Celje - skladišče D-Per 214/1982 1119821088,4 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXXII. - ŠT. 4 - 28. FEBRUAR 1982 V znamenju 8. marca Osvoboditev dela delavskega razreda in človeka pomeni tudi boj za osvoboditev žensk. To je bilo- za nas vedno razredno vprašanje strateškega pomena. Brez resnične udeležbe žensk v družbenem in političnem življenju ni popolne demokratizacije in razvoja samoupravljanja. Zato si mora vsa naša družba precej bolj prizadevati za hitrejšo in učinkovitejšo reševanje problemov, ki izvirajo iz neskladja med vlogo ženske v združenem delu in družbi sploh ter njenim še vedno velikimi dolžnostmi v družini. Delovanje približno dveh milijonov žensk v združenem delu terja bolj odločno in organizirano ustvarjanje takšnih življenjskih in delovnih razmer, ki bodo ženski omogočile popolno udeležbo v družbenem življenju. Pri tem mislim na reševanje problemov, kot so izobraževanje in zaposlovanje žensk, varstvo materinstva na podlagi družbene solidarnosti in druge življenjske in delovne razmere. Rad bi še posebej poudaril pomen družbene skrbi za otroke, in to ne samo zaradi zaposlene ženske in delovne družine, temveč tudi zaradi izenačevanja razmer, v katerih rastejo in se vzgajajo naši mladi rodovi. Tovariš Tito na XI. kongresu ZKJ 1978 Emajlirec 8. marec - praznik žena Pred nami je praznik, ki ga skušamo vsako leto bolj uokviriti v delovne in kar najbolj življenjske vidike, ki naj bi nam dali realistično podobo vloge in položaja žensk v naši družbi. Vsakoletni osmi marec, svetovni dan žensk nikakor ni bil razglašen kot poseben dan v letu zato, da bi ob njem ženske vsega sveta skupaj z vsemi delovnimi ljudmi slavile kakšne posebne, odločilne ali celo dokončne zmage. Če bi bil to zgolj praznik zmag, potem bi kot praznik izgubil svoj smisel in namen. Tako bo osmi marec ostal še dolgo kot posebni dan v letu, namenjen kot pobuda vsem ženskam sveta. da se borijo za enakopravno mesto in vlogo v sodobni družbi v vseh različnih deželah. Vsakoletni <^smi marec naj bi spet opozarjal, kako je ženska kot ženska v slabšem, težjem položaju, nasproti moškemu, da ji je še marsikje onemogočena pravica dostopa do vseh oblik izobrazbe, pravica dostopa do vseh vrst služb in dela in še posebej pravica do enakopravnega odločanja o vseh vprašanjih družbe, v kateri živi. Pa vendar so v vsebini praznovanja osmega marca zsiete tudi mnogokatere dosedanje zmage žensk in n hovega boja, ki je bil k; j pogosto dvojne narave: boj za pravice delovnih ljudi, ki jim pripada ženska in boj za pravice ženske do enakopravnega položaja z moškim v določenih družbenih okoljih. Vrsta je zmag, ki so sad boja vseh delovnih ljudi in hkrati tudi sad posebnega boja žensk za njihove pravice, za njihov prostor pod soncem. Naš jugoslovanski osmi marec nosi v sebi še posebno pomembno obeležje. V njem se zrcali vse veliko delo, ki ga je opravila ženska, ko se je vedno pridružila boju delovnih množic za pravice delovnega človeka, za boljši kos kruha, za lepše življenje svojih otrok, za svobodo in demokracijo svoje domovine in utrjevanje miru in napredka v svetu. Mnogoteri socialni spopadi delovnih ljudi s kapitalističnimi oblastniki ne bi imeli takega učinka, če ne bi v njih sodelovale tudi ženske in dale takemu boju delavskega razreda tisto pomembno človeško razsežnost, ki je vedno globoko odmevala tudi v širši demokratični javnosti. »Naj napiše naša zgodovina, da narodne osvoboditve ni prinesla samo puška naših borcev, ni je prinesla samo oborožena borba naših mož, da jo je prineslo tudi popolnoma enakovredno, enakopravno delo naše žene...« Boris Kidrič Neizmerljiva je vloga in zasluga žensk Slovenije in Jugoslavije v obdobju naj-hujših preizkušenj jugoslovanskega ljudstva in mnogih drugih ljudstev v teku velike protifašistične narodnoosvobodilne vojne. Če kdaj, je v tem boju ženska v dejanjih izkazala svojo popolno enakopravnost, e-nakopravnost v boju trpljenju, v zmagi in smrti. Ne bi bilo ne osvobodilnega boja, ne take zmage brez dragocene in množične udeležbe v njem. Nič manj ne velja taka ugotovitev za vse tisto, kar je pomenilo vsebino našega življenja in dela v svobodi v novi Jugoslaviji, v graditvi nove družbe, ki ji je temelj socialistično samoupravljanje. Prav zato je vsak osmi marec po svoji vsebini nujno bogatejši zavoljo zaznavnejšega deleža v graditvi našega življenja v svobodi in neodvisnosti. Tudi v letošnjem letu.se spominjamo osmega marca, kot simbola boja delavskega razreda za politično,, družbeno in ekonomsko e-nakopravnost žensk. Pri nas danes povezujemo ta boj s prizadevanji za nadaljnji razvoj samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov, v katerih postopoma vztrajno razrešujemo vse tisto, kar je še ovira za delavca ih delavko pri delu, upravljanju in v družini. 8. marec danes slavimo skupaj moški in ženpke, to je praznik civiliziranega sveta, ne pa praznik, na katerem naj bi ločevali ženske in moške v kakršnem koli smislu. Ves boj delavskega in socialističnega gibanja, pa tudi naša revolucija sta se razvijala za to, da bi odpravila vse delitve ljudi pa tudi delitve ljudi po spolu — in za popolno dostojanstvo, človečnost in enakost. Položaj in vloga žensk v naši socialistični samoupravni družbi se postopoma širi in krepi v vsem sistemu družbenoekonomskih odnosov v materialni in socialni strukturi. Informacija o zakonu o delovnih razmerjih Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije bosta predvidoma 10. marca letos obravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih z osnutkom zakona in analizo uresničevanja zakona o delovnih razmerjih. (Gradiva so v celotnem besedilu in v povzetku objavljena v Prilogi I Poročevalca Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFR Jugoslavije za delegacije in delegate od 2. februarja letos.) Oba zbora republiške skupščine sta že aprila lani obravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. Po obširni razpravi in na predlog družbenopolitičnega zbora je zbor združenega dela sprejel sklep, s katerim je odložil sklepanje o predlogu za izdajo tega zakona ter hkrati zadolžil izvršni svet, da pripravi celovito analizo o u-resničevanju zakona o delovnih razmerjih, ki bo pokazala, ali je zakon treba spreminjati in katere naj bi bile te spremembe in dopolnitve. Zbor je tudi poudaril, da je pri pripravljanju sprememb in dopolnitev • zakona treba zagotoviti, da bodo delavci v skladu z njihovimi pravicami. obveznostmi in odgovornostmi čim več vprašanj s področja delovnih razmerij urejali s samoupravnimi splošnimi akti. Pred sprejemom predloga za izdajo zakona je zato treba o urejanju delovnih razmerij zagotoviti široko javno razpravo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Na podlagi sklepa skupščinskega zbora je bila široka javna razprava v o-kviru družbenopolitičnih organizacij, Gospodarske zbornice in v združenem delu. Ugotovitve iz javne razprave, povezane z mnenji, stališči in predlogi institucij, ki se strokovno in znanstveno ukvarjajo s problematiko delovnih razmerij, so bile podlaga za izdelavo te celovite analize ter predlaganih rešitev za spremembo in dopolnitev nekaterih določb zakona o delovnih razmerjih, predvsem pa v zvezi: — z urejanjem delovnega časa, — s prerazporejanjem delavcev, — z izobraževanjem in pripravništvom, — z disciplinsko in odškodninsko odgovornostjo, — z varstvom matere in otrok, — s prenehanjem delovnega razmerja, — s pogodbami o delu. Analiza in v njej vsebovani predlogi za nadaljnje razreševanje posameznih vprašanj je služila kot podlaga za pripravo predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih ter za pripravo osnutka zakona. Poudariti velja, da se s predlaganimi spremembami in dopolnitvami ne spreminjajo temeljna načela, na katerih temelji ve- ljavni zakon o delovnih razmerjih. Po programu dela zborov Skupščine SR Slovenije naj bi bil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih v končni fazi sprejet v drugem trimesečju letos. Iz »Delegatskega biltena« Skupščine SR Slovenije Emajlirec---------------------------- OZD v procesu prestrukturiranja Bistven element uspešnega prestrukturiranja gospodarstva, o katerem v zadnjem času veliko govorimo in pišemo, je tudi preusmeritev industrijske proizvodnje na tehnološko in razvojno bolj intenzivne proizvodne programe. Ker je tudi naša delovna organizacija zadnja leta intenzivno vključena v te procese preusmerjanja, je prav, da opredelimo nekaj temeljnih izhodišč za ta proces. S stališča delovne orga- kom v izvoz ali ne. Za in-nizacije, ki je' osvojila tr- dustrijsko proizvodnjo je žni koncept poslovanja, je seveda domače tržišče veli-najpomembnejša naloga E.™111 ci proučiti potrebe tržišča. Za vsak izdelek ali uslugo mora obstojati določeno povpraševanje. Usluge ali izdelek za zadovoljitev tega povpraševanja pa sta lahko popolnoma nova, lahko samo izboljšata, ‘ ali pa že obstoječe usluge in izdelke . najdemo nova področja u-porabe. V smislu zastavljenega preusmerjanja nas seveda zanimajo predvsem bistvč-no novi izdelki. Po klasični teoriji trženja gre vsak nov izdelek preko naslednjih faz razvoja: Zbiranje idej, obdelava idej, analize tržišča, -analiza proizvodnih faktorjev, analiza ekonomskih pokazateljev, izdelava plana realizacije ideje, ker so vse pripravljalne faze, ki zagotavljajo zadostno dokumentacijsko osnovo za odločitev organov upravljanja o'nadaljnji usodi ideje. V primeru pozitivne odločitve sledi faza razvijanja izdelka, iko realiziramo zahtevane tehnične in tržne lastnosti izdelka, za tem priprava proizvodnje, proizvodnja in uvajanje na tržišče. Nato je na vrsti bolj ali manj uspešno plasiranje izdelka, dokler ga tržišče ne izloči in ga u-maknemo. V fazi planiranja, torej pred odločitvijo na samoupravnih organih, se pravzaprav ne pojavljajo bistveni stroški, saj se ne pojavi izdelava in preizkušanje prototipov ali nakup strojev. Je pa kvalitetna izvedba te faze zelo pomembna za pravilno odločitev. Najpomembnejše za to fazo je jasno opredeljen koncept o ciljih in nalogah razvoja konkretne OZD v določenem časovnem obdobju, čemur bi lahko rekli tudi strategija razvoja OZD, V tej fazi moramo: 1. ) Razčistiti, na katerih področjih asortimenta bomo vodili v novosti ponudbe, kje se bomo zadovoljili s hitrim posnemanjem konkurence in prepustili iniciativo in rizik novosti njim, kaj pa so pravzaprav le naša postranska področja, ki nam dopolnjujejo ponudbo. 2. ) Zelo pomembna je tudi odločitev, ali se 'vključujemo z določenim izdel- zaprav ostaja dilema le v tem, kakšne izvedbe (kvaliteta, cena) izdelka bomo pripravili za različna tr- tržne lastnosti. Če vzamemo kot primer oblikovanja lastnosti izdelka samo dve skrajnosti, potem vidimo, da je pri blagu za vsakdanjo rabo, ki se pravzaprav samo prodaja na policah samopostrežbe, pri izdelka, ki jo ima pri konkretnem izdelku uporabnih oziroma kupec za najbolj odločujočo. Pri tehnološko in razvojno intenzivnih področjih je torej najpomembnejše znanje v tehniki in tehnologiji. Ysako znanje ustvarjamo načrtno le z raziskovalnim delom-, ki je dolgoročno 'usmerjen proces. Zadovoljive pogoje za uspešno raziskovalno delo lahko zagotovimo le s projektno organiziranimi interdisciplinarnimi teami. V Bistven element uspešnega prestrukturiranja gospodarstva je tudi preusmeritev industrijske proizvodnje na tehnološko in razvojno bolj intenzivne proizvodne pro-. grame. žišča. Obvezna pa je tudi poizvedba o zaščiti industrijske lastnine. 3.) Predvsem zaradi izvozne orientacije je pomembna tudi odločitev o tehnologiji. Z obstoječo tehnologijo je stopnja novosti izdelka omejena, za novo tehnologijo pa so potrebne dolgotrajne raziskave in v večini primerov nakup v tujini. Po pozitivni odločitvi samoupravnih organov začnemo .izdelek razvijati. To pomeni, da na osnovi že v prejšnjih fazah definiranih podrobnih zahtev oblikujemo določene tehnične in tržne lastnosti izdelka. Potrošnik oz. uporabnik našega izdelka si oblikuje svojo predstavo o njem iz celovitega vtisa o: Kvaliteti, funkcionalnosti ižgledu, načinu predstavitve, prodaje, ceni, servisnih storitvah, itd. Kateri izmed teh elementov od celotnega vtisa pa pri določe- kvaliteti malo razlike, bistvena pa je razlika v iz-gledu, embalaži, vtisu, itd. Zato je pri teh izdelkih vloga raziskovanja na področju tehnologije znatno manjša od vloge raziskovanja okusa, navad in želje kupcev, načina prodaje, politike distribucije, -itd. V nasprotju s tem pa je pri izdelkih t. i. proizvodne potrošnje, posebej pa še pni propulznih industrij -j ah kot so n. pr. elektronska, a-vionska, kemična industrija, odločilna vloga raziskovalnega dela na področju tehnike in tehnologije. Zato je potrebno angažirati neprimerno več njih morajo hiti kadri z dovolj visoko strokovno u-sposobljenostjo, znanjem, ustrezno ustvarjalno motivirani in rezultatsko usmerjeni. Cilj temu raziskovalnemu delu postavljamo S pomočjo prognoziranja tehnološkega razvoja in pa z raziskovalnimi funkcionalnih področij določenih izdelkov. V OZD večinoma kadra in opreme za raziskovalno delo ni dovolj. Poleg tega prevladujejo operativne naloge (zamenjava uvoženega repromateriala, pomanjkanje določenih delov, itd), ki preusmerjajo pozornost na operativno -reševanje problemov. Zato je a J , • O V/ v tVl i J —— *■ ^ —' * *— — — * ' * • r ~~v —— J — kadrov m opreme, delo je nujno za obdelavo razvojno bolj dolgotrajno in tudi pj-opulziv.nih področij do negotovost .izida je daleč večja. Če ostanemo v konceptu prednjačenja v novostih, se po opredelitvi pomembnosti posameznega elementa iz celovite predstave o izdelku zavemo, da je pravnem izdelku najbolj vpliva, zaprav to, kar nam daje je odvisno od razvrstitve prednost pred konkurenco, izdelka glede na njegove več znanja na tisti lastnosti določene mere izvzeti ljudi iz operativnih problemov. Zaradi združevanja kapacitet pa se tudi bolj povezati z raziskovalnimi organizacijami. Kot vezni element za .to je najboljša lastna raziskovalna enota v DO. Ko razvijemo izdelek v vseh njegovih tehničn-ih in tržnih zahtevah, bi morali opraviti že pretežni del naloge. Vendar je prav pri bistveno novih izdelkih velik problem uvajanje proizvodnje. Takšen izdelek bi moral nujno imeti tudi -vsaj delno novo tehnologijo oz. opremo. Ta je v večini primerov uvožena. Domača je nezanesljiva, ali pa za -nakup preprosto ni na razpolago dovolj lastnih sredstev. Če želimo z novi-m izdelkom v že obstoječi proizvodni proces, -pomeni to motenje že ustaljenega ritma proizvodnje. Že za obstoječo proizvodnjo so težave z delovno .silo in re-promateriali. Za novi izdelek je potrebno prilagoditi stroje, priučiti ljudi in dobiti ‘nove dobavitelje ali nove vrste materialov. Zaradi tega hi bilo -potrebno vključiti fazo uvajanja proizvodnje kot fazo. polindustnjskih preizkusov v sam raziskovalno-ra-zvojni projekt. To pa je za TOZD prevelik zalogaj, ne samo ipo vrednosti, ampak še bolj po riziku: Tu bi morali zagotoviti pomoč širše družbene skupnosti. Pri osvajanju proizvodnje -novih izdelkov se moramo zavedati, dadastncga znanja na vseh področjih ne moremo imeti. Svetov ia zakladnica znanja je tako bogata, da je ekonomsko nujno, da črpamo iz nje. Tudi najvišja oblika mednarodne menjave dela je prodaja znanja. Ni nam v čast, če rečemo, v naši de-Horvni organizaciji nismo kupili nobene licence ali know-howa, kar je potem najbrž tudi prodali ne bomo nikoli. To je namreč daj-dam. Zato moramo že v razvojni politiki OZD in družbene skupnosti predvideti, na katerih področjih in na kakšen način bomo razvijali lastno znanje in ga razvili do takšnega nivoja, da ga bomo lahko plasirali v izvoz, kje pa nimamo ne kadrovskih ne materialnih možnosti, da to sami dosežemo. To se navezuje seveda tudi na temo izvoznega tržišča, o katerem v sedanjem gospodarskem položaju največ razpravljamo. Izvozne možnosti izkoriščamo pretežno kratkoročno tam, kjer lovimo položaj zadnjega proizvajalca na tržišču, ker so količine že premajhne . in zaslužek že premajhen za resno konkurenco in so v bistvu že tudi patenti zastareli. Pni novih in zahtevnih izdelkih je patentna zaščita izredno močna, ker se s tem ščiti extra profit bistvene novosti. Kot ilustracijo lahko navedem konkreten primer, ko smo samo za en detajl zelo enostavne naprave, ki jo želimo izvažati, našli kar 800 strani patentnih spisov. Če želimo ugotoviti samo bistvo te zaščite, -ima nekaj (Nadaljevanje na 6. str.) Delo OOZS TOZD Radiatorji Pri uresničevanju gospodarske stabilizacije je bilo delo IO OOS stalno prisotno, saj ni bilo seje, na kateri ne bi bilo razprav o doseganju planov. Sindikat je stalno spremljal gospodarsko situacijo TO, izvajanje stabilizacijskih u-krepov, dajal pobude za aktivnejše delovanje delegacij SIS, ZZD, SDK, OO ZSMS, sindikalnih skupin, še posebno je bilo naše delo prisotno v službah DSSS. Sindikat se je nenehno zavzemal in tudi bil dokaj uspešen pri razvijanju demokratičnih samoupravnih odnosov. Vse naše akcije in sklepi so izhajali iz hotenj in stališč celotnega kolektiva v TO. Delo sindikata je bilo prisotno na vseh področjih delovnega procesa, samo- ker še mnogi niso dojeli, da sindikat nima samo funkcijo, ki jo imenujemo zaščita: kajti delo sindikata je preraslo v mnogo širše področje, to je uresničevanje programa IX. kongresa ZSS, resolucije III. kongresa samoupravljaleev Jugoslavije in dokumentov za 3. konferenco ZSS. Sindikalne skupine so povezane prek svojega de— legata v IO. Delo članov IO je bilo v tem obdobju mnogo uspešnejše kot v preteklosti, kar potrjuje tudi dejstvo, da v preteklem letu ni bilo občutiti nezadovoljstva, hujših pretresov ali prekinitev dela. Delovanje delegacij SIS in delegacije ZZD še ni na zadovoljivi ravni. Materiali, ki jih dobivajo delegacije, so še vedno preobširni, bi- da je samo naša TO evidentirala oziroma bo izvolila 115 delegatov in da je treuntno zaposlenih v TOZD 153 delavcev. Postavlja se vprašanje, kako zagotoviti v tako kratkem času kakovostno in kvalitetno delo. Uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela na podlagi dokumentov 2. konference ZSS je v naši DO doseglo bistveni premik. Ukinili smo osebne ocene za režijska dela in sprejeli nova merila za ugotavljanje delovne u-.spešnosti. To pa so merila, ki spodbujajo k boljši organiziranosti in boljšim rezultatom dela. Mislim, da je zelo pomembno, da novi S A vsebujejo mehanizem, po katerem je možno na- izobraževanja, zdravstveno varstvo, invalidsko pokojninska problematika, otroško varstvo, stanovanjska problematika, prehrana med delom, oddih in rekreacija, varstvo pri delu in pogoji dela. Na podlagi teh ocen smo izdelali program predlogov in sklepov IO OOS TOZD in ta program obravnavali na vseh sindikalnih skupinah. Razprave so pokazale, da je IO pravilno zastavil svoja stališča in da je DS TOZD ta stališča obravnaval in jih v celoti sprejel. Pri uresničevanju SLO in DS in vlogi, ki jo je IO OOS imel v preteklem letu v akciji NNNP-80-81, smo bistveno napredovali. To je pokazala tudi akcija NNNP-80-81, v kateri so sodelovali vsi zaposleni z Delovno predsedstvo konference: Reberšak Slava, Kovačič Herman in Ramšak Milan. Toman Jožica (na sliki) in Lichteneger Marjana sta prejeli posebni priznanji za uspešno delo v izvršnem odboru sindikata TOZD. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata je stalno ..... .... spremljal gospodarsko situacijo v temeljni organizaciji, v socialističnem samoupravljanju niso za- sodeloval pri izvajanju in uresničevanju stabilizacijskih ščitniki interesov delavskega razreda samo v delovnih ukrepov, dokaj uspešno pa je bilo njegovo delo tudi pri ponosih in v boju za vsakodnevne ekonomske, socialne razvijanju demokratičnih samoupravnih odnosov. In P°bticne zahteve delavcev, ampak v celotnem sistemu družbene reprodukcije. upravnih organih TOZD, v konferenci OO ZS DO EMO, še posebno pa smo lahko zadovoljni s povezanostjo in pomočjo, ki nam jo je dajal občinski odbor ZSS Celje — odbor ZSS proizvodnje in predelave kovin, naša stališča in zahteve so bile tudi na sejah RO proizvodnje in predelave kovin obravnavana in upoštevana. Ravno te politične ih moralne pomoči pa mnogokrat nismo bili deležni v svojih sredinah, stveno pa je, da niso prilagojeni kadrovski strukturi delegatov oziroma stopnji izobrazbe in da je še vedno premala povezanost med strokovnimi službami SIS z delegacijami. Zavedati se moramo oz. biti realni, da kvalitetnega delovanja delegaeij ne moremo pričakovati po dveh mandatnih obdobjih in če samo ocenjujemo zadnje e-viden tiranje delegatov v delegacije SIS, DPZ, SO in sindikat, lahko ugotovimo, stale napake sprotno korigirati in odpravljati. Uresničitev resolucije III. kongresa samoupravljaleev Jugoslavije pri uveljavljanju socialne varnosti je IO temeljito in odgovorno proučil te dokumente. Res je, da smo rokovno zamujali'ne po.krivdi odgovornih v sindikatu temveč smo na podlagi svojih stališč iskali ocene sektorjev v DSSS iz naslednjih področij : uresničitev kadrovske politike zaposlovanja, vso resnostjo in dokaj u-spešno. Sindikat je imel v tej akciji pomembno nalogo. Animirati vse zaposlene o pomenu in vlogi sindikata v pogojih izrednega stanja. Na področju izobraževanja sindikalnih delavcev smo v preteklosti napravili premalo. Res je, da smo pošiljali člane IO na seminarje, ki jih je organiziral- Občinski sindikalni svet, vendar bo potrebno v prihodnje omogočiti de- — Emajlirec NOVO VODSTVO OOZS TOZD RADIATORJI Na konferenci OOZS TOZD radiatorji 27. 1. 1982 so izvolili nove člane v izvršni odbor o-snovne organizacije sindikata, nadzorni odbor, delegate v konferenco osnovne organizacije sindikata delovne organizacije EMO, delegata v predsedstvo osnovne organizacije DO EMO ter delegata v občinski zbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Celje. Izvršni odbor OOZS TOZD: Belak Ervin — predsednik, Šekoranja Stanko — namestnik predsednika, Kos Črtomir — sekretar, Kučera Milka — član, Kužner Adolf — član, Škoberne Roman — član, Pengal Bojan —• član, Perger Milica — član, Gregorc Jože — član. Nadzorni odbor: Perkovič Drago — predsednik, Lichteneg-ger Marjana — član, Jelenko Marija — član. Delegat za občinski odbor proizvodnje in predelave kovin Celje: Ramšak Milan. Delegati v konferenco sindikata DO EMO: Belak Ervin, Šekoranja Stanko, Ramšak Milan, Toman Jožica. lavcem, ki s svojim delom dokazujejo, da so pripravljeni delati v sindikatu, OO ZK, OO ZSMS, več možnosti za višje oblike izobraževanj a, ki jih organizira RO ZSS. To nas. sili tudi ugotovitev pri zadnjem evidentiranju možnih kandidatov za prevzem najodgovornejše funkcije v SO, DS in DPO in tudi e-videntiranje vodij. delegacij SIS in ZZD. 1982. leto je kongresno leto ZSS in ZSJ ter ZKS in ZKJ. V tekočem letu bo zato potrebno' uresničiti in izvršiti še ogromno nalog ter vložiti mnoge napore, za kar pa je odgovoren sindikat, oziroma mi vsi. »V SLOGI JE MOČ!« Predsednik IO OOS TOZD Milan Ramšak Emajlirec Inovacijska dejavnost v TOZD Emokontejner Na - redni seji je KR obravnavala osem predlogov in štiri zaiključila. — Za odpravo ene delavne operacije luknjanja segmenta., strehe in lijaka silosa Sl je KR priznala nagrado v znesku 3.000 din, pri gospodarski koristi 11.219,52 din. Pri tem ni bila upoštevana kvaliteta (izmet), ki ga po -novem postopku praktično ni. — Pnevmatski stroj za rezanje ploščatega železa je pomembno nadomestilo za de]o na težkih Škarjah. Av.tor je stroj izdelal tudi sam med delovnim časom. Eporabil je nekurantni material in ostanek tako, da tudi vlaganja Sredstev v stroj niso pomembna. Škarje so popolnoma varne, delo pa lahko opravlja vsakdo. Prednosti so torej: prihranek na času, lažje in varno delo, sprostitev kapacitet strojnih Škarij. Komisija je nagradila za samoiniciativnost in trud avtorja s 3.000 din nagrade. Z navedenimi podatki on poizkušal izboljšati ali TOZD in DO je dobrodo-želi-mo nakazati o čem prihraniti kakršnokoli ma- šlo, vsak tak predlog pa vsem razmišljajo nekateri lenkost. . ima tudi pravico biti na- delavci; s tem pa vzpod- Vse kar zmanjšuje stroš- grajen, buditi vsakega, da bo tudi ke, kar povečuje dohodek Adolf žvižej Stanovanja za tri ljudi? — Varilna šablona za varenje stojal za sode je racionaliziran tehnološki postopek, ki se je vršil. prej s pomočjo dveh šablon, izdelki niso bili kvalitetno odgovarjajoči. Po povem -načinu je avtor dosegel: a) varilna šablona je ena b) čas varenja je manjši c) kvaliteta zadovoljiva Varilno šablono je samoiniciativno brez konstrukcijskih risb avtor izdelal sam med delovnim časom. Vodstvo obrata je zelo zadovoljno s samoiniciativo in dosežki delavcev, zato je tudi dalo soglasje in podporo na komisiji za racionalizacije. Avtor bo prejel 3.000 din nagrade kot enkratno -izplačilo za koristen predlog. — Pokončna montaža silosa Sl -trenutno ni aktualna. Potrebno je rešiti uni-ficirani silosna program, silos Sl mora bili konstirk-cijsko spremenjen, rešitev montaže pa bo tudi razvojna naloga pri celotnem si* losnem programu. KR torej tega predloga ni upoštevala kot inovacijo in je zaključen. — Predlogi: Pocinkani zložljivi kontejner, montažna posoda za kompost, prihranek cinka in kisline in varovalo tirnice dvigala bodo -obravnavami na prihodnji seji KR TOZD EMOKONTEJNER, ko bodo o-premljeni s še dodatnimi strokovnimi mnenji. V Sloveniji gradimo manjša povprečna stanovanja kot drugod po Jugoslaviji, vendar pri tem u-poštevamo tudi podatek, da so v Sloveniji v povprečju družine z manj družinskimi člani (manjše so le še v Vojvodini). Zadnji popis je namreč pokazal, da ima povprečna slovenska družina le še 3,17 člana, tako da na vsakega odpade, kljub skromneu stanovanjskemu povprečju, „že 18,45 kvadratnega metra površine novega družbenega sta’-novanja. To tudi pomeni, da v Sloveniji v glavnem gradijo stanovanja, ki u-strezajo današnjim merilom za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj — za tričlansko družino naj bi na primer standardno stanovanje merilo blizu 58 kvadratnih metrov. Seveda pa na povprečno kvadraturo stanovanj odločilno vpliva, koliko jih sploh zgradijo in kakšna so. V naslednjih letih naj bi se tudi v Sloveniji povprečna površina novih družbenih stanovanj vsako leto povečala za okoli kvadratni meter, čeprav to na drugi strani pomeni, da jih bo kvečjemu manj kot doslej. Zanimivo je, da so v Sloveniji leta 1979 zgradili 371 štirisobnih stanovanj, hkrati pa tudi 2026 garsonjer in enosobnih stanovanj ter 102 posebnih sob, ki so gotovo precej zmanjšale povprečno stanovanjsko površino v republiki. Stojan Žitko POVPREČNE POVRŠINE STANOVANJ V SL0VENIJI DRUŽBENI SEKTOR 1976 60,1 83,8 1977 58,7 87,3 1978 57,5 95,1 1979 58,7 95,8 1980 57,6 109,8 POVPREČJE 76-80 58,5 94,7 rrv O naši godbi na pihala V zadnjem času člane godbe na pihala naše delovne organizacij e'pesti kup problemov. Verjetno je že- nekaj resnice v tem, da problemu. ki se pojavi, sledijo še drugi, oziroma se množično vrstijo drug za drugim. Glavni oziroma osnovni problem, s katerim se srečujejo člani naše godbe, ki je še pred nekaj leti slovela- kot ena najboljših v Celju in okolici, je problem s kadri, to pa pogojuje še vrsto nadaljnjih težav, kar se na koncu vse odraža, pri obliki, vsebini in-kvaliteti njihovega dela. Na drugi strani pa vse to povzroča vrsto negodovanj pri ostalih članih našega kolektiva. Člani naše godbe se zavedajo, v kako kritični situaciji se nahajajo, zato na razne načine skušajo pridobiti v svoje vrste čimveč novih, mlajših kadrov, vendar pa je odziv za tovrstno dejavnost zelo majhen. Če k temu prištejemo še precejšnjo fluktuaci-jo drugih starejših članov godbe ter da je od 28 članov polovica zaposlenih v drugih celjskih DO, oziroma so u-pokojeni ali pa so še dijaki, vidimo, da je včasih ko nastopijo še kakšne druge ovire, resnično težko dobiti vse člane skupaj. Predvsem to velja takrat, kadar bi se morali zbrati v nekaj urah. Večji problem predstavlja tudi vzdrževanje instrumentov o-ziroma nabava novih, saj so stroški za vzdrževanje zelo visoki, cene novih instrumentov pa astronomsko visoke. V zadnjem času pa -imajo člani naše godbe na pihala še težave s prostorom, saj je stavba »Svobode«, v kateri so zdaj »podnajemniki« predvidena za rušenje, v perspektivi pa še nimajo zagotovljenega u-streznega prostora za vaje, oziroma nimajo zagotovljenih pogojev za- normalno delo. Ker je v zadnjem času naša godba oziroma njeni člani deležna plohe kritik in drugih podobnih negodovanj, ki so včasih upravičena, v večini primerov pa le ne, smo na kratko opisih nehaj večjih problemov za lažje razumevanje situacije v katero so zašli. O. U. 6 --------------------- PRISPEVKI NAŠIH MLADINCEV Emajlirec Slovo od starega leta v TOZD Emokontejner _ Kot po starem običaju smo se v TOZD KONTEJNER tudi lani na koncu koledarskega leta skupaj poveselili in poslovili od starega leta. OO ZSMS je ob tej priložnosti povabila v svojo sredino pionirje iz-Osnovne šole »Franja Vrunča« Hudinja. Le ti so se temu vabilu z veseljem odzvali in nam pripravili kratek kulturni program. Ob spremljavi harmonike so nam zapeli in recitirali nekaj pesmic, ter tako pripomogli k boljšemu razpoloženju zaposlenih. Iz sredstev .-samoprispevka zaposlenih smo pripravili pogostitev za pionirje in za skromna spominska darila. Predsedstvo OO ZSMS-TOZD KONTEJNER Člani kolektiva v vedrem razpoloženju. Izvajanje kulturnega programa pionirjev Osnovne šole Franja Vrunča Hudinja. / Jaz Jaz nisem kamen, da po meni hodite. Jaj nisem cvet, ki uvelega odvržeš. Jaz nisem dež, ki večno lije. Jaz sem samo ženska, ženska ki ljubi a ljubljena ni. S. M. Izpoved Poglej dragi dvoje rok iztegnjenih k tebi, ki hočejo ovet, ki ne oveni ljubezen, ki večno živi. Poglej dragi te črne oči, ki z zaupanjem gledajo vate, ki čakajo le na droben nasmeh na,droban utrinek ljubezni. Lovčeva smola Sanje Poslušam glasbo s plošč ah ta hrup, ritem sambe ne omami, da odhitim v svet sanj prek planjav in dobrav. „ Ustavim pa se sred goščav, kjer ni hrupa, pa tudi ritem sambe je zamrl. Tišino para potoka žuborenje prek kamenja drsenje in valovenje, ah to novi iskrenje in biestenje v soncu. Ti Ti, čigar so ustnice davno z mojega lica odšle. Čigar so roke v eni noči prenehale iskati pot do mojih las. Sred gozda je jasa, sred gozda je štor, a na štoru, lovec sedi, ah ta naš lovec, ki nikoli nič ne ulovi. Ura je že veliko čez pet, 4 ko naš lovec še vedno žalostno gleda v breg. Lovca premamil je spanec, mu poslal je sanje prelepe. Naenkrat on videl je zajce, pa srne vse pisane, pa črne v meglo zavite lepe, krasne toda nejasne. Lisico pa medveda zraven, jelena, ah glej, saj v zraku sta tudi dva sršena. ■Vejica poči, zajček skoči, lovec se prebudi in nahitro ugotovi, da zraven štora leži in da so to bile le sanje in zamrmra, ah to moje sanje ir? pa moja smola, Jfci se me drži koi tale tegale štora. Tii, ki si daleč, žalostna, katera skozi solze in smeh odkrivaš ljubezen. Ti, z novimi sanjami bodi vedno lepa in bodi srečna, bodi srečna vedno. Dragi, ali ne slišiš klica in prošnje ,po topli besedi in večni ljubezni. Daj iztegni roko, daj cvet, podari nasmeh. Sprejmi me k sebi in mi .pokaži kako lepo je živeti, če si ljubljen. (Nadaljevanje s 3. strani) dobrih strokovnjakov precej časa veliko dela, mora že obvladati to strokovno področje ,in dobro znati tuj jezik. Te ipa hočemo to zaščito dohiti in razviti svoj izdelek, ipa nas čaka precej nadaljnjega trdega večletnega dela. S tem sem želel opozoriti predvsem na to, da p.ri procesih preusmeritve' ne smemo biti nestrpni. To ne gre na kratek rok. Razvijanje, običajnega izdelka široke potrošnje traja dve do tri leta, izdelka proizvodne potrošnje tri do pet let, preden ga sploh lahko začnemo uvajati v proizvodnjo. Če k temu dodamo še zahtevo po bistvenih novostih, kjer je nova tehnologija, novi materiali, vprašljiva trajnost izdelka im opreme, pa je naloga še bolj rizična. Zato moramo preusmeritev obravnavati kot dolgoročni proces. Nujno mora biti to načrtno u-smerjen proces samouspo-sobitve. Nosilci te samo-usposobiitve so ustrezno, motivirani in strokovno usposobljeni -kadri, ki se združujejo v interdisciplinarnih projektih. Bistvena je vsebina in usmerjanje tega usposobljamja v procesu samopotrjevanja z rezultati, ne pa določanje intuitivno zastavljenih ciljev in formalistično obravnavanih rezultatih. Miloš Pešec Emajlirec----------------------------------------------——— Na področju izobraževanja sprejemamo nov pravilnik o izobraževanju, štipendiranju in pripravništvu V zadnjem času je bilo v SE Sloveniji sprejetih in uveljavljenih več novosti na področju izobraževanja kot so Zakon o usmerjenem izobraževanju, Pravilnik Gospodarske zbornice Slovenije o pripravništvu v gospodarstvu SRS, Družbeni dogovor o štipendiranju v SRS, Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov v SRS in v občini Celje, Samoupravni sporazumi o temeljih plana posameznih posebnih izobraževalnih skupnosti, tik pred sprejetjem je samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgojno izobraževalnih programov. Z zakonom, dogovori in sporazumi je bilo potrebno u-> skladiti. tudi naš interni akt na področju izobraževanja. Oddelek izobraževanja je pripravil predlog pravilnika in poskušali bomo predstaviti vsaj osnovno zgradbo in najvažnejše novosti, ki. so v samem predlogu pravilnika že upoštevane. Ko bomo/sprejemali pravilnik o izobraževanju, štipendiranju in pripravništvu moramo biti pozorni predvsem na to, da ta pravilnik zajema skupne interese vseh delavcev naše delovne organizacije na področju izobraževanja, da so skupinski in posamični interesi delavcev na tem področju v drugem planu in da morajo biti skupinski in posamični usklajeni (če že niso podrejeni) s skupnimi interesi naših delavcev. S pravilnikom o izobraževanju, štipendiranju in pripravništvu urejajo delavci svoje pravice in obveznosti, ki jih imajo na , področju izobraževanja. Gre za pravice in dolžnosti v zvezi š platiranjem in financiranjem, izobraževanjem pred vstopom v delo, ob delu in iz dela, izpopolnjevanjem strokovne izobrazbe ter usposabljanjem z delom. Pravilnik ima tako naslednje dele oziroma poglavja: temeljne določbe, planiranje in financiranje izobraževanja, pred vstopom v delo, izobraževanje ob delu in iz dela, izpopolnjevanje strokovne izobrazbe, usposabljanje z delom ter prehodne in končne določbe. V poglavjih temeljne določbe ter planiranja in financiranje izobraževanja ni nekih bistvenih novosti o-ziroma sprememb. Nosilci izobraževalne politike v temeljnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih so delavci, ki odločajočo skupnih načelih in izvajanju te politike preko de- legatov na delavskem svetu temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti skupnih služb in njihovih organih. V ta namen in v okviru raz\*5ja njihovih TOZD oziroma DSSS, na podlagi njihovih skupnih združenih, tekočih in razvojnih potreb ugotavljajo potrebe po izobraževanju, planirajo in načrtujejo i-zobraževalno dejavnost ter programirajo izobraževalne vsebine. Plani izobraževalnih dejavnosti v TOZD o-ziroma DSSS morajo biti usklajeni na nivoju delovne organizacije z drugimi TOZD oziroma DSSS. V poglavju izobraževanj e pred vstopom v delo (štipendiranje rednih učencev in študentov) je nekaj bistvenih novosti. Opredeljeno je, kaj mora vsebovati razpis kadrovskih štipendij, postavljena so merila za izbor kandidatov v primerih, če se' prijavi več kandidatov, kot je razpis štipendij. V izjemnih primerih lahko (ni pa nujno) upošteva odbor' za kadre in družbeni standard izjemne socialne okoličšine (na primer smrt delavca TOZD oziroma DSSS) in dodeli štipendijo izven plana in brez javnega razpisa. Opredeljeno je, kaj- mora vsebovati pogodba o štipendiranju. Novost so tudi. sestanki s štipendisti, ki naj bi zagotovili boljše poznavanje in večjo navezanost rednih štipendistov na delovno organizacijo. Poglavje izobraževanje ob delu in, iz dela opredeljuje tovrstno izobraževanje. Delavci se izobražujejo ob delu tako, da so v času izobraževanja v delovnem razmerju in redno o-pravljajo svoje delo.. Iz dela pa se delavci izobražh-. jejo tako, da z vključitvijo v izobraževanje prenehajo delati in ostanejo v delovnem- razmerju, pri tem pa jim pravice iz delovnega razmerja mirujejo. Pojasnjeno je, katere delavce predvsem usmerjajo delavci v izobraževanje ob delu in iz dela. Opredeljeno je, kaj vsebuje razpis in kaj upošteva komisija za delovna razmerja pri izboru (prednostni kriteriji). V poglavju študij ob delu so našteta določila, .ki jih mora vsebovati pogodba o študiju ob delu, obveznosti delavca in delovne organizacije, ki so urejene s pogodbo. Zajete so tudi ugodnosti, ki jih imajo delavci v času izobraževanja ob delu, kot so študijski dopust z nadomestilom o-sebnega dohodka, potni stroški in dnevnice, če to zahteva oblika izobraževanje izven kraja bivanja de- lavca oziroma sedeža temeljne organizacije, in tudi plačili) šolnine v celoti. Novo je tudi določilo, da delavcem, ki morajo/ opraviti strokovni izpit, vezan na dela in naloge, ki jih opravljajo, pripada 3 dni študijskega dopusta. Ce se delavci izobražujejo ob delu izven potreb delovne organizacije, imajo pravico jdo enega dne študijskega dopusta za vsak opravljen izpit, če je njihovo izobraževanje v skladu s potrebami dela občine Celje. Podpoglavje študij iz dela je novost. Iz dela naj bi se izobraževali najbolj perspektivni in najboljši delavci, v tem smislu so postavljeni tudi zelo ostri kriteriji za izbor kandidatov. Z novim pravilnikom bo še bolj zaostren nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti in koriščenjem ugodnosti študija ob delu in iz dela. Razširjeno je poglavje izpopolnjevanje strokovne ■izobrazbe (prej družbeno in funkcionalno izobraževanje) in zajema sistematično izpopolnjevanje v okviru stroke oziroma področja dela ter izpopolnjevanje za zahtevnejša dela. Sistematično izpopolnjevanje je lahko strokovno, družbenoekonomsko, politično in splošno. V izpopolnjevanje za zahtevnejša dela pa sodi predvsem specializacija v okviru določenega poklica, funkcionalno izobraževanje, izobraževanje iz varstva pri delu, priprave ža opravljanje strokovnih izpitov in drugo strokovno družbenopolitično izobraževanje. Usposabljanje z delom zajema usposabljanje za pridobitev in razvijanje delovnih zmožnosti I. in II. kategorije zahtevnosti del, izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse ter pripravništvo. Ugotavljanje z delom pridobljene delov-ne zmožnosti, ki delno posega tudi na to področje, bo urejeno kasneje v posebnem pravilniku. V podpoglavju usposabljanje za pridobitev in razvijanje delovnih zmožnosti za o-pravljanje I. in II. kategorije zahtevnosti del so zajeti interni tečaji za vla-gače in rezače, voznike viličarjev, žerjaviste, varilce in druge. Izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse pa je novost. Opredeljeni so cilji, kaj vsebuje program, dolžnosti TOZD oziroma DSSS. Določeno je, kdo je lahko organizator proizvodnega dela in njegove naloge. Organizator opravlja to delo poleg svojega rednega dela. Določene so tudi naloge učencev, medtem ko se nagrajevanje učencev in organizatorjev proizvodnega dela in prakse uredi v Pravilniku o osnovah in merilih za delitev osebnega dohodka in sredstev za skupno porabo TOZD oziroma DSSS. Podpoglavje pripravništvo je usklajeno s pravilnikom Gospodarske zbornice Slovenije o pripravništvu v gospodarstvu in i-ma samo nekatere novosti. Novost je trajanje pripravniške dobe, šest. devet in dvanajst mesecev ob mož- nosti, da se le-ta skrajša. Natančneje je opredeljena vloga mentorja in njegove dolžnosti, pa tudi pripravnikove. ’ Predsednik izpitne komisije na, pripravniškem izpitu, mora biti iz liste strokovnjakov, ki jo določi Gospodarska zbornica. O-predeljeno je,' kaj komisija .upošteva pri ocenjevanju pripravnika, kdaj le-ta o« pravlja izpit in pod kakšnimi pogoji. Pravilnik zaključujejo prehodne iH končne določbe. Marko Gorje« Priznanje našim vrtnarjem llllll Tudi letos, so člani naše vrtnarske skupine dobili priznanje celjskega Turističnega, društva. Poleg priznanja so naši fantje prejeli pismo naslednje vsebine: »Priloženo vam pošiljamo priznanje za lepo urejeno okolje, odnosno za cvetlice na vaši zgradbi. Zahvaljujemo se vam za vaš trud, saj ste tako .tudi vi doprinesli svoj delež, da je bilo. naše mesto tudf letos lepo in urejeno. Veseli bomo, če boste zavzeli za'lepo urejeno okolje in cvetlice tudi v bodoče. „ . * Prosimo vas, da v našem imenu izrazitejše posebej našo zahvalo tistim vašim sodelavcem in sodelavkam, ki so dejansko skrbeli za urejeno okolje in lepe cvetlice. S turističnimi pozdravi.. Turistično drišfrc Celje Upravni odbor Obiščite svoje društvo AMD V želji, da čim bolj izpopolnimo storitve našim članom, smo izpopolnili nekatere vrste storitev v interesu članstva. Obriovili smo avto pralnico, tako da je v celoti že pripravljena ža zimsko (talno) pranje. Brezplačni varnostni pregledi vozil vsako soboto. Registracije vozil za vse občine , celjske regije. •Poslovanje vsak dan 6. —19. utre, ob sobotah od 6.—12. ure. V mehanični delavnici, kjer opravljamo popravila vozil, izvajamo tudi pramontažo gum. Za uravnoteženje koles imamo oba sistema, to je kolo na vozilu ala posamezna kolesa. To je posebno pomembno sedaj, ko bodo vse pogosteje mokre in spolzke ceste za varno in udobno vožnjo. Člani AMD Šlander uživajo poseben popust. VSAK NAJ POSTANE ČLAN AMD Avto-moto društvo je društvo solidarnosti, zato ima tudi največ aktivnosti namenjenih članom prav takrat, ko je član v stiski. Ena od zelo ' pomembnih dejavnosti je brezplačen prevoz karamboliratlega vozila do 250 km daleč. Res je, da si vsi želimo; da do tega sploh ne bi prišlo, vendar ko pride, je hudo iz večih razlogov: škoda na vozilu, poškodovani potnika to voznik ter visoki stroški prevoza domov itd., zato je pomoč'-toliko bolj potrebna. Druga pomembna ugodnost je 10 % popust pri kasko ¡zavarovanju. Že sam popust presega znesek članarine za leto. Sledijo številni turistični popusti, tehnične ugodnosti oz. pomoči in ne nazadnje garantna to 'kreditna pisma za potovanje po inozemstvu ter izdaja mednarodnih dokumentov — vozniško dovoljenje in drugo. V letu 1982 je 22 storitev ki jih lahko koristi član. Članom AMD Šlander pa v društvu nudimo še dodatne popuste pri vzdrževanju vozil to učenju cest-no-prometnih predpisov. V prometu je že tako, da se kaj hitro lahko zapletemo v določene pravne težave, zato imajo naša člani brezplačne pravne na- svete ipri našem advokatu Petrovič Dušanu v Lileko-vi 3, Celje. s Vsak član pa prejme mesečno tudi brezplačno Moto revijo, preko katere so člani informirani o vseh vprašanjih, ki zanimajo motoriziranega občana, kakor tudi razne druge tu-. mistične informacije in napotki. IN KAJ JE NOVEGA? Z letošnjim letom uvajamo kontinuirano članstvo, to je, da se včlanite za 12 mesecev. Prej ije vsem poteklo članstvo koncem februarja neglede kdaj se je preteklo leto včlanil. Odslej naprej pa poteče članstvo ob letu, to je po 12 mesecih — če iste se včlanili 15. oktobra 1981 vam članstvo poteče 15. oktobra 1982. Na podlagi obširnih razprav to usklajevanj v AMZ Slovenije, je bilo sprejeto, da bo članstvo za leto 1982 v AMZS 400,00 din za A kategorijo. S prvim decembrom 81 se je pričelo včlanjevanje za leto 1982 po naslednji članski lestvici: kategorija A — avtomobilisti — 400,00 din, kaategorija B — motociklisti — 240,00 din, •kategorija E — traktoristi — 240,00 din, _ kategorija G — elani brez vozil — 170,00 din, kategorija D — podmladek — 15,00 din. Vpisnina za vse nove člane pa ostane 20,00 din kot do sedaj. Avto-moto zveza .direktno in preko ¡društev poklanja veliko c pozornost preventivnemu delu. Tako imamo v Celjiu v AVTO BAZI v prostorih Avto-moto društva Šlander, na Ljubljanski 37, vsako ¡soboto brezplačne varnostne preglede vozil. Pridite to zvedeli boste koliko ste varni z vozilom v prometu za sebe to druge udeležence v prometu. AVTO ŠOLA AMD ŠLANDER. V skupnih naporih, . da ¡prispevamo svoj delež k večji varnosti v cestnem prometu to s tem zmanjšamo število nesreč na naših cestah (na poti na delo in z dala) smo se odločili, Morda vas bo zanimalo Maribor Načrtovana proizvodnja do leta 1985 Z razvojnim proizvod- in 18.200 motorjev. Za-nim programom, ki so radi rentabilnosti pro- \ ga v TAM pred kratkim izvodmje in čim večjega sprejeli, načrtuje ta de- vključevanja v medna-lovna organizacija to- rodno menjavo bodo do-tenzivno obnavljanje se- polnili .proizvodni, proda njega proizvodnega gram tudi z vozili iz programa ,in uvajanje kooperacijskega sodelo-novih, proizvodov. Na vanja še za 2100 vozil, podlagi že osvojene V prihodnjih letih pred-proizvodnje agregatov videvajo tako rast teh-iz ¡proizvodnega pro- nične ravni, povečanje grama izdelave tovor- serij to specializacijo, njakov bo TAM v letih da bi proizvodnja pre-1984 to 1985 ¡uvedel v segala domače ¡potrebe proizvodnjo novo gene- in bodo avtomobilske racijo lahkih, srednjih dele in agregate dzdelo-in težkih vozil, terenskih vali, tudi za druge prevozil in motorjev. Na- izvajalce avtomobilov, črtujejo tudi razširitev Obnova proizvodnega proizvodnega programa programa bo temeljila izdelave orodij, novo- na uvajanju nove tram-gradnjo strojev ter ši- bus kabine to zračno ritev kovaških in livar- hlajen dizelski motor skih zmogljivosti. V le- jev 413 FR/F in še netili od 1981 do 1985 bo katerih modificiranih TAM povečal proizvod- ali povsem novih agre-njo vozil in motorjev gatov. od 10.500 na 13.900 vozil LJUBLJANA - NAJVEČJI KONTEJNERSKI TERMINAL V JUGOSLAVIJI Na ¡severni strani železni- Terminal vključuje tudi ške progg^Ljubljana—Zalog servisno delavnico za hitre so se v Mostah is začela tehnične preglede tovornja-pripravljalna dela za grad- jtov-vlačilcev, fci prevažajo njo velikega in sodobnega po cestah kontejnerje, kakor kontejnerskega terminala, ki tudi ¡popravljalni«) kontej-riaj bi bil ¡povsem dograjen nerjev, brez katere si ne mo-in opremljen v drugi polo- remo misliti sodobnega ter-vici leta 1982. Tako bomo v minala. Če dodamo še velike Mostah, dobili nq samo naj- površine za ¡parkiranje to-večji in najmodernejši kon- vornjakov in manjšo stavbo tejnerski terminal na . celini za upravo, smo našteli vse, v naši republiki, marveč kar bo treba zgraditi na sploh v Jugoslaviji, saj že- meščanskem terminalu. V lezniški strokovnjaki, ki se železniškem projektivnem ukvarjajo s 'kontejnerskimi podjetju, kjer so pripravili prevozi, računajo, da bi že načrte za terminal, sb še po-prihodnje leto v Mostah pre- vedali, da gre zdaj šele za tovorili okrog 20 tisoč kon- prvo fazo, ko bodo potrebe tejnerjev. . dovolj velike, bo seveda Bodoči kontejnerski termi- kontejnerski terminal v dru-nal bo kar velika ploščad, gi fazi možno še precej po-saj bo dolga dobrih 900 m večati. široka okrog 150 metrov, kar Kaj ¡pomeni sodoben kon-pomeni, da bo zavzemal pri- tejnerski terminal za naše bližno 150 tisoč ¡kvadratnih gospodarstvo, ni treba pose-metrov površin. Terminal bo beg razlagati, če .vemo, da omogočal dovoz tako tovor- nekatere razvite države, kot njakom ¡kot vagonom, saj so ZDA, Kanada, Japonska kontejnerji potujejo zdaj po in druge, sploh ne sprejema-železnici, zdaj na tovornja- jo nekaterih vrst blaga drekih. Seveda bo na terminalu gače kot v kontejnerjih. Vrh kar precej gosto železniško tega potuje blago v kontej-omrežje, tako da ne bi pri- nerjih varneje, onemogoče-šlo do nepotrebnih zastojev ne so kraje, odpade pa še oziroma zamudnega premi- zamudno »klasično«: pretakanja vagonov. Za hitro varjanje z vagonov na to-pretovarjanje kontejnerjev vornjaike ali ladje oziroma bo skrbel velik portalni žer- v obratni smeri. Nekateri jav, ki ga bodo izdelali v strokovnjaki zatrjujejo, da železniški delovni organiza- so prevozni stroški v racio-ciji Mostovna, specializirani nalno izkoriščenem kontej-za izdelavo te vrste meha- nerju lahko celo desetkrat nizacije. - manjši, kot če blago pfeva- — Emajllrec Šlander da omogočimo članom kolektiva EMO in njihovim najožjim ¡družinskim članom ugodnejšo pot do pridobitve šoferskega izpita. V naši avto šoli vam nudimo celoten program šolanja za voznike ¡motornih vozil B kategorije z naslednjimi ugodnostmi: — brezobrestno obročno odplačevanje ¡tečaja — ¡popust za člane AMB Šlander pni teoriji — popust za organizirane skupine — garantirane cene na dan podpisa odstopne izjave — možnost ¡tečaja v prostorih EMO — ¡izredna ugodnost za šolanje najožjiih družinskih članov. Naša avto šola je v prostorih AMD Šlander na Ljubljanski 37, ob bencinski črpalki. Prijave in dodatna pojasnila 'dobite na sedežu društva to v EMO ipri tovarišu PODJAVORŠEK Viliju tehnologiji varanja, tel. tat. 460. Srečno vožnjo! > AMD Šlander žarno tako, kot so ga pred desetletji. Velik ¡pomen ljubljanskega terminala se kaže tudi v tem, da-se jugoslovanskemu gospodarstvu vse bolj odpira izvoz v ¡kontejnerjih v Sovjetsko zvezo. Kot vemo, so v SZ železniški tiri nekoliko širši kot v. evropskih državah, zato je treba vse blago, ki prispe po železnici do meje, pretovarjati na sovjetske vagone, če je blago v kontejner j ih, je takšno pretovarjanje skoraj zabava, zelo zamudno pa je pretovarjanje z viličarji ali celo z ročnimi mehanskimi pripomočki. Res je sicer, ¡da je izvoz blaga v kontejnerjih v SZ trenutno še precej skromen, če ga ¡primerjamo s količinami, ki potujejo v ameriške, afriške, azijske in nekatere evropske države, vendar pa je tudi pri izvozu v SZ treba računati s hitrim razvojem sodobnega prometa. V železniškem gospodarstvu Ljubljana upajo, da bodo lahko v prihodnjih letih zgradili še dva manjša »pomožna« terminala, prvega v Mariboru, drugega pa v Celju, saj bosta oba verjetn« kmalu dokazala svojo upravičenost. Verjetno pa bo treba sočasoma misliti na podoben »mini terminal« tudi v Novi Gorici, da sploh ne govorimo o številnih jugoslovanskih mestih, kjer je v tej sodobni zvrsti prometa še pravcata — ledina, Igor Prešeren Emajlirec---------------------------—-----------------------------9 Aktivnost DPD »Svoboda« Celje Tudi letos, kakor vsako leto doslej, so sekcije Delavsko prosvetnega društva »SVOBODA« pripravile skupen nastop pod tradicionalnim naslovom »Svoboda poje in igra«. V petek, 15. 1. 1982 so pred polno dvorano — Narodnega doma — nastopile vse sekcije katere delajo pod okriljem »DPD SVOBODA«. Menim, da je posebno pomembno dejstvo, da je velika večina Svobodašev — Emov-cev, zato je pomebno, da o aktivnosti tega društva Spregovorimo itudi v našem glasilu z namenom, da se nam pridruži še več za- interesiranih sodelavcev, M bi lahko sodelovali v različnih sekcijah »SVOBODE«. Nastop vseh sekcij je tudi tokrat dokazal, da »SVOBODA« v novi sezoni zopet aktivno izvršuje svoj začrtani letni program. V~komcertnem programu so se kot prva sekcija predstavili mladi tamburaši, kateri kljub mladosti in majhni zasedbi obetajo, da se bo ansambel zopet povrnil glede ¡kvalitete izvajanja v kvaliteten sestav, seveda je predpogoj večja zasedba in seveda intenzivno delo. Kadrovske vesti Od 4. 1. 1982 do 31. 1. 1982 Sprejeti na delo: Žekar Roman, Mlakar Maks — oba TOZD Kotli Mesarič Aleksander, Gornik Srečko — oba TOZD Radiatorji; Karadič Mesud, Obrez Zvonko, Mdjo-šek Josip — vsi TOZD Kontejner; Krašovec Vinko, Matkovič Ivan, .Krajnc Stanko, Kink Venčeslav, Tovornik Alojz, Rramperšek Srečko, Tadina Anton, Ilijevec Neža, Ratajc Mihaela, Jančič Cecilija, Je-vramovič Silvija, Hlupič Pepca-Jožica — vsi TOZD Posoda; Salibašič Mebmed — TOZD Frite; Gašpar Vjekoslav — TOZD Posoda. Iz DO so odšli: Pušnik Emil, Podvomile Bojan, Kovše Miroslav, Petek Janko, Mahnič Srečko, Motoh Bojan — vsi TOZD Vzdrževanje; Gočen Jože, Kovačevič Jovan, Bals Pavel, Podkrajšek Zvonko, Kajta Tomislav, Krstič Radivoje, Blažan Franjo, Bacek Miroslav, Žavsfci Janko, Vračun Branko, Stevanič Mile, Juršič Aco, Čoklc Branko, Žagar Tomaž, Todorič Marinko — vsi TOZD Posoda; Višnar Petar, Vešli-gaj Albert, Mernik Igor, Jakob Ciril, Bračun Miram, Krajnc Bojan — vsi TOZD Orodjarna; Kragolnik Bojan, Kukovič Jože, Pešak Bogdan — vsi TOZD Kotli; Goričar Milan, Operčkal Marija — oba TOZD Radiatorji; Razgor Cvetko — TOZD Kontejner; Vahčič Marija — DSSS. Upokojili so se: Vedlin Janko, roj. 29. 8. 1922 — Zagajškova 3, Celje — TOZD skupne službe (nabava). Poček Majda, ¡noj. 14. 7. 1931 — Brezova 37, Šmartno v R. D. — TOZD skupne službe (splošna služba). , Kokalj Inge. roj. 13. 6. 1930 — Zg. Hudinja 4, Celje — TOZD skupne službe (SEO). Juras Franjo, roj. 4. 10. 1935 — Krožna pot 8, Celje — TOZD Vzdrževanje. Golob Leopoldiina, roj. 8. 11. 1926 — ul. Frank, žrtev 34, Celje — TOZD Vzdrževanje. Kač Marija, noj. 3. 12. 1925 — Mariborska 76 a, Celje — TOZD Orodjarna. Robnik Terezija, roj. 12. 10. 1926 — Dečkova 25 a, Celje —’ TOZD Posoda. Umrla sta: Hunski Ivan in Potočnik Vincenc — oba TOZD skupne službe (nabava). Poročili so se: Jovanovič Saveta — Bovha — TOZD skupne službe. Steničnik Francka-Pungartnik — TOZD skupne službe. Preglej Ljubica-Komerički — TOZD Posoda. Mendaš Veronika-Bednjički — TOZD Posoda. Peci Štefanija-Vrtačnik — TOZD Posoda. Premeščeni v mesecu januarju 1982: Kljajič Niko, iz TOZD Vzdrževanje v TOZD Kotli — servis. Tanšek Ivan, iz TOZD Radiatorji v TOZD Kotli. Szabo Stanka, iz TOZD Radiatorji v TOZD Kontejner. Nastop »harmonikarjev« je na poslušalce napravil izreden vtis, ;saj je to številčno zelo močna sekcija, iki je kos tudi najzahtevnejšim skladbam. Mnogo truda in znanja je potrebno, da takšen sestav kot je harmonikarski, tako kvalitetno izvaja program orkester »SVOBODE«, je znan tudi izven Celja, saj se udeležuje 'tudi tekmovanj in revij širom po Sloveniji. Mnogo nastopa ta sekcija tudi v delonih organizacijah in KS. Moški pevski zbor je svoj nastop ¡opravil dokaj solidno z novim programom. Zbor se je v pretekli sezoni številčno okrepil z novimi mladimi obetajočimi glasovi. Zbor je v jesenskem času imel mnogo nastopov v DO in KS v okolici Celja in v Celju. V začetku novembra 1981 pa se je udeležil področne revije pevskih zborov v Titovem Velenju. Z vztrajnim delom in ob veliki angažiranosti vseh navcev in seveda dirigenta' je zbor dokazal, da ¡se upravičeno uvršča v II. kategorijo zborov celjskega področja. V tej sezoni čaka zbor še mnogo dela. Načrtovan je samostojni koncert na Dobrni v februarju, več priložnosti nastopov v DO in KS. V maju pa načrtujejo samostojni koncert v Celju. Pevci oziroma celotna sekcija še vedno,'Stremi in aktivno ¡deluje v smeri večje kvalitete izvajanja svojega programa. Še vedno je dobrodošel vsakdo, ki- ima veselje do petja, zato pričakujemo, da se bo pridružilo še več prijateljev pevcev. V okviru DPD »SVOBODA« deluje tuidii narodno zabavni ansambel »Francija Zemeta«. Posebnost tega sestava je v tem, da poleg vodje ansambla igrata v ansamblu njegova mlada - Isinova. Ansambel ise je predstavil s prijetnimi skladbicami, katere je z lepim nežnim glasom prepevala njihova pevka. Ansamblu gre pripisati veliko aktivnost, saj mnogo nastopa v bližnji 'in daljnjii okolici, seveda je reden gost »Ptujskega festivala« in festivala v zamejstvu v Števerjanu. Koncert je zaključil zabavni ansambel Kavalirji — ansambel je sestavljen iz kvalitetnih glasbenikov, zato tudi nastop dokazuje, da se v tem sestavu oziroma sekciji aktivno dela in mnogo nastopa. Splošna ugotovitev je; da je nastop SVOBODAŠEV uspel in ida ¡sd takih nastopov še želimo. Vsa odrekanja svojega prostega časa vseh članov sekcij se bogato obrestujejo ob podobnih nastopih, saj je zadovoljstvo poslušalcev e-dina nagrada za nastopajoče. OBVESTILO Vsem zaposlenim posredujemo natečaj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje — za solidarnostna stanovanja. Vloge z vsemi potrdili in priporočili sprejema oddelek za družbeni standard, najkasneje do 10. 3. 1982. Upošteva se višina povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana, ki ne sme presegati 40 % povprečnega mesečnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. NATEČAJ za evidentiranje upravičencev do stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu za leto 1982 1. Pri natečaju za pridobitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (med nadaljnjim besedilom solidarnostna stanovanja), lahko sodelujejo: — delavci z nižjimi dohodki, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela, — občani, ki s- svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje starejši ter za delo nesposobni občani in — mlade družine, zlasti tiste z večjim številom otrok. 2. Upravičenci, ki želijo pridobiti solidarnostno stanovanje, pošljejo vloge, opremljene z dokazili, podatki in potrdili, stanovanjski skupnosti, in sicer: — delavci prek svojih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, — delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki opravljajo dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, prek občinskega sindikata obrtnih delavcev, — upokojenci in invalidski upokojenci prek svojih društev upokojencev, — borci NOV, kmetje NOV in vojaški vojni invalidi prek svojih združenj borcev NOV, — upravičenci do stalne družbene denarne pomoči prek občinske skupnosti socialnega skrbstva, — drugi občani pa prek krajevne skupnosti, v kateri živijo. Organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo vloge z mnenjem in predlogom svojega pristojnega organa poslati v razpisnem roku stanovanjski skupnosti. 3. Vlogi za solidarnostna stanovanja je treba priložiti: — potrdila o skupnih dohodkih družine oz. gospodinjstva v letu 1981 (osebni dohodki, nadomestila, pokojninski prejemki, invalidnine, štipendije, otroški dodatki, preživnine in podobno), — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu in — druga potrdila glede na posebne socialno-materialne. zdravstvene ali druge okoliščine posameznega upravičenca. Slavico Adamič io Emajlirec SPOROČILA IN ZELJE NAŠIH SODELAVCEV Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem industrijske prodajalne EMO za dragoceno darilo, ki mi bo lep in trajen spomin nanje. Posebej se zahvaljujem za darilo še mojim bivšim sodelavkam iz dekor oddelka TOZD Posoda, ki so me s svojo izjemno pozornostjo še posebej presenetile in razveselile. Še enkrat vsem prav lepa hvala. Vsem v TOZD Posoda, kakor tudi v delovni or- ganizaciji pa želim še naprej obilo uspehov pri izpolnjevanju in uresničevanju zadanih nalog ter mnogo osebne sreče in zadovoljstva. Rozika Dukič Ob odhodu v pokoj se prav prisrčno zahvaljujem vsem v skupnih službah za praktična in dragocena darila. Posebno se zahvaljujem na j ožjim sodelavcem v odpremi za izkazano pozornost, prav tako tudi službi nabave in transporta. V zaslužen pokoj je odšel 'tudi naš komercialni predstavnik za področje severne Bosne Munip Bdščevič od katerega so se poslovili njegovi najožji sodelavci. Darila mi bodo v lepem spominu ter služila v mojo vsakdanjo uporabo — rekreacijo. Obenem pa želim vsem v DO EMO mnogo uspehov pri zadanih nalogah, osebne sreče in zadovoljstva. Janko Vedlin Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, še posebno TOZD Posoda — zavijalnica, za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo lep spomin na leta, ki sem jih preživela med njimi. Vsem skupaj želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Nada Terce Ob odhodu v pokoj se iz srca iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz Montaže za darilo, ki so mi ga poklonili. Vsem prav vsem še enkrat lepa hvala. Želim vam še veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v nadaljnjem delu pa obilo uspehov in medsebojnega razumevanja. Ernest Zottl Izžrebani reševalci novoletne križanke • 1. nagrada Ferdev Branko Kotli. 2. nagrada Lipar Brigita - 3. nagrada Turnšek Vinko Kotli 4. nagrada Kotnik Zdenka lirnica 300,—'din — TOZD 200,— din — DSSS. 150,— din — TOZD 100,— din — Emaj-TOZD Posoda. NEPLAVALCI POZOR Športno društvo EMO organizira lO-dnevni-plavalni tečaj za neplavalce od 9. do 23. marca 1982. Tečaj bo potekal pod strokovnim vodstvom v bazenu hale Golovec vsak dan od_ 18—19. ure. Prijave sprejema tov. Gregoršič Emil v Splošni službi (tel. 405). Neplavalci vabljeni. OBVESTILO KEGLJAČEM REKREACIJE! Zaradi tekmovanja ekipe EMA, odpade vadba rekreacije naslednjim ponedeljkom: dne 15. 3., 5. 4.., 19. 4. V vseh ostalih ponedeljkih se koristijo steze kot običajno od 17,30—19,00 ure na kegljišču »Golovec«. Termiki na kegljišču Ingrad je ob četrtkih od 15,00—18,00 ure. Športni — zdravo! GODBA NA PIHALA DO EMO CELJE VABI K SODELOVANJU Vse člane kolektiva, ki imajo veselje do igranja v godbi, ki so odslužili vojaški rok in ki so mlajši od 25 let. Vse podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo pri tov. Cvek Marjanu v splošni službi (tel. 415). ■ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANE KMEC se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, nam izrazili sožalje oziroma nam v teh težkih trenutkih tudi drugače izkazali izjemno pozornost. Žalujoči: hčeri Fani Pavlič in Jožica Novačan z družinama ter sin Poldi Kmec z družino »Uvoznice« smo se poslovile od naše sodelavke Marinke Vahčič, ki je zapustila EMO. Z družino je odšla v daljno Kitajsko, ker je mož 'prevzel posle v slovenskem konzorciju v Pekingu. Morda bomo od nje prejeli kakšen članek o življenju v tej zanimivi nam tako malo poznani deželi. ZAHVALA ob boleči Izgubi žene, mame, sestre PANTNER JUSTINE se iskreno zahvaljujemo TOZD Vzdrževanje, TOZD Emokontejner, TOZD Posoda in vsem ostalim, iki so darovali cvetje in jo v velikem številu spremili na njeni^zadnji poti, ter nam ustno in pismeno izrazili sožalje. Hvala govorniku za ganljive besede in godbi EMO za odigrane žalostinke. Še enkrat res iskrena hvala. Žalujoči mož Tone, sin Aleš in sestre z družinami In še pogled na zaključek gospodinjskega tečaja, katerega je pripravil gospodinjski krožek LT EMO. Dekleta so tečaj uspešno končala 22. januarja letos. ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega očeta Franca Piliha st. se iskreno zahvaljujeva sodelavcem TOZD Od-preslci, marketing službe in prodaje za izrečeno sožalje, darovani venec in denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Pilih Franc z družino in hčerka Marica Širovnik z družino Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefdn 32-112, interna 626. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Emajlirec OGLASI... Najdeno Na sredi TOZD POSODA se je našla prazna denarnica. Lastnika naj' bo sram. Prodam ali menjam Ker nimam kaj početi z boni družbene prehrane, jih prodam ali zamenjam za kavo. K nekemu vodilnemu delavcu v tovarni pride njegov mlajši sorodnik in ga prosi, naj mu pomaga, da bo dobil zaposlitev. »Dobro, in kaj bi ti rad delal?« »A, da bi ravno rad delal to ne. Najdi mi kakšno mesto vodje ali vsaj delovodje.« »Ja, veš dragi moj žlaht-nik, za to pa ti nimaš u-strezne izobrazbe, pa tudi sposoben nisi.« »Nikar mi ne govori, da nisem sposoben. Glavno je, da mi najdeš mesto, če ne pa me lahko invalidsko u-pokojite.« Naš humor »Zanikam tožiteljevo trditev, da sem ga jaz udaril, kajti če bi bilo to res, on danes ne bi bil tukaj v mavcu, ampak v krsti.« »Pred poroko je bil romantik, neprestano mi je govoril o zvezdicah. Zdaj šteje zvezdice samo takrat, če so na etiketah alkoholnih pijač.« »Kadar grem na smučanje na Pohorje ali na Golte, ne vzamem s sabo smuči, saj jih je vedno dovolj pred vsako gostilno ob cesti, pa še nihče jih ne u-porablja.« »Moja žena sploh ne more biti tiho.« »Moja tudi ne, mislim, da je še hujša klepetulja od tvoje.« »Ne, tega ne verjamem! To skoraj ni mogoče.« »Pa je. Ko smo bili na morju, je dobila opekline še po jeziku ...« »Da veš, v tej hiši nosim jaz hlače!« vpije on. »Zaradi mene lahko pomivaš posodo tudi v pižami,« odvrne ona. Zdravnik: »Vzrok vsem vašim nesrečam je alkohol!« Bolnik: »Hvala, hvala vem, ker vsaj vi ne mislite, da sem sam kriv.« »Načelno nihče. Odgovornih ni.« »Tovariš šef, ure v dobrem bi rad čimprej porabil, ko pa je inflacija in so vsak dan manj vredne.« »Prosim, rad bi kupil nedrček.« »Ja prosim, izvolite, katero številko pa želite?« »59.« »59? Take številke pa nimamo. Kako pa ste to izmerili?« »Ja s klobukom,« odvrne kupec. Vlado pregleduje seznam delegatov, ki so določeni za seminar o samoupravljanju in dodatno izobraževanje delegatov ter vpraša sekretarja: »Zakaj pa Francija niste vnesli v' seznam?« »Zaradi tega, ker gre v začetni tečaj karateja!« »Kako to?« »Ker je izvoljen za predsednika disciplinske komisije!« »Kdo je odgovoren, če staro leto ni bilo najbolj uspešno?« »Udaril sem ga, ker je bil nesramen. Vprašal me je, kaj pijem in odvrnil sem mu, da mi je vseeno. Potem je naročil sebi vino, meni pa kislo vodo.« á TO ') % fr i \^rc • k Jhs ÜSfeLi Miličnik vpraša moškega, ker leži pobit poleg avtomobilskih razvalin: »In kako hitro ste vozili ob trenutku nezgode?« »Samo s petimi kilometri na uro, sem namreč pešec, ki ga je avto podrl.« »Očka, ali res živali vsako leto menjajo kožuh?« »Da res je, samo tega nikar ne govori pred mamo.« DELEGAT Luna sije trudne pozne ure že; prej neznani materiali meni spati ne puste. Ti si kriva ljubezniva skupščina neusmiljena; Ti nalagaš, ti mi braniš, da ne morem v miru spat’.. Cenjenem sodišču bi postavil vprašanje: »A!i nas je inšpekcija prijavila zato, ker smo zvišali cene preveč ali premalo?« Dopisujte v naše glasilo Modre in manj modre Brez ¡priporočila se lahko dobi samo prostor v lokalnem avtobusu. V poplavi praznih besed je največ utopljencev. Besede so lahko podobne rentgenskim žarkom — s pravilno rabo predrejo karkoli. —0— En dan, urica vrtoglave svobode velja za celo večnost suženjstva. Preveč zaupanja je pogosto neumnost, preveč nezaupanja je zmeraj nesreča. človek si ne more želeti tistega, česar ne pozna. Čeprav nas čaka lepša prihodnost smo se kar zasedeli. -0— Kdor se hitro nauči, ta tudi hitro pozabi. —0— Vsakokrat, ko se vam kaj posreči, dobite sovražnika. Ostati morate povprečni, ee hočete biti priljubljeni. —0— Talent mnogih ljudi se zdi manjši kot je, kajti ljudje si vedno postavljajo prevelike naloge. zveza KOMUNIST. JUGOSLAV- SREDSTVO proti BOLEČINI Emajlirec ZAVIHEK PHI OBUEK/ OCAKAR EGI PC, 206 WOOLF S A UŠAJ ŽEUSKA K/ ZIDA IZRAEL. LUKA SLOV. PESNIM Malej RUŠILO HOŠKO IME STRUPENA KAČA /TALIJ. PESNIK Ludovico RITUAL, CEB.E- HONIJA 8. MAREC PRITOK A D!ŽE ORG AU VIDA AFRIŠKA REPUB- LIKA PLEMEN. SKUPNOST v AFRIKI SLADKO- VODNA RIBA IVO ZAJEC TROPSKE PAPIGE MEDVED VREČA« JAPONSKI DENAR GALIJ ATLET. disci- plina ŠTEVNIM ARABSK/ ŽREBEC. EMO CELJE 8. MAREC ZAMAHUJE HO sr VRSTA UMETNE SMOLE RAJ, PARAOIŽ EMO CELJE VELIKAN VREDNOST OSEM IZ VLAGA £1 SLI JE NAGRADNA KRIŽANKA „8. MAREC“ Za pravilno rešite1? križanke so jza izžrebane reševalce določene naslednje nagrade: 1. nagrada — 300din; 2. nagrada — 200 din; 3. nagrada — 150 din; 4. nagrada — 100 din Rešitve pošljite na uredništvo glasila EMAJLIREC do ,30. marca 1982. ÎELATI- viteta IVAN CANKAR VOZIČEK ZA TRANSPORT FRANC. SRLA PATE L J EcbuRrdo POZITIVNA ELEK- TRODA IZBOLJ- ŠANJE NEZDRAVIH RAZMER. FJÓDOR TJUTČEV SESTAVA JEV EMO CELJE VSEBINA PODANA S SVOJIMI BESEDAMI ZVITEK DEL ZlUARJA ZVEZDA V ORLU ŽMAVC IVAN H2O ZEVSOVA TEDNI CA, NIMFA VOJNI PRISTAN V bRETANIJI EDINA HČI UREZANO BLAGO PRIPADNIK SASOV CAKOVEC Priloga SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV V DO EMO PRAVILNIK O REŠEVANJU STANOVANJSKIH VPRAŠANJ DELAVCEV TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA Na temelju 68 člena samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v DO EMO Celje in 180. člena v zvezi s 118. in 463. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ 53/76) so delavci TOZD tovarna frit TOZD tovarna kotlov TOZD tovarna odpreskov in avtokoles TOZD elektronsko računski center TOZD tovarna orodjarna ' TOZD tovarna radiatorjev TOZD vzdrževanje in energetika TOZD tovarna emokontejner TOZD tovarna posode Delovna skupnost skupnih služb v sestavi delovne organizacije EMO CELJE na referendumu dne 30. 9. 1981 sprejeli samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v DO EMO I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v DO EMO Celje (v nadaljevanju .sporazum) so se delavci temeljnih organizacij združenega dela {v nadaljevanju temeljna organizacija) in delavci delovne skupnosti skupnih služb (v nadaljevanju delovna skupnost) v sestavi DO EMO Celje odločili, da skupno- uredijo: — planiranje in programiranje stanovanjske gradnje, - — sredstva za stanovanjske potrebe, — združevanje sredstev, —- osnove in merila reševanja stanovanjskih potreb delavcev, — skupne osnove in merila za ugotavljanje vrstnega reda za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, — ostala vprašanja vezana na področje stanovanjskih razmerij. (K 2. člen Stanovanjske potrebe delavcev se rešuL jejo v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, na temelju pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj, ki ga sprejmejo delavci vsake temeljne organizacije in delovne skupnosti v skladu z določbami tega sporazuma, z osebnim izjavljanjem na referendumu. ' . 2 — PRILOGA II. PLANIRANJE IN PROGRAMIRANJE STANOVANJSKE GRADNJE 3. člen Stanovanjske potrebe in materialne možnosti za reševanje stanovanjskih potreb delavcev se zagotavljajo v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti kot sestavni del skupnega plana razvoja družbenega standarda temeljnih organizacij in delovne skupnosti v okviru delovne organizacije EMO kot celote. 4. člen Temeljne organizacije in delovna skupnost zagotavljajo pogoje reševanja stanovanjskih potreb delavcev v svojih dolgoročnih in letnih programih in pianih, ki se pripravljajo po enotni metodologiji. S programi in plani reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev se zagotavlja: — politika reševanja stanovanjskih vprašanj, — sredstva in viri sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, — višina sredstev in razmerja v zadovoljevanju stanovanjskih potreb jjelavcev glede na dodelitev družbenih stanovanj in posojil, — višina sredstev in razmerja v zadovoljevanju stanovanjskih potreb po vseh temeljih (redna prednostna lista, dodelitev posojil in kadrovska prednostna lista), — število delavcev, katerim se rešuje, stanovanjsko vprašanje po določenih teme-ljih. 5. člen Temeljna organizacija in delovna skupnost v postopku določanja in sprejemanja programov in planov za reševanje stanovanjskih potreb delavcev izhaja iz:. — stanovanjskih razmer oziroma pogojev in stanovanjskih potreb delavcev, —.števila nerešenih stanovanjskih vprašanj delavcev, — razvoja materialne osnove dela In uresničevanja drugih planov, — skupnega števila delavcev, — dolgoročnega, srednjeročnega in kratkoročnega plana kadrov, — planiranja zaposlitve novih delavcev, —; potreb deficitarnih poklicev oziroma kadrov, —- interesa delavcev, da z individualno gradnjo in nakupom stanovanj v etažni lastnini rešujejo, svoja stanovanjska vprašanja, — števila delavcev, ki odhajajo v pokoj, — prevzetih kreditnih obvez, itd. 6. člen Programi in plani, s katerimi se rešujejo stanovanjske potrebe delavcev'sprejemajo delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti po postopku določenem za ostale plane temeljne organizacije in -delovne skupnosti. V temeljih plana ■ temeljnih organizacij in delovne skupnosti se ugotavljajo razmerja za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev, predvsem pa skupen sklad sredstev in viri sredstev, kot osnova za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev. k Temeljne organizacije ‘in delovna skupnost so dolžne, da o svojih programih in planih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev pravočasno obveščajo samoupravno interesno stanovanjsko skupnost občine Celje. 7. člen Srednjeročni plan stanovanjske gradnje se sprejme za 5-letno obdobje v skladu s srednjeročnim planom poslovanja delovne organizacije oziroma temeljnih organizacij in delovne skupnosti. iS srednjeročnim planom .stanovanjske gradnje delavci temeljne organizacije in delovne skupnosti določajo: . — skupno stanovanjsko politiko, — sredstva združena na temelju zakonskih določb in družbenega dogovora za stanovanjsko gradnjo, —- obseg stanovanjske gradnje in obseg sredstev določenih za individualno stanovanjsko gradnjo delavcev temeljnih organizacij in delovne skupnosti, — soudeležba pri stanovanjski gradnji z drugimi organizacijami združenega dela, — strukturo, število in normative stanovanj, — ukrepe za financiranje stanovanjske gradnje. K III. IZLOČANJE, ZDRUŽEVANJE IN RAZPOREJANJE SREDSTEV ZA STANOVANJSKE POTREBE 8. člen Izločanje, združevanje in razporejanje sredstev za stanovanjsko gradnja se uresničuje na temelju 5-letnega programa o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v DO, programa usmerjene stanovanjske gradnje samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Celje in tega sporazuma. 9. člen Sredstva za stanovanjsko gradnjo se oblikujejo iz: — sredstev temeljnih organizacij in delovne skupnosti iz sredstev čistega dohodka, — sredstev temeljnih organizacij in delovne skupnosti iz dohodka, — ostanka dohodka po zaključnem računu temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti, — del amortizacije namenjene' za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, — sredstva anuitet odpravljenih stanovanjskih skladov in druga namenska sredstva anuitet danih namenskih kreditov za stanovanjsko gradnjo, — lastna denarna sredstva delavcev, — namenska kreditna sredstva bank za stanovanjsko gradnjo, — del investicijskih sredstev temeljnih organizacij, ki so namenjena za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev za razširitev materialne osnove dela, — vseh drugih sredstev namenjenih za stanovanjsko gradnjo v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo. 10. člen \ Temeljne organizacije in delovna skupnost lahko sredstva za stanovanjsko gradnjo združujejo v okviru samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Celje, poslovnih bank in z drugimi organizacijami združenega dela zaradi skupnega reševanja stanovanj sikih potreb svojim delavcem. 11. člen Za doseganje večje učinkovitosti združenih sredstev im zaradi skupnega in solidarnega reševanja - stanovanjskih vprašanj delavcev, delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti združujemo vsa sredstva za stanovanjsko gradnjo, in dodelitev posojil v skladu z določbami tega sporazuma tako, da ta sredstva skupaj uporabljamo in razpolagamo po načelih vzajemnosti, solidarnosti in socialne varnosti delavcev. PRILOGA — 3 Delavci TOZD in DSSS smo se sporazumeli, da bodo združena sredstva za stanovanjsko gradnjo razdeljena na podlagi potreb posameznih TOZD in DSSS, ki se realizirajo z dodelitvijo stanovanj posameznim upravičencem iz skupnih prednostnih list in na katerih pridobijo TOZD in DSSS pravico uporabe razpolaganja. Na združenih sredstvih imajo temeljne organizacije in delovna skupnost sorazmeren delež sredstev, ki so jih po tem sporazumu združili in se vodijo v knjigovodski evidenci Točeno za vsako temeljno organizacijo in delovno skupnost. 12. člen Sredstva za stanovanjsko gradnjo so sredstva sklada skupne porabe s posebnim namenom. Sredstva za stanovanjsko gradnjo se uporabljajo za: — nakup stanovanj iz usmerjene stanovanjske gradnje in nakupa drugih stanovanj namenjenih za uporabo delavcev, — razširitev stanovanjskega prostora in izboljšanje stanovanjskih pogojev, — združevanje z drugimi organizacijami združenega 'dela, samoupravnimi organizacijami, neposredno ali posredno preko samoupravne interesne stanovanjske skupnosti v občini Celje zaradi skupne stanovanjske gradnje, — vlaganje sredstev za zagotovitev kreditov za stanovanjsko gradnjo, — ureditev in komunalno pripravo gradbenega zemljišča za stanovanjsko gradnjo skladno s 5-letnim programom za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in v skladu s programom samoupravne interesne stanovanjske skupnosti v občini stalnega delavčevega prebivališča, odkoder dnevno prihaja na delo, — dodelitev posojila delavcem za: a) ' gradnjo in nakup družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja v etažni lastnini, b) izboljšanje stanovanjskih pogojev oziroma za prenovo družinske stanovanjske hiše in stanovanja, na katerem ima kdo lastninsko pravico. IV. URESNIČEVANJE PRAVICE DO STANOVANJA 13. člen Pravico do uporabe stanovanja ali pravico do posojila ima delavec, ki je sklenil delovno razmerje, s temeljno organizacijo ali delovno skupnostjo in nima primernega 4 — PRILOGA stanovanja oziroma nima rešeno stanovanjsko vprašanje. Pravico do stanovanja ima delavec tudi po upokojitvi, kolikor je v času sklenjenega delovnega razmerja podal zahtevo za dodelitev stanovanja in kolikor je takrat izpolnjeval pogoje za dodelitev stanovanja, ki pa v času po upokojitvi niso bili tako spremenjeni, da bi to pravico izgubil. 14. člen Šteje se, da delavec nima stanovanja, kolikor: — sta delavec in njegov zakonec podnajemnika ali sostanovalca ali imetnika stanovanjske pravice na neprimernem stanovanju. 15. člen Delavec nima pravice do dodelitve in uporabe stanovanja kolikor: — je zoper delavca sprejet dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja. 16. člen Délavée je lahko nosilec stanovanjske pravice samo na enem stanovanju. V. PLANIRANJE IN TEMELJI REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV 17. člen Delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti rešujejo stanovanjske potrebe v skladu z usmerjeno stanovanjsko gradnjo v občini. V tem cilju delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti programirajo iji združujejo sredstva za reševanje stanovanjskih potreb s sprejetjem 5-letnega programa in letnih planov v skladu s svojimi razvojnimi plani in možnostmi izločajo sredstva za stanovanjsko gradnjo. 18. člen Na sredstvih za stanovanjsko gradnjo imajo temeljne organizacije in delovna skupnost pravico razpolaganja v skladu s 5-letnim planom in programom, tako, da‘ se ta sredstva evidentirajo po nosilcih vlaganja. 19. člen Delavci temeljne organizacije in delovne skupnosti rešujejo stanovanjska vprašanja z dodelitvijo: — družbena stanovanja v uporabo po redni prednostni listi in izboljšanje stanovanjskih pogojev v obstoječem stanovanju v družbeni lastnini, — posojil za nakup stanovanjskih zgradb in stanovanj v družbeni stanovanjski gradnji (etažna lastnina). — posojil 2a individualno stanovanjsko gradnjo, — posojil za prenovo in opravo drugih del zaradi izboljšanja stanovanjskih pogojev na obstoječi stanovanjski hiši oziroma zgradbi, na kateri ima kdo lastninsko pra- - vico, — družbenega stanovanja ali posojil na kadrovski osnovi,* — namensko deponiranje sredstev v bančne organizacije za nakup ali kreditiranje stanovanjske gradnje. 20. člen Temeljne organizacije in delovne skupnosti v svojih letnih programih in planih stanovanjskih potreb delavcev v skladu s srednjeročnimi in dolgoročnimi programi in plani ugotavljajo temelje za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev «in vrednost sredstev za vsak temelj. 21. člen , Pri opredelitvi sredstev temeljne organizacije dn delovna skupnost izhajajo iz: — skupnih razpoložljivih sredstev, stanovanjskih potreb delavcev, zainteresiranosti delavcev za posamezne oblike reševanja \ stanovanjskih vprašanj, skupnega števila delavcev, ki imajb nerešeno stanovanjsko vprašanje, potreb, da se strokovnim in deficitarnim kadrom rešijo stanovanjska vprašanja, plana kadrov in vrednosti družbenih stanovanj. 22. člen Temeljne organizacije in delovna skupnost lahko odločijo, da se stanovanjska vprašanja strokovnih kadrov, ki so neogibno potrebni, rešujejo na temelju dodelitve družbenega stanovanja ali kreditiranjem s tem, da se potrebna sredstva ugotovijo in izločijo z letnim planom in programom. 23. člen Temeljne organizacije in delovna skupnost so dolžne, da sodelujejo zaradi skupnega usklajevanja reševanja kadrovskih problemov pod enakimi pogoji oziroma ob uporabi dogovorjenih načel medsebojne solidarnosti in vzajemnosti reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev. 24. člen Deficitarnim kadrom izven temeljnih organizacij in delovne skupnosti, ki se bodo zaposlili v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti se dodeli stanovanje ali posojilo za nakup ali prenovo stanovanj ali graditev družinske stanovanjske hiše po kadrovski osnovi na temelju plana in programa reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev po predlogu sektorja za kadrovske in samo- upravne odnose tako, da DS TOZD in DSSS sprejmejo končno odločitev. Prvi odstavek tega člena se realizira, ko se deficitarni kadri zaposlijo 'v TOZD oziroma DSSS. 25. člen Deficitarni kadri v smislu 24. člena tega sporazuma se štejejo strokovni delavci, ki izpolnjujejo pogoje objavljenih del oziroma nalog za katere se tudi po ponovljenem razpisu ni javil kandidat, ki izpolnjuje pogoje v DO pa ni kandidatov, ki izpolnjujejo objavljene pogoje. 26. člen Stanovanjska gradnja in reševanje stanovanjskih potreb se uresničuje s programom stanovanjske gradnje sprejetega za dobo 5 let. Program stanovanjske gradnje vsebuje posebno: — stanovanjske potrebe delavcev z analizo'stanovanjskih razmer, — potrebna sredstva za gradnjo stanovanj oziroma za dodelitev posojil, — način in viri zagotavljanja sredstev in njihova uporaba, — dinamiko gradnje stanovanj oziroma kreditiranja, — način uresničevanja in spremembe programa. i 27. člen Izvrševanje programa stanovanjske gradnje v vsaki temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti določa letni plan, ki zajema: — višino sredstev, — število stanovanjskih vprašanj, — število im strukturo stanovanj, — razdelitev sredstev po namenu. 28. člen Temeljne organizacije in delovna skupnost lahko za reševanje stanovanjskih potreb delavcev po kadrovski osnovi izločijo do 20% sredstev katera se izločijo iz OD in čistega dohodka po odbitku obvez po anuitetah. 29. člen Izpraznjeno stanovanje dodeljeno po kadrovski osnovi je namenjeno za nadaljno dodelitev po kadrovski osnovi, razen v primeru, kadar DS temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti ne odloči drugače. PRILOGA — 5 VI. POGOJI KREDITIRANJA STANOVANJSKE GRADNJE V LASTNINI DELAVCEV 30. člen Temeljne organizacije in delovna skupnost lahko sredstva za stanovanjsko gradnjo s katerimi razpolagajo izločijo za stanovanjsko gradnjo v lastnimi delavcev v skladu ,s 5-letnim programom in letnim planom reševanja stanovanjskih potreb delavcev, vendar največ do zneska razpoložljivih sredstev skupne porabe namenjene za stanovanjsko gradnjo. 31. člen Sredstva za stanovanjsko gradnjo v lastnini delavcev se lahko dajejo delavcem za: — nakup stanovanja {etažna lastnina) ali stanovanja v družbeni lastnini v skladu z zakonom, — graditev družinske stanovanjske hiše v lastnini delavcev, _ — izboljšanje stanovanjskih pogojev v stanovanjih in družinskih stanovanjskih hišah v lastnini delavcev oziroma prenovo. 32. člen Temeljna organizacija oziroma delovna skupnost lahko odobri delavcem sredstva za stanovanjsko gradnjo v obliki posojila tako, da maksimalna vsota vseh posojil pri nakupu ne sme presegati 70%, pri gradnji družinske stanovanjske hiše v lastnini delavcev 60 % in pri prenovi 50 % predračunske vrednosti oziroma končne cene pri prodajni pogodbi standardnega stanovanja. Za standardno stanovanje se po tem samoupravnem sporazumu šteje stanovanje s površino 75 m2. Vrednost standardnega stanovanja se izračuna na dan, ko je delavec podpisal posojilno pogodbo. Temeljna organizacija oziroma delovna skupnost lahko kreditira nakup stanovanja samo do 90 m2 in gradnjo družinske stanovanjske hiše v lastnini delavcev do 120 m2. a) Lastna udeležba 33. člen Lastna udeležba delavcev kot pogoj, za dodelitev posojila za- stanovanjsko gradnjo v lastnini delavca ali nakup stanovanja znaša 30% tržne vrednosti stanovanja ali predračunske vrednosti del standardnega stanovanja. Za lastno udeležbo delavcev po prvem odstavku tega člena se šteje: lastna denarna' sredstva, namensko privarčevana sred- stva v banki, posojilo na podlagi namensko privarčevanih sredstev. Za lastno udeležbo se pri gradnji ali prenovi družinske stanovanjske hiše v zasebni lastnini šteje: ■ — lastno delo, lastni gradbeni material, prispevek in ureditev in komunalna oprema gradbenega zemljišča in izdelava projekta za gradnjo, vrednost izboljšav v stanovanju opravljeno v lastni režiji. 34. člen Delavci nosilci stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini lahko koristijo posojilo za stanovanjsko gradnjo v lastnini delavcev pod pogojem, da v roku 5 let po dodelitvi posojila izročijo stanovanje prosto stvari in oseb temeljni organizaciji kot. stanodajalcu. * j 35. člen Maksimalna doba za odplačilo stanovanjskega posojila je 20 let. 36. člen Višina posojila in rok vračila je odvisen od povprečnega mesečnega dohodka na člana družine ugotovljenega v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS za preteklo leto. Povprečni mesečni dohodek na člana a družine v % na „ ¡2 'c povpr. OD v SRS .5 o’ u .3 ^ « v preteklem letu £2 o o S « > > p, a > o S do 50% do 30 % 20 let : 4% 50— 80% do 25% 18 let 4% 80—100 % do 20% 16 let 4% 100—150% do 18% 14 let 4% nad. 150 %, do 15% 12 let 4 % Osnova za izračun višine posojila predstavlja standardno stanovanje po 32. členu tega sporazuma. 37. člen Pri združenem ■ namenskem varčevanju veže organizacija združenega dela najmanj toliko sredstev in pod enakimi pogoji kot delavec, vendar sredstva TOZD oziroma DSSS ne morejo biti večja kot jih delavec doseže po izračunu iz 36. člena tega sporazuma. i 38. člen Prosilec za posojilo mora vložiti pisno prošnjo za odobritev posojila na komisijo za reševanje stanovanjskih vprašanj. Prošnja mora vsebovati osnovne podatke o prosilcu, predračunsko vrednost stanovanja ozi- 6 — PRILOGA roma hiše. Prošnji je potrebno priložiti kopijo ali prepis gradbenega in lokacijskega dovoljenja, listino o lastništvu oziroma solastništvu zemljišča na katerem se bo gradil objekt, dokaz o zagotovljenih lastnih sredstvih. V prošnji za dodelitev posojila za nakup stanovanja je treba natančno opisati stanovanje, ki se kupuje, izvajalca in določeno ceno razvidno iz prodajne pogodbe. Prošnje za dodelitev posojila zbira sektor za kadrovske in samoupravne odnose in jih opremljene s strokovnim mnenjem predloži komisiji za reševanje stanovanjskih vprašanj. 39. člen Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj obravnava prispele prijave in sestavi z oziram na razpoložljiva sredstva predlog prednostne liste za dodeljevanje posojila ter višino posojila za posameznega prosilca. ¡DS TOZD in DSSS sprejmejo dokončen predlog skupne prednostne liste za dodelitev stanovanjskih posojil. Zoper sklep o odobritvi posojila, ima delavec pravico vložiti zahtevek za varstvo pravic na DS TOZD oziroma DSSS v roku 30 dni od dne vročitve sklepa. 40. člen Pismena posojilna pogodba, ki jo skla--pa TOZD in delavec mora obsegati predvsem: — višino in namen posojila, — rok in začetek koriščenja posojila, — obrestna mera, — rok in način vračanja posojila, — nadzor nad namenskim koriščenjem posojila, — način vračanja posojila, če posojilojemalec preneha delati v delovni organizaciji po lastni želji ali krivdi, — klavzula, s katero posojilojemalec dovoljuje vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi v korist DO, kakor tudi druge vpise, ki so s tem v zvezi potrebni, — obvezo posojilojemalca, da se mu mesečno odtegne od OD anuiteta in obresti za odplačilo posojila, — obvezo posojilojemalca, da stanovanjski objekt zavaruje do zneska odobrenega posojila. Posojilodajalec lahko razveljavi posojilno pogodbo: — če se ugotovi, da je delavec dal neresnične podatke, ki so vplivali na odobritev posojila, :—če délayée ni izkoristil posojila po lastni krivdi. V teh primerih je delavec dolžan vrniti posojilo takoj, skupaj z obrestmi. 41. člen Po pravnomočnosti sklepa s katerim je prosilcu odobreno posojilo, mora prosilec skleniti s TOZD oziroma DSSS posojilno pogodbo. Delavec prosilec se s pogodbo in določbami tega sporazuma obvezuje, da bo po podpisu pogodbe o stanovanjskem posojilu ostal v delovnem razmerju najmanj 10 let, v nasprotnem primeru pa mora vrniti neodplačani del posojila z obrestmi. Obveznosti i znaslova posojilne pogodbe niso prenosljive. 42. člen Kolikor delavcu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji na lastno željo ali po njegovi krivdi je dolžan vrniti v roku & mesecev po prenehanju delovnega razmerja vse neporavnane obveznosti. Kolikor imetnik stanovanjske pravice ni dogradil stanovanjske hiše v roku za katerega se je obvezal v posojilni pogodbi mora poravnati obveznosti iz posojilne pogodbe v roku 6 mesecev razen, če gradnja ni bila dovršena iz opravičenih razlogov. Rok za izpraznitev stanovanja praviloma ne sme biti daljši od. 5 let. 43. člen , Za dodeljevanje posojil za individualni) gradnjo ali nakup stanovanja ter prenovo veljajo vsi kriteriji in merila od, 47.—55. čl. tega samoupravnega sporazuma katerim se dodeljujejo stanovanja po redni prednostni listi. 44. člen Ostali pogoji, roki in druga vračanja v zvezi z uresničevanjem pravic in pogojev v zvezi z dodelitvijo posojila^ za stanovanjsko gradnjo v lastnini delavcev se urejajo s pravilnikom o stanovanjskih vprašanjih temeljnih organizacij in delovne skupnosti v skladu s tem sporazumom. VII. SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA UGOTAVLJANJE VRSTNEGA REDA ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV 45. člen Delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti za zagotavljanje temeljnega po-ložaja'pri uresničevanju pravic do stanovanja in reševanja stanovanjskih potreb določajo skupne osnove in merila vrstnega reda pri reševanju stanovanjskih- potreb z enakimi pravicami in pogoji. * 46. člen Delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti pri določanju vrstnega reda za reševanje stanovanjskih potreb delavcev opredeljujejo oziroma določajo naslednja merila: — stanovanjske’razmere delavca, skupna in posebna delovna doba delavca, — število in starost članov delavčeve družine, sodelovanje v NOV, invalidnost, zdravstvene razmere delavca in članov njegove družine in- materialni položaj delavca. VIII. KRITERIJI IN MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE 1. Redna prednostna lista za dodelitev stanovanj in posojil. 47. člen Delavci s tem pravilnikom določajo naslednja merila prednostnega reda po katerem lahko oddajajo stanovanja delavcem: — stanovanjski pogoji, — delovna doba, — socialni položaj delavca, — socialni položaj delavčeve družine, — udeleženci NOV in interniranci, —• delovni invalidi in poklicne bolezni. A) Stanovanjski pogoji ' . k . 1. Stanovanjski status: točke a) podnajemnik (tudi bivanje v samskeifi domu) 70 b) sostanovalec (tudi bivanje pri starših) 50 c) imetnik stanovanjske pravice na neprimernem stanovanju 50 2. iStanpVanjska površina; ki odpade na enega člana gospodinjstva točke — do 4 m2 na osebo 70 — od 4 do 6 m2 •na osebo 60 — od ' 6 do 8 m2 na osebo 50 — od 8 do 10 m2 na osebo 40 od 10 do 12 m2 na osebo 30 — od 12 do 14 m2 na osebo 20 — od 14 do 16 m2 na osebo 10 — od 16 do 18 m2 na osebo 5 3. Stanovanje brez posameznih delov, njihova souporaba ter bivanje v neprimernih stanovanjih: •točke 'a) stanovanje brez kuhinje <20 b) souporaba kuhinje 10 c) souporaba kopalnic^, 10 č) souporaba WC jse točkuje 8 — PRILOGA samo v primeru, kolikor uporabniki niso družinski člani) 5 d) stanovanje brez kopalnice 10 e) v stanovanju ni vodovoda 10 f) v zgradbi ni vodovoda 15 g) bivanje v neprimernih prostorih: — vlažno, mračno, kletno ali podstrešno stanovanje 120 — kletno ali podstrešno stanovanje 30- — vlažno stanovanje 100 h) utesnjenost v primarnem stanovanju: — dve družini v istem stanovanju 20 — tri družine'v istem stanovanju 40 B) Delovni prispevek 48. člen ■Kot delovni prispevek se šteje prispevek, ki ga je delavec dal k dohodku delovne organizacije na temelju tekočega in minulega dela in na temelju inovacij, racionalizacij in drugih načinov duhovnega ustvarjanja. 49. člen Delavcu temeljne organizacije, ki je v skladu s pravilnikom o inovacijah ustvaril pravico do denarnega nadomestila ima v odvisnosti od ekonomskega prihranka naslednje število točk: točke — prihranek do 120.000 din 5 — .prihranek od 120.000 do 400.000 din 10 — prihranek od 400.000 do 800.000 din 15 — prihranek preko 800.000 din 20 Prihranek se točkuje na temelju rezultatov za preteklo poslovno l.eto. C) Delovna dojtja * 50. člen Za kriterij delovna doba se šteje delovna doba prebita v ¡DO in drugih organizacijah združenega dela in pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom nedelovnih sredstvih v. lastnini občanov. Delovna doba se zaključuje z 31. decembrom v ^etu v katerem je sprejeta prednostna lista s tem, da se štejejo samo cela leta. 51. člen Delovna doba po 50. členu tega pravilnika se točkuje za: točke ;— vsako leto delovne dobe prebite izven delovne organizacije EMO 2 — vsako leto prebito v delovni organizaciji EMO 5 C) Socialno ekonomski položaj delavca točke 1. Samohranilka, samohranilec 50 (Status samohranilke-ca se opredeljuje po Pravilniku o pogojih za pridobitev pravice do denarne pomoči — Zveze skupnosti otroškega varstva SRS — Uradni list SRS 1/79 — 12. člen). 2. Zdravstveno stanje otrok: točke — na vsakega obolelega otroka: — duševno ali telesno prizadeti otroci 60 (se točkuje le za bolezen, navedeno v 11. členu pravilnika o pogojih za pridobitev pravice do denarne pomoči Zveze skupnosti otroškega varstva SRS — Uradni list SRS 1/79). točke — trajne ali ponavljajoče bolezni 40 3. Višina celotnega dohodka na člana družine: Kolikor je znašal mesečni povprečni celotni dohodek na člana družine družinskega gospodinjstva v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim 'OD za SRS v letu pred razpisom ’se vloga delavca točkuje: — od 40—50% točke 20 — od 30—40 % — od 30—35% 30 40 — manj kot 30% j 50 52. člen V celotni dohodek družine po 51. členu tega pravilnika se ne šteje: — OD preko polnega delovnega časa (78. in 79. člen Zakona o DR), — dodatek za nočno delo in izmensko delo, — povečanje OD obračunanega za delo na dan državnega praznika, — nagrada ob delovnih jubilejih, — štipendije, vajeniška nagrada, — otroški dodatek in posebni otroški dodatek. * D) Udeležba v NOV in internaciji 53. člen Delavcu udeležencu NOV in interniran- točkuje na naslednji način: točke nosilci partizanske spomenice 140 aktivna udeležba v NOV pred 9. 9. 1943 60 aktivna udeležba v NOV po 9. 9. 1943 40 v internaciji do 1 leta 20 v internaciji do 2 let 30 v* internaciji do 3 let 40 v internaciji nad 3 leti 50 E) Delovni invalidi in poklicna obolenja 54. člen Kriteriji za delovne invalide in delavce, ki imajo poklicno bolezen se vrednoti na naslednji način: • , ’ točke — telesna okvara do 40 %, 10 — telesna okvara od 40—60 % 20 — telesna okvara od 60—70 % ‘ 30 — telesna okvara nad 70%, 40 — priznana poklicna bolezen 20 — invalidnost II. kategorije 30 — invalidnost III. kategorije 20 Kriteriji za delovne invalide pri katerih je invalidnost ali telesna okvara posledica nesreče pri delu v DO veljajo naslednji kriteriji: '■/* — telesna okvara do 40 % točke 20 —• telesna okvara od 40—50 % 30 — telesna okvara od 60—70 % 40 — telesna okvara nad 70% 50 — priznana poklicna bolezen 30 — invalidnost II. kategorije 40 — invalidnost III. kategorije 30 IX. NORMATIVI STANOVANJ IN , OPREDELITEV POJMA ČLANA GOSPODINJSTVA 55. člen Delavec lahko na število članov gospodinjstva pridobi stanovanje po naslednjih normativih: — za 1 osebo do 32 m2 — za 2 osebi do 45 m2 —■ za 3 osebe do 58 m2 — za 4 osebe do 70 m2 in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se pripadajoča stanovanjska površina poveča za 15 m2. 56. člen Za člane gospodinjstva v smislu določil tega pravilnika se štejejo: — imetnik stanovanjske pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva,, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. To so: zakonec, otroci, posvojenci, starši obeh zakoncev, ter osebe, ki jih je delavec imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu. 57. člen Za člane delavčevega gospodinjstva se štejejo- tudi osebe, ki žive z imetnikom stanovanjske pravice v izvenzakonski zvezi več kot 5 let pred razpisom. PRILOGA — 9 X. ZAMENJAVA STANOVANJ 58. člen Stanovanje dodeljeno na podlagi določil tega sporazuma sme uporabljati le nosilec stanovanjske pravice skupaj z člani gospodinjstva in ga ne sme zamenjati ali kako drugače razpolagati z njim brez poprejšnjega soglasja delavskega sveta temeljne organizacije, niti ga ne sme oddajati v podnajem, kar velja tudi za posamezne dele stanovanja. Zamenjava stanovanja s katerim razpolaga temeljna organizacija, s stanovanjem s katerim razpolaga druga organizacija združenega dela se lahko opravi le s soglasjem obeh stanodajalcev in kolikor gre za enakovredno stanovanje oziroma kolikor se plača razlika med vrednostjo stanovanja. To soglasje morata imeti imetnika stanovanjske pravice preden skleneta pogodbo o zamenjavi stanovanja. Zamenjava stanovanja s katerim razpolaga temeljna organizacija s stanovanjem s katerim razpolaga druga temeljna organizacija v okviru delovne organizacije se lahko opravi, kolikor ima delavec stanovanje, ki je premajhno za njegovo družino ali neprimerno. Zamenjava stanovanja se opravi z upravičencem iz prednostne liste za zamenjavo stanovanj. * XI. SOUDELEŽBA Z DRUGO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA 59. člen Stanovanjski problem delavca se lahko rešuje tudi skupaj z organizacijo združenega dela, kjer je zaposlen zakonec ali družinski član prosilca s tem, da obe organizaciji združenega dela združita sredstva za skupen nakup ali izgradnjo stanovanja, pri čemer ima praviloma ena izmed temeljnih organizacij oziroma delovne skupnosti pravico' razpolagati s tem stanovanjem. Zainteresirani organizaciji združenega dela skleneta sporazum o skupnem reševanju stanovanjskega problema. Reševanje takšnih stanovanjskih problemov je odvisno od razvrstitve delavca na prednostni listi in od višine sredstev, ki jih bo TOZD oziroma DSSS morala! prispevati. Delovna organizacija sodeluje pri nakupu družbenega stanovanja za delavca, čigar zakonski tovariš dela v drugi OZD, v kolikor je delavec po kriterijih in merilih iz tega sporazuma upravičen do dodelitve družbenega'stanovanja glede na razvrstitev na prioritetni listi v tekočem letu. Podrobnejše določbe glede višine in oblike vloženih sredstev kot tudi razpolagalne pravice na družbenem stanovanju bo urejala pogodba med OZD, ki skupno rešujejo stanovanjski problem delavcev. Kolikor delavec zagotovi sredstva za nakup stanovanja pri drugi organizaciji združenega dela v kateri je zaposlen njegov zakonec je upravičen na 20 točk. XII. LASTNA UDELEŽBA DELAVCEV 60. člen % Lastna udeležba delavcev za dodelitev stanovanja znaša od 1 % do 20% vrednosti dodeljenega stanovanja. Upošteva se pogodbena cena za novo stanovanje oziroma tržna cena za starejše stanovanjg. Višina udeležbe je odvisna od povprečnega mesečnega celotnega dohodka na člana družinskega gospodarstva. ! Kolikor znaša mesečni celotni dohodek na člana družinskega gospodinjstva v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim OD v SRS v koledarskem letu pred dodelitvijo stanovanja znaša lastna udeležba: Skupni mesečnj dohodek % udeležbe de-na družinskega člana v % lavca na nabavna povprečni osebni doho- no vrednost sta- dek v SRS novanja za družine z dvema in več člani za samske delavce S ' nad 20— 25 nad 30— 50 i nad 26— 30 nad 51— 55 2 nad 31— 35 nad 56— 60 3 nad 36— 40 nad 61— 65 4 nad 41— 50 nad 66— 70 5 nad 51— 60 nad 71— 80 6 nad 61— 70 nad 81— 90 7 nad 71— 80 nad 91—100 8 nad 81— 90 nad 101—110 9 nad 91—100 nad 111—120 10 nad 101—110 nad 121—130 11 nad 111—120 nad 131—140 12 nad 121—130 nad 141—150 13 nad 131—140 nad 151—160 14 nad 141—150 nad 161—170 15 • nad 151—160 nad 171—180 16 nad 161—170 nad 481—190 17 nad 171—180 nad 191 18 nad 181—190 19 nad 191 20 Za lastno udeležbo pri pridobitvi stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini se štejejo lastna denarna sredstva in pamenska posojila na vezana ali privarčevana sredstva delavca v banki. 61. člen Kdor'pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini in se preseli v večje ali večvredno stanovanje in je že plačat lastno udeležbo, plača lastno udeležbo, glede na ■ razliko v revalorizirani vrednosti prejšnjega in novopridobljenega stanovanja. Kdor se preseli iz večjega v manjše stanovanje je upravičen do povrnitve lastne udeležbe v sorazmerju z revalorizirano vrednostjo prejšnjega in. novopridobljenega stanovanja. Kdor se izseli iz stanovanja pred iztekom dobe za vračilo lastne udeležbe je upravičen na povrnitev plačanih sredstev lastne udeležbe. Lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ni dolžan prispevati: — zakonec, ki pridobi stanovanjsko pravico po smrti zakonca, — delavec, ki se mu dodeli drugo stanovanje zaradi rušitve starega stanovanja, — v primerih, ko imetnik stanovanjske pravice zamenja stanovanje za enako vredno ali manj vredno, — za udeležence NOV, druge borce, vojaške vojne invalide in druge civilne invalide vojne. 62. člen Družine v težkem gmotnem položaju in tiste mlade družine, ki na podlagi dogovorjenih kriterijev ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, vplačajo lastno udeležbo po vselitvi v stanovanje s tem, da se zavežejo namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo, za kar dovolijo tudi administrativno prepoved na osebni dohodek. O posebnih primerih, zlasti, ko se ocenjuje, da delavčeva družina živi v težjih razmerah kot to izkazujejo dokazi o dohodku družinskih članov, se pred določitvijo višine lastne udeležbe pridobi .mnenje socialne službe. s Socialna služba lahko predlaga tudi popolno oprostitev lastne Udeležbe v izredno težkih socialnih primerih .(dolgotrajna težja bolezen ipd.). . 63. člen Sredstva lastne udeležbe za pridobitev stanovanja so vračljiva. Lastna udeležba delavca je posojilo temeljni organizaciji za dobo 10 let in se obrestuje po najmanj 4 % letni obrestni meri od plačila zadnjega obroka dalje. Lastna udeležba je delavcu vrnjena po 10 letih po vplačilu v enkratnem znesku s pribitkom 4 % obrestne mere. 64. člen Pred dodelitvijo stanovanja in plačila soudeležbe, temeljna organizacija in, dela- vec skleneta ustrezno pogodbo o posojilu, v kateri določita pravice in obveznosti iz posojilnega razmerja. • ■ Ob sklepanju pogodbe je treba zlasti upoštevati: — dobo vračila soudeležbe, — minimalno obrestno mero, — način vračanja posojila (enkratno posojilo). XIII. KRITERIJI IN MERILA ZA DODELITEV STANOVANJ PO KADROVSKI OSNOVI 65. člen Reševanje stanovanjskih vprašanj po kadrovski osnovi se ugotavlja po istih kriterijih in merilih, po katerih se rešujejo stanovanjska vprašanja delavcev po redni prednostni listi z izjemo kriterija delovna doba prebita v EMO ih prihranek. XIV. ORGAN ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ 66. člen Delavci temeljne organizacije in delovne skupnosti soglašajo, da se v delovni organizaciji oblikuje skupna komisija kot skupen organ podpisnic tega samoupravnega sporazuma za reševanje stanovanjskih vprašanj, v katero vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost imenuje po dva delegata za dobo 2 let, od katerih je en delegat član in en namestnik člana komišije. Komisija iz prvega odstavka tega člena je pristojna, da: -— vsklajuje stališča temeljne organizacije in delovne skupnosti in zagotavlja sodelovanje temeljnih organizaci jin delovne skupnosti za skupno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, .— ugotavlja skupno stanovanjsko problematiko, — spremlja uporabo tega sporazuma in pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj, — sestavlja predlog vseh vrst prednostnih list določenih s tem pravilnikom in jih predloži DS, — razpravlja o predlogih podanih v času javne razpraye na temelju vseh vrst prednostnih list in daje oziroma predloži svoja stališča DS, — sodeluje pri vsklajevanju stališč za združevanje sredstev z drugimi TOZD. 67. člen Komisija lahko izmed svojih članov imenuje tri člansko komisijo za opravo posa- , PRILOGA — 11 s meznih dejanj. Pri delu komisije morajo obvezno sodelovati strokovni delavci iz sektorja za kadrovske in samoupravne odnose z namenom ugotoviti dejansko stanje in omogočiti realno oblikovanje vrstnega reda. XV. JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV STANOVANJ ALI POSOJIL 68. člen Sklep o javnem razpisu za dodelitev stanovanj ali posojil predlaga komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DS temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. DS sprejme sklep o javnem razpisu. Razpis se objavi v uradnem glasilu DO EMO in nabije na oglasne deske. Javni razpis se objavi v roku 30 dni po sprejemu plana stanovanjske gradnje. Rok za zbiranje prijav ne sme biti krajši kot 15 dni od dneva objave razpisa. Prijava za dodelitev stanovanja ali posojila se poda pismeno na posebnem obrazcu v sektorju za kadrovske in samoupravne odnose — družbeni standard. V prijavi mora delavec navesti vse podatke, na temelju katerih temelji upravičenost do stanovanja ali posojila. Sektor za kadrovske in samoupravne odnose preveri točnost in resničnost podatkov iz prijave delavca. 69. člen V razpisu za dodelitev posojila mora biti navedeno: — podatki o razpoložljivih sredstvih za stanovanjske potrebe po sprejetem zaključnem računu po posameznem namenu, — pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec za dodelitev posojila, , — potrebna dokumentacija (izpisek iz zemljiške knjige, gradbeno dovoljenje), — komu in do katerega roka morajo delavci vložiti prijavo. 70. člen Temeljne organizacije so dolžne, da še na drug način obvestijo delavca o vsebini razpisa, posebno pa tiste, ki so bili v času objave odsotni. XVI. VELJAVNOST IN SPREJEM SKUPNIH PREDNOSTNIH LIST 71. člen Na temelju meril in kriterijev za dodeljevanje stanovanj in posojil od 47. do 55. člena se prosilci razvrstijo po naslednji skupni prednostni listi: 12 — PRILOGA — prednostna lista za dodelitev družbenih stanovanj, —- prednostna lista za dodelitev posojila za individualno stanovanjsko gradnjo za prenovo ali nakup stanovanja, — kadrovska prednostna lista za dodelitev stanovanj in posojila. S prednostnimi listami se določi razvrstitev delavcev na temelju skupnega števila točk, ki jih doseže prosilec pp merilih ih kriterijih iz tega sporazuma in tudi do kakšnega stanovanja je prosilec upravičen. 72. člen Prednostne liste se sestavijo po izvedenem razpisu, običajno pred vsakokratno dodelitvijo stanovanja. Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj pripravi osnutke prednostnih list na temelju 'osnov in meril po tem sporazumu in pravilniku o reševanju stanovanjskih vprašanj in jih predloži DS TOZD in DSSS. Predlog prednostnih list sprejme DS TOZD in DSSS. O predlogu prednostnih list DS TOZD in DSSS organizira javno razpravo, ki traja 15 dni. Po zaključku javne razprave sestavi komisija vsklajen predlog prednostnih list, ki jih sprejme DS TOZD in DSSS. Prednostna lista se ne more. spreminjati oziroma se ne bo sestavljala nova prednostna lista, dokler vsi delavci na temelju določenega vrstnega reda ne dobe stanovanje. 73. člen Delavci, ki so v skladu z določbami, tega sporazuma upravičeni do dodelitve kadrovskega stanovanja lahko vložijo prijavo za dodelitev kadrovskega stanovanja tudi med letom. * XVII. VARSTVO PRAVIC DELAVpEV 74. člen Delavci uresničujejo varstvo svojih pravic na DS TOZD oziroma DSSS. D§ TOZD oziroma DSSS je dolžan zahtevo delavcev rešiti najkasneje v 30 dneh od dnp vložitve zahteve. Kolikor DS TOZD in DSSS ne odloči o zahtevku v 30 dneh ali kolikor delavec ni zadovoljen z odločitvijo, lahko delavec v nadaljnjih 30 dneh vloži predlog pri sodišču združenega dela. XVIII. KONČNE IN PREIIODNE DOLPČBE 75. člen Samoupravni sporazum je sprejet, ko se zanj na referendumu izjasni večina delavcev vsake temeljne organizacije in delovne skupnosti in ki ga podpišejo pooblaščene osebe ter OO ZSS. Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se opravijo na način in po postopku, po katerem je bil sprejet. 76. člen Pogodbe o kreditiranju stanovanjske gradnje v lastnini delavcev, ki so bile sklenjene po sainoupravnem sporazumu o združevanju in uporabi stanovanjskih sredstev IX) EMO ostanejo v veljavi. ^ 77. člen Z dnem, kq začne veljati ta samoupravni sporazum preneha veljati samoupravni sporazum o združevanju in uporabi stanovanjskih sredstev DO EMO iz leta 1976. 78. člen Ta samoupravni sporazum stopi v velja- vo 8 dan po objavi v uradnem glasilu DO EMO EMAJLIREC. 79. člen Obvezno tolmačenje tega samoupravnega sporazuma lahko daje samo delavski svet temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. Pooblaščeni podpisniki sporazuma TOZD tovarna frit TOZD tovarna kotlov TOZD tovarna odpreskov in avtokoles TOZD tovarna orodjarna TOZD elektronsko računski center TOZD vzdrževanje in energetika TOZD tovarna radiatorjev TOZD tovarna emokontejner TOZD tovarna posode Delovna skupnost skupnih služb Na. temelju 118. in 463. člena Zakona p združenem #plp (Ur. list SFRJ št. 53/76) lit 1. člena statuta temeljne organizacije združenega dela in 2. člena samoupravnega sporizuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev DO EMO, so delavci temeljne organizacije združenega dela na referendumu dne 30. 9. 1981 sprejeli pravilnik p reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev temeljne organizacije združenega dela I. TEMELJNE DQLpCB£ 1. člen S tem pravilnikom v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, delavci temeljne organizacije združenega dela . ................. urejajo nasledpja vprašanja: — planiranje in programiranje stanovanjski gradnje, — vrste in vire sredstev za stanovanjske potrebe, — namen izrabe sredstev, — združevanje sredstev, — temelje reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev, -7 kriterije za dodelitev družbenega — kriterije za dodelitev posojila in politiko dodelita« posojila, — kriterije za dodelitev stanovanja ali posojila na kadrovski osnovi, — način sprejemanja in rok veljave prednostne liste za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, —■ ostala vprašanja v zvezi stanovanjskih razmerij. 2. člen Način in namen združevanja, planiranja, razpolaganja in uporabe sredstev za stanovanjsko gradnjo, delavci temeljne organizacije oz. DSSS urejajo s tem pravilnikom v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v DO EMO. 3. člen Delavci temeljne organizacije smo se dogovorili in sporazumeli, da bomo dodeljevali stanovanja in posojila v skladu ' z osnovami, in merili, določenimi v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v DO EMO in tem pravilnikom, tako da se združena sredstva za stanovanjsko gradnjo razdelijo na podlagi potreb posamezne temeljne organizacije oz. DSSS, ki se realizirajo z dodelitvijo posojil in stanovanj posameznim upravičencem iz skupnih prednostnih list. Na stanovanju pridobijo temeljne organizacije in DSSS pravico uporabe in razpolaganja. II. PLANIRANJE IN PROGRAMIRANJE STANOVANJSKE GRADNJE 4. člen Stanovanjske potrebe in materialne pogoje za reševanje stanovanjskih vprašanj delavci temeljne organizacije združenega dela ....,....................’.....,.... (v nadaljevanju: temeljna organizacija), določajo kot sestavni del skupnih planov razvoja temeljne organizacije. S programi in plani se rešujejo stanovanjska vprašanja, tako da se določa: — politika reševanja stanovanjskih vprašanj, — sredstva in vire sredstev za stanovanjske potrebe, — višina sredstev in razmerja v zadovoljevanju stanovanjskih razmer delavcev po vseh temeljih (dodelitev druž-. benega stanovanja, dodelitev posojila, kadrovska zasnova), — število delavcev, katerim se rešuje stanovanjsko vprašanje (po vsakem temelju). / 5. člen Temeljna organizacija v postopku določanja in sprejemanja programov in planov reševanja stanovanjskih potreb delavcev izhaja iz: — stanovanjskih potreb delavcev, — števila nerešenih stanovanjskih . vprašanj, — razvoja materialne osnove dela, — materialnih pčgojev temeljne organizacije za stanovanjske potrebe, — skupnega števila delavcev, — dolgoročnega, srednjeročnega in letnega plana kadrov, — planirane zaposlitev novih delavcev, — potreb deficitarnih kadrov, — zanimanje delavcev, da z indivi- dualno gradnjo in etažno lastnino rešujejo svoja stanovanjska vprašanja, — števila delavcev, ki so izpolnili pogoje za polno osebno pokojnino ali pogoje za invalidsko pokojnino. 6.. člen . Programe in plane, s katerimi se rešujejo stanovanjska vprašanja, sprejemajo delavci temeljne organizacije po postopku, določenem za ostale plane' temeljne organizacije. ‘ III. SREDSTVA ZA STANOVANJSKO POTREBO 7. člen Sredstva, namenjena za stanovanjsko potrebo delavcev se evidentirajo v okviru skupne porabe kot: ' — lastna denarna 'sredstva, — kreditna sredstva, — objekti in oprema skupne porabe, s katerimi se zadovoljujejo stanovanjske potrebe. 8. člen Viri 1 sredstev za . stanovanjske potrebe delavcev so: —r sredstva, ki se po določeni stopnji izločajo iz OD delavcev za stanovanjsko gradnjo v skladu z zakonom, — sredstva; ki se iz ¿čistega dohodka razporejajo v sklad skupne porabe za stanovanjsko gradnjo, — anuitete in obresti za stanovanjsko gradnjo v lastnini delavcev, • — kreditna sredstva poslovnih bank, — sredstev amortizacije stanovanjskega sklada, sredstva/združena z drugimi temeljnimi organizacijami v ali izven delovne organizacije v skupnem reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, — sredstva in stanovanja pridobljena iz sklada solidarnosti, — sredstva pridobljena s prodajo lastnih stanovanj, — ostali viri sredstev namenjeni za stanovanjske potrebe. 9. člen Denarna in kreditna sredstva, namenjena za stanovanjske potrebe delavcev se- koristijo za: — gradnjo stanovanjskih zgradb in stanovanj v/ družbeni lastnini na temelju usmerjene stanovanjske gradnje, — nakup stanovanj v družbeni i stanovanjski gradnji, — dodelitev posojila za prenovo stanovanjskih zgradb v lastnini delavcev, — dodelitev posojila delavcem za nakup stanovanj v etažni lastnini, — združevanje sredstev z drugimi organizacijami, zaradi skupnega rešpvanja 14 — PRILOGA ( ) stanovanjskih vprašanj, — financiranje drugih potreb stanovanjske gradnje. 10. člen Namen koriščenja sredstev temeljne organizacije za stanovanjsko gradnjo se določi s programi in plani reševanja stanovanjskih potreb delavcev (dolgoročni, srednjeročni in kratkoročni). 11. člen Stanovanjska gradnja v smislu tega pravilnika je gradnja novih stanovanjskih zgradb in stanovanj v družbeni lastnini ali družinskih stanovanjskih hiš in stanovanj v lastnini delavcev, ali dovršitev začete gradnje družinske stanovanjske hiše v lastnini delavcev. 12. člen Prenova po tem pravilniku se šteje opravljzeno delo, s katerim se pridobijo dodatni stanovanjski prostori in izboljšajo stanovanjski pogoji. 13. člen, Posojilo za prenovo stanovanj v lastnini delavcev se dodeli, kolikor je izpolnjen pogoj po 12. členu tega pravilnika. 14. člen Delavci ■ temeljne organizacije soglašajo, da se rešujejo stanovanjska vprašanja po kadrovski osnovi za delavce, ki opravljeno delo, s katerim se pridobijo opravljajo dela oziroma nalog III.—XI. skupine del oz. nalog (10. člen pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sredstev za skupno porabo TOZD oz. delovne skupnosti. Predlog kandidatov za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev po kadrovski osnovi pripravila sektor za kadrovske in samoupravne odnose in vodstvo temeljne organizacije, kot tudi kateri strokovni kadri III—XI skupine se v odvisnosti od dejanskih potreb temeljne organizacije upoštevajo pri dodelitvi stanovanj na kadrovski osnovi. 15. člen Predlagatelji iz 14. člena tega pravilnika morajo obvezno sodelovati s pristojnimi organi drugih temeljnih organizacij oz. delovne skupnosti' zaradi skupnega usklajevanja in reševanja kadrovskih problemov. Kot strokovni kadri v smislu tega pravilnika se štejejo: — delavci, ki bodo opravljali poslovodne funkcije, — delavci, ki bodo' opravljali delo oz. naloge s posebnimi pooblastili irt odgovornostmi, — delavci, ki bodo opravljali dela oz. naloge, ki so posebnega pomena za uspešno delo pri poslovanju temeljne organizacije, — deficitarni kadri: Deficitarni v smislu 4 alinee drugega odstavka tega člena se štejejo strokovni delavci, ki izpolnjujejo pogoje objavljenih del oz. nalog, za katere se tudi po ponovljenem razpisu ni" javil kandidat, ki izpolnjuje pogoje, v delovni organizaciji pa ni kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. 16. člen Stanovanjski problemi strokovnih kadrov se rešujejo z: v — dodelitvijo posojila za stanovanjsko ' gradnjo ali nakup stanovanja, — dodelitvijo družbenega stanovanja. 17. člen Delavcu, ki se šteje kot strokovni kader, se lahko dodeli stanovanje pod pogoji, ugotovljenimi s tem pravilnikom, kolikor nima stanovanja v kraju, kjer opravlja delo. 18. člen Temeljna organizacija lahko za reševanje stanovanjskih potreb po kadrovski osnovi izloči do 20% sredstev, ki se izločijo iz čistega dohodka po odbitku obvez po anuitetah. 19. člen ^Izpraznjeno stanovanje, ki je dodeljeno na" kadrovski osnovi, se ponovno dodeli le v ta namen, razen v primeru, če DS temeljne organizacije ne določi drugače. IV. KRITERIJI IN MERILA ZA DODELITEV POSOJIL ZA INDIVIDUALNO GRADNJO, NAKUP STANOVANJA IN PRENOVO 20. člen Višino posojila delavcem, ki so se opredelili, da s, kreditiranjem rešujejo svoja stanovanjska vprašanja, lahko temeljna organizacija dodeli posojilo - v odvisnosti od števila prijavljenih delavcev za dodelitev posojila, skupnega števila nerešenih stanovanjskih vprašanj, zneska sredstev določenega s planom in programom za te namene, stanovanjskih potreb in materialnih pogojev zainteresiranih delavcev. 21. člen Delavcem TOZD in DSSS se dodelijo posojila v smislu 9. čl. tega pravilnika v naslednjih primerih: — za gradnjo oz. dograditev stanovanjskih hiš ali stanovanj, PRILOGA — 15 \ — za rekonstrukcijo, katere namen je smotrno povečanje stanovanjske površine in izboljšanje stanovanjskih razmer, — posojilo kot udeležbo za družbeno varčevanje delavca in delovne organizacije pri poslovni banki, — za nakup stanovanja, — za toplifikacijo, — za nakup komunalno urejenega zemljišča, — za druge namene, s katerimi si .delavec izboljšuje slabe stanovanjske razmere. 22. člen Delavec je dolžan, da si pred dodelitvijo posojila za individualno gradnjo ali nakup stanovanj zagotovi lastna denarna sredstva. Lastna udeležba delavca kot pogoj za dodelitev posojila za stanovanjsko gradnjo v lastnini delavcev ali nakup stanovanja znaša 30% tržne vrednosti stanovanja ali predračunske vrednosti del. 23. člen Temeljna organizacija lahko odobri delavcem sredstva za stanovanjsko gradnjo v obliki posojila, tako da maksimalna vsota vseh posojil pri nakupu ne sme presegati 7Č% pri gradnji družinske stanovanjske hiše v lastnini delavcev 60% in pri prenovi 50% predračunske vrednosti oz. končne cene pri prodajni pogodbi standardnega stanovanja. 24. člen Za standardno stanovanje se po tem pravilniku šteje stanovanje s površino 75 m2. Vrednost standardnega stanovanja se izračuna na dan, ko je delavec podpisal posojilno pogodbo. 25. člen Temeljna organizacija lahko kreditira nakup stanovanja samo do 90 m2 in gradnjo družinske stanovanjske hiše v lastnini delavcev do 120 m2. 26. člen Na podlagi letnega programa reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev se v 30 dneh po sprejemu plana stanovanjske gradnje razpišejo posojila. Rok za priglasitev na razpis je 20 dni od dneva razpisa. Razpis se objavi v uradnem glasilu DO EMO. Razpis mora obsegati naslednje: — podatke o razpoložljivih sredstvih za stanovanjske potrebe po sprejetem planu, stanovanjske gradnje za tekoče leto, — zahteve oz. pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za posamezno vrsto posojila, — zahtevano dokumentacijo, — komu in do katerega roka morajo prosilci vložiti svoje zahtevke, — rok do katerega mora komisija dati odgovor. Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj objavi prednostno listo o odobritvi posojila praviloma skupaj s prednostno listo prosilcev stanovanj. Varstvo pravic delavcev v tem postopku je enako kot varstvo pravic delavcev pri dodelitvi družbenih stanovanj. 27. člen Pri dodeljevanju stanovanjskih kreditov se posebej upošteva: — da je prosilec kreditno sposoben, — da ima zagotovljena vsa druga sredstva za gradnjo ali nakup stanovanja (lastno udeležbo, bančna posojila), — da ima predloženo gradbeno dokumentacijo, — da ima predloženo listino o lastništvu oz. solastništvu zemljišča, na katerem se bo gradil objekt. 28. člen Posojilo zafnakup družbenega stanovanja se lahko delavcu odobri ob pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanjskih posojil iz tega pravilnika. Delavec mora vlogi za dodelitev posojila za nakup stanovanja priložiti pogodbo, ki jo je sklenil z izvajalcem ali prodajalcem. 29. člen Maksimalna doba za odplačilo stanovanjskega posojila je 20 let. 30. člen . "Višina posojila in rok vračila je odvisen od povprečnega mesečnega dohodka na člana družine ugotovljenega v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS za preteklo leto. Povprečni mesečni dohodek na člana družine v % na povprečni OD v SRS v preteklem letu: !• r Višina posojila ' - Rok mera vračanja Obr. do 50% do 30 % 20 let 4% 50 do 80 % do 25% 18 let 4% 80 do 100 % do 20 % 16 let 4% 100 do 150 % do 18 % 14 let 4% nad 150% do 15 % 12 let 4% Osnova za izračun višine posojila predstavlja standardno stanovanje po 24. členu tega pravilnika. 31. člen Pri združenem namenskem> varčevanju veže organizacija združenega dela naj- manj toliko sredstev in pod enakimi pogoji kot delavec, vendar sredstva OZD ne morejo biti večja kot jih delavec doseže po izračunu iz 30. člena tega pravilnika. 32. člen Prosilec za posojilo mora vložiti pismeno prošnjo za dodelitev posojila na komisijo za reševanje stanovanjskih vprašanj. Prošnja mora vsebovati osnovne podatke o prosilcu, predračunsko vrednost stanovanja oz. hiše. Prošnji je potrebno priložiti kopijo ali prepis gradbenega in lokacijskega dovoljenja, listino o lastništvu oz. solastništvu zemljišča na katerem se bo gradil objekt, dokaz o zagotovljenih lastnih sredstvih. V prošnji za dodelitev posojila za nakup stanovanja je treba natančno opisati stanovanje, ki se kupuje, izvajalca in določeno ceno, razvidno iz prodajne pogodbe. Vloge za dodelitev posojila izbira sektor za kadrovske in samoupravne odnose in jih opremljene s strokovnim mnenjem predloži komisiji za reševanje stanovanjskih vprašanj. 33. člep Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj obravnava prispele prijave in sestavi z ozirom na razpoložljiva sredstva predlog prednostne liste za dodeljevanje posojila ter višino posojila za posameznega prosilca. DS TOZD in DSSS sprejmejo dokončen predlog skupne prednostne liste za dodelitev stanovanjskih posojil. Posojilo za stanovanjsko gradnjo v lastnini delavcev ali nakupa stanovanja se dodeli na temelju sklepa DS temeljne organizacije o dodelitvi posojila, tako da se z delavcem «klene pogodba, s katero se urejajo pravice in obveznosti pogodbenih strank. Zoper sklep o dodelitvi posojila ima delavec pravico vložiti zahtevek za varstvo pravic na DS TOZD oz. DSSS. 34. člen Pismena posojilna pogodba, ki jo sklepa TOZD oz. DSSS in delavec, mora ob-seglati predvsem: — višino in namen posojila, — rok in začetek koriščenja posojila, — obrestna mera, — rok in način vračanja posojila, — nadzor nad namenskim koriščenjem posojila, — način'vračanja posojila, če posojilojemalec preneha delati v delovni organizaciji po lastni želji ali krivdi, — klavzulo, s katero posojilojemalec dovoljuje vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi v korist DO, kakor tudi druge vpise,' ki so s tem v zvezi potrebni, — Obvezo posojilojemalca, da se mu mesečno odtegne od OD anuiteta in obresti za odplačilo posojila, — obvezo posojilojemalca, da stanovanjski objekt zavaruje do zneska odobrenega kredita. Posojilojemalec lahko razveljavi posojilno pogodbo: — če se ugotovi, da je delavec dal neresnične podatke, ki so vplivali na odobritev posojila, —- če delavec, ni izkoristil posojila po lastni krivdi. V teh primerih je delavec dolžan vrniti posojilo takoj, skupaj z obrestmi. 35. člen Temeljna organizacija lahko razveljavi posojilno pogodbo in zahteva vrnitev posojila tudi v primeru kolikor: — delavcu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji oz. delovni skupnosti po podpisu pogodbe pred potekom roka, določenega v 36. členu tega pravilnika, — delavec v dogovorjenem roku ne odstopi stanovanja, — delavec kredit ne koristi za namen, za katerega je dobil kredit, — delavec tri mesece zapored ne plača mesečnih obrokov, — stanovanje ali stanovanjsko hišo ne koristi za svoje stanovanje. Sklep o vrnitvi prejme delavski svet temeljne organizacije. 36. člen Po pravnomočnosti sklepa, s katerim je prosilcu odobreno posojilo, mora prosilec skleniti s TOZD oz. DSSS posojilno pogodbo. Delavec prosilec se s pogodbo in določbami tega sporazuma obvezuje, da bo po podpisu pogodbe o stanovanjskem posojilu ostal v delovnem razmerju še najmanj 10 let. V nasprotnem primeru mota delavec vrniti neodplačani del posojila z obrestmi. , Obveznosti iz naslova posojilne pogodbe niso prenosljive. 37. člen Kolikor delavcu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji po njegovi želji ali po njegovi krivdi pred potekom časa, ki, ga določa predhodni člen, je delavec dolžan vrniti v roku 6 mesecev po prenehanju delovnega razmerja vse neporavnane obveznosti. Če imetnik stanovanjske pravice ni dogradil stanovanjske hiše v roku, za katerega se je obvezal v posojilni pogodbi, mora poravnati obveznosti iz posojilne pogodbe v roku 6 mesecev razen, če iz- gradnja ni bila dovršena iz upravičenih razlogov. Rok za izpraznitev stanovanja praviloma ne sme biti daljši od 5 let. 38. člen Za dodeljevanje posojil za individualno gradnjo ali nakup stanovanja ter prenovo veljajo vsi kriteriji in merila od 46. do 55. člena tega pravilnika, po katerih se dodeljujejo stanovanja po redni prioritetni listi. 39. člen Delavec lahko dobi posojilo za individualno gradnjo, prenovo ali nakup stanovanja samo na območju občine, kjer ima delavec stalno prebivališče, tako da' lahko nemoteno prihaja na delo. V. VELJAVNOST IN SPREJEM SKUPNIH PREDNOSTNIH LIST 40. člen Na temelju meril in kriterijev za dodeljevanje stanovanj in posojil od 46. do 55. čl. se prosilci razvrstijo po naslednjih prednostnih listih: — prednostna lista za dodelitev družbenih stanovanj, — prednostna lista za dodelitev posojila za individualno stanovanjsko gradnjo in za prenovo, — kadrovska prednostna lista za dodelitev stanovanj in posojila. S prednostnimi listami • se določa razvrstitev delavcev na temelju skupnega števila točk, ki jih doseže prosilec po merilih in kriterijih iz tega pravilnika in tudi do kakšnega stanovanj je prosilec upravičen. 41. člen Prednostne liste se sestavijo po izvedenem razpisu. Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj pripravi osnutke prednostnih list na‘temelju osnov in meril v skladu s pravilnikom o reševanju stanovanjskih vprašanj in jih predloži DS TOZD in DSSS. Predlog prednostnih list sprejme DS TOZD in DSSS. O predlogu prednostnih list DS TOZD in DSSS organizira javno razpravo, ki traja 15! dni. ■, Po zaključku javne razprave sestavi komisija usklajen predlog prednostnih list, ki jih sprejme DS TOZD in DSSS. Prednostne liste se ne' morejo spreminjati oz. se ne bo sestavljala nova, dokler vsi delavci na temelju določenega vrstnega reda ne dobijo stanovanje. 42. člen Delavci, ki so v skladu z določbami tega pravilnika upravičeni do dodelitve kadrovskega stanovanja lahko vložijo prijavo za dodelitev kadrovskega stanovanja tudi med letom. 43. člen Vrstni red delavcev na prednostni listi se določi po številu točk, ki gredo delavcu po kriterijih in merilih, določenih s tem pravilnikom. V primeru, da imata dva delavca ali več na prednostni listi enako število točk, se prednost ugotavlja po številu točk, ki gredo delavcu po kriteriju stanovanjske razmere, v primeru enakega števila točlj po tem kriteriju pa se vrstni red določi po delovni dobi, prebiti v DO EMO. 44. člen •Ne glede na.določbo 1. odst. 43. člena se lahko sprejme sklep o dodelitvi stanovanja ali posojila v primeru, da je delavec ostal brez stanovanja zaradi izrednih okoliščin (požar, poplava, potres itd.). Sklep o dodelitvi stanovanja in kredita iz prvega odstavka tega člena sprejme DS temeljne organizacije oz. DSSS. 45. člen V primeru smrti delavca se stanovanje ali'kredit (razen po kadrovski osnovi) dodeli njegovemu zakoncu, kolikor je na vrstnem redu prioritetne liste za dodelitev stanovanja ali kredita in kolikor je zakonec zaposlen v delovni organizaciji. / Stanovanje se dodeli delavcu tudi po upokojitvi, kolikor je v času sklenjenega delovnega razmerja podal zahtevo za dodelitev stanovanja in kolikor je takrat izpolnjeval pogoje za dodelitev stanovanja, ki pa v času po upokojitvi niso bili tako spremenjeni, da bi to pravico izgubil. VI. KRITERIJI in merila ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE 1. Redna prioritetna lista za dodelitev stanovanj in kreditov 46. člen Delavci s tem pravilnikom določajo naslednja merila prednostnega reda, po katerem lahko oddajo stanovanja delavcem: — stanovanjski pogoji, — delovna doba, — socialni položaj delavca, — socialni položaj delavčeve družine, — udeleženci NOV in interniranci, — delovni invalidi in poklicne bolezni. A) Stanovanjski pogoji 1. stanovanjski status: točke a) podnajemnik (tudi bivanje v samskem domu) ' 70 b) sostanovalec (tudi bivanje pri starših) 50 c) imetnik stanovanjske pravice v neprimernem stanovanju 50 2. stanovanjska površina, ki odpade na enega člana gospodinjstva: točk — od 4 m2 na osebo 70 — od 4 do 6 m2 na osebo 60 od 6 do 8 m2 na osebo 50 — od 8 do 10 m2 na osebo 40 — od 10 do 12 m2 na osebo 30 — od 12 do 14 m2 na osebo 20 — od 14 do 16 m2 na osebo 10 — od 16 do 18 m2 na osebo 5 3: stanovanje brez posameznih delov, njihova souporaba ter bivanje v neprimernih stanovanjih: točk a) stanovanje brez kuhinje 20 b) souporaba kuhinje 10 c) , souporaba kopalnice 10 čp souporaba WC (se točkuje samo v primeru, kolikor uporabniki niso družinski člani) 5 d) stanovanje brez kopalnice 10 e) v stanovanju ni vodovoda 10 f) v zgradbi ni vodovoda 15 g) bivanje v neprimenih prostorih: — vlažno, mračno, kletno ali podstrešno stanovanje 120 — kletno ali podstrešno stan. 80 — vlažno stanovanje 100 h) utesnjenost v primernem stanov. » — dve družini v istem stanov. 20 — tri družine v istem stanov. 40 B) Delovni prispevek, 47. člen Kot delovni prispevek se šteje prispevek, ki ga je delavec dal k dohodku delovne organizacije na temelju tekočega in minulega dela na temelju inovacij, racionalizacij in drugih načinov duhovnega ustvarjanja. 48. člen Delavcu temeljne organizacije, ki je v skladu s pravilnikom o inovacijah ustvaril pravico do denarnega nadomestila, ima v odvisnosti od ekonomskega prihranka naslednje število točk: prihranek do 120.000,00 — prihranek od 120.000,00 do 5 400.000,00 — prihranek od 400.000,00 do : 10 800.000,00 15 — prihranek prek 800.000,00 . 20 49. člen Preseganje norme in prihranek se toč- kujeta na temelju rezultatov za poslovno leto. preteklo C) Delovna doba \ 50. člen Za kriterij delovne dobe se šteje delovna doba prebita v DO in- drugih organizacijah združenega dela in pri delovnih ljudeh; ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom na delovnih sredstvih v lastnini občanov. Delovna doba se zaključuje z 31. decembrom v letu, v katerem je sprejeta prednostna lista s tem, da se štejejo samo cela leta. 51. člen Delovna doba po 50. členu tega pravilnika se točkuje za: točke — vsako leto delovne dobe prebite izven delovne organizacije EMO 2 — vsako leto. v delovni organizaciji EMO 5 C) Socialno ekonomski položaj delavca 1. Samohranilka, samohranilec 50 (status samohranilke(ca) se opredeljuje po Pravilniku o pogojih za pridobitev pravice do denarne pomoči — Zveze skupnosti otroškega varstva SRS Uradni list SRS 1/79 — 12. člen). 2. Zdravstveno stanje otrok: — na vsakega obolelega otroka: — duševno, ali telesno prizadeti otroci 60 točk (se točkujejo le za bolezen, navedeno v 11. členu pravilnika o pogojih za pridobitev pravice do denarne pomoči Zveze skupnosti otroškega varstva — Uradni list SRS 1/79 — trajanje ali ponavljajoče bolezni dihal 40 točk člana družine: 3. Višina celotnega dohodka na člana družine: Kolikor je znašal mesečni povprečni celotni dohodek na člana družine družinskega gospodinjstva v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim OD za SRS v letu pred razpisom se vloga delavca točkuje: — od 40 do 50 % 20 točk — od 30 do 40 % 30 točk — od 30 do 35 % 40 točk — manj kot 30 % 50 točk 52. člen V celotni dohodek družine po 51. členu tega pravilnika se ne šteje: — OD prek polnega delovnega časa (78. in 79. člen zakona o DR), — dodatek za nočno delo, — povečanje ,OD obračunanega za delo na* dan državnega praznika, — nagrada ob delovnih jubilejih, — štipendije, vajeniška nagrada, — otroški dodatek in posebni otroški dodatek. - D) Udeležba v NOV in v internaciji 53. člen Delavcu udeležencu NOV in internirancu se točkuje na naslednji način: točk — nosilci partizanske spomenice — aktivna udeležba v NOV pred 140 9. 9. 1943 60 — aktivna udeležba v NOV po 9. 9. 1943 40 — v internaciji do 1 leta 20 — v internaciji do 2 let 30 — v internaciji do 3 let 40 — v internaciji nad 3 leta 50 E) Delovni invalidi in poklicna obolenja 54. člen Kriteriji za delovne invalide in delavce, ki imajo poklicno bolezen, se vrednoti na naslednji način: točk — za telesno okvaro do 40 % 10 —■ za telesno okvaro od 40—60 % 20 — za telesno okvaro od 60—80% 30 — za telesno okvaro nad 80% 40 — priznana poklicna bolezen 20 — invalidnost II. kategorije 30 — invalidnost III. kategorije 20 Kriteriji za delovne invalide, pri kate- rih je invalidnost ali telesna okvara posledica nesreče pri delu v DO, veljajo na- slednji kriteriji: točk — telesna okvara do 40 % 20 — telesna okvara od 40—50 % 30 — telesna okvara od 60—70 % 40 — telesna okvara nad 70 % 50 — priznana poklicna bolezen 30 — invalidnost II.^kategorije — invalidnost III. kategorije 40 30 Kolikor je pri delavcu ugotovljena invalidnost in telesna okvara, dobi točke samo po temelju, ki je zanj bolj Vil. NORMATIVI STANOVANJ ugoden. IN OPREDELITEV POJMA GOSPODINJSTVA ČLANA 55. člen Delavec lahko na število članov gospo- dinjstva pridobi stanovanje po naslednjih normativih: — za 1 osebo do 32 m2 — za 2 osebi do 45 m2 — za 3 osebe do 58 m2 — za 4 osebe do 70 m2 in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se pripadajoča stanovanjska površina poveča z 15 m2. 56. člen Za člane gospodinjstva v smislu določil tega pravilnika se štejejo: imetnik sta- novanjske pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. To so: zakonec, otroci, posvojenci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je delavec imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu. 57. člen Za člane delavčevega gospodinjstva se štejejo tudi osebe, ki žive z imetnikom stanovanjske pravice v izvenzakonski zvezi več kot 5 let pred razpisom. VIII. ZAMENJAVA STANOVANJ 58. člen Stanovanje, dodeljeno na podlagi določil tega pravilnika sme uporabljati le nosilec stanovanjske pravice skupaj s člani gospodinjstva in ga ne sme zamenjati ali kako drugače razpolagati z njim brez poprejšnjega soglasja delavskega sveta temeljne organizacije, niti ga ne sme oddajati v podnajem, kar velja tudi za posamezne dele stanovanja. Zamenjava stanovanja, s katerim razpolaga temeljna organizacija, s stanovanjem, s katerim razpolaga druga organizacija združenega dela, se lahko opravi le s soglasjem obeh stanodajalcev in kolikor gre za enakovredno stanovanje oziroma kolikor še plača razlika med vrednostjo stanovanja. To soglasje morata imeti imetnika stanovanjske pravice, preden skleneta pogodbo o zamenjavi stanovanja. Zamenjava stanovanja, s katerim razpolaga temeljna organizacija s stanovanjem s katerim razpolaga druga temeljna organizacija v sestavi delovne organizacije, .se lahko opravi, kolikor ima delavec stanovanje, ki je premajhno za njegovo družino ali nestandardno. Zamenjava stanovanja se opravi z upravičencem iz prednostne liste za zamenjavo stanovanja. IX. LASTNA UDELEŽBA DELAVCEV / 59. člen Lastna udeležba delavcev za dodelitev stanovanja znaša od 1 do 20 %> vrednosti dodeljenega stanovanja. Upošteva se pogodbena cena za novo stanovanje oz. tržna cena za starejše stanovanje. Višina udeležbe je odvisna od p.ov-prečnega mesečnega celotnega dohodka na člana družinskega gospodinjstva. V kolikor znaša mesečni celotni dohodek na člana družinskega gospodinjstva v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim OD v SRS v koledarskem letu pred dodelitvijo stanovanja znaša lastna udeležba: Skupni mesečni dohodek na družinskega člana v % na povprečni osebni dohodek v SRS % udeležbe delavca ha nabavno vrednost za družine z dvema in več člani za samske delavce brez do 20 do , 30 udeležbe nad 20— 25 nad 30— 50 1 nad 26— 30 nad 51— 55 2 nad 31— 35 nad 56— 60 3 nad 36— 40 nad 61— 65 4 nad 41— 50 nad 66— 70 5 nad 51— 60 nad 71— 80 6 nad 61— 70 nad 81— 90 7 nad 71— 80 nad 91—100 8 nad 81— 90 nad 101—110 9 nad 91—100 nad 111—120 10 nad 101—110 nad 121—130 n nad 111—120 nad 131—140 12 nad 121—130 nad 141—150 13 nad 131—140 nad 151—160 14 nad 141—150 nad 161—170 15 nad 131—160 nad 171—180 16 nad 161—170 nad 181—190 17 nad 171—180 nad 191 18 nad 181—190 19 nad 191 20 Za lastno udeležbo pri pridobitvi stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini se štejejo lastna denarna sredstva in namenska posojila na vezana ali privarčevana sredstva delavcev v banki. 60. člen Kdor pridobi stanovanjsko pravico na stanovanje v družbeni lastnini in se preseli v večje ali večvredno stanovanje in je že plačal lastno udeležbo, plača lastno udeležbo glede na razliko v revalorizirani vrednosti prejšnjega in novopr¡dobljenega stahovanja. Kdor se preseli iz večjega v manjše stanovanje, je upravičen do povrnitev lastne udeležbe v sorazmerju z revalorizirano vrednostjo prejšnjega in novo pridoblje-. nega stanovanja. Kdor se izseli iz stanovanja pred iztekom dobe za vračilo lastne udeležbe, je upravičen na povrnitev plačanih sredstev lastne udeležbe. Lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno stanovanje ni dolžan prispevati: — zakonec, ki pridobi stanovanjsko pravico po smrti zakonca, — delavec, ki se iriu dodeli drligo sta-novarije zaradi rušitve starega stanovanja, — v primerih, ko imetnik stanovanjske pravice zamenja stanovanje za enakovredno ali manj vredno, — za udeležence NOV, druge borce, vojaške vojne invalide in druge invalide vojne. 61. člen Družine v težkem gmotnem položaju in tiste mlade družine, ki na podlagi dogovorjenih kriterijev ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, vplačajo lastno udeležbo po vselitvi v stanovanje s tem, da se zavežejo namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo, za kar dovolijo tudi administrativno prepoved na osebni dohodek. D posebnih primerih, zlasti ko se ocenjuje, da delavčeva družina živi v težjih razmerah, kot to izkazujejo dokazila o dohodku družinskih članov, se pred določitvijo višine lastne udeležbe pridobi mnenje socialne službe. Socialna, služba lahko predlaga tudi popolno oprostitev lastne udeležbe v izredno težkih socialnih primerih (dolgotrajna težja bolezen ipd.). 62. člen Sredstva lastne udeležbe, za pridobitev stanovanja so vračljiva. Lastna udeležba delavca je posojilo temeljni organizaciji za dobo 10 let in se obrestuje po najmanj 4% letni obrestni meri od plačila zadnjega obroka dalje. Lastna udeležba je delavcu vrnjena po 10 letih po vplačilu v enkratnem znesku s pribitkom 4% obrestne mere. 63. člen Lastno udeležbo morajo plačevati tudi delavci, ki bodo pridobili kadrovska stanovanja v višini, določeni v 59. členu tega pravilnika. 64. člen Pred dodelitvijo stanovanja in plačila soudeležbe, temeljna organizacija in delavec skleneta ustrezno pogodbo o posojilu, v kateri določita pravice in obveznosti iz posojilnega razmerja. Ob sklepanju pogodbe je treba zlasti upoštevati: — dobo vračila soudeležbe, — minimalno obrestno mero, — način vračanja posojila (enkratno) 65. člen Določila tega pravilnika, ki se nanašajo na soudeležbo pri pridobitvi stanovanja, se uporabljajo tudi za delavce, ki bodo kot PRILOGA — 21 « mlade družine pridobile družbeno stanovanje od stanovanjske skupnosti kot stanodajalca po razpisu. X. KRITERIJI IN MERILA ZA DODELITEV STANOVANJ PO KADROVSKI OSNOVI 66. člen Reševanje stanovanjskih vprašanj po kadrovski osnovi se ugotavlja po istih kriterijih in merilih, po katerih se rešujejo stanovanjska vprašanja delavcev po redni prednostni listi z izjemo kriterija delovna doba prebita v EMO in prihranek.' XI. POSTOPEK DOLOČANJA VRSTNEGA REDA PODELITVE STANOVANJA V UPORABO 67, člen Delavci pridobivajo stanovanjsko pravico do stanovanjskega posojila po vrstnem redu iz skupne prednostne liste po osnovah in merilih, določenih s tem pravilnikom v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj. 68: člen Postopek ugotavljanja upravičenosti do Stanovanja se prične z javnim razpisom. Razpis se ' objavi v uradnem glasilu DO EMO in nabije na oglasne deske. Sklep o javnem razpisu za vlaganje prijav za dodelitev stanovanja ali posojila sprejme komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj. Javni razpis z vlaganje prijav za dodelitev stanovanja ali stanovanjskega posojila se objavi najkasneje v roku 30 dni po sprejemu plana stanovanjske gradnje za tekoče leto. Rok zbiranja prijav ne sme biti krajši kot 20 dni'. Prijave za dodelitev stanovanja oz. posojila se dajo pismeno na posebnem obrazcu v SKSO — družbeni standard. Odgovorni delavec službe je dolžan goditi evidenco o vloženih prijavah in opravljati druge naloge, določene s tem pravilnikom in samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj. 69. člen SKSO preveri resničnost podatkov iz’ prošenj prosilcev in sestavi ovrednoteno točkovno listo. 70. člen SKSO — družbeni standard mora tekoče spremljati stanovanjske razmere delavcev. V ta namen izda enoten obrazec za prošnje in vodi, kartoteko prosilcev. Naloga službe je tudi, da pripravi prednostne liste na podlagi tega pravilnika in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj, z vsemi potrebnimi dokazili za posameznega prosilcji. 71. člen S prednostno listo se poleg osnovnih podatkov določi skupno število točk po posameznih kriterijih in merilih iz pravilnika za reševanje stanovanjskih vprašanj in tudi do kakšnega stanovanja je posamezen prosilec upravičen z ozirom na normative po, tem pravilniku. / Prednostna lista mora biti poimensko sestavljena in objavljena v glasilu DO EMO Emajlirec. 72. člen DS TOZD oz. DS. DSSS sprejme sklep o dodelitvi stanovanja posameznih prosilcev. Pismen sklep o dodelitvi stanovanja' mora biti Vročen delavcu, kateremu je dodeljeno stanovanje in objavljen na način, določen s statutom. Delavec se sme vseliti v* dodeljeno stanovanje šele potem, ko je sklep o dodelitvi pravnomočen in ko je sklenjena stanovanjska pogodba s samoupravno stanovanjsko skupnqstjo. XII. KOMISIJA ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ DELAVCEV 73. člen Delavci temeljne organizacije in delovne skupnosti soglašajo, da se v delovni organizaciji oblikuje komisija kot skupen organ za reševanje stanovanjskih vprašanj, v katero vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost imenuje po dva delegata za dobo 2 let, tako da je en delegat član in en delegat namestnik člana komisije. Komisija opravlja svoje delo na sejah. Na prvi seji se izvoli predsednik in namestnik predsednika izmed delegatov komisije. Sejo komisije sklicuje predsednik, v -njegovi odsotnosti pa namestnik. Predsednik komisije skliče sejo po potrebi, vendar pa najmanj štirikrat letno. Komisija iz prvega odstavka tega člena je pristojna, da: — usklajuje stališča temeljne organizacije in delovne skupnosti in zagotavlja sodelovanje temeljnih organizacij in delovne skupnosti za skupno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, — ugotavlja skupno stanovanjsko problematiko, — spremlja uporabo sporazuma in pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj, — ugotavlja pravilnost podatkov, navedenih v prijavi za reševanje stanovanjskih vprašanj, — sestavlja predlog vseh vrst prednostnih list, določenih s tem pravilnikom in jih predloži DS, — razpravlja o' predlogih, podanih v času javne razprave na temelju vseh vrst prednostnih list in daje oz. predloži svoja stališča DS, — sodeluje pri usklajevanju stališč za . združevanje sredstev z drugimi TOZD. Komisija lahko izmed svojih članov imenuje tričlansko komisijo za. opravo posameznih dejanj. Po potrebi lahko komisija pozove k sodelovanju tudi socialnega ’ delavca ali drugega strokovnjaka z namenom ugotoviti dejansko stanje in omogočiti realno oblikovanje vrstnega reda. XIII. SOUDELEŽBA Z DRUGO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA 74. člen Stanovanjski problem delavca se lahko rešuje tudi skupaj z organizacijo združenega dela, kjer je zaposlen zakonec ali družinski član prosilca s tem, da obe organizaciji združenega dela združita sredstva za skupen nakup ali izg-radnjo stanovanja, pri čemer ima praviloma ena izmed TOZD oz. DSŠS pravico razpolagati s tem stanovanjem. Zainteresirani organizaciji združenega dela skleneta sporazum o skupnem reševanju stanovanjskega problema. Reševanje takšnih stanovanjskih problemov j,e odvisno od razvrstitve delavca na prednostni listi in od višine sredstev, ki jih bo TOZD oz. DSSS morala prispevati. Delovna organizacija sodeluje pri nakupu družbenega . stanovanja za delavca, čigar zakonski tovariš dela v drugi OZD, kolikor je delavec ,po kriterijih in merilih iz tega sporazuma upravičen do dodelitve družbenega stanovanja glede na razvrstitev na prioritetni listi. Podrobnejše določbe glede višine in oblike vloženih sredstev kot tudi pravice razpolaganja na družbenem stanovanju bo urejala pogodba med OZD, ki skupno rešujejo stanovanjski problem delavcev. Kolikor delavec zagotovi sredstva za nakup stanovanja pri drugi organizaciji, v kateri je zaposlen njegov zakonec, je upravičen na 20 točk. XIV. ODDAJANJE IN UPORABA STANOVANJ, ODPOVED STANOVANJSKE POGODBE, ODLOČBA O DODELITVI STANOVANJA 1. Odločbe o dodelitvi stanovanja 75. člen Na podlagi vrstnega reda iz skupnih .prioritetnih list se izda odločba. Odločbo o dodelitvi stanovanja ali posojila podpiše direktor delovne organizacije. Odločba se vroči prosilcu, posebni finančni službi in pristojni SISS zaradi sklenitve stanovanjske pogodbe. Z odločbo se mora določiti; — nosilec stanovanjske pravice na stanovanju, — člane družine nosilca stanovanjske pravice, — rok, do katerega se mora stanova-, nje zasesti, —- obveznost delavca glede soudeležbe pri reševanju stanovanjskega problema, — obveznost delavca glede delovnega razmerja s TOZD oz. DSSS, t — pravni pouk. < Zoper odločbo je dopusten zahtevek za varstvo pravic na DS TOZD oi. DSSS v roku 30 dni od dne vročitve odločbe. 2. Stanovanjska pogodba 76. člen Stanovanjsko pogodbo skleneta imetnik stanovanjske pravice in enota za gospodarjenji s stanovanjskimi hišami v sklopu SISS občine ‘Celje. Stanovanjska pogodba se sklene na podlagi odločbe, ki jo sestavi- sektor za kadrovske in samoupravne odnose na podlagi sklepa DS TOZD oz. DSSS. 77. člen Na podlagi stanovanjske pogodbe sprejme delavec stanovanje v uporabo in s tem doseže pravico stanovanje uporabljati neovirano in trajno ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik, stanovanjska pogodba in zakon o stanovanjskih razmerjih. 3. Vselitev v stanovanje 78. člen Po sklenitvi stanovanjske pogodbe mora predstavnik stanovanjske enote, ki gospodari s stanovanji, izročiti imetniku stanovanjske pravice stanovanje v uporabo v roku 15 dni. Ob vsaki vselitvi v stanovanje ali izselitvi iz njega se sestavi zapisnik, v katerem se ugotovijo morebitne pomanjkljivosti in obstoječe stanje stanovanja. Kolikor se imetnik stanovanjske pravice brez utemeljenega vzroka ne vseli v dodeljeno stanovanje v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe, izgubi pravico do dodeljenega stanovanja. 4. Odpoved stanovanjske pogodbe 79. člen ■ Imetniku stanovanjske pravice se lahko odpove stanovanjska pravica, vezana na lastnost delavca v TOZD oz. DSSS, in sicer v naslednjih primerih prenehanja delovnega razmerja: 1. Kadar delavcu preneha delovno razmerje v TOZD oz. DSSS. Izjeme iz prve točke tega člena so delavci, ki so starostni, invalidski in družinski upokojenci. 2. Kadar delavcu preneha delovno razmerje zaradi obsodbe za kaznivo dejanje, ki ima že po zakonu za posledico prenehanj e delovnega razmer j a. 3. Kadar delavcu preneha delovno razmerje zaradi hujše kršitve delovne obveznosti po sklepu disciplinske komisije. TOZD oz. DSSS lahko v zvezi s predhodnimi primeru odpove stanovanjsko po-/ godbo le v 3 mesecih po prenehanju delovnega razmerja. Določba 1. točke tega člena v skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih ne velja za delavce, ki imajo 10 let delovne dobe. * 80. člen Imetniku stanovanjske pravice se lahko odpove stanovanjska pogodba po predhodnem pismenem opominu tudi v naslednjih primerih: 1. Če zapored tri mesece ali tri mesece v zadnjih dveh letih ne plača stanarine in drugih obveznosti po predpisih o stanarini. 2. Če imetnik ali njegov stanovalec upravlja stanovanje na tak način, da se po njegovi krivdi dela škoda na stanovanju ali skupnih napravah, ki jih upravlja. ali stanovanje uporablja v namen, ki nasprotuje pogodbi. 3. Če imetnik ali njegov .stanovalec uporablja stanovanje na tak način, da drugemu stanovalcu ovira uporabo stanovanja. ! 81. člen Za stanovanjska razmerja, ki niso Urejena s tem pravilnikom, se uporabljajo določbe zakona o stanovanjskih razmerjih. XV. VARSTVO PRAVIC DELAVCEV 82. člen Delavci uresničujejo varstvo svojih pravic na DS TOZD in DSSS. DS TOZD oz’ DSSS je dolžan zahtevo delavcev, rešiti najkasneje v 30 dneh od dne vložitve zahteve. Kolikor DS TOZD oz. DSSS ne odloči o zahtevku delavca v 30 dneh ali kolikor delavec ni zadovoljen z odločitvijo, lahko delavec v nadaljnjih 30 dneh vloži predlog pri sodišču združenega dela. XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 83. člen Delavec, ki je dobil družbeno stanovanje od TOZD, obdrži pravico uporabe na stanovanju tudi, če sklene delovno razmerje z drugo TOZD oz. DSSS, ki je v sestavi DO EMO. 84. člen Določbe tega pravilnika veljajo, kolikor (zanj glasuje večina delavcev na referendumu. 85. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po ¡postopku, kot je bil sprejet. 88. člen • , " -• T '• . Z dnem, ko prične veljati ta pravilnik, preneha veljati samoupravni sporazum O združevanju in uporabi stanovanjskih sredstev DO EMO iz leta 1976. * . 87. člen Ta pravilnik začne veljati 8. dan po objavi v uradnem glasilu DO EMO EMAJ-LIREC. ' 88, člen Obvezno tolmačenje tega pravilnika lahkb daje samo delavski svet. TdZD dz. DSSS. Predsednik DS Predsednik OOZS