi Boris Novak, glasba Goj-mir Lešnjak, i. Jonas Žnidaršič, Janez Škof, Ana Samardžija)
17.30	Otroška nadaljevanka: Smogovci II. (1. del - prod. TV Zagreb)
18.00	Folklorna oddaja: Ansambel La Capouliero (posnetki z nastopa v Križankah letos poleti - 2. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes: Podravski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Ljubezen in sleparstvo (D. Bowie - 2. del)
21.05	Omizje
23.05	Poročila
TV Koper
14.00	TV novica
14.10	Otroški program
17.30	Zdravniški rubriki: Zdravnik in pacient, nato Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
GORICA - Sejem kmetijskih strojev TRST - Tiskovna konferenca o posledicah nesreče v Černobilu VIDEM - Obletnica smrti L. Fortune ŠPETER - Miklavževanje v šolskem centru
Ponedeljkov športni pregled: odbojka, nogomet, košarka
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Športni ponedeljek
20.25	TV novice
20.30	Film: La polizia non perdona (r. Suton Roley, i. Dean Stockwell)
22.10	TVD Vsedanes
22.25	Zdravniška rubrika (pon.)
23.10	It. koš. prvenstvo
ijŽI CANALE5
8.40	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokum.:BigBang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Super Vic-ky, 18.30 Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Non ci resta che piangere (kom., It. 1984, r. Massimo Troi-si, i. Roberto Benigni, Amanda Sandrelli)
22.20	Rubrika o Italiji
23.20	Športna oddaja
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: Il canto delLu-signolo (pust., Šp. 1957, r. Antonio Del Amo Algara, i. Joselito, Ivy Bless)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otr. odd.: Ciao ciao, vmes risanke Memole, Mimi, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Pieta per chi cade (dram., It. 1954, r. Mario Costa, i. Ama-deo Nazzari)
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Gli ammutinati del Bounty (pust., ZDA 1962, r. Lewis Milesto-ne, i. Marlon Brando)
24.00	Filmske novosti
0.30 Nanizanka: Vegas,
1.20	Switch.
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 Luomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, ■	13.00 La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Glasbeni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam vmes risanke Holly e Benji, Lady Oscar, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Love me Licia, 20.30 Magnum P.I., 21.25 Simon and Simon
22.20	Dokum.: Jonathan
23.20	Glas. odd.: Rock opolnoči - John Lennon
0.30 Nanizanki: Toma, 0.30 Master
gCjlif TELEPADOVA
9.00	Otroška oddaja
10.00	Rubrika: Skupaj
12.00	Nad.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Nad: Senorita Andrea
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie, Transformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Misfits
20.30	Film: Il boss (dram., 1973, r. Fernando Di Leo, i. Henry Silva)
22.30	Nanizanka: Spy Force
23.30	Film: Colpo grosso al casino (krim., 1963, r. Henry Verneuil, i. Jean Gabin, Alain De-lon)
% TELEFRIULI __________
13.30	Nogomet: Lazio - Tri-estina
15.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.00	Inf. oddaja: Le associa-zioni dello shopping
17.45	Košarkarska tekma: Mobilgirgi - Fantoni
20.00	Inf. oddaja: Obrtništvo
20.30	Film: Sette scialli di seta gialla (groz., r. Sergio Pastore, i. Sylva Koscina)
22.30	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
23.00	Košarkarska tekma: Mobilgirgi - Fantoni
1.00	Glas. odd.: Musič Box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.20	Ned. nog. tekma
17.30	Ned. koš. tekma
19.00	Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (1. del)
19.30	Fatti e commenti
19.45	Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (2. del)
23.15	Športna rubrika (pon.)
23.45	Fatti e commenti
23.55	Športna rubrika (pon.)
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00,
17.00	Poročila; 8.30 Glasbeni mozaik;
9.00	Maša; 9.45 Glasbeni mozaik; 10T5 Mladinski oder: Srečni princ (napisal Oscar Wilde); 10.45 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, liki iz naše preteklosti dr. Ivo Juvančič; glasbeni mozaik; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Lahkih nog naokrog; 14.30 Mladinski pas: Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Osebno; 16.20 Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Šola - zrcalo časa; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki orkestri; 12.40 Godbe;
13.30	Melodije; 14.05 Zbori; 14.30 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Borisa Kovača; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simf. glasba; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Melodije; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj ; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 Novosti v diskoteki; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Naši zbori; 18.00 Še pomnite tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro ; 8.00 Prisrčno vaši,- 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Ždravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 Perfetta armonia;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Zdravo otroci; 15.45 - 18.30 Sintonizzatissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Metal Health; 18.33 Znane arije; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Matineja in horoskop; 18.30 Tedenski športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente; vmes glasba.
Vladimir Kavčič
Skupni kulturni prostor komaj v zametkih
S prispevkom slovenskega ministra za kulturo in pisatelja Vladimira Kavčiča začenjamo na straneh našega dnevnika razpravo o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Izhodišče danes izjemno čuteni temi nam je bil dokument predsedstva SZDL Slovenije, ki je bil objavljen pred nekaj meseci. K razmišljanju o tem vprašanju smo povabili enajst slovenskih intelektualcev, ki se tudi zaradi njihovega proiesionalnega zanimanja (pisatelji, zgodovinarji, politiki) dan za dnem neposredno srečujejo s to problematiko.
V zadnjem desetletju so se medsebojne vezi med Slovenci v matični domovini, zamejci, zdomci in izseljenci močno okrepile, tako v številčnem kot vsebinskem pogledu. Postalo je nujno, da jih ocenimo, potrdimo, »uzakonimo«, omogočimo njihov nadaljnji razvoj. Medtem smo tudi v Sloveniji imeli nekaj razprav o sedanji vlogi in perspektivi narodne pripadnosti. Postalo je torej nujno, da znova opredelimo slovenstvo samo in tudi vse njegove možne manifestacije. Potrebno je bilo povedati, da se ne nameravamo odreči ničemur, kar smo v oblikovanju etnične identitete dosegli v dosedanjem razvoju. Povedati je bilo treba, da smo to svojo identiteto odločeni vzdrževati in razvijati tudi naprej. Sebi in drugim smo morali povedati, kako si zamišljamo svojo prihodnost. Agresivni nikoli v zgodovini nismo bili, nikoli nismo nikogar ogrožali, znali smo se braniti, a svojo prisotnost na tem planetu smo dokazovali predvsem z ustvarjalnim delom, s svojim načinom življenja, s svojo mentaliteto, s svojo umetnostjo in s svojim jezikom. Kot etnična skupnost smo se prebili na prag tretjega tisočletja. To so pomembna vprašanja in po naravi stvari same se z njimi ubadajo le redki posamezniki. Tudi zaradi tega je slovenski skupni kulturni prostor še tako nedorečen. Prav je, da vprašanje zastavljamo vedno znova.
Žal razpoložljivi prostor ne dopušča, da bi se dotaknil vseh, že znanih vidikov tega pojava. Z dosedanjim
opredeljevanjem vsebine tega prostora smo, vsaj v načelu, dosegli soglasje o tem, da gre za poseben, slovenski pojav, ki ga je mogoče razumeti le tistim, ki poznajo našo zgodovino, vsa prizadevanja za združitev in osvoboditev slovenskega naroda in vsa konkretna razmerja, v katerih deli tega naroda živijo in delujejo v sedanjosti. Zgodovino zdaj že mnogi poznajo (tudi v Jugoslaviji), menim, da smo tudi obstoječa razmerja med deli slovenskega naroda spoznali kot dejanska, normalna, do katerih imamo pravico in od katerih ne mislimo odstopiti. Skupen slovenski kulturni prostor pomeni afirmacijo slovenstva v celoti, tudi slovenstva v Sloveniji.
Okrog skupnega kulturnega prostora je še mnogo nedorečenega, nejasnega, tudi strahov. Pomisleki so ideološki in »državni«, povsod, kjer se pojavlja vprašanje enakopravne afirmacije slovenske etnične identitete.
Kulturni prostor je seveda predvsem duhovni prostor, v njem se združuje vsa ustvarjalnost Slovencev, ne glede na kraj, v katerem živijo. Po-
membna je tudi druga plat: da iz te skupne duhovne zakladnice vsi Slovenci tudi zajemajo, ne glede na državne meje, ne glede na strankarsko ali ideološko pripadnost, ne glede na svoj socialni status. Skupni kulturni prostor je torej stvar svobodne odločitve vsakogar izmed nas. Dopovedujemo si, da je naša prihodnost, v pogojih miru in ob razvitem mednarodnem sodelovanju, odvisna od nas samih. Ker nas je v zgodovini mrsikaj tragično razdvajalo, moramo kar najbolj potrpežljivo iskati in vzdrževati tisto, kar nam je skupno. (To ne pomeni, da se odrekamo razlikam, nekatere so še vedno nepremagljive).
Ustvarjanje skupnega kulturnega prostora ni samo naš plemenski, lokalni ali provincialni problem. Ne gre za naše preživetje, v koncepciji skupnega kulturnega prostora vidimo model, ki ima širši, univerzalen pomen, enega od pogojev trajnega in mirnega sožitja vseh narodov in vseh kultur tega sveta. Jezikovne, folklorne, splošnokulturne razlike v načinu življenja, rasne in verske razlike, vse to je bogastvo našega planeta. Vse razli-
ke je treba spoštovati in gojiti kot enakovredne, če so v službi življenja in človekove stvariteljske vloge. Prav tako nazorske, ideološke in strankarske razlike, ki niso agresivne in si prizadevajo za emancipacijo vseh ljudi, za sožitje med ljudmi, za zdravo okolje, za način življenja, ki bo omogočal prihodnost, itd., itd. Iskati in vzpodbujati je treba vse oblike sodelovanja prek državnih meja in med različnimi ideološkimi sistemi, med velikimi in majhnimi državami, zmanjševati tendence za prevlado velikih in močnih, krepiti majhne in slabotne. Vse to v interesu miru in sožitja, enakopravnega vrednotenja vseh in vsakogar, ki ne ogroža drugih, v interesu življenja samega, ki je najvišja vrednota.
