PoSfcnlna pTaTanra r goTovfnl. Leto XIV., štev. 107 LJubljana, sreda lo. maja 1933 Cena t- Dir opiavuibivo. t-juuijitiia., ..»-nai i jeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Puuružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, VVien št. 105 241. a>i cuočnma z.ii^.srt uicaccuc uuj i,,.— Za Inozemstvo Din 40.— Ureorasta narodnosocialistič-nih glasov Kor na bi se morale v kratkem vršili splošne ob?in«ke volitve, bi predstavljalo to težko preizkušnjo za vlado. Zato razmišlja vlada o tem. da bi se občinske volitve oderodile za nedoločen čas, ker J vznemirjajo avstrijsko javnost«, kw ie zlasti sedai v dobi pripenjajoče se tujek e sezone nedopustno. V onih občinah, kjer bi narodni socialisti Ovirali redno poslovanje, bodo postavljeni vladni komisarji. Narodni social sli se hočejo za ta 'jda-rec maščevati vladi s tem. da so sklicali oa Dunaju velik manifesttcijski shod, na katerega so povabili kot glavne govornike ak- tivne nemške hitlerjevske ministre. Priti sta nameravala tudi Gubbells in Goring;. Vlada je bila v skrajni zadregi, kajti bilo bi vsekakor silno nerodno, če bi nemškim min etrom prepovedala prihod na avstrijsko ozemlje. Zato je v zadnjem hipu prepovedala narodnoeocialistično zborovanje na Dunaju. Danes je vodstvo narodnosocialistične .stranke objavilo, da prde v soboto na Dunaj večja skupina nemških narodno socialističnih voditeljev, med njimi bavarski pravosodni minister dr. Frank, bavarski minister dr Schlem, prm~ki minister Kube, predsednik pruskega deželnega zbora kcrrl predsednik državnega sveta dr. Lev ter še več drugih narodnosocialističnih prvakov. Pripeljali se bodo na Dunaj z letali, da jim avstrijske obt-sti nr. meji ne bodo mogle deteti nfi&kih tezkoč. Avstrijski narodni socialisti jim pripravljajo na dunajskem letališču svečan sprejem ter jih bodo v povorki spremili v mesto. Na Duna- Mer hoče vi Vedno hujše izzivanje nemških naciostalcev, ki jih hoče prisiliti k izstopu iz vlade - Ssasaeijonalae aretacije vekiadustrijsev Berlin, 9. maja. r. Napetost med narodnimi socialisti in njihovimi zavezniki nemškimi nacionalci vedno boli narašča. Odkar so narodni socialisti sigurni, da lahko računajo na sodelovanje katoliškega cenit ruma. postopajo proti nemškim nacionalcem skraino agresivno ter bi jih radi prisilil, da bi sami izstopili iz vlade. To se je pokazalo zlast: v vprašanju sestave pruske vlade. Mucen-berg se sklicuje na svoječasni dogovor, da bo ostalo vodstvo gospodarskih resorov v njegovih rekah. ter zahteva, da se tudi za gospodarske resore pruske vlade nnenuieio njegovi zaupniki. Pristal pa je ta to, da se imenujejo tudi narodnosocialistični državno pod-tajniki. Narodni socialisti pa odkiantaio vse te predlloge ;n vztrajajo na tem, da postane njihov pristaš kmetijski minister za Prusiio. Tako hočejo Hugenberga prisiliti, da se ali vda aH pa izvaja konsekvence in se umakne iz vlade. Da bi tej svoji provo-kacrjll dali še večjega poudarka, so narodni soeia!'Sti pod pretvezo, da ne plačujejo v redu davkov, aretirali danes več uglednih nemških veleirodustrijcev. vplivnih članov nemškonacionalne stranke. Takj je vzbudila posebno senzacijo aretacija ravnateljev največje evropske tovarne za izdelovanje umetne svile »Vereinigte Crlanzstof f ahriken 'Wupipetal« Vilnerna Sipringoruma in Karla Ben.ratha tei člana nadzornega sveta dr. Fritza Bliitegena. Narodni soc;alisti hočejo vsekakor diskred:t;rati nemške nac onalce v javnosti in pripraviti teien za Hitlerjevo samovlado. Sporedmo s tem nadaljujejo Hitlerjeva' akcijo proti marksistom. Zadnije dni so are-t rali zopet oe!o vrsto voditeljev svobodnih s t roko vir h organizacij, obtožujoč jih korupcije. V Monakovcm so danes s silo vrgli iz občinske d*vo>rane socia^no-demokratske občinske svetnike, češ da so se pregrešili zoper nemški narod s tem, ker se niso udeležili Hitlerjeve proslave. V Fssenu in v west-fa tekem okrožju so narodni socialisti izdali javen pozn- vsem ser- ni-n demokratom, raj v roku 24 ur oddajo vse orožje in prijavijo tajna skladišča orožja, če tega ne 'bodo storili, jim groze z najhujšimi repre-Ralijami. Beg nemških učenjakov pred hitferjev-'skim nasiljem zavzema vedno večna obseg. 'Splošno pozornost ie vzbudila ostavka 'predsednika Akademije lepih umetnosti dr. iLiebermanna. ki je objavil izjavo, da ne •more biti več član in predsednik akademije, ako ni več rrerodajro znanje in zasluga, "marveč samo še strankarska pripadnost in ipokolenje. Preprečen prevrat v Španiji Splošsaa stavka, ki je bila za včeraj proglašena po vsej Španiji, ni uspela — Odkritje monarhistišne zarote Madrid, 9. maja d. Žp nekaj dni so krožile govorice o pripravah za prevrat, ki uaj bi izbruhnil danes. Za danes so tudi sindi-ka.listične delavske zveze proglasile splošno stavko po vsej Španiji. Ker so socialisti stavke ne udeležujejo, ni zavzela večjega obsega. Policija je izvršila včeraj več aretacij, po večini os»b, ki o.bičajno sodelujejo pri vseh prevratnih poizkusih Republikanci izjavljajo, da staje za vsem monarhisti. Prevratni načrti so bili naperjeni v prvi visti proti sedanji vladi in če bi uspeli, bi bila najprej proglašena desničarska republikanska diktatura kot prehod k restavraciji monarhije. Na monarhistič-ni strani truijo nasprotno, da j« vso zaroto iznašla policija, ker si hoče pomagati vlada iz kočljivega položaja zaradi obstrukcije v parlamentu, da bi lahko parlament za nekaj časa odgodila. Dejstvo je, da so zadnja dva ci.ni aretirali več oficirjev, ki so osumljeni, da so pripravljali monarh i stično zaroto. Med aretiranci je tudi bivši šef generalnega štaba general Goded, ki je bil aretiran že pri lanskem monarhističnem prevratnem poizkusu 10. avgusta. Zaroto j« po naključju odkril neki šoftr, ki je p» i-peljai v Madrid s svojim avtomobilom tri neznance, ki so mu plačali pot deloma v gotovini, doloma pa z dragocenimi kamni Šoferju se je to zdelo sumljivo ter je vso zadevo prijavil policiji. Policijskemu komisarju je uspelo takoj iztakniti neznance, k; so že pri prvem zaslišanju priznali, da so sodelovali pri zaroti proti režimu Prispeli so v Španijo iz Portugalske. Kakor rečeno, napovedana splošna stavka ni uspela. Tako se je n. pr v Barceioni popolnoma izjalovila, v Saragossi je pa le del delavcev stopil v stavko. V Jativi v pokrajini Valenciji je prišlo do spopadov med skupino stavkujočih in policijo. Dva civilna gardista sta bila ranjena, trije stavkujoči ubiti, več pa ranjenih, V Ali-cantu so stavkujoči izvršili sabotaže na železniški progi Madrid-Alicante, vendar je stvarna škoda malenkostna in se je promet lahko kina'u nato neovirano nadaljeval. Tudi tu je prišlo do spopada med stavku-jočimi m policijo. En policist in en ekstre-mist sta bila ubita, več stavkujočih pa ranjenih Pmmet funkcijonira doslej normalno Sabotažna dejanja so bila izvršena tu di v električni centrali v Barceloni, kjer je policija več eksfcremistov aretirala V osta- lem obratujejo v Barceloni tramvaj, avtobusi in taksiji normalno. Mesto Madrid kaže svojo navadno zunanjost, nenavadno je le mnogo večje število stražnikov, olvoroženih s karabinkami. Davi so straže ustavile v Madridu dva sumljiva moža, ki sta nato zbežala in vrgla dve bombi. Bombi sta eksplodirali in ubili dva sindikalista in enega sTražnika dočim je bilo ranjenih sedem ljudi. 20.000 knjig na grmadi Berlin, 9. maja AA. Visokošolski odbor »proti nenemškemu duhu« je vsega skupaj zaplenil okoli 20.00U knjig, ki jih bodo jutri zvečer javno sežgali na Opernem trgu. Prepoved Hitlerjevih listov včSR Praga, 9 maja. AA. Današnji uradni lisr prinaša odlok notranjega m nistm, po katccm ie prepovedano na Češkoslovaškem prodajati 334 inozemskih listov in časopisov, ker ogražajo državno edinstvo. Prepovedani listi pripadajo po večini nemški narodno socialistični stranki, drugi so pa komunistični Italijanske intrige proti Angliji London. 9. maja č. Laburistični >Daily HeraH«« je objavil poročilo iz K'313i po katerem je Mussolini skušal izkoristiti napetost med Anglijo in Rusijo. V času, ko so bile trgovinske zveze med obema državama prekinjene, je predlagal sovjetski vladi nai pod rovoljnimi pogoji naroči v Italiji večjo količino industrijskih proizvodov, katere ji je dosiej dobavlja''! Anglija Tako je sovjetska vlada v smislu pogodbe. ki je bila te dni podpisana v Rmiu. naročila v Italiii v;>čje kontingente avtomobilov, električnih ;n železniških strojev s.Dfily Herald* po živa vlado, nai izpremeni s vrvjo r>oli*'ko nn prnm Rusiji 'r> tako rrmreči .Ja b: Vujc "'rŽTve prevzelo ruski tr!etnice osvobojenja Dunaja pred Turki, je enostavna prepoved njihovega prihoda skoraj nemogoča. V vladnih krogih zlasti zamerjajo nemški vladi, da ni smatra'a za potrebno obvestiti avstrijske vlade o nameravanem po_ setu nemšflt h minirat.rov in da je avstrijska vlada izvedela o tem posetu šele iz objav avstri,jL=fltih narodnih socialistov. Današnja ~Re-ichspost« je silno ogorčena nad tem postopanjem in pravi, da je poset nemških ministrov skrajno nezaželen tem bolj, ker je eden med njimi še nedavno govoril o »vojaScem izprehodu« v Avstrijo. List poudarja, da gre zgolj za narodno socialistično agitacijo ter poziva vlado, naj kra-t-komalo prepove Hitlerjevim agitatorjem dostop na avstrijsko ozemlje. Na vsak na. čin pa se morajo zabraniti vsa zborovanja, ki bi služila propagandi narodnih socialistov. V enakem smislu pišejo tudi drugi, vladi naklonjeni listi in zahtevajo, naj via. da prepove n-amškim gostom vsak javen nastop. Narodni socialisti nadaljujejo s s.-ojo taktiko izzivanja neredov, da bi povzročili vladi čim večje neprijetnosti in jo d,;5?kredit" r aii v javnosti. Na dunajski univerzi so danes izzvali velike nemire. Napadli so židovske in marksistične študente. Intcrve_ nirati sta moralla policija in gasilstvo. Tudi drugod, zlasti na Tirolskem in Solnogra-šikem, se množe hitlerjevsiki izgredi. Mimo tega pa ima Dollfussova vlada tu li velike finančne in zunanjepolitične skrbi. Posebno vznemirjeni so na Dunaju zaradi stališča, ki ira je zavzela Francija. Avstrijski poslanik v Parzu je imel danes doluo-traien razgovor s francoskim zjnanjim ministrom Pa u lom Boncourjem. V vladnih kro-ir i h zatrjujejo, da je bil ta sestanek izredna važnosti. Francija zahteva pojasnila glede hirtenberškega orožja, vrhtega pa odklanja izvedbo lausannskega sporazuma glenyjem. francoskim delegatom Mais.gli)>r.i, r škim deleu«itom \Vilso»i m m i it al i iati-sk m delegatom Visorr.dis. Sestanek »e ie končal brez pozitivnega rezultata. Sklenili so le, da belo razgovore danes nadaljevali. Nemško stal.šče glede efektivov je ostalo neizpreemn ieno. Aiiigleški de'og..it K den ie. podprt od francoskega decfeOta Massiglija. odklonil razipravo o mater jaili.h. dokler ni rešeno vipntšsr.tie ofektivov. Angleška vlada je umen ia. eia je nemogoče oklepati o \»r«v»anju materijala. dokler ni znano, kakšne naj bod-) vojake, ki se hr.Jo z niiin nJ->-orožiie Nemško stališče o efektivi.h je sploh negativno in nemški delegati n>o predlagali n- ibi-iieoa driMjega s:.s.tetna o poenotenju cel in.sk h vojsk Davi s o ee zastopniki Nemčije, Velike Britanije, Zednijeni.h anžav. Italije in- Francije zopet sestaii pri llendersonu. da pro-uiče p>o ožaj r«izoroži'tivene kontejonce. .Menda so se v toliko sporaizumeii, da bodo predagaij exl'I>oru konference, naj sc dan je za nekaj dni odgod i, ua oo<>ta mogli Velika Britanija n Nemčija prikrojiti prvotni britanski naort nenuškitn proticred-logom. Izjava nemškega vojnega ministra Bloni-berga je položaj nekoliko razčistila, ker vidijo v njej nekoliko dobre volje, da Nemčija ne bo več absolutno odklanjat'a poenotenja tipov evropskim armad in da bo zahtevala samo pie-hodno d->>bo, v kateri bi mogla preurediti svoj vojaški sistem z uvedbo kratkotrajnega službenega rok. V tukajšnjih krog h pričakujejo, da bo Na-doinv dob.l cd nemške vlade navodila, ki bodo v skladu z izjavo nemškega vojnega micistra, tako da bi se konferen^ca vendarle pmnaknila z mrtve točke. Izjava nemškega vojnega ministra - Berlin, 9. maja AA Vojni minister Bom. berg je v posebni izjavi pojasnil nemSko stalšče o izenačenju vojaškega sistema v evropskih državah. Po versailleski mirovni pogca dobro voljo, ca pa teh pogojev sedaj ne more sprejeti Madžarsko staSIšše 2oneva, 9. ma.e, č. Madžarski delegat general Tanczos je na poslednji seji p,lenima ra/orož' tvene koniercnce v razpiav. o pocnoteiii/u eviap-skih vojsk in uvedbi kratkoročne obvezne vojake «lu/4je posredno priznal, da m"J-arfka vlada ga i do.očbe versailleske mirovne pocodbe. To angleškem predlogu bi morale vse evropske države p^notiti svoje vojske in uvesti v rok« dveh do tr+-h le: kra'.