JJhaja vsak četrtek
REDNIŠTVO IN UPRAVA:
tpiil? ^rsti Ulica Valdirivo 36, Sen °n 60824. Pošt. pred. (ca-Čekn Postale) Trst 431. Poštni Kovni račun Trst, 13978341
nina plačana v gotovini T E D N ! K
NOVI LIST
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
fcl739
TRST - ČETRTEK 31. MAJA 1990
Matica in zamejstvo -danes
Sv !^0va slovenska vlada je že začela s JUH nelahkim delom. Pred seboj ima
LET. XL.
celo
saim
Pleti
vrsto težkih ter odgovornih vprašanj. e razmere v Jugoslaviji so dovolj za-
ene, zlasti po znanih izjavah novega ezn6ga predsednika predsedstva Bori-?a 3 ^0v*da z grožnjami o nujnih ukrepih tie Varnost *n stabilizacijo v državi. Poli-Že*!? Vo^s^vo republike Slovenije je sicer dovolj jasno in odločno odgovorilo na j.? t°> tudi v ozki povezavi z novim hrva-1111 političnim vodstvom.
n °b
ndtek Sov
vsem tem pa bi se tu radi za tre-pomudili ob problemu novih odno-
^ med matico in zamejstvom. Znano je. v. Sedi v Peterletovi vladi tudi novi mi-k ter za Slovence izven matične države ^dmjstvo in zdomstvo), ki je dr. Dular,
Polni
Q3n slavist in jezikoslovec. Ni še po-
. noma jasno, ,‘ega novega
kakšna bo vloga in funkci-de' s“ IIOvega vladnega resorja. Že samo Jstvo, da je prišlo do ustanovitve tega mstrstva, pa je za vse nas izredno po-% n° iu vzpodbudno. S tem je namreč
0 slovensko politično vodstvo, izšlo iz |j t demokratičnih strank, zbranih v koa-Pot^.1 ^emosa> pokazalo, da čuti osnovno Sn 1 P° veejoui in na vladni ravni za-1 Vanem odnosu do manjšin in zdomstva, j 0 bodo morale tudi naša politična in p §a predstavništva resno zagrabiti za »0v n° roko in se temeljito vključiti v
1 Proces odnosov
Italija in narodne manjšine v Evropi
matica
zamej-
StVo.
§| Usedanji odnosi med matično uradno sjc enijo in zamejskimi predstavništvi so virik *adnia *eta potekali v korektnih ok-stjg m vsaj načelnem priznanju plurali-siCene podobe manjšine. Jasno je, da so prj morda po drugačnih kanalih še vedno It} - degirali bolj en del, to je levičarski, ter 6 Nedvomno imel vsa povojna leta pre-tum^mlne odnose z Ljubljano. Danes bo spr ta moralo nujno priti do korenitih p0st^mb. Slovenci v zamejstvu morajo kjjj dejansko v vsem enaki v sti-ve v ravnanju od strani matične drža-*-eba bo vse to vzP0Staviti tudi med ^ov SlQo samo> kjer ne bo, recimo, le ena ‘*belna 0rSanizacija gospodovala oziroma kar ? monopol nad stiki in vsem drugim, 1® s tem v zvezi. de;a a*o se moramo vprašati, kako uvesti Up0gaski pluralizem v teh odnosih in oh va, evanju matične države. To je seveda acija novih odnosov matica — zamej-
dalje na 3. strani ■
Italijanski zunanji minister De Miche-lis bo 5. junija poročal v Kjobenhavnu o vsebini svojega predloga za ureditev manjšinskega vprašanja v Evropi. V Kjobenhavnu se bodo zbrali predstavniki evropskih držav, Kanade in Združenih držav, se pravi vseh držav, podpisnic znane Helsinške listine. Gre za vse evropske države, razen Albanije. Te države sestavljajo Konferenco za varnost in sodelovanje v Evropi. Italijanski zunanji minister je pred dnevi naslovil na vse države, članice o-menjene konference, pismo, v katerem podaja temeljne smernice »listine o pravicah narodnih manjšin« v Evropi. Italijansko pobudo so že podprli predstavniki Avstrije, Jugoslavije, Madžarske in Češkoslovaške, ki so se bili pred dnevi zbrali na Dunaju, oziroma Bratislavi.
Glavni namen italijanske pobude je u-rediti vprašanje narodnih manjšin, ki je postalo aktualno zlasti po spremembah na Vzhodu, kjer je prišlo tudi do nasilja in hudih neredov.
Zunanji minister De Michelis upošteva tri vrste narodnih manjšin in zato tudi predvideva tri oblike zaščite njihovih pravic. Minister uvodoma ugotavlja, da je narodnostno vprašanje ponovno postalo silno kočljivo, saj ga je prej v Vzhodni Evropi dušil totalitarizem. Zato grozi nevarnost velikih narodnostnih konfliktov, o katerih je do zdaj marsikdo mislil, da so bili za vedno odstranjeni. Italijanski zunanji minister poudarja, da je treba na novo urediti narodnostno vprašanje v Evropi, ne da bi se spreminjale državne meje in ne da bi prišlo do velikih migracij ali selitev prebivalstva. Težiti je treba za načelno u-reditev vprašanja narodnih manjšin, pri čemer je treba predvsem v samo pojmovanje demokracije vključiti zaščito narod-
I ne identitete znotraj vsake države. Gre dejansko za izoblikovanje listine o pravicah narodov, narodnostnih skupnosti in posameznikov. Gre dalje za izoblikovanje sistema jamstev pred vsakršno obliko diskriminacije ali asimilacije.
Listina o pravicah narodnih manjšin bo predstavljala predvsem politično obvezo, a utegne postopno postati tudi pravno obvezujoča. Italija meni, da lahko spregovori jasno besedo o tem vprašanju, ker da je tako uredila vprašanje južnotirolske manjšine, da to ureditev marsikdo smatra za vzor v političnem in pravnem pogledu.
Zunanji minister De Michelis predvideva v svoji listini tri ravni zaščite. Več-narodne države morajo zajamčiti narodom, ki jih sestavljajo, pravico do samoodločbe, seveda ob spoštovanju ozemeljske celovitosti. Pri tem prihajajo predvsem v poštev ustavni modeli konfederativne ali federativne narave. Druga raven zaščite je predvidena za tiste narodnostne skupnosti, ki so sicer manjšine v lastnih državah, a predstavljajo večino na ozemljih, kjer bivajo. Za te narodnostne skupnosti je treba predvideti široke oblike avtonomije in samouprave. Narodnostne skupnosti, ki so v manjšini na ozemlju, kjer živijo, morajo uživati zaščito lastne identitete. Zajamčiti jim je treba tudi pravico do uporabe jezika v javnosti.
Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki se bo začela 5. junija v Kjobenhavnu, se bo končala proti koncu tega leta. Italija se bo med razpravo zavzemala za izoblikovanje in uveljavitev sistema jamstev, ki naj omogoči, da pridejo do polnega izraza narodnostna identiteta ter kulturne in verske značilnosti vsake posamezne narodne manjšine.
V BARCELONI TDDI SLOVENCI IZ ITALUE
V Barceloni je bil pred dnevi drugi glavni zbor konference zahodnoevropskih narodov brez države »Confeo«. Gre za organizacijo, ki je imela svoje prvo veliko zborovanje prav tako med Katalonci v Španiji leta 1985. Organizacija si prizadeva za pravice narodnih in jezikovnih manjšin, za Evropo enakopravnih narodov, za solidarnost med narodi brez države in manjšinami. Letošnji zbor je privabil v Barcelono celo vrsto predstavnikov narodnostnih skupnosti, gostov in opazovalcev, saj je imel na dnevnem redu odobritev vesoljne izjave o kolektivnih pravicah narodov.
Na zasedanju so bili tudi Slovenci. Med delegati so bili deželni tajnik Slovenske
skupnosti Ivo Jevnikar, Ferruccio Clavora ter Renzo Matelič za gibanje ljudskih demokratov iz Benečije. Med udeleženci je bil tudi poslanec Stranke demokratične prenove Peter Bekeš. Iz Italije so bili v Barceloni prisotni še predstavniki drugih manjšin ter jezikovnih skupnosti.