Da pa bi se sploh mogli kot enakopravni pojavljati v svetu različnosti, moramo najprej opredeliti sebe in svojo vizijo prihodnosti. Opredeliti se moramo do aktivnega slovenstva danes in tukaj.
Aktivno slovenstvo bi se na prostoru matičnega naroda moralo kazati
navzven tudi v mreži nacionalnih institucij (univerz, knjižnic, muzejev, galerij, zavarovanih naravnih in kulturnih spomenikov), ki ohranjajo živo in prisotno našo zgodovino, so dokaz naše kulturne identitete in temelji našega kulturnega razvoja v prihodnje. Kulturna identiteta Slovenije pomeni tudi takšen civilizacijski razvoj, ki bo v največji meri upošteval naravne danosti (zdrave gozdove, čisto vodo, čisti zrak, obdelovalne površine), čisto tehnologijo, največjo afirmacijo umskih zmožnosti in naše delavoljnosti, zagotavljal prihodnost vsem, ki so se in ki se bodo rodili na tem prostoru. Skupna prihodnost terja tudi večjo skrb za tiste, ki jih je bolj ali manj tragična usoda prisilila, da so odšli na tuje. Tudi njim bi morala narodna skupnost omogočati pogoje za normalno življenje in delo.
S stališča skupnega kulturnega prostora doslej nismo storili dovolj za ohranjanje narodne identitete zamejcev, izseljencev, delavcev na začasnem delu v tujini. Vse te kategorije naših rojakov so izpostavljene tihi, perfidni, a stalni asimilaciji. Dosedanja opazovanja kažejo, da le redki želijo asimilacijo iz lastnih nagibov, večini je vsiljena, ker se le na ta način osvobodijo utrudljivih in frustrirajočih pritiskov civilizacijske, kulturne, eksistenčne narave. Evropska zgodovina je te pritiske razvila v okvirih razvijajočega se kapitalističnega sistema, ko je gradila državno moč navzven in navznoter. S stališča sodobnih, svobodnih presoj, se za fasado zahodnih demokracij skrivajo še mnogi monopoli nasilja in moči, pravice močnejšega, za kar »objektivno« ni več potrebe. S stališča zaželene in pričakovane prihodnosti je tu že marsikaj nefunkcionalnega. Družbena praksa caplja še daleč za teorijo, ki svoboden razvoj vsakega posameznika priznava kot pogoj svobodnega razvoja vseh. Ali s Prešernovo Zdravljico (ki bo prej ali slej naša himna): »Ko rojak prost bo vsak...« Svet, v katerem živimo, ni tako popoln, da bi bili lahko z njim zadovoljni. Tudi skupni kulturni prostor bo pridobival na vsebini, če bomo zavestno in organizirano razmišljali o naši prihodnosti.
Pogovor s prof. Giancarlom Ghirardijem o simpoziju »Znanost v Evropi« ob 40. obletnici UNESCO
Obračun tehnološkega raziskovanja v EGS
V tujski hiši Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Grljanu (bivšem hotelu Adria-tico) se bo jutri pričel štiridnevni mednarodni simpozij pod naslovom »Znanost v Evropi«. Prirejen je ob 40. obletnici Organizacije združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO). Da bi kaj več zvedeli o njegovi organizaciji, poteku in namenu, smo se obrnili na prof. Giancarla Ghirardija, enega izmed štirih članov pripravljalnega odbora. Pr°f-Ghirardi predava kvantno mehaniko na Fizikalnem oddelku Tržaške univerze, sodeluje v miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko in je član deželnega vodstva Inštituta Gramsci, pri katerem je odgovoren za znanstveno raziskovanje.
Gospod profesor, kako se je porodila zamisel o takšnem simpoziju v Trstu?
Pobudo je sprožil Inštitut Gramsci za Furlanijo-Julijsko krajino. Pred približno letom dni se je v njegovih krogih pojavila ideja o posvetu, na katerem bi poskušali ugotoviti, kako je z znanstvenim raziskovanjem v Evropi. Kot je znano, Inštitut Gramsci ni ozko znanstveno usmerjen. Ukvarja se z vprašanji širšega kulturnega in družbenega pomena. Zatorej niti simpozij ni namenjen »posvečen-cem«. Na njem bodo resda nastopili prvovrstni strokovnjaki, a bodo o svojem delu spregovorili s širšega zornega kota.
Idejo je kaj kmalu osvojila Akademija Lincel, zlasti njen predsednik Edoardo Amal-di se je ogrel zanjo. Na zelo ugoden odziv je naletela tudi v Italijanski komisiji za UNESCO, ki je predlagala, naj bi s tem simpozijem proslavili 40. obletnico te svetovne organiza-
cije. Za uresničitev zamisli so se nato zavzeli še vsedržani Inštitut Gramsci, miramarski Mednarodni center za teoretsko fiziko in Tržaška univerza, pokroviteljstvo oziroma podporo pa so zagotovili Ministrstvo za zunanje zadeve, Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, Tržaška pokrajina, Tržaška občina, Raziskovalno območje tržaške pokrajine, Tržaška hranilnica in Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova iz Trsta.
Bi nekoliko obrazložili naslov in glavne teme posveta?
Kot rečeno, hoteli bi napraviti nekakšen obračun znanstvenega raziskovanja v Evropi in se ozreti po strateških ciljih, ki jih Evropa v njem zasleduje. Pri tem mislimo predvsem na uporabne znanosti, se pravi na tehnološke raziskave, v katerih Stari svet s težavo lovi korak za drugimi razvitimi območji sveta. Tako bo na simpoziju govor npr. o vesolj-
skem raziskovanju, o novih virih energije (zlasti o jedrskem zlitju), o biotehnologiji itd. Posebna pozornost bo odmerjena projektu »Eureka«, ki naj bi spodbudil združevanje evropskih sil v tehnološkem raziskovanju.
Seveda razloček med »čistimi« in »uporabnimi« znanostmi velja, če ga ne ženemo v skrajnost. V širšem smislu so namreč tudi »čiste« znanosti uporabne, čeprav posredno. Zato smo na posvet povabili tudi izvedence, ki bodo podali strnjen pregled evropskih prizadevanj v teoretski fiziki in kemiji.
Naslov simpozija je »Znanost v Evropi«. Že bežen pogled na teme in predavatelje pa pove, da bo na njem govor le o nekaterih znanostih in o delu Evrope. Izključene so namreč duhovne ali družbene znanosti in samo eden izmed predavateljev prihaja iz Vzhodne Evrope...
Drži. S teh vidikov je naslov neustrezen. Rad pa bi pripomnil, da bo socialna problematika na simpoziju še kako prisotna. Tako bo npr. govor o problemih znanstvenega sodelovanja med Evropo oziroma EGS in državami v razvoju. Z njimi se povrh, kot znano, izrecno ukvarja UNESCO, kateri je simpozij posvečen, pa tudi miramarski Mednarodni center za teoretsko fiziko, ki nas bo gostil. Glede pripombe o Vzhodni Evropi pa naj povem, da v resnici drži le delno. Res je namreč, da bodo skoraj vsi predavatelji z Zahoda, toda na simpozij smo povabili tudi predstavnike vseh nacionalnih komisij za UNESCO evropske regije, se pravi celotne Evrope.
Pogovor je zapisal MARTIN BRECELJ
Predavatelji in teme
PONEDELJEK, 8. 12.: ob 9.00 uvodna beseda E. Amal-dija (Akademija Lincei, Rim); ob 10.00 L. van Hove (CERN, Ženeva):Fizika v Evropi; ob 11.15 P. Pino (Politehnika v Ziirichu): Nekatere plati temeljnega raziskovanja v kemiji; ob 12.15 R. Ugo (Milanska univerza): Nekatere plati uporabnega raziskovanja v kemiji; ob 15.00 A. Falaschi (Inštitut za genetiko, Pavia): Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo ter UNIDO; ob 16.15 R. Toschi (Inštitut Planck, Miinchen): Raziskave o jedrskem zlitju v Zahodni Evropi.
TOREK, 9. 12.: ob 9.00 J. Tooze (EMBO, Heilderberg): Evropska organizacija in Evropski laboratorij za molekularno biologijo; ob 10.00 H. Schopper (CERN, Ženeva): Evropska organizacija za jedrske raziskave,- ob 11.15 G. Setti (ESO, Miinchen); Astronomija s prizemskimi sredstvi v Evropi; ob 11.45 R. Liist (ESA, Pariz): Prihodnost Evrope v vesolju; ob 15.00 L. Woltjer (ESO, Miinchen): Veliki teleskop Evropskega observatorija za južno poloblo; ob 15.40 E. Seibold (ESF, Strasburg): Evropska ustanova za znanost in študij znanstvenega raziskovanja v Evropi,- ob 16.50 P. Fa-sella (Oddelek za znanost in razvoj pri EGS, Bruselj): Znanstveno raziskovanje EGS; ob 17.50 F. Pistella (ENEA, RIM): Načrt Eureka.
