P* pošti prejeman: za selo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ Setrt „ , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ M'' » » mesec n 1 „ 70 , pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Inserata sprejema upravnišlvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vratejo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- uiških ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, iavie»Si nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 52. V Ljubljani, v ponedeljek 5. marca 1900. Letnik XXVIII. Satanska zloba - »Slovenskega Naroda". Ves svet ee je klanjal te dni velikemu Jonu. Vladarji so mu pošiljali svoja vodila, tuja ljudstva so v čudu in s spošto-anjem zrla k njemu, katoličani vsega sveta so srčno molili zanj. Oelo cerkvi in veri sovražni časniki so se spoštljivo spominjali vrhovnega poglavarja vesoljne cerkve. Kaj pravimo: spoštljivo spominjali? Ne, berite ži-dovsko-liberalno »Neue Fr. Pr.«! Kar piše o Leonu XIII., to je več kakor spoštovanje, to je občudovanje in strmenje! Židovski časnikar si ni mogel kaj, da ne bi vsaj deloma resnici dal časti. Odkrito priznava, da je Leon eden največjih papežev, .,poštovan tudi od nasprotnikov katoliške cerkve, papež veleumen, moder, mil: vele-umen v idejah, moder v politiki, mil v taktiki. Le borni slovenski narod stoji tudi sedaj osramočen pred svetom. Čemur se drugi veliki narodi čudijo, o čemer nehote govore z največjim spoštovanjem, to slovenski na- rodič prezira, zaničuje, sramoti, kolne-- Ne, slovenski narod ne! Tako ne smemo reči. Slovenski narod ne, a njega inteligenca, glasilo slovenske inteligence, kakor se samo bahato imenuje — 5 1 o v e n s k i Narod«! »Slovenski Narod« je na dan obletnice kronanja Leona XIII. in tisti dan potem, ko je praznoval s t a r č e k na papeškem prestolu devetdesetletni god, napisal zoper papeža na,ostudnejši pamflet! Že tedaj, ko je Leon XIII. razglasil sveto leto in je tudi med slov. ljudstvom našel vesel odmev glas: »pojdimo v Rim!«, že tedaj je »Slovenski Narod« hotel oskruniti neomadeževano podobo Leona XIII. Ponatisnil je iz podlega Zolovega romana po-' Jel odlomek. Sedaj, ko se slovensko ljudstvo pripravlja, da poroma v Rim k namestniku Kristusovemu izkazat mu ljubezen in uda-nost, sedaj je »Narod« s satansko zlobo v drugo vrgel med ljudstvo pamflet, da bi oskrunil vernemu slovenskemu ljudstvu vsa čuvstva in ognusil s svojo cinično podlostjo narodovo dušo! »Slovenski Narod« je nagrabil nekje kopo grdih, podlih judovski h- ra-binskih kletev in ta ostudni čifutski na-grabek je v soboto podtaknil — Leonu XIII! češ: glejte, tako proklinja namestnik Kristusov ! »Slovenski narod« bi rad z ostudno lažjo oskrunil jasno podobo sv. Očeta, ker drugače ne more! Ob tem »Narod« hinavsko zavija oči, citira sv. pismo in pravi: Kristus je učil, da moramo ljubiti sovražnike, sveti Oče Leon XIII. jih proklinja. Kristus je učil, da moramo moliti, sv. Oče Leon XIII. kolne! Kaj naj rečemo o tem satanizmu? Ljudem okrog »Slovenskega Naroda« ne rečemo prav nič 1 Dokler smo mogli, smo se tolažili, da le iz nevednosti napadajo katol. cerkev. Ta tolažba je zadnji čas izginila in le predobro smo spoznali, da ti ljudje z jasno zavestjo uganjajo tako in-fernalne reči. Ta liberalno-masonska klika ima popolnoma rezko začrtan program, program Volterjev: zatrimo katoliško cerkev, izrujmo slovenskemu ljudstvu vero iz src! Kar pravimo, pravimo le slovenskemu ljudstvu: Zadnji čas ločitve je tu! Kdor hoče rešiti slovenskemu narodu vero in poštenje, ta se odpovej za vselej tej kliki! Kdor pa nima toliko moštva, da bi se odpovedal »blovenskemu Narodu«, ta naj živi v sramotni zavesti, da je hlapec podle liberalno brezverske klike, ki se je za klela, da hoče iztrebiti iz duše slovenskega ljudstva najdražje, kar ima — katoliško vero in krščansko poštenje! Čas ločitve je tu, zadnji čas ! Kdor ima le še kaj krščanskega čuvstva, ta ve, kaj mu je storiti! Državni zbor. Dunaj, 3. sušca. Vladni program Sinoči je za dr. Stranskim govoril slo venski poslanec dr. Gregorec. Obžalova je, da Jugoslovani v kabinetu nimajo za stopnika, ki bi vlado natančno poučeval o razmerah in posameznih vprašanjih na jugu države. Le tako bi bilo mogoče, da bi Slovencev ne prezirala birokracija, ki poroča na višja mesta neugodno za Slovence. Govornik dalje pogreša v vladnem programu jasne izjave, kako hoče vlada urediti jezikovno vprašanje za narodne^ manjšine na Koroškem, Štajerskem in v Sleziji. — Govor objavimo po zapisniku. Dr. pl Korber. Dr. Stranskega govor je dal minister-skemu predsedniku povod, da je že sinoči pojasnil in spopolnil program nove vlade. Rekel je : Moja izjava, s katero sem zbornici predstavil novo vlado, po mojem prepričanju ni mogla provzročiti odpora pri nobeni stranki. Namene je mogoče doseči, ako pokažejo dobro voljo vse stranke, katerim je na zboljšanju naSih javnih razmer. Ker se vladi očita, da je njen program le v besedah, izjavljam, da Bem takoj pripravljen od besed prestopiti k dejanjem, ako zbornica hoče podpirati vlado. Vlada sama ne more rešiti raznih vprašanj, ampak potrebuje pomoči ljudskih zastopnikov. V prvi vrsti pa je treba rešiti narodno vprašanje. Res je, na Češkem in Moravskem je že star boj mej češkim in nemškim narodom ; ta boj je v zadnjih letih dosegel vrhunec. Vprašanje je, ali je mogoče končati ta boj. Državne koristi v prvi vrsti