-koročno obvezno voju.ko sliižiSo. Dočltn sc jc nemški delegat izrdkel pron temu predlogu, češ, d-i ta čas np zadostuje, do bi se mogel v Nemčiji brez škode skrajšati dosedanii dolgoročni vojaški službeni rok. je general Tanczos zavzei povsem nasprotno stališče in izjavil, d« je rok dveh do treh 'et še predolg, in da bi b lo treba kar naenkrat preiti od dolgoročne h kratkoročni voie^ki službi. Ker d^Mnsko tak prehod brez vsth priprav v nobenem primeru ni mogoč, -e r.a osnovi ii-jav rr.adV.rskoja delegata jrfr.o, da ima Madžarska «rvr»io stilno v »i-ko s kratkoročno vojaško obvezno dw> Izjava generala Tanczos« ie se v? la na-pravda zelo mučen vtis ne le v krog h, ki so proti rev:zij\ marveč tnidi med zastopniki onih držav, ki so doslej mle >b 6tr;n,i. Amerika za angleški načrt L°ndon, 9. maja AA. Kakor govorijo, je Norman Daviš v razgovorih z britskimi n.i-nistri pristal v imenu Zedinjenh držav brez pridržkov na vse točke britskega na. črta, zlasti glede odprave podmornic. V Londonu upajo, da bo zadržanje Zed;njenih dižav pripravilo Nemčijo do opustitve dosedanjega odklonilnega stališča glede nekaterih bistvenih tečk angleškega na čir ta. !glija za carinsko premirje Za oiačanje parlamentarnega položaja Roosevelta v vprašanju vojnih delgov ~ Francija želi pcdrebsiejiih poda tkov Lonck>n, 9. maja č. Norman Daviš se je snoči sestal s trgovinskim ministrom Run-cimanom Razpravljala sta o ameriškem načrtu glede carinskeea premirja, ki naj bi se uveljavilo za čas zasedanja svetovne go. spodatske konference v Ixindonu Norman Daviš je sporočil Runeinianu, da so sprejel? ta načrt že vse države, katerih zastopniki so v organizacijskem odboru svetovne gospodarske konference. Razgovor obeli državnikov je traja! skoro dve uri in je Runciman nato novinarjem izjavil, da ni posebnih zaprek, da ne bi tudi Anglija pristala na tako premirje. V političnih krogih potrjujejo, da sta se Norman Davi« in Runciman v načelu sporazumela glede carinskega premirja. Spo-lazum mora še odobriti britanska vlada. Velika Britanija bi si vsekakor pridržala svobodne roke za primristnnck Anglije na carinsko premirie. n«> srl^de na izražene pridržke, da se tako okrepi Rooseveltov parlamentarni položaj v vprašanju vojDili dolgov. Pariz, 9. maja d. Na današnji dopoldanski seji vlar'e v elizejski palači so ministri Daladier, Paul Boncour in Bonnet podali podroben eksooze o washingtonskih razgovorih. Vsi ministri so soglasno izrazili zadovoljstvo nad razumevanjem, ki ga je pokazal Roosevelt, in vnovič Herriotu čestitali in se mu zahvalili za njegov uspeh. Ministrski svet je naročil zunanjemu ministru, naj pošlje francoskemu poslaniku v \Vashingtonu navodila, po katerih naj skuša po diplomatskem potu dobiti podrobnejše podatke, ki so vladi potrebni za poznejša odločitve. Po drugih vesteh je večina ministrov z Daladierjem vred zavrnila Herriotove predloge, ki jih je prinesel s seboj iz Washing. tona. češ da so Rooseveltove obl.iube vse preveč smele, da bi Francija mogla izpre-menitj svoje dosedanje zadržanje napram Zedinienim državam Potemtakem Francija ne bo naknadno plačala obroka svojih vojnih dolgov, ki je zapadel 15. decembra lani. Tudi bi francoska zbornica ne pristala na eventualno plačanje obroka. Borba okrog pangermanske demonstracije ob naši meji Koroška deželna vlada je preklicala svoje vabilo na binkoštni velenemški tabor v Celovcu Trboveljski slavčki osvajajo mesto za mestom Njihovo petje vzbuja občudovanje in ganotje — Vsepovsod so deležni najvejčega gostoljubja — Izreden propagandni pomen turneje Rii/cvjj političnih dogodkov zadnjih dni očitno kaze, da je n.-eu Avstrijo in Nemčijo nastopilo precejšnje odtujenje. Še več, — zdi ne, ilti se je in-.u oDtina državama odpri prepad, ki ga oo težko premostiti. i>aj je prisio celo že do pomnož tve obmejnih straž in orozniši va ob uvotmsk-o-iiom-šici meji in govori se telo o gibanju vojaških čet v smeri na rn«jo Avstrije je do-^ivcia situac jO, oa n ioi a oua.it i na resno obiambo pred bratsko Nemčijo, ki je po svoji avstrijski ekspozituri začela na «v-str.jsktii tleh zelo aktivno ofenzivo proti «vstnjak: samostojnosti, friznati se »nora, da razodeva mala Avstrija mnogo odločnosti in puguma za obr..uioo svojega obstanku in da ni samo proti notranji sovražni ironti podvzela smotreniih ukrepov, ampak da e>e tudi ne straši ogrožanja. ki prihaja od druge strani njenih mej. Posledica napetosti avstri jsko nemške politike je tudi spremenjeno »tališče avstrijskih oficelnih predstavnikov ip.ro'iu. Zadnje eni je došla vest, da je koroška dežema viada preklicala svoje lansko vabilo »Društvu za inozemsko nomštvo«. da naj priredi svoje letošnje glavno z bar.>va-ii ie v Celovcu, i tem korakom je postalo dvomljivo, ali re bo mogla vršiti namera-v;ana m tako pričakovana demonstrativna manifestac ja nemškega n^rodno-bojnega dt: a v Celovcu, tedaj v neposredni bližini j u^goslo venske meje. /.e lansko leto je nemško-avstrijski »SobuJive-rtMi« na svojem zborovanju v Klostorneuburgu sklenil. da prirod svoj letošnji obuii zbor v Celovcu. Obenem se •je sklenilo, da se celovškemu zborovanju da poseben poudarek in da se v to svrho skuša doseči, da tudi berlinsko »Društvo za inozemsko nemštvo« obenem zboruje v Celovcu. Sledilo je nato povabilo koroške deželne vade berlinski nacionalno-So.ni cr-ga.n.:zaciji in zčele so se velike priprave, ki so se vršile v Nemčiji m v Avstriji z v to vntmo m so imele za cilj kar najslovesnej-šo nacionalno manilestacijo, ki bi daleč presegala pomen navadnega občnega /bora. »Društvo za inozemsko nemštvo« (Ve-re:n tur das Auslandsdeutschtum) j« mogočna nacionalna organizacija, ki razpolaga ■jl ogromnimi sredstvi in užve vso podpo-to nemške vlade. Društvo je na zunarj r.e-ipo.itično, kulturno, vendar je po svojem delu velike politične važnosti. Njegovo delo je, voditi evidenco o vseh, rudi r.aj-ma.njš h ntmških naseljih in skupini h, ki živijo izven Nemčije. Tem nemškim drobcem daje društvo vso podporo n pomoč in skrbi, da niti en nemški človek ne zapade ?simi'ocij;, da se ohrani in gospodarsko in socialno utrdi ter ostane vedno zvezan z m itioo-domovino. Skrbi pa tudi. da si v?a-fc« nemška edin i ca v inozemstvu pridob1. ohrani in po možnosti poveča vpl;v na svoje okolje ter postane tako ognjišče m-m-čke propagande in posredno organ ii-rnške svetovne ekspanzije. Društvo je Kljub z£-trievani nepolitičnost- važen 1 »polnilni organ nmiške^a zunanjepolitičnega urada, kateremu tudi skrbi za potrebne informacije. Žc od svoj«5 ustanovitve v predvojn' dobi ie bor!;ncko društvo obračalo svojo po-romest na Avstrijo n je bi'o važna opora z.i avstrijske tako zvane naroino-obi amb-pp organizacije in njihovo odvajalno delo na sV>vanskih ozemljih. Pos-^ono o/k po bili tudi njegovi stiki s Schulvere nom. ki je vodil nemško >-r,arodno obramno« v Avstriji. Seveda je razumeti tudi to ^Hrambo v pomenu imperialistične m sel-Tosti, k: ie v nemštvu dominantna rr. po-mcnija pod nadolžnim defenzivnim imenom Beogrod, 9. maja. v. Z dem i s: jo kmetijskega min^tra g Juraja Demetroviča je izstopil iz vlade eden najmočnejših ju«'0-a!ovensk;h politikov Razlogi njegovega izstopa se v n;čemer ne nanašajo na veiikp Ini.je državnp in narodne politike, kar dokazuje že samo dejstvo, da je za njegovega naslednika prišel dr. Ljuboinir loma-šič, k- je znan kot eden najožjih prijateljev in som:š! ien ikov g Demptrnvca > Žida! in ji dokaz ie to. da jo stopil v vlado dr. Grga Andje-1'novič. k- v n.išPm P n morju uspešno vodi našo nacionalno nolifično or- ' ganizacijo v strogo juaoslovpnskem pravcu. G. Juraj Demetrovič se namerava p po- dvojen:mi s;lanv nosvet;ti ool:*i?.no--ir<»-»ni-yciijfk;m poslom v favski banovini tpr o?'ane še nadalje kot podpredsedn'k olav-np^a odbora JRKD eden izmed vod:'nih funkcionarjev vsedrža vrjp stranke Z zadoščen iem lakho gleda g Denierro-via na svoje delo kot resorni rmn:s*er m kot član vlade V težkih časih .ie vodil cn-n resora. ki =tav',ata na svoje titularje ogromne zahteve Bil je minister za trgovmo n> industrijo ter je v tem ^voistvu ce- lo vrsto va Vih trgovinskih pogodb Pri-p'avil je velik" delo našega novega obrtnega zakonodajstva ter inciativno nosegel v sistematično orf?«n'za.ciii<; Jugoslavije kot agra.me izvo/np države Krit kmetijski minister jp nokazal za veiikp nrnblemp naše ga kmpfijst\a največje zanmi^rie in ra zumevanje .lavnos-t mu je globoko hvaležna za niegovo energ-io. k' i" nosvpril težki nalogi da končno zadovoljivo 'ikvi-dira pnega nafvažr>e?š;h «oc'a!n'b problemov našpga kmetijskega naro4"e 7nrn/>Ti V n»m bodo tudi po odhf>dm a DemPtrnviča iz vlade ostala v veljavi načela, ki jih je osvajalne tendence. O pomenu iti delu Schulvereina govor ti slovenski javnosti, b bilo odveč. Preživ je še spomin na '»oje za našo jezikovno mejo. za naša mesta in tr ge v 6tan Avstriji, preveč so še ^idne po sledice te nemške »obrambe« tudi u-.inef Zato tudi vemo, da ni slučaj, da se je imelo pangerrnansko slavje o letošnjih biu-koštih vršiti ravno v Ce'ovcu, ki ,e bii eno glavnih središč germanizatoričaiega udejstvovanja proti našemu narodu. Saj delo Schulvereina n zadnji vzrok germanskega zmagoslavja ob nesrečnem pi-ebiscitu in je to delo še danes na poslu, da p'»naga do konoa ugonobiti slovensko manjšino, k' jo je 20. oktober izročil tujemu jarmu. Vemo pa tudi, da so se oči "nih, ki so pr-pravljali bnkoštno slavje, obračale ob-eiiem preko bližnjih Karvank in znana nam >e agntaicija, ki je imela privesti v Celovec č' m največje število zastopnikov nemštva vz Jugosiavi-je. Kajti zneno nam je, da je Sehulverein v naši državi razipuščen in prepovedan. da pa še živi njegov duh v naših nemški,h manjš nah in da obstojijo ee tudi prav realni m materialni stik:, kateri kljub svoji psevdonimnosti niso ostali skriti ali neopazen i. Že s tega stališča je moralo biti-ceiovško binkoštno zborovanje predmet nase žive pozornosti. Da so se zda j pokazale težave in «v re za to manifestaeijisko prireditev z avstrijske vladne strani, kateri se vendar ne more očitati, da b zanemarjali a n- miško-nacionalno politiko, je znamenje, da sega nasprotstvo med Dunajem n Berlinom zelo globoko. Seveda je pa stališče avstrijske viade povsem razumljivo. P ngermansika smer. ki zahteva politično zedinjenje z Nemčijo za vsako ceno. tudi za ceno državne samostojnosti m neodvisnosti, bi v Celovcu nujno morala priti do vidnega izraza. Demonstracija z »Anschluss«, ki ga jfic elna Avstrija d^cies striktno odklanja, bi bila neizogibna. Komaj dobrih štirinajst dni je toga, kar je »Sehulverein« s posebno okrožnico na svoje organ zacije zavzel stališče za brezpogojno zedinjenje z Nemčijo in obsodil «5 tega stališča Dolllussovo politiko kot šikodiui-vo. V vodstvu Schulvereina imajo glavno besedo Velenemci im eden njegovih naj-markantnejših vva teljev Dr. Wotitawa. jc vele nemški državni poslanec, tedaij č!en one politične skupine, ki ?e je stvarno in formalno spojila s hitlerjevci. Celovsko zborovanje bi bilo v bistvu manifestacija Hitlerjeve fronte, proti katerj je začel Dollfuss naijostrejiši boj. Voditelj koroške deželne organi zac lj« narodnih socialistov je že v resnici stavil zahtevo, da mora v menu celovškega mesta pozdraviti berlinsko društvo delegat hitlerjevske skupine. Ta obi«str.a zahteva je bila tudi neposreden povod, da je deželni vlada sklenila preklicati svoje povabilo. Sklep ni bil soglasen — protivii se mu je koroški deželni glavar. Dnuaj pa je očividno ostail neizprosen, kajti govori se že o km" koroške deželne vlade in o nadomestitvi deželnega glavarja s komisarjem. Za težave, pod katerimi mora vršiti Dol'fuss svojo borbo za samostojnost, je značilno, da je koroški deželni glavar član Landbunda, torej stranke, ki je danes še del Dollfussove večine Zdi se torej, da zavezniki avstrijskega kancelaria niso baš zanesljivi in da morda ni daleč čas, ko se bo tudi Landbund spomnil na svoj veliko-nemški in protiklerikalni izvor. Vedno bolj se kaže. da se bliža Dollfussova izolacija in da mu ne bo mogoče stalno računati z nacionalnim meščanstvom. Zadeva celovškega zborovanja utegne mnogo prispevati k novim opredelitvam. Ta zadeva je tedaj za Dollfussa nov memento, da je treba v času voine tudi glede zaveznikov največje opreznosti. Pa tudi poguma za nove odločitve in, če treba, tudi za nove aliance. osvojila celokupna vlada na njegov predlog. G Demetrovič je bil že od nekdaj v prav ■posebnih prijateljskih odnošaijih s sloven-sk m delom našega naroda ter je posvečal vedno posebno pozornost našim -iovj tva narodov posredoval med obema strankama. Nova pocod-ba je za perzijsko vlado seveda mnogo ugodnejša. Predvsem zmanjšuje koncesijsko ozemlije za polovico in določa poleg teza po vzgledu pogodbe, ki jo ima že iraška petrolejska družba, namesto prejšnje 16 odstotne soudeležbe na čistem dobičku, v bodoče dajatev 4 zlatih šilingov od prodane tone, s čemer postajajo dohodki perzijske vlade neodvisni od gibamja cen petroleja na svetovnem trgu. Ce smemo verjeti vodilnemu angleškemu listu »Dai3y Heraldu«, nova pogodba med perzijsko vlado in anglo-perzijiskim petro-lejskim koncernoni nima le trgovskega temveč tudi političen pomen. V kratkem pričakujejo v Londonu posebnega odposlanca šaha. k; se bo pogajal z angleško vlado glede sklenitve prijateljske, trgovske in nena-padalne pogodbe. Istočasno bo perzijska vlada storila vse. da se zmanjša obseg trgovski bposlov med Sovjetsko Rus:io in da se odpravi sovjetski vpliv v severni Perziji. Nova pogodba bi vsebovala varnostni pakt i.n jamstvo medsebojne pomoči, splošne smernice diplomatskega sodelovanja med obema državama, olajšave g'ede angleških zračnih zvez. ki dosedaj ne smejo voditi preko perzijskega ozemlja in pa zgraditev proge, ki bi veza4a Irak z Indijo. Anglija in Perzija bosta skupno vršili p«'-liciisko službo v Perzijskem zalivu. Angleški državljani bi imeli prednost pri gospodarskih koncesijah v Perziji. Anglija bi sodelovala pri reorganizaciji perzijske vinske in njenega .letalstva, zlasti pa pri utrjevanju severne meje napram Rusiii Odkar je perzijska revolucija uničila pogodbo iz leta 1907. ki je delila Perzijo " angleško in rusko interesno območje, je bi! eden glavnih ciljev Anglije, skleniti s Perzijo pogodbo, ki bi popolnoma izrinila ruski vpliv. To se ji je tudi posrečilo. L. 1910 ei je namreč pridobila pogodbene pravice, da sine nastavljati v Perziji svoje »svetovalce« v vseh upravnih panogah in celo v voi-ski. Toda v javnosti se je prav kmalu pojavil odločen odpor proti temu dogovor« Prišlo je oelo do prevrata, ki je končal t zasedlbo prestola po Rizu kanu. Spočetka so sicer tudi novega