SREDA, 10. 12.: ob 9.00 R. Sagdejev (Akademija znanosti, Moskva): Znanstvene izmenjave med Vzhodno in Zahodno Evropo; ob 10.30 U. Colombo (ENEA, Rim) vodi okroglo mizo Kako spodbujati uporabno raziskovanje; ob 15.00 A. Salam (ICTP, Trst): Znanstvene izmenjave med razvitimi in nerazvitimi državami; ob 16.15 T. Carettoni (Italijanska ko-misija UNESCO) vodi okroglo mizo Kako spodbujati znan-stvene izmenjave med Evropo in državami v razvoju,- ob 18.15 sklepna beseda E. Amaldija.
ČETRTEK, 11. 12.: ob 9.30 podtajnica pri zunanjem ministrstvu S. Agnelli vodi okroglo mizo 40 let UNESCO: univerzalnost znanosti in kulture,- sledi razprava s posegi predsednikov nacionalnih komisij za UNESCO evropske regije; ob 17.00 sklepna beseda T. Carettoni.
'JADRANSKI KOLEDAR
1987
LETOŠNJA ZBIRKA
• JADRANSKI KOLEDAR, zbornik 1987 • Marija Vojskovič TRŽAČANI, spominska proza # Graham Greene TRETJI ČLOVEK, roman 0 Dr. Srečko Herman PRVA POMOČ, priročnik % STENSKI KOLEDAR ZTTz narodnimi motivi

CN^O'
Košarka: v 7. kolu 1. jugoslovanske lige
Gibona še nepremagana
Odbojka: sinoči v moški C-l ligi v Motti di Livenza
Valovcem spet usoden peti set
Po daljšem odmoru zaradi nastopa jugoslovanske reprezentance na turneji po ZDA se je včeraj nadaljevalo prvoligaško prvenstvo s 7. kolom.
V	derbiju kola je zagrebška Gibona (D. Petrovič 36 točk) po pričakovanju v Sarajevu premagala še Bosno (Pri-morac 26) in je tako še nepremagana na vrhu prvenstvene lestvice.
V	Šibeniku je domača Šibenka odpravila Crveno zvezdo, Partizan pa je brez težav premagal moštvo MZT, pri katerem je Zivčevič dal 30 točk.
IZIDI 7. KOLA: Sloboda Dita - Bu-dučnost 112:72 (49:34); Partizan - MZT 106:76 (54:33); Borac - Jugoplastika 75:81 (39:43); Bosna - Gibona 78:94 (45:52); Šibenka - C. zvezda 74:72 (42:42). Danes: Rabotnički - Zadar.
LESTVICA: Gibona Zagreb 14; C. zvezda Beograd, Jugoplastika Split, Šibenka Šibenik in Partizan Beograd 10; Zadar, Bosna Sarajevo in MZT Skopje 6; Budučnost Titograd 4; Rabotnički Skopje, Borac Čačak in Sloboda Dita 2.
Derbi Smelt Olimpiji
LJUBLJANA — Slovenski derbi 1. B lige med Slovanom Mineralom in Smelt Olimpijo se je končal s pričakovano zmago Olimpijinih košarkarjev s 114:85 (41:54). Najboljši strelci: pri Slovanu Brodnik (31) in Muha (22), pri Smelt Olimpiji Kotnik (29) in Zdovc (26). V Mariboru pa je Tima premagala Osijek s 74:70 (44:32).
Iskra Delta Ježica uspešna
BEOGRAD — V prvi ženski jugoslovanski ligi so košarkarice Iskre Delte Ježice iz Ljubljane v Beogradu premagale domače moštvo Voždovca s 115:74 (57:33).
Poraz Tržačank
TRST — V prvi italijanski ligi so včeraj košarkarice tržaške ekipe GRUP izgubile doma proti moštvu Omsa iz Faenze z 68:69.
El. Veneta - Val Kmečka banka 3:2 (15:7,15:3,13:15, 3:15,15:3)
VAL KMEČKA BANKAj Grilanc, Lavrenčič, Plesničar, Palin, Černič, Pe-tejan, Allesch, Stančič.
Trener Elettronice Manzin je svoje igralce odlično pripravil na sinočnji domači nastop z Valom. Vedel je, da mora ekipa zmagati, če hoče obdržati upanje za napredovanje. V tem duhu je Elettronica Veneta odlično začela in povsem nadigrala zmedene Goričane. Le v delno opravičilo (lahko pa je bil dogodek odločilen za potek tekme), je poškodba Plesničarja v začetku drugega seta.
Domačini so bili prepričani, da bodo zlahka zmagali, tako da so v tretjem setu začeli podcenjevati nasprotnika. Goričani pa so zaigrali kot znajo. Palin je bil na mreži neustavljiv, Grilanc, ki je zamenjal Lavrenčiča je odlično blokiral in čeprav poškodovan, je ponovno stopil na igrišče Plesničar, ki je dal svoj doprinos predvsem v obrambi. Goričam so s tesno razliko osvojili set in v nadaljevanju celo nadigrali
tokrat zmedene domačine, saj so jim v četrtem setu prepustili le tri točke.
Kot v prejšnjem kolu je postal odločilen 5. set, ki pa se za plavo-rdeče ni začel najbolje. Tik ob začetku se je poškodoval še Stančič, tako da ga je moral zamenjati Lavrenčič. Domačini so to prednost znali izkoristiti in tako osvojili set in tekmo. Čeprav so plavo-rdeči v zadnjem nizu dosegli le tri točke je bila končnica tekme zelo borbena, saj je ta set trajal celih 26 minut.
OSTALI IZIDI: ASE JR Čedad - S. Giovanni Natisone 3:0, Bassano del Grappa - Rangers Videm 0:3, Friuli Povoletto - Spem Faenza 3:0, CUS Trst - Gioc Belluno 0:3.
LESTVICA: Gioc in Rangers 12, Motta in ASFJR 8, Val Kmečka banka, Bassano in Ferroalluminio Trst 6, S. Giovanni, Friuli Povoletto in CUS Trst 4, Spem Faenza 0.
Pokalna srečanja
POKAL PRVAKOV: Polonia London (Angl.) - Panini Modena (It.) 0:3. POKAL POKALNIH PRVAKOV: 01ympi-
akos Pirej (Gr.) - Tartarini Bologna (It.) 2:3. POKAL EVROPSKE ODBOJKARSKE ZVEZE (MOŠKI): Vojvodina Novi Sad (Jug.) - Santal Parma (It.) 3:0. ŽENSKE: Cera Zonhoven (Bel.) - Civ-Civ Modena (It.) 0:3.
ROKOMET - ČLANSKA D LIGA
Kras Trimac - Inter	17:16 (9:8)
Zadnja vest
Schneiderjeva prva
WATERW1LLE VVALLEV — Včerajšnji veleslalom za SP v ZDA se je končal z zmagoslavjem Švicark. Prva je bila namreč Vreni Schnei-der, druga pa Maria VValliser. Na tretje mesto se je uvrstila Kanadčanka Josee Lacasse.
Najboljša od Italijank je bila Cedila Lucco (sedma), najboljša Jugoslovanka pa Katra Zajc (20.). Mateja Svet ni dokončala tekme.
TENIS: turnir M aster s v New Yorku
Znani vsi polfinalisti
Na ženskem SP na Nizozemskem
Zmaga Jugoslavije
HEERLEN Na Nizozemskem se nadaljuje žensko svetovno prvenstvo v rokometu. Včeraj je Jugoslavija v A skupini s sicer ne preveč preprčljivo igro odpravila Avstrijo s 24:14 (14:7) ter se bo danes ob 16.00 spoprijela z glavnim favoritom prvenstva Sovjetsko zvezo, ki je danes prepričljivo premagala Poljsko s 24:15 (13:8).
V B skupini je NDR premagala ZDA z gladkim 23:7 (9:4), v C skupini je Norveška opravila s Češkoslovaško 27:17 (11:10), v D skupini pa je Romunija premagala ZRN 22:21 (10:9).
Danes se zaključijo kvalifikacijski boji, v torek pa se bodo začela polfinalna srečanja. Prvo polfinalno skupino bodo sestavljale prve tri uvrščene reprezentance iz A in B skupine, drugo skupino pa prve tri ekipe in C in D skupine.
LESTVICE: SKUPINA A: SZ in Jugoslavija 4, Poljska in Avstrija 0. SKUPINA B: NDR in Madžarska 4, Nizozemska in ZDA 0. SKUPINA C: Kitajska 3, Norveška in ČSSR 2, Japonska 1. SKUPINA D: Romunija 4, Južna Koreja in ZRN 2, Francija 0.
NEW YORK — Znani so polfinalisti teniškega turnirja Masters v New Yor-ku. V skupini »Donald Budge« sta Becker in VVilander, v skupini »Fred Perry« pa Lendl in Edberg. V drugem kolu je Becker premagal Leconta z 0:6, 6:1, 6:1, kasneje pa je Šved Nystroem odpravil Francoza Leconta 6:4, 6:4. Ta tekma je bila povsem platonska, saj sta oba igralca že izločena iz nadaljnjega tekmovanja. V tretjem kolu je Lendl premagal Edberga s 6:3, 6:4, Gomez pa Noaha s 7:6, 7:6.
Jadranje: Ameriški pokal
FREMANTLE — Izzivalci na Ameriškem pokalu so včeraj počivali, branilci pa so opravili 4. regato 3. kvalifikacijskega dela. Lestvica je taka: Koo-kaburra III 41, Australia IV 35, Kooka-burra II 28, South Australia 11, Steak N'Kidney 6. Po regati so sporočili, da je South Australia odstopila.
