ft. 3 Nttmtthi v num V CtMtk 4« Posamezna ttavflka 20 cot. Letnik XLVM izhaja, izviemM pondeljek. Asiikega St 20, L nidsU pisma se ne sprejemaj Anton Gerbec — Istiniti zna^a za nese L 7 —, Za inozemstvo mesečno '-edniitvo: ulica iv. ijo nredniitvu. Ne nukano« latelj in NOST Posamezne Številke v Trstu in okolid po 20 cent — Oglasi se raCuna>o v Brokostl ene koTone (73 nun.) — Oglasi trgovcev ia obrtaikov mm po 40 csnL osmrtnice* zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Praa£i£ka Asiikega Štev. 20,1. nadstropje. — Telefon »edcl&va In uprav« 11*37. Še nskoilko razmišljanj ob zalšiku novega leta Mi Jugosloveni v Julijski Krajini smo| stop li v najkritičnejso dobo svojega življenja. Imamo občutek, da se določa naša usoda za bodočnost, da se pripravlja nas položaj v tej državi za bodoče čase. Vprašujemo se s strahom v duši, aH se nam pripravlja položaj, ki nam bo om^ v nekaterih okrajih. Nova proletarska stranka sklioe na pravoslavni božič ustanovni zbor, na katerem bo baje sklenila postaviti za vsa okrožja kandidatske liste. Ustanoviteljem Kacle-roviću, P jadi in Todoroviču je notranji minister Vujičić, ki jih je dal poklicati, izjavil, da bo vlada z največjo pazljivostjo zasledovala delovanje nove stranke ter brezobzirno proti njej uporabila zakon o zaščiti države. Socialisti bodo poskušali zediniti svoje frakcije za enotni nastop. V znamenju strankine edinosti1 bo.najbrž kandidiral kot nosilec ojSiove liste na Štajerskem znani socialistični politik Dragiša Lapčevič. Včeraj je dospel v Belgrad pretbednit parlamentarnega kluba SKS Rajar, da ofi-cielno sporoči mm. predhodniku, da SKS ne more vstopiti v raHikalsko vlado. V Belgradu se tudi mudi pasi. Korošec, ki je dianes obiskal svoje prijatelje v radi-kakkem klubu. Slovaki v Banatu nastopijo pri volitvah samostojno, ali z lastno listo sdi pa v okvirju vodilnega bitaka s kako drugo stranko- Pod imenom Narodne seljačke stranke organizirajo -bivši pasi. Benin, Divljan, Mi-laradović svojo politično skupino, ki bo nastopila posebno v Vojvodini, kjer se pogaja z dobrovoljci in zemljoradniškimi ne-za-dovoljneži. Radikalci so se pričeli pogajati s turškimi nacionalisti v Maked^iiji za kooperacijo. Včeraj se je vršaia konferenca ministrov, na kateri se .je razpravljalo o volilnem manifestu, ki ga izda radikalska stranka. Glede Hrvatov in glede ustave bo manifest jako rezerviran, skušal pa bo ublažiti! spore, ki se pojavljajo med Pašićeve i in ProtičevcL Teaaa anran služi tudi dannŠ«|i člaaek «Samouprave^, ki pzše pod naslovom « Se-vizija ustave«: Isti radfOgi, ki so vodili ra. dtkaie, da so glasovali za vidovdansko ustavo, bedo odločevali tudi o rešitvi ustave. Preteklo leto so imeli ra&kali nezaupanje v hrvatsko separatistično poli. tiko, če pa to neha, se bodo lahko pričela pogajanja za revizijo ustave. Pašić je kot zadnji govornik v konstituanti izjavil, da ustave niso večne. S tem je povedal vse. Veliko zfaGii«*as4e belgrajske omiadfaMt BELGRAD, 3. Dne 31. decembra je bilo v Belgradu zelo živahno. Na več krajih je bilo prirejenih okoli 10 večjih ali manjših zborovanj in konferenc. Zborovanja so priredili med) drugimi tudi belgradski najem niki proti novemu stanovanjskemu pravilniku- Najzanimivejše je bilo zborovanja celokupne belgradske akademske omladine, združene v «Pobratimetvu». Kakoi znano, je v tem društvu organizirano celokupno dijaštvo bel gradske univerze brea razlike na strankarsko pripadnost. Vsi 'dijaki pripadajo raznim strankam, tako demokratski, radikalni in drugim. V društvu so dalje zastopani tudi republikanci, marksisti in socialisti Na nedeljskem zborovanju je biku treba voliti predsedstva Glasovanje, ki je trajalo od 1. pop. do 9. zvečer, je bilo zelo viharna in burno. Za vse kandidatske liste, tako za demokratsko, radikalno, marksistično, republikansko in ostale, se je razvila strastna agitacija. S splošna napetostjo pa je tudi vsa javnost pričakovala izida voirtev- Na novega leta dan ob 1. uri ponoči je bil razglašen končni rezultat. Večino je dosegla demokratska lista. Izid volitev je bil ta4e: demokratjei 659 gl., radikalci 620, marksisti (bivši, komunisti) 481, republikanci 266, zemljoradnik* 97 in socialisti 12. Po objavi izida volitev je demokratska akademska omladina priredila po glavnih ulicah mesta manifestacije. Na Terazijah je bilo kratko zborovanje, nar kar so demokratski akademiki odkorakali pred stanovanje Ljube Davidoviča, da manifestirajo za demokratsko stranko. Rusija Rusija in vprašanje Memela. PARIZ, 3. Litvinov, ki nadomestuje Či-čerina v komisariatu za zunanje zadeve, je poslal pred novim letom lordru Curzcmu, Pomcareju in Mussoliniju noto, v kateri zahteva, da se morajo pripustiti k sejam poslaniške konference, na katerih se bo razpravljala o usodi Memela, tudi zastopniki sovjetskih republik in Belorusaje. Ruska vlada naglaša nadalje v tej noti, da zanima to vprašanje sovjetske republike v veliki mieri in ne bodo priznalo nikako rešitve tega vprašanja, ki se sklene brez njihove soudeležbe. Odnošaji med Rusijo in zavezniki. RIGA, 2. Na zborovanju vseruskih sou vjetav v Moskvi' je rekel Kamenev v svojem poročilu o zunanji politiki, da Rusija ni odobr.la gospodarske pogodbe z Italijo, ker ta poslednja ni hotela priznati brez pridržka sedanje ruske vlade. Konferenca v Genovi in konferenca v Haagu nista imeli uspeha — je rekel Kamenev dalje — ke* je bila cena, za katero so hoteli zavezniki priznati sovjetsko vlado, previsoka. Ta neunpeh pa Rusije ni nikakor osamil, kakoi-dokazuje sklenitev rapalkke pogodbe. V drugi zvezi je Kamenev tudi izjavil, da ne bo Rusija kljub pritisku iitotzisenakih kapitalistov odpravila državnega nadzorstva nad zunanjo trgovino- Ker se je tnas gospodarski položaj zboljšal, bomo lahko izbirali med posameznimi prošnjami z\ koncesije, ki nam prihajajo, ter botmo sprejemali le tiste, ki nam ntsdrja pooeibne ugodnosti Diplomatično obzorje, se je začelo jasedti in mogoče nam bo vzeti zopet v pretres pogodbo Urgubart-Krasin, katero smo bili odklonili zgolj iz političnih ozircv. Odnošaji med Rusijo in Tuiško. CARIGRAD, 2. Zadnje idni starega leta je predložil v Micskvi Muktar'beg predsedniku ruskega izvršilnega odbora KaTniiiu svoja p overil na pisma- V svojem govoru je rekel turški poslanik, da sta se Rusija ini Tunika kljub poskusom tretjih, da bi napravili med njima razkol, razumeli in da sta as strniHi v nerazdružljivo zvezo. K a.Knin je v svojem odgovoru omenjal konfereco v Lausanni ter je naglašal, da je Rusija edina država, ki podpira Turšiko pri njenem prizadevanju za dosego popolne neodvisnosti. Gospodarsko obnavljanje Rusije. RIGA, 2. Po poročilih iz Moskve, so pr?šli tja zastopniki nekega nemiškega podjetja, da se bodo pogajali s trustom za izkoriščanje gozdov severovzhodne Rusije o pogojih za sekanje lesu in za izdelovanje celuloze. Na drugi strani pa so švedski listi objavili brzojavko iz Petrograda, v kateri je rečeno, da pripravlja sovjetska vlada ustanovitev redne pomorske zveze med Petrogradtaon in velikimi evropskimi pristanišči, predvsem z Londonom, Hamburgom in Kapanhagenom. Stafistični urad za občila je dal ruskiii gospodarskim listam na razpolago podatke za 1. 1922-, k? se nanašajo na trgovski promet po kanalih, ki se imenujejo s skupnim imenom Mar^sisk. V primeri iz 1. 1921. so narasle te števslke za 90%, kar se t:oo množine prevoženega blaga, ki Je znašala 81,134.197 pudov. Pošiljatve iz Petrogcarfa v notranjost so đer povečale za 300.^. Število ladij ja naraslo od 362 na 2.170. Francija. Medzavezniška konferenca v Parizu. - Trije zavezniški načrti. - Navzkrižje med francoskim ia angleškim načrtom. . Italijani in Belgijci na francoska strani. PARIZ, 3. Včeraj ob 14 se je, kakor že javljeno, začela medzavezniška konferenca za odškodnino. Konferenca namerava dokončati delo, začeto is* prekinjeno v Londonu. Pra^se-doval je Poiaca-re. S francoske strani sta se razen njega udeležila konference finančni minister De Laateirie in ravnatelj političnega oddelka v ministrstvu vnanjih stvari Perotti della Rocca. Italijo zastopata paoiški poslanik baron Avezzana in londonski poslanik DeUa Torretta, Anglijo Bonar Law, minister za trgovino Philip Greame in podtajnik za vnanje stvari Eyrevrowr, Belgijo pa ministrski predsednik Theaiais in mkvster vnanjih stvari Jaspar. Izvedenci se niso udeležili včerajšnje setfe, ki je bila namenjena samo program a t ič-n;m izjavam. Pomcare je po pozdravnem govoru obrazložil svoj načrt, ki se deli v štiri dele: odškodnine in med zavezniški dolgovi, finančna kontrola, moratorij in garancije, ukrepi v slučaju ponovne neizpolnitve obvez. Glede med-zavezniških dolgov, ki so bili najeti v interesu vseh, se je francoska vlada pripravljena odreči svojih terjatev v razmerju s terjatvijo, katere se odreče Anglija^ Kar se tiče obligacij A) in B) s strani Nemčije, bi Francija pristala na! italijanski predlog, da se svota 50 miljard zniža, toda pod pogojem, da Nemčija takoj plača, s pomočjo notranjih in vnaivitii posojil. Drugi del francoske spomenice govori o finančnih reformah za vzpostavitev ravnotežja v nemških financah. Tretji del govori o moratoriju in garancijah. Francija je pripravljena