Na stanje naše narodne skupnosti je po kratkem pozdravu v slovenščini (v angleščini predloženo besedilo so simultano prevajali v štiri jezike) opozoril deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar. Omenil je prizadevanja Slovencev v Italiji za enakopravnost, zaščito in naravni razvoj, še posebej pa je prisotne opozoril na
dalje na 2. strani ■
RADIO TRST A
Lojze Peterle o spravi
■ NEDELJA, 3. junija, ob: 8.00 Radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 »Mali pevci«, drugo radijsko glasbeno srečanje otrok naše dežele; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ciril Kosmač: »Prazna ptičnica«; 14.38 V studiu z vami: Sergej Verč; 17.00 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 4. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Slovenska lahka glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Štirinajst mest, štirinajst sanj; 12.40 The Philippines Madrigal Singers iz Dilimana; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Srečanje z novo pesmico«; 15.00 V Evropo in nazaj, manjšinski potopis; 16.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana, vodi Andrevv Schenck; klarinetist Alojz Zupan; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Scipio Slataper: »Moj Kras«; 17.21 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 5. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 V znamenju sreče; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Biti človek; 12.40 Mešani zbor Obervvalliser Vokalensemble iz Beckenrieda v Švici;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi A. Schenck;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Scipio Slataper: »Moj Kras«; 17.22 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 6. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Mešani zbor Collegium Technicum iz Košič na Slovaškem; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Godalni kvartet Glasbene matice v našem studiu: violinista Žarko Hrvatič in Jagoda Kjuder, violist Marko Bitežnik, violončelist Peter Filipčič; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Scipio Slataper: »Moj Kras«; 17.24 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 7. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Bela pravljica in druga poglavja iz Zvezdnatih noči; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 »Nič ni za človeka nemogoče«; 12.40 Akademski mešani zbor univerze v Szcze-cinu na Poljskem; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.10 Jugoslavija 1941-1945; 16.00 Mednarodno tekmovanje mešanih in dekliških zborov; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Scipio Slataper: »Moj Kras«; 17.21 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 8. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 Cigani ne kradejo pesmi; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Protagonisti slovenske kinematografije; 12.40 Mešani zbor Collegium Musicum iz Haskova v Bolgariji;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 O-troški kotiček: »Spoznavajmo svet!«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.00 V svetu starih glasbil; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Scipio Slataper: »Moj Kras«; 17.22 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 9. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 V znamenju sreče; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Pianist Nikita Magaloff; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Modre dalje; 12.40 Ženski zbor Collegium Musicum iz Haskova v Bolgariji;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Tam za goro...« — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Vozlišča; 18.00 Jadranka Tavčar: »Idealni zakon«, radijska igra; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
V soboto, 26. maja, je bila v opatijski cerkvi v Vetrinju pri Celovcu spominska maša in komemoracija žrtev tragičnih dogodkov iz maja 1945, ko so angleške vojaške oblasti izročile novi partizanski oblasti v Jugoslaviji več tisoč pripadnikov domobranskih vojaških enot in tudi civilistov. Vrnjene je v veliki večini primerov čakala nasilna smrt v taboriščih na Tehar-jih in v Zasavju ter v Kočevskem Rogu.
Teh tragičnih dogodkov in žrtev so se spomnili z mašo zadušnico. Daroval jo je, ob somaševanju številnih drugih duhovnikov, ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas, ki je sam kot novomašnik v isti opatijski cerkvi pred 45 leti doživljal tiste tragične dni. V Vetrinju se je v soboto zbrala številna množica, med njimi sta bila tudi Lojze Peterle, predsednik slovenske vlade in zunanji minister dr. Rupel. Celovško škofijo je zastopal kancler Michael Krištof, prisoten pa je bil tudi slovenski državnozborski poslanec na Dunaju Karel Smolle.
Po občuteni liturgiji je bila na dvorišču vetrijske samostanske zgradbe komemoracija z recitacijami, petjem mešanega zbora Gallus in govori. V slovenskem tisku je še zlasti odmeval nastop predsednika vlade Peterleta, ki je komemoracijo v Vetrinju sicer obiskal v zasebni obliki, vendar pa je to bila priložnost, da je poudaril, da bo slovenska vlada v imenu sprave storila vse, tako za dostojanstvo mrtvih kakor za sožitje živih. »Napovedovali so revanšizem, je dejal Peterle, državljansko vojsko, ne vem kaj še vse — in nič od
V Barceloni tudi
■ nadaljevanje iz strani T
vladni osnutek zaščitnega zakona za Slovence in pri tem navedel temeljne kritike na račun tega besedila. Poudaril je, da si Slovenci prizadevamo, da bi se zakonski osnutek izboljšal, računamo pa na solidarnost ostalih narodnih skupnosti. Ferruccio Clavora je v svojem posegu omenil novosti v Sloveniji, še posebej pa je opozoril na probleme Benečije in se zavzel za skupno gospodarsko povezovanje manjšin.
V sklopu poročil o položaju v Vzhodni Evropi je nastopil tudi Peter Bekeš, ki je spregovoril o tem, kako je v Sloveniji prišlo do prehoda iz političnega monizma v
tega se ni zgodilo in zagotavljam va® da se tudi ne bo.« Predsednik slovens> vlade je nadalje izrazil misel, da je že')3 vlade »odpreti domovino vsem, ki jo i"13 jo radi«. Ob tem pa da bi proces spra'e zajel tudi Slovence po svetu. Istočasno 53 je Peterle zavzel tudi za dobre odnose sosedi na Severu in na Zahodu ter da 3,1 se razjasnila preteklost.
Na vetrinjski komemorativni sloves^ sti so kot govorniki nastopili še predse11 nik Katoliškega delovnega odbora dr. Fr"11 ce Verbinc iz Celovca, pobudnik spon111' skih slovesnosti ob »lipi sprave« na lju. Ijanskih Žalah odvetnik Stanislav Klep'f predsednica Slovenske dekliške organih cije iz Argentine Ivana Tekavec.	.,
Peterletov obisk na Koroškem je J11 tudi priložnost za srečanje s koroškim " želnim glavarjem Haiderjem. V razgov"rl‘ sta oba izrazila željo, da bi se odnosi i"_e. narodoma izboljšali in da ne bi gledal' nezaupanjem drug na drugega. Obrav"^ vala sta tudi vrsto gospodarskih vpraša"!' med drugim problem zaprtja jedrske el" trarne v Krškem. Haider in Peterle sta dotaknila tudi vprašanja bodoče Evrop Koroški deželni glavar je zagovarjal S‘ lišče o uresničevanju Evrope regij, Pete, le pa je obrazložil pogled slovenske vi a' o uresničevanju načrta Evrope narod" _ Lojze Peterle je s Koroškega odpot val na Bavarsko, kjer je bil v pone" ljek, 28. t.m., na svojem prvem uradn": obisku na tujem. Srečal se je s predsed" kom Bavarske dr. Streiblom.
Slovenci iz Italije
politični pluralizem po mirni poti. GoV"^! je tudi o manjšinski problematiki in ^ tiziral osnutek nove slovenske ustave, p ga je pripravil Demos, češ da premalo sc' manjšine.
Delo je potekalo v štirih delovnih ^ misijah, ki so obravnavale preosnovo ropskega tržišča in posledice za gospo" ‘ stvo narodov brez države. Druga kom'5-je obravnavala samoodločbo in skupi"8' pravice narodov, tretja vprašanje pove?’ vanja evropskih kultur ter zadnja od"0' Sever - Jug. V nedeljo, 28. t.m., so nde,, ženci zbora »Confeo« odobrili vesoljno javo o kolektivnih pravicah narodov.
Milovan Djilas naj se rehabilitira
Beograjska Borba piše, da je skupina osmih jugoslovanskih generalov v pokoju zahtevala, naj se Milovanu Djilasu vrnejo vsa odlikovanja in naj se prekliče sklep o njegovi degradaciji. Milovan Djilas bi torej moral spet dobiti čin generala. Se pred nekaj meseci je bil Djilas za jugoslovanske voditelje izdajalec, danes pa skupina generalov zahteva njegovo popolno rehabilitacijo. Generali v svoji vlogi trdijo, da sta degradacija in odvzem odlikovanj predvidena v jugoslovanski zakonodaji le za primer izdajstva, ne pa za ideološke ali filo-
zofske razlike. Djilas dejansko ni zagreS, ničesar drugega, kot da je zahteval, naj država in socializem usmerita v demold. tizacijo in naj se uveljavijo v JugoslavF politične in gospodarske svoboščine, smo jim priča v zadnjih mesecih. ,] Milovan Djilas je star 79 let in je zaradi svojega pisanja — objavil jen", reč več knjig — seveda v tujini, obsoj na 13 let ječe, kjer je preživel devet 1 , Bil je tudi izključen iz Zveze komunis1 ■ Jugoslavije. Takoj po vojni pa so ga m"°' smatrali za Titovega naslednika.
*
ir«
iei
i*
na-
nj'
b
si
P6'
ita-
:et
i*
ov-df>
eif
in''
Kaj je rekel Borisav Jovič
Predsednik predsedstva Jugoslavije Jo-c Je na zasedanju zvezne skupščine Jugoslavije ob prisotnosti drugih članov pred-e stva in vlade govoril o političnih in ?rnostnih razmerah v državi ter o ukre-P .’ ki naj bi jih sprejeli za rešitev doslej pUjše krize v državi. Dejal je, da so Mične razmere v državi kaotične in da j§rožajo uresničevanje gospodarskih re-rtn. Poudaril je, da predsedstvo zahteva, .1 se načrtovane preosnove izvedejo na >ren in omikan način. Pri tem predsed-o ne jemlje v poštev ne uvedbe izred-, §a stanja ne razveljavitve večstrankar-slClh volitev.
, V odobritev skupščini je Jovič posre-s^Val 13 točk okvirnega programa. Zavzel Je predvsem za pospešitev politične prenove z odobritvijo sprememb zvezne u-ave. Posamezne republike in pokrajine j.6 nrorejo na lastno roko in mimo uve-javjjenega postopka — je dejal — spre-'frjati odnosov v federaciji. Za stabiliza-fJ° Političnih odnosov in za novo obdobje 2Voja države je potrebna uresničitev ce-^ega načrta gospodarske in politične Preosnove. Nujno je, da se s političnimi Pravnimi sredstvi prekine praksa, da
V Beogradu	bolj
sPrei
republikah in avtonomnih pokrajinah
jemajo zakone, ki so v nasprotju z stavo in zveznimi zakoni. Jovič je pozval vSe Pristojne organe, naj zagotovijo spošto-atlie ustave in zveznih zakonov.