Alen (lancia) v vodstvu
TUMVVATER — Po prvi etapi avtomobilskega rallyja 01ympus je lestvi-
ca naslednja: 1. Alen in Kivimaki (lancia) v 1.49T5"; 2. Kankkunen in Piiro-nen (peugeot) po 26"; 3. Buffum in Wilson (audi guattro) po 5'41"; 4. Thorp in Thorszelius (toyota) po 8T5"; 5. VValdegaard in Gallagher (toyota) po 9T6"; 6. Millen in Bellefleur (mazda 4WD) po 14'02"; 7. Alessandrini in Alessandrini (lancia delta) po 15'20".
Hudi neredi v Atenah
ATENE Neki mladenič je izgubil življenje, drugi pa je bil ranjen med neredi, do katerih je prišlo v Atenah, kjer so se spopadli navijači nogometnih klubov PAOK Solun in AEK Atene. Pretepi so izbruhnili na železniški postaji, kjer so do smrti zabodli nekega Solunčana, medtem ko so drugega z nožem ranili v ramo. Policija je aretirala nekega 23-letnega mladeniča.
Marcel namesto Hughesa
ANCONA — Pri košarkarski ekipi Fabriana, ki je na predzadnjem mestu A-2 lige, bo namesto Hughesa igral Brazilec Ramon Marcel de Sousa.
Košarka: sinoči v promocijski ligi na Goriškem
Domovci osvojili novi točki
Dom - Polisontina	82:62
(39:32)
DOM: Kristjančič 10 (10:15), Puiatti 28 (1:3), Nanut 17 (4:4), Coretti 7 (3:4), Corsi 12 (4:6), Orzan 3 (1:2), Mauro Dornik 3, Ugo Dornik 2 (0:1).
Domovci so tudi v 4. kolu promocijskega prvenstva slavili. Tokrat so na domačih tleh premagali skromno Poli-sontino iz Pierisa. Srečanje ni bilo zelo privlačno, saj so belo-rdeči očitno podcenjevali nasprotnika in zato tudi primerno igrali. Semoličevi varovanci so bili stalno v vodstvu, najvišje vodstvo pa so dosegli že v 31. minuti (67:44). S to zmago so belo-rdeči dohiteli Gradež na 3. mestu skupne lestvice. (M. Čubej)
Bor Radenska - DLF	88:87
(51:46)
BOR RADENSKA: Civardi, Korošec 7 (2:6), Salvi 12, Klobas 30 (4:7), Pieri 17 (5:6), Pregare 14 (3:5), Š. Šemen 4, A. Semen 4, Kovačič, Barini.
Sinočnja tekma je bila pomembna za oba tekmecema: borovcem, da ohranijo stik z vrhom, Ferroviariu pa, da nadoknadi nekaj spodrsljajev. Košarkarji Radenske so začeli zelo prepričljivo in kmalu ustvarili solidno prednost, ki je nekoliko skopnela le ob koncu polčasa. Razigral se je Klo-
bas, ki je zaigral kot v svojih mlajših letih, ob njem pa je presenetljivo dobro nastopil Salvi. V nadaljevanju so naši (kot v vsaki tekmi doslej) nekoliko popustili, železničarji pa so se borili za zmago, kar bi se jim v končnih fazah srečanja skoraj posrečilo. V teh trenutkih je bil odločilen Marko Salvi, ki je v obrambi priboril svojemu moštvu tri dragocene žoge. (Cancia)
Kontovel Electronic Shop -Santos	90:75 (43:35)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 10 (0:1), Grilanc 26 (1:4), Lisjak, I. Starc 25 (7:12), Kojanec 9 (3:7), D. Starc 14 (2:2), Sedmak 2, Gruden 4 (0:2).
Kontovelovi košarkarji so sinoči, kljub odsotnosti Čuka in Emilija, suvereno odpravili nevarno postavo Santosa, ki je za vsakogar trd oreh. Kontovelci so takoj prešli v vodstvo, v 12. min. p. p. je njihova prednost znašala že 16 točk (32:16). Tik pred odmorom so gostje nekoliko zmanjšali zaostanek, toda kaj več niso zmogli. Tudi v drugem delu tekme se razmerje moči na igrišču ni spremenilo. Z zelo dobro skupinsko igro so domačini prihajali v ugoden položaj za met, ob tem pa so tudi natančno zadevali. Navedli bi še, da sta sodnika bila zelo slaba in očitno pristranska, k sreči pa
jima ni uspelo preveč oškodovati naše ekipe. Ta zmaga je za Kontovel Electronic Shop, ki igra iz tekme v tekmo bolje, zelo spodbudna. (D. Starc)
Breg Adriatherm -Alabarda	71:89 (45:38)
BREG ADRIATHERM: Čok 4, Cor-batti 18, R. Žerjal 9, Meneghetti 16 (1:1), Sosič 4, B. Žerjal, Barut 6, Bandi, Di Donato 2, Zobec 12 (0:2).
Bregovi košarkarji so si, ob pomoči sodnikov in po lastni slabosti zapravili še eno priložnost, da bi se odlepili z dna lestvice. V prvem polčasu so domačini igrali solidno in uspešno napadali consko obrambo gostov. Sredi polčasa pa je Alabarda prešla v "pres-sing", odtlej pa so naši poslabšali svojo storilnost in zagrešili vrsto začetniških napak v zaključevanju akcij, čemur je botrovala pomanjkljiva kondicija Bregovih posameznikov.
Svoje sta prispevala tudi moža v sivem. Tržačanom, ki so 30 minut predvajali agresivno "pressing" obrambo so dosodili 9 osebnih napak, Brežanom pa kar 30. Zdesetkana domača postava je tako utrpela še en poraz.
Pozitivno oceno si zaslužita le Meneghetti in Sosič zaradi odlične obrambne igre. (L. Koren)
■ .ii »uril
__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________I
Mladinski šport
ODBOJKA: UNDER 16 ŽENSKE: Sloga B - Ricreatori 3:0 (15:1, 15:7, 15:13); Julia - Breg Agrar 0:3 (1:15, 0:15,
NOGOMET: UNDER 18: Edile Adriatica - Breg 6:0; Kras - Ronchi 1:1 (0:1). ZAČETNIKI: Primorje - Campanelle 5:0 (2:0). CICIBANI: Zarja B - San Lui-gi A 0:7; Primorje - Soncini A 0:4; Campanelle - Breg 1:6; Zarja A - Do-mio 1:2. NAJMLAJŠI (turnir CSI): Pon-ziana - Zarja 6:2.
KOŠARKA: KADETI: Kontovel Electronic Shop - Bor 80:77 (33:41). NARAŠČAJNIKI: Bor Adriaimpex - Ser-volana 115:58 (64:25). DEČKI: Sokol -SGT Tecnoluce 23:171. PROPAGANDA: Breg - Bor Indules 29:75 (18:43).
• Meblo
V tem srečanju je po dolgem času spet prišla do izraza velika negotovost Meblovih igralk, ki so naredile dosti nepotrebnih napak, tehničnih in taktičnih. Vseeno bi si naše igralke in njihov trener vsaj zaradi požrtvovalnosti zaslužile kaj več. Sedaj se pot proti vrhu spet strmo vzpenja, čeprav vse le ni izgubljeno, treba pa bo v neposrednih nastopih, tako doma kot v gosteh, premagati vse vodilne šester-ke. Je Meblo zmožen takšnega podviga?
VOLFE - MEBLO	3:2
(20:18, 15:7, 9:15, 10:15, 15:8) MEBLO: Nacinovi, Kralj, Maver, Neva in Mira Grgič, Malalan, Vida-| li, Garbini, Klemše, Pertot in Žerjal.
TOČKE: Meblo 33:64 (Maver 12, Nacinovi 7, Kralj 6, Žerjal 5, Klemše 2, Mira Grgič 1); VOLPE 41:69; zgrešeni servisi: VOLPE 19, MEBLO 21; trajanje tekme 123'; sodnika: Garu-folo (Bologna) in Cargniato (Trevi-so); gledalcev: 100.
OSTALI IZIDI: Soteco - Tregarola-ni 0:3; Conegliano - Torrefranca 3:1; Cervignano - Albatros 1:3; Vladana -Nervesa 3:2; Mogliano Venelo - Ferrara 3:1.
LESTVICA: Tregarofani Padova 14; Mogliano Venelo 12; Nervesa in Conegliano 10; Meblo in Vladana 8; Torrefranca Trento in Volpe Fiesso 6; Volley Ferrara in Albatros Trevi-so 4; Soteco Gradišče 2; Cervignano 0.
V moški odbojkarski C-2 ligi
Pomemben uspeh Goričanov
FUTURA TORRIANA - BOR JIK BANKA 3:0 (15:8, 15:10, 15:7)
BOR JIK BANKA: Batič, Budin, D. in G. Gasparo, Meton, Zubin, Pernarčič, Starc, Marega
Na gostovanju v Gradišču borovci niso ponovili igre, ki so jo pokazali pred tednom dni. Nekateri posamezniki so naleteli na slab dan in s tem je seveda trpela vsa šesterka. Domačini so se predstavili kot solidna ekipa, ki je s hitro in učinkovito igro večkrat spravila naše v zadrego. Blok je bil slab in tudi obramba ni bila najbolj zanesljiva, tako da je bil poraz neizbežen. (A.S.)