zahtevajo spravo in red. Drž. organizem je bolan, dokler divja boj mej Čehi in Nemci. Toda navzlic temu še trdim in upam, da je sprava mogoča. V to pa je v prvi vrsti treba, da zastopniki češkega in nemškega naroda opuste mejsebojno n e z a u p n o s t. Ako se to zgodi, potem res ne vem, zakaj bi se ta dva nadarjena, marljiva in napredna naroda ne mogla pobotati na svoji zemlji. Da bode mogoče rešiti jezikovno vprašanje, morata obe stranki nekoliko žrtvovati. Vprašanje je le, koliko. Tudi v tem oziru je mogoč most čez prepad. Treba je le več zaupnosti. Vlada meni, da stori najbolje, ako obe prepirajoči se stranki zbližuje korak za korakom. To nit, ki naj bi vezala oba naroda, bode predla vsaka vlada, dokler niti ne dokonča. Vlada bode delo dovršila kakor je obljubila, in stvari tako uredila, kakor je pravično za obe stranki. To je in ostane moje stališče. Skrivnih potov vlada ni nastopila, kakor se jej očita, in jih ne nastopi. Vlada nima skrivnih namenov, tudi krinke ne nosi. Ker je dr. Stransky trdil, da je dr. pl. Grabmayr govoril v sporazumu z vlado, moram izjaviti, da to ni resnično. Vendar pa pritrjujem dr. Grabmayru, ki je zagovarjal parlamentarne naprave in priporočal redno parlamentarno delo. Jaz le želim, da bi se uresničile njegove želje. Proti očitanjem pa moram braniti politične uradnike. Ti imajo težke naloge, katere morejo le tedaj izvrševati, ako jim ljudstvo zaupa. Kakor pa moram braniti politične uradnike, ravno tako pa hočem skrbeti, da bodo uradniki svojo najboljše moči posvetili javni službi. Delati hočem na to, da bodo uradniki v vedni dotiki s praktičnim življenjem ter si z nepristranskim postopanjem pridobili zaupanje prebivalstva. Poslanec Wolf se je pritoževal, ker je vlada iztirala tuje podanike, ki so javno sirili agitacijo. Na to odgovarjam, da nobena država ne more dopuščati tujih agitatorjev mej svojimi državljani, posebno tedaj ne, ako se ustavljajo domačim oblastvom. Gospodarski program vlade ugaja na vse strani, kar me jako veseli. Zato pa tudi želim, da bi se izvršil. Dr. Stransky meni sicer, da vlada ne misli resno s svojim programom. Mislim pa, da češko prebivalstvo višje ceni svoje gospodarske koristi, kakor g. posl. dr. Stransky. Naglašati moram, da je na vseh poljih mnogo dela in tožijo vsi produktivni stanovi. Imamo zastarele zakone, na drugi strani so ovire za razna podjetja in čutimo tudi pomanjkanje prometnih sredstev. Prebivalstvo težko pričakuje pomoči obrtu in industriji ter raznim drugim podjetjem. Vlada pa je pripravljena podpirati vse korake v tem oziru. V to vrsto spadajo tudi investicije, ki bodo v korist prebivalstvu. Da pa se to zgodi, treba je odstraniti p o 1 i t i čn e o v i r e. Ta država ima lepe tradicije in ena najlepših je ta, da so narodi vedno pripravljeni zastaviti vse svoje moči LISTE Buri in moderni. »Vsi osli so na strani Burov,« pisal je angleški list »TheNatal«, ko se je svet norčeval iz Angležev, da so angleške mule ušle k Burom. Ni čuda, da se je angleški list pospel do tega izreka. Burski junaki so naj-izkušenejše generale mogočne Angleške potegnili neštevilnokrat za nos in neštevilno-krat je trda burska pest zamašila kričavo angleško bahatost. In to jih je skelelo in "lolelo, da se je v hipu obrnil svet z občudovanjem na mali narod Burov . . Tih je Bur in tesno je navezan na svojo rodbino. Evropa zre z občudovanjem na Bure, ne ve-doč, da čilost in krepost in jasnost, treznost dejanja ustvarja Burom življenje, ki ni »moderno«, ki se kaj malo prilega novodobnim prerokom »svobodnega uživanja«. Največja radost Bura jo njegova rodo-vina. Njej živi. vzor zvestobe, na svoji farmi. V tej zakonski sreči ni mu dolgčas, tako več tednov ne vidi druge osebe, nego samo rvojo rodovino in uslužbenc črnce. V tej ti-lioti postane Bur misleč, odločen. In ti po- nosni, kremeniti Buri, pred katerimi morajo klanjati glave tudi naši moderni, zabičujejo svojim bradatim sinom, ko jih pošiljajo po opravkih v oddaljena meRta: »Moj otrok, ostani moj otrok in pazi, da v mestu ne za ideš v vragove mreže.« A bradati burski sin se ne posmehuje tem opominom svojega sivega očeta, ne zakliče srdit in razžaljen: »Papa, jaz nisem več otrok!«, ampak udano obljubi očetu »čuvati in moliti, da ne pride v skušnjavo.* Čuje se to kot pravljica, a resnica je. Poročajo to možje, ki so živeli mej Buri in ki niso »klerikalci«. In taki »otročji« Buri zro neustrašeno smrti v oči . boreč se za prostost in stare svoje običaje. V jutro bere svoji rodbini Bur kaj iz biblije in moli skupno z rodbino. Po običajni kavi prične se dnevno delo. Za živinorejo se Bur zgodaj interesi™. Otroci že dobe o svojem rojstvu v dar kak<> žrebče ali drugo živinče, in čim večji je mladi Bur, trm bolj mu ob različnih slovesnih prilikah naraščajo taki darovi. Tako postane skoro dober živinorejec, kakor postanejo bur*kn dekleta i/.borne oakrbovaleljice perutnine. Perutnino goje dekleta z veliko skrbjo, vsai v ondot- nih mestih velja par jajec dve marki. Tako se vzgajajo Burom dobri gospodarji, dobre gospodinje. Buri ne jedo nikdar, da bi se Bogu ne zahvalili za dar. Obeduje vedno skupno vsa družina. Po večerji pa bere hišni oče zopet iz nabožne knjige. Šolstvo se jo v zadnjem čaBU jelo zelo živahno razvijati. Dosedaj so poučevali Bure potujoči učitelji Ko pride Bur v mesto, ne gre v gostilno. Njegov voz je njegov hotel. Bur in Anglež ! V teh dneh osvetljujeta, ta dva, jeden s svojimi junaškimi sinovi požrtvovalnimi ženami, ki ne zapuste svojih mož niti v boju, in drugi z bolehnimi, iz-mozganimi svojimi vojaki pomilovalne, za-frkujoče posmehe modernih na stare običaje, na staro poštenost, treznost in rodbinsko življenje. Nehote primerjamo krepki narod Burov z žilavim poštenim narodom slovenskim, kateremu tudi krade zemljo tuja pohlepnost, kateri tudi zbira vse svoje moči, da si obrani sveto zemljo rodno. Bode li naš narod vstrajen v boju, bode li možato, kakor Buri, kljuboval premoči? Strahom gledamo na napor, da bi so omehkužile narodu moči. »Uživaj svobodno !