dovoliti Nemčiji dveletni moratorij, zahteva pa med drugimi zalogi tehnične: kontrolo nad proizvodnjo premoga v rubrski kotlini. Francija je po nasvetu maršala Focha opustila svoj prvotni načrt glede obkclitve ruhrske kotline z medzavezniškimi carinskimi uradniki m ga zamenjala z načrtom, da se namesti v večja mesta nekoliko medzavezniških uradni; kov, ki bodo ugotavljali in si dali izplačevati v imenu zaveznikov carinske dohodke. Četrti del francoskega načrta predvideva slučaj, da Nemčija ne izpolni niti obvez, ki bi jih morala prevzeti po tej k-onferenci. Za ta slučaj se določajo v tem delu vojaški ukrepi v Hessennu, Bochummu in ruhrski kotlini ter razen tega ustanovibev carinske črte vzhodno od zasedenega ozemlja. Za Poincare^jem je govoril Bonar Law, ki je obrazložil angleški načrt. Po tem načrtu bi se Nemčiji dovolil 4letni moratorij. Nemčija bi morala izročiti odškodninski kemisii nove bone v dveh serijah. Prva serija bi predstavljala bone za svoto 50 miljard zlatih mark, plačljivih d de 31. decembra 1954. a 5% letnimi obrestmi; ta serija bi se merala takoj izročiti; v prvih 4 letih bi se obresti odgodile, v na-dalnjih 4 letih pa znižale na 4%. Druga serija bonov bi predstavljala, svoto 17 miljard zlatih mark, to je vkuprro sveto obresti prve serije; ta serija bi se izdala dne 1. aprila 1923. in bi biia plačljiva dne 31. marca 1915. S temi boni bi se ne seaelo trgovati na tržiščih. V prvih 4 fetrh bi Nemčija, ?zvzemši nekatere dajatve v naravi, ne plačala nič, v naslednjih 4 letih bi plačala po 2 milja rdi zlaiih mark na leto, v naslednjih 2 letih po 2 miljardi in pel zlatih mark na leto, pa 10 letih pa 3 niiljarde zlatih mark na leto. Razsodišče bi lahko določilo tudi macjčo svoto. Amortizacija bonov bi se morala »vršiti v 30 letih, toda če se bo Nemčija prej megla rešiti svojih dolgov, ji bo dovoljen diskont, ki bo lahko dosegel tudi 8%. Nemčija br bila s svoje strani obvezana stabilizirati tekom 6 mesecev svofo valuto in vzpostaviti tekom 2 let ravnotežo v svoji bilanci. Pristati bi morala razen lega na zavezniško finančno kontrolo in se podvreči v shi-čsiju neizpolnitve svojih cbvez soglasno sklenjenim zavezniškim gospodarskim in vojaškim ukrepom. Glede medzavezniških dolgov bi angleška vlacla, v slučaju da se njen odškodninski načrt spreJjme, pristala na to, da se zlasti depoziti, ki se sedanj nahajajo v Angliji .kot garancija za medzavezniške dolgove, uporabijo za znižanje teh dolgov. Francija bi morala izročiti Angli i prvo serijo nemških bonov, ki jih dobi cd Nemčije na račun vojnega d»lga, Italija pa eno roi-lj^rdo in pol bonov prve serije, ki ji gredo na račun odškodnine. Ostali dolgovi med evropskimi zavezniki bi se smatrali za poravnane. Markiz Della Torretta ja končno obrazložil znani italijanski načrt, ki je bil le nekoliko iz-premenjfen. Belgšjska delegacija ni še predložila svojega načrta. Nemčija je s svoje strani sestavila tudi svoj načrt, ki bi ga bobela zastopati pred konferenco. NeaaSki poslanik Maver je obvestil francosko ministrstvo vnatijih stvari, da pvicTe v Pariz dr. Bergman, ki bo predložit Poincareju nov neMilci načrt, vsebujoč n^muke predloge za odikodmno. Nemška vlada bi bila pripravljena dati upnikom resna jamstva, zahteva pa, da se ji dovoli udeležba na konferenci. . Smatra se, aa zavezniki ne bedo pristali na nemško zahtevo. Pi edvidevanja uspehov le kcnference so različna. Dočim se na eni strani poudarja zbli-žanje med italijanskim in frarcoskrra stališčem, se na drugi strani ne skriva, da je angleški načrt precej oddaljen cd francoskega. Diplomatski uradnik agencije «Havas» pravi, da je povzročil angleški načrt v francoskih političnih krogih precejšnje razočaranje. Na vsak način ni izključeno, da pride do sporazuma, kajti Francija in Anglija imaie preveč interesov, pri katerih potrebujeta vzajemne pomoči, da bi mogle tvegati razdor. Zadosti je pomisliti na kcnfsjencc v Laus^mi, da se ve, da se Angliji izplača popustiti v ru-hrskem vprašanju in dobiti tako proste roke na vzhodu. Za sedaj se na vsak način ne da utajiti navzkrižje med Francijo in Anglijo. «Echo do Pariš* pravi, da bo Pcincare zahteval, naj se vzam« za padlago razprave francoski načrt. Če se mu ne po«treči to doseči, je dvomljivo, ali se bo mogla konferenca nadaljevati. Zelo verjetno je, da bodo Italijani in Belgijci podpirali francosko zahtevo, ker načrt angleškega zakladn^jja lulnistrstva je t>o-vrročil več nezadovoijatva nego odobravanja. Pariška izdaja < Daitv Maiia* javlja, da so bili anđfcažki delegati nocoj ob voščen i, da je Pomcareju nemogoče sprejeti angleški načrt kol? podlija za razpravo. tHcfiJima Libre* u^otavtja, da Italijani in Belici bolj odobravajo francoski načrt ivego angleški. V čem se križata fraaicosUi in angleški odškodninski načrt - Fr**csja grozi s samostojnim nastoje!* pioti Nemčiji. PARIZ, 3. Oficiozno poročilo pravi: An. gleiški načrt, obrazložen na prvi seji m4?id-zavezmške konference, je povzročil veliko presenečenje! v knogih konference in viefno razočaranje v francoskih in belgijskih krogih- Proti francoskemu stališču, da se n» sme Nemčiji dovoKii moratorij brez za-logov, je postavila angleška vlada načrt, v katerem && predvideva štiriletni mora, torij namesto dveletnega in se popoi Cfonu*. prenavlja način plačevanja ter tudi znatna izpreminja versailleska pogoiba, ne d'a bi se Nemčiji naložila kaka jamstva. Anglija «e brani ugotovitve, da je bila Neimčija za-sačena pri flagrantni kršitvi svojih cb*ve^ in oprošča Nemčijo od plačar.ja za dobo 4 let, ne da bi se brigala za posledico takega zanemarjanja na francoske prov-.ce, ko bo Nemčija zopet začela plačevati. Dajatve v naravi so za to ddbo praktična odpravljene. Angleški načrt povsem prevrača letne kvote, predvidene z dogovorom od 5. maja 1921., znižuje zavaznriko terjatve ctd 132 na 25 miljaid zlatih mark in predvideva brisanje zaveznišk h dolgov, toda pod gotovimi pogoji. Francosko javno itmenje bo sprejelo z velikim nezadovoljstvom rrfed drugim angleški predlog, ki predvideva, da se prepusti Angliji: več kci ena miljarda zlatih franki v, ki jih je Fr ancija dala angleški vladi kot janertvo za njena posojila. Angleški načrt krši versail-hčsko pogodbo, kea* jjemljei ciškocVins-k komisiji za dobo 4 let njeno krmtrolo na.l nemškimi financami; komk'^a bi v ted vprašanju ne biia več suverena in bi imeld samo sodne atribucije. Vse koncesije s3 dane brez kake odškodnine in brez kakih zalogov. Francoska vlada bržkone ne bo pristala na to, da se začne razprava na podla&l načrta, ki ne priziriava načel, da s^ mara-" torij ne snatre dovolili brez zalogov. Pred-videva se, da se bo Francija odločila zj samostojen nastop in obrambo svojih p«ra-v:c, če se rae« sprejme mjeno stališča, ««uttfKJsr» v i r».i 4/ janaai?* 1933L Izjave angleškega nutstrske^i ptfeased. sik« Bonar Lawa. PARIZ, 3, Bonar Law fe sprejel angleške In amerikanske časnikarje, katerim je iz, favil, da tte more biti nikaJdh težav za dosego sporazuma med zavezniki. Angleška vlada Ž®li postopati sporazumno s svojimi zaveznik*. Isto želi tudi Francija. Angleži se nc morejo odreči odškodnine, toda n« morejo istočasno zasesti nemško ozemlje in vzpostaviti nemške finance. Svote odškodnine ne smejo določati prizadeti, tem. več nepristranski ljudje, ki se razumejo v trgovino. Ko bedo določeni zmerni pegoji in bi Nsmčija ne ukrenila potrebnih ukrepov za izvršitev svojih obvez, se bo uporabila sila. Gre le za to, da se ne zahteva od Nemčije več nego more dati. Bonar Law je nadalje opozarjal na težavnost gospodarskega položaja Anglije, ki je vsled tečajev valute in znatnih davkov na robu prepada. Ta položaj je po njegovih izjavah mnogo hujši cd položa>a drugih držav, katere so navidezno v slabših finan-čnh razmerah nego Anglija. Če bi kak potres požrl Nemčijo — je nadaljeval Bonai-Law — bi Anglija s lem le pridobila, keT Nemčija je njena irgovska tekmovalka. Predpcstavivši, da Anglija rabi: denav ravno tako kakor Francija, bi dejstvo, da nisla ne Anglija ne Francija nič dobili od Nemčije, prisililo Anglijo, da zahteva vrnitev dolgovanih s vol. Tcda težko je prepričali Francoze, da sledijo logiki teh posledic. Vsak misii, da Anglija ne rabi odškodnine, ker ona lahko še zviša svoje davke. Ne sme se slediti poti, ki so jo ubrali nemški finančniki. V Berlinu bi sc moral ustanoviti icdbcr, sestavljen od nev-tralcev, ne cd kontrolorjev. Bonar Law je zaključil: Ko bi Nemčija odklonila sprejem zmermh pogojev, bi zavezniki morali nastopiti proti n=jej, toda Nemčija sedaj ne moro plačati in se ji mera zato dovci ti moratorij pod takimi pogoji, da se lahko povzdigne. Po našem mnenju se ne more dceeči.-da bi Nemčija plačala, če se ne uredijo njene financ?. Njene finance pa se ne morejo urediti, če se ms določi njen dolg. Francoski ministrski svet zavVaca angleški načrt. - Zveza n^cd konleienco v Lausanni ia konferenco v Parizu. PARIZ, 3. Danes je ministrski predsednik poročal m:n'sirskemu svetu o angleškep načrtu. Ministrski svet je soglasno ugotovil, da bi po tsm načrtu znatno zmanjšale nemške terjatve in da bi se definitivno opustile bistvene klavzule versailleske« pogodbe. < Malin» poroča, da je Bc-nar Lav/ prosil Pcincarčja za podporo v Lajjsanni in pripominja, da je potrebno, da debe angleški zastopniki v Nemčiji in francoski zastopniki v Lairsanni enaka navodila. Nedopustno bi bilo, da Francija izpremeni svoje prisrčne odnošaje s Turčijo in Rusijo, ko se Anglija kaže skoraj sovražna, ko gre za Nemčijo. Tej bomo znali dati lekcijo na la-sini riziko.