vladarja smatrali za prijatelja Angležev itn nasprotnika Rusov, a neupravičeno. Prav kma u se je namreč zapete! v nasprotja z angleškimi oblastmi, ki so pokazala, da ni prav nič podvržen fruie-m« vplivu. Mogoče je sedai ugodma pogodba z Anglo-Persian Oil. predvsem pa težaven finančne položaj res prepričal perzijskega vladaria o potrebi ozkega sodelovanja z Anglijo m da se je posreči,lo angleški diplomaciji ustvariti na podlagi čisto trgovske pogodbe novo zvezo, katere ost je očividno naperjena proti Rusiii. S tem bi bila tudi zama-šena ona vrzel v angleškem sislemu mandatov, protektoratov in zvez, ki se razteza cd Indije do Egipta. Razr.e okoliščine kažejo, da je vest »Dailv lleralda« utemeljena, čeprav so njegovi nadaljnji sklepi morda še preuranieni. To dokazuje zlasti nenadni padec vsemogočnega ministra dvora, Timurtaša kana, ki ie ve-li al v Perziji za voditelja ruso'fi'sk.e s trnje. Da je padel v nemilost pri šahu. se pripisuje vsekakor porastu angleškega vpVva v Perziji. Vsekakor je do'žiivela sovjetska diplomacija v Aziji nov hud poraz. Venizelos v preiskavi Atene, 9. maja. AA. Parlament je odobril, da se uvede kazenska preiskava preti Venizelr.su in bivšima minisfoma Marisu in Cafechakisu v zvezi s Plastirasovim poizkusom državnega prevrata. Švicarski zakon o zaščiti države Bern, 9. maja d. Švicarski zvezni svet je sprejel načrt zakona o zaščiti države in javne varnosti. V vseh pravnih in političnih krogih pripisujejo temu zakonu velik pomen, ker se z njrim modernizirajo določbe kazenskega zakonika, ki veljajo že 80 let in so zato za- ta rele. 2-e pred 10 leti so skušali uvesti tozadevno novo zakonodajo, pa je načrt pri ljudskem glasovanju prepade! Novi zakon obsega kazenske določbe za prestopke proti drži vi. režimu, vojaški službi in vojaškim tajnostim ter proti notranji in zunanji javni varnosti. Gandhiievo premirje Poona, 9. maja. AA. Oandihi, ki se je vče-■raj pričel postiti za indske ponižane sleje. •in so ga oblasti tako i nato iz>pustre iz iet-nišnice v Jeravdi. je izjavil, da ni spremenil svojega prvotnega nazirania o civilni neposlušnosti. Priporočil pa bo predsedniku indijskega kongresa, naj ukbie civilno neno-*kišnost za mesec dni ali šest tednov. Upa. da bo medtem prš'o do sporazuma in nrru med vlado in parlamentom. Ce je viada za rr>;r. bo iznustila tudi d-ruge ie^ike. ki so bi'i zanrt: zaradi cViMie neposlušno?*'. Predsednik k.o.rg-esa ;e pristal na Gindhi-jev pred:'og. da se za šest tednov preneha karrtoania za civilno ner^korščmo. 0'ede izpust:tve no'f:1ičii""b je trike v na n^ro v dobro poiičer-h krogih, da ne bo aktualna dTk'er re ho kongres izpolnil noeoicv. ki i h ie no«ta vil notranji minister. namreč, da se r,r1-e:*p l;i»r>ipanii za C'V'^1 n"nnc'rrišnr,st. Simia. 9 rna^a AA "Prvi kornnr?'ke in driske vlsde po izroustitvi Gan^hiia oravi da iTinucstitev n^ka.lcevr ne n->mpni. da b' v'a-da izmrer^p^iin <5i\rnio noHti^" ripo.nro^i oo-11 ti čr i m jetnikom al® r>a proti tiftim. ki vr. ?p kamna^^o za eivi^n.o neoos^iš^ost Via np rn^ci! crtor>ifi " nosra^n^a s qom tudi ne iT-vi^-fj voditeljev gibanja za civilno neposlušnost. Praga, 7. maja. Po matineji za šolsko deco v Budejovi-cali, jo tudi tamkajšnji večerni koncert 3ijajno uspel. Razumljivo je, da tu niso pričakovali tako dovršene umetnosti, zato so bili poslušalci vzhičeni in so že pri prvi predvajani pesmi vzljubili pevčke. Po koncertu v Budejovicah so nas ligini sudelav-ci imenitno pogostili. Mnogo otrok so obdarili, solistka pa je bila deležna še posebne pozornosti. Vsakdo je dobil za pot ve'i k zavitek poslastic, ki so jih bili mali nad vse veseli. Jutro po koncertu je priredil polkovnik g. Vavra v vojašnici zajtrk. pri katerem je zopet sviral polkovni orkester in je bilo izrečenih nekaj prav presrčnih zdravic. Vpisali smo se tudi v znamenito knjigo polka Jana Husa. Slovo na kolodvoru pa so zopet zalivale solze. Tudi nam starejšim, ki smo v tem pogledu nekam bolj utrjeni, se ni prav jx>srečilo obdržati suhe oči. Bile pa so na kolodvoru zbrane skoro vse Budejovice. Predsednik lige dr. Beran s .soprogo, gospa Dunie-vičeva, praporščak Sedlaček, nadporoenk Zcu-bek, mnogi visoki častniki, na čelu jim naš gostitelj polkovnik Vavra, na iulje učitelj Fastcr, ki je organiziral koncert za šolsko mladino, predsednik »Forsterja« g. St-aka in drugi so iskreno želeli, da bi k3j kmalu bila prilika, da prijateljstvo, ki nr.s je družilo za časa našega bivanja v tem zares patriotičnem mestu, znova potrdimo. Znani južnočeški slikar podpolkovnik Oto Matoušek pa je prosil, da bi skušali doseči razstavo in jx>set naših upodabljajočih umetnikov, ki jih čaka tu najprisrč-ne|ši sprejem in uspeh. S kratka: Budejovice so sončna vrata za našo pot po Češkoslovaški. Med svitanjem polkovne godbe nas je brzec potegni! proti Plznu. kamor smo do-dospeli po dobvih dveh urah. Tu so nas na kolodvoru dočakali odborniki lige. Podpredsednik g. Sova, ki je že prejšnji dan prišel v Budejovice. nam je že vse vzorno popravil. Po kratkem pozdravu našega rojaka inž. Gogale za ligo in zastopnikov učiteljstva so nas popeljali na določena stanovanja. Mali so stanovali v Sokolarni in študentovskem nočilišču, nekaj spremstva pa sta ljubeznivo sprejeli pod svoi krov soproga g. Sove in gospa Zdenka Gcgalo-v.2, kii sta otrokom z nepričakovanimi darili pripravili vesela presenečenja. Akademija in koncert sta bila v Besedi in bi bralce dolgočasil, če bi zopet govoril o solznih očeh. Koncert je poscti!a odlična plzenska publika z županom Pickom, ki je med odmorom pevce presrčno nagovoril. Lepo se je zahvalil Emil Adamič in zatrdi! g. županu našo globoko vdanost do bratskega naroda, ki nam je bil vsi k dar učitelj in buditelj. Po koncertu so odšli otroci po kratki zakuski spat, ker strogo določeni red ne pozna izjem, mi smo pa ostali v prijetnem razgovoru v družbi naših prijateljev do ranih ur. Ko srni prispeli na kolodvor k odhodu, so nas že pričakovali naši dobri znanci, od katerih smo se prav težko ločili. Spiošna želja je bila: pridite še in še. vedno boste nf.ši težko pričakovani gostje. Mali prijatelji in prijateljice naših Za škofjeloški srez Škof j a Loka, 8. maja. Za ustanovitev samostojnega loškega okraja delujemo. Ne morda od včeraj, pač pa od otvoritve škofjeloške sreske izpostave, ki se krije v upravnem oziru z območjem sodnega okraja. Bodoči srez naj bi obsegal sedanje škofjeloško ozemlje in nič več. Akcija v tej smeri je zadnje mesece zelo živahna in so prvi izrekli svojo odločno voljo naši župani v januarju t. 1., ko so soglasno sprejeto in tehtno utemeljeno spomenico odposlali g. banu. Ker vidi naše ljudstvo edino možnost gospodarskega, kulturnega in političnega napredka škofjeloškega okraja v njegovi neodvisnosti, ni čudno, da je težnje županov podprl t v^em poudarkom tudi sreski pododbor JRKD, ki je zaradi pospešene rešitve aktualne zadeve sklenil, opozoriti na težnje okraja gg. ministre, senatorje in nekatere narodne poslance v dravski banovini, o čemer pa smo obširneje že poročali. V soboto je bila ta adresa odposlana navedenim gospodom, s čimer stopa vprašanje ustanovitve sveta v najvažnejšo razvojno fazo Vzporedno s tem ukrepom je po -etila konec preteklega tedna tričlanska deputacija iz Škofje Loke bana dr. Maru-šiča in podbana dr. Pirkmajerja. ki sta se zavzela za težnje deputacije z največjim razumevanjem in sta obljubila prizadevanju loškega okraja svojo izrecno naklonjenost. L:panje, da dobimo svoj srez je toliko večje, ker s strani krajevnih državnih oblastev ni bilo pomislekov in je zavzela pritrdilno stališče tudi finančna direkcija. Vsa stvar je torej v najlepšem razmahu in želimo le, da bi mogli čimprej poročati o končnem uspehu našega stremljenja. Novi carinski oddelki Beograd, 9. maja p. Z odlokom finančnega ministra se otvorijo carinski oddelki v Remšnlku, Pernici, Li beliča h, Mežici, Ko. pnivmifcu in na Solčavi. Podrejeni bodo g-avni carinarnici Dravesrad-Meža. Dijaki Male antante v Zagrebu Zagreb, 9. maja n. Davi ob 9. so prispeli v Zagreb dijaki Male antante, ki »o jih na postaji sprejeli njihovi zagrebški to. ve riši, velika množica občinstva in vojaška godlba. Sprejema se je udeležila tudi češkoslovaška kolonija. Pozdravu zagrebških d:jakov so odgovorili delegati iz Rumunije in Češkoslovaške. Dijaki Male antante ostanejo v Zagrebu do jutri zvečer, nakar se razideio Bolgarski vpad na grško ozemlje S«lun, 9. maja AA. Uradno se doznava da je včeraj vdrla na grško-boligarsiki meji pri Kitfngirhi tolipa 15 četašev na grška tla Pri Slo je do spopada med njimi in grškimi obmejnimi stražami. otrok so jim prinesli zavitke sladkih dobrot za nadaljno pot. * Med vožnjo je vedno prav živo. Po tolikih lepih vtiskih je otrokom težko mirovati. Vsak ima toliko lepicga in dobrega povedati, dd tega ni konca ne kraja. Otroci si razkazujejo darila, prepisujejo naslove svojih novih znancev in so ves čas v veselem pumenku. Češke metropole se nestrpno vesele. Urednik Strakatv, ki nam je prišel v Plzen naproti, otrokom živo tolmači vse znamenitosti ob progi. Ob 9.36 smo dospeli v Progo. Oficielni sprejem v čakalnici prvega razreda. Desno in levo sta se razporedila praški Bakulov in naš zbor, krog in krog pa mnogo odličnih osebnosti. V popoini tišini je into-niral Bakulov zbor našo himno. Čisto baročno nastrojenje je v dvorani, duh stare zlate Prage odseva iz tega zbora, čigar zvoki lijejo v srca naših malih, ki z napeto jKizornostjo poslušajo, gledajo, občudujejo. Ko jim v odgovor zapojo češko slovaško himno, se slehernemu orose oči. pobrvtimstvo češkoslovaških in naših čistih Src, kakor še nikoli. Spričo teh malih otrok, teh srebrnih zvokov iz srca v srce smo vsi ganjeni in raztoženi, spregovori stari Vincenc Stepanek v imenu osrednje in praške lise. Za naše poslaništvo pozdravi slavčke dr. Pretnar, za predsedstvo pevske obce sivolasi Jirabek s temperamentnim pozdravom, agronom Skalar za AD Jugoslavijo in zastopnik IPOS, trgovskega pevskega društva. Vsem se ie zahvalil Emil Adamič. Najlepšo dobrodošlico je izrekel malim tudi Bakula, v znak pobra-timstva obeh zborov pa so njegovi pevci zapeli najljubšo pesem prezidenta Masa-rvka: »Teče voda...« Naši so pa zapeli »Na ranilu« z zvonkim solom. Med ovacijami tukajšnje mladine so naši žarečih obrazov z mlečnimi štrucami pod pazduho, ki so jih dobili za pot v Plznu. zasedli dva velika avtobusa, ki sta druščino zapeljala na prenočišča v »Domačnost«, nato pa h kosilu. Popoldne so si ogledali Hradčane in so ob 17. prisostvovali koncertu IPOSa v Moz-arteumu, ki se je razvil v iskreno pobratimstvo češke in naše mladine. * Praga, 8. maja. V ponedeljek dopoldne ob 11. so slavčki peli v studiu za šolsko radijsko uro in so dobili takoj ponudbo, da bi peli tudi za nekaj gramofonskih plošč in za zvočni tednik, kar bodo bržkone jutri dopoldne. Škoda, ne ne morejo peti v Kladnu, od koder je prišel k sprejemu na kolodvor odposlanec s povabilom. Vendar tehnično ni mogoče tega izvesti. Opoldne je zastopnike zbora sprejel poslanik minister Prvislav Grisogono in so se mu zahvalili za njegov protektorat nad turnejo. Kaže. da bo večerni koncert v ve-fiki Smetanovi dvorani iiEifozantna nacionalna manifestacija obeh bratskih narodov. Opoldne so bile vse vstopnice razprodane. a je še vedno veliko povpraševanje po njih. Za ta uspeh gre zasluga posebno se novemu ligir.emu tajniku Hilbertu in g. Majcetu, novinarskemu referentu pri poslaništvu, ki je veliko storil za časopisno propagando. č. Š. Kompenzacijska pogodba z Madžarsko Beverad, 9. maja. p. Včeraj je bi!a v Budimpešti podp;sana dopolnilna trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Madžarsko, ki stopi v veljavo 15. maja in bo veljala za dobo enega Iera. V imenu naše vlade je podpisal pogodbo naš poslanik v Budimpešti g. Dučič. Gre za pogodbo o kompenzacijah na podlagi zamen/ave madžarskih industrijskih izdelkov za jugo-slovenski les. Borba med bolgarskimi zemljoradnild Sofija, 9. maja. p. Borba med vladnim in 'emigran-tskim kniilom zemijoradničke stranke je stopila v odiločiko fazo. Bivši zemS-io-radnlški ministri, k; so se po večletni emigraciji nedavno vrnili v Bolcarijo, so izdali skupen proglas na narod, v katerem pozivajo bolgarske seljake, naj se združijo v močan pokret, da izpolnijo oporoko pokojnega Stambuliiiskega in vrnejo Bolgariji notranji i red, mir in blagostanje. V svojem proglasu ostro napadajo vladno krilo zem-ljorad ■niške stranke, ki z vsemi sredstvi, poslužujoč se nasilja in nezakonitosti, ovira delo za združitev zerraHoradmiškega pokre-ta. Sanacija bolgarskih financ Sofija, 9. maja. g. Ministrski predsednik Mušanov, ki se je vrnil iz Ženeve, je podal novinarjem izjave o svojih posvetovanjih s finančnim odborom Društva narodov, ki je ugodil bolgarskim željam, da se izdajo za-klauni boni v višini 400 milijonov levov kot odškodnina za razlaščena posestva in razne zaostanke v splošnem in da se poviša kratkoročni kredit bolgarske Narodne banke vladi od 600 milijonov na milijardo levov. Poleg tega se bo pri Narodni banki v svrho likvidacije zaostalih uradniških plač ustanovil zaprt konto. Vsi ti ukrepi imajo namen, da se prepreči neredna emisija bankovcev. V vprašanju deviznega t.ransferja je odbor ugotovil, da sedanja kvota transferja ponekod obremenjuje 25% obtoka bankovcev Narodne banke. Vla-da namerava z lastniki titrov uvesti pogajanja za zvišanje kvote transferja. Vreinrtepska naBf*/ejf Zagrebška vremenska napoved ra dane«: Pretežno oblačno, hladno, ponekod deževno. — Situacija včerajšnjega dne: Barome-terska depresija se umika iz centralne Ev-rop« proti vzhodu. Dunajska vremenska napoved za sredo: V južnih Alpah