Predsedstvo Jugoslavije meni, kako je .sprejemljivo, da se z enostranskimi od-sprejetimi izven uveljavljenega u-j avhega postopka, ogrožata suverenost in t°vitost Jugoslavije. O spremembah u-,ave so možna pogajanja, a le po predvi-buaem P°st°pku. Predsedstvo bo dalo po-^ za odpravo težav pri reševanju tetinih vprašanj ustavne prihodnosti dr-ve. v namen bo imelo razgovore z Publiškimi vodstvi. Če bodo politične Ztnere v državi tako zahtevale, je na-jj as^> bo treba v skladu z ustavo z zako-v, Pt urediti pravico do samoodločbe — se ^ano s pravico do odcepitve. Zavzel Je nadalje za učinkovitejše delo u-ku^11^3 sodišča. Tudi ob dosedanjih iz-ra P1 večpartijske organizacije se mo-jjj^^strankarski sistem urediti s primerit Zak°nom> ki naj prepreči pojave ne-goavnega in nezakonitega delovanja. Za-str°V^i Je treba popolno javnost dela aPk in njihovega financiranja ter one-u §°čiti nezakonito pridobivanje sredstev tujine.
2 J^edtem ko pišemo, Mihail Gorbačov ^ ^jučuje svoj kratki obisk v Kanadi, v ashingtonu pa je že vse pripravljeno za
Povi
Vrh Gorbačov - Bush.
Dopisnik italijanske tiskovne agencije ANSA v Beogradu Martelli piše, kako se zdi, da se politika jugoslovanskih komunistov približuje stališčem slovenskih in hrvaških tovarišev. V soboto, 26.5., se je v Beogradu končal 14. izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki se je bil prekinil pred štirimi meseci, potem ko so kongresno dvorano zapustili delegati iz Slovenije. Italijanski časnikar pravi, kako beograjski komentarji poudarjajo, da so bili nastopi komunističnih delegatov na kongresu v skladu s smernicami, ki so jih zagovarjali svoj čas slovenski in hrvaški delegati in ki so pred štirimi meseci naleteli na odločen odpor delegatov iz ostalih jugo-slovenskih republik. Samo v nekaj urah razprave se je celotna stara partijska struktura zrušila, tako da je bila ustanovljena posebna komisija, ki bo pripravila kongres Demokratične reforme in prenove.
Kongres se bo začel 29. septembra v Beogradu. Delegati, ki so bili na zaključku izrednega kongresa, niso polemizirali s stališči slovenskih, hrvaških in makedonskih delegatov, ki jih ni bilo v dvorani, a so se
izrekli za ustanovitev takšne stranke, ki se bo zavzemala za demokratizacijo in za takšno obliko odnosov med člani iz različnih republik, ki bo temeljila na enakopravnosti in neodvisnosti. Na kongresu je bil tudi govor o odpravi demokratičnega centralizma v partiji, zaradi česar je prišlo svojčas do hudih sporov na zvezni ravni. Tudi srbski delegati in delegati jugoslovanske ljudske armade zdaj soglašajo, da se je načelo demokratičnega centralizma preživelo, in da je treba odslej uveljavljati demokratično enotnost. To pomeni, da je treba temeljna vprašanja urejevati s soglasjem in ne z večino. Dopisnik tiskovne agencije ANSA na koncu pravi, kako si jugoslovanski komunisti prizadevajo, da bi ustanovili novo jugoslovansko levico, ki bi bila sposobna zaustaviti napredovanje desnice in ki bi bila sposobna tudi zaščititi pridobitve zadnjih 45 let. Na kongresu je po mnenju italijanskega dopisnika na splošno vladala želja po spravi tudi s komunisti iz severnih predelov države. Jasno pa je prišla do izraza odločna volja, da se ohrani ozemeljska celovitost jugoslovanske države.
£
- širi - podpiraj
"Novi listw
Papež je b
Zaključil se je tridnevni pastirski obisk papeža Janeza Pavla II. na Malti. Tu se je srečal tudi z večjo skupino izobražencev, katerim je govoril o poslanstvu, ki naj ga ima otočje Malte. To naj po papeževih besedah postane svetišče miru in bratstva med različnimi narodi. Papež je govoril o novem razdobju človekovih pravic v Evropi, pri čemer je opozoril na najnovejše dogajanje na Vzhodu. Od prebivalcev Malte je zahteval spravo v političnem in tudi osebnem pogledu ter se je zavzel za globlje razumevanje družbenih in verskih problemov. Ponudil je roko sprave muslimanom na južnih obalah Sredozemskega morja ter opozoril na skupno delo za socialno pravičnost, za mir in za resnično versko svobodo.
Janez Pavel II. je maševal na velikem trgu na Malti, kjer se je za to priložnost zbrala ogromna množica. Šlo je za prvi o-Sisk rimskega škofa in poglavarja katoliške Cerkve na Malti.
MATICA IN ZAMEJSTVO — DANES ■ nadaljevanje s 1. strani
stvo, ki jih bo treba analizirati in strokovno poglobiti. Zato je jasno, da moramo zahtevati in pričakovati (za razliko od prej) enakovredno ravnanje z vsemi komponentami manjšine, a brez kakih novih privilegijev za eno plat zamejstva. Prepričani smo, da bo nova oblast v republiki Sloveniji to znala upoštevati in tako vzpostaviti pravilne, demokratične in paritetne odnose z manjšino na vseh ravneh! Na nas pa je, da bomo to znali prikazati in ne zamuditi političnega trenutka, v katerem danes živimo.
a. b.
Zagate našega jezika
NJIH ALI NJE SEM VIDEL?
Slovnica je pa res nekaj dolgočasnega! Mogoče zato, ker učitelj zanimivih pravil ne zna prikazati tako, kakor zaslužijo, ali pa zavoljo neprestanega iskanja sklonov, zaimkov, dovršnih in nedovršnih glagolov, ločil, posebno vejice, in ne vem, česa še! Oho, kaj pa trdim?! Danes v šolah ni več »slovničnih ur«, domačih nalog se ne sme pisati zaradi preobremenitve učencev, šolske naloge pa se pišejo le, če s tem soglašajo dijaki (sicer jih ni v šolo!). Kaj pa poprava? To je posebno kočljivo vprašanje ...
V sporočilu staršem se je v neki šoli zapisalo: Dijaki terjajo, da bi ob podeljevanju nagrad (dan varčevanja) tudi njih vprašali za mnenje. V drugem pa spet: Ta miselnost je značilna za njih ... V nekem listu je ondan bil takle stavek o nameravanih podražitvah bencina: Skoraj vsi pa v njih vpletajo podražitev davčnih dajatev.
Kaj pravi o tem slovenska slovnica? V 4. sklonu množine rabimo za 3. osebo osebnih zaimkov oni, one, ona v poudarjeni obliki nje, v nepoudarjeni jih. Torej: Dijaki želijo, da bi tudi nje vprašali za mnenje. Ta miselnost je značilna zanje. Skoraj vsi pa vanje (cene) vpletajo zvišanje davčnih dajatev (te se seveda ne morejo podražiti). Še kak zgled: Nje sem spoznal že lani, njega šele letos (poudarjena raba). Videl sem jih ob jezeru (nepoudarjeno).
Za enozložnimi predlogi uporabljamo nepoudarjeno obliko nje. To s predlogom povezujemo v celoto, naglas pa ostane na predlogu: nanje, zanje, prednje, mednje, itd. Padal je prednje in jih prosil odpuščanja. Tolovaj Mataj se je skrivaj vrnil mednje.
R. Petaros
V Nabrežini	za
V ponedeljek, 28. maja, se je sestal širši sekcij ski odbor Slovenske skupnosti za Devin Nabrežino, da bi proučil izid zadnjih volitev in predvsem možnosti nadaljnjega upravljanja občine.
Sekcij ski tajnik Terčon je v svojem izčrpnem poročilu opozoril na izredni uspeh Ssk, ki je postala številčno druga najmočnejša politična skupina in, kar je še najvažnejše, ima zdaj v svoji sredi veliko večino slovenskih volivcev. To je brez dvoma posledica vztrajnega, dolgoletnega in resnega dela tako na organizacijskem področju kot tudi pri upravljanju občine. Slovenska skupnost si je tudi v zelo težkih pogojih, ko ni razpolagala z zadostno večino v občinskem svetu, vztrajno prizadevala — in v veliki meri ji je to tudi uspelo — da bi uresničila vse programske predvolilne obveznosti. Občinska uprava si ni pomišljala prevzemati tudi najodgovornejše odločitve in prav ta odločnost, ki je bila pogosto tarča opozicije, je gotovo bistveno pripomogla k volilnemu uspehu. Ljudje, zlasti domačini, so naveličani prazne demagogije in znajo ceniti resno in odgovorno delo upraviteljev. Sekcij ski tajnik se je ob koncu svojega poročila zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspehu stranke, zlasti izvoljenim občinskim svetovalcem; še posebej je podčrtal izredni osebni uspeb župana Brezigarja. Izrekel je priznanje starim in novim volilcem, ki jih Ssk ne bo razočarala.
V daljši diskusiji, v katero je poseglo veliko število odbornikov, je bila poudarjena potreba po stalni in učinkovitejši povezavi izvoljenih z bazo, ki naj bo stalno informirana ter naj aktivno sodeluje pri vseh važnejših odločitvah. Ob koncu seje so bile soglasno oblikovane smernice za nadaljnje delo: Slovenska skupnost zahteva, naj bodoča občinska uprava temelji na trdni večini in naj nadaljuje z že začetim
delom. Zato je potrebno, da se upošteva volja volilcev, ki so zelo jasno pokazali željo po kontinuiteti. Tudi iz tega razloga predlaga Slovenska skupnost za župana Bojana Brezigarja, ki je znal pet let učinkovito voditi občinsko upravo in mu je na volitvah potrdilo zaupanje izredno veliko število volivcev. Kar pa zadeva program, je Slovenska skupnost mnenja, da mora bodoča občinska uprava temeljiti na kontinuiteti pri izvajanju velikih načrtov in reševanju konkretnih problemov v vseh vaseh občine. Vprašanje sožitja in razvoja naj bi ostalo torej ključnega pomena tudi za bodočo upravo.
Ob koncu je bila izvoljena delegacija, ki bo vodila pogajanja za novo upravo. Poleg tajnika Terčona so v delegaciji Bojan Brezigar, Martin Brecelj in dr. Drago Legiša. Za načelnika svetovalske skupine je bil potrjen Martin Brecelj.
SVETOVALEC BREZIGAR
POSREDUJE
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je naslovil na deželni odbor vprašanje v zvezi z zadržanjem ustanove IRRSAE, ki zavrača prošnje v slovenskem jeziku. V svojem vprašanju Brezigar opozarja, da ni nobenega zakonskega ukrepa, ki bi izrecno zahteval, da so zadevne prošnje napisane v italijanščini ali opremljene z uradnim prevodom, ki bi šel na stroške predlagatelja. Sodstvo je po drugi strani že večkrat priznalo predstavnikom priznanih manjšin pravico do uporabe lastnega jezika pri njihovih odnosih z javno u-pravo. Zato se predstavnik Slovenske skupnosti obrača na deželni svet, naj bi v odgovor na zadržanje zavoda IRRSAE ponovno potrdil to pravico manjšine in povabil ustanovo, naj sprejme slovenske prošnje.
NAGRADA IZ SKLADA DUŠANA ČERNETA MARIJINI DRUŽBI
V dvorani Marijinega doma v ulici R1' sorta v Trstu je v nedeljo, 27. 5., vlada*0 prijetno domače in hkrati svečano razpok ženje ob podelitvi nagrade iz sklada Da šana Černeta Marijini družbi »Marije n*1' lostljive« v Trstu. Po uvodnem pozdrah* duhovnega voditelja Maria Gerdola je Sa ša Martelanc kratko uokviril slovesnost $ orisal poslanstvo Sklada, ki je bil ustano]j' ljen pred 15 leti. Ob podelitvi je poudar1, da hoče sklad s tem priznanjem, ki ga P3 deljuje s pomočjo prispevka Openske nilnice in posojilnice, izraziti hvaležno3 zelo ugledni in zaslužni ustanovi, ki že “ let deluje v Trstu in je v soglasju z nace li slovenstva, krščanstva in demokracij3 se pravi vrednot, ki so bile drage javnetf111 in kulturnemu delavcu Dušanu Černetu-po katerem nosi Sklad ime.
Sklicujoč se na te vrednote je letošnj nagrado utemeljil prof. Zorko Harej. PolJ daril je, da Marijina družba, tako dane; kot v preteklosti prireja srečanja in Pr' reditve in da je s svojim delovanjem me slovenskimi dekleti in ženami, ki so prih3 iale služit v Trst, pomagala, da se niso tujile in izgubile. Tako je izrazil mnenj3 da Marijina družba uresničuje načelo, ual
se krščanstvo odraža tudi v dejanjih, v
do
Večer o varstvu slovenske kulturne dediščine
V Društvu slovenskih izobražencev je bilo v ponedeljek, 28. t.m., na sporedu predavanje prof. Matjaža Puca, vodje pred kratkim ustanovljenega slovenskega verskega muzeja v Stični. Muzej že sedaj nudi obiskovalcem številne zanimivosti, redkosti in dragocene umetnine, ki pričajo o slovenski verski zgodovini.
Matjaž Puc je občinstvo opozoril na dejstvo, da je stanje kulturne dediščine na Slovenskem izredno slabo. Po drugi svetovni vojni je namreč prišlo do načrtnega uničevanja vseh tistih zgodovinskih objektov, ki niso bili v skladu z vladajočo ideologijo. Najhujša usoda je doletela prav verske spomenike, ki pa so najznačilnejša kulturna dediščina našega naroda. Na Slovenskem je približno 2800 cerkva.
Predavatelj je svoj poseg opremil s številnimi konkretnimi in zgodovinsko dokazanimi primeri o uničevanju naše kulturne dediščine. Na Kočevskem je vladajoči režim na primer hotel dobesedno izbrisati
vse, kar je spominjalo na vero, in tako do zadnjega kamna uničil večino cerkva in celo nagrobne spomenike. Tudi razlaščanje je bogatemu kulturnemu premoženju našega naroda povzročilo nepopravljivo škodo. Matjaž Puc se je v svojem predavanju dotaknil tudi grajske dediščine, ki v Sloveniji dejansko ne obstaja več. Mnogo gradov so uničili že med drugo vojno, drugi pa so počasi propadli, ker država ni dala na razpolago sredstev za njihovo obnavljanje. Edina bogata kulturna dediščina, ki se je torej v Sloveniji še ohranila, je torej pretežno religioznega značaja. Cerkve pa se danes obnavljajo le s prispevki vernikov, večinoma starejših in upokojencev. Prav ti vzdržujejo na Slovenskem to. za kar bi moral skrbeti celotni narod, je poudaril Puc. Ob koncu srečanja v Društvu slovenskih izobražencev je gost nanizal nekaj podatkov o novem verskem muzeju v Stični. Večer se je zaključil s pogovorom med predavateljem in publiko.
brih delih, v pomoči bližnjemu in reševanj socialnih problemov. Vrednota demokra31 je pa se v delovanju Marijine družbe * Trsta, je dejal prof. Harej, odraža pre vsem v spoštovanju in strpnosti.
Na slovesnosti, ki sta se je udeležila J*1 di bivši duhovni voditelj Marijine družu dr. Prešeren in zastopnik Openske hran* nice prof. Petaros, sta nastopila moški 1 mešani pevski zbor od Novega sveteg Antona v Trstu, ki ju vodi Edi Racc.
TEŽAVE TRŽAŠKEGA
OBČINSKEGA SVETA
Zaostritev odnosov med Krščansko mokracijo in socialisti v tržaški pokraj* povzroča hude težave v peterostrankars koaliciji, ki vodi tržaški občinski svet. % pletenost položaja je prišla do izraza v P nedeljek, 28. t.m., na razvejani seji trza škega občinskega sveta, na kateri veču1 ni prodrla v zvezi z dvema resolucija^ Notranje nesoglasje je bilo še posebej čitno ob resoluciji, ki so jo predložili/cv munisti in s katero so zahtevali odložit3 razprave o splošnem načrtu za izkoris3 nje območja sinhrotrona pri Bazovici. črt je predložil socialistični odbornik urbanistiko Cecchini. Za odobritev reso* cije, ki je zahtevala odložitev razprav^j bodisi ker je načrt še nepopoln, kot tu ob dejstvu, da o njem ni razpravljal vzh0* nokraški rajonski svet, so se izrekli svc valci komunistične partije, Slovenske skUV
nosti pa tudi Liste za Trst in misoVi
SK°
stranke. Za resolucijo se je izreklo ena število svetovalcev kot proti.
»ŠESTICA« OSTANE
Proge tržaškega avtobusa številka 6.
: povezuje Barkovlje s Svetim Ivanom.
JS»
I bodo spremenili. To je sporočil sam Pre^. ’ sednik tržaškega konzorcij alnega PreYs0J
j nega podjetja Rotondao. Več kot 5 občanov je namreč podpisalo protest pr< ! načrtu, da bi dosedanjo progo skrajšali-
p*ejeli
smo
£l S M O UREDNIŠTVU
Poštovano uredništvo, podpisana se oglašam Pojasnilo na pismo uredništvu Primorskega l ni^a izpod peresa Danice Smotlak na veli-110 soboto, 14. aprila 1990.
sPa 6 naS'*ov zahteva določeno opazko. Zakaj goto*. ^an^ca čuti dolžnost braniti oziroma opra-
Sevati
KD Primorsko glede na krivice, ki so
q||q , t	—
^storjene Slovenskemu šopku? V brošuri r°ski pevski zbor Slovenski šopek ni nikjer
Pavedi
gO 0lPen:
en »grešnik«, vsaj trikrat je pa le bežno
ie'
0»
tu-
)U’
tes
U
e<3
18-
)d-
je,
ia!
10-
j?
ci-il .d-
■fi
11-ia
Jen »greh«. Cernu se je »grešnik« sam o-siasrl?
so ^°spa Danica v pismu uredništvu pravi, »da ^tere trditve v brošuri netočne in terjajo Ijiv' P°^asni|trve<<- Odgovor: Ljudje smo pač zmot-H *’ ^ahko bi bila zapisana katera omembe vred-Va^net°čnost, a brošura ni bila sestavljena po nih J1Vem spominu, temveč po podatkih iz sprot-zapiskov in kronike.
^avna vsebina mojega odgovora na pismo -ne ^*an'-ce se Pa nanaša na prepoved Sloven-diš'I11U	gtede	uporabe prostorov v srenjski
le v na ^rhitev, da si omenjene prostore delita Sov ^ ^>tamorsko tn PD Mačkolje, ki jih po do-v °ru izmenično uporabljata, o pripadnosti Slo-lasf ®a šopka, o članstvu tega, o samovoljni ®°ja^ določenih pravic itd. Vsega ni mogoče tgjj Sri'*'i v razmeroma kratkem pismu. Marsika-Gos	lahko bralec poišče kar v brošuri.
^anici’ hi sprašuje, kako in zakaj naj bi ijjjj k Postori zabranjeni prav »vaškemu« otroške Va^oru, ki da je »del vseh nas«, torej vseh last atlov> odgovarjam, da je naš otroški zbor bil *98oVSe^ vaščanov le prvih deset let. Od leta Vseh	Slovenski	šopek, žal, ni več del
fa2j Vaščanov. Gospe Danici gotovo ni potrebno va-^8ati’ zakaj, saj sama pravi, da dobro pozna H 0 stvarnost. V brošuri stoji skromno, a jas-Im ahisano na treh krajih, da so nekateri starši odtegnili svoje otroke od dejavnosti Slo-^ Kega šopka. Začel se je ta osip že ob začet-ve(ji°btlavljanja KD Primorsko. Lahko bi tu na-p. a celo, kateri otroci so odšli prej, kateri yele. Končno so ostali v zborčku le otroci
sPa
Sek
, ®v. ki pripadajo PD Mačkolje. Zato naj gobica od tedaj ne šteje več OPZ Slovenski Za P°vsertl vaškega, še manj pa za svo-
Ce pa je pozabila, kako je bilo s tistim »en kratnim« nesoglasjem, ji postrežem s podatki iz tedanjih zapiskov v kroniki.
Ob določanju urnika glede uporabe prostorov v srenjski hiši je bil na skupnem sestanku vodstva obeh društev nekega dne v tednu med 9. in 16. nov. 1980 sprejet sklep, da naj ima OPZ Slovenski šopek vaje v srenjski hiši vsako soboto ob 16. uri, kot je bila dotedanja navada; za komaj nastali dekliški zbor pa naj bi veljalo pravilo, da vadi v srenjski hiši prosto v dneh, ki so na razpolago PD Mačkolje, a po sprotnem dogovoru v dneh, ki pripadajo KD Primorsko.
Nič hudega sluteč, a žal, brez predhodnega dogovora je stopil dekliški zbor Slovenski šopek v nedeljo, 30. nov. 1980 po maši v srenjsko hišo zraven cerkve za kratko vajo pred svojim popoldanskim prvim nastopom na reviji ZCPZ v Trstu. Tedaj je prišlo do določenega incidenta Gospa Danica se verjetno -še spominja, kako je v družbi ostalih odbornikov KD Primorsko se dela pri mizi v spodnjih prostorih srenjske hiše, kako sem jaz po njihovi zahtevi stala ob mizi kot obtoženec pred sodnikom, kako me je mladi predsednik obdeloval, ker da sem stopila v to hišo v nedeljo, ko nimam pravice in kako da imam jaz v lasti ključe, ki da so bili izročeni le obema predsednikoma. Če pa hočem imeti jaz vaje z otroki v srenjski hiši ob sobotah, ki pripadajo društvu Primorsko, je dejal, moram vsa-kikrat posebej prositi za ključe njega, predsednika, na njegovem domu.
V zgornjih prostorih, v dvorani so pa dekletom tedaj preprečili vajo nekateri fantje, do nedavnega prej celo člani Slovenskega šopka, ki so skakali in topotali po lesenem odru ter kričali: »Ta oder je naš, ta dvorana je naša, to ni vaše...!«
Dekliški zbor se je tedaj umaknil iz srenjske hiše in opravil svojo vajo kar v cerkvi. Pozneje sta dekliški in otroški zbor vadila pogostoma tudi na mojem domu, od koder ni nihče preganjal.
Glede umika v župnijski dom naj pa gospo Danico spomnim, da so se januarja 1981 starši otrok pevcev na lastno pobudo sestali in obravnavali problem uporabe naše skupne srenjske hiše, kamor bi moral imeti vstop tudi Slovenski šopek. Niti predsednik KD Primorsko niti žu-
Fantje izpod Grmade
in
Dekliški zbor Devin
vabijo na
ZAKLJUČNI KONCERT
ki bo v petek, 1. junija, ob 20.30, na dvorišču domačije pri Terčonovih v Slivnem.
V primeru slabega vremena bo koncert v osnovni šoli v Devinu.
N,
Potrjena župana na Goriškem
$ve^ a umestitveni seji novega občinskega 23 a v Steverjanu je bil minulo sredo, ponovno izvoljen za župana Ivan ar’ nosilec liste Občinske enotnosti, ka, ,eji so izvolili tudi efektivna odborni-J3 sta Silvan Cibini in Rudi Koršič, 11^ j113 suplenta pa sta bila izvoljena ie J' Mizerit in Florjan Planinšček. Tri-°Po2i ^PValci Slovenske skupnosti so v Cors-Cl?3, v njihovem imenu je Hadrijan 'Zraz^ upanje, da bo v prihodnji lova dobi mogoče konstruktivno sode-le v korist vseh občanov. hu p v Doberdobu ni sprememb v vr-t.h}\ cinske uprave. Na ponedeljkovi (28. VN seji novoizvoljenega občinskega Vt6tlJe bil potrjen za župana Mario La-<lat ic> ki nastopa tako svoj tretji man-°ktor Lavrenčič je bil izvoljen na
listi Občinske enotnosti. Tudi v tej občini je Slovenska skupnost v opoziciji. Načelnik svetovalske skupine te stranke Maks Gergolet se je v svojem posegu zahvalil volilcem in se zavzel za večje sodelovanje v upravljanju občine. Napovedal pa je, da bo narodnostna problematika stalno predmet prizadevanja svetovalske skupine Slovenske skupnosti.
—o—
Predsednik republike Cossiga je postal predmet kritik pri nekaterih sodnikih, ki mu zamerijo, da je poklical na pogovor na Kvirinal državne pravdnike s Sicilije v zvezi z domnevnim arhiviranjem mafijskih političnih zločinov. O tem je večkrat javno govoril bivši župan v Palermu Leoluca Orlando.
pan občine Dolina nista popustila ob upravičeni želji staršev in zborovodje, da bi se smele vršiti vaje nemoteno v srenjski hiši le ob edino u-streznih sobotnih popoldnevih. Sledil je še en zelo razgiban sestanek s starši, z obema predsednikoma in dvema nepovabljenima gostoma, ki sta glede na dotedanje delovanje Slovenskega šopka očitala le napake.
Taki so bili torej vzroki, da sem se umaknila v župnijski dom za vaje obeh Slovenskih šopkov. Zanimivo je zdaj prebirati v kroniki leta 1980/81, koliko klevet je bilo izrečenih zlasti na račun otroškega zbora, kaj vse je bilo storjeno, da bi se tedaj zborček razdrl. Zato naj gospa Danica nikakor ne trdi, da čuti, da zborček pripada njej in marsikaterim vaščanom, ki so ga skušali tedaj razdreti. Pripada pa gotovo vsem tistim staršem, ki redno vključujejo svoje otroke v to našo pevsko skupinico, ker vedo, da gredo vse žrtve v ta namen v prvi vrsti v korist njihovim malčkom.
Za zaključek še to. Prav nič me ne veseli pogrevanje nekdanjih zdrah, a sem bila prisiljena odgovoriti na pismo gospe Danice Smotlak, ki mi očita, da širim krivične vesti. Če ji ni zdaj postreženo dovolj, ji lahko natrosim še celo vrsto podatkov, ki so bili, kot sem že prej povedala, tedaj sproti beleženi v kroniki.
S spoštovanjem
Ljuba Smotlak
Za slovenske napise
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Brezigar je pred dnevi naslovil na deželni odbor vprašanje glede dvojne mere, ki jo je deželna uprava pokazala pri nameščanju obcestnih napisov v opozorilo izletnikom in mimoidočim, naj spoštujejo in čuvajo gozd. Brezigar ugotavlja, da so bile ob državni cesti štev. 55 v doberdobski občini nameščene table z dvojezičnim napisom »Difendiamo la foresta — Čuvajmo gozd«, ob državni cesti 202 pri Opčinah pa so postavili table z izključno italijanskim napisom. Sprašuje se, zakaj ni deželna u-prava namestila dvojezičnih napisov tudi na tržaškem Krasu, še posebej, ker to določa Londonski memorandum in ker to področje upošteva tudi zakonski osnutek ministra Maccanica ter se tega pravila držijo številne druge javne ustanove, med katerimi samo obrambno ministrstvo, ki dosledno objavlja dvojezične razglase za nabor.
VEČER DSI V TRSTU
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 4. junija, na predavanje zgodovinarja dr. Branka Marušiča o »Pobudah za o-svetlitev dramatičnih dogodkov v maju 1945«. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici s pričetkom ob 20.30.
L
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA O zadnji številki »Naših razgledov«
Pred nedavnim je v Ljubljani izšla najnovejša številka »Naših razgledov«, 14-dnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja, V njem lahko preberemo vrsto zanimivih člankov, ki so posvečeni predvsem sodobnim problemom v Jugoslaviji, po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji in na Hrvaškem.
Univerzitetni profesor Boštjan Markič iz Ljubljane piše o dilemah in perspektivah jugoslovanske federacije. Avtor ugotavlja, da je titovska, avnojska in enopartijska Jugoslavija razpadla. Sedanja federacija Sloveniji ne ustreza, nadaljuje Markič. Zahteva po prestrukturiranju federativnega sistema nikakor ni egoistična. Tu gre za zakonito pravico naroda, ki noče biti ujet v institucionalne mreže enkrat za vselej danega sistema. 2e deklaracija v Montagnar-ski ustavi je namreč izpričevala, dodaja avtor, da nobena generacija nima pravice razglašati svoje ustave za večno. Markič se zavzema za konfederacijo, a obenem opozarja, da je treba tudi v tem sistemu nujno sistematično omejevati oblast. Samo na ta način je po njegovem mogoče ohraniti avtonomijo družbene sfere.
Zdenko Roter piše v najnovejši številki Naših razgledov o zatonu komunizma. V članku u-gotavlja, da prebivalstvo ne verjame več v mit o komunistični brezrazredni in pravični družbi, brez vsakršnega izkoriščanja in socialne neenakosti. Razmere v Sloveniji pa so vsekakor precej drugače kot v drugih vzhodnih državah, ki so se otresle enopartijskega režima. Srd in nasprotovanje velike večine prebivalstva v Sloveniji sta namenjeni — trdi Zdenko Roter — nekdanji komunistični eliti, ne pa sedanjemu vodstvu Stranke demokratične prenove in njenemu
V uredništvo smo prejeli novo, letošnjo osmo številko mladinske revije »Galeb«. Omeniti moramo predvsem prispevek glavnega in odgovornega urednika Lojzeta Abrama ob 85-letnici priznanega slovenskega tržaškega umetnika Milka Bambiča. Starejši bralci Galeba, ki so dandanes že očetje in mamice, piše urednik Abram, se nedvomno spominjajo na prelepe ilustracije, ki jih je ustvarjal umetnik Milko Bambič v tej naši priljubljeni reviji, zlasti tistih v prelivajočih se barvah, ki so obsegale cele strani. Milko Bambič je svojčas mnogo ilustriral za Galeb in ni bilo številke, v kateri ne bi bilo vsaj nekaj njegovih stvaritev, saj je bil v prvih letnikih Galeba, nadaljuje urednik Abram, med glavnimi ilustratorji in, lahko trdimo, soustanovitelj revije, kateri je kot oblikovalec in stalni sodelavec dal svoj pečat. Milko Bambič je 26. aprila slavil svoj visoki življenjski jubilej, 85. let na svojem domu pri Svetem Ivanu v Trstu, kjer živi in še vedno neutrudno dela.
Urednik Lojze Abram povsem upravičeno o-pozarja, da je Milko Bambič napisal in narisal leta 1927 prvi slovenski strip, namenjen otrokom, da v tistih hudih časih fašističnega zatiranja ne bi pozabili na materin jezik. Bambič je bil plodovit tudi pri ilustriranju raznih mladinskih povesti in zgodb. Umetnika Bambiča srečamo, piše urednik Lojze Abram, vsepovsod tam, kjer je treba trdo poprijeti za delo. Kot dober poznavalec tiskarskih tehnik v barvah in kot
programu. V raziskavi, opravljeni tik pred volitvami, je bilo skoraj 50% vprašanih celo mnenja, naj bo bivša Komunistična partija soudeležena pri oblasti skupaj z drugimi strankami, samo 15% pa je izjavilo, da je treba »Komunistično stranko prepovedati in odgovorne za pretekla dejanja postaviti pred sodišče«. To pomeni, zaključuje Roter, da se v Sloveniji ni uveljavil, kot v drugih vzhodnih državah, protikomunizem kot sovraštvo do partije in njenih predstavnikov.
Drugi del Naših razgledov vsebuje izbor člankov iz jugoslovanskih časopisov in revij. Tu o-menimo zapis Dragana Tomaševskega, ki je bil objavljen v Ekonomski politiki. Člankar trdi, da je konvertibilnost dinarja preprosta iluzija. Jugoslovanski vladni program za rešitev propadajočega gospodarstva je povsem neučinkovit. Temeljna napaka Markovičevega programa je v njegovi lastni izjavi, da »konvertibilnost ni cilj, ampak le sredstvo reforme«. Konvertibilnost dinarja pa je mogoče doseči samo z ozdravljenjem gospodarstva, opozarja avtor članka, ne pa z deklaracijo o konvertibilnosti in s problematičnim vezanjem na marko. Nobena druga država v Vzhodni Evropi ne verjame, nadaljuje Tomašev-ski, da je mogoče konvertibilnost valute doseči kar tako na hitro. Res je, da odprta ekonomija ne more obstajati brez trdne konvertibilne valute, a je ta, vendar odvisna od prvega pogoja. Kar zadeva inflacijo, jo jugoslovanska vlada po mnenju Tomaševskega samo tlači, saj ne odpravlja njenih vzrokov, kar pomeni, da se bo še bolj razširila, če bo program propadel. Tečaj dinarja in njegova konvertibilnost ostajata torej področje, zaključuje avtor.
priznan ilustrator je Bambič v prvih povojnih letih vsestransko pomagal k preporodu slovenske tiskane besede, ki jo je prej sistematično u-ničeval fašistični režim. Milko Bambič pa ni samo slikar in ilustrator, kajti v svojem življenju se je ukvarjal tudi z iznajdbami. Nekatere svoje novatorske izume z raznih področij je patentiral in dobil zato nagrade in priznanja.
Priloga zadnje številke mladinske revije Galeb je posvečena Reziji. Za besedilo in slike je poskrbel Milan Pahor. Naši najmlajši se s to prilogo lahko pobliže spoznajo z našo deželico ob vznožju Kanina. Iz urednikove beležnice zve mo, da bo Založništvo tržaškega tiska v kratkem izdalo barvni ponatis Bambičevega stripa »Kralj Honolulu« v počastitev umetnikove 85-letnice. V dogovoru z uredništvom Galeba bo Založništvo tržaškega tiska, tako pravi urednik, v začetku prihodnjega šolskega leta darovalo po en izvod te lepe knjižice vsem zvestim naročnikom revije.
Za naslovno stran zadnje številke revije Galeb je poskrbel učenec 5. razreda osnovne šole Oton Zupančič iz Gorice Luka Komavli. Za zadnjo številko revije so ilustracije prispevali Vesna Benedetič, Pavla Bertolini-Grudina, Barbara Boneta, Liana Drašček, Leon Koporc, Borut Pečar, Magda Tavčar in Jože Trobec. Za ostale prispevke pa so poskrbeli običajni sodelavci mladinske revije. Kar sedem strani revije pa je posvečenih prispevkom učenk in učencev naših šol s Tržaškega in Goriškega.
Prof. JOŽE TOPORIŠIČ O NOVEM
SLOVENSKEM PRAVOPISU
Predsednik Slovenske akademije ZIW nosti in umetnosti dr. J. Milčinski je v stf do, 23. maja, v prostorih akademije, W'r so slavnostno predstavili 1. knjigo nove? slovenskega pravopisa, dejal, da »gre demonstracijo humanističnih teženj SAZU« in za velik dan, pravcati mejnik življenju te ustanove, ki je skupno z Ins“ tutom za slovenski jezik in DZS iz^a prvi del novega pravopisa: Pravila.
Naslednjega dne, v četrtek, 24. maP pa je v prostorih Narodne in študiji knjižnice v Trstu govoril o novem PraV, pisu njegov glavni avtor, prof. dr. J°z‘ Toporišič. Na srečanju je Toporišič najP^J opisal nekatere postaje 20-letnega dej'j prizadevanj in razhajanj za novi pravop1^ Poudaril je, da je pravopis (Pravila) v Prl merjavi s tistim iz leta 1962 močno pretik jen in ima več novosti, saj nekaterih sha ri se ne da enostavno prikazati spričo 0 sežne teorije slovenskega jezika, in no''° sti, ki neprestano pronicajo vanj. V naa ljevanju je na kratko orisal spremen^ ki so nastale v naj novejšem času.
(s + r)
V SSG V TRSTU VSE PO STAl^1
Člani Društva Slovenskega stalnega sjl dališča v Trstu so na občnem zboru 25.5. v celoti potrdili dosedanje vodstf’ to se pravi predsednika, izvršni odboT upravni svet. Po poročilu predsednika P1 jevca, ki je podal izčrpen pregled del°l' nja zamejske osrednje kulturne ustanov^^ zadnjih treh letih, se je razvila živahna prava tako o finančnem položaju kot o metniških ambicijah gledališča. Disku je seveda pogojevala ministrska okrožni ki napoveduje, da bodo morala vsa stal gledališča do 31. marca prihodnjega ‘e 1 prilagoditi svoje statute.
S tem se je odprlo vprašanje bodo vloge Društva Slovenskega stalnega S dališča, ki je bilo doslej pristojno za iz t litev upravnih organov z izjemo daj podpredsednikov, ki sta ju imenovali tr* ška pokrajina in občina. Že roki, ki jih loča ministrska okrožnica, kakor tudi z<\ teva po preoblikovanju ustanove, nak& jejo, da bo še pred rednim iztekom uP i data nujno treba sklicati nov občni z° Društva.
Majska številka mesečnih »Družina in dom«
jr
Gre za publikacijo celovške Mohorjeve u ^ be, ki jo je uredništvo razposlalo ne le 11 a* . nikom, marveč tudi vrsti tako imenovanih^, tencialnih bralk in bralcev po vsem svetu- .. zvemo iz uredniškega sporočila Janka Ferka^, majska naklada bila trikrat tako visoka k3^ navadna. Mohorjeva družba, ki je izdajatelj ^ sečnika, je vedno povezovala rojake po v5^, svetu, kar je očitno tudi po vsebini majsk® ^ vilke. V »Družini in domu« najdemo zato ^°, ške prispevke, pa tudi članke slovenskih a' ^ jev z vseh kontinentov. Na naslovni stran' javlja revija ovitek nove kasete, ki je PraV.v,. izšla, in sicer v založništvu Mohorjeve ^ Njen naslov je »Juri Muri v Afriki«. Bes^-&j'	dalje na 8. stra"*
Izšla je nova številka Galeba
»Narod, ki se preveč obremenjuje s preteklostjo, se odpoveduje prihodnosti«
iii.
Skrb za Slovence izven matice
Kot suveren narod, ki želi ne le geo-^tsko, ampak tudi duhovno, gospodar-jjj ’ Politično, kulturno in civilizacijsko v.1 zveza z Evropo, mora skladno s tak-r j111 hotenji poskrbeti za našo medna-s no uveljavitev in določiti politiko na-
lov Istorodnega povezovanja in sode-anja. Temeljne določnice tega povežejo Ja morajo biti slej ko prej načela ena-štn>raVnos^’ medsebojnih interesov in spo-v Vanja, demokratičnosti, nevmešavanja ^notranje zadeve drugih, spoštovanje njihov6 SUVerenosti in integritete ter kot vse ke V?Ktualno tudi načelo mirovne politi-’ ki dogledno omogoča ne le razorožitev ^..Pak demilitarizacijo Evrope ali vsaj nje-]j Področij kot resnično zagotovilo pričajočega sveta brez vojne. Naše ambici-s°- da postanemo ustvarjalno enako-
dejavnik v vseh integracijskih gobarskih in drugih tokovih v Evropi in ^svetu, enakopraven član njihovih insti-Ni potrebe, da bi to hojo v svet pri-^ 1 domišljavo, kot da se od tega sveta ni-č1110 česa naučiti in prevzeti v svoj du-vni svet, pa tudi ne provincialno, brez tlaC!°na^ne§a Ponosa in dostojanstva, kot ,jjt.temu svetu nimamo tudi mi kaj ponu-č’ vsekakor vsaj svojo kulturo, urejene Racionalne odnose in svojo socialno ^Jhčno izkušnjo. Dobri odnosi s sosedi, ^ovanje z evropskimi regijami in skupki
Ni
1° Alpe-Jadran so vrata, ki so že od-Velja nam jih v polni meri izrabiti, čč za to, da bomo lahko v polni meri država slovenskeea naroda skrbeli za
Prav
f0,1Ce m enakopraven položaj tistih na-°vih delov, ki so ostali izven meja ma-
tične domovine in za Slovence povsod, kamor jih je v svet razselila usoda. Slovenija ne more več ostati nekaj, kar bi v predstavah ljudi, ki soodločajo o novi podobi sveta, veljalo za zgolj etnično skupnost nekje na mejah med Srednjo Evropo in Balkanom. To je naloga, nujna in prednostna te skupščine, vlade in predsedstva.
S tako politiko in aktivnostmi ter z ozdravitvijo gospodarstva bomo dobili tudi naj zanesljivejšo poroštvo naše lastne zunanje in notranje varnosti, za zavarovanje mirnega in svobodnega življenja in tudi prihodnosti naših ljudi. To pa je pravzaprav tisto, kar so nam naložili z zaupanjem, ki so nam ga izkazali na volitvah. Na nas, na našem, skupnem ustvarjalnem in odgovornem delu ter sodelovanju je, da se temu zaupanju ne izneverimo. Razmere so nedvomno težavne, ne pa tudi nerešljive. Bili smo že v težjih, pa smo jih zmogli preseči. Na tem temelju in tej izkušnji nam je mogoče zdaj uspešneje delati naprej. Zato gre naša zahvala tudi ljudem, ki so pred nami bili v tej skupščini, Izvršnemu svetu in Predsedstvu. Tudi njihova zasluga je bila, da je v Sloveniji bilo mogoče po demokratični, politično utemeljeni in pravno zavarovani poti priti do demokracije. Volilne strasti se bodo zdaj počasi umirile. Ostalo pa bo tisto, kar ima dovolj življenjske moči, da prispeva k zavarovanju in utrjevanju novega začetka in kar nam daje upanje za prijaznejšo prihodnost.
Zavedam se, v kako zahtevnih razmerah prevzemam odgovorno dolžnost predsednika predsedstva Slovenske republike. Pripravljen sem uspehu našega skupnega dela staviti na razpolago vse svoje moči, sposobnosti in izkušnje. Prepričan sem, da
EHEEtlllTiSHnEratElIlSlI]
tipo-litographart
Vam
raznovrstne
trst - ulica rossetti 14 - tel. 040/772151
bom imel v članih predsedstva dobre sodelavce, pomoč in korektiv tako, da nam bo skupno pamet uspelo združiti v enotne, pretehtane in modre odločitve.
Nova svobodna domovina
vseh Slovencev
Naključje je naneslo, da se skupščina in predsedstvo republike Slovenije — simbola suverenosti slovenskega naroda — konstituirata prav danes, 9. maja. Na dan, ko je toliko let nazaj slovenski narod na strani zmagovite svetovne koalicije demokratičnih svobodoljubnih, protifašističnih narodov osvobojen ponosno stopil v lastno in svetovno zgodovino. Danes je vzpostavljena nova slovenska oblast po volji ljudstva, njegova suverena država, ki je svobodna domovina vseh Slovencev, nas, ki živimo doma, tistih, ki živijo za našimi mejami, in vseh tistih, ki jih je usoda razselila po Evropi in čez morja na vse konce sveta. Vse naše rojake po svetu smo dolžni danes posebej prisrčno in tenkočutno pozdraviti in jim sporočiti, naj zaupajo v svojo domovino, v republiko Slovenijo, v novo obdobje naše zgodovine, ki se zdaj pričenja na temeljih, ki smo jih postavili s trdnim delom in z zravnano držo in so naš skupen narodni ponos. Rodovom, ki so se že rodili in se bodo še rojevali v svobodni domovini, bo tako morda lažje poskrbeti za prijaznejše življenje in za zanesljivo, bolj optimistično skupno prihodnost vseh Slovencev, v naši prenovljeni slovenski domovini.
(Konec)
80-Ietnica Glasbene matice v Trstu
Za slovensko kulturo v zamejstvu je bila proslava ob 80-letnici Glasbene matice, ki je bila v torek, 29. t.m., v Kulturnem domu v Trstu, važen dogodek. Spomnili smo se lahko velike vzgojne vloge te ustanove in vseh tistih, ki so delovali na glasbenem področju med nami ter z vodenjem pevskih zborov, ansamblov in učenjem mladine prispevali k rasti glasbene kulture med slovenskim življem v zamejstvu.
V tem smislu je bil uglašen tudi slavnostni govor dr. Gojmira Demšarja, dolgoletnega ravnatelja Glasbene matice in neutrudnega oblikovalca koncertnih sporedov in sezon te osrednje glasbene ustanove na Tržaškem. Na prireditvi so nastopili Dekliški zbor Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta in ob spremljavi Aljoše Starca, pianistki Beatrice Zonta in Vesna Zupin, flavtistka Erika Buzečan, klarinetist Marko Štoka in fagotist Fran-cesco Furlanich ter še Šolski godalni orkester, ki ga je dirigiral prof. Borut Logar. Slovesnost pa je bila predvsem priložnost, da so se udeleženci, gojenci Glasbene matice in drugi, ki se zanimajo za prihodnost te glasbene šole, zamislili o perspektivah, ki jih Glasbena matica ima, da bo tudi v prihodnosti napredovala in rasla v smeri kvalitete in posredovanja ljubezni do glasbe čim širšemu krogu mladih.
V Izrael se bo letos baje izselilo 250 tisoč sovjetskih Judov. Do konca maja jih je že prišlo 150 tisoč; mnogi so bili naseljeni v Gazi in Cisjordaniji.
Grafolngija - znanost, ki se uveljavlja
Pred kratkim je bil v Trstu vsedržavni kongres grafologije, zato je po mojem primerno posvetiti nekaj misli tudi tej znanosti, ki je sicer precej zanemarjena.
Pisavo človek opazuje že od zdavnaj, praktično od njenega nastanka. Kitajci, Indijanci in starogrški filozofi so tudi pravilno sklepali, da obstaja nekakšna povezava med pisavo in osebnostjo pisca. To je kasneje potrdil rimski filozof Svetonij, ki se je v življenjepisu rimskih cesarjev zaustavil pri nekaterih posebnostih pisave cesarja Avgusta.