OLVMPIA KMEČKA BANKA - LIBERTAS ROZZOL	3:2
(15:13, 15:6, 14:16, 13:15, 15:2)
OLYMPIA KMEČKA BANKA: M., Š. in L Cotič, A., S. in D. Terpin, Batistič, Dornik, Marassi, Komjanc, Špacapan
01ympia bi tekmo lahko dobila s čistim 3:0, če bi je sodnik v zaključnih trenutkih ne oškodoval, saj je bilo očitno, da se je nasprotnikova žoga končala zunaj igrišča. Zaradi te sodnikove napake se je naših nekoliko prijela živčnost, tako da so tudi četrti set prepustili nasprotniku. Kakšno je bilo razmerje sil v petem nizu, pa jasno kaže sam rezultat, saj je bila 01ympia daleč boljši nasprotnik v vseh elementih igre. (M. S.)
Ženska C-2 liga: Friulexport zlahka
BOR FRIULEKPORT - SPILIMBERGHESE 3:0 (15:3, 15:6, 15:11)
BOR FRIULEXPORT: Kus, Foraus, Zergol, Stoper, Ukmar, D'Ambrogio, Kralj, Centazzo
Borovke so peti par točk pospravile veliko lažje kot je bilo pričakovati glede na dosedanje rezultate nasprotnic (tri zmage). Gostje so nekaj več pokazale v obrambi, a ne toliko, da bi Kusovo in tovarišice spravile v zadrego. Nekoliko bolj zanimivo je bilo v 3. setu, v katerem so domačinke precej popustile in dovolile nasprotnicam, da so izbojevale enajst točk. (G.F.)
MOŠKA D LIGA
FINCANTIERI TRŽIČ - SLOGA 3:0 (15:6, 15:8, 15:13)
SLOGA: Betocchi, Čač, De VValderstein, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, Kralj, Pahor, Sain, Sgubin.
Po predvidevanju so slogaši klonili proti še nepremaganim domačinom, ki so tudi včeraj znali uveljaviti svojo večjo izkušenost in boljšo pripravljenost. Žal so naši fantje stopili na igrišče v prepričanju, da so pač slabši nasprotnik in so tako premalo odločno zaigrali. In prav nezaupanju v lastne moči gre pripisati dejstvo, da niso osvojili vsaj tretjega niza, ki je bil izenačen vse do konca. (Inka)
PASTIFICIO CRISCI - NAŠ PRAPOR VAL SIRION 1:3 (15:5, 11:15, 13:15, 13:15)
NAŠ PRAPOR VAL SIRION: Vogrič, Zavadlav, Devetak, Sošol, Grinovero, Lutman, Boškin, Brajnik, Bastiani
Naši so s to zmago pospravili četrti par točk. V prvem nizu je sicer kazalo, da bodo gostitelji imeli lahko pot do zmage, zatem pa so gostje pokazali izredno zagrizenost in osvojili tri sete zaporedoma. Poudariti je treba, da imajo rezervni igralci in pravočasne menjave veliko zaslug za sinočnji uspeh. (M. B.)
SOČA SOBEMA - VECCHIA PALLAVOLO TRST 3:1 (15:11, 15:12, 9:15, 15:9)
SOČA SOBEMA: Ferfolja, Cotič, Bagon, Kovic, Černič, Sirk, Pahor, Soban, Gergolet
Po tem uspehu je upati, da se bo Soča Sobema začela dvigati iz dosedanjega poprečja in da je začetna kriza mimo. Važno je predvsem to, da so igralci spet dobili potrebno samozavest. Z bolj sproščenimi nastopi bodo rešeni tudi nekateri navidezno tehnični problemi. (P. T.)
Ženska D liga: Agorest boljši v Nabrežini
SOKOL INDULES - AGOREST 2:3 (3:15, 12:15, 15:5, 15:5, 6:15)
SOKOL INDULES: Legiša, Radetič, Ušaj, Rudež, Pizziga, Vižintin, L. in T. Masten, Škerk, Žbogar in Jazbec.
AGOREST: Klemše, Kocjančič, Mulič, Cotič, Luvisutti, Plet, Roner, Vižintin, Zavadlal, Orel in Peterin.
Tekma je bila lepa in številni gledalci so prišli na svoj račun. V prvem nizu so gostiteljice grešile pri serviranju in tudi obramba ni bila vedno na mestu. Poleg tega je še pešal sprejem in napad gostinj je bil v uvodnem nizu dokaj učinkovit. V drugem nizu je Sokol Indules uredil svoje vrste in bi lahko tudi zmagal, če ne bi sodnik v končnici kar štirikrat žvižgal v korist nasprotnic. To je domačinke zmedlo, tako da je Agorest povedel z 2:0. V nadaljevanju so gostiteljice zaigrale izredno zagrizeno tako v obrambi kot v napadu in stanje v setih celo izenačile. V zadnjem odločilnem nizu so Nabrežinke nekoliko popustile, kar je bilo dovolj, da so nasprotnice prevzele vajeti igre v roke in na koncu slavile zmago. (A. P.)
LE VOLPI - BREG AGRAR 0:3 (11:15, 4:15, 6:15)
BREG AGRAR: Komar, E. in F. Žerjal, S. in K. Slavec, Tavčar, Malmenvall, Maranzina, Sancin, Šturman, Mauri
V derbiju z Le Volpi so zastopnice Brega Agrar razmeroma lahko zmagale, saj so nasprotnice med slabšimi šesterkami v tej konkurenci (trenutno so še brez točk). V prvem setu so Dolinčanke sicer imele nekaj težav s sprejemom, zatem pa jim je steklo, tako da so tekmo izpeljale brez večjih težav, kot kažejo tudi izidi iz zadnjih dveh nizov.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - KILLJOY 3:2 (8:15, 15:7, 11:15, 16:14, 15:9)
KONTOVEL: Prašelj, Hrovatin, Černjava, Maver, Umek, Legiša, Conestabo, Štoka
Nasprotnice so pričele tekmo izredno zagrizeno, kar je dobesedno zmedlo domačinke, ki so v prvem setu grešile kot za stavo. V nadaljevanju je bila tekma precej izenačena in živčna, tako da so se na obeh straneh vrstilenaivne napake. V četrtem setu je pri stanju 14:7 v korist nasprotnic že kazalo, da bodo le-te odnesle točki, vendar se Kontovelke niso predale, nadoknadile so zaostanek in s predvajanjem zrelejše odbojke osvojile najprej niz, nato še tekmo. (M.Š.)
V 15. kolu košarkarskega prvenstva A-2
Stefanel v boju proti usodi
Smučanje: na včerajšnjem superveleslalomu v Val D’Iseru
Wasmeier pred Erlacherjem Zurbriggen diskvalificiran
VAL D1SERE — Zahodni Nemec Markuš Wasmeier je včeraj v Val Biseru osvojil prvi superveleslalom letošnje sezone svetovnega smučarskega pokala. Daleč najbojši čas je sicer dosegel odlični Švicar Zurbriggen, vendar ga je kasneje žirija diskvalificirala, ker je izpustil vratca. Na ta način se je na odlično drugo mesto prebil Italijan Robert Erlacher, ki je za več kot sekundo zaostal za zmagovalcem. Na najnižji stopnički zmagovalcev pa se je znašel Mark Girardelli, ki si je pred kratkim poškodoval ramo, vendar pa očitno ni bilo tako hudo, kot je sprva kazalo.
Na peto mesto se je prebil veteran »belega cirkusa« Andreas Wenzel, osmi pa je Pramotton, ki je velika stvarnost italijanskega smučanja. Od italijanskih tekmovalcev si Parcella in Camozzi delita 15. mesto, 17. je Stam-patti, 20. je Tomba, 37. je Marzola,
Včeraj odlični Italijan Robert Erlacher
medtem ko je italijanski »izvedenec« za smuk Mair osvojil le 49. mesto.
Najboljši od Jugoslovanov je bil Rok Petrovič , ki je osvojil 40. mesto z zaostankom 3"06 za zmagovalcem. Čižman je bil 44., Bergant 58., Žan 65., medtem ko Benedik in Robič nista do-
končala tekmovanja. Križaj pa ni starta!.
VRSTNI RED: 1. Wasmeier (ZRN) r40"56; 2. Erlacher (It.) 1'41"65; 3. Girardelli (Luks.) 1'41"82; 4. Renoth (ZRN) 1'41"91; 5. VVenzel (Lie.) 1'41"94; 6. Eder (ZRN) 1'42T3; 7. Angl (Švi.) 1'42"23; 8. Marxer (Lie.) in Pramotton (It.) 1'42"45; 10. Holzer (It.) 1'42''65; 11. Strolz (Av.) r42"74; 12. Hinterseer (Av.) 1'42"88; 13. Stock (Av.) 1'43"02; 14. Pfaf-fenbichler (Av.) 1'43"29; 15. Parcella (It.) in Camozzi (It.) 1'43"39.
LESTVICA: 1. Zurbriggen 75 točk: 2. Wasmeier (ZRN) 62; 3. Mueller (Švi.) 51; 4. Pramotton (It.) 48; 5. Heinzer (Švi.) 39; 6. Stock (Av.) 37; 7. Alpiger (Švi.) 34; 8. Girardelli (Luks.) 33; 9. Erlacher (It.) in Strolz (Švi.) 28.
Veleslalom, ki je bil ob začetku sezone programiran za danes v Val Biseru, odpade zaradi pomanjkanja snega.
Z današnjim kolom bodo italijanski košarkarski prvoligaši sklenili prvi krog tekmovanj. Doslej lahko rečemo, da je prišlo do nekaterih presenečenj v zvezi z uvrstitvijo posameznih ekip. V A-l ligi preseneča visoka uvrstitev druge bolonjske ekipe Yoga, medtem ko sta turinski Berloni in Bancoroma igrala krepko pod pričakovanji. Beneški Giomo, v kateri prednjači Dražen Dalipagič, ki vodi na lestvici strelcev, je kljub katastrofalnim napovedim strokovnjakov, doslej popolnoma zadovoljil. Pod pričakovanji pa je nastopalo moštvo videmskega Fantonija, ki bo bržkone izpadlo.