precej jasno, temperatura ee bo dvignila. Fo demisij ministra Juraja Demetrovica Posvetiti se hoče z vsemi močmi organizaciji JRKD v savski banovini - Lepi uspehi njegovega dela v dveh važnih ministrstvih Jlfsj si kraji in ljudje Andrej Mali v očeh vaščanov Važne podrobnosti pojasnjujejo usodo pokojne Malke Šent Vid, 9. maja. Med nečakinjo Anko m pokojno Maiko Maiijevo je vladal nadvse prisrčen odnos. Ta enajstletni otrok je bil v Malkinem nesrečnem življenju- menda edina sreča. Tako pravijo mati. Zato je povsem razumljivo, da je skrbela zanjo prav po materinsko m da ji je otrok to dobroto v polni meri vračal ne le s tem. da ji je izkazoval zahvalo in ljubezen, ampak je bil tudi do vseh onih, ki z Malko niso bili dobri, v navzkrižju. Tako se je Anka Andreju uprla, brž, ko je prvič opazila, da postaja nasproti Malki sovražen To je bilo takrat, ko se je pričela obravnava proti Lombar-ju in Andrej je že vedel, da bo moral za Lombarja pričati. Zakaj je bil Andrej proti svoji ženi Malki že takrat brez vzroka tu pa tam osoren, je majhna uganka. Vsi sodijo, da je Malka morala o Andrejevem odnosu do Lombarja kmalu po poroki nekaj zvedeti. Ko je Anka opazila Andrejevo izpremembo, se ga je pričela izogibati. Andreja, ki se ga je polaščal vse večji nemir in ga je dušil z neupravičenimi izpadi proti ženi. je Ankino obnašanje nedvomno precej razburjalo. Malka pa se je Anke še bolj oklenila, ji posvečala vso skrb. ki si jo otrok more želeti le od matere. In Anžlovarjeva mati so mnenja, da je Andrej pričel Anko zato sovražiti, ker ji je bil zu isten Malkine ljubezni. Andrej, ki je bil na dnu svoje duše morda le še nekoliko dober, je ob prisrčnem odnosu med Anko in Malko nemara začutil v sebi tisto praznoto, ki tira kdaj pa kdaj človeka v obup. ker mu nedostaja liubezni. Ali Andrej že ni bil nič več človek, ki bi si ljubezen svoje žene mogel pridobiti, ker sam ni mogel ljubiti. Njegovo ravnanje ž njo pa govori, da se je te ljubezni morda celo bal, jo odbijal od sebe, koncem koncev le iz nekega strahu aH kesanja. ker je videl svoj pa tudi Mal-kiri neizogibni pogin. Prve mesece je imel malo Anko celo zelo rad. Mati Anžlovarjeva in oče, ki sprva za Andreja prav nič ni maral, pripovedujeta, da je Andrej nekaj časa za Anko prav po očetovsko skrbel. Zlasti se je za-rimal za njen napredek v šoli in jo doma poučeval v vsem, kjer ji ni šlo gladko. Zanimivo pa je, s kako velikim razumevanjem je ta oktrok sledil vsemu Andrejevemu početju i.n da proti njemu ni čutil bojazni, pač pa je bil zelo kritičen. Tako se je nekoč Anka igrala z mačkami. Anžlovarjeva mat\ ki so se bali, da bi Andrej spet vzrojil, ker Anka ni bila pri delu. so ji dejali, naj da mačkam mir, Andrej, da bo spet hud in da bo-mačke stran vrgel. Anka pa je šepetaje odgovorila : »O. ne. mati! Saj jih ne bo stran vrgel. On sam jih tudi pestuje!« Nakar se je Anka mirno igrala dalje. In Andrej ji tak-.at res ni rekel žal besede. Bi je zelo zamišljen S posebnim poudarim pa pravijo Anžlovarjeva mati, da ni i skoro nikoli prijazen Pač pa ie govoril v domači vasi zelo umirjeno. Nikomur pa ni ugajala njegova uslužnost, ki je ljudem da!a precej misliti. Kakor da je ž njo hotel zdaj tega zdaj onega prepričati o svoji dobroti. Malo poprej, preden se je Malka ž njim poročila, so Anžlovarjev oče sedeli v Šentvidu v gostilni. Zalotil jih je dež, da so morali vedrit. Kmalu pa je stopil v tisto krčmo Andrej. Bil je zelo prijazen in dobre volje. Stopil je k očetu in smehljaje se dejal: »Oče, marelo sem vam prinesel!« Oče je malo pomislil. Saj je bilo vsem znano, da mu ne pred in še dolgo po poroki Andrej ni bil nič kaj na srce prira-šeen. Vendar takrat je staremu Anžlovar-ju Andrejeva dobra volja morala malo otaiati srce. da je kar iznenada dejal vsem v krčmi: »Ta-le bo pa moj zet!« Ljudi so morale te besede malo presenetiti. Tem bolj verjetno, ker se jih še danes spominjajo. Sicer so se o Andreju že takrat širile čudne govorice. Najbolj pa Pri glavobola, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staro preizkušeni »Franz Josefove« grenčiei. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. je Šentvidčane dražilo to. da je prihajal z Gorenjskega k Malki le ponoči. Do poročnega dne ga skoro noben Sentvidčan ni videl. To tihotapsko prihajanje zaročen ca je marsikomu pošteno presedalo in vzbujalo razna sumničenja, namreč: »Ta pa z Malko ne misli pošteno!« — itd. Krčmar Pevec, ki je kot Anžlovarjev sosed imel dovolj prilike opažati življenje na An ž lova rje vem domu, je Malki to tihotapsko Andrejevo prihajanje omenil. Ona pa da je dejala: »Prej ga ne bo nihče videl, preden ne bom ž njim poročena!« Seveda je bil ta njen odpor v toliko upravičen, v kolikor so ji Pevec in drugi Andreja na vse mogoče načine branili. To je trajalo polni dve leti skoro tik do poroke. Potem pa, ko je Malka izvedela, da je bil že nekajkrat kaznovan, mu je na kak način svojo nejevoljo razodela. Njegovi grehi so se pred njo kopičili. Ob Lombar-jevi obravnavi se je ples med njima pričel. In Jerebova mama so ga že takrat sumničili, da se je Malke hotel iznebiti. Nekaj dni pred njegovo prvo aretacijo lani zaradi Lombarja sta bila on in Malka na Gorenjskem pri starših. Malka se je tedaj, menda zaradi spora, vrnila v Šent Vid sama in pritekla k Jerebovi mami z močno oteklo roko. Malka ji je dejala, da jo je pičil komar. Jerebova mama pa trdijo, da je bila roka tako otekla, da so komarja kar pozabili. Pravijo, da jo je Andrej moral z nečem zbosti. Zakaj roka je bila plava in je naglo otekala. Kako so Jerebova mama prišli do te sumnje, je delo preiskave. Da pa je Malka pritekla k njim po pomoč, je razumljivo, ker je Jerebova mama znana kot dobra domača zdravnica, ki ume pomagati z nasvetom ali pa domačimi zdravili. Anžlovarjeva nista v Andrejevo poštenost prav nič dvomila. Saj sta celo zdaj, ko jima je ubil hčer, čudežno verovala vanj. Kljub svojemu vse prej kakor lepemu ravnanju z njuno hčerjo je pač znal Andrej stvar zmirom tako zasukati, da se jima je njegovo početje zdelo pogosto pravilno, celo dobro hoteno. Vzrok v tem pa je vsekakor treba iskati na Gorenjskem pri Andrejevih starših, bratih in sestrah, ki uživajo sloves poštene in delovne družine. Anžlovarjeva mati so bili lansko leto na sv. Vida dan na Golniku in vedo povedati o Malijevih same dobre stvari, zlasti o očetu, ki je bil vzor moža in očeta. Z velikim poudarkom pripovedujejo kako je pri hiši bilo vse v najlepšem redu in da so se z vsemi nad vse lepo razumeli. Iz vsega njihovega pripovedovanja je čutiti globoko spoštovanje lo Malijeve družine na Golniku, kjer zaključijo vsak dan z molitvijo rožnega venca. Ob priliki tega obiska so Malijeva mati Anžlovarjevi tudi predstavili sina Antona z besedami: »To pa je naš ta močan, ki fura s ko-n ji!« Anžlovarjeva mati je takrat opazila, da je je Anton prav tako tih kakor Andrej. Molčeč in sam svoJ. Da Antona nikoli poprej ni bilo na Dolenjsko daje malo misliti. Morda tega Andrej ni hotel To. da je Andrej moral imeti na nekatere ljudi in tako zlasti na brata Toneta silen vpliv, priča vse polno dejstev. Dalje pa je zelo- verjetno, da je Andrej svojega brata nemara že poprej izrabljal za razne nedovoljene stvari, zlasti glede tihotapljanja raznega blaga. Ali pa so med njima še kaj hujše stvari, zaradi katerih Andrej ni hotel videti Antona na Dolenjskem? Da pa pride Anton tako slepo pokoren Andreju na njegovo povelje skrivaj v Šent Vid in vztraja dva dni na skednju, ne da bi se genil, — tu se zdi Anton v odnosu do Andreja vsekakor manj zagonetna natura, kakor Andrej, ki ima poleg nenavadno močne volje in sugestivnosti vprav izredne sposobnosti kot kriminalna natura Po vsem tem mu je življenje moralo biti od dne do dne bolj nevzdržno. Najbolj pa ga je moralo razburjati rastoče nezaupanje Anke. Malke in Anžlovarjeve matere. To nezaupanje je bilo najbolj vidno tedaj, kadar je šlo za denar. V tem pogledu je prišlo tako daleč, da mu nazadnje niso niti več dali denarja, da bi ga nesel na pošto... Iz tega je videti, da se mu je Malka proti kocu v vsakem pogledu že odločno upirala. A čeprav pravijo Anžlovarjeva mati, da mu je Malka glede zakonske zvesto- | be slepo zaupala, je to prav malo verjet- no. Res utegne biti le to, da je Malka Malijeva prav mučeniško trpela in staršem vse prikrila. Proti koncu seveda, ko je An-žlovarjevemu domu grozil polom zaradi vse prevelikih Andrejevih denarnih zahtev, je v svojem prikrivanju rastoče katastrofe morala popustiti. Popustila pa je tako. da Andreju ni mogla groziti nikaka nevarnost razkrinkanja glede kakega zločina, če je o njem vedela.Vidno se mu je uprla tako le pri denarju. Ostali upor do njega je morala udušiti. Toda vse njeno prizadevanje. Andreja vsaj malo rešiti, je bilo zaman. Zapadla je njegovi zločinski roki. Kaj vse se je ž njo moralo dogajati zadnjo uro in kakšen je moral biti boj med njo in Andrejem in Antonom, utegne zdaj, ko sta se vendarle vdala oba brata, dognati temeljita .sodna preiskava. Čudno je, da Andrejeva postelja ni prav nič okrvavljena, med tem ko nudi Malk'na strahotno sliko. Krvava je v drugi vznožni polovici — vzglavje pa je čisto. V posteljni blazini je videti dva vboda. Tako sta zločinca udarila po nesrečni žrtvi enaindvajsetkrat — a zgrešila le dvakrat. ■t HHHMIIIH I I| I illlllllllllll IIBLUlIMmMMMI v smislu zavarovalnega zakona in ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za vsakega naročnika „Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. Vi še niste naročnik ? Zadnja počastitev letalca Mirka Anžiča Ljubljana, 9. maja. Nenadna prežalostna smrt slovenskega fanta Mirka Anžiča, kd je služil naši vojski in mu je v najlepšem poletu življenja zastalo srce, je vzbudila v javnosti veliko sočustvovanje, kar je vidno pokazal pogreb. Tovariši so poskrbeli, da je bilo truplo prepeljano iz Boke Kotorske domov, v Slovenijo. Davi ob 9. je prispel vagon s krsto na ljubljanski glavni kolodvor, kamor so hiteli Anžiča kropit vsi njegovi številni znanci in prijatelji. Ob 15. pa je nastopila ura pogreba na pokopališče v Polju. Pred kolodvorom se je zbrala ogromna množica ljudstva, vojska in njeni odlični predstavniki. Ko so opravili duhovniki pred vagonom molitve, so prenesli krsto tovariši mornarji v pogrebni voz. Razvil se je vprav veličasten žalni sprevod po Masa. rykovi cesti skozi mesto. Spredaj je vojaška godiba igrala žalne koračnice, sledila je častna četa vojakov, nadalje predstavniki vojske, med njimi zastopnik komandanta dravske divizije podpolkovnik gosp. Radivojevič z velikim oficirskim zborom. Nato je korakala četa bivših mornarjev v uniformah, nosili so venec v obliki sidra. Voz s krsto pokojnika je bil ves obložen s številnimi venci vojaških edinie in pa z venci prijateljev, med njimi tudi venec Jadranske straže. Mladega viteza zračnih vL Danes ob 4., V4S. in 10. uri monumentalni velefilm KRALJ DŽUNGLE Otrok, ki ga levinja odnese v brlog k svojim mladičem, do-rase v družbi levov. Nočni napadi divjih zveri, katere vodi človek-lev. Srdite borbe levov in bika. V gorečem cirkusu. Z besneli tiger napade bežečo žensko. Senzacija nad senzacijo! Najnovejši Foxov zvočni tednik in šaloigra z Micky miško. Elitni kino Matica šav, ki so mu tako zgodaj omahnila krila, so položLi v žemljico na pokopališču pri Devici Mariji v Polju. Mlado življenje ni objokavano samo od bridko užaloščenih staršev, sestra in bratov, marveč od vse naše javnosti, ki ve ceniti dragoceno izgubo slehernega branilca našega neba. Eksplozija bencinskega soda Celje. 9. maja. PopoMne sta varila 19-letji ključavničarski pomočnik France Mlakar iz Laškega in 16-letni vajencc Martin Kovač iz Pečovnika pri Celju v ključavničarski delavnici g. Gradta v Vodnikovi ulici v Celju prazne bencinske sode. Ko sta popravila že tri sode in se okrog 14.35 lotila četrtega, so se zaradi vročine začeli v sodu razvijati plin,i. Sledila je silna detonacija, sod je razneslo. Deli pločevine so z veliko silo odleteli v Mlakarja in Kovača. Mlakarja je kos pločevine vprav skal-piral. Kovaču pa je zlomilo eno rebro in ga poškodovalo na desnici. Oba so takoj prepeljali v celjsko bolnico. Njune poškodbe so sicer zelo hude, vendar je upanje, da bosta okrevala, če ne bo komplikacij. Telefon 2124 Ameriški izletniki zopet posetijo domovino Po Francoski parobrodni družbi French Line, Cie, Gie. Tiaiisatlantique- despep letošnje poletje iz Amerike večje skupine ameriških izleti i.kov. Do sedaj sta predvdena dva velika izleta z na4jivečj:m luksuznim brzoparn kom Francoske linije *He de France«, in sicer bodo udeleženci prvega izleta organ.