« zaklicali ao pri nas mladi možje z malo moralo, »Svetega nj nič. poštenega nič", glasi se na drugi strani. »Spoznavati je narod pričel 1« bahajo se možje, ki rajo gledajo ob svoji strani roparja slovenske zemlje nego rodnega brata in ki poleg tega prosvetliti hočejo narod s tem, da hočejo s pogreški posameznikov, (o svoji zakonski zvestobi molče), kazati: »Lumpi so vsi, ki so bore za principe krščanstva. .« In kloni se nam glava, ako pomislimo, kako se pri tem krčijo slovenske meje, koliko hujši je pritisk na najlepše kose našega posestva. Tedaj pa zremo pred seboj verni narod Burov, tedaj zremo njihovo junaštvo, ki prihaja iz trdnega zaupanja v Boga. 40.000 priprostih mož je v burski armadi, večina nima pojma, kaj pomenja beseda »disciplina« in vender je vsak na mestu kot star vojak. Po mnenju propovednika Bosmanna prihaja to od tod, ker iina vsak Bur trdno versko prepričanje. Pred vsako bitko dvignejo Buri roke proti nebu. Spoštovanje vere očetov |o tudi Slovencem potrebno v boju. Taki Slovenci ohranili bodo slovenstvo! In v teh mislih doni nam na uho bojna pesem Burov, pesem o Bogu, vojskinih trum. za čast in veljavo države. In na to tradicijo apeluje vlada, da so jej posreči sprava. Vlada pa upa, da se tudi zbornica zaveda te tradicije. (Pohvala.) S tem je bila debata pretrgana in posl. Resel je govoril Se o nujnem predlogu poslanca dr. Dvofaka, da se prekliče cesarski patent iz I. 1654. Volitev podpredsednika. Avstrijski parlament je kakor razpokan in na vse strani zvezan lonec, ki pušča in prekipeva, ko ga postavijo k ognju. Kuharji morajo biti jako previdni, da se jim ne zdrobi v rokah. Tako provzroča vladi in strankam sedaj mnogo skrbi vprašanje novega podpredsednika. To vprašanje se je bilo razvilo skoraj že do nove parlamentarne krize. Parlamentarno pravilo je, da ima manjšina ali opozicija svojega zastopnika v pred sedstvu. Temu običaju se desnica nikakor ne ustavlja in je bda že v prejšnjih zasedanjih vedno pripravljena levici prepustiti eno mesto. Ta častna mesta pa morejo zavzemati možje, ki imajo sposobnost in resno voljo, da vodijo obravnave nepristransko in vzdržujejo red v zbornici. Tega pa desnica ne more pričakovati od poslanca Pradeja, ki je opetovano v zbornici in na javnih shodih ubiral pota za \Vollom in krepko podpiral nemško obštrukcijo. Kandidatura tega moža |e torej naravnost provoka-cija. In vendar vsa levica, izvzemši poljsko ljudsko stranko, odločno vzdržuje to kandidaturo. Poljaki so izprva iz.političnih vzrokov podpirali to kandidaturo, tudi katol. ljudska stranka se jej iz istih razlogov — ni ustavljala. Naša »Slovanska krščansko • narodna zveza« pa je sklenila, da v nobenem slučaju ne odda svojih glasov Pradeju, ki je eden najhujših nasprotnikov slovanskemu življu v Avstriji. Svoj čas so ravno levičarji zagnali huronski krik proti osebi dr. Fer-jančiča, in zaradi »ljubega miru«, kakor so naglašali, je desnica nato kandidirala dr. Pi-etaka. Temu pomisleku so se pridružili tudi češki poslanci z veleposestniki. A drugi razlog je ta, da potem Slovani v predsedstvu nimajo nobenega svojega. To bi bilo naravnost poniževalno za slovanske poslance in njihove volilce. Včeraj popoludne šele so skovali klavern kompromis. Desnica namreč prepusti prvo mesto podpredsednika nemški levici, Lupul pa odstopi in na njegovo mesto pride slovanski poslanec. A vprašanje s tem ni še definitivno rešeno. Prade se je baje izjavil, da ne sprejme izvolitve, ako ga voli samo levica in desnica odda prazne glasovnice. No, to je njegova stvar. Sicer pa ga bodo skoraj gotovo volili židje iz poljskega kluba in Ru-tovskega ožji pristaši. Drugo vprašanje pa je, ali Lupul odstopi. Ministerski predsednik je mej včerajšnjo sejo skoraj eno uro kon-feriral z Lupulom. Gotovo nista govorila o vremenu v Bukovini. In zadnje vprašanje je še, kdo bodi kandidat iz slovanskih strank. Tu imajo zopet, žal, časnikarji svojo besedo. Naglašam ; žal, kajti ravno ti prekrižajo večkrat vse tajne dogovore in načrte ter s plačanimi vrsticami narekujejo svojo voljo strankam in parlamentu. Tako je bil češki klub dr. Začka imenoval kandidatom za podpredsednika. A včeraj so že znani intriganti hujskali proti njemu, češ, da je klerikalec. Sedaj je že vsakdo klerikalec,. kdor ne trobi v židovsko-liberalni rog ! Volitev se vrši šele v sredo. Do tedaj se bode vendar izvrše-valni odbor desnice zjedinil za primernega kandidata. Debata o vladnem programu je bila danes končana, a razmere so še vedno nejasne. Poljaki, antisemitje, katoliška ljudska stranka in Italijani se v debati niso oglasili, ker menda čakajo v rezervi. Parlamentarni boj so nadaljevali češki poslanci s svojimi nemškimi nasprotniki. Češko-nemško vprašanje je bilo predmet vsem govorom. Skoraj vsi nemški govorniki so