V konkurenci A-2 je vodilni Benet-ton tudi z dejanji potrdil, da sodi v prvo skupino prvoligašev. Ob Benet-tonu pa so za pravo presenečenje poskrbeli Pepper Mestre, Spondilatte Cremona in Liberti Firence, ki so' s svojimi igrami presegli tudi najbolj rožnata predvidevanja.
Za največje letošnje razočaranje seveda velja tržaški Stefanel, ki mu sedaj resno preti izpad iz prve lige. V Trstu so se verjetno prenaglili in s pretirano mero lahkomiselnosti pričakovali, da bo dvojica Tanjevič - Sarti
delovala čudežno, kar pa se, žal, ni zgodilo. Tržačani bodo danes v Veroni kjer bodo proti Citrosilu zasledovali prepotrebni točki. To bo odslej tudi konstanta Stefanela na vsaki tekmi.
V	veliko boljšem položaju je trenutno goriški Segafredo, ki zaseda začasno deveto mesto. Po sijajnem začetku in zmagoviti seriji so Goričani nekoliko popustili. Trenutna uvrstitev pa je verjetno realna. Danes bodo Marušič in tovariši sprejeli v goste Alfo Romeo iz Neaplja. Obeta se izredno izenačen in privlačen dvoboj.
V	včerajšnjem anticipiranem srečanju A-2 lige je Fleming Porto San Gi-orgio premagal Fabriano z izidom 97:91.
DANAŠNJI SPORED A-2 LIGE (17.30): Viola - Corsa Tris; Annabella -Facar; Liberti - Filanto; Segafredo -Alfa Romeo; Jolly - Spondilatte; Pepper - Benetton; Citrosil - Stefanel.
A-l LIGA (17.30): Tracer - Divarese; Mobilgirgi - Fantoni; Arexons - Gio-mo; Ocean - Bancoroma; Scavolini -Yoga; Dietor - Enichem; Allibert -Hamby; Riunite - Berloni.
Nogomet: italijanska B liga
Lazio - Triestina: derbi »kaznovanih«
Triestina bo igrala danes v Rimu proti »superkaznovani« ekipi Lazia. Slednja je med tednom izgubila prijateljsko tekmo z Napolijem, vendar pa sploh ni razočarala. Obratno! Lazio je nevarna ekipa, ki bi bila brez hendi-kapa minus 9 točk tik pod vrhom lestvice. Tako pa je na dnu slednje in se pravzaprav še bori za obstanek.
Triestina se je v Rim podala v popolni postavi, vendar pa se razburjenje v tržaških vrstah ni poleglo. Prav v petek je De Falco dobil globo enega milijona lir, ker je po tekmi z Genoo »preveč klepetal«. Sicer pa se afera Empoli - Triestina še ni polegla.
Triestina računa danes na točko, pa čeprav se zaveda, da je Lazio doma nezadržen. Tržačani so v zadnjih tekmah pridobili več zaupanja vase, pred tednom dni pa so remizirali z močno Messino.
Od ostalih tekem bi omenili zanimiva srečanja med Messino proti Mode-ni in Cremoneseja in Campobassom. Obe vodilni enajsterici igrata doma in imata idealno priložnost, da podaljšata korak.
DANAŠNJI SPORED (ob 14.30): Cagliari - Bologna; Cesena - Bari; Cre-monese - Campobasso; Genoa - Lecce; Lazio - Triestina; Messina - Modena; Parma - Vicenza; Piša - Arezzo; Taran-to - Catania; Pescara - Sambenedette-se.
LESTVICA: Messina in Cremonese 16; Lecce 15; Genoa, Pescara, Parma, Modena in Vicenza 13; Arezzo in Piša 12; Sambenedettese in Bari 11, Bologna 10; Triestina in Cesena 9; Catania 8; Cagliari in Campobasso 7; Lazio in Taranto 6.
Nogomet: včeraj na kvalifikacijski tekmi evropskega prvenstva
»Le« dva gola Italije proti Malti
Malta - Italija 0:2 (0:2)
STRELCA: v 11. min. Ferri, v 20. min. Altobelli
MALTA: Bonello, Scicluna, McKay (v 34. min. Azzopardi), Laperla, Hol-land, Buttigieg, Busuttil, R. Vella, Gregory (v 83. min. Scerri), Farrugia, Degi-orgio.
ITALIJA: Zenga, Bergomi, Nela, Baresi, Ferri, Bagni (v 67. De Napoli), Donadoni, Dossena (v 74. min.) Matteoli, Altobelli, Giannini, Vialli.
SODNIK: Ture (Turčija); KOTI: 5:3 za Italijo; OPOMINI: Scicluna zaradi grobe igre; GLEDALCI: 20.000; Altobelli je v 47. in v 63. min. zgrešil enajstmetrovki.
Po koncu tekme je Vicini (podobno kot njegov prednik Bearzot) dal zelo diplomatske izjave ter dodal, da Italija napreduje ter da so se novi (Ferri m predvsem Giannini) dobro obnesli. Rekel je še nadalje, da ga zmaga z veliko razliko v golih ni zanimala ter svoj »advokatski« poseg zaključil s trditvijo, da je pravzapzav Italija zaigrala dobro...
SKUPINA 2
VALETA — Zvezni trener italijanske državne reprezentance Azeglio Vicini je bil pred tekmo z Malto previden ali pa realist, ko je jasno opominjal: »Ne pričakujte 'goleade'. Dovolj je, da zmagamo!«. In vendar je Italija začela odlično. Povedla je že v enajsti minuti z branilcem Ferrijem, podvojila pa je devet minut kasneje z Altobelli-jem. Kar je najbolj razveseljivo, pa je dejstvo, da so dotlej Italijani zaigrali sproščeno in učinkovito, nato pa so se zmedli. Preveč so bili zaverovani vase ter zaupali v lahko zmago. Amaterji z Malte so tehnično zelo slabi, vendar borbeni ter si želeli osvojitev prestižnega rezultata.
Ritem tekme je do konca prvega polčasa počasi padal ter Italijani niso več imeli zrele priložnosti, da bi rezultat zaokrožil. Ključni trenutek je bil verjetno prav v drugi minuti drugega polčasa, ko je Altobelli zaradi dekoncentracije nerodno zastreljal enajstmetrovko, saj je žogo poslal visoko nad prečko. Strogi turski sodnik je kakih 15 minut kasneje spet pokazal na belo piko, ko so Donadonija že drugič robo zrušili v kazenskem prostoru, pet je hotel streljati Altobelli, tokrat pa je poslal žogo direktno v roke vratarja Bonella. Verjetno je bil to za Italijo psihološki crack. Malta je celo večkrat ogrozila Zengova vrata, le Vialli je proti koncu tekme zadel prečko.
DOSEDANJI IZIDI
Švedska - Švica 2:0 Portugalska - Švedska 1:1 Švica - Portugalska 1:1 Italija - Švica 3:2 Malta - Švedska 0:5 Malta - Italija 0:2
LESTVICA
Švedska	3210
Italija	2	2	0	0
Portugalska 2	0	2	0
Švica	3	0	12
Malta	2	0	0	2
8:1
5:3
2:2
3:6
0:7
PRIHODNJA TEKMA 24. 1. 1987 Italija - Malta.
5
4
2
1
0
	donmti šport	- domači šport -	domači	šport			ni:	n	■11
1. jugoslovanska nogometna liga
Budučnost gladko (2:0) proti mostarskemu Veležu
V antifcipiranih tekmah prve jugoslovanske zvezne nogometne lige je v Titogradu Budučnost (pred TV ekrani) premagala Velež iz Mostarja z gladkim 2:0, Slodoba iz Tuzle pa Hajduk z 1:0. Tekma v Titogradu je bila v prvem polčasu izenačena, v drugem pa so domačini pritisnili ter s Prnovičem in Savičeničem dosegli dva gola.
DANAŠNJI SPORED: Željezničar - C. zvezda; Partizan - Sarajevo; Spartak - Dinamo Vinkovci; Osijek - Priština; Čelik -Radnički; Dinamo Zagreb - Sutjeska; Ri-jeka - Vardar.
To bo predzadnje kolo pred dolgim zimskim premorom, medtem ko se je prvi del druge ZNL - zahod, kjer nastopa tudi Maribor, končal prejšnjo nedeljo.
DANES
NEDELJA, 7. DECEMBRA 1986
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30	v tržaški športni palači: Jadran -Supermercati Full Spinea
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Trstu, Ul. della Valle: Green Star - Polet
KADETI
11.00	v Trstu, Ul. Frescobaldi: Alabar-da - Sokol
DEČKI
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Saba
ODBOJKA
ŽENSKA C-2 LIGA
11.00	v Tržiču, Drevored Isonzo: Fin-cantieri - Sloga Koimpex
UNDER 18 MOŠKI
10.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Libertas Rozzol
UNDER 18 ŽENSKE
11.00	v Trstu, Ul. della Valle: Le Volpi - Sokol Indules
UNDER 16 MOŠKI
9.00	v Gradežu: Grado - Soča
UNDER 16 ŽENSKE
11.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Sloga Koimpex
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Križu: Vesna - Zaule; 14.30 v Bazovici: Zarja - Muggesana; 14.30 v Trstu: Čampi Elisi - Primorje; 14.30 v Rep-nu: Kras - Staranzano
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini: Breg - Domio; 14.30 na Padričah: Gaja - Don Bosco; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Arrigosport; 14.30 v Trebčah: Primorec - CGS Carsia; 14.30 v Podgori: Juventina - San Lorenzo; 14.30 v Zagraju: Sagrado - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
11.00	na Proseku: Primorje - Opicina
NAJMLAJŠI
9.30	na Proseku: Primorje - Opicina;
10.30	v Dolini: Breg - Triestina
ZAČETNIKI
9.00	v Trstu, pri Sv. Ivanu: Fani Olim-pia - Breg; 10.30 v Doberdobu: Mladost -Aris S. Polo
NAMIZNI TENIS
DEŽELNO PRVENSTVO
8.30	v Zgoniku: nastopajo tudi kra-sovci.