Prva knjiga grafologije je iz 17. stoletja; napisal jo je univerzitetni profesor Ca-millo Baldi. V njej je cela vrsta hipotez in intuicij glede pisave, ki pa nimajo znanstvene podlage. V 18. stoletju je prvo resnejšo študijo opravil švicarski teolog La-vater, ki je posvetil grafologiji poglavje v svoji knjigi o fiziognomiki. Za očeta grafologije pa lahko smatramo francoskega patra Michona, ki je v začetku 19. stoletja v svojih številnih knjigah postavil temelje in zakone tej znanosti. Grafologija se je spremenila iz intuitivne in zgolj opazovalne dejavnosti v znanost s svojimi zakoni in metodologijo. Michon je tudi določil red in pravila, ki se jih grafologi še danes držijo. Zatem se je grafologija stalno razvijala in se še razvija, predvsem po zaslugi študij raznih psihologov, nevrofi-ziologov in zdravnikov. Nešteto je imen zelo dobrih grafologov, ki so pripomogli k razvoju te znanosti, vendar menim, da golo naštevanje imen ni zanimivo. Knjig je tudi veliko, pomembno pa je dejstvo, da so različne miselne šole: med najpomembnejšimi šolami so francoska, švicarska, nemška in italijanska. Različne so predvsem metode in način dela ali uporaba grafologije, zaključki pa so v bistvu isti.
Italijanska šola se naslanja predvsem na študije patra Girolama Morettija, ki je
živel konec preteklega in v prvi polovici tega stoletja. Bil je izreden psiholog in je posvetil dobrih 50 let svojega življenja prav grafologiji. Spoznal je tesno povezanost med pisavo in osebnostjo ter fizično konstitucijo pisca. Napisal je veliko knjig: poleg splošne grafologije je napisal knjige o grafologiji in zdravstvu, o pedagoški grafologiji, o usmeritveni grafologiji itd. Bil je med ustanovitelji visoke šole za gra-fologijo v Urbinu, ki je še dandanes najpomembnejša tovrstna šola v Italiji.
Grafologija se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja. Letošnji vsedržavni kongres je bil posvečen vlogi grafologa v sedanji družbi. Ta figura je že uradno priznana na raznih sodiščih, kjer je v bistvu prevzela vlogo nekdanjih izvedencev za pisavo (periti calligrafi). Grafolog s svojim znanjem lahko mnogo bolje in natančneje presoja istovetnost določene pisave, medtem ko so bile analize nekdanjih izvedencev bolj površne in mnogokrat zgrešene.
Tudi na šolah si grafologija postopno širi svojo pot. Pred nekaj leti je v Italiji nastalo združenje učiteljev - grafologov, ki združuje pedagoge, ki se ukvarjajo tudi s to znanostjo. Vendar je še premalo učiteljev, ki bi grafologijo obvladali. Zelo bi bilo primerno, da bi jo vzgojitelji mladine tudi uporabljali. Pedagog bi moral namreč najprej dobro poznati osebnost otroka ali mladostnika, prav gotovo pa mu nudi veliko oporo tudi grafologija. Le-ta bi lahko odigrala zelo pomembno vlogo tudi pri u-smeritvi mladostnika, saj preko analize lahko ugotovimo nagnjenja in sposobnosti pisca, poleg drugih zelo pomembnih lastnosti.
Grafologija bo v prihodnosti dobila stalno mesto tudi v podjetjih in tovarnah, kot se že dogaja v ZDA, kjer grafologi sodelujejo pri izbiri osebja in za čimboljšo namestitev uslužbencev. Uporabljali pa jo
Majska številka	mesečnika
■ nadaljevanje s 6. strani
Toneta Pavčka pripoveduje Polde Bibič, za glasbo pa je poskrbel Gabrijel Lipuš. Vsebina mesečnika je zelo pestra, saj sega na vsa področja slovenstva na Koroškem, v matični domovini in v svetu. O tem se lahko prepričamo že na četrti strani, kjer najdemo dopis iz Finske, ki ga je podpisal Ivan Cankar, potomec velikega slovenskega pisatelja. V majski številki najdemo tudi spomin na senatorja Franka Lauscheta, velikega ameriškega Slovenca, ki je odločilno prispeval k uveljavljanju podobe slovenstva v Združenih državah. Ob njem pa je tudi poročilo o novem torontskem nadškofu Alojziju Ambrožiču, ki je končal gimnazijo v Spitalu ob Dravi na Koroškem. Urednik v svojem odprtem pismu bralcem pa z zadovoljstvom tudi spominja, da je Jože Strgar, ki je nedavno tega postal ljubljanski župan, eden rednih sodelavcev »Družine in doma«. Političnega dogajanja se v svojih komentarjih dotikata Joža Habernik, direktor Zveze bank v Celovcu in pa Jože Wakounig, profesor na slovenski gimnaziji v Celovcu. Bogato je zastopana tudi kultura. Uredništvo še zlasti poudarja razstavo umetnika Zorana Mušiča, starega ljubitelja Mohorjeve družbe. Niz »Zakladi
materialne in duhovne kulture Slovencev« se v tej številki nadaljuje s prispevkom Ivana Vir-nika o Kozlevčarjev! zbirki v muzejskih prostorih stiske cistercijanske opatije, ki hrani med redkimi umetninami in starinami tudi Trubarjev ciborij iz 16. stoletja ter »Besednjak« Jurija Japlja iz leta 1682 in še knjigo »Pridige za vse nedelje skozi lejtu« iz leta 1794. Sestavek o ledvičnih kamnih je prispeval zdravnik Hanzi Gasser, ki ugotavlja, da so bili svoj čas ledvični kamni nekaj redkega, danes pa za to boleznijo trpi do 3 odstotke Avstrijcev. Za to je med drugim kriva tudi preobilna prehrana. Verjetnost nastajanja ledvičnih kamnov pa se še poveča z enostransko hrano, ki predvideva samo ene vrste zelenjavo ali ene vrste meso.
Kotiček »Pogovor meseca« je tokrat posvečen Slovenskemu domu v Rimu. S pobudnikom in sedanjim rektorjem »Slovenika«, monsignorjem Maksimiljanom Jezernikom se je pogovarjal Franc Kattinig. Iz zapisa izvemo marsikatero podrobnost v zvezi z nastankom in delovanjem tega papeškega zavoda v Rimu.
Torej vsekakor zanimiv in pester mesečnik, ki zasluži pozornost tudi v našem delu zamejstva.
bodo vedno bolj tudi v psiholoških in drl1 žinskih posvetovalnicah ter še v mnog^ kateri drugi dejavnosti.
Za zaključek lahko torej trdimo, da staja grafologija vse bolj pomembna in 51 pridobiva vedno večji ugled: iz nekdanp bolj opazovalne dejavnosti se je razvila' pravo znanost, ki bo v prihodnjih des£t' letjih zadobila pomembno mesto v družb kajti ta vedno bolj skrbi za socialno P‘a' življenja.
Darko Bradač
NOVICE
Slovenski minister za informiranje St3 ne Stanič je priredil tiskovne konfereP-v Ljubljani, ki so se jih udeležili števi*3 časnikarji. V torek dopoldne so se časb kar ji pogovarjali s predsednikom KuC, nom in člani predsedstva, popoldne predsednikom vlade Peterletom in n-ie^ vimi sodelavci, v torek pa s predsednik0 parlamenta Bučarjem.
V tretjem krogu volitev je bil za Prl^ sednika Ruske federacije izvoljen 59-le13 poslanec Boris Jelcin, pripadnik radikal1?, ga bloka in politični nasprotnik Mih31^ Gorbačova. Ruska federacija je največja najštevilnejša republika Sovjetske zvez' saj ima 180 milijonov prebivalcev.
—O----
V poslanski zbornici je bila z ve^ glasov zavrnjena resolucija komunistov neodvisne levice, ki je zahtevala ods1 notranjega ministra Gave, češ da je nesp, soben zajeziti oziroma preprečiti krim10 no dejavnost na jugu države. V obrafl1.^ ministra Gave je nastopil tudi predseda vlade Andreotti.
SPOR MED INDIJO
IN PAKISTANOM
• na1£
Predsednik Socialistične internacion Willy Brandt je ponudil pomoč Indij1 Pakistanu za odpravo krize, ki je nasta.£ med državama zaradi Kašmira. Brandt^ ob prihodu v New Delhi iz Islama dejal, da grozi oborožen spopad med dr vama. »Sunday Times« je objavil čla0^,. v katerem je rečeno, da se državi prlPr ljata na mobilizacijo in na aktivizacijo s jih jedrskih potencialov.
PAPEŽ O LIBANONU
Pripadniki krščanskih milic, ki ze^= mesece bijejo medsebojne boje v krsc., skem predelu Libanona, sprejemajo P°z j ki ga je naslovil papež Janez Pavel II*. L. bi v Libanonu prišlo do miroljubne re ve vseh sporov. General Aoun je izjavil; ^ je papeževa poslanica odlična, povelj^, libanonskih sil Shamir Geagea pa se je -v vezal, da bo uresničeval očetovski P° j Janeza Pavla II. Svojo poslanico je P°P v naslovil na zasedanje patriarhov, in drugih visokih predstavnikov krsc skih Cerkva, ki so bili zbrani v W j Bkerk, severno od Bejruta, kjer je se maronitskega patriarhata.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odg°Vjfi urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna GraP Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151