___ Konferenca v Laosanai Napram spoi azumu o vprašenju manjšin. Težkoče glede vprašava patriarhala- LAUSANNE, 3. Včeraj predpoldne se je po dolgi in mučni razpravi posrečilo pregon. oriti Turke, da so spiefeli določbe pravilnika o pravicah eseb in družin manjšin na Turškem. Sporazum se je dosegel na podlagi italijanskega predloga, naj se se- ■vL Turško odposlanstvo je tudi sprejelo določbo o jamstvih za zaščito verskih in dobrodelnih ustanov za monj šne in tudi pravico do ustanavljanja novih naprav te vrste. Tc tečke so bile morda najkočlji-vejše v vprašanju manjšin. Ostajata sedaj le še vprašanji amnestije in osvoboditve manjšin od vojaške službe. Popoldne se je sestala komisija za vprašanje patriarhata. Angleški zastopnik je predlagal izpremembo francoske formule v toliko, da se patriarhatu ohrani njegova verska jurisdikcija. Grško odposlanstvo je dalo dolgo izjavo, v kateri naglasa, da ni mogoče izvršili na sestavu patriarhata nikako izpremembe, ker je patriarh cerkveni poglavar vseh pravoslavnih cerkva, predstojnik metropolite v, nadškofov in škofov carigrajske cerkve in carigradski nadškof. Grško odposlanstvo odklanja francoski predlcig, ker bi .pomenil ustanovitev nove neodvisna cerkve: v področju carigrajske ga patriarhat a, kar bi bilo isto kot razkol. Grško odposlanstvo predlaga vsled tega, naj se vprašanje šolstva, dobrodelnosti, dalje uprava cerkvenega premoženja in uprava cerkvenega pravosodja pravoslavnega prebivalstva v Carigradu poveri posebnemu velikemu vikarju, ki bi ga imenoval patriarh,- Veliki -vikar bi bil predstavnik cerkvenega oblastva pri turški vladi v Carigradu. Turško odposlanstvo si je pridržalo pravico, da natančneje prouči grške predloge, pre den da svoj odgovor. Sodi pa se, da ne bo mogoče doeeči sporazuma na podlagi teh predlogov. Nemčija Porenje hoče c s ta ti nemško. BERLIN, 3. Wcdffcv dopisni urad javlja,' da piše Kolnski nadškof kardinal Schulte ob zaključku pastirskega pisma, ki ga jc naslovil na vernike, da estane vsa duhovščina in vse prebivalstvo Kolna nemško, naj se zgedi, kar hoče. De'!avski sindikati koblenškega okraja so prVedili demonstracije, med katerim" sc» odločno protestirali proodam)r * vaxn*.» fr» oosk&ga ljudstva in ali se bodo porušen! kraji hitreje in boljše vzpostavljali? To je zelo dvomljivo. In vendar je to glavni na. men vojne odškodnine. In to utemeljevanje je največje propagandno orožje Poincare-jeve vlade. Kaj pat če bo po nekolikem času ljudstvo spoznalo, da m zasedba Porenja nič doprinesla k vzpostavitvi opustošenih krajev?^ Tcda ta okolščina ni še najtežja. Še usodnejše posledice utegne prinesti Franciji v zunanjepolitičnih odno-šajrh ta ukrep. Skoraj gotovo je, da si bo Anglija umila lepo roke in ne bo hotela deliti odgovornosti s Francijo. Nobena angleška vlada ne bi mogla danes angleški javesti dokazati nujnost taikih izjemnih sredstev proti Nemčiji, ne opravičiti dejanja francoske vlade. Torej odgovornost bi morali sprejeti Francozi sami. Dalje je tu tudi Amerika, ki bo brez dvoma obsodila Francijo- Na ta način bi se ustvarilo Franciji- neprijazno in nasprotno javno mnenje v dveh najmočnejših državah na 6vetu. Vensallska pogodba in vse njene posledice kakor tudi druge posledice vojaškega poraza niso pogasile sovraštva Nemcev proti zaveznikom, zlasti pa ne proti Francozom. Novi sovražni ukrepi Francije pa bi brez dvoma zedinili vse Nemce v sovraštvu proti Franciji, in tudi zmerni in nešo-vinislični krogi bi stopili v vrsto zagrizentli sovražnikov Francije. Danes je sicer Nemčija razorožena in se ne bo mogla obraniti morebitnim napadom Francije, toda pomisliti je treba, da se kolo sreče neprestano vrti. V Srednji Evropi prebiva kompaktno nemžki narod, ki šteje prekat 70 milijonov duš. In gotovo ne more noben Francoz biti brez skrbi, ako pomisli, da je 70 miljonov ljudi, ki iz dna srca sovražijo Francijo in francoski! narod. Tudi je danes svetofvni politični položaj silno napet. V ozadju stoiji grozeče boljševička Rusija, ki bo brez dvoma skušala izrabiti vsa nesoglasja, vse spore 'in vsa sovražna razjp-oloižeiifja med zapadnimi kapitalističnimi državami, da razbije danes še trdni zid zapadnih buržoaznih držav. V skrajnem obupu je mogoče, da se Nemci vržejo v naročje Rusiji, ki! ph že kliče in vabi s sirenskimi glasovi. To ni nič nemogočega in neverjetnega. Sedanja rusko-turška zveza nam to dovolj jasno dokazuje. Če pretresamo torej vse te okoliščine, tedaj moremo trditi, da stojimo pred vele-vačnimi svetovnimi dogodki, ako se ne naiđe kekšen bc4j miroljuben izhod iz te «odškodninske krizekakor bi lahko imenovali ta spor. Ni izključeno, da v zadnjem hipu premaga razum nad čuvstvom in nad pohlepom ter da pride do spora- zuma* Bel za pravico Kakor se je že poročalo, sem koncem novembra predložil predsedniku ministrskega sveta spomenico o naših zahtevah. Poročilo o vsebiniHe spomenice ni izšlo od moje strani in ni bilo točno. Ni šlo za spomenico v pravem pcmenu besede. Pov-daril sem, da vsebuje samo več ali manj suni aren (počrezen) iln nepopolen pregled naših zahtev. Radt na-giice in iz drugih razlogov sem se omejil na navajanje posameznih toček v kratkih besedah, v pravem brzojavnem slogu. Samo nekaj toček sem obširnejše obdelal, med temi tisto, ki se tiče rabe našega jezika v sodnem postopanju. Ker je to vprašanje radi znanega sklepa traških sodnikov posebno« aktualno, si dovoljujem predložiti javnosti prevod do-tičnega dela svoje spomenice. Ta del sem izreči tudi justičnemu ministru Oviglio. Glasi tako-le: Julijska krajina, oziroma okoliš tržaškega prizfvnega sodnega dvora obsega tri civilne in kazenske sodni je, tržaško, goriško in puljsko. Poleg tržaške # civilne in kazenske sodnipe obstoji za isti okoliš, pa z drugačno stvarno pristojnostjo, trgovinska m pomorska sodnija. Okoliš tržaške sodnije obsega naslednje preture: 1. tržaške a) civilno, b) kazensko, c) trgovinsko-pomorsko; 2* koprsko; 3. piransko; 4. ko-mensko; 5. sežansko; 6. podgrajsko; 7. se-nožeško; 8. postojnsko; 9« bistriško; 10. volosko-opatijsko. Preture v zapadnem in severnem delu krajine za visijo od goriške sodni je, preture vzhodnega in južnega dela pa od pujske sodnije. V goriškem ih puljskem okolišu je večina prebivalstva slovanska. V tržaškem okolišu so citd navedenih 4. do 9. pretura kompaktna slovanske. Od' tržaške preture ima takozvani teritorij (na deželi) močno slovansko manjšino- Koprska pretura ima prebivalstvo, ki je s polovico slovansko, ipiircunska znatno slovansko manjšino, vo-1 osko-opatijska pa končno veliko slovansko večino. Po slovanskem narodnem probujenju (1830. do 1860.), po priznanju narodne enakopravnosti (z ustavami 1. 1848., 1860., 1861. in 1867.) in na podlagi starega sodnega reda 4z 1. 1781., ki je dovoljeval rabo c sme več nabirati za šolsko društvo. VpraSamo: od kje imajo orožniki pravico za tako postopanje? Ne b> drugače, re^o, da zar^e ni merodaven odlok oblastva, g lasem katerega je zakoniti obstanek Šolskega društva potrjen — kar vključuje tudi dovclienjv? za nabiranje prispevkov za kulturne svrhe, ki jih zasleduje društvo —, marveč nesramno hujskanje in klevetanja v kaki «Eri Ntuovi». Stvar je sicer neverjetna, ali povsem resr.nčna, ker je dokaz o čudnih razmerah, ki vladn;o< pri nas. Kaj pravi k temu poveljstvo orožnikov?! Iz Sv. Križa pri Trstu nam pišejo: Odbor, naših fantov s« je odločil, da priredi Silvestrov večer na korist' ubogih šolskih otrok. Kar so se zglasili fašisti z zahtevo, da hočejo biti tudi eni zastopani v odboru in da mora biti prireditev skupna. Ker pa so imeli fantje že nad 200 lir stroškov in bi jih zagrožena preprečitev aK kaliiev prireditve občutno zadela, so so udali tej zahtevi. Razdelitev dobička mej otročičef slovenske in italijanske šele je poverjena voditelju slovenske šole. Ugotovljamo to, ker so se širili glasovi, žaljivi za naše fante, če5 da so se izneveril?. Udali so s*e le sili, da ni prišel v škodo dobri in človekoljubni namen. Gnečaščene praznike so imeli letos na Prošeku. Prejeli smo poročilo o sramotnih dogodkih, ki SC' se odigravali v tej vasi povodom praznikov. Bilo* je na dopustu več naših voja_ kov, ki so se vsi povsem dostojno obnašali. Vsi — razen enega! Ta sploh ni holel več govoriti slovenski, je nadlegoval ljudi na najdrznejše načine, jih podil zvečer spat in jo z drugimi takimi bratci rnazai po neči tudj. napise. Gostilničarji so dobili anonimna grozilna pis.iflj, da morajo prirediti samoitalijanske napise. Sploh se fe tisti vojak obnašal kakor da j-e ka«k policijski organ v kraju, kjer so ljudje sami nevarni razbojniki. V vaščanin je vreJo, stiskali so pesti v upravičenem, ali obnemoglem ogorčenju, ker je imel vedno ob strani ali kakega fašista ali orožnika. Ugotovljamo še, da je orožnik, do katerega so se obrnili prejemniki anonimnega pisma, odgovoril, da se mora zgoditi tako, kakor