ŠD MLADINA
obvešča, da za letošnje tradicionalno zimovanje, ki se bo odvijalo na Pohorju od 20. do 27. decembra 1986, se interesenti lahko vpišejo in dobijo vse podrobne informacije do nedelje, 14. t. m. od 19. do 21. ure v Domu A. Sirk v Križu.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG prireja danes na sedežu društva SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME. Urnik sejma: od 9. do 13. ure.
ŠD BREG — SMUČARSKI ODSEK priredi od 22. do 28. t. m. zimovanje v Domu Mangart v Žabnicah. Vpisovanje od 15. do 19. t. m. od 20.30 do
21.30	na sedežu društva.
V Mavhinjah ustanovili ŠD Grmada
4$%
mm
Obilici zamejskih športnih društev, ki so aktivna na različnih področjih s številnimi športnimi panogami, se je sredi novembra pridružila nova enota, ki bo delovala na precej specifičnem izseku telesnokulturne dejavnosti in gojila dve zvrsti, ki sta, resnici na ljubo, precej specifični in dokaj atipični za naše kraje.
Novonastalo športno društvo Grmada, z začasnim sedežem v Mavhinjah, bo svojo dejavnost namenilo izključno rolkanju in smučarskemu teku. Ti dve panogi so doslej gojili v sklopu SK Devin, pri katerem pa sta primarni disciplini alpsko smučanje in planinstvo. Razmah rolkanja in smučarskih tekov je ob številnih uspehih prinesel tudi nove skrbi, predvsem finančne narave. To je botrovalo k osamosvojitvi sekcij za skirolke in nordijske discipline in skupini entuziastov, ki so celo desetletje delovali v okviru devinskega kluba, narekovalo ustanovitev novega društva, ki bo skrbelo samo za navedeni dve panogi.
Do odcepa torej ni prišlo kot posledica notranjih nerazumevanj in sporov, ampak povsem sporazumno. Grmada in Devm pa bosta odslej vzajemno sodelovala na področjih skupnega interesa. ŠD Grmada so novembra tudi pravno in formalno registrirali pri notarju in včlanili v ZSŠDI.
Društvo vodi sedemčlanski odbor. Redni občni zbor bo potekal vsako drugo leto, enkrat letno pa bo skupščina članov za redno sprotno preverjanje dejavnosti.
Kljub dejstvu, da je Grmada svoje delovanje začela šele pred kratkim, imajo pri društvu že točno začrtane programske smernice glede delovanja v letošnji sezoni, na jasnem pa so si tudi glede dolgoročnih načrtov.
Delovanje traja neprekinjeno skozi vse leto. V zimskem obdobju je čas vadbe in tekmovanj v smučarskih tekih, v ostalih letnih časih pa, brez kakršnihkoli prekinitev, poteka proces treningov in tekmovanj rolkarjev. V rolkanju si pri Grmadi zastavljajo ambiciozne načrte in kar visoke cilje. To prav gotovo sodi v okvir zmožnosti njihovih tekmovalcev, ki so že vrsto let pri vrhu te športne zvrsti, ki je drugje po Italiji in po Evropi vse več popularna. Tekmovalci Grmade se bodo letos udeležili vseh promocijskih tekmovanj in tekem za državno prvenstvo, ki bo letos na sporedu v Agro-bellu (Apulija). Skirolke sodijo v okvir tistih panog, ki jim pravimo aerobne, zaradi njihovega učinka na večanje dihalnih in srčnožilnih kapacitet. Pri nas je ta disciplina domala nepoznana, le smučarji tekači jo uporabljajo kot dopolnilo med poletno vadbo, drugje po Evropi pa si polagoma pridobiva mesto pod soncem in status polnopravne samostojne športne panoge. Pri Grmadi to dohro vedo, zato pa tudi pričakujejo, da bodo letos končno sprejeti v italijansko zvezo za zimske športe in v italijanski vsedržavni olimpijski odbor.
Med številnimi pobudami, ki jih člani Grmade nameravajo uresničiti, sodi tudi senzibilizacija javne uprave za potrebe športnikov rolkarjev. Slednji morajo med treningom poprečno preteči od 10 do 15 kilometrov. Vadba
pa poteka na cestah, kjer so vadeči izpostavljeni vsakovrstnim nevarnostim. To delno povzroča osip udeležbe najmlajših. Če bi se za te športnike uredila zaprta ali vsaj bolj zaščitena proga, bi število mladih privržencev verjetno naraslo.
V smučarskih tekih so pri Grmadi sestavili nekoliko skromnejši program ‘delovanja. Izpeljali bodo dva tečaja (začetniškega in nadaljevalnega) in se udeležili maratonov in tržaškega prvenstva.
Za začetek imajo pri Grmadi polne roke dela. Med »nujno« sodi tudi stalni sedež in priskrbitev pokroviteljstva. Glede na to, da potujejo Grmadini tekmovalci po vsej Italiji in v tujino, bi to lahko bil zanimiv izziv za kakšno podjetje.
Sestava odbora ŠD Grmada
Predsednik: Pavel Ferluga; podpredsednik: Silvana lori; tajnik: Evelina Vidau; blagajnik: Nadja Umek; gospodar: Radoslav Širca; referent za skirolke: Roberta Antonič; referent za nordijsko smučanje: Antonio lori. Nadzorni odbor sestavljajo Vanda Peric (predsednik), Draga Legiša in Alojz Semolič.	Igor Canciani
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes oh 14.M!
SMUČI HEAD +
VEZI TVROLIA
150.000	lir
SMUČI FISCHER + VEZI TVROLIA
170.000	Mr
SMUČI ROSSIGNOL VEZI SALOMON
170.000	lir
SMUČARSKI ČEVLJI
po 89.000 lir
PUHOVKE Z ROKAVI KI SE SNAMEJO
129.000	lir
Ob nakupu smuči nudimo
servisiranje robnikov in drsnih ploskev

OL1NVIC
TRST - UL. DEL BOSCO 10/A - TEL. 773902
Statistika v turizmu ni najbolj pomembna zadeva, a vendar velja povedati, da imamo v Sloveniji 48 smučarskih središč, ki so opremljena z gondolami, sedežnicami, vlečnicami... Slovenija ima to srečo, da leži na »sončni strani Alp«, kar pomeni, da ima dovolj snega in še več sonca, da je smuka izredno prijetna, da je mnogo domačnosti in gostoljubja v naših smučarskih krajih. Ne gre pozabiti, da je Jugoslavija uvrščena tudi med tiste redke države, ki so bile prirediteljice zimskih olimpijskih iger, da je Sarajevo poneslo v svet ime Jugoslavije, države z zimskim turizmom in dobrimi smučarji. In dragi gostje, s ponosom vam želimo povedati, da imamo pri nas odlične smučarje. Petrovič je na uradnih FIS lis-
tah najboljši slalomist na svetu za sezono 85/86, Mateja Svet pa najboljša veleslalomistka na svetu za minulo sezono! In še tale številka — v Sloveniji, ki ima 2 milijona prebivalcev je okoli 400.000 aktivnih smučarjev! Motili bi se, če bi mislili, da je alpsko smučanje ob žičnicah vse, kar nam nudi zimska narava. Smuški tek je gotovo posebnost, ki se je v zadnjih letih razvila in povzpela na »top listo« kot najbolj zdrava rekreativna disciplina. Zato vam predstavljamo vrsto smučarskih središč, ki so povezana tako z alpskim smučanjem in žičnicami, imajo pa obenem tudi idealne pogoje in urejene proge za smučarski tek.
Bovec - Kanin
Bovec leži 17 km od državne meje z Italijo pri prelazu Predel. Je osrednji kraj gorske pokrajine v Julijskih Alpah na skrajnem severozahodnem delu Slovenije. Nedaleč od tod izvira reka Soča, ki je znana iz I. svetovne vojne, saj je na njenih bregovih potekala znamenita in krvava »soška fronta«. Bovško kotlino obkrožajo strmi alpski vrhovi, med njimi 2587 m visoki Kanin. Prav pod vrh te gore so speljali smučarske gondole in žičnice, kjer je najvišje visokogorsko smučišče v Sloveniji (2300 m).
Lega: 136 km iz Ljubljane, 71 km iz Nove Gorice, 40 km iz Kranjske gore. Zanimivosti: izvir Soče, Dolina Trente, Trentarski muzej v Logu.
Žičnice: 1 gondola, 3 sedežnice, 3 vlečnice, 15 km urejenih prog za alpsko smučanje, dnevna karta 3.800 din, tedenska 19.000 din.
Tekaške proge: 12 km lepih in urejenih prog.
Prenočišča: hotel Kanin, hotel Alp, apartmani Kaninska vas in zasebne sobe; skupaj 2000 postelj.