zahtevali nemški državni jezik, a češki poslanci zadoščenje za preklicani jezikovni naredbi. Prvi današnji govornik, Peschka, je vihtel najprvo svoje topo kopje proti Če-hom, potem pa pridno z motiko otepaval kepe na njivi. In to drugo delo mu gre vspeš-neje od rok, nego prvo. Soc. demokrat D a s z y n s k i je pogrešal v vladnem programu potov in sredstev za izvršitev lepih obljub; dalje je po svoji na vadi udrihal po aristokraciji in klerikalcih ter dunajskim antisemitom pretil z demonstracijami soc. demokraških delavcev. Mej tem govorom je zopet Bielohlavek skrbel za zabavo galerije in skoraj prazne zbornice. Dr. M e r; g e r je dajal lepe nauke vladi, kako naj izvrši svoj program, da zabrani absolutizem. Konečno je še češki poslanec dr. Paca k kot glavni govornik nemškim liberalcem izpraševal vest in jim našteval razne politične in gospodarske pregrehe iz polu-preteklih časov. Po vsaki debati se vrste še stvarni in nestvarni popravki. Rumunski poslanec baron Ilormuzaki je ugovarjal raznim trditvam novega rusinskega poslanca iz Bu-kovine, viteza Wassilka. A ta mu je sproti točno odgovarjal, kar je vzbujalo mnogo ve-selosti mej poslušalci. Prala sta umazano perilo iz Bukovine, kjer so res turške razmere. Posl. Stephanowicz, ki ne pripada nobeni stranki, je dopolnil trditve viteza Wassilka, a Lupul je branil Rumune. Dr. Pergelt zahteva zopet nemški državni jezik, a dr. Pacak mu odgovarja, da so to prazne sanje. V sredo je prihodnja seja; na dnevnem redu so volitev podpredsednika, dopolnilne volitve v razne odseke in zatožba Witteko-vega ministerstva zaradi § 14. Torej zopet mlatev prazne slame. Politični pregled. V Ljubljani, 5. marca. „Wiener Abendpost" o papežerem jubileju. Povodom devetdesetletnice papeža Leona XIII. je pisal imenovani dunajski oli cijozni list sledeče: Njegova Svetlost papež L"on trinajsti obhaja jutri devetdesetletnico svojega rojstva. To je jubilejni dan v jubilejnem letu. Z odkritosrčno ljubeznijo se ozira katoliško krščanstvo na svojega osivelega vodnika in učitelja, in kjerkoli še živi v sedanjem razburkanem in razdejanem času čut in razum za ono, kar veže minljivo z večnim, povsodi se bo jutri z veselim občudovanjem spominjalo papeža miru, čegar častitljivo osebo na pragu večnosti obdaja žarek neumrljivosti. Njemu, nositelju in oznanovalcu katoliške misli, duhapolnemu poglavarju katoliške cerkve, varuhu in gojitelju vseh vednostij o božjih in človeških rečeh, kipel bo jutri nasproti iz milijonov src najiskreneji pozdrav ljubezni ... Z globoko resnostjo in paznim očesom je skozi 22 let uspehov polno Vodil svojo težavno službo. Sklep kulturnega boja v Nemčiji je njegovo delo in pri -reševanju premnogih socijalnih vprašanj je vapešno posredovala njegova roka. Velike zasluge si je pridobil Leon XIII za razširjenje katoliške cerkve na Škotskem in v Severni Ameriki, v Afriki in Indiji . . . Tako piše o devetdeset letnem starčku v večnem mestu list, o katerem se ne more reči, da ga pišejo »klerikalci«. Glasilo ljubljanskih liberalcev pa kot nalašč objavlja tem povodom gorostasne zgodovinske laži o sedanjem papežu, ki so jih že zdavnaj nehali pogrevati židovsko-framason-ski listi. Noben avstrijski čifutski list ni ve-lepomenljivega jubileja grše proslavil, kakor umazani list ljubljanske inteligence. Sram jih bilo! liazpor v desnici? Te dni se vsi levičarski listi zopet s posebnim veseljem pečajo z dozdevnim razporom, ki se je pojavil mej desniškimi strankami in čegar posledica bo baje popoln razpad desnice. Židovsko liberalni krogi komaj čakajo tega trenotka in bodo dokaj pripomogli k uresničenju te trditve. V resnici pa ni še tako hudo in vsaj formalno se še kaže, da desnica ni omajana. Najhuje je seveda zanjo sedanja podpredsedniška kriza, ki še sedaj ni rešena. Najnovejši listi sicer poročajo, da so glede Pradejeve kandidature za prvo podpredsedniško mesto baje Poljaki toliko dosegli, da bo slovanska večina oddala prazne glasovnice in bi bil toraj izvoljen samo z levičarskimi glasovi, dosedanji drugi podpredsednik Lupul bi se pa umaknil na ljubo češkemu kandidatu Začeku. Ako se je to doseglo, potem je poravnana tudi ta kriza, vendar dvomimo, da bi se bili udali Čehi in Jugoslovani, ki sploh ne marajo Pradeja na predsedniškem mestu. Volitev prihodnjo sredo nam zadevo pojasni. Italijanska vlada v zbornici nima sreče. Na dnevnem redu italijanske poslanske zbornice je namreč še vedno znani decreto-legge. V glavni razpravi o tem zakonu si je Pelloux sicer priboril neke vrste zmago, ki je pa prav piškava. Zbornica je namreč z 222 proti 189 glasovom vsprejela predlog posl. Frascare, naj se vzame naznanje vladna izjava o tej zadevi in preide k razpravi o poeamnih paragrafih vladnega načrta. Pripomniti pa treba, da šest poslancev niti glasovalo ni. Večina brez teh poslednjih znaša le 33 glasov. Vlada je računala vsaj na 50 glasov večine. S to večino si vlada ne bo mnogo opomogla, ker sedaj se prične šele prava bitka, pri kateri bo obstrukcija pokazala vso svojo moč. Posledica bo ali razpust zbornice ali pa odstop Pellouxove vlade. Vladna predloga o pomnoženju nemške mornarice izgublja vedno več somišljenikov. Položaj se je v zadnjem času znatno poslabšal vkljub umetno vprizorjenemu navdušenju, za katero se dela vsestranska reklama. Vlada je menila, da bo vsaj večino centruma pridobila na svojo stran, a 8 svojim najnovejšim postopanjem proti katoličanom mej Nemci in pruskimi Poljaki, posebno pa z najnovejim ukazom vojnega ministra, ki prepoveduje častnikom ženitev s poljskimi katoličankami, je vlada znatno pomnožila vrste nezadovoljnežev v centrumu, ki bodo odločno nastopili proti vladni predlogi. Konečno bo brez dvoma igrala veliko ulogo zadnja cesarjeva brzojavka angleški kraljici. Lord Boseberg se umika na celi črti iz javnega življenja. Na občnem zboru liberalne zveze v Edinburghu je naznanil vodja zbora, da je Rosebery odložil predsedstvo ter da se bo tudi s cer umaknil iz vseh liberalnih zvez. Bržkone mu politika sedanjih vladnih krogov ne ugaja in je menda uvidel, da z nikakim sredstvom ne more doseči svo jega namena. Knjige in časopisi. »Stara Kranjska«. Pod tem naslovom je jel izdajati akadem slikar Konrad Grele kulturno zgodovinski zbornik, katerega prvi trije zvezki so ravnokar izšli, drugi trije zvezki (II. polletnik) bodo pa izšli sredi tekočega letu. Vsak zvezek ima po štiri slike o znamenitih cerkvenih zgradbah, gradovih ter drugih znamenitostih naše dežele v velikosti 33 X 42 cm. Pojasnujoče besedilo v nem. jeziku je sostavil pisatelj P. pl. Radics, poslovenil A. Funtek. Naročnina za vsak letnik je določena na 9 kron ali 1 K 50 v vsakemu zvezku. Prvi zvezek obsega sledeče slike v svitlotisku: JŽupna cerkev v Kranju, Valvasorjev grad Wagensberg, Ljubljanski grad. Znamenje pred Kamnikom ter Vodnjak pri Codellijevem gradu ob Ljubljanici; II. zvezek prinaša: Rodbinski grad Turjak, Trojna kapela v razrušenem »Starem (reete Malem) gradu kamniškem, Kostišče pri Mokronogu, Znamenje blizu Ljubljane ter Darilna skrinjica pri Škofji Loki; tretji konečno obsega štiri slike, predstavljajoče jedno cerkev in nekatere umetnostne proizvode. Dnevne noviee. V Ljubljani, 5. marca. »Papeževa kletev«. V soboto je »Slovenski Narod« priobčil podel podlistek. V njem se na nečuven način norčuje iz papeževe nezmotljivosti in Leona XIII. Potem pa je ponatisnil veliko kletev in pravi: To je kletev, s katero je sveti Oče preklel Taxila, da bi se nad njim maščeval radi ko-losalne blamaže. Ni treba praviti, da se je »Narod« v svoji podli zlobi zopet zlagal! Zlagana je vsa ekskomunika-c i j a T a x i 1 a ! Dodenimo le še to, da je prav v e d o m a od »Naroda« zlagana! Ta laž je šla že pred nekaj časom po nemških liberalno - čifutskih in socialističnih listih. Pošteni listi so takoj pojasnili stvar ter pokazali, kako strašno neumni in zlobni so neke vrste listi. Vsako budalost, vsako najbedastejšo laž, VBako najsmešnejšo burko takoj verjamejo, če je le zoper katoliško cerkev. Celo svoje grdobije podtikajo katoliški cerkvi! Listi so to pojasnili in »Slovenskemu Narodu« je bilo to dobro znano. A kljub temu je zanesel t o 1 a ž t u d i m e d n a š n a r o d. Da, zanesel jo je s posebno zlobo. Že pred štirinajstimi dnevi seje govorilo po Ljubljani, da »Narod« pripravlja nekaj zoper papeža. A »Narod« je čakal do dne, koje Leon XIII. praznoval d evetdeset-letni god in obletnico svojega kronanja! Ta dan je še le vrgel ostudni p a m f 1 e t med slovensko ljudstvo ! Če je to pošteno, prosimo, o tem naj sodi tista inteligenca, ki tako zvesto prebira »Narod« ! Kdor se še sedaj ne sramuje »Slovenskega Naroda«, ta pač nima nobenega sledu sramožljivosti in poštenja! — Jutri bomo pojasnili genezo te »kletve« ! Občinski svet ljubljanski. V so boto zvečer se je zbral občinski svet ljubljanski, da protestuje proti temu, da je kranjska deželna vlada sistirala vsled pritožbe Nemcev njegov sklep z dne 30. januvarja t. 1., s katerim je določil, naj bodo odslej vsi javni napisi na vseh ulicah, cestah in trgih samoslovenski. Navadno je v drugih mestih, da se obč. svetniki ob takih prilikah potrudijo, da je protest kolikor mogoče sijajen. Mnogo ljubljanskih obč. svetnikov ima menda velik respekt pred baronom Heinom, zato niso vsi prišli k seji. V prvi vrsti so se odlikovali s svojo nenavzočnostjo c. kr. profesorji. Vsega vkup je bilo navzočnih okolu 16 obč. svetnikov. Predsedoval je podžupan vitez Bleivveis, ker je župan na odpustu. Predsedstvenih naznanil ni bilo nič. Ko bi kak češki Žid n pr. Penižek praznoval 901etnico svojega rojstva, bi gotovo čuli dolgovezne slavospeve s predsedniškega stola, ker je pa samo Leon XIII. praznoval te dni 90. leto blagoslovljenega svojega delovanja, tedaj se niti podžupanu ni vredno zdelo omeniti to v zbornici katoliške Ljubljane. Na Dunaju so se vsi obč. svetniki vzdignili, ko je govoril dr. Lueger, prebral adreso z Dunaja na sv. očeta, pri nas pa menda v verskem oziru ni v obč. svetu niti toliko tolerance, nego se je dobi mej dunajskimi židovskimi obč. svetniki. O vladnem sisti-ranju sklepa obč. sveta je poročal občinski svetnik Plantan. Kazal je na nedoslednost dež. vlade, ki se je še nedavno v slični zadevi proglasila nekompetentnim. Obč. svet ima pravico v svojem delokrogu določati napise. V tem oziru je samo dež. odbor višja oblast obč sveta. Proti vtikanju dež. vlade kranjske v avtonomna prava občine se je sklenil rekurz na ministerstvo notranjih zadev. Koncert in predstava v deželnem gledališču. Jutri, v t o r e k , 6. t. m. jo v deželnem gledališču koncert ruske narodne pevske družbe Nadine Slavjanske (40 oseb v staroruskih kostumih 16 in 17. stoletja) ter koncert velikoruskega Balalajka orkestra pod vodstvom Nadine Slavjanske. Vspored: I. oddelek: 1. Ruska vojaška koračnica, priredila N. Slavjanska. 2. Venec starih ruskih narodnih pesnij, priredila N. Slavjanska. 3. »Kovač«, ruska pesem. 4. Svoj prstan skrijem. Pesni poje a • capella zbor. — II oddelek: Velikoruski Balajka orkester svira: a) »Mesec jasno sveti« narodna pesem (iz gouver-nementa Smolenskega), priredil Andrejev, b.) Vojaška — priredila N. Slavjanska. c) »Ba-rinja« ruska plesna pesem. — III. oddelek: Cerkveni zbori a capella 1. Oče naš! v slogu petja samostanskih cerkvenih zborov 16. stoletja — (iz Kijeva) 2. Pesen kerubinov zle -žil Bortnijanskij — IV. oddelek: 1. Legenda, zložil Čajkovskij. 2. a) »Megla pada«, zložil Vilboa. b) Dva gavrana, zložil Dargomiž-skij (moška čveterospeva). 3. Rudeči sarafan, zložil Varlamov. 4. »Ej ulinem !« slavna pesem »burlakov« na Volgi. — Pred koncertom ruske družbe igra dramsko osobje slovenskega gledališča jednodejansko veseloigro: »Pri puščavniku«. Repertoar slovenskega gledališča. Ker je jutri koncert ruske pevske družbe Nadine Slavjanske, gostuje gospa Lierka pl. Šramova iz Zagreba še le v četrtek dne 8. t. m.^v igri »Pariški potepuh«. Še enkrat pust! V Gradcu so zbijali včeraj, prvo postno nedeljo, še enkrat pustne šale. Nemške neodrešence so zabavali veliki politiški komedijanti Wolf, Schiinerer , lro in dr. pri zaprtih dverih. Vsekako zelo tragikomično, da se morajo nemški junaki v najbolj nemškem vseh nemških mest zapirati. Da ljudstvo ne bi ostalo brez zabave, sklicali so socialni demokratje velik ljudski shod, na katerem so iz nasprotnosti do nem- ških nacionalcev proglasili Gradec za internacionalno mesto! Kot govorniki na tem shodu so nastopili soc. dem. državni poslanci Schrammel, Cingr in Resel. Največ zanimanja je vzbudil Čeh Cingr. o katerem so graski socialisti zvedeli, da je bil dvajset let rudar. O svojem obožavanem Reslu živo pogrešajo take hvale. Govori sami so bili nenavadno plitvi in brezbarveni. Na koncu se je sprejela resolucija, v kateri se obsoja ves narodni prepir in izreka občudovanje in simpatije stavkujočim rudarjem. Predsednik Muhič je opozarjal sodruge, da naj bodo v tako res nih časih vedno pripravljeni, da se lahko v t-iko velikem številu zbero. Bržkone nameravajo demokratje veliko demonstracijo radi volivnega reda v Gradcu. Koncert Nadine Slavjanske Iz Maribora. V torek dne 6. t. m. priredi sve-tovnoznani ruski vokalni zbor Nadine Slav-janskaje veliki koncert v dvorani »Narodnega doma« z jako zanimivim vsporedom. Osebne vesti. Učitelja na tukajšnji strokovni šoli za lesno industrijo gg. Julij Springerin Josip Vesel sta dobila naslov profesorja. —- Drugo učiteljsko mesto na šoli v Premu je podeljeno začasno Alojziji D e -lak, učiteljici zasebne šole »Šolski dom« v Gorici. Umrl je 3. t. m. Matija Vovk, ki je lela 1898 bil sprejet v ljubljansko bogoslovje, pa radi bolezni ni mogel vstopiti. Pogreb je bil danes na Ovsišah pri Pod-nartu. N. v m. p.! Poročil se je g. Lovro Pokom v Celju z gdč. Marijo Gašparin iz Škofj e Loke Iz Velikovca. Era Rotšedel. Še ni dolgo, kar so mogli netnškonacijonalni listi s zadoščenjem konstatovati, da je prišel v Velikovec za okrajnega sodnika g. Rotšedel. Mi ga že čutimo, in skoraj bomo prišli do prepričanja, da se nemški listi niso zastonj veselili prišleca. Dozdaj so naši gospodarski zadrugi prihajale zapreke najpopred od obline, pozneje od c. k. okrajnega glavarstva, — zdaj pride tudi že c. kr. sodnija. Pred nekaterimi dnevi bil je namreč iznenaden kmet Rabe p. d. Kilijan v Obrah s kaznil-nim odlokom, glasečim se tako: Vom k. k. Bezirksgerichte in Volkermarkt \vird auf An-zeige des Gemeindeamtes Volkermarkt, dass Josef Rabe vlgo Kilijan in Haimburg am 21. Febr. vormittags liingere Zeit Bein Plerd vor dem Hause Nr. 5 unbeaufsichtigt stehen iiess, infolge Antrages des mit den staats-anvvaltlichen Verrichtungen betrauten Herrn gegen Josef Rabe vvegen Uebertretung nach dem § 430 St. G. B. eine Arreststrafe von 24 Stunden verhiingt«. Pripomniti moram, da kmet Rabe niti zaslišan ni bil Dejstvo, ki je s pričami dokažemo, je: Kmetje privažajo žito ob sredah v zadružno hišo v Velikovcu; med drugimi prišel je tudi Kilijan, ko je bil svoje blago oddal, postavil je svoj voz, da drugim napravi prostora, iz dvorišča pred hišna vrata, proseč g. blagai-nika: prosim, dajte mi hitro denar, jaz konja ne smem pustiti. Kmet je stal tedaj med durmi, kakih 6 korakov proč od voza in to iiiti pol minuto ne, in zaradi tega je obsojen pošten človek brez zaslišanja, ne v denarno globo, marveč v z a p o r. Pričakujemo skoraj, da bo velikovška občina morebiti napravila na vsaki strani mesta jedne vislice za naše zadružnike. Vlada govori toliko o podpiranju gospodarskih zadrug, njeni organi pa praktično taso izvajajo lepo teorijo! Obžalujemo, da je c. kr. sodnija pred kritiko preveč varna. Napravil se je seve priziv zoper tako obsodbo, bomo videli, kaj bo izdalo. Z Iga pod Ljubljano se nam poroča : Znani zaupni mož ljubljanskega trgovskega liberalnega društva Lojz Minatti na Igu je pogorel. Trgovsko društvo je tožilo naše kmetijsko in gospodarsko društvo na Igu pri deželnem sodišču, toda je vsled laž-njivih podatkov Minattijevih obsedelo. Deželno sodišče je oprostilo naše kmetijsko društvo na podlagi resničnih dokazov. Kdo dela nemir v naši fari? Odgovorite A. Minatti ! Avstrijske državne železnice za — Pruse. Nemški železničarji so naredili na železniško ministerstvo prošnjo, v kateri «nej drugim zahtevajo: »Po dovršeni enoletni preskušnji bodi definitivno nastavljen na avstrijskih c. kr. drž. železnicah vsakdo, ali je avstrijski podanik, ali ni«. Upajmo, da bc bode slovenskim krščanskosocijalnim delavskim društvom potom slovenskih poslancev posrečilo, prevreči nemški načrt, s katerim bi se rado odrinilo od avstrijskih železnic slovanske uslužbence in na* oare-čdo s Prusi, katerih imamo že sedaj dovolj mej železniškim osobjem. Porotne obravnave v Ljubljani. Danes dopoludne se je zagovarjal pred porotniki 891etni oženjeni hišnik in mesarski pomočnik Jos. Starki iz Želeč pri Bledu radi javnega nasilstva. Kaznjivo dejanje storil je pred štirimi leti na Bledu, a je bil še - le nedavno ovaden. Obravnava je bila tajna. Dobil je tri leta ječe. Županom celjske okolice je bil izvoljen dosedanji velezaslužni župan g. Matevž Glinšek, velepost stnik na Gornji IIu-dinji Petindvajsetletnica Hrvatskega .Pravniškega društva« se je praznovala z velikim sijajem pretečeno soboto v Zagrebu. Jubilejeka seja se je vršila popoludne v veliki dvorani sabora. Predsedoval je društveni načelnik pl. Burgstaller. Vseučiliški prof. Spevec govoril je slavnostni govor, kateremu je sledilo zanimivo poročilo društvenega tajnika. Zvečer je bil banket v okrašeni, veliki dvorani »Glasbenega zavoda«. Udeležili so se tega slavlja najodličnejši zastopniki pravniškega stanu v Zagrebu in zastopano je bilo polnoštevilno tudi najvišje uradništvo Hrvatske. Udeležnikov šteli srno nad 200. Teh slavnostij udeležilo se je tudi društvo;»Slov. Pravnik« po deputaciji, v kateri so bili: dr. Ferjančič, dr. Krisper in dr. Majaron. Vsprejem Slo\enoev bil je sijajen. Napitnica Slovencem v čast pri banketu bila je z gromovitimi »Živio« klici sprejeta. Sploh je ta slavnost kazala ne le velik napredek pravništva na Hrvatskem, temveč osvedočila nas je tudi o velikih simpatijah, ki vladajo še vedno mej hrvatskim pravništvom za slovenski narod. Suspendiran notar. Notar Kari Fila-fero v Ptuju je provizorično suspendiran. V neprostovoljnem pokoju se mu morda umiri burna nemškoradikalna kri V bolnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu so vsprejeli minuli mesec 115 bolnikov, iz prejšnjega meseca jih je ostalo 69. Ozdravljenih je bilo 88, 17 zboljšanih, štiri so odpustili neozdrav-ljene, trije bo umrli. Oskrbovalnih dnij je bilo 2110. Koncem februvarija je ostalo 72 bolnikov v zavodu. Srebrne novce po 5 kron bodo pričeli izdajati 15. t. m. V promet jih pride v Avstriji 896 milijonov, na Ogerskem pa 3 84 milijonov kosov. Naredba o prometu tega denarja izide 10. t m. Konja dež. predsednika sta se danes dopoludne splasila na Tržaški cesti. Utrgala sta »štrange« in se zaletela v nek te 1> Za mnoge dokaze srčnega sočutja ob času bolezni m smrti najine nepozabne ma tere, oziroma tašče se tem potom najiskrc-nejše zahvaljujeva. Posebno se zahvaljujeva čast. gospodom bogoslovcem za ganljivo petje; prestavnemu oficirskemu zboru c. iu kr divizijskega artilerijskega polka štev. 7, kakor zastopnikom raznih učnih zavodov zi mnogoštevilno ude ležbo pri pogrebu m vsem ljubim prijateljem za darovane lepe vence. V Ljubljani, dn6 5. marca 1900. Albin Belar in Andrej Žumer. "V t> i 1 o na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerkljah pri Kranju, regist. zadruge z neomejeno zavezo", kateri bode v nedeljo 25. marca iftOO ob 3 uri popoldne v župnišču. Vb p o r e d: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Potrjenje računa za leto 1899. 4. volitev ravnateljstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti, Opomba. V slučaju, da občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se ob 4. uri isti dan drugi občni zbor na istem mestu iu z Istim vsporedom ter se bo sklopalo brez ozira na število navzočih udov. 203 i-i Načelništvo. VABILO na OBČNI ZBOR ..Hranilnice in posojilnice v Mengšu, registr. zadruge z neomejeno zavezo'1, ki so vrši v nedeljo 25. marca 1900 ob 3. uri popoldne v spodnjih prostorih kapelanije. Vspored: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Potrjenje računa za leto 1899. 4. Volitev ravnateljstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Opomba. V slučaju, da občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se ob 4. uri isti dan drugi občni zbor na istem mestu in z istim vsporedom ter se bo sklepalo brez ozira na število navzočih udov. 204 1 -1 Načelstvo. Leštilni odtiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 20 11—9 Kuharica želi Blužbe, pri katoliški družini ali pri kakem duhovniku, 201 3-1 Več pove upravništvo ..Slovenca kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih (I.) 10 9 m pri protinu. želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača. Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franka. V Ljubljani se dobiva r vseh lekarnah, večjih speoerijskib prodajalnicab iu trgovinah z jestvinami in vinom. Polenovko, dobro namočeno, priporoča Rudolf Petrič, trgovina s špecerijskim blagom. Valvasorjev trg it 6, nasproti kri žanski cerkvi. 200 6-1 Takoj dd na račun gostilno „c£ricjlav" v Lescah Jldolf %3Cauptmann 206 3—1 v Ljubljani. Zanesljiva pestema (smt; biti tudi kaka vdova) se išče k mesec staremu otroku, kateremu ima biti varuhinja po dnevu in po noči. 181 3—3 Več pove upravništvo »Slovenca«. organista v Tržiču. Ker je naš občespoštovani g. organist dobil službo, na kateri mu je za slučaj starosti in onemoglosti zagotovljena tudi pokojnina, razpisuje se s tem služba organista v Tržiču. Plače je stalne 800 in štolnine od 200—303 kron na leto in prav lepo prosto stanovanje. Spiejme se le spreten orglavec, ki je vešč cerkvenemu in zlasti koralnemu petju ter zmožen voditi tudi večje pevski zbor. Službo je nastopiti 1. junija, prošnje pa vložiti do 31. maroa 1900 pri 158 3-2 farnem uradu v Tržiču. Styria-kolesa | Styria-kalo v raznih cenah vedno v zalogi 1 Ne samo najličneje najdražje ampak tudi naj-priprosteje in najceneje se odlikuje po izvrstni konstrukciji, trpežni sestavi in lahkem teku. Tovarna za Styria~ kolesa J Jan. Puch in Prošnje do 15. sušca župnemu uradu, pošta Radomlje pri Kamniku. 191 3_2 Razpošiljanje suknn aamo privatnikom. Odrezek, dolg 310 m, zadosten za jedno moško obleko, stane le gid. gld. gld. gld. gld. pristne ovij« volne. 2 80 iz dobre 3 10 iz dobre 4 80 iz dobre 7--; 0 iz fine 8- 0 iz fine gld. 10-50 iz najfinejše gld. 12 40 iz angleške gld. 13 95 iz kaingarna Odrezek za črno salonsko opravo 10 gld. ]$l:»ero za površnike meter od gld 3'25 više. loden v mičnih barvah kos gld. 6-- in gld. 9 95; pervien in dosklng. blago za državne in želez-nlfue uradnike in za tulurje sodnikov, najfinejši kuiiiffiiriii in ekeviot, tudi uniforme za finančno stražo in orožnike itd. razpošilja po tovarniški! ;ceuah dobroznana, poštena tovarniška zaloga sukna Vzorci brezplačno franko. Pošiljanje natanko po vzorca. Pozor! P. n. občinstvo se zlasti opozarja na to, da se pri naravnostnem naročevanji blago dobi dokaj ceneje, kakor pri vmesnih prodaialcih. Tvrdka Kiesel-Auihof v Brnu razpošilja vse blago po pravih tovarniških cenah, brez orldejanega rab-'ta. 147 12-3 Kiesel-Amhof y Brnu. St. 6635. 185 2-2 V smislu deželnega zakona s 17. dnž junija 1870, št. 21. dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je 5S8T" do dne 13. aprila\ letos svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hiSne stene na vrtih, na polji in na travnikih očistiti zaprednih gosenic, mrčesnih jajcev in zapredkov (ličin) in sežgali ali kakor si bodi pokoniati nabrana gosenčna gnjezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinji, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja letos. Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, ted;ij se taka drevesa oziroma take veje ne smejo pustiti v t6m stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robžh v istih primerljajih, kjer je tega treba zartdi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah, otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist. N:i pjlji se morajo črvi (podjedi, og.-ci), pri oranji ali kopanji /.emlje precej za plugom, rnotiko ali lopato pobilati^ in koj pokončati. Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove troške, vrhu tega pa se mu boda naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 kron. in če bi se t6 ponovilo do 40 kron ; kdor bi ne mogsl plačiti globi, bole kaznovan z zaporo®, od 12 ur do 4 dni. i V Ljubljani, dne 21. februvarija 1900. Župan: Ivan Hribar. Dn6 5. maroa. državni dolg v notah Skupni Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Ogerska zlata renta 4°/0........ Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld........ London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. npm.drž veli 99-20 99-20 98 40 99 — 98 10 93-80 126 76 234-70 242 50 11840 S > m 8.1 a j ** Ii a t> o r z a. 20 mark..........................23-66 20 frankov (napoleondor)..............]9'28 Italijanski bankovci................89-90 C. kr. cekini........................11-38 Dne 3. maroa 3-2°/„ državne srečke 1. 1864, 250 gld.. . 163 — 6°/0 državne srečke i. 1860, 100 gld . . 360-25 Državne Brečke 1. 1864, 100 gld.....2 0- 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kroa . 96 70 Tišine srečke t°/„, 100 gld. . . . 141-75 Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . 257 25 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma nv. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetn« obveznice državue železnice » » južne železnice 3'/, » » južne železnice 5°/0 > » dolenjskih železnic4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... . . 4°/0 grečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 6 > lludimpt-št. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. . . 108-— 96--88 26 69 50 99-25 395-340-— 4270 22.26 13.36 64 - Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečko, 40 gld....... VValdsteinove sre.tke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcija Ferdinandove sev. žolez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . • Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarsfca družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 . ...... 172-5® 180— 178'— 60. — 124- -294-60 78-~ 26-CO 96-265 bi 322 — 25v— JC>,S" Nakup ln prodaja naJCS, vsakovrstnih državnih p&plrjov. »r«6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a u t o a izvršitev naroAll na borzi. Amjarnicrsa tiblmsk t* if R Mli M« m.. 4BU Hi I., Hllnllzeile 10 in 13, Dunaj, L Strobsigassa 2. <3KjT Pojasnila v vseh gospodarskih in Hnančnih stvaren, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocepa obrestovarija pri popolui varnosti ittJT n ii 1 o ž t* i> i h b 1 « v u i <;. 1.JK izdajatelj: Dr. Ivan Janežifi. Odgovorni vredmk: Uan Rakovec. Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.