je rečeno v pismu. Opozarjamo" na tie dogodke pristojno oblast in tudi vodstvo fašistovs,ke organizacije, od katere pričakujemo upravičeno, da napravi konec takim dogodkom, ki so v kričečem navzkrižju z zagotovili ministrskega predsednika Musso-linija in ki bi morali biti izključeni v državi, kjer vladajo redne in pravne razmere. Vedenje onega vojaka je bilo tem cgabnejše, ker je inteligenten človek, z nekoliko razredov srednješolske izobrazbe, medtem ko so se drugf, priprosti vojaki iz kmetskih hiš tako lepo* in dostojno obnašali. Žalostno za hišo, ki je tako vzgojila svojega sina! Spremembe pri upravi državnih železnic. Uradni glasnik (Gazzetta ufficiale) prinaša odlok, s katerim se razpušča upravni: svet državnih železnic, kateri je bil ustanovljen z nekim odlokom iz lela 1907, ter se poverijo začasno posli tega upravnega sveta izrednemu komisarju, kateri bo razun tega odločeval glede notranjega pravilnika železniške uprave, glede službene pragmatike osobja, o odgeditvi roka za povišanje plač, za odstop in odstavitev osobja, o odškodninah za uradnike s posebnimi, važnimi in odgovornimi nalogami. Komisar bo zastopal upravo železnic pri ministrstvu za javna dela. Za komisarja je imenovan po si. Eduardi Torre. — Posl. dr. Eduard Torre je približno 40 let star, po poklicu zdravnik — kirurg. Volila ga je fašistovska stranka. Prerokovanje za h 1923. Kakor vedno ob začetku novega leta se tudi letos javljajo razni «preroki», ki napovedujejo dogodke* v prihodnjem letu. Ta napovedovanja niso« seveda, nikaka proroštva, pač pa le politična* ugibanje, na podlagi sedanjega svetovnega po-i ložaja. Seveda se vsa ta preroštva lahko iz-. vršifo....*čo ne nastopijo novi dogodki, ki «preroka ni mogel predvidevati. Eden me4 znanimi «prerokl», ki je že 1. 1913, preroko-i val razn« politične dogodke, ka+erih nekaterf so se res slučajno izvrfiiH, je dr. .Maks Kem-merich. Letos je ta «preroJo priobčil svoj? preroštva za 1 1923. Evo Jih: V Ntmčiji izbruhne prva velika državljan« ska vojna, ki bo presezala v vsakem ozlru vs# dosedanje upore. Borba se bo vriila med trav dicijo, kapital, rento fn podedovanim im«t)w na eni strani »roti levemu radikalizmu U f Trste, dne 4. januarja 1923. i r*.« s m izključnemu priznanju zaslužka. V Južni Nern-fciji zmagajo desničarji, v Severni Nemčiji pa bržčas levičarji. Tako je rtzpad Nemčije neizogiben, . ... Na Ruskem mora boljševizem, ki >e zatajil ie svoja glavna načela, pasti čim prej. Ali bo novi car že 1. 1923. zasedel ruski prestol, ie dvomljivo: gotovo pa je, da se car vrne kmalu in bo'imel še trdnejši sedež, nego^ njegovi predniki. Ruski begunci se torej vendarle vrnejo v svojo domovino. Versailleski mir je prinesel le premer, ne pa zaključka krvave svetovne vojne. Voina doba bc trajala najmanj še desetletje; dotlej ne bo resničnega miru. Nova svetovna vojna ki se začne kmaJu, bo še strašnega, nego £ bila minula. Pretresala bo skoraj ves svet. V rlej se tudi odloči borba med belimi in barvastimi rasami za dclgo debo. Dvignejo se kolonialni narodi cd Maroka do skrajnje Azije. Usoda Anglije se razvija po vzoru Rima. Angina pa vzdrži vse ravale. Turčija doseže nove velikanske uspehe ter dokaže iznova svojo cgrotii ti o- silo. Toda Anglija in vsi beli kolonialni narodi bodo strašno trpeli. Turčija m Japonska se dvigneta do velikega vpliva m moči. , t . . Nemčija se nove svetovne vo>ne ne uaelezi; toda valuta se ji skokema dvigne, njena inau-s»riia ne bo mogla, več izvežati, cele annade delavcev cstaaeio brez kruha, m zato izbru-hr.e državljanska voina. Toda ta borba v nemški državni notranjosti ne bo smrtni boj m začetek kcnca, nego bo kakor popadki pri rojstvu novega gospodarskega reda, novega sa nezavestnega človeškega tipa, ki zagleda med grmenjem topov luč svet. Nadal'nja prerokovanja obseza Kemmeri-chovo delce Die Bereclinung der Gcschichte und Deutschlands ZukuniU (Huber, Diessenj, ki cekazu e, da zgodovine ne dela volilni listek {ali kroglica), nego vedno le orožje, ter da valide* stane L 2'50, po pošli 30 stotink! storil! Skierl se fe; namreč zagnal z y» «ilo ob| simpatični Sičev zbornik več. - PH p^M L s* J--Ibran-kaze denar piej. Tudi po povzetju se ne ^^kSSšSti&cm z220&mL Nato je zbeiaL bo pošiljalo, ker so troski nerazmerno ^ nazna«l dogodek policij. — Skerl večji. Knjižica se naroča pri pol. društvu ^ pozI5jeije aretiran. Edinosti v Trstu, - Ne«« kr'". Po znižanih cenah ponovi šentjakobska «Čiialmca» v nedeljo tečno ob 5. popoldne v dvorani DKD pri Sv. Jakobu to Finžgarjevo zgodovinsko dramo iz Napoleonovih časov. V njej srečujemo, kakor v znanih igrah «Rekovnjači» in «Le-gijonarji» iste slike tihotapcev in vojnih beguncev. Igra drži skozi vse štiri akte občinstvo v napetosti in njena privlačna sila traja do zadnjega dejanja. Pri premijeri je bila dvorana nabita do zadnjega kotička, kar priča o lepoti in privlačni sili te igre* Dana je sedaj vsakemu lepa prilika, da vidi, kako so živeli v teh krajih naši pradedje v dobi Napoleonovih vojn. Torej, nasvidenje v nedeljo! Društven« vesti Dijaška Matica. Ustanovni občni zbor G. M. se vrši dne 6. januarja 1923 ob 16. uri s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo pripravljalnega odbora, 2} PrečKanje društvenih pravil, 3) Določitev članskih prispevskov, 4) Volitve a) odbra, b) nadzerništva, c) razsodišča, 5) Slučajnosti. Prijave se sprejemajo do 4. januarja. Kdor se hoče udeležiti občnega zbora z glasovalno pravico mora javiti do določenega dneva svoj pristop Dijaški Malici. Dopisi naj i •• r\-- u.,'__T__± „i 17:1-: Zlat dež. Viktor T„ star 54 let, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni, se je obnašal v zadnjem času zelo čudoo. Po dnevu in po noči ni govoril drugega, nego o zdravnikih, ki so mu dolžni milione. Nadale je govoril, da je pcslal v Ameriko neko iznajdbo, za katero bo dobil vsak čas več mi!>ard dolarjev nagrade. Kadar pa je deževalo, ni govoril drugega nego, da vidi, kako padajo med dežjem zlata zrna. Predvčerajšnjim se je pa podal nesrečnež v neki bar na trgu del Ponienosso ter se začel dreti nad lastnikom, naj mu vrne tiste miljone, katere mu je bil posodil, ko je bil v največji bedi. Lastnik ga je seveda nekaj časa debelo gledal; končno pa, ko je v&Eel, s kom ima opraviti, fe dal pozvati «zeleni križ*. — Nesrečneža so prepeljali v opazovalnico mestne bolnišnice. Lakota In brezposelnost. Sedemnajstletni Adolf Fa.vr.etto je zapustil pred nedoJgim časom očetovsko hišo v Meolo (Veneto) ter prišel v naše mesto iskat dela. Hodil je od delavnice do delavnice, od skladišča do skladišča, toda povsod so ga odslovili, rekoč, da nimajo dela. S sebesj je imel nekoliko denarja; toda novci so mu polagoma pošli, in tako ie ostal brez vsakih sredstev v tujem mestu. V skrajni sili s- je zaletel v vojašnico v Rocolu ter se tam obrnil do nekega častnika, rekoč, da ga js po- ----- , . - - _ t _ . slal neki «kokmelc* iz Benetk, češ naj z njim se naslovijo: Dij. Matica, Trst, ul. rabio^rilzi razpolaga:o. Častnik je mislil, da govori mla-10/1. Za eventualne informacije se je obrniti (jenič resnica. Zato ga je obdržal v vojašnici. - — j------ -j 19—20 ure. — Priprav- Tam • dobival hrano in prenočišče dva ted- « Narodni okraski», spise za mladino. J. Goreč Erjavčev prevod srbskih narodnih pripovedk, in Mišičev satirični in aktualni roman «Dede Joksim», Dr. Kidrič — Glonar-jevo izdajo Prešernove antalogije, dr. Ozwald Zbornik za pučku prosvjetu in dr. Čermelj Nedoljkovičevo francosko knjigo o Boškovi-čev! relativistični teoriji, kjer prihaja do zaključka, da je bil Bošković izmed največjih duhov jugoslovanskih, primerjajoč ga velikanom Newtonu, Leibnizu, Kantu. Kronika pa prinaša dvoje poročil o drami in operi izpod peres F. Albrechta in Nika Štritofa. V vabilu na naročbo, ki je štev. priloženo, je uredništvo navedlo mnogo odličnih literarnih osebnosti, ki bodo sodelovale v prihodnjem letniku in katerih imena jamčijo, da bo «Ljubljanski Zvon* tudi v bodoče ne samo najstarejša, marveč tudi najboljša slovenska revija, ki bi ne smela manjkati v nobeni hiši. List, ki se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešer nova ulica 54, toplo priporočamo. Celoletna naročnina za leto 1923. znaša Din. 90.—, lahko pa se naroča tudi polletno, četrtletno ali pa tudi mesečno. KLAVIR popoln, nemške originalne znamke, zvoneč glas, se proda. Rossetti 24/1 levo 13 TRTE Terre promisse, do 1 m dolgi grozdi, tel druge, za namizno grozdje in za vino, pno« daja Josip Štrekelj Komen. 2259 APNO živo se dobiva po konkurenčnih cenah vedno pri J. Wild v Nabrežini. 2261 KRASNO POSESTVO, oddaljeno M ure od Maribora, 17 oralov vinograda, velikanski sadonosnik, zelenjedni vrt, gosposko poslopje, viničarija, hlevi, vse v dobrem stanji?, se proda skupno ali pa posamezne parcele s hišnimi poslopji. Stanovanje s 4 sobami takoj na razpolago. Natančnejše podatke daie g. dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru, Sodna ulica št. 14/1._2258 KLAJNO APNO za živinorejce, strup^a pod* gane, lisice in miši, sc dobiva v lekarni v vedno *le manjšina, ki je odločena. bo za s veje ideale umreti. liko___ angleščini. Med slovanskimi velikimi možmi zavzema Rugjcr Bošković gotevo eno prv ih mest. Pred kratkim je izdalo založniško društvo - Open Court: v Londonu Boškovičevo veliko delo «Tlieoria Philoscphiae Naturalis». * Times* od 14. m. m. je priobčil ped naslovom < Slovanski filozof te le zanimive podatke o Boškoviću: «Ta momentalna izda:a Bcškovi-tevega glavnega dela je popravljeni izvod •pregledane in izpopolnjene benečanske iz-dr e iz 1. 1763., pospremljen z angleškim prevodom g. J. M. Childa, profesorja mančestr-kega. vseučilišča. Ta dragocena izdaja izšla s podporo jugoslovenske vlade in nekaterih zasebnikov Jugcslovenov. Bošković je bil rojen v Dubrovniku (royen 1. 1711., umr! L 1787.}. Prvo vzgojo je dobil v Dubrovniku, pozneje v Rimu od jezuitov. Kot član, jezuitskega reda je bil imenovan za profesorja matematike na Collegium Romanum. Obenem fuozof, astronom, fizik, matematik, zgodovinar, inženir, arhitekt in pesnik, od časa do časa tudi diplomat, pri vsem lem svetovni tlovek in cbensm — vzoren jezuit. Važna so n^^ova odkritja v astronomiji, tehniki, optiki, mehaniki in geodeziji kakor tudi \ matematiki Njegov sloves je bil evropskega značaja Države so v svojih sporih izbirale njega za arbitra. Tcda po plimi uspehov in sreče je nalepila oseka. Sprejem v Parizu ga je zelo razburil. Njegov red je bil v Franciji prepovedan. Iz Anglije ga je poslala «Royal Society* v Carigrad, da tam opazuje gibanje Venere, toda prispel js tja prepozno in kmalu nato težko zbolel. Doživel ie nato odpoved upravljaj^ milanske zvezdarne, kjer ga je zamenjal neki njegov nasprotnik. Ko je Klcment V. odoravi! jezuitski' red tudi v sami Italiji, je Boškovič sklenil odili v Pariz. V tej debi svojega življenja je dobil v D'Alembertu hudega nasprotnika, v Lalandeja pa prisrčnega častilca in prijatelja1. Ko so Francozi, povsem vdani navdušenemu pričakovanju ameriške istotam, dnevno od Ijalni odbor P. M. Slov. Marijina družba . _ praznik sv. treh Kraljev dne 6. jan. ob 5. uri mu oblastvu. --------^ ,, /pop. v svojem domu (Vicolo delle Rose 13, I.) — Veliki slovanski mCTje — Boskovicevo ve- veselico koje čisli dobiček je namenjen mi-iko ćeo «Theorm Pndo^ephac Nairjahs^v sy>oncm Vprizoriia se bo božičnica v 2 dejanjih: »Božič pastiric», ter burki: «Umrmo za-morčika»» (1 dej.) iin: «V afriškem sirotišču» (1 dej.). Sledilo bo srečkan*e za 3 dobitke. — V nedeljo 7. januarja ob 5. uri pop. se bo - » dDrizorila druga božična igra v 5 dejanjih: okounosi, caa «Mir ljudem na zemlji* ali «Božični večer zavržene». Udeleženci so naprošeni da prispevajo pri vsaki igri po 1 liro. na. Včeraj pa' se je izkazalo, da ni bilo res, Rofan-J priredi na kar je govoril mladenič. Izročili so ga vojaške- Mali oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najnanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo, plača polovično ccno. II. Bistrici. 78/2 SOBA s hrano, blizu glavnega kolodvora, sa odda boljšemu gospodu. Naslov pri upravni-štvu. 1 MLADENIČ, 15—16 leten, dobrih- starišev, zmožen italijanskega ?ezaka, se sprejme v trgovino jestvin. Naslov pri upravništvu. 9 SLUŽKINJO za hišna dela sprejme gostilna v Barkovljah. Pojasnila v via Rossetti 37, mesnica. POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10. I. 82 Vesti z (Soriškega Kazlje pri Sežani. Na Sv. Silvestra dan je priredilo bralno in pevsko društvo «Dneva £ar» v Kazljah zabavni večer, kateri je imenitno uspel. K temu uspehu je posebno pripomogla 1 okolnost, da nas je poselil naš gosp. poslanec dr. Wilfan. V krepkih, jedrnatih besedah nam je orisal pomen in važnost društvenega in kulturnega delovanja. Občinstvo mu je z zanima-- , , , ~ - „ ^ , njem sledšlo in mu ob koncu izrazilo svoijo hva- Akad. fer. društvo «Balkac». Danes ob 20.30 ^ŽĐj0&t in prizmu^c z živahnim ploskanjem in društveni sestanek v navadnih prostorih. Uro bur^fan iivio-klici. Govornik ni samo na dan prej o d bo rova seja. — Tov. knji-žiučaT prosk ^avmj6U ^jpnil Rpk,šno razpoloženje in tako vse one tov. ki mu niso še izročili knjig ali priipev:j v vfeHki meri k krasnemu Szidu pn-skript, da to store danes od 16—18 ure. j reStve, ampak njegove besede so šle do src, Javn« kcjižnica šentjakobska «Čitalnice», ostaie nam bodo v traT»em spominu in obroi-posluje redno vsako nedjeljo od 10—11 zjutraj dile bodo sad v tadal*nem smotrenem m nav-v pro©tcff3h stare poiicr> pri Sv. Jaikobu. Isto- dušenem eteiovan^u. Gospodu pesiancu pa se časno se snre^emajo novi člani. Član je lahko podpisani odbor iskreno zahvaljuje za nje-vsakdo, kdor biva v Šentjakobskem oknežju.! gov obisk. Zahvaljuje se nadalje pevskemu Članarina je 1 liao msečno, a vpisnina 1 liro. j zboru in neutrudifivelmu pevovod^i zra lepe Člane GLASOVIR JE, harmonije in orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vento št. 5/III 17 ONI, ki pripomore da prodam posestvo, obstoječe iz stavbišč (za pet družin,) nese kanih gozdov, zemljiških parcel, s trgovsko in gostilniško obrtjo in mostno, tehtnico, ležeče na reški cesti, 1 uro od železniške postaje, dobi pri sklepu kupčije L 80G0.— nagrade. Cena po dogovoru. Naslov pri upravništvu. POZOR LOVCI! Gospodarski odsek v Vipavi odda v najem svoj lastni lov na Nanosa (Vrlovše In Ravnik). Na tem lovišča se na. fcajajo tudi srne in druga gofzdaa divjačina. Lovišče meri 700 ha. Dražba se bo vršila dne 7 januarja t. L ob 11 uri, v občinski pisarni t Vipavi. 11 n ari no lepljena ----- —«,. - , _ - . - . teh točno držal — Odbor ^Šentjakobske Ci_ Bralnega in pevskega društva talnice*. I Kazljah. Ženska podružnica -Šolskega društva« ▼ Tr-| Iz Dutovelj. V nedeijo 31. decembra 9e pre-" Va vse one, kateri doslej niso vrnili minula nenadne smrti g. Joeefa Kencei;. ro-t' pod za božićnico, da ta storijo čim konica je bila narodno zavedna m zelo prt-možroeti še tekom današnjega dne. ljubljena, o čemer je pričal njen pogreb, on Pole naj se izročijo gdčni Hcrmi Vrabec Via Torre bianca 19/1. M-.To materiala imr.mo, da človeka, keker Iz tržaškega livUanfia Hotela se je iznebiti svojega moža, ali ni šlo. Glumačica Ermelina Baroni, poročena Vianel-lo, v dobi 36 let, stanujoča v glumišču v uUci Madonnina, bi bila zelo rada spravila svetega moža na drugi svet, da bi bila bolj «svobodna«. Ženska pa ni hotela imeti na vesti lastnoročnega umora. Zato si je poiskala zaupnega mo-ža\er mu povedala svoj načrt Zaupnik se na ustrašil, marveč j*e sprejel naročilo, naj izvrši umor, in sicer, čim prej. V ta namen mu je izročila glumačica nabasan revolver in več sto lir v nagrado. Ko je pa ime! mož oboje v rokah, ga je začela peči vest Vendar pa je pri-njegovega plodnega dela, -ej da bo izvršil umor, če mu da krhal zdravje in mu prine- žerL5.'Ka gc par &*0 iir# Zaiorej se je obrnil zopet do nje ter zahteval več$o nagrado. Prizadeti pa se ni zdel njen mož toliko vreden, da L'____Ta nioitmun cmrf Zato ie IjULti^iJa, U J r-----T* * . , . odprtem grobu je govoril č. g. H. Sonc nagrobna govor, za kar mu iskrena hvala, enako vsem, ki so spremili pokojmeo k večnemu počitku. Bodi ji lahka zemljica, ostalim naše sožalje! vojne za svobodo, postali tudi zanj neprimeren ambient, se je zopet vrnil ~ ^ za v Italijo, k;er fe drugim. Niti eno Vesti iz Istre Uredništvo novog istarskog zajedničkog glasila nam javlja, da ne može izaći ovaj tjedan «Naša Riječ» zbog tehničkih poteškoća, koje su nastale u zadnjem času. rrvi broj novog lista će izaći u četvrtak, dne 11. januara t. g. Toliko znanja radi. _ začel izdajaU eno delo leto ni minilo brez t caa napor mu je si smrt bi očrtali te£a r je bil fiven svoje znanosti. Bil je nagel in. razdražljiv. «Nikcli se ni nahajal v družbi — prse o n"em Lalande — da bi švrknil s kakimi duhovitim stihom ugledne osebe ali lepe žene, katerih sicer ni osebno poznal, kzT je živel v asketizmu. Zajtrek mu je bila cdiiia dneve a hrana, katero je užival z velikim tekom. Zaupanje v moč nfegove telesne konstrukcije mu ni dalo videti nevarnosti nesorazmerja*« *Time3*> govori nato o znanstvenem značaju Boškovič a^ *Primerjejoč Bo 3 kov i ća s tistimi, ki so doprinesli k razvoju atomske teorije in odrejajoč mu pravi prostor med' njimi, se kaže napredek v razumevanju tega učenjaka. Z re-n^sanco so začele zopet obračati pozornost nase spekulacije Anaksagore in Dem os ta, Epik ura in Lukrecijusa. Prišlo je tudi v navado pršmenivan^e matematičnega razglabanja na naravo. Descartes je, pobijajoč atomsko praznoto in nedelivost atomov, reduciral vse pojave na menjanja, ki se izvršujejo v majhnih delih hemegenega telesa, kateri edini pose-du jejo svera matematska svojstva ekstenzije in gibanja. Leibniz je iskal v notranjosti materije nekaj bolj močnega od same ekstenzije. Atomi so matematične točke, središče sil, ne pa fizični ali ekstenziozni deli. Ce je torej ekstenzija v prostoru nič, je njena intenzivnost neizmerna {kakor intenzivnost človeškega uma). Toda Leibnizova ljubezen za <'pomir-Ipvcst* in neko sredino — pravi Bertrand Ros.se! v svo>i «Plr:ioso-phy of Leibnitz» — ga je privedla do zmote. Bili so trije mogoči tipi dinamične teorije. Njegovo mišljenje o trčenju bi ga privedlo do teorije o ekstenzivnosti' atomov, katero sta iznesla Gassandi in Huygens. N egovo prepričanje o teoriji «plenuma», vse iz-polnjujcčega fluida, ga je moralo privesti na proučevanje fluidskega gibanja (elektricitete). Ves njegov nauk bi ga bil incral privesti, kakor fe privedel Boškovića, Kanta in Lotzea, k nauku o neekstenzivnih središčih sile z delovanjem na gotovo oddaljenost, za katero je :Sewfen dal na razpolago potrebno matematiko. Kratko: kar se imenuje Leibnizova di-aamična teorija, katero je on sam moral obdelati, mi njegova, teaiveč Boskovićeva teorija tn tako ja evo odkrita v Boškoviču potrebna vez med Leibnrzom rn Kantom. Ve?no! Izšla je knjižica, ki vsebuje vsa navodila in doJočbe za prejemanje invalidske pokojnine oziroma vzdrževalnih prispevkov starišem, sirotam in vdovam po vojakih, ki so v vojni padli ali izginili. RnllžesRost Ia umetnost Slovenka. Izšla fe prva številka ženskega lista «Slovenka», ki izha% v Gorici, s sledečo vsebino: Naše ognjišče (Urednica). — Dom ■gospe majtere Serafine (Ivan Pregelj). — Kraljici pregnancev (Roža Gorska) — DekEce davnine (J. Jacqu»). — Nekdaj (Lojze Remec} _ Narodna noša (Ivanka) — Znamenite Slo- TRTE, cepijenke in divjake se vdobi pri Kme-tiiski zadnigit v Trstu ul. Raffinerija 7. ^ 15 VETERNICE, vrata in drugo, se proda po ugodnih cenah. Via Gatteri! 34, delavnica. 13 KOŽUH moški, v dobrem stanju, lep, se ceno - ~o>da. Via Rossetti 24/1, levo 14 POZOR pevska in glasbena društva! Na prodaj imam več klavirjev, harmonijev, t;osli, citer, starih in novih. Pogoji ugodni. Ivan Kacin, via Carlo Favetti 6 Gorica 2114 RADI PREMEMBE obrata prodam slovečo žago na šest klinj, žago za furmir, tračno žago, cirkularke, stroje skobelnike, struŽ-nike, vrtalnike, mizarske klopi, kolarsko orodje itd. Nussbaum, Ajdovščina 53 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Galiina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 67 Velika zaloga vina, žganja in likerjev ustanovljena leta 1S78 Trst, via S. T. Xydias St. 8, tafefon 2*86. Vedno v zalogi in po cenah izven vsake konku renče: pristen istrski tropinovcc, kraški brinjevec in kranjski slivovec. Lastni izdelki : šumeča vina kakor šampanjec, šumeči istrski refošk Lacrima Gristi in druga. Speciallteta s Jajčji konjak in Grema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni mal»novec in drugi. (50) Oglejte si našo ob priliki sestavljanja bi mnogo potrosila za nf?govo smrt. Zato \e venlte pavtna Pajtkova. — Žena pri Severnja-odgovorila zaupniku, da mu ne da niti vinarja ^ g > — Brat 5n sestrica (S. Farina). — več. Zaupnika pa >je nepričakovan odgovor y _Moda — Ročna dela — Kuhinja — tako razjaril, da je šel naravnost k njenemu Razn| ^^eti — Zapiski List izhaja 15. vsa-možu ter mu povedal, kakšno pooblastilo je . ^ meseca v Gorki in staae letno 10 lir. Na-dobil odi ženice. Mož je prebledel od samega j roča ge • Uprarvi «Slovenke», Gorica, Via strahu; sprva ni hotel niti verjeti tem strašnim pavetti g besedam, končno pa je žaKibog spoznal, da je vse res, kar fe govoril mož. Ko je prišel nekoliko k sebi, je tekel na poličko ter povedal ves dogodek. Njegovo ženo in njenega zaupnika so aretirali. Pojasnilo. Gospod Andrej Segulin iz Povžan pri Materiji v Istra nas naproša, naj objavimo, da ni on v nikaki zvezi z onim Segulinom, o katerem smo poročali v «Edinosti® z da« 29. decembra 1922, da je bil aretiran, ker so našli pri njem ukradtene verige. Med sporekanjem. V nekem bufetu v ulici Riborgo v starem mestu je izbruhnilo pred«-nočnjim hudo s p ore kanje med nekim A. Sker. kom, stanujočim v ulici del Sapone, in neko mlado žensko. Ko se je pa Skerl pripravljal, da dvigne roko proti ženski, je posegel «Ljubljanski Zvoa». Izšla je 12. štev. »Ljubljanskega Zvona» z izredno bogato in pestro vsebino. A. Funtek je objavil zanimivo, mestoma sarkastično pisano - razpravo, «0 besedilu naših popularnih pesmi», Iv. Lah zaključna poglavja svojega romana «Angelin Hidar», pesnik Gradnik dva lepa soneta «Jeseni- v Medani»; Fr. Erjavc je priobčil v črtici «Iz Cankarjeve delavnice* dva različna napisa Ivanove «Velike maše*, ki bosta zanimala ne samo literarnega zgodovinarja, marveč tudi preprostega čitatelja. Fr. Bevk je zaključil svojo enodejanko «V globini«, ki z naturalistično vernostjo slika krčevito predsmrtno borbo čete vojakov v zakopu. Vojeslav Mol« nas seznanja z bujnimi gledališkim življenjem v poljski prestoli«, modernist Fr. Onič ima pe3em «Jekleno »namenje», Miran Jarc pa ie vmes nardi dvigne roiko proti zen©»u, je posegei; pesem semenu r-«, — i eden izmed gostov, neki Armando Mai- končal svojo novel eto ^Poletje*. V zelo boga-i ter branil žensko. Da bi tega nikoli ne I tih ^Književnih poročilih* ocenjuje Dr. Glonar IZREDNA P'MUMM [ono V. L I Ifi Tel. 10-08 [m i i lil. 16 Tel. 24-24 PODLISTEK Igralec, ki dobiva. Spisal Mavrici? Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial 79 Prav tedaj se fe Miliora zavedela. — Prva njena beseda je bila: «Kje je lepi Marko?* — «Tukaj,* je odgovorila Aksamita. — Miliora je pogledala tja, a ga ni spoznala, — «SaJ to ni on,* je rekla. — Oni razdevajoči plin, ki se je bil razvil v somovem želodcu, je bil v nekaj minutah tako spačil oni idealno lepi obraz, da ga ni bilo več moči spoznati. — Njegova glava jc bila postala taka, kakršne so bile glave rovinskih nesrečnikov: gladka krogla brez oci, ust in potez. — Miliora se je zgrozila — kaj se maščuje Margarita tudi za tak poljub, ki je bil poslan po zraku?---Onega morskega soma je dal tedanji palatin, nadvojvoda Jožef, nagatiti in ga podaril .Narodnemu muzeju* v Budimpešti. — Kdor obišče muzej, naj . •____x!H ..LAKIta «n*«mMli («1 re-a- morski som. Z enim samim ugrizom je prečil vojno Avstrijcev in Ogrov zoper D tince in ž njo združene izredne stroške v znesku okoli 30 miljonov goldinarjev, — A Skoda, da ni zapustil otrok, ki bi tudi preprečevali druge in krvave vojne! XXIV. IGRALEC, KI DOBIVA. Kdor zdaj obišče krasno Reko, naj naredi izlet v sosednjo Opatijo. To |e ko« Italije: tam je še videti (v gosposkih parkih) ostanke ti-•stil lirastov, iz katerih so gradili Benečani svoje ladjevje. Za takega velikana, bi plačali tudi danes toliko goldinarjev, kolikor obročev ima njegovo deblo v prerezu; a danes niso več na prodaji Visoki gospodje so vzeli pod svojo zaščito obrežne »teze. Tam so Se gozdovi na planem uspevajočih lovorovih dreves, katerih deblo in koi obraščajo rumene vrtnice; t« bohotne rumene cvetlice cvete jo najlepše tedaj, kadar je severno od Krasa bridka zima. Tam v Opatiji je le spomlad in jesen. Sadno drevje cvete meseca januarja, aprila pa obrodi sadje. — Ondi je stara cerkev ob morju. Tudi same stan je bil; zdaj je na prodaj. Zelo poceni bi jo dobili. Zidavi so popolnoma obraeteni s trto, tudi v zvonik je zlezla ter opleta zvonišče. Prav lepo stanovanje bi bilo Kniiž;ca ima za prilogo tudi vzorce za vse ne opusti posvetiti nekoliko pozorm>sti tej , _ poLrsbne clučaic crošenL .Knjižica za in- redko*. - To ie *odo»in.kilnotr, Prot. sev.ru ,e rez«l«d na morsk, zj,v s čarobno Reko in z mračnim otokom Krkom;, oblastvo pod svoje varstvo; iz Frankopan-proti jugu pa vidiš majhno pokopališče, kilskega gradu so jo morali s silo odpraviti; po pripada k samostanu, s katerim ga veže1—---^ - Lamnat zid. Tukaj počivajo v mini nekdanji opatje m prijorji tega samostana ped gomilami, ki se vrste stoletja sem ena poleg druge; marmorni in " železni križi so ohranili njih imena. Tudi to pokopališče je združeno s hišo. Kupec dobi tudi grobove, ampak z majhno služnostjo (obveznostjo): grobove in kriie mora pustiti v tistem stanju, v katerem ph prevzame. Morda se zato ne najde kupec, dasi se ponuja cerkev zelo poceni. Ne gleda vsak Človek rad iz okna svoje hiše naravnost na pokopališče. — Živi pa neko bitje, ki mu je to vsakdanje veselje: stara gospodična. Stanuje v neki bližji hiši, enonadstropnem majhnem poslopju nenavadne zunanjoeti. Nikoli se ne ga»e iz hiše. Pravijo, da stanuje tam že šestdeset let. Njenega imena se nihče več ne spominja. Pravijo, da je bila nekdaj zelo lepa. O njej gre glas, da je nekoč njen ženin poginil na morju in da ji je to zmešalo um. Od tedaj čaka dan za dnevom dragega. On se je preme, nil v prah, ona ee je postarala, a vendar ga Sc vedno pričakuje in vso noč ima gorečo sveUtjko na oknu, da najde ljubi pot k njej, ko pride z morja. — Ta ženska, ki se je ločila od sveta, je MiHora — Sprva fo ie vzelo zneje se je privadila opatijski hiši, ker se vedno vidi iz njenih oken morje in grobje. Aksamita je osiala do svoje smrti pri njej in od tedaj stanuje deklč samo v oni hiši. 2ivila za njo prinašajo tuje osebe. — Kadar tavamo po ulicah lepe Opatije, nam lazi povsod za petami neki tih blazen (takih je dosti v tej pokrajini). Ta ima gosli iz orehovega lesa s strunami iz motvoza (špage); na loku so namesto žime niti Na te gosli igra razne lepe barkarole. — In iz okna samotne hiše gleda neka ženska nepremično doli in meni, da sliši one lepe pesmi, v katerih drugi blazen misli, da flh on gode. — Azil v Rovini je od tiste dobe fe podrt. «Margarita» (bolezen) se ša pojavljaj tu in tam sporadično, a njene žrtve niso več izključene iz sveta, marveč po bolnišnicah je za nje poseben oddelek; a popolnoma ozdraviti ie dandanašnji ne znajo nikogar, ki ima «Skrljev>o». — «Lepl Marko, kraljevič* pride Se zdaj pa zdaj iz svo£e s trojimi vrati zavarovane votline ter užgć bojno plamenico med dalmatinskimi skalami; — pojq o njem včasih kako novo balado lukoški gu* slarji — in pa angleJki poročevalci. ^ OCONEC.f* nr. fnte 4* |>nnwja 19M> Gospodarstvo Prispevek k Tprašnja iiidns>tijafixacije Trsta. "dandanes se vedno bolj rmsu na mdustrijali-zev&itje Primorja, posebno Trsta, mesta, ki se je imelo zahvaliti za svoj razvoj predvsem trgovini. Zato bi rad opozoril na panogo industri:et ki bi sa utegnila razviti, ako bi se .je lotil podjeten kapital v doglednem času zelo dobička-nosoo in koristno. Mislim na pridobivanje aluminija in njegovih soli predvsem aluminijevega okisa in sulfata. [ALOs (So*)s]. Potreba po aluminiju narašča že dandanes, posebno ker se vedno bolj razširja raba aluminijaste posode, v prvi vrsti v kuhinjah, kjer ljubijo gospodinje vse, kar se rado sveti in kaže o snagi. Tudi v elektrotehniki se vedno bolj uveljavlja aluminij, in aluminijeva žica vedno bolj izpodriv^ bakreno. Prednost aluminija leži tukaj v njegovi ma'hni specifični teži, tako da pride na 1 kg polovico daljša aluminijeva žica kakor bakrena (spec teža za Al je 2.6, za baker S.9. Pri isti ceni za 1 kg kovine je torej aluminijeva žica za Yt cenejša- Izmed aluminijevih soli rabimo dandanes predvsem aluminijev okis (ALOs) za izdelavo kov. aluminija, nadalje aluminijev sulfat (AL (So«)s). ki ga rabimo pri lepljenju papirja (na 100 kg papirne mase 4 kg al- sulfata) in kot cimžo pri barvanju tkanin ter strojenju kož. Druge aluminijeve soli rabimo le v manjši meri. Razvoj bodisikatere panoge v industriji je odvisen od več faktorjev, kterih glavne moram omeniti. Predvsem se moramo vprašati: Kje so surovine za to panogo? Ali so te surovine navzoč cie v zados-tni množini in zadovoljive: kakovosti? Ali so delavne sile v zadostni meri na razpolago? Ali je zagotovljen v zadostni meri odjem izdelkov? Mislim, da lahko na vsa ta vprašanja odgovorimo pozitivno. Surovina, ki prihaja v glavni meri v poštev za dobivanje aluminija in njegovih soli, je boksit. V Istri imamo na več krajih, predvsem ob zgornjem toku Mirne in pa na vzhodna istrski obali v Rapcu pri La-binju bogata ležišča izvrstnega boksita, ki ga je lahko vsak ogledal na zadnjem tržaškem velesejmu- Ta boksit ima do 60% in več alum. okisa in, kar je važno, malo silicijeve kisline. Med vojno so velike množine tega boksita izvozili v Nemčijo*). Dasiravno je material v Istri prvovrsten, ga je premalo za dolgotrajno izkoriščanje. Treba se je ozreti za drugimi nahajališči. Ne mislim se spuščati na opisovane italijanskih boksitnrh ležišč, (leta 1920. se je pridelalo v Italiji 37.360 ton boksita), ampak omenil bom na kratko boksitna ležišča, ki se nahajajo na istrskih in dalmatinskih otokih, na dalmatinski celini v niepo-posredrti bližini morja in na hercegovskem ozemlji. (Vse to v Jugoslaviji). Ležišča v teh krajih imajo boksit prvovrstne kakovosti**), nahajamo ga nadal:e v takih množinah, da v doglednem času ni misliti na izčrpanje. Po previdnih ia zmernih cenitvah se nahaja v navedenem ozemlju okoli 30 miljonov toa boksita. Ta množina bi pri letcem črpanju 300.C00 ton zadostovala za 100 let. Črpanje pa je znašalo v omenjenem ozemlju v prvih desetih mesecih leta 1922. 33.522 ton in skoraj gotovo v doglednem času ne bo doseglo 100.000 ton. Večina produkcije v letu 1922. je odšla v Nemčijo (okoli 25.000 ton po morju). Ostalo množitvi je predelala edina jugosL tvornica za aluminijeve soli v Mostah pri L\ubljani. Res i© sicer, da so vsa ta ležišča in nahajališča v Jugoslaviji, ampak to za resno mislečega industrialca ne pride v poštev. Za enkrat stoji dejstvo, da se velika večira produkcije baksita ne predela v Jugosiavri, ampak se izva?-a v Nemčro, odkoder dobiva končne aluminijeve izdelke centralna Evropa, deloma tudi Italija, predvsem pa sega nemški producent s svojimi izdelki čim dalje^ bolj na balkanski in vzhodni trg. Dejstvo je tudi. da bi prevoz iz Dalmacije v Trst po morju bil dosti cenejši kakor je prevoz v Nemčijo in bi to vplivalo na ceno izdelka v ugodnem smislu, tako da bi bil slednji zmožen .konkurence. Druge surovine, ki jih rabimo pri izdelovanju aluminijevega okisa in sulfata, so jedki ratron in pa žveplena kislina. Za obe snovi imamo dovoljno produkcijo v italijanskih tvornicah. Kurivo — premog — je za Trst v sle d direktnega dovoza po morju cenejši, kor za druge kraje. Končno pa more Italija v urejenih razmerah računati na dovoljno velik uvoz rujavega premoga iz Jugoslavije. Pri izdelavi kovinskega aluminija prihajata v poštev 2 faktorja, namreč cenena električna sila in pa zadostna množina ogljikovih elek_ trad, ker se kovinski aluminij pridobiva iz čistega aluminijevega okisa elektrolitičnim potom. V slučaju da se resnično izrabi vodna •ila Soče bo gotovo v zvezi z gorrjeital-skim omrežjem mogoča ustanovitev zadostno močnih elektr. central, ki bodo dajale električni tok po taki ceni, da se ne treba na ta faktor ozirati z nezaupanjem. Glede elektrod mislim, da imamo v gorenji Italiž tako tvornico, saj spada Italija med električno najbolj napredne države v Evropi. Imamo pa v Jugoslaviji tik meje (Dobrava na Gorenjskem) tvornico elektrod, ki zadošča potrebam velikega dela srednje Evrope in Italije, ter zalaga s svojimi izdelki ves balkanski poluotok in bHžnH vzhod. Ostane nam Še vprašanje delavnih sil. O tem v Trstu ni treba dosti govoriti. Pojemanje trgovine in razne krize v kovinski industriji predvsem v ladjedelstvu so primorale izborne in peštene delavce v postajanje in takorekoč beračenje. Marsikateri slov. delavec bi našel tra;en in dober zaslužek v novopostavljenih tovarnah! Kar se tiče odjeme izdelkov, nam ni treba biii v skrbeh. Italija je producirala leta 1920cga 1200 ton kovinskega aluminija in ga tudi porabila. Potreba raste. Odprta so nova tržišča na bližnjem vzhodu, v balkanskih državah, v Turčiji in Rusiji. Ta tržišča so nam gotova za končne izdelke (al. posoda, žica, inštrumenti) obenem je za poluproizvode, v kolikor HI ne bi porabila domača industrija, odprta pot v zapadne in severne dežele. (Švica, Francija, Nemčija etc.) Sklepi, ki jih vidimo pred seboj so za razvoj te industrije pri nas ugodni in moremo z gotov ost;o trditi da bi solidni izdelki tvornice, ki bi staia takorekoč na meji dežel, ki njene proizvode nujno rabijo, z uspehom konkurirali z inozemskimi izdelki in predvsem kmalu izrinili nemške trgovce iz njihovih postojank v novih državah — predvsem pa ne bi dopustili, da se vgnezdijo Nemci zopet v Turčiji in Rusri, kjer so pred vojno imeli trdne postojanke. Zato slov. industrijalci m denarni zavodi pozor! Ne pustite da vam ukfe ugodna^prilika! •) V letu 1915.—18. je bilo izvoženo v Nemčijo iz Istre, istrskih otokov ter Dalmacije za 165.000 ton boksita. **) Kemična analiza nam kaže povprečno 50—70% A1,03, do% Si O, Silic. okis do 30% FetO, (železov okis) in do 25% H,O (voda). DAROVI Prošek. Prilikom potoke ge. Milke Bukov-čeve s Prošeka je svatonrsko omizje zbralo 40 lir in g.a bbtgrovanka sama je darovala domači Ijud. knjižnici deset lir, za kar se darovalcem lepo zahvaljuje knjižnični odbori Svetoivanski pevski zbor daruje L 50.— za «Šolsko društvo*. Ker si je g. Ivančič od prevelike pobožnoeti pri petju v pravoslavni cerkvi zažga! suknjo daruje imenovanemu društ. L 20.— Mesto venca na grob pokojne g. Jožefe Rerčelj iz Dutoveij darujejo sinovi, hčere in ostaH sorodniki L 50 za «Šolsko društvo*. — Za ^Božićnico* Šolskega društva podružnice zri Sv. Ivanu so darovali (pola gdč. Grgičeve in njenih pomagalk) po 25 lir: H. D.; po 20 Kr: Josip Mahnič trgovec pri Sv. Ivanu; po 10 lir: Marija Kralj, Brana Josip, Tereza Mlač, Milič, Anton Kjuder; po 7 lir: Z. Grgičeva; po 5 lir: Sedmakova, Strgarjeva, Angel Martelanc, častiti g. Fran Sila, župnik, B. Milanovič, Malka Trobec, Marija Mvc-Ramič, 2gur, Justina Suban, Suban na Vi& vi, Jožica Dougan, Trampuž, Domenico Dean, Silvio Dean, Dodič iz «nove ceste*, Štrancar Tereza, Preprost Marija; po 3 lire: Kljun, Lo-kar Jožefa, Atele Urizio; po 2 liri: Nečitljivo, čergolj Marij, Kata Kralj, Cok Katarina, J ur kič Ivan, Jurkič Ivana, Kapelj Pina, Vilhar Marija, CoLja Pavel, Bernarda Močilnik, Per-sič, Marc, Cernic, Grgič, Furlan Alojz, N. N., Šahar Antonija, Marchioli, N. N., škrl, Fonda Ivana, Jaklič Marija, Pahor Antonija, Stare Marija, Marčela Pahor, Jušta Gasperčič, Fer-folja, Živrc Ana, Ursič Ema, Metila Lidija; po lir 1.50: Potok Ivan, R. Kastelic; po 1 liro: Vitez Angela, Meula Julija, Močilnik Antonija, Marija Kreše vič, Sla vica Škrap, Jurkič, Marija Abram, Lokar, Marchioli, Škilan, Ko-vačič Katarina, Justina MirusiČ, N. N., N. N., R. C., Ferfolja Marij, Udovič Ana, Vremec Rozalija, Kranjc Pina, Škrjanc Marra, Danev Albino, Jurkič Jo sipina, Pahor Marija, Lazar Marija, Bernetič Ana, Fonda Karla, Kocjan Matevž, Placer Alojzij, Urdih, Vatovec Justina, Ražem, Dolhar Ana, Rutar Karla, Rutar Zofija, Marija Mat^ak, Nikolič Marija; po 80 stot.: Zupančič Alojzija; po 70 stot.: Vidmar; po 50 stot.: Z i mol o, M. Atačič, Lenardon Te. reza, Božič Frančiška, Rabič Marija, Skubin Marija, Ursič Karla; po 40 stot: Zorzini Marija, N. N., Švab Marija. Skupaj lir 301.20 st. — Nadalje so darovali za «Božičnico* sledeče: Bak 4 kg sad^a, g. Hinko Scbmidt 25 kg jabolk, Milič (pekarna) 2 kg biškotov in man-delata, Anton Jaklič 2 kg biškotov, g. Josip Mahnič in G. 2 kg biškotov, g.a Kovačič *A jabolk, g. Ana Škrap 2 kg jabolk, Violin 48 svečk, g. Mankoč krasno smreko za božično drevo. Srčna hvala vsem darovalcem! Bog povrni stotero! — Za cŠolsko društvo* podružnica pri Sv. Ivanu pribalincali pri g. Genneku 7 lir. — Za Š. dr. (podr. pri Sv. Ivanu) Josip in Edvard po 5 lir. — Na ^Božićnici* pri Sv. Ivanu so prepla-čali vstopnino po 5 lir: Josip Negode, Modic; po 3 lire: Strgar, ena mati, Grme k. Martelanc, Rebek, Kariž, Schmidt; po liri: N. N.; po 1 liro: Ramič. — Nerodni Jože je izgubil igro katero je vdobil manj nerodni Ludvik in zato daroval 2 liri za Šolsko dr. pri Sv. Ivanu. Srčna hvala! — Namesto običajnih kart in voščil pošilja g. Ignacij Fratnik, trgovec pri Sv. Luciji 25 L za «šolsko društvo* z željo, naj bode to v zadoščenje vsem njegovim odjemalcem, sorodnikom, prijateljem in znancem za srečno novo leto! Naj Bog živi g. Fratnika mnoga leta. Trgovci posnemajte! — «Šol. društvu» daruje g. Škerjanc Ivan 10 L, g, Furlan Anton 5 L, č. g. župeupravitelj in dekan Ivan Štolfa iz Devina 10 L, g. Trebeč Ivan iz Trsta 15 L, g.čna Rak Ana iz Rojana nabrala v veseli družbi 23 L 50 st. in pol dinarja, V. V. 2 L, gostilničar 2 L 50 s t., gostilni-čarka 2 L, Rak Pavla 2 L in Rak Pavel 2 L, Giov. Cocitto 2 L. — Na praznik sv. Štefana so nabrali v veseli družbi na Plavjah v hiši g. Antona Elerja 20 L za «Šol. društvo*. G.čni Č. M. in M. E. sla dodali še 5 lir. — Mesto cvetja na grob svoji kumici pok. Mar. Prelogovi daruje družina Kravosova za «Šol. društvo* 20 L. — V Plešivci pri Sežani so darovali za «Šolsko društvo«: po 4 lire: Ivana Margan, Franc Božeglav; po 2 liri: Frančišek Jelušic, Jožefa Mahnič; po 1 liro: Franc Jelušič, Tereza JelušiČ, Ivan Čok, Ivanka Žibema, Helena Mahnič, Marija Kariž, Matilda Tavčer in Franc Margan. Skupaj 20 L. Srčna hvala! — Za dva razprodana Moka št. 223 in 224 poslal g. F. Šturm Kozina 200 lir. — Ker je bil g. Mirko razdražen od svojih kolegov daruje podružnici «ŠoL društva* pri Sv. Ivanu 25 L. _ . — Hranilnica in posoijlnica v Sežani daruje 100 L ^Dijaški Matici*. — Za cBožićnico* 2. P. S. D. pola gdč. Mahnič so darovali: Ema Krže 10 L, Andrej Zafred 5 L, Nečitljivo 10 L, A Makovec 10 L, Škarab 5 L, Pipan 10 L, Godnik Josipma 5 L, Zadnik Tomaž 5 L, A P. 10 L, Mlač Marija 5 L, Mezinc Alojz 5 L, K. Marija 10 L, Paušner Franc 5 L, Taučer Rafael 5 L, Krečič Josi-pina 5 L, Stok' Justina 9 L, Franc Zadnik 10 L. Valentinčič 5 L, Pajk 1 L. Pečar 3 L, Če-kada 2 L, Vattovaz 3 L, Vatovec 2 L, Pina Perhauc 10 L, Zalar 50 st, Neža Zadnik 5 L, Štrukelj Valentin 20 L, N. N. 5 L, N. N. 4 L, Godina Stanko 15 L. A Cadorini 20 L, N. N. 25 L, Kralj Ana 5 L, Frančiška Zadnik 5 L, Josipina Pahor 5 L, Koren 5 L, Fran P. 5 L, L Sfclemba 20 L. — Na poto gdč. J. Cerkvenič so darovali za 2. P. Š. D.: Miklavec 10 L, Nečitljivo 5 L, Vecchiet I L, Vouk I L, J. Čiač 1 L, Gregorič 5 L, VUnovic i L, Cok Marija 1 L, Čok Josip 6 L. — Za «Božićnico» sv. Ivanskega vrtca (Poia g. Trobca) so darovali: Dvojica Gradišar 50 L, Košir Valerija 20 L, Jos. Negode L 15.10, Peternel Milka 15 L; Daneu, Trobec, Pahor Slava, Brana, Vadnal, Germek, Sorč, Terno- vec, dr. Sedmak, Modic Ud., Zadnik, Mak«, Rode, Jaklič Ant po 10 L; Zupan s Fedri-govca L 5.05; Mar. Pahor, Am. Cok, Delak, Bratoi, M. C—Č, dr. Kernev, Pin. Birsa, St. Godina, K. Grgič, Ant Negode, Er. Kočevar po 5 L; — Ivan Klun 4 L; Jurkič Marij, Zobec Ant, Jaklič Hjizel, Štokelj Jos. Ankelinova, Lud. Kljun, Ten. Giliotti Albino. Ukmar Mario, Kolarič Jos., Valič Iv. po 2 L; Bizjak, Fakin F., Godina D., Zajec Fr., Kolombin, Bernetič Fr., Brana Iv. po 1 L; Tonček Nezaposleni 50 st Skupno L 331.65. NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! Borzna poroiila, Trat, 3 januraja 1923 Jsđfnrin banka *•••*•••»••• CosnHch ••••*,*• ••*•'•••• Dal mat ta Gerolimlch L i bera Triestlaa •• •,»,»••••• Uojrd . . **,,•,,,•,,•••• Lasstno V artlnolieh »•*•••••••••••* Oceanla *,•»••,•*,•,,,,* Pfemuda •,»,,*»•,•*,,»•* Tripcovich Ampelea . Cement Dalnatta *••»,,,•»••• Cement Spalato • ••»,*•,••*•* Tuja vabita na triaftMi hju Trst, 5 ofis^t krone «•••••»•••* avstrijske ^ron- . češkoslovaške Krone dinarji • • ••••••••••• le j i •<.,,,*••••,,,»• marke dolarji *•*•*•,,»,,•• francoski franki ••••••••• švicarski franki angleški funti papirnati , !«)> . Bo2 .3*0 • 1370 . 424 . 14*0 . 650 # 13Ž . 116 . 34f> . 2H0 • 5* # 347 . 289 • • • • • januraja 1923 —.7k.--.2 —oair> 55.75,— 20.60.— 21.— 11.25.- 1*2-— __ _29 19A0-- 19.30 142.—143 — 3?»5.—.—3T'1.— 89.^«.— 90.— Odhodi In prihod! vlakov JUŽNI KOLODVOR Odhodi. 0.15 (osebna) Tržit, Červinjan. Portogruaro, Bc-neike. 0.40 (ekspresni) Sv. Peter, Postojna, Ljudmi«, CarJ^rad. 5.— (o) Natrežžaa, Divača. Sv. Peter, Poslcfaa. 5.45 fbr>K>v!ak) Tržič. Čcrvi&Jan, PoTtotfruaro, Be- neifeke. {No vozi ob ncdetjali). 6.— fo) Tržič, Gorica, Kca-rrJn, Vidam (Uumc). 6.40 (o) Tržič Červuijam, Pocto^ruaro, Benetke. 7.— (brz.) Nabrežma, Dirvada, Sv. Peter. Po®toqna. 9.— (.brz.) Nabrežiaa, Opčine, Sežana, Divača, Sv, Peter. Poafcojna. 10.15 (eks.) Tržič. ČeTvrojan. Portogruaro. Bmb*M£c. 10.45 (o) Tržič, Gorica, Kormaa, Videm (Udme). (Ne voza ob nedeljah). 11.25 fo) Nabrežina, Divača. Sv. Pete«-. Reka. 12 05 (o) Tržič, Červin^tn. Portagruaro, Benetke. 16*25 (brz.) Triač. Gorica, Kooman, Videm (Udine). 16*40 (o) NaJrrežina, Divača. Sv. Peter. Postaja*, is!— fo) Tržič, Gorica. Karmin, Vidcra (UdiaeJ (Ta Vlak ima aveao iz Tržiča v Červiaja« in Poet ogru aro). 18.40 (o) Nabrežiaa, Divača, Srv. Peter, Reka. 19.05 (eiks.) Tržič, Červinian, Fortogruaro, Benetke. 19 45 fbrz.) Naibrcjfcma.. Divača, Sv. Peter. Postojna. 23.35 (eks.) Benetke. M^an, Pariz. Prihodu 0.20 (b»v.) iz Benetk, Portogruara, Červinjana. Tržiča. 5,10 (brz.) itz Pcstoine, Sv. Petra. Divače, Na- bražiie. 6.05 (o) iz Benetk, Poriogruara. Cer>i«fans, Tržiča. 7.30 (o) vl Postojne, Sv. Petra, Divače. NaJbreifce. 8.15 (o) iz Pcaijc^ruara, červinjana. Tržiča in iz Vidma Kormena. Gorice, Tržiča. 9 34 (režme. POSTAJA PRI SV. ANDREJU (državna). Odhodi. m 5.15 (o) v Herpelje, Kanfanar, Pulo. 5.25 (brzovl.) v Gorico, Dunaj, Monakovo. 5.35 (mešani) v Koper, Poreč. 6.10 (oj v Gorico, Podbrdo. 11.05 (o) v Gorico. Podbrdo. 12.55 tbrzcvl) v Herpeiie. Kanfanar, Pulo. 13 — (me£.) v Koper, Buje, Poreč. 17 25 (o) v Gorico. Podbrdo. 18.— (oj v Herpelje, Kanfanar, Pulo. 18*40 (maš.) v Koper, Buje*). IVAN KERŽE M ima v lastni zalogi n aj raz n o v r stn e j še kuhinjske in druge hišne potrebščine iz ata&isila. steidsiiae. lesa io e&aiiiaoa prsti. TRST — Piazza San Giovanni 1 ZALOGA DOHAdH VIN iMlesa vlpavca, Istrskega refoška in kraškega terana po zmernih cenah. — Postrežba na dom. Priporoča se F. ŠTRAKCAR Via CunlcolJ 8. 64 Srebrne krone m zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZIJ POVH Trst Piazza (iaribaldl šL 2 6 (prej Barriera) Najvišjo cene plačujem za V m zini v Trstu registrovana radr. z neomejoaim jamstvom m Pler Luigi da Polestrlna li 4,1. Olirosfoje Bavsdoe krsoHae vlooo po S° o vloge, vezane na trimesečno odpoved po S1/,*/, ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6%, ako znašajo 3U-40.000 w po 6»///. ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja rekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. .6 kun, slatis, lisic, dihurjev« vider, Jazbec® v, ma€k, veveric« krtov, divjih In domačih zajcev. D. WiiDiPMH Trsi, Via Casare Batt&ti It. 10 II. nad s t., vrata 16 Sprejemajo se posiljatve po pošti.' O vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. is Halstaielii H fnsi mil Mil in hranilnica registrovana zadruga z ome j etilni poroštvom nraduje v svoj! lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne m za sirzniRg cd 9 &'o 11 Ob nedeljah in praznikih je urad zapr^ Št. teief. 25-47. HSSESE* ■ B lastnega izdeika v vsakem si^yG — izbira popolne opreme za hiša, pisarna in eosfil&e. Brezkonkurencne cene. Trst — Viale XX. Setie^bre 35 — Telefon 34-34 bls lnaiaea Eden) (87) PrikodL 730 (i 7.44 (o) iz 8.2S (meS.) 10.— (o) iz ia. ilerpelj. Gorice. is Buj, Kopra*). Pule, Kanfaiiar*. Herpelf. 12.34 (meS). iz Pereča, Buf, Kopra. 15.49 (o) im Podfarda, Gorfcet 1532 (brsorrl.) m Pule, Kenlaaara. Herpelj. 21.30 (o) iz Podbrda, Gotice, 21.35 (mei.) k Poreča, Buf. Kopra. 22.— (o) iz Pule, Kanfanar«, Herpelj. ") Ob aeddfab ne vod. Tiskana ilinsr i Irsta izvriUe «n tbknSka Ali to(M h solMno m m«i ti sl fMta m i m JADRAN CENTRALA TRST Delniška slovnica L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj. Aflllranl zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: Frank Sakser Sftata Bank. VALPARAISO: Banco Yugosiavo de Chile. Izvršuje vse banine posle. PREJEMA VLOGE bo kroniloe knjižice In na tekočI račun ter lih o&restujs po 3 VL Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ■ Daje v najem varnostne »»redale (saffes) . Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa di Rlsparmio itev. S — Via S. Nicold itev. 9. THUhIL 14B, 1793. lili ilajajna posloji H 9.3S do 12.30Ii oi 14.31 Ho 15.