Rekreacija: pokrit bazen, savna.
Informacije: Kompas, Alpski turistični center Bovec, tel. 065 86202.
Idrija -Črni vrh
Na sredi poti med Ljubljano in Novo Gorico leži visoka planota Črni vrh, zimsko gorsko letovišče.
Lega: Idrija 18 km, Ljubljana 56 km, Ajdovščina 18 km.
Zanimivosti: Divje jezero pri Idriji, rudarsko mestece (rudnik živega srebra) Idrija, partizanska bolnišnica Franja.
Žičnice: 2 vlečnici.
Tekaške proge: 40 km urejenih prog, tu je vsako leto najdaljša rekreacijska tekma v smuškem teku »Trnovski maraton«.
Prenočišča: Hotel Bor.
Informacije: Hotel Bor, Črni vrh, Tel. 065 77013.
Kranjska
gora
Kranjska gora je največji in najboljše opremljen zimski turistični center v Jugoslaviji. Leži na tromeji Jugoslavija-Italija-Avstrija v osrčju Julijskih Alp in Karavank. Ima ugodne snežne razmere od decembra do aprila.
Lega: 23 km od Jesenic, 87 km od Ljubljane, 22 km od Beljaka (Avstr.), 18 km od Trbiža (It.).
Zanimivosti: tekme za svetovni pokal v alpskem smučanju, smuški poleti v Planici (8 km), muzej v Liznjehovi hiši.
Žičnice: 5 sedežnic, 17 vlečnic, 17 km prog, dnevna karta 4.000 din, tedenska 24.000 din.
Tekaške proge: 40 km urejenih tekaških prog, ki povezujejo Kranjsko goro s Planico, Podkorenom, Gozdom Martuljkom in Mojstrano.
Prenočišča: hotel Alpina, hotel Kompas, hotel Larix, hotel Lek, hotel Prisank, hotel Avtocommerce, hotel Erika, hotel Slavec, hotel Razor, apartmani Razor in zasebne sobe.
Rekreacija: 3 pokriti bazeni, 2 savni, drsališče, 2 kegljišči, trim telovadnica.
Informacije: Turistično društvo Kranjska gora, tel. 064 88768.
Bohinj
Bohinj je eno izmed najbolj priljubljenih zimskih letovišč, znano že iz časov pred I. svetovno vojno. Še danes je železniška proga, ki vodi skozi Bohinj prava turistična zanimivost. Vozi celo vlak s parno lokomotivo - muzejski vlak. Bohinj leži med visokimi gorami, okrožajo ga Julijci s Triglavom na čelu (najvišji vrh Jugoslavije 2864 m). Leži ob prelepem alpskem jezeru, ki nosi ime Bohinjsko jezero.
Lega: Bled 32 km, Ljubljana 84 km, 190 km iz Trsta.
Zanimivosti: cerkev sv. Janeza, slap Savica (izvir reke Save), kanjon Mos-trice, Triglavski narodni park, Muzej Tomaža Godca.
Žičnice: Vogel — 1 gondola, 5 vlečnic, 2 sedežnici na višini od 1500 do 1800 m: dnevna karta 4.000 din, tedenska 20.000 din.
Kobla - 3 sedežnice, 3 vlečnice na višino od 570 do 1500 m, dnevna karta 3.000, tedenska 16.000 din.
Tekaške proge: 30 km urejenih tekaških prog med Boh. Bistrico in Bohinjem. Na teh progah je vsako leto FIS tekmovanje za vsetovni pokal v smučarskih tekih v januarju.
Prenočišča: hotel Zlatorog, hotel Pod Voglom, hotel Bellevue, hotel Jezero, hotel Kompas, Ski hotel Vogel, gostišče Črna prst v Boh. Bistrici in zasebne sobe.
Informacije: Turistbiro Bohinj - Jezero tel. 064 76370 in TTG biro v Boh. Bistrici tel. 064 76145.
Bled
Bled je najbolj znan turistični kraj v Sloveniji. Zaradi toplega in čistega alpskega jezera je zlasti znan kot poletno turistično središče. Na voljo je nad 4000 postelj v hotelih visokih kategorij do zasebnih sob oz. penzionov. Zaradi bližnjega smučarskega centra na Zatrniku, ki je oddaljen le 7 km, Bled postaja iz leta v leto bolj pomembno
zimsko športno letovišče. Zaledenelo Blejsko jezero je najlepše naravno drsališče v Sloveniji. Med Bledom in
Prihodnjo nedeljo vas bomo seznanili s slovenskimi zdravilišči
krajem Ribno so izredno lepe, sončne in nezahtevne tekaške proge, primerne tudi za začetnike.
Lega: 54 km iz Ljubljane, 23 km z Jesenic, 150 km iz Trsta.
Zanimivosti: muzej ga Blejskem gradu, kanjon Vintgar, Čebelarski muzej v Radovljici (10 km), Kovaški muzej v Kropi (24 km).
Žičnice: Zatrnik — 16 km smučarskih prog, 1 sedežnica, 4 vlečnice, ski bus z Bleda, dnevna karta 3.000, tedenska 16.000 din.
Tekaške proge: 15 km urejenih prog.
Rekreacija: 2 pokrita bazena, savne, drsališče na jezeru, pokrito drsališče v športni dvorani, igralnica.
Prenočišča: Grand hotel Toplice, Vila Bled, Golf hotel, apartmani Savica, Park hotel, hotel Jelovica, hotel Kompas, hotel Krim, hotel Lovec, hotel Grad Podvin in zasebne sobe ter penzioni.
Informacije: Turistični biro Bled, tel. 064 77409.
Pokljuka
Pokljuka je visokogorska planota na višini 1300 m in je pravi raj za smučarske tekače. Tu je nad 30 km urejenih, čudovitih tekaških prog.
Proge so izredno razgibane. Ne manjka vzponov in spustov, teka po ravnini, med gozdovi in na odprti planoti. Tu prirejajo mnoga tekmovanja, najbolj znana je rekreativna tekma za Yassa pokal.
Lega: Bled 17 km, Ljubljana 75 km.
Zanimivosti: Triglavski nacionalni park.
Žičnice: 1 vlečnica (proga za nezahtevne smučarje).
Tekaške proge: 30 km super prog.
Rekreacija: savna.
Prenočišča: Šport hotel.
Informacije: Šport hotel, tel. 064 77027.
Rogla - Zreče
Rogla - Zreče je mlad turistično-rekreativni center na južnem delu Pohorskega pogorja. Leži na višini 1500 m in je v svoji osnovi načrtovan kot poligon za rekreacijo in zdravje.
Lega: Zreče 17 km, Celje 44 km, Maribor 66 km.
Zanimivosti: vredna ogleda cerkev na Brinjevi gori.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE JE IZDALA IZREDNO LEPO FOTOMONOGRAFIJO BOHINJ — UMETNIŠKEGA FOTOGRAFA JOGA ŽNIDARŠIČA. S tem začenja Državna založba Slovenije novo zbirko »SLOVENIJA MOJA DEŽELA«. Junak prve knjige je Bohinjsko jezero s svojimi pravljičnimi lepotami in gorami, ki ga okrožajo. Knjigo prodajajo tudi v Trstu v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška.
Pomembnejše
smučarske
prireditve
19. in 20. decembra 1986 KRANJSKA GORA, veleslalom in slalom moški, svetovni pokal
3. in 4. januarja 1987
POHORJE - MARIBOR, veleslalom in slalom ženske za svetovni pokal
25. in 26. februarja 1987
BOHINJ, tekma FIS in alpski pokal v smučarskem teku
28. februarja in 1. marca 1987 ROGLA, tekma FIS in alpski pokal v smučarskem teku
14.	in 15. marca 1987 PLANICA, svetovni pokal v smučarskih skokih.
* * *
Smučarske prireditve za rekreativce
25. januarja, BLOŠKI TEKMI, 7 km, 15 km, 30 km, Nova vas
8. februarja, TRNOVSKI MARATON, 10 km, 21 km, 42 km, Črni vrh
15.	februarja, TEK TREH DEŽEL, 28 km, Kranjska gora
8. marca, YASSA MARATON, 21 km, 42 km, Pokljuka
15. marca, POMLADANSKI TEK, 10 km, 25 km, Rogla.
Žičnice: 1 sedežnica in 13 vlečnic, dnevna karta 3.500, tedenska 20.000 din.
Tekaške proge: 50 km urejenih prog, ki sodijo med najlepše v Sloveniji.
Rekreacija: pokriti bazen, savna, trim kabinet.
Prenočišča: hotel Planja, apartmaji.
Informacije: hotel Planja, tel. 063 751322.
Mariborsko
pohorje
Mariborsko pohorje na višini 1530 m, je tradicionalno športno središče, komaj 6 km oddaljeno od Maribora. Sem radi hodijo mnogi turisti iz Avstrije, ker je v neposredni bližini meje. Znano je tudi zaradi tega, ker so tu vsako zimo tekme za svetovni pokal v alpskem smučanju za ženske za trofejo »zlata lisica«.
Lega: 6 km Maribor.
Zanimivosti: muzeji in galerije, opera, koncerti v Mariboru.
Žičnice: 1 gondola, 19 vlečnic, dnevna karta 3.500 din, tedenska 14.700 din.
Tekaške proge: 15 km urejenih prog.
Prenočišča: hotel Habakuk, hotel Šport, hotel Bellevue, Poštarski dom, Železničarski dom, planinski domovi in koče.
Rekreacija: savna, pokriti bazen.
Informacije: Mariborski turistični center, tel. 062 21262.
Pripravil Center za turistično propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije.