296. številka
Ljubljana, v torek 29. decembra.
XXIV. leto, 1891.
[shaja veak dan iveier, iz.niti nedelje in praznike, ter velja po p o S t jjHjtff man Ka avutro-opei-ako dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glđ,, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bris pošiljanja na dom za vite l«rff> 18 gld.  za četrt leta S gtd. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za* oznanila plnčnje se od četiristopne petit.-vrste po H kr., fe Be oznanilo jeoVnkrat tiska, po 6 kr., če Be dvakrat, iti po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvoli' frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih  ulicah št. 12. Opravnistvu naj bp blagovolijo pošiljali naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Čez malo dnij poteče 24. in naš list Stopi V 25. tečaj. Petindvajsetletna doba obseza skoro celo človeško generacijo in tudi v življenji narodov je to znamenita doba, zlasti pa v nas, ki smo pred petindvajset leti jedva začeli živeti.
Če pogledamo petindvajset let nazaj, vidimo, kako prazno je še bilo takrat naše politično življenje. Vsa naša du.sevna hrana bile so skoro jedino „Novice", dandanes pa nam sumi na časnikarskem polji koščat gozd nasproti. In ,,Slovenski Narod" koliko je on storil v teku tega Časa in prestal! Ni ga bilo politiškega dogodka, da bi se ne bil bavil ž njim, ne literarnega podjetja, da bi v našem listu ne našlo najkrepkeje podpore. Smelo se trdi, da je „Slovenski Narod4' za vso 25-letno dobo neizcrpljiv vir na politiškem, literarnem in sploh socijalnom narodnem polji, v njem je v izobilji zanimivega gradiva, zato s ponosom gleda na preteklo dobo, v svesti si, da je vedno storil svojo dolžnost, veano stal na braniku za svoje pravice in junaško prebil vse nadloge in ovire.
Da je list tako uspeval, pripisovati je jedino tomu, ker je vedno bil glasilo slovenske inteligence, ne za v is en list, kateremu je prva in glavna zapoved korist ljubljenega naroda, ker je vedno vestno držal se našega starega programa.
Takšen ostane tudi v bodoče. Rodoljubi, pod praporom njegovim zbrani, so nam gotovo jamstvo, da je in ostane našega lista politika v pravem tiru, da ne bode zavozila na stranska pota.
Uredništvo bode kakor doslej skrbelo za uvodnt članke, v katerih se bode razpravljala vsa domača in inozemska politika, listek bode prinašal zabavnega berila, kakor doslej, namreč: izvirne listke in prevode iz slovanskih in tujih jezikov, kolikor možno zanimivih.
Uverjeni smo, da vidimo tudi v prihodnje ne le naš h dosedanjih, temveč jako pomnoženi novih sotnidnikov in naročnikov zvesti krog, kateri odobravajo pisavo in rodoljubje n Slovenskega Naroda", zbrane okolu nas.
LISTEK.
Barje.
Spisu I AlukB. L. K i o 1 1 a u d. i.Kouec.)
Kmetska poslopja stala so v krogli na višini; toda na nizki ravnini — bila je gotovo miljo dolga — ni bilo človeškega sledu j le par kupov Šote na robu, par črnih gričkov in vmes nekoliko mlak.
„Bonjour, Madame!" upije stari vran in začne v velikem krogu obletavati burje. Zdelo se mu je tako prijazno, tako vabljivo, da se je počasi in previdno približal ter se vsedel na neko korenino Bredi barja.
Tu je bilo še nekoliko tako, kakor v starih čaBih — pusto iu tiho.
Tu in tam, kjer so bila tla še mokra, poganjal je posamezen loček in redek, kratek osat. Sicer je bila le lina, črna segnita zemlja — vlažna in polna mlakuž; sive zakrivljene korenine štrlele
„SLOVENSKI NAROD" izhaja vsak dan zvečer izimši nedelje in praznike ter stane za a v s t r o - o g e r s k e dežele:
Za vse leto  .   .    gld. 15*— n   pol leta   .    .      „     8.— „   četrt leta     .      „     A'— „  jeden mesec .      „ 140 Da „Slovenski Narod" svoje čitatelje še bolje zadovolji z obširnejo tvarino, pridejan je naročnikom „Slovenskoga Naroda" brezplačno „RODOLJUBglasilo ..Slovenskega društva" v Ljubljani, ki izhaja 1. in 3. sofo o t o vsacega meseca.
P. n. č. gospode stare in nove naročnike uljudno prosimo, da nam blagovolijo naročnino poslati vsaj do (J. januvarja 1892. 1., da nam je moči „Slov. Narod" redno doposiljati.
Uredništvo in upravnistvo „SIov. Naroda".
»Slovenskega društva v Ljubljani" prvi letni občni zbor
dne 27. decembra lS'.M leta.
Na sv. Štefana dan zhralo pe je nad 40 članov „Slovenskoga društva v Ljubljani" v gorenjih prostorih čitalnice Ljubljanske v prvi letni občni zbor. Kako potrebno je bilo osnovanje tega društva, v katerem se združujejo vsi pravi prijatelji napredka Rlovenskega naroda, to fe pokazala dokaj živahna delavnost društvena v prvem letu, precejšnje število društvenikov, ki so se že oglasili in se še oglašajo vedno po vseh pokrajinah slovenskih. Predsednik g. notar G o ko 1 a poudarjal je to v kratkih besedah * Hvojem nagovoru ter pozdravil vse navzoče člane in izrekel nado, da se bode društvo s pripoinočjo vseli prijateljev napredka razvijalo vedno krepkeje.
Potem dal ie besedo gosp. dr. Trillerju, društvenemu tajniku, ki je prečital svoje poročilo, katero nam podaje prav živo sliko društvene delavnosti v prvem leto svojega obstanka.   Glasi Be:
Slavni zbor! 2e pred tremi leti jela se je kaznti v kranjakih Slovencih potrebi pravilneje in tesneje politične organizacije: pojavljala se je želja do ustanovitve političnega društva, kateremu naj bi bila jedina podlaga n a rod na ideja, okolu katerega naj bi se složno zbirali vai afarovi slovenskega naroda in katero naj bi skušalo zatre t i umetni raz-
por, ki ga je zasejala v nas tuja sila. Združili so se vsled tega nekateri rodoljubi v osnovalni odbor „Slovenskega društva" ter so izposlovali uradno potrdilo društvenih pravil z due 28. maja 1888 št. 5371. A nasprotstvo v domačem taboru bilo je takrat že preočitno in nesloga zadušila je novorojeno dete še v zibeli. Cela Btvar je potem zaspala iu še le volitve v meBtni zastop Ljubljanski, vršivše se »pomladi 1. 18(J0, poučile so nas, da skupno delovanje za enkrat ni več mogoče ter da je posvetni inteligenciji kranjski tieba posebne združitve, ako se neče na milost in nemilost ukloniti pod jarem inpnrtovanega in zato narodni stvari kvarnega pretiranega klerikalizma. Ta odpor prouzroči l je tedaj januvarja meseca 1891 definitivno ustanovitev „Slovenskoga društva", katerega dosedanje delovanje na kratko popihati je danes moja naloga
V ustanovnem oklicu, priobčenem v „Sloven-skem Narodu" dne 2G. januvaria 1891, ooudarjal je osuovalni odbor »Slov, društva" nazadovanje v vseh strokah uprave ter poživljal rodoljube po deželi, naj se tesno oklenejo našega društva, kateremu bo na mari Sgol vsestranski napredek naroda, tuja pa uakana vsake konkurence v lastnem taboru! Odziv po raznih pokrajiuali kranjske domovine bil je precej živahen in že due 2. februvarja 1891 za moglo se je društvo konstituirati. Na tem usta« novnem shodu voljen je bil tudi danes odstopajoči odbor, na čelu mu predsednik g. c- kr. notar Ivan Gogola. Odbor, kateremu so naklonili svojo dejansko pomoč z vsega epečotka tudi nekateri odlični tukajšnji rodoljubi, se ie svojega posla takoj z vso eneržijo lotil, storil jo potrebne ukrepe, da pridobi društvo kolikor mogoče najširšo podlago in sklical je že na 15, februvarja 1891 prvi javni društveni shod, na katerem je odbornik g. dr. Ivan Tavčar v krepkih potezah precizoval stališče, kakoršno naj bi zavzemali naši novi državni poslanci, katerih volitev je bila takrat pred durmi. Te volitve državno-zburske pomenijo tudi prvo važno postojanko v našem diuštvenem življenji. Dočim jo namreč društvo sicer te posredno podpiralo kandidature svojih somišljenikov, bo je volitev v skupini gorenjskih iu notranjskih mest in tJgov udeležilo oficijelno ter postavilo za to skupino svojega lastnega kandidata gosp. dr. Danila Majarona. — Konservativna stranka napovedala nam ie na to boj in pričela se je po Go-renjtkem in Notranjskem strašna   volilna agitacija.
bo navzgor, nereduo in zamešano zapletene, kakor čoržava mreževina.
Stari vran je pač dobro umel, kar je videl. Tu so nekoč stala drevesa, — veuder to je bilo še prod njegovo dobo. — Gozda, vej, listja — ničesar ni bilo več. Samo korenine so še ostale, globoko doli v mehki tvarini s črnimi vlakui akupaj zraščene.
Toda bolj se tudi ni moglo premen it i; tako je moralo ostati, in to so morali ljudje vsekakor pustiti, kakor je bilo!
Stari ptič se je vzravnal. Poslopja so bila tako daleč; tu sredi neomejenega barja bilo je tako prijazno, brezskrbno. Nekaj starega so morali vender v miru pustiti.
Gladil si je svetlo črno perje ter večkrat zakričal: „Bonjour, Madame! — Boujour — Madaine!"
Toda sedaj so prihajali od bližnjega stano-vališča semkaj možje s konjem in vozom; dva mala dečka tekla sta zadej. Peljali so se po krivem potu, mej nizkimi grički, uprav proti barju.
„Kmalu bodo obBtali" — mislil si je vran. Toda prihajali so vedno bližje; nemirno je obračal
stari ptič glavo nem ter tja. Bilo je veuder čudno, kako daleč si ljudje upajo!
Slednjič obstanejo, možje primejo za lopate in sekire. Vran je lahko videl, da imajo opraviti s težkim štorom, katerega bi radi izkopali.
„Tega bo bodo kmalu naveličali,"   mislil je
vran.
Toda niso se utrudili; sekali so s sekirami — bile bo naj 08 tre j SO, kar jih je vran kdaj videl in končno se jim je res posrečilo, da so težko deblo na stran zvalili, tako, da so korenine v zrak molele.
Mala dečka sta se nasitila kopati rove mej mlakami.
„Giej no velikega vrana tamkaj", — dejal je
jeden.
Nabrala sta mnogo kamenja ter so plazila mej malimi kupi zemlje naprej.
Toda vran ju je dobro videl. Saj je že hujše zrl!
Tedaj tudi tu na barji ui bilo miru in varnosti za starced Sedaj je uvidel, da so se celo sive korenine, ki so bile starejše, kot najstarejši vran
Nad kandidat sklical je volilne shode v Posto-jino, Lož, Idriio, Vrhniko, Kamnik, Loko in Kranj in povsod so volilci njegov program ter njegovo kandidaturo sprejeli. Navzlic temu smo ko-nečno podlegli uprav nezaslišanemu pritisku na vo-lilce in pa trojni koaliciji „vladno-nemčursko-kon-servativni". A propad bil je časten in pokazalo je število glasov, oddanih za našega kandidata, da je zadobilo društvo že trdno zaslombo v narodu. — Mnogo bolj mirna in povsem složna bila je nekaj tednov pozneje dojiolnilna državnozboraka volitev v Ljubljani mesto umršega deželnega glavarja g. dr. Jos. Poklukatja. Ker je namreč priglašen: kan-dat javil svojo kandidaturo tudi nSlov. društvu" ter je pripoznal naš program, se ujegovi izvolitvi nismo upirali in jo marveč še podpirali.
Sijajna prilika, da pokaže potrebo točue organizacije ter da se osvetli lic** pO prvem neuspehu, pa se je ponudila »Slovenskemu društvu" pri dopolnilnih volitvah v mestni zbor L ub'ja'iski, vršivših se due 20. 21. in 24 aprila 1891. Konservativna stranka sklenila je namreč to leto strmoglaviti raz mestne sedete vse pristaše ali tudi le prijatelje našega društva ter nadomestiti jih zgol s svojimi pri-vržeuci. Naše društvo sprejelo je boj, sklicalo je splošen volilni shod na 12. aprila 1891, na katerem je proglasilo svoje kandidate in sedaj pričel se je volilni boj, kakoršnih je Liubliana še malo doživela. — Pomnoženi odbor „Slovenskega društva" ostal je 14 dnij v permaneuci ter vodil volilno agitacijo taki) srečno, da smo prodrli navzlic velikanskemu prizadevanju nasprotnikov prav Sijajno v vseh treh volilnih razredih. — Ta zveza bila je posebno velikega moralnega pomena za naše društvo, kujti o tem ne je pri teh volitvah vsakdo lahko prepričal, dn bi brez društvene organizacije uikdar ne bili zmagali
Prav zaiadi tega pa je nasprotna stranka uprizorila po deželi Btrastno agitacijo zoper naše društvo, češ, da ono spodkopava veiski čut in ker imalo naši nasprotniki jio celi deželi naravno in zato skoro nedosegljivo organizacijo in poseben zato razširjen listič, ni ostalo brez uspeha njihovo obrekovanje. Odtujevati jeli so se inteligenci ji kranjski širji slojevi naroda iu skoro smo uvideli, da nam je treba v obrambo posebnega sredstva. To prepričanje in pa samovoljno imenovanje naše stranke 8 priimkom v Sloveoc h selo slaboglssnim, rodilo je Ifonecno na III. javnem društvenem shodu, vršivšem se dne |. junija lb'.'l, društveno glasilo in pa krst. naše stranke za , narodno-napredno*. V soboto dne 5. julija izdala so je prva številka „Rodoljuba* iu kar je na ftelu te številke obljubil list. to je dosfhdob pošteno držal. rltodol,ubu ne izziva in ne napada, z nikomur se ne spusca v neplodno in nepotrebno polemiko, on stal je in *t.>ji /gol v de-fenzivi ter le dostojno brani napredno stranko in njeno delovanje neosnovanih napadov od katerekoli strani ob jednem |ia goji in neti v narodu pravo a staro narodno zavest — L'st zategadel navzlic uprav brezvestni prntiagitaclji in akoiavno je svojo čast moral braniti že celo pred sodiščem, sicer počasi a sigurno prodira vedno globlje v narod in z veseljem zamorem Vam danes naznaniti, da ima iz v en društvenikov že blizu 700 plačujočih naročnikov. Man| ugodna mu je k-ikor se boste, slavna gospoda, prepričali is pororda g  blagajnika, valed
in trdno z globokim, brezmejnim barjem zraščene —, da ho se celo te morale omoti ostrim sekiram.
In ko sta poredna dečka že tako blizu bila, da sta hotela lučati, tedaj se je on dvignil na svoii težki krili in odletel.
Ko se je v zrak dvigal iu gledal na težko delajoče može in bedasta dečka, ki sta tu stala in h kamni v rokah za njim zijala, tedaj se je vzbudila jeza v starem, poštenem j>tiču.
Kot orel strel jul je z očmi na dečka in mahajoč z velikimi perotuicami kričal je s strašnim glasom: „Vrag te vzemi, vrag te vzorni!14 Dečka sta zavpila iu se vrgla na tla. Ko sta čez nekaj trenutkov si zopet upala pogledati kvišku, bilo je mirno in pusto krog njiju; -- v daljavi plul je Samcat Črn ptič pioti zahodu.
Toda, ko sta že odrasla, — da, do smrti ži vela sta v prepričanji, da se jima je na barji prikazal vrag v podobi zelo velikegn črnega ptiča z lesketajočimi se očmi. In veuder je bil 1« pošten, Btar vran, ki je proti zahodu letel, da bi izkopal prešičevo uho, katero je tamkaj skril.
A. Podgorec.
nizke cene materijelna bilanca, a navzlic temu in hvala požrtovalnosti nekaterih odličnih rodoljubov uspeval in ustraial bo list, ako se ga tesno oklene cela „narodno-napredna" stranka, ako v tem pogledu stori vsak zaveden rodoljub svojo dolžnost in ako zlasti tudi ne bo pogrešal dosedaj še žal pre-pičle duševne podpore.
Glede delovanja društvenega na zunaj omeniti mi je sedai le še jedne postojanke, t. j. dopolnilne deželnozborske volitve v skupščini notranjskih mest in trgov. Tudi za to volitev postavilo je društvo, ker je odstopivši poslanec, naš blagi mecen g. J. Gorjup odločno odklonil novo izvolitev, svojega kandidata in sklicalo je v Postoj ino posebni volilni shod, in navzlic vsem spletkam iu mahinacijam od nasprotne strani je ta naš kandidat pri volitvi, vr-šivši se dne 9. novembra, sijajno prodrl. Toliko o našem delovanji na zunaj.
Preduo Vam sedaj gospoda, završuje hvojo skromno poročilo, podam še kratek statistični pregled o notranjem razvoju društva, ne morem molče prezreti odpora, kateri se je v zadnjem Času, Če tudi ne oficijelno iz društva, pa veuder le iz srede naroduo-napredue dtranke pojavil zoper državuc-zborsko našo politiko in kateremu se je pridružilo tudi uaše glasilo.
Pojavili so se namreč od več strani glasovi, da ta odpor ni bil previden in da bi utegnil škodovati društvu, listu in stranki. Sicer nam danes ni soditi uaše politike nasproti vladi, a v obrambo društva bi vender le sad društva konštatoval, da je bilo vse kar smo storili le naša dolžnost. Naša dolžnost je namreč, da damo povgod in vselej duška javuemu mnenju, kat' ro nioia biti navodilo tudi za stopuikom naroda. Zategadelj nam ti zadnji uaše odkritosrčnosti ne smejo v zlo šteti in njihova stvar je marveč, da mnenje svojih volilcev v pravo obliko spravijo nasproti vladi. Žalili nismo nikogar, uva-ževali smo tudi zmes težavno stališče naših Dunajskih zastopnikov, vlada pa naj ie izve, kako misli in kako jo »odi narod, kajti tako pri nas ne sme biti, kakor na Kineškem, kjer morajo kihati vsi, kadar kihne vladni nli na tudi kak drug voditelj. Ilsojam se v tem pogledu spnminiati le na krasne besede jednega izmej prvih rodoljubov 19. stoletja, Emilija Oastellarja, katere Blovejo : „Akoje sploh kako višje absolutno pravo, nadkrilju-joče državo, zemljo in vse drugo, tedaj je to pravica, človeštvu prirojena, da Hine prosto izraževati svoje ideje: zategadelj ae prostost misli ne sme orne jiti nikjer, naj je misel izražena v pisavi naj se razkriva v živi besedi, naj bo nabita na vogalu ali pa zabeležena na praporu". Toliko v obrambo društva z njegovega stališča.
Glede društvene statistike omenim naj sedaj, da je pristopilo „Slovenskemu društvu" do danes vaega vkupaj 554 društvenikov. Iz razdelitve društvenikov po različnih krajih razvidi se žalibug, da se imamo tudi mi marsikje boriti še z narodno ue-brižnostjo, naj bi se tudi naši somišljeniki v dosih-dob še zanemarjenih krajih skoro odzvali svoji rodoljubni dolžnosti! Le nekoliko dobre volje in požrtvovalnosti za skupno dobro stvar je treba in prav lahko se bo čez leto Število društvenikov podvojilo. Vsem onim rodoljubom, kateri so že v prvem letu naklonili nam svojo pomoč in podporo, izrečena naj bode na tem mestu naša zahvala a pred vsem pa je tu moia dolžnost, da se spominjam blagega mladeniča, ki je v svoji oporoki tudi našemu društvu volil izdatno svoto ter tako na smrtni postelji, spravljen z Bogom in z ljudmi, na laž postavil trditev, da je pregrešuo in protiversko naše delovanje. Slava tedaj spominu blagega Frana Kotnika !
„Slovenskemu društvu" pa naj mila usoda skoraj nakloni izpoluitev njegove naloge, težeče za spravo in slogo vsega slovenskega rodu: Politično obzorje postaja od dne do due temnejše, nič jasne zvezde ne svetijo Slovanom iu zlasti Sloveuci morda še nikdar nismo bili toli potrebni sloge in jedinosti, kakor ravno sedaj. Združimo tedaj v to svrbe vse Bvoje sile i v znak da je tudi nam pri narodnem delu na mari Božja pomoč, dovolite gospoda, da sklenem z besedami velikega hrvatskega rodoljuba Kukuljevića-Sakcinskega:
Daj o Božu, bratskoj da u alozi Kuda sreću ništa voe ne 'zgrozi: Ti rod ravnaj, Ti ga napred vodi K velifiini, k prosvjeti, k slobodi!
Poročilo tajnikovo bilo je vsprejeto z živahnim odobravanjem in g. predsednik izrekel je g. tajniku zahvalo za njegov trud in z« res izborno sestavljeno zgodovino društvene delavnosti v prvem letu. iKrnec prih.)
Politični razgled.
HI«l nanje tležele.
V Ljubljani, 29. decembra. lia»por v poljskem klubu.
Imenovanje novega ministra, grofa Kuenburga, bil je povod, da so nastale v poljskem klubu prav resne diferencije, katere so seveda za ostale slovanske stranke v državnem zboru velike važnosti, ker dokazujejo, da ima slovanska solidarnost vestnih in zanesljivih zagovornikov tudi mej Poljaki. Poljakom se je zamerilo že to, da je grof Taaffe sklenil svoj dogovor z nemškimi liberalci ne da bi bii prej kaj uprašal Poljake. Predloga o ustanovitvi stabilne večine v državnem zboru zato ni bilo mogoče rešiti. Liberalni člani zagovarjali so zvezo Poljakov in nemških liberalcev, in sic»*r brez llohen-vvartovcev. dočim so se narodni Poljaki potezali za Slovane. Uprašanja še ni bilo mogoče rešiti. JSjaJH rudarji.
Te praznike zboroval je v Gradci shod zaupnih mož rudarjev kranjskih, koroških in štajerskih Zastopani so bili delavci 13 rudnikov. Po dolgih posvetovanjih sklenili so zaupni možje, da je lastnikom rudokopov znova predložiti terjatve delavcev, mej katerimi je v prvi vrsti omeniti osem« urnega delavnika iu določitve minimalnega zaslužka. Delavci zahtevali bodo od delodajalcev točnega odgovora do dne 31 decembra. Ako bi podjetniki rudnikov odklonili ter terjatve delavcev, sklicali se bodo v posamnih krajih shodi, da se ukrene kar treba za občni štrajk.
Ogers/H državni »bor.
Razpust ogerskega državnega zbora je povod veliki agitaciji, katera se je začela na Madjarskem. Opozici|ska glasila trde, da je to nezakonit čin, zaradi katerega bi bilo treha proti miuisterstvu dvigniti obtožbo. Vol Ini oklici, katere so izdale opozicijske stranke, no silno strastni, skratka, začela se je prava madjaiska agitacija. Vlada sklenila je bila raspust državnega zbora le tnesuca junija, a z ozimni na to, da je bilo treba rešiti uove trgovinske pogodbe, morala je svojo namero prikrivati. Je li bode dobila v novi zbornici povsem zanesljivo večino, se ne da povedati.
% Han J o dr/iive.
Bolgarska vlada izročila je posredovanjem svojega agenta turški vladi poseben memorandum, v katerem se zagovarja proti protestu, katerega je uložila vlada francoska zaradi iztiranja francoskega novinarja Chadoume a. Gospod Stambulov trdi v svojem zagovoru, da je bolgarska vlada baje že prej obvestila francoskega konzula, da bode iztirala Chadourne-a, ako bode le-ta dopisoval še nadalje v vladi uepri|aznem zmislu. Sicer pa pravi Stambulov, da ne pri poznava kapitulacij, nego da je iztirauje tujih državljanov notranja policijska zadeva.
Škof Freppel.
Pred prazniki umrl je slavni škof Freppel, jeden najbojevitejših klerikalcev francoskih, zajedno pa tudi pošten rodoljub in duhovit mož Francoski škofje se še niso zjedinili, kdo hi namesto Frcppela prevzel vodstvo strogo klerikalne strauke francoske, nekateri so za zelo liberalnega škofa Turrinaza, ki je jeden najizvrstnejših govornikov, drugi pa se po-tezajo za pred kratkim obsojenega Gauthe Soularda. ltlbot o trgovinskih pogodbah.
francoski minister unanjih zadev govoril je te dni v narodni zbornici o trgoviuskih pogodbah in se izrazil tako čudno, da se zmatra njegov govor kot nekaka odpoved protekeijonizmu, za katerega se je bila zadnji čas francoska zbornica tako silno potegovala. Kibot je tirjal, da naj bode vladi na prosto dano. sklepati s poBamnimi državami trgovinske pogodbe, po katerih bi bil določen še nižji tarif, nego jo določen pO carinskem zakouu.
Dopisi
S Koro&kesrn 28. decembra. [Izv. dopis.] (Podružnica za Beljak in okolico družbe sv. Cirila in Metoda,) kateri je okrajni glavar v Deljaku prepovedal celo petje po sklepu rednega družbenega Bhoda, je s svojim rekurzom na deželno vlado vsaj že toliko dosegla, da je slednja z ukazom od 2!) novembra 1891, št. 1081 praea. to prepoved kot protipostavuo ovrgla. Torej po sklepu rednega shoda je petje brez vseh ovir pri shodih podružničnih dovoljeno. Zoper ostalo negativno rešitev rekurza uložila bode pa podružnica rekurz na ministerstvo.
Deželna vlada koroška pa tako-le argumentira: „Za dobavo družbinih sredstev se smejo prirejati (v zmislu §. 3. društvenih pravil,  op. poročevalca)
dramatične igre, zabavni shodi, berila, razlaganja, besede itd.; te pa ne smejo biti predmet kakega družbi ne ga shoda, ker bi postale sicer premet družbinega delovanja .... torej mora se prirejanje taistih pri družbi n i h shodih opustiti." — To je z druzimi besedami: mej rednim zborom ali shodom podružnice se te igre itd. ne smejo prirediti; točke v h pored a ne smejo biti, pač pa se sme prirediti berilo, igre itd., po končanem rednem zboru. Mnenja koroSke vlade ne odobravamo sicer, pa podružnice si za čas, dokler pride rešitev od mini-sterstva in eventuelno od državnega sodišča, lehko tako pomagajo, da prirejajo redne zbore, berila, igre itd. pa po konČauem zborovanji.
Še jeden uspeh ima podružnica zabeležiti: Okrajno glavarstvo v Beljaku reševalo je dozdaj vse uloge podružnične nemški. Zoper to ravnanje uložilo je vodstvo podružnice za „Beljak in okolico" pritožbo, in deželna vlada je ukazala, da mora okr. glavarstvo te uloge tudi slovenski reševati, in ta njen ukaz od 29. novembra 1891, št. 1G81 praes. podružnici tudi slovenski intirnirati, kar se je seveda tudi zgodilo. — Torej trkajte, trkajte, da se bodo slovenščini tudi na Koroškem pri uradih odprla vrata!
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, it ne 23. decembra. (Dalje.)
Mestni odbornik Pire poroča za olepševalni odsek o uredbi prostora okolu gledališča iu o podaljšanju tovorne (Tižaške državne) ceste do Marije Terezije ceste m nasvetuje: .Mestni svet mej novo cesto iu nunskim vrtom naj se razdeli na stavbišča".
Mest. odb- Vel kov rh so protivi temu predlogu, saj se lahko primeri, da se ta svet odda za odškodnino nunskemu samostanu. Sveta za stavbišča je drugod dovolj, tako da tega nikakor ni treba zazidati.
Mest. odb. dr. vit. lileivveis pa ie mnenj«, da je ta prostor popolnoma pripraven, da se zazida ker za park ni, takšen pa ne sme ostati, kakor je zdaj.
Mest. odb. prof. Tomo Župan misli, da stvar, ker ni nikukega načrtu, še ni zrela, naj se torej opusti.
Mest. odb. Hribar naglasa, da je parcela, katera se ima zazidati, jako majhna. Ako bi se hotela dati nunskemu samostanu v odškodovanje, o čemur pa sedaj ni govora, pač ni treba obravnave.
Mest. odb. dr. Stare svetuje tistim gospodom odbornikom, kateri se protivijo predlogu, naj ogledajo situacijo prostora, kateri ui za drugo, nego da se tam zida kaka lepa vila.
Poročevalec mest. odb. Pire misli, da bode omenjeni prostor, ker bode z nunskim konventom govoriti mogoče še le Čez 100 ali 200 let, ostal le stavbeni prostor, in da je torej pametno, da se zazida.
Predlog se odkloni pri glasovanji z 12 proti 12 glasom. — Nadaljui predlog odseka za olepšavo mesta, da se uredi park poleg g. Souvana posestva in hranilnice, se vsprejme, in isto tako obvelja predlog, da ae napravi posebna pot do g. Souvana posestva, ker se bode dosedanji uhod porabil za park. Predlog meatn. odb. Hraskega, naj bi se položil pred deželnem gledališčem asfaltni tlak, se odkloni.
Poročevalec mest. odb. Pire poroča nadalje, naj se Tržaška cesta podaljša tlo Marije Terezije ceste iu nasvetuje, da bo ustavi v ta namen za stroške 12 000 gld.
Mest, odb. vitez Zitterer pravi, da mu je srce igralo, ko se je ustvaiila nova cesta, in da bode z veseljem glasoval zato, da ae izpelje.
MeHt. odli. V e I ko vr h pravi da je vse dobro, kar se je nag lagalo za novo Tržaško cesto, a kje dobiti potrebni denar za to cesto Koliko je v mestu poprave potrebnih cest in trotoirjev za katere se ue stori nič, iločim se bodo za popolnoma novo cesto gotovo izdalo do '20.000 gld., kateri denar bi se lahko bolje uporabil za popravo starih cest in trotoirjev v mestu.
Mest odb. Valentinčič pravi, da je neki govornik rekel, da, kdor je o kaki stvari rekel „au, more reči „b". ()u takim nagovorom nikakor ne more pritrditi, nego reči mora, da je škoda, da je mestni zbor, kar se tiče te ceste, sploh rekel „att, odločno bi se moral protiviti da bi rekel še „btt. Ta cesta, o kateri se razgovarja, je jedna najne-potrebnejših v celem mestu, zgolj c. kr. tobačna tovarna jo rabi a še ta ne dosti. Cesta je sicer lepa, prelepa, toda povsem nepotrebna. Denar, kateri bi se imel za to cesto izdati, naj Be porabi za napravo trotoirjev po drugih cestah in ulicah. Dokler se nova Tržaška cesta ne bode podaljšala do Marije Terezije ceBte, naj se vozi po Knafeljevih ulicah, katere so dosti široke in bodo za promet zadostile.
Mest. odb Hribar se čudi, da se je govorilo   s  tako silno gorečnostjo proti novi Tržaški
cesti in naglasa, da se je vsak izogiba izvzemši tovorne vozova tobačne tovarne. To je pač v nekoliko umevno, kajti vsak voznik izogiba se novo nasute ceste. To se pa o novi Tržaški cesti ne more reči, kajti še ni dolgo tega, kar je uravnana, je vender že dosti zvožena. Cesta se pa mora na vsak način podaljšati do državnega kolodvora. To je dolžnost mesta, da priredi občila, kajti poleg njih se potem zgradijo nove stavbe, katerih brez občil nikdar ne bode. Ako pa teh ni, potem nastane stagnacija v stavbenih zadevah in to je na veliko Škodo vs'mu mestu. Kar se pa tiče naprave tlaka na sv Petra cesti, zgodilo se bode to gotovo, ker so troski pokriti z rednimi dohodki mestne blagajnice in z preostanki.
Meat. odb. Gogola je mnenja, da Tržaška cesta ne more ostati neizdelana, kajti iz Knafel-novih ulic pomikati bi se bilo v ozke Šelenburgove ulice, kar nikakor ni umestno. Kdor se protivi nasvetu, ne pozna razmer. (Mest. odb Valentinčič kliče: „Danes ni potrebe"!)
Mest odb dr. Tavčar nasvetuje konec razprave, kar se vsprejme.
Poročevalec mest. odb. Pire pravi, da seda razgovarjati o tem, jeli cesta že danes potrebna ali ne, a ker se je t. kr. vladi kot cestnemu erarju zagotovilo, ko se je prevzela stara Tržaška cesta, da se napravi nova cesta, treba je izpolniti to obljubo in novo Tržaško cesto izvršiti
Pri glasovanji vsprejme se predlog za podaljšanje Tržaške ceste do Marije Terezije ceste z 21 glasi. (Konec prih.)
Domače stvari
— (Najvišje darilo.) Nj. Velečanstvo cesar podaril je za pogorelce v Itakituiku pri Po-Btojini 1000 gld., za pogorelce v radgonskem okraji na Štajerskem 500 gld. in za šolo v Št Martinu na Pohorjl pa 100 gld. iz svoje zasebne olagajuice,
— (Deželni z b o r i ) sklicali se bodo februvarja mesica, ker bode državni zbor, ki se .snide zopet dne 8. januvarja, končal svoj'* zasedanje koncem janurarja.
— (Dnevni red seji občinskega sveta Ljubljanskega) v sredo 30 decembra 1891 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani I. Oznanila predsedstva. II Pravnega in personalnega odseka poročilo o premembi § 23., 1., 2 pravil mestne hranilnice Ljubljanske. III. Finančnega odseka poročilo o proračuuu mestne občine za 1892 leto.
— (Imenovanja p r i pošti.) Poštnimi aaiBtenti v okrožji c. kr. poštnega vodstva v Trstu imenovana sta praktikanta gg. A. Deponte in C. Happacher v Trstu, g. Ivan Tomažič v Ljubljani iu poštni administrator A. Schiffrer v Tržiču.
— (Silvestrovo veselico) priredi narodna čitalnica Ljubljanska v četrtek 31. dne decembra 1891. I. v društvenih zgornjih prostorih s prijaznim sodelovanj« m gg. J. Pavšeka, II. Blanketa, A Ldeka in A Dečmaoa ter s sodelovanjem vojaške godbe c. in kr. domačega pespolka baron Kuhn št 17. Vspored: 1. Noviiček: „N'aš druhV-miliou", koračnica. 2. Flotow: Ouv^rtura oj»eri „Stradella". 8. Ivauovici : „Meteor", valček. 4 Pel B. 5. pl. Zaje: Duet iu finale iz opere a Ni kola Šubić Zrinjski. <» Produkcija brzoslikarja Mira-Liva-Boja iz Kahiro, spremlja vojaška godba. 7 Sochor: „Thea", jiolka francaise. 8. Šaljivo petje. 9. Sebek: „Kor dervišev", orientalski prizor.   10   Petje.   11. Kau
lich: »Miramare*, polka mazurka. 12. Mafiek: „Sio venec", potpourri, 13. Ouvertura iz opere ,Der I. Glilekstag". 14. Šaljivo petje. 15. Czibulka: „Lu-stige Geschicbten", valček. 16. Verdi: III. Finale iz opere „Ernani". 17. Fr. Wagner: „Reeller Hei-ratsantrag*, hitra polka. 18. Pozdrav o polunoči. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Pristop je dovoljen izključljivo le čč p. n. društvenikom. V Ljubljani dne 28. decembra L891. K mnogobrojni udeležbi vabi najprijaznejše odbor.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo .Slavec") priredi Silvestrov večer v četrtek, dno 31. t. ni., v spodnjih prostorih čitalnične restavracije s prijaznim sodelovanjem gospodične Nigri-uove iu gospoda Medena. Vspored: 1. A. Nedvčd: .Dekletu", moški zbor. 2. F. S. Vilhar : „Ljubičica", moški zbor. 3. %*: „Ohkani hlapec", šaljivi prizor. 4. Vogel: „Cigani", moški zbor a tenor-samospevom gospoda Medena. 5. %*: Deklamacija, deklamuje gospodična Nigrinova. 6. A. Foerster: „Njo|", čveterospev. 7. *#*: ,Liska", šaljivi prizor. 8. Knahl: „V pomladi", mali moški zbor s tenor-Bamotpevom gospoda Medena. 9 „Žan ni bedak", šaljivi moški zbor. 10 Sršenovič: „Jiir v LjUbljani", šaljivi prizor. 11. Novoletni pozdrav. 12. Ples. Mej vaporediuu in pri plesu svira privatna godba pod vodstvom Karola Bitscha.   Začetek ob
8. uri zvečer. Ustop za čast. ude prost, za neude 30 kr. za osebo, družinske ustopnice za 3 osebe 70 kr, K obilni udeležbi vabi vse prijatelje petja in zabave najuljudueje odbor.
— (Pri Šišenske čitalnice XV.obČ-nem zboru) voljeni so bili g. Fran Drenik — prvomestnikom; g. Ant. Suwa — blagajnikom : gospodje Fr. Burger, Fr. Bizjan, Anton Knez, Ivan Škarjevec, Janko Štrukelj in Anton Jesih — za odbornike. Društvena blagajnica ima premoženja 102 gld. 2 kr., pevska blagajnica pa 49 gld. Iz društvene knjižnice sposodilo se je članom mej letom 1215 knjig. — Tajniku, blagajniku in knjižničarju, gg. Fr. B'zjanu, Ant. Suvva in J. Štrukeljnu izrekla Be je zahvala za uzorno delovanje. Isto tako je občni zbor votiral zahvalo pevovodji g. Javoršeku, marliivitn pevkam in pevcem, darovateljem knjig, in odlič. članom „Dramatičnega društva" za prijazno sodelovanje pri Vodnikovi in Martinovi besedi. Občni zbor spominjal se je umrlih društvenikov, kakor tudi za slovensko petje velezaslužnega V. Valente. Radostno je ob*ni zbor odobril ukrep, da se prično prvo nedeljo po novem letu v Šišenski čitalnici znanstvena predavanja.
— (Narodna čitalnica v K r a n j i) priredi due 31. t in. Silvestrovo veselico s sledečim vsporedom: 1) „Stara mesto mlade", vesela igra v jedOem činu. 2.) BEna se mora omožiti", burka v jednem činu. 3.) Šaljiva zabava. 4.) Pozdrav o polunoči. 5.) Ples. Začetek je ob 8. uri.
— (Silvestrov večer) priredi čitaluica Postojinska v četrtek dne 31 decembra v svojih prostorih. Vspored: 1. Nagovor, govori g. A. Ditrich.
2. P  H Sattner:   HOpomin k petju", mešan zbor.
3. S. Gregorčič: „V pepelnični noči4', deklamuje g. A. Šibenik. 4. Kocijančič: „Njega ni", moški zbor z bariton solo (g. A. Ditrich) in čveterospe-vom 5. »Lahko noč", čveterospev. G aBob iz Kranja", veseloigra v lednem dejanji 7. Šaljiva dražba. 8 Prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustop-nina za posamezne osebe 60 kr., za rodbine 1 gld. Cisti dohodek te zabave namenjen je ubogim p o g o r e i c e m v K a k i t ti i k u , z u t o se i velik o dušu osti ne stavijo meje. — Glede na dobrodelni  namen  vabi k obilni udeležbi
odbor.
— (Domačo zabavo) prirede Bistriški diletantje na Silvestrov večer na korist Vilharje-vemu spomeniku v prostorih II. Bistriške čitalnice. Vspored: 1. „ Venec slovenskih pesmi j*. 2. Filozof, Veseloigra v enem dejanji, poslovenil M. Vilhar« 3. Tombola. 4. Ples. Prvo točko, kakor tudi med posameznimi točkami svira domača godbi. Začetek pb 1 |8 uri zvečer Uatopnina 50 kr. za osobo. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
— („Slovenski Gospodar") v Mariboru izhajal bode od novega leta v večji obliki. Ceno pa je znižal na 2 gld. 50 kr. na leto.
— (Slovanska čitalnica v Mariboru) priredi dne Bi, t. m.   Silvestrov  večer k sledečim
vsporedom: l) Piknik. 2.) Kukavica, šaljiva opereta. ;».) Staro m novo leto, igrokaz. 4.) Dražba Časopisov. 6. Petje, ti Nagovor predsednikov o polunoči. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — Dne 20. t m. bili so pri občnem zboru slovanske Čitalnice v Mariboru v odbor voljeni,tile čč. gg. • Predsednikom: Dr. Radoslav Pipuš, odv. kand., podpredsednikom: Anton Borsečnik, komi vikar, tajnikom: Fran Gestrin, prof, blagajnikom: Davorin Berdajs, trgovec, odborniki pa: dr. Janko Bezjak, prof, tir Jernej Olaučnik, odvetnik, Ljudevit llu-dovernik, stoiui kapelau, J. Kopnvuik, prof. iu p, Kapuc, hišni posestnik.
— (Čitalnica n a V r a n s k e m ) priredi v nedeljo 3. januvarja veselico, pri kateri svira Šmarska godba. Gostjo dobro došli.
— (V Gorici) bil je posvečen nadškofom Zaderakira č. g. profit Gregor Rajčevič iz Zadra. Posvetil ga je nadškof Goriški v nazočnosti škofov Ljubljanskega in Tržaškega.
Telegrami ,,Slovenskemu Narodu":
NOVO mesto 29. decembra. Poslanec Suklje danes zbranim volilcem razložil trgovinske pogodbe, dokazujoč, zakaj jih je vsprejeti navzlic utemeljenim pomislekom o vinski carini. Shod izrazil poslancu zahvalo in zaupanje, pritrjujoč mu tudi glede pogodb.
LVOV 28. decembra. Poljski listi doUe poljedelskega ministra,  da je nastavil mnogo
nemških uradnikov pri gališkem gozdnem in domenskem vodstvu.
Berolin 28. decembra. Angleški veleposlanik v Carigradu, White, umrl danes tu na hripi.
Stockholm 28. decembra. Zdravje kralja se je zboljsalo. Mej boleznijo kralja ima regentstvo kraljevič.
London 29. decembra. Po strelu ranjeno oko princa Kristijana včeraj vzeli vun. Bati se je se za drugo oko.
Dunaj 29. decembra. Deželnemu zboru predložil namestnik vladno predlogo o Dunajskih prometnih naredbah in želi nujno obravnavanje. (Živo odobravanje.) Deželni zbor sklenil, da se predloga izroči specijalnemu odseku 15 članov. Zahtevi okrožnega sodišča v Svehatu, da sme postopati proti dr. Lueg-gerju zaradi žaljenja časti, se ugodi.
Dunaj 29. decembra. Uradna „Wiener Zeitung" prijavlja finančni zakon za 1. 1892, dalje zakon glede provizoričnc uravnave trgovinskih odnošajev s Turčijo, Bolgarijo, Španj-sko in Portugalsko.
Dunaj 29. decembra. Cesar podelil kan-celijskemu vodji poslaniške zbornice, dvornemu svetniku Blumenstocku, viteški križ Leopoldo-vega reda.
Dunaj 29. decembra. Listi naznanjajo soglasno bližnje imenovanje Bilinskega generalnim vodjem avstrijskih državnih železnic namcstu Czedika, ki gre v pokoj.
Bratje Sokoli!
Odposlanstvu Celjskega „Sokola" na čast bode
danes v torek due 29. decembra 1.1.
v steklenem salonu čitalničnem društveni tihi večer
y.!l«-«'U*l4   «»!» OMlIllll.
V Ljubljani, dne 2!). decembra 1891.
Ivan Hribar,
t. <5. starostu.
Zalivala.
Preuzvi$eni knez in fikof Ljubljanski, prečaBtitljivi gospod dr.  Jakob  MInnI» mi je dal izročiti dvesto
goldinarjev, da jih raidelim ubolčekotn povodom visokih praznikov in bližajočega se novega leta.
Usojain ko v ime obdarovanih uhožčekov javno izrekati hm;JskronejSo in najudanejso zahvalo na tem velikodušnem darilu.
V Ljubljani 24. dan decembra 1891.
Župan: diratiselll.
UiisrBa *o v  g<ju>!i»IJn:
23. decembra: Fran Janez, delavčev sin, 5 mesecev, Cesta v mestni log št. 11, božjast.
24. decembra: Fran Woll", h i Ani oskrbnik, 72 let, Gospodske ulicu St. 14, kap.
25. decembra: Jožef Jeršek, delavčev sin, 5 let, Po-IjnnskH cesta at. 53, ošpice.
26. decembra : Fran Jebaćin, delavec, 5fo' let, Kolodvorske ulice št. 20 plučnica. — Marija Spiller, pismotioSeva hči, l*/4 leta, sv. Petra cesta St. 60, plučnica. — Matija Kunst, kaJŽarjev sin, 4 leta, Ilovca št. 28, ošpice. — Margareta Skerjanc, kuharica, 60 let, Florijanske nlice St. 15, sulica. — Katarina Ježersek, delavčeva hči, 5 let, Poljau-ska cesta št. 53, ošpice.
Meteorologično poročilo.
1	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v min.
. o 4) t3 (M	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	742-9 mm. 7402 mm. 739 l mm.	—4 6« C —6-4° C —5 8" C	si. zah. si. jzh. si. jzh.	obl. dež. dež.	20 0 mm. meleg.
« -v i 00 i ^ nad	7. zjutraj j 7380 um. 1   3-8° C 2. popol.   738-3 mm.     74° C 9. zvečer   739-3 um. ,   4'6U C 1 1 Srednja temperatura -4-5*6" i •loruiHlom.			brezv. si. jzh. si. jzh. n 5 3°,	megla obl. dež. za 8"	l-JO mm. dežja. t" in 8-2
IDTjLZia^slra, borza
dne 29. decembra t. I.
„LJUBLJANSKI ZVOK"
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
včeraj gld. 9280 „ 92*40 „ 109-15 „ 109-80 . 1007 -n 289— ,     117 80
Papirna renta Srebrna renta
Zlata renta......,
5°/0 marčna renta ... , Akcije narodne banko . , , Kreditne akcijo .... , London .......
Srebro.......,
Napol........,
C kr. cekini.....,
Nemške marke .... 4'/, državne srečke iz L 1854 Državne srečke iz I, 1864 Ogorska zlata renta 4°/,i  . . Ogerska papirna renta 5a/0 . Dunava reg. srečke 5°/0   . . Zenilj. obč. avstr. 4'/.,i"/u zlati zast. listi
Kreditno srečko......100 gld
Rudolfovo srečke ......       10 „
Akcije anglo-avstr. banke.   .   .     120 .
9-341/,
57-H5 250 gld. 100 .
100 gld.
danes
- gld.    92 55
- , 92'20
- „ 10925
- „ 10220
- „   1013 —
- n 287-75
- „ 117-95
9-35'/,
- „ 5-60
- ■ 57-97'/, 134 gld. 50 kr.
179 106 101
12* 118 185 20 154
70 40 70
Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.....220
Žive purane
komad po  2 gld. SO kr. do s Klil.. ali pa kilo po 6© kr., na dom poslan, priporoča
GUSTAVTREO
v Ljubljani, v Kolizejn. (1126)
Spretne agente
vsprejme pod ugodnimi pogoji in s Htalno plačo dobro snaha in v Avstriji razširjena zavarovaliiica  ia *iv-
ljen|e. — Ponudbe, v katerih je navesti reference, pošiljajo naj ae upravništvu tega lista. (1008—17)
		Janez Jax, Ljubljana.
		Tovarniška zaloga (937-3) šivalnih strojev. 1      Ceniki, kdor jih želi, pošiljajo bo frankovauo in brezplačno,
NoJbolJNe  MredHt v o
Prebavno vino
(Vinilni dig»'!.tivuin Brevmesger) iz  knezofikotijsko  dvorne lekarne v Briksenn
Mr. F. C. Brevmesserja je najboljle in najslgurnojie sredstvo,
da ha hitro ločijo vsakovi-Btne motltvo pre-bavljanja ali zapeka.
Cena veliko steklenice z navodilom za porabo 1 gld.
Steklenloa za poskušajo stane 30 kr.
Dobiva se v lekarni gdtp, J. Svobode
v LJubljani. (615—Bj
5« ji  b o I u i •>.«»! «» < I o <•
KAROL TILL
Špitalske ulice 10. Ljubljana. Špitalske ulice 10.
Vizitnice, tiskane in litngra tirane, novoletne karte, humoristične dopisnice, kazala datuma, skladni koledarji, bolezni in zapisovalni koledarji, stenski in npisni koledarji, c. kr. pri v. sušilne podloge s koledarji v dveh izdajah, koledarji za familije, listni in žepni koledarji, dijaški koledarji, trgovske knjige, kopirne knjige, trgovinski in pisni papir s tiskano firmo. a 122—i
t
Naznanilo.
Uljudno aatoaajam, du bodem **t"i ori I  i. novim letom
v Gornjem gradu
notarsko pisarno.
(H84—1) c. kr notar.
H
M
m,
Sadjarnica Karolinin dvor
pri Ptuju na Stajarskem
priporoča za lio/ir in  Novo leto svoj priljubljeni in mnogokrat h prvimi
darili odlikovani (1090—4)
Jabolčni šampanjec, velika steklenica po 1 gld. Vinski šampanjec,       „ „ „1 gld. 40 kr.
Zaloga pri gosp. Ivanu Buzzoliniju v Ljubljani.
DITMAR-SVETILKE
a najbogatejša zaloga za vse potrebe razsvetljenja,
TiK !>«'■  |>i'i.....lomu  ii« ■ v. ■■: ■ I ii i  |><>riil>i | >« • 11-. > I«- j.-1  ini J >< >< ■ ji, mvetilnosl.
Palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč.
MIZNE SVETILKE STENSKE SVETILKE VISEČE SVETILKE
LESTENCI LAMPICE
SVETILNE
STOLPNE SVETILKE ■ čipkastim okriljem in SVETILKE S STOJALI
R. DITMAR, c. kr. privilegovana TOVARNA SVETILK na DUNAJI, 3/i.
Ditnutr-jeve svetilke ima p zalogi vsaka boljša trpovina s svetilkami.
(854- 12)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
LaBtnina iu tisu .Narodne Tiskarne«.