žira nega jx> naijvečjem slovenskem zastopiku v New Yorku g. Leonu Zakrajšku, ki bo naj-brže ekskurzijo ap.emljjal sam, odpotovali iiz New Yorka 27. maja in dospeli v francosko pristanišče Le Havre 2. junija. Drugi izlet organizma in vodi osebno do Ljubljane priljubljeni in znani slovenski rojak g. August Kollander, ki :ma svoge lastno zastopst.o v Clevelandu Odpotujejo iiz Ne\v Yonka 17. jun .a z tkspr^sno ladjo »IIe de France« Ln ne po kakf drugi Uniji, kakor je bilo prvotno objavljeno. Ker sta zastopnika gg. Kollander in Za-krajšefk med Slovenci najbolj poznana, smo prepričani, da bomo lahko, kaikor vsako leto, pozdrav'li med nami mnogo ameriških rojakov. Gleie natančnih datumov, kdaj dospe vsak izlet v Ljubljano, se izvolite inform rati pri zastopstvu Francoske linije v Ljubljani, Masarrykova cesta 14, palačo »Grafika«. Vlomilci v Jakličevo pisarno v rokah pravice Maribor, 9. maja. V zadnjem času smo poročali o številnih nočnih vlomih v Mariboru in bližnji okolici. Ves policijski aparat ie bili noč in dan budno na straži in v poizvedovanju. Ves trud je pa tudi kronan z uspehom. Kakor smo obširneje poročali, je bil izvršen v noči na veliko nedeljo drzen vlom tudi v pisarno nekaj dni prej umrlega carinskega posrednika, od/ličnega rodoljuba g. Josipa Jakliča na Meln&ki cesti. Vlomilci so z najmodernejšim vomilskim orodjem navrtali in odprli težko blagajno, iz katere so pobrali obilen plen. Odnesli so okrog 70.000 Din gotovine ter večjo množino zlatnine j« dragih kamnov. Skupna vrednost ukradenih predmetov ie presegata vsoto 100.000 Din. Policija je delala neumorno in včeraj tudi izsledila več članov vlomilske tolpe, ki iih ie spravida na varno. Po dolgotrajnem zasliševanju so zašli zločinci v protislovja in so se morali naposled vdati. Večino ukradenega denarja in dragocenosti so zakopali na nekem skritem mestu, kiier so jih oblasti tudi res našle. Ker pa ie v interesu preiskave, da se izsledijo še nekateri soudeleženci vloma, katerih niti vodijo v sosednjo državo, zaenkrat o vlomilcih in njihovem delovanju še ne moremo objaviti podrobnosti. Lastno dete je zastrupil Maribor, 9. mata. Že jeseni 1931 se je razvila vroča ljubezen med 30 letno Dosestnikovo hčerko Ivanko Doklovo iz Žikarcev pri Ptudu in 10 let mlajšim viničarjevim sinom Francetom Lešnikom iz Jablancev. Ljubezen na ni ostala brez posledic. Doklova je preteklo jesen rodila čedno deklico, ki je bila kršče na za Liziko. Z rojstvom otroka se je pa ljubezen lešnika do dekleta kateremu je bil še obljubil zakon, zelo ohladila, zlasti še ker so ga vaški fantje ln dekleta zasmehovali in zbadali. Nekega dne v marcu je Lešnik zopet prišel k Doklovi v Zikarce, kjer se je nekaj Mehko ko cvet čisto ko cvet po vsakem pranju Vedno z GAZELA; GT 3 1-53 TERPENTINOVIM MILOM Pere res belo! časa igral s hčerkico staro pol leta. Ko »o se domači po opravkih odpravili iz liiše. je Lešnik izrabil priložnost in vlil otroku iz steklenice precejšnjo množino solne kisline v usta. Otročiček je pričel obupno jokati nakar sta prihiteli njena mati in stara Doklova. Na vprašanje, kaj je storil deklici, je mladenič surovo zaklel in zbežal. Mati je takoj odnesla v silnih bolečinah se zvijajočega otroka k zdravniku na Vur-bergu, od tam pa v bolnico, kjer je pa z^a stTupljeno dete po strašnem trpljengu že naslednji dan izdihnilo. Lešnik j« bil takoj nato aretiran in izročen sodišču. Danes dopoldne pa se je moral zaradi grdega z'cči-na zagovarjati pred tričlanskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Zločin ie priznaj, zagovarjal se je pa, da so se mi', vaščani posmehovali in da se je z»ito nasilno hotel iznebiti sadu svoje ljubezni. Priznal je tudi, da je pripravljal strašni konec svojemu otroku že tri mesece in da je vedno prežal s strupom v žepu na ugodno priložnost, ki se mu je pa nudila šeie i;rodnega večera. Obsojen je bil z upoštevanjem vseh olajšilnih okoliščin na sedem let ro-bije. Uboj nasilnega zeta Ptuj, 9. maja. Pred letom dni se je v Grajevi pri Ptuju dninar France Kolarič poročil s hčerjo posestnika Franca Dolinska in se preselil k njemu v hišo. Že čez nekaj mesecev je pričel zet nagovarjati tasta, naj nanj prepiše posestvo. Zaradi te njegove zahteve so nastala spočetka prerekanja, pozneje pa prepiri in hudo sovraštvo. Snoči se je zet Kolarič nekoliko vinjen vrnil domov ter napadel svojo ženo. Ker mu pa je žena ušla, je navalil na tasta in taščo. Oba starčka sta se zaprla v sobo, v katero pa je Kolarič s silo vdrl. Stari Dolinšek se ga je ustrašil in pograbil kuhinjski nož, da bi se branil. V hipu, ko je Kolarič navalil nanj, mu je porinil nož v trebuh ter ga Smrtno nevarno ranil. Sam Dolinšek je nato z vso naglico prepeljal zeta v ptujsko bolnišnico, kjer so ga davi operirali. Med operacijo pa je okrog 10.30 podlegel poškodbam. Dolinšek je bil na dobrem glasu in je kot bivši občinski odbornik užival vel k ugled med sosedi. Orožniki so ga začasno priprli. Pri obdukciji Kolaričevega trupla so zdravniki dognali, da je umrl zaradi notranje izkrvavitve. Greva je imel na treh krajih prerezana. Zvočni kino IDEAL Danes poje Rlchard Tanfeer v čarobnem filmu krasnega petja Velika atrakcija Ob 4., 7. in 9. zvečer. TURNI PREGLED Učiteljski koncert v Ljubljani Ljubljana, 9. maja. V ponedeljek je priredilo Jugoslovensko Učiteljsko Udruženje svoj vsakoletni vokalni koncert v veliki dvorani hotela »Union«. To pot je nastopil zgolj ženski zbor pod vodstvom pevovodje Srečka Kumra in s sodelovanjem operne pevke se Maje Strozzi-Ppčič, skladatelja Borisa Papandopula-Pe* eiča in piansta dr. Danila Svare. Spored je obsegal skladbe Adamiča. Tomca. Ljado-va, Bravničarja, Papandopula, Osterca Tn ftvare; nnibogateje je bil zastopan Papan-dopulo. ki gotovo danes prednjači med mladimi hrvatskimi talenti. Večina pesmi je bila mladinskih in so. mislim, namenjene mladinski pesmarici, ki bo izšla v kratkem. Adamič je tako priznan mojster zborovskega stavka, da ie brez njega zborov ski program skoraj nemogoč Novi so bili zbori Tomca. Bravničarja. Osterca in Šva-re: posebno poslednjega »Zima« se je od-1'kovala po zvočnosti, med tem ko je Oster-čeva groteskna .Kvartet« skoraj nekolike predolga ker sam ženski zbor ne nudi toliko barvitosti da bi mogel zanimati v a capella stavku. Bravničarjevi pesmici o polžku «ta momentna posnetka. k; mineta preden ®e }ih zavpš Odlični so bili samo spevi Borisa Papandopula, »Djevojačke po- Pijevke«, ki jih je z nji lastno virtuozno glasovno tehniko vzorno podala ga. Stroz-zijeva. Višek večera pa eo bile nedvomno istega skladatelja »Dodolice«, skoroda simfonija v zboru s spremljavo klavirja in vmesnimi sopranskimi soli. Tako v arhi-tektoniki kot v barvitosti so te popevke, naslanjajoče se nekoliko na narodne nape-ve vendar obdelane s strogo artističnih vidikov, napravile najgloblji vtis in dvignile koncert iznad povprečnosti. Ženski zbor, sicer še nekoliko številčno prešibek, je bil odlično uvežban. za kar gre zasluga neumornemu pevovodji Kumru. Male detonacije gredo na rovaš utrujenosti. ki je pri tako obsežnem sporeda umevna sama po sebi. Naše ambiciozno učiteljstvo. na Čigar ramah sloni na deželi 6koro vse kulturno delo. se je tudi topot izkazalo in zasluži za ta nastop najtoplejšo pohvalo in priznanje. L. M. Š. Pred premiero nove Fran-hove drame „Karel in Ana" Približno ob istem času. ko so listi najavili uprizoritev drame Leonharda Franka »Karel in Ana« v našem Narodnem gledališču, so tudi vsi vH;ki nemški lipti. Ipbplo natisnjeno prinesli njegovo ime: v smislu nove, hitlerjevske kulturne akcije, ki gre za tem, da izloči iz nemškega kulturnega in umetniškega življenja vse duhovne tvorce, ki s svojim delom niso marali pripravljati fašistčnega »vstajenjat, je bil Leonhard Frank te dni s oelo vrsto drugih pisateljev — med nimi so imena kakor Thomas Mann, Werfel, Was6ermann itd. — brisan iz seznama članov nemške akademije umetnosti. Ta dogodek, ki se sredi razdivjane, ponorele kulturne borbe, katere pozorišče je današnja Nemčija, zdi povsem neznaten, vendar zgovorno priča o tem, kaj Leonhard Frank pomeni v snovanju nemškega in evropskega duha. Frank je bil tako po svojem socialnem poreklu, kakor po svojem svetovnem naziranju določen, da bo stal na levici vseh nemških socialnih in miselnih borb. Pa dasi revolucionar po prepričanju, dasi aktiven borec na fronti socialne literature, se Frarik nikoli ni pomešal med pisano množico tistih zgolj politično nastrojenih literatov, ki iz pomanjkanja čistega interesa in iz pomanjkanja resničnega talenta pogosto zamenjujejo pero z bridkim mečem in med kakršne spada n. pr. Max Barthel. ki je bil do nedavna morda najpomembnejši nemški pesnik socialistične smeri, ki pa je ob Hitlerjevi zmagi prebežal v fašistični tabor in tam prevzel eno najvidnejših funkcij v reakcionarnem pobjanju vsega, kar ie duhovno svobodnega in resn čnega na Nemškem. Leonhard Frank ni trosi] svoi<<-ga duha v politične vetrove, toda z vsem svojim literarnim delom je toliko prisoe-val k svetovni gradbi duha, da prav goto- vo spada med najpomembnejše stvaritelje sodobnega, novega svetovnega slovstva. Leonhard Frank je nemški Hamsun in nemški Gorkij obenem. Kakor njegov veliki norveški tovariš in kakor njegov ruski sodrug, je tudi Frank zrasel sam in samonikel iz skitalstva in proletarstva, samo da je v svoji umetniški duši ohranil vrline-obeh. Kakor Hamsun. ima tudi Frank čudovit smisel za vse, kar je neznatnega skritega v človeku in v 6tvareh, in kakor Gorkij zna tjdi on e polnimi prgišči zajemati iz samega živega, stvarnega, v velikih borbah kipečega življenja. Leonhard Frank je socialni pisatelj v nekem velikem pomenu besede. Njegova dela se porajajo iz duše, ki zna intimno prisluškovati naj-t'šjim utripom človeškega srca, da iz tankih niti prede velike mogočne podobe vsega človeškega dejanja in nehanja sredi sveta. Njegova zbirka novel iz vojne »Der Mensch ist guU, spada med najboljše, kar je dala tako imenovana vojna literatura in je nastala že mnogo prej, preden je ta literatura nastala bolestna moda. Njegov avtobiografski roman »Die Rauberbandet je ena najlepših knjig iz življenja otrok. Tn potem vsa njegova velika, zrela dela, ki v njih kipi silno, zdravo življenje in zadržan upor socialnega in idejnega borca: »Ocheen-furter MannerquarteU, simfonija življenja malih ljudi med malomeščanstvom in brezposelnim proletarstvom. pa »Von drei Mil-lionen drei«. čudovita epopeja o življenfj fr^h breznoi^ln h iz prav najnovejših dni. pa njegovi idejni romani, kakor sta >Vzrok«, ki ga poznamo tudi dramatizira-nega v nepozabni uprizoritvi naše drame, pa »Brat in sestra*: vsa dela pričajo, da so rojena iz izrednega, po božje darovitega duha. Kakor »Der Mensch ist gut«, tako je tudi novela in drama »Karel in Ana-:, ki jo uprizore drevi v Debevčevi režiji po snovi iz svetovne vojne. Zgodba, kakršna iz onih časov ni ostala osamljena: trikot. ki jih je vojna snovala na tisoče in tisoče e svojimi frontami, taborišči in vnebovpijočimi samotami, v katerih so žene ostajale doma. Samo da je Leonhard Frank nekaj več, kakor so veljave onih literatov, ki so znali spretno izkoristiti pustolovščine in katastrofe, ki jih je vojna razkošno nudila na prebitek. Za Franka katastrofa ni pustolovščina. Tragedijo, kakršna ee je odigrala med Karlom. Ano in njenim prvim možem Ribardom, je lahko doživel samo nekdo, ki je čistega, močnega, vse razumevajočega srca. — Drama na odru bo prav gotovo deležna vsega zanimanja, kakor ga je deležna tjdi novela is*ega imena, ki je nedavno izšla v slovenskem prevodu Mileta Klop-čiča. Razstava Ante Tr sten jaha in T. Ivančeviča v Pragi Praga, v maju. Slikar ustvarja z barvami svetlobo na platnu, kipar pa z vdolbinami in nabori oživlja mrtvo 6nov. Na vsaki sliki je naslikano sonce, na slehernem kipu sta plosko- !>omače vesti ♦ Kralj boter 15. otroku. Kmetovalcu Petru Kubeku v Hrtkovcih pri Rumi Se je rodil petnajsti otrok. Fantička so krstili za Petra Andreja, za botra pa je vpisan Nj. Vel. kralj, ki je poslal primerno darilo. Krst je biil opravljen z veliko svečanostjo. ♦ Vsa Timoška krajina bo v nedeljo slavila 100 letnico svoje svobode. Po cerkvah bodo zahvalniee, v šolah pa predavanja. ♦ Odlikovanje. Preparator v predhisto-rieneru muzeju v Zagrebu Ivan Dominkuš j*' odlikovan z redom sv. Save 5. stopnje ♦ Učitpljstvo kranjskega sreza je zborovalo v soboto v novi škofjeloški šoli. Udeležba je bila zelo lepa in sta bila navzoča Tudi oba šolska nadzornika gg. Vilibald Itus in Vinko Zahrastnik ter ravnatelj meščanske šole g. Karel Sovre, ki jih je predsednik Josip Lapajne vse najprisrčueje pozdravil. Učiteljstvo je razpravljalo prei-vsem o perečih in nujnih stanovskih vprašanjih, zlasti o premeščanju učnih oseb. Nato je bil v risalniei nazoren nastop v,a-p.ijneta z otroki višjih razredov osnovne šole, ki je pokazal, kako se morejo otroci na preprosto domač način seznanili z osnovnimi ijojmi iz kmetijskega znanstva. Kmetijsko kramljanje je dalo učiteljstvu mnogo vzpodbudnih napotkov, kar se je tudi videlo pri poznejši, izredno živahni razpravi. — Z zadovoljstvom je bila nada.je sprejeta vest o pristopu vseh neorganiziranih tovarišev (ic) v društvo. Zborovanje je bilo zaključeno v znamenju v zgled ne stanovske skupnosti in medsebojnega tovarištva, ki j« najlepše merilo moči organizacije JUU. J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 največja izbira površnikov in oblek za gospode ter deco. ♦ Na banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki se otvori novo šolsko leto 1. septembra. Sprejemni pogoji so: dveletna prak.-.a v mleka rskih obratih ali pa dovršena nižja kmetijska šola. Pouk traja eno šolsko leto (10 mesecev). Popolna oskrba na zavodu znaša 500 Din na mesec, šolnina pa še 100 Din mesečno. Prosilci iz dravske banovine so oproščeni šolnine. Prošnje je vložiti ja ravnateljstvo nepreklicno do 31. julija. Podrobnejša pojasnila daje zanimancem ravnateljstvo. ♦ Slovenska Matica objavlja: Za radii tehničnih nepriiik — tako n. pr. je tisk mnogih k! i še; e v, s katerimi bo opremljen 2. (zaključni) zvezek H. dela Cankarjeve Zgodovine likovne umetnosti v zahodni Evropi, zelo zamuden, — ne morejo iziti letošnje knjige pred sredo junija. Zaradi tega dejstva bo se-veda zelo otežkočeno delo poverjenikom, ki hočejo članom dostaviti kn;:ge pred zaključkom šolskega leta. Gg. poverjeniki katerim torej to ne bo mogoče, odno-sno niti med počitnicami ne, lahko to store jeseni. Glavno je, da je akcija končana do jeseni in da je članarina poravnana do konca leta. Pristop novih članov je lahko še nadalje mogoč, ker je naklada dovolj velika. Zaradi vezave itd. se dobe pojasnila pismeno ali osebno v društveni pisarni. Kongresni trg 7 v Ljubljani. + Sestanek naprednih akademskih starešin S( bo vršil v petek 12. t. m. v restavraciji Zvezdic. Na dnevnem redu je razgovor o kreditni in denarni krizi in zadevna leso-uei.ia naprednega starešinstva. Pričeiek ob 20. uri. ♦ Šolska mladina ima za obisk letošnjega 13. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 3. do 12. junija znižano vstopnino no 3 Din '/.a uč nko oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva. Dan obiska poljuben. To velja za vse šole in nčne zavode. Ogled velesejma nudi mladini najpraktičnejši pouk o razvoju in stanju Javno zahvalo izrekam g. dr. Mirku černiču, šefu kirurgi enega oddelka državne splošne bolnice v Ljubljani. Z veščo roko in nedosegljivo spretnostjo mi je izvršil težko operacijo j?trume, da sem po desetih dneh že lahko zapustila bolnico. Odličnega kirurga priporočam najtopleje tovrstne operacije. 6250 KOŽELJ MARICA, učiteljica, Novo mesto. Balistiki vseh stanov dravske banovine! Za vas posluje od maja t. 1. Društvo za va-• ■o zaščito. Obrnite se s polnim zaupanjem nanj in bo društvo vprašanje vaših dolgov v vseh slučajih uredilo najuspešneje in najceneje. Postanite član, ker vse ugodnosti uživajo le člani! Društvo za zaščito dolžnikov v Jugoslaviji, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 4. 6240 našega gospodarstva, istočasno pa vzbuja in krepi nacionalno zavest, saj je velesejem forum kjer je praktično prikazana delavnost, zmožnost in organizacijski talent našega človeka. ♦ Poslušalcem radia. Opozarjamo na današnji koncert agilnega tamburaškega sek-steta ob pol 21. Tamburaški s^kstet, ki ga vodi g. Zlatko Čučkovič, je zelo priljubljen med poslušalci in edini, ki zastopa naš narodni instrument v radiu. ♦ Jugoslovensko akademsko društvo »Tri-glav,j v Zagrebu se najlepše zahvaljuje cenjenim darovalcem, ki so podprli nabiralno akcijo zagrebške edinice 3,Triglava«. ♦ Popust za Zaječar. Prometni minister je dovolil udeležencem svečanosti in razstave v Zaječarju četrtinsko vožnjo, raz-stavljalcem in razstavljenemu materialu pa brezplačen prevoz v času o 12. do vštetega 17. t. m. ♦ V beležki o najnovejši številki »Zdrav, ja« je bil pomotno označen kot urednik g. direktor Higienskega zavoda v Ljubljani dr. Kari Petrič namesto g. dr. Iva P i r c a. Zborovanje damskih frizerjev v Celju. (V klubovi sobi hotela »Pošte« se je vršil pred dnevi redni letni občni zbor I. kluba damskih frizerjev za dravsko banovino s ■sedežem v Celju. Zbor ie vodil predsednik g. Taček. Izvoljen je bil nov odbor, ki ga •sestavljajo gg.: predsednik Avgust Taček, podpredsednik Franc Kranjo, tajnik Arnand' Pepernik, blagajnik Štefan Larmpi, pregle-dovalica računov Ivan Vozlič in Anton Coh. Predsednik g. Taček je po volitvah obrazložil težaven položaj, v katerega je zašel poklic damskih frizerjev, zlasti zdaj v času krize. Tajnik g. Pepernik je omenil, da obrtništvo ni mnogo pridobilo s tem, da je bil raznim obrtnikom s podporo države ali 'Zbornice za TOI omogočen obisk raznih tečajev pri nas in v tujini zaradi izpopolnitve strokovnega znanja. S tem se pomaga samo posameznikom do lepo zvenečih nazivov, ostalemu obrtništvu pa so te dobrine nedostopne. Z a to naj bi institucije, 'ki hočejo podpirati stremljenja za povzdi-go obrti, odslej vedno prej stopile v stik s pristojnimi strokovnimi zadrugami. Le tako bo mogoče določiti osebo, ki bo jamčila, da si novih pridobitev ne bo pridržala zase, marveč da bo s predavanji ali tečaji seznanila z novimi pridobitvami vse obrtništvo dotične panoge. Strokovna zadruga naj bi po potrebi plačala odškodnino tistim. ki bi na omenjeni način seznanjali obrtnike z novimi pridobitvami. V bodoče naj bi se s podporami omogočila strokovna izpopolnitev pri nas ali v tujini le manj premožnim, predvsem pa zelo nadarjenim osebam. ♦ K članku »700 fotoamaterjev v Beli Krajini«. V včerajšnjem našem poročilu Je razgrajal škrat, kakor da se je sam udeležil izleta v vinske gorice. Tako je adle%'.5-kega župana g. Matijo Petka postavil v Metliko, metliškega župana g. Ivana Golio pa v Gradac. V Metliki je goste na koio-dvoru pričakal z dobrodošlico predsednik Tujskoprometnega društva g. Ivaii Maie-šič, pred mestno občino pa župan g. Ivan Golia in narodni poslanec g. Dako I____Tiar, kakor bi se tozadevne vrstice včeraj morale pravilno glasiti. Hudomušnemu škratu bodo naši čitatelji in dragi Belokrajinci to pomoto in nagajivost gotovo odpus'5ii. ♦ Smrten padec s konja. Pri napajanju konj se je pripetila kaplarju Santoviču, doma iz Gospiča na Liki in službujočemu sedaj pri I. planinskem polku v škofji Loki, huda nesreča. Pri povratku v vojašnico je skočil Santovič na konja precej neprevidno, zgubil je ravnotežje in se je prevrnil na nasprotni strani zopet z živali na cesto. Pri tem pa je padel tako nesrečno, da je udaril z glavo v obcestni kamen, nakar je dobil še udarec od konjskega kopita. Santovič je obležal nezavesten na cesti. Telefonirali so po reševalni avto, ki je odpeljal nesrečnega vojaka v garndzijsko bolnico v Ljubljano. Kakor izvemo, je Santovič dobljenim poškodbam podlegel. ♦ Naplavljeno truplo neznanca. Drava je naplavila na svojem desnem bregu v Rošnji prei št. Janžu na Dravskem polju že močno razpadlo moško truplo. Neznanec, ki je moral ležati v vodi že najmanj mesec dni. meri 172 cm, je srednjih let, oblečen pa je bil v temnorjave hlače in temnosivo srajco ter obut v gorske čevlje. Truplo utopljenca je bilo pokopano na šentjan-škem pokopališču. ♦ Velika tatvina v župnišču. V nedeljo zjutraj so neznani tatovi pri Sv. Lenartu pri Veliki nedelji ob času, ko je bil župnik Rehar pri jutranji maši, vdrli v župnišče in ukradli nekaj denarja in dragocenosti. Ker tudi kuharice Marije Cviklove ni bilo doma, so imeli tatovi toliko lažji posel, župniku so ukradli 300 Din drobiža, 1200 Din vredno zlato uro in verižico. dve sre- All potrebujete sredstvo za iztrebljenje? Zjutraj zarano boste imeli normalno milo izpraznjenje, ako boste na večer poprej vzeli 2—S dražeje ARTIJtf DR. VVAVDERA Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatlice za 8.— Din zadostuje za 4 do 6 krat. 3705 Odabreoo po mimstretro so«, politik« in na -odoega idravja, oddelek S. br. 12258 od 12. jriTja 1932. brni uri ter več starih zlatnikov in srebrnikov, kuharici pa 930 Din. V celoti so ju oškodovali za 3835 Din. Orožniki so pričeli vlomilce nemudno zasledovati ter so za njimi izdali tudi tiralico. ♦ Vlom v nenastanjeno hišo. V noči 2. t. m. jc bilo vlomljeno v ncnastanjeno hišo posestnika Preloga Franca v Sagojiču in so vlomilci odnesli dve odeji, škropilnico iz bakra, porcelanasto posoo, kuh'njsko posodo in nekaj živil. Vlomilci so z velikim lesenim drogom odstranili raz okno omrežje in se splazili v stanovanje. Vlomilce zasledujejo orožniki. ♦ Krave so pojedle tisočake. Seljak Jovan Milutinovič iz okolice Caribroda, je prodal svojo njivo za 10.000 Din, skupiček pa je spravil v slamnjačo. Ko je par dni pozneje prišel domov, mu je žena radostno rekla kako bo lepo spal, ker je ona dala novo slamo v slamnjačo. Staro slamo pa je položila kravam v jasli. Jovan je hitel v hlev, da bi rešiil tisočake, a bilo je prepozno. V obupu je seljak zaklal vse štiri krave, da bi Dašel denar. Pa je našel le nekoliko koščkov papirja, tisočake so krave že prežvečile. ♦ Bogat berač. V hrvatskem selu Preše-vu živi star berač, ki si je priberačil toliko da ima čedno kajžo in nekaj sveta, preživlja pa tudi ženo in dva sina. Ker nikakor ni hotel plačati davka za hišo in svet, se ;'e te dni pojavil v beračevem domu ek-sekutor. Berač je zatrjeval, da nima niti beliča, ek-sekutor pa je izta.knil skrinjico, po'no zlatnikov — vsega 4 kilograme zlata. Eksek-i-torju se je kar zasmejalo lice, ko je ti zaklad zaplenil, saj toliko zlata sploh ie nikoli ni videl. pa0TI SONČNIH "PEG ♦ Najmodernejše pergamentne senčnike nudi v veliki izberi veletrgovina s papirjem M. Tičar, Ljubljana. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u_ Pianist Ivan Noč bo sodeloval v petek na koncertu v unionski dvorani v proslavo materinskega dne. Nastopi tokrat s svojo pojočo žago, z instrumentom, ki prinaša melodijo skoro tako občuteno kakor kak pevec. S spremljevanjem Orkestralnega •društva Glasbene Matice pod vodstvom g. Škerjanca bo izvajal dve Griegovi skladbi, eno angleško in dve slovenski koroški narodni pesmi: »Čej so tiste stezice« in pa >Gor čez jezero«. G. Noč je že parkrat izvajal te skladbe z orktstralnim društvom ali pa na samostojnih koncertih, ter žel vedno izreden uspeh. Dalje sodelujejo na tem koncertu ga. Marija Vera kot govornim. ga. Marčec-Olup Mara in MarčfC Štefko ter splošno znani Završanov pevski kvartet. Za proslavo materinskega dne vlada veliko zanimanje. Vstopnice so v prodaji v Matični knjigarni. u_ Violinistka gospa Vida Jeraj-Hribar- jeva priredi v ponedeljek 15. t. m. samostojen violinski sonatni večer, na katerem bo igrala med drugim Rubinsteinovo sonato za violino in klavir oP- 13. Rubinstein brez dvoma eden največjih ruskih skladateljev, izredno plodovit, ki je z veliko tehniko in bogatim znanjem skladal za vse glasbene oblike. Gospa Jerajeva bo izvajala še Blochovo in dr. švarovo sonato. Koncert bo v Filharmonični dvorani. Vstopnic« so v knjigarni Glasbene Matice. KINO »LJUBLJANSKI DVOR« _Telefon 2730_ DOLORES DEL RIO v filmu strastne ljubezni OSVETA Ob 4., pol 8. in 9. zvečer. vito izklesani svetloba in senca, da tako (žive sadra, kamen, marmor in bron. Slika je žarišče barv, a kip oblika, kakor je bila ustvarjena v dani svetlobi. S temi besedami sem ob priliki otvoritve razstave Antona Trstenjaka in Trpimirja Ivančeviča v Topičevem salonu obeležil razliko med slikarjem in kiparjem. Slovenec Ante Trstenjak je po rodu iz okolice Ljutomera. Ce bi bil jaz slikar iz Ljutomera, bi bil namesto' pejsaža naslikal takole tihožitje: ocvrti piščanci, mlada čebula. prve oešnje in v debelih kozarcih ljutomersko v no. Škoda, da se Trstenjak s tako ali |>odobno kompozicijo ni spomnil svoi° ožje domovine. Nudila bi se mu pri-] ka, da z močnimi, čistimi barvami izpolni svoj? platno. Trstenjak je študije dovršil v Pragi. Ob-i-koval je Hynaisovo in Tilleovo šolo. Ni se mnogo okoriščal z znanjem svojih učiteljev: oital je v glavnem samouk. Tudi njemu — kakor skoraj vsem sodobnim slikarjem na slovanskem jugu — so najbližji francoski mojstri, ti večni uporniki in sovražil ki akademizma. Trstenjak je doslej razstavljal v Mariboru. Ljubljani, Pragi in Parizu. Galerije sCarmin«, »Berheim Jen-iip; in »Salon d' Automme« so sprejele nekoliko njesovih slik. »Hurulski pastirji« in nekatere krajine iz Dalmacije (Korčula) so njegove najuspe-lejše slike. Poteze so jim 6igurne, široke, polne ritma. Barve so žive. Na ostalih slikah je preveč pisan, preblizu uspeli ilustraciji. še vedno se ni ustalil. Spreminja stile. Tz najci9tejsega ekspresionizma pade v akademizem- To Trstenjakovo razdvojenost in neuravnovešenost pa bomo lažje razumeli, če vemo, da celo največji sodobni umetniki v tem pogledu prav pogosto grešijo. Za sedaj torej Ante Trstenjak še išče pravo pot. Preverjen sem. da jo bo našel, če bo dovolj strog sodnik nasproti samemu sebi. Nesporno je. da ima vse kvalitete dobrega slikarja; čut za barvo, risanje in kompozicijo. Od njega samega zavisi, kako bo te svoje vrline razvil in izpopolnil. Njegovega tovariša Trpimirja Ivančeviča poznam že dvajset let. Bil je na pol otrok, ko je dospel v Prago. Ivančevič je po rodu iz Koreule. kjer vešči klesarji od jutra do mraka lomijo marmor, ga tešejo in pripravljajo za tuje hiše in gosposke palače. Nekateri med temi skromnimi delavci so se razvili v umetnike - kiparje, n. pr. Krši nič. Pallavicini in še marsikak Dalmatinee. Ti klesarji klešejo s tako silo, da včasih v hitrem zamahu pozabijo na svojo roko. Udarec pade namesio na kamen — na palec, prst je zmečkan, kri teče. a pohabljena roka dela še dalje. Malo loja, košček krpe in — rana je ovita. V takem okolju se je torej rodil Trpimir Ivančevič. akad. kipar, avtor uspelega portreta Tomaža G. Maearyka. Poglavitna skrb mu je vsekdar bila: natančnost in podobnost. Pri svojem delu se vedno strogo oklepa modela. Masarykovo plaketo je bil izdelal za akademsko društvo »Jugoslavija« v Pragi. Bronasta plaketa ie vokvirjena v les s podnožjem, kakor kakšna ikona. Arhitekturo okvira je izdelal Grčar. V relijefu »Kosovska udovica« se je razmahnila Ivančevičeva fantazija. Ni se držal modela, komponiral je po glasu svojega srca. Sloveči češki kritik prof. Matčjiček je dejal, da bi bila ^Kosovska udovica« vredna kakšne pravoslavne cerkve, kjer naj bi poveljevala spomin mrtvih junakov. Na Olšanskem pokopališču je ruska cerkev; tu so na izpodbudo beograjske vlade odkrili dve spominski plošči srbskim in hrvatskim vojakom, ki so med vojno umrli v Pragi. Ruski umetnik L. Brandt je komponiral arhitekturo v bizantskem slogu, a kiparsko delo je izvršil Ivančevič. Orna-menti in križ so pravoslavni. Napis v sredini se glasi: »Mučenicima i boreima za oslo-bodjenje i ujedinjenje 1914—1918«. Časopis »Nova Praha« je priobčil ugodno poročilo o tem Ivančevičevem delu. Kritik hvali mojstra in se čudi, da je kipar kot Dalmatinee tako globoko proniknil v bizantski slog. Enako vešče ie Ivančevič stiliziral češkoslovaški državni grb. Stilizacija nas spominja staroslovanske plastike. V plaketah ni vedno enako srečen: nekatere so odlične, nekatere slabe. Ivančevič si prizadeva, da preko najtanjših podrobnosti ustvari harmonično celoto. V teh svojih delih je ovekovečil praškega prima-torja dr. K. Baxo, poslanika Branka Laza-reviča, Luja Vojnoviča, univ. prof. dr M Murka in D. Dajičiča. Mimo tega ie Ivančevič izdelal mnogo portretov in kipov. Posebno srečno roko je imel v svojem dalmatinskem ciklu. Njegovi ribiči, mornarji, ženske in dekleta ©o kiparsko doživljeni liki. Čvrsto se drže zemlje in 60 v vsakem gibu močni. V teh delih je Ivančevič svobodnejši, ima več poleta in elana ter iskrenega občutja za pro-porcije, obliko in kompozicijo. Božo Lovrič. Topla Sanka — fina stvar, ki želodčku se prileže! Zamuditi je nikar, Slamič nam jo danes reže! u— Tip-top revijo za odrasle >Jurček se rodi«, ki je na premieri v soboto sijajno uspela, ponovi lutkovni oder Ljubljanskega Sokola v četrtek 11. t. m. ob 20.15. Narodni dom, galerijska dvorana, vhod z Blei-tveisove ceste. u_ Film >Alkohol« v šiž-ki. Prosvetni odsek Sokola Ljubljana-šiška vljudno vabi vse k predvajanju filma >Alkohol« v petek 12. t. m. ob 20. v veliki dvorani Sokol-sk^ga doma. Uvodno besedo k predvajanju filma bo imel društveni prosvetar br. Pn-ha.r. Vsrop prost! u_ Društvo jugoslevenskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani priredi v nedeljo 14. maja ob priliki ustanovnih občnih zborov podružnic v Mariboru in Dravogradu avtobusni izlet v te kraje za svoje članstvo. Prijave za izlet in plačilo vožnje, ki stane 100 Din, je poslati do petka 12. t. m. v trgovino >lihelčič, Borštnikov trg 1., kjer se dobe še vsa ostala navodila. Vabljeni člani in njihovi svojci. Poznejših prijav ne bo mogoče upoštevati. u— Redni občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov se bo vršil danes, v sredo 10. t. m. ob 6. uri zvečer v zeleni dvorani hotela i>Unionc v Ljubljani. Razen običajnega dnevnega reda se bo razpravljalo tudj o stanovanjskem vprašanju in o davčnih zadevah, zato je dolžnost vseh ljubljanskih okoliških posestnikov, da se tega zborovanja poLnoštevilno udeleže. Dru gim vstop ni dovoljen. Odbor. OTROŠKI VOZIČKI S. REBOLJ & DRUG, Vošnjakova nI. 4 u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7, je izposodila prve štiri mesece letos 69.656 knjig na 90.063 čitate-ljev. Po jezikih se je izposodilo: slovenskih knjig 27.903 (od teh 26.536 beletrističnih, 165 pesnitev, 334 dramskih d^l in 868 znanstvenih), srbskohrvatskih 2.546, čeških 70. ruskih 108, poljskih 25, nemških 37.070 (od tega 35.275 romanov, pesnitev in dram. «kih in 1795 znanstvenih del, francoskih 848, italijanskih 407, angleških 275, espe-rantskih 44 in modnih listov 360 Knjižnica posluje vsak delavnik od 16. do 20. ure. Vstor> v knjižnico jc vsakomur prost, kdor zadostno izkaže. Knjige se pošiljajo tudi po pošti po vsej državi. Na razpolago tiskani imeniki Knjig, ki jih kupiš, da 6Ljubljanski Zvon. Drevi vaja mešanega zbora. — Odbor. u— Zimske potrebščine za siromake bo krajevni Rdeči križ pobiral pri ljublj laskih dobrotnikih v splošnem na isti nač;n, kakor jih jc lani. V ponedeljek 15. t. m. bo med pol 10. in 12. dopoldne po vsakem mestnem okraju krožil osebni avto RK. V njrni sedeči godbeniki bodo trobili zveneče fanfare in s tem opozarjali na skorajšnji prihod zbiralnega tovornega avtomobil. Za fanfaro počasi vozeči, z znaki RK opremljeni tovorni avto bo z glasnim hupa-njem javljal, da je že pred hišo, in prosil, da bi vsakdo prinesel svoj paket z zimskimi darili ter ga oddal na ta avto, ali pa kar skozi okno javil, da naj pride k njemu po paket eden izmed četvorice temu avtom>>-bilu priseljenih pobiralcev. Pobiralci oodo s posebnimi legitimacijami RK opremljeni samaritani, akademiki, skavti in mestni uslužbenci. DTTGVIDODEBELAK Ljubljana, Tyrševa c. 15. 6251 zopet redno ordinira dnevno od 14. do 15. u— Samaritanke, samaritani k. 0. Rdečega križa v Ljubljani. Ta četrtek ob 19. predavanje v dvorani OUZD, nato važen razgovor. Pridite vsi in rz vseh letnikov! Pri manife-s-taoiji 30. aprila sodelujoči naj prinesejo kroje. u— Dež in hladno vreme. Meščani so že dosti nezadovoljni s prav slabim majskim vremenom, ki nikakor ne vzbuja pomladnega razpoloženja, pač pa nahod, glavobol in še kaj hujšega. Priroda je res vsa zaživela v sočnem zelenju m cvetju, meščanov pa še vedno ne mika iz mestnih zidov na mokre ceste. Toda kar ni prav za meščana, velja na drugi strani za kmetovalca. Dež, ki je namočil zemljo pretekle dni, je vreden milijone, vsaj tako pravijo na deželi. Zaradi zadostne moče je pričela trava bohotno rasti, pa tudi žita so pognala in se je črez in črez po deželi razgrnila krasna zelena preproga, ki obljublja dobro letino. Nu, v soboto pridejo na vrsto še ledeni patroni in za njimi mokra Zofka. Počakajmo dotlej! u— Motnje P™ delih v Ljubljanici Zaradi dežja so bila zadnje dni prav občutno motena dela pri regulaciji Ljubljanice. Na raznih mestih, ne samo v kanalih ob strani struge, se je nabrala voda, ki je ovirala obratovanje vagončkov, na katerih izpelja-vajo iz struge material v mestno gramozno jamo. Tudi sredi struge na plitvejših mestih so se nabrale velike količine vode, ki je zalila tudi tračnice. 01 trimostja je l>ilo treba včeraj celo napreči sesalke, ki so črpale vodo iz obrobnega kanala, da so lahko pozneje nemoteno obratovali. Včeraj popoldne je delo že spet bilo v polnem razvoju. Spričo hroščevega leta, o katerem pripovedujejo ljudje, da je navadno zelo vlažno in podvrženo vremenskim neprilikam, pa kaže, da bodo dela v Ljubljanici motena večkrat tudi preko poletja. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. mm^m^^m^mm^mm^^mmmmmtmm^^^^ma^^tmmmmmmm^mmmmmmm^mmmi^mmmmmm u_ Nepričakovan obisk. Včeraj ponoči se je primeril v neki vili na Stari poti zanimiv dogodek, ki pa jc bil stanovalce« dokaj presenetljiv. Neznan človek je preskočil ograjo pred vilo št. 15 in se splazil skozi okno v stanovanje Kranjčevih. Prvo sobo je prešel popolnoma mirno, nakar je našel shrambo in si nabral jestvin. Oči-vidno pa mu je bilo to premalo in je hotel še dalje poizkušati srečo. Pri tem je skočil v sobo, kjer je spal domači sin, ki se Je nemalo začudil, videč nenadno pred sabo nepovabljenega gosta. Ker domači sin ni ostal miren se je razvila med vlomilcem in njim kratka borba, nakar je vlomilec pobegnil. Zaradi pozne ure in pa precej sar motne okolice je ostalo zasledovanj^ brezuspešno. SURKOL Neprekosljivo sredstvo za pokončavanje rušov, švabov, ščurkov in mravelj, samo v drogeriji KANC, Tvrševa cesta (nebotičnik), in židovska ulica 1. škatlja Din 10.—, oo poštnem povzetju Din 15.—. u— Razne tatvine. V vlaku med Zagrebom ra Ljubljano je nekdo ukra-del godbeniku Ljubivoju Slamiču tisoč dinarjev vreden kovčeg z razno vsebino. V stanovanj« kolarskega mojstra Josipa Pavšiča v Hrast-ju se je vihotapil tat in mu odnesel l^uo Din sotovine. Pravijo, da je izvršila tatvino neka ciganka. Mlad bosanski delavec, se je včeraj pritožil na policiji, da sa je pred nekaj dnevi obiskal njegov rojak, po imenu Džamil Hojdanič, ki mu je odnese' razno obleko pa tudi druge predmete in nato izginil. Iz Celfa e— Osemdesetletnico rojstva je praznoval te dni v vsej telesni in duševni svežo-sti g. Florjan A p i h, sodni nadofioijal v p. Jubilant je znan kot neomajen dosleden narodnjak, vesten uradnik in prijeten družabnik. še mnogo let! e_ Materinski dan bo proslavilo Kolo ju-goslovensifih sester v nedeljo 14. t_ m. Dopoldne bo cvetlični dan in koncert v parku, popoldne pa javna tombola Čisti do. biček je določen za podpiranj^ revnih mater in za letovanje revne dece v Celjskem ■domu v Bakarcu. e_ Nad 300 predstav je doživela dnborita Klabundova komedija >XYZ< v Parizu. Londonu in Pragi. Komedijo bodo uprizorili v petek 12. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v režiji g. Milana Košiča, absolventa Piscatorjeve režiserske in igralske šole v Berlinu. Uprizoritev je dobro pripravljena in se bo občinstvo gotovo sijajno zabavalo. Vstopnice se dobo v knjigami K. Goričaria vdova. e— Vokalni m instrumentalni koncert bo priredil pomladek Rdečega križa na drž realni gimnaziji v soboto ob 20. v Mastnem gledališču. Na sporedu so umetne in. narodne pesmi, ki jih bo pel dijaški mešani mladinski zbor in oktet pod vodstvom g Sta nka Tavžl.ia ter tri Gri^gove sklasibe. ki jih bo izvajal dijaški orkester Glasbene Matice pod vodstvm ravnat 'ja g. Karla Sancina. Predprodaja vstopnic v Grjčarjevi knjigarni e_ Novost za Celje bo p«šizW. g tajnim ciljem, ki ga bo priredilo Sokolsko društvo v Celju v nedeljo z odhodom ob 12.45 z dvorišča mestne narodne šole. Cilj izleta, ja nekje v okolici. Vabljeni so člair?, članice in naraščaj. e_- Aretacija ponarejevalca 20 dinarskih kovancev. Pred dnevi smo poročali, da so se pojavili v Celju in okolici slabo izdelani fa-Mfikati kovancev po 20 Di-n š-z mehko kovine. Policija je uvedla obsežno preiskavo. Njen trud je bil že v ponedeljek kronan z uspehom. PonarejevaLnico s potrebnimi pripravami in izdelane falsitfTkate so našli v stanovanju nekega brezposelnega delavca v Gaberju. Policija je aretirala storilca in njegovo prijateljico, vrše se pa še nadaljnje poizvedbe, ker je skoro gotovo, da je imel falzifikator pomagače. Izdelal je •dve seriji falzifikator, od katerih je druga, znatno boljša nego prva. e— Elitni kino Union. Danes ob pni 17. in pol 21 zvočni vele film >1 nspira-cija > (»Tvonnec) in dve zvočni predigri. 12 Mzzthgg® a—. Srednješolski koncert. V ponedeljek ob IS. se je pričel v nabito poln i veliki unionski dvorani v navzočnosti odličnih zastopnikov javnih »blasti, korporacij in društev konrtert, ki so ga priredili pevski zbori obeh mariborskih gimnazij in učiteljišč. Vse točke obsežnega sporeda (bilo Jih je 24, večinoma same težke skladbe, zahtevajoče dobra grla, veliko discipliniranost in posluh pod veščo taktirko, so žele glasno priznane hvaležnega občinstva. Kot mojstri so se izkazali prof. V. Schveiger z mladinskima zboroma klasične in realne gimnazije, ki je imel na sporedn večinoma Premrla in Adamiča, dalje prof. M in k a Zacherlova z ženskim zborom učiteljišča, osmošolec Mihelič z moškim zborom drž. klasične gimnazije, s. S^rafina z ženskim zborom zasebnega učiteljišča šolskih sester in končno še prof. Kami Pahor, pod čigar vodstvom je zapel mešani zbor drž. učiteljišča Mokranjčevo VIII. rukovet z vso dovršenostjo, nakar je zaključil koncert mešani zbor nastopajočih zavodov pod taktirko prof. Pahorja z državno hrmno. Koncert je izkazal tudi lep denarni efekt, čisti dobiček je namenjen Dijaški duhinjf in glasbenim arhivom nastopajočih zadovov. a_ K proslavi desetletnice Angleškega krožka je za -danes ob 15. javfi brzojavno svoj prihod britanski konzul v Zagrebu Mr. Russell Macrae. Vsi družabni krogi naj z mnogoštevilno udeležbo pripomorejo današnji akademiji k častnemu uspehu. Po akademiji bo družabna prireditev, ki jo priredi na čast gostu Angleški klub v dvorani hotela >Orel«. a_ Sestanek pri Sv. U rbanu. V nedeljo ob 9. bo pri Sv. Urbanu na Kozjaku v Jo-štovi gostilni sestanek interesentov za gradnjo ceste iz Maribora k Sv. Urbanu. Cesta je za razvoj tujskega prometa nujno potrebna. Sestanku bodo poleg interesentov prisostvovali tudi sreski načelnik dr. Ipa-vic, narodni poslanec dr. Pivko in drugi. a_ Poseben vlak iz Maribora v Ljubljano bo peljal udeležence na proslavo NSZ v nedeljo 14. t. m. Posebni vlak bo odhajal iz Maribora ob 4.40, iz Celja ob 5.55 in Laškega ob 6.08 in bo 'dospel v Ljubljano ob 8.22. Iz Ljubljane bo vozil ob 13.10. a_ žrtve podivjanih živali. Včeraj po 14. uri sta gnala gonjača France Koropec iz Mlinske ulice in Rupert Koban iz Studencev dve lepi plemenski junici po Kralja Petra trgu. Hotela sta z njima k posestniku in gostilničarju Josipu šteianeu na Ptujski gori, ki jc kupil živali na včerajšnjem sejmu v Mariboru, da ju bo imel za pleme. Junici sta sta pa nenadoma podivjali in podrli oba gonjača na tla ter jo ubral! čez železniško progo na vrt gostilničarja Križnika pri j.Zelenem vencuIndeksT. Sedaj pa se je tudi študijski oddelek Narodne banke odločil izpolniti to veliko vrzel v naši statistično informativni službi ter je pravkar prrie izdal indeksne 5fevilke o sribanin cen v trgovini na drobno. ZeMi bi bilo. da bi se Narodna banka čim nrej lot''la tudi izračjna-v;mia indeksa življenjskih stroškov, tako da Hi potem dobili popolno sliko o gibaniu naših cen. Novi indeks cen v trgovini na drobno bo Narodna banka odslej objavljala redno vsaki me^ec. Kakor indeks cen v trgovini na debelo, tudi indeks cen v trgovini na drobno računa na bazi pen v Mu 1926. ta^o da znaša povprečni indeks za to leto 100. Način izračunavanja pa se razlikuje v toliko. da se novi indeks cen v trgovini na drobno izračunava po metodi aritmetične sredine, dočim se indeks cen v trgovini na debelo računa po metodi geometrične sredine. Gibanje cen v trgovini na drobno zasleduje Narodna banka za 10fl različnih pro-zvftrlov. ki so uvrščeni v 4 skupine: pro-hrnna. oblačila, kurivo in razsvetljava ter razni proizvodi. Skupina predmetov za pro-hr no pa se deli še v 3 podskupine, ki obsegajo agrarne proizvode, obrtno industrijske izdelke in koloniialno blago. Za vsako skupino se indeks računa posebej, ti delni indeksi pa tvorijo potem skupni ali totalni indeks. NTovi indeks, ki kaže gibanje maloprodajnih ^cen v Bpoeradu, je študijski oddelek izračunal tudi za nazaj, in sicer za vsaki mesec zadnjih 6 let. Totalni indeks kaže v letošnjem letu naslednje gibanje v pri men 7. lanskim letom: 1931. 1932. 1933. januar 81.4 78.8 75.8 februar 81.4 78.2 76.4 m are 81.5 79.2 75.9 april 81.2 77.3 75.5 Kakor vidimo iz gornjih številk, je naš nivo cen v trgovini na drobno precej stabilen in stalno za nekai točk nižji nego je bil lani v ustrezajočih mesecih. Zunania oslabitev dinarja ie torei še manj uplivala na cene v trgovini na drobno nego v trgovini na debelo (indeks cen v trgovini na debelo je bil v aprilu na isti višini kakor lani. namreč 66.3 proti 66.1). Indeks za april v višini "5.5 točke pomeni. da so naše današnje cene v nadrobni trgovini za 24.5Vo nižje nego so bile v let« 1926, za katero leto znaša indeks kakor rečeno 100. To pa seveda ne pomeni, da so ee v toliki meri od 1. 19'26 sem znižali tudi življenjski stroški, kajti pri indeksu, ki bi pokazal gibanje življen.jsk:h stroškov, je treba upoštevati gibanje cen za posamezne predmete po važnosti dotičnih predmetov v okviru povprečnega konsuma, predvsem pa ie treba upoštevati t idi važen faktor, nam reč najemščino za stanovanje. Padec indeksa maloprodajnih cen za april v primeri z letom 1926 (za 24.5n/n) je sicer že precej manjši nego istočasni padec indeksa cen trgovini na debelo, ki znaša 33.7J/», vendar bi nam indeks življenjskih stroškov goto vo pokazal, da je tu padec še manjši. Od posameznih indeksov kaže indeks ma loprodajnih cen predmetov za prehrano le malo izprememb. ker se padec cen kmetij skih proizvodov (indeks 68.5) kompenzira z višjimi cenami za uvoženo kolonialno blago (indeks 79.8). Indeks cen v trgovini na drobno kaže sploh večjo stalnost kakor indeks cen v trgovini na debelo, kakor nam to kaže naslednja primerjava indeks cen na debelo na drobno razlika Za negovanje las T R I L Y S I U biologični tonikum za lase Prhljaj izgine. Lasje ne izpadajo več. Lasje zopet rastejo. 6090 povprečje 1927 103.4 > 1928 106.2 1929 100.6 1930 86.6 1931 72.9 1932 65-2 april 1933 66.3 > > > 93.2 88.4 88.2 83.2 80.5 76.6 75.5 — 10.2 — 17.8 — 12.4 — 3.4 + 7.6 + 11.4 + 9.2 Iz gornjih številk ie razvidno, da so nadrobne cene v letih 1927., 1928. in 1929. na zadovale, čeprav se je nivo cen v trgovini na debelo dvignil v primeri z 1. 1926 (ki tvori bazo 100). V teh letih je bil zaradi tega indeks cen v maloprodaji precej nižji nego indeks cen v trgovini na debelo. Zadnja leta pa vidimo, da je obratno Indeks cen v trgovini na drobno precej višji, ker tudi tu niso cene na drobno v polnem obsegu sledile padcu cen v trgovini na debelo. Svetovna gospodarska kriza pred 60 leti Ta dni je poteklo šestdeset let od znamenitega »črnega petka« na dunajski borzi, ki je leta 1873., sprožil hudo gospodarsko krizo v Evropi .pa tudi v Ameriki. Med gospodarskimi krizami devetnajstega stoletja spada kriza iz leta 1873. brez dvoma med največje. Iz Avstrije se je kmalu razširila preko Italije, Rusije, Nemčije, Belgije, An-in Nizozemske v Severno Ameriko, pa tudii v Južno Ameriko in Avstralijo. Strašen polom tečaiev na dunajski borzi 8. in 9. maia 1S73. ie bi! zadnji povod za nastop krize, ki je dejansko imela svoi izvor v Nemčiji. Tudi kriza iz 1. 1873 je sledila velik m vojnam (I. 1866 in 1770-71). Znatna vo;:na odškodnina, ki io ie takrat nreiela Nemčija od Francije v zlatu, ie izzvala nage! gospodarski podvig Nemčije, kier se ie kmalu razvila prava ustanovitvena mani-ja. Od L 1870 do 1873 je bilo v Nemčiji ustanovljenih nič manj kakor 958 delniških družb. Ustanovitveno gibanje ie prišlo tudi na sosedne države, zlasti na Avstriio. Obilica novih delnic je izzvala na borzah divio špekulacijo, ki se je končno zrušila v maiu 1873. SlediUi so številni polomi bank. industrijskih družb in trgovskih tvrdk. potem pa je prišila huda brezposelnost Potek te krize je bi! mnogo hitrejši nego danes, čeprav :e kri-zi sledila daljša doba depresiie. Zarrmivo je, da je bila tudi v svetovni gospodarski krizi 1. 1873. še najmanj prizadeta Francija, čeprav se ie le-ta komai malo opomog'a od izgubljene voine venskih hranilnicah jonih Din): 31. 31. 31. 31. 30. 31. 30. 31. 31. 28. 31. gibale takole (v mili- 1012.0 1182.0 1262.4 1238.4 1186.4 1166.9 1141.3 1188.3 1171.6 1158.5 1147.0 v dravski bano- Hraailae vloge pri slovenskih hranilnicah Zveza jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani je pravkar sestavila 6tati6tiko o gibaniu hranilnih vlog pri regulativnih hranilnicah in obeh banovinskih hranilnicah v dravski banovini v prvem letošnjem četrtletju. Ob koncu pret. leta so se hranilne vloge vseh slovenskih hranilnic zaradi pripisa obresti dvignile na 1188 milijonov Din. tako da so znašale nekaj več kakor ob koncu prvega polletja pret. leta in so se torej dvigi v II polletju krili e pripisom obr«»-V primeri z najvišjim stanjem, ki ie bil zabeležen v začetku lanskega leta. pa so vloge do konca leta nazadovale za 74 milijonov: pri tem na niso padle pod stanje ob začetku leta 1931. V prvem letošnjem četrtletju so se vloge zmanjšale nasproti stanju ob začetku leta za 41.3 milijona Din. fako da so ob koncu marca znašale 1147 miliinnnv Din. Od konca leta 1929 so se vloge pri slo- dec. 1929 dec. 1930 dec. 1931 marca 1932 junij 1932 avg. 1932 nov. 1932 dec. 1932 jam. 1933 febr. 1933 marca 1933 Pri največjih hranilnicah ____ vini je bilo stanje vlog na dan 31. marca t. 1. naslednje (v milijonih Din); v oklepa-jih stanje na dan 31. dec. 1932): Ljubljanska mestna hranilnica 431.6 (446.3), Hranilnica dravske banovine v Ljubljani 140.8 (147.4), Mestna hranilnica Maribor 128.3 (132.5), Hranilnica dravske banovine v Mariboru 79.4 (79.0), Mestna hranilnica Celje 48.4 (50.7), Mestna hranilnica Kranj 43.5 (44.6), Mestna hranilnica Novo mesto 34 3 (35.6), Mestna hranilnica Radovljica 32.9 (34.1), Okrajna hranilnica Slovenjgradec 23.0 (27.0), Občinska hranilnica Vrhnika 22.3 (22.8). Mestna hranilnica Kamnik 16.7 (17.1), Hranilnica kmečkih občin Ljubljana 1o.3 (15.8). Občinska hranilnica Krško 14.5 (lo.O), Mestna hranilnica Ptuj 13.6 (14.8). Mestna hranilnica Kočevje 11.0 (11.3). Okrajna hranilnica Slov.' Bistrica 10.7 '11.0). Mestna hranilnica Brežice 10.4 (10.8) Mestna hranilnica Črnomelj 9.3 (9.6), Mestna hranilnica Škofja Loka 9.0 (9.6), Okrajna hranilnica Sv. Lenart 8.1 (8.3), Občinska hranilnica Gornja Radgona 7.1 (7.6). Gospodarske vesti — Zanimanje angleškega kapitala za na-se bankarstvo. Kakor poroča »South Slav rieraid« iz Beograda, se vršijo pogajanja za povišanje delniške glavnice Jugoslovenske udružene banke v Zagrebu, in sicer z angiesKim bančnim koncernom, ki ima. interese v Srednji Evropi. Delniška glavnica naj b. se povišala za 1 milijon funtov, od -'dO na oOO milijonov Din. = Svetovna trgovina s kožuhovino boj-Kotira Nemčijo zaradi zasledovanja Židov, evropska industrija za kožuhovinaste izdelke ki je do 90» v židovskih rokah, je izvedla popoln bojkot tržišča v 'Lipskfim, ki je doslej igralo dominantno vlogo. Te dni Je bilo v Lonionu prodanih za 4 milijone funtov (okrog 1000 milijonov Din) kožu-novme. ki bo prišla na trg o priliki velikega kožuhovinnrskega sejma v Londonu. Kakor je podoba, bo London prevzel vlogo Lipskega v svetovni trgovini s kožuhovino, kjer se na leto proda za okrog 7 milijonov funtov kožuhovine. Borze 9. maja. Na ljubljanski borzi se je deviza New-J'ork v skladu z zunanjimi notacijami okrepila od 48.3350 na 4S.9450 brez premije. Tudi deviza Trst se je ponovno dvignila, dočim je bila deviza Berlin elabejša. Avstrijski šiling je v privatnem kliringu notiral 8.30-8.60 (v Zagrebu 8.75 zaklj., v Beogradu 8.55—8.75). Za grške bone je b'lo v Beogradu povpraševanje po 42. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovana za kaso in za maj po 190. Promet je bil še v 7% Blairovem posojilu po nekoliko nižjem tečaju 31. Deviie. Ljubljana. Amsterdam 2308.18—2310.54, Berlin 1346.80 — 1357.60, Curih 1108.35 do 1113.85. London 193.64 — 195.24, New York ček 4880.48 — 4908.71, Pariz 225.88—227.—. Praga 170 90 — 171.76, Trst 300.46—302.86 (Premija 28.5 odst. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.30—8.35. Curih. Pariz 20.38. London 17.60, New-vork 450, Bruselj 72.2250, Milan 27.25, Madrid 44.35, Amsterdam 208.40. Berlin 121.75. Dunaj 56.75, Stockholm 91___ Oslo 89.50. Kopenhagen 78.40, Praga 15.42, Varšava 58.—, Bukarešta 5.08. Dunaj Tečaji v priv. kliringu). Beograd 11.88, London 31.27. Milan 48.69. Newyork 802.49, Pariz 36.53, Praga 25.65, Curib J7P.42, 100 S v zlat j — 131.27 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 190 bl„ 7«/« investicijsko 42—45, 7°/o Blair 31—33, 8Vo Blair 32—34, 7°/. Drž. hip. banka 40-43, 4»/» agrarna 23—25, 6°/o begluške 31.50—33, Trbovlje 163 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 190—192, za junij 190—191, 7V« invest. 40 —42.50 ; 4"/o agrarne 23.50—25; 7«/o Blair 30—31.50. 8% Blair 31—32, 7V. Drž. hip banka 40—43, &>/'» begluške 31.50—33; bančne vrednote: Nar. banka 3625— 3700, PAB 195—200; industrijske vrednote: Nar šumska 25 den., Trbovlje 150—175. Beograd. Vojna škoda 193, 190.50 zaklj., za maj 192 zaklj., 4V» agrarne 24—25, beglaške 31.85, 31.75 zaklj., 7%> Drž. hip banka 42 den., Narodna banka 3.675 zaklj., PAB 210—202. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 15.46, Staats-eisenbahngesel. 15.75, Trboveljska 16.75, AlpLna-Mont 13.25. Blagovna tržišča 2IT0. '+ Chieago, 9. maja. Zagetni tečaji. Pšenica: za maj 672.50. za sept. 73, za dec. 75; koruza: za maj 42, za julij 44, za sept. 46, za dec. 46.75: oves: za maj 25.375. + Winnipeg. 9- maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 62.50, za julij 63, za sept 65.25. •f Ljubljanska bona (9. t. m.). Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačilo 30 dni: pšeniea: (po mlevBki tarifi): baška 76 kg po 277 do 282.50, baška, 77 kg po 295—297.50; koruza (po mlevski tarifi): baška ptomptna po 11250—115, za maj po 120—122.50- moka: ba^ka >0« po 425—430, banatska po 485-440. + Norosadska blagovna borza (9. t m.). Tendenca slaba. Promet 50 vagonov. Pšenica: baška okol. Novi Sad, Sombor, sred-njebaška, gornjebaška, sremska in baška. ladja Begej 217.50—222.50; baška potiska in ladja Tisa 220—225. Koruza: baška m sremska 61—63; za junij—julij 65—67; ladja Dunav, Tisa 66—68. Oves: baški, srem-ski, slavonski 90—92. Jci-men: baški, srem-ski, 64'65 kg 95—97.50; pomladni 66/67 ke 100—102.50. Moka: baška in banatska »0g< in »Oggc 350—365; >2< 330—345; >5c 310 —325; >6« 280—290; >71 175—180; >8« 65 —67.50. Otrobi: baški 52.50—57.50; hanat-ski 52.50—55.50. + Somborska blagovna borza (9. L m ) Tendenca nespremenjena. Promet 44 vagonov. Pšenica: baška, okol. Sombor, banatska, sremska, slavonska 217.50—220; gornjebaška in banatska potiska 220—222; baška potiska 222.50—225. Koruza: baška 61 63; za junij-julij 65—67; Dunav, Tisa slep 65—67; baška bela 62—64. Moka: baška. banatska »0g« in »Ogg« 345—365; >2« 325 —345; 2>5< 305—325; »6-r 275—285; 170 —285; >7« 170—180; >8« 65—67.50. Otrobi: baški 52.50—55. + Budinipeštansfca terminska borza (9 t. m.). Tendenca slaba, promet majhen. ■Pšenica: za maj 12.21—12.23. za junij 12 36 —12.38, za okt 11.65-11.67; rž: za maj 6.80—6.83, za junij 6.95—7: koruza: za maj 7.10-7.12, za julij 7.37-7.40, za avg. 7.(50 ŽIVINA. + živinski »ejem v Mariboru. Na včerajšnji sejem za živino je bilo prignanih 24 konj, 9 bčikov, 122 volov, 306 krav in 22 te let, slkupaj 473 glav. Cene so bi.le naslednje: voli debeli 4 do 5.25 Din, poldebeli 3 do 3.50. voli za rejo 3 do 3.75, biki za klanje 3.50 do 4, krave za klanje debele 2.75 do 5.25, krave plemerasike 1.50 do 2.50, krave za klobasarje 1.50 do 2, krave za molžo 2 do 2.25, breje krave 2 do 2.25, mlada živina 3.75 do 5.30 j.n teleta 4 do 5 D:n za kg žive teže. Prodanih je bilo i46 glav. Cene mesu so bile naslednje: voli I. vrste 12 Din, voli II. 6 do 8, meso bikov, krav in telet 5 do 7. telečje meso I. 12 do 14, IX vrste 6 do 8 in sveža svinjina 10 do 16 Din za kg. Zborovanje prijateljev jugoslovensko - češkoslovaške vzajemnosti Kakor smo na kratko zabeležili že v po-nedeljskem »Jutru«, je bil preteklo nedeljo v Beogradu občni zbor Zveze jugoslov. -češko slov. lig Jugoslavije. Ta vsakoletni zbor privabi lepo število zastopnikov posameznih lig iz vse države in pokaže, kako napredujejo pri nas ideje, ki jih zastopajo lige in obenem z njimi tudi praktična vzajemnost med slovanskim severom ln jugom. V splošnem je beograjski občni ibor pokazal, da se organizirano delo za najtesnejše stike med Jugosloveni in <5ehoslovaki razvija prav ugodno. Sedaj imamo v Jugoslaviji 20 lig, nekatere pa pravkar ustanavljajo (tako n. pr. v Varaždinu). Kmalu ne bo v naši državi količkaj pomembnega dar Borko. Iz Maribora je prispel novi podpredsednik ondotne lige, upokojeni minister dr. Kukovec. Celje je poslalo inž. Antona Ozvalda, Kranj sta zastopala predsednik Fran Sire in tajnik Vašava, ostale lige pa se letos niso mogle udeležiti beograjskega zbora Delegacija slovenskih ligašev je v soboto pod vodstvom predsednika Izvršilnega odbora poslanca Pustoslemška posetila predsednika Zveze dr. Kos ta Kumanudi-ja, predsednika Narodne skupščine. Sprejel jo je v svoji sobi v Narodni skupščini in se razgovarjal o razmerah pri naših ligah; pri tem je pokazal, da dobro pozna naše kraje. Zvečer je bila v krasnih reprezentančnih prostorih Zveze predkonferen- bergerja takoj naložili na avto, s katerim ga je dr. Ufcmar prepeljal v splošno bolnico v Ljubljani. Tu so zdravniki ugotovili, da bo fant le teiko prebolel posledice pretepa. černeta so aretirali in se zagovarja s silobranom. Je sicer na dobrem glasu. Tudi v Lij ibljani, odno^.no v najbližji okolici, blizu Smartna pri Savi, se je ponoči odigra' krvav dogodek. Tam nekje so popivali fantje, ki apnčo dobre volje niso poznali mere pri vinu. Davi okrog- 3. so se znašli na cesti in se pričeli prerekati. Kmalu se je izcimil hud pretep, počil je tudii strel. Zgiudil se je 20_ietni posestnikov sin Ivan Mihelič, ki ga je zadela krogla iz ca-mokresa v desno .spodje in dve dami, ki odigrajo 4 single in dva doubla. Ilirija nastopi v po_ stavi: Truden, Šivic, Dacar, Banko, Rav-niharjeva in Grasseliijeva. Dame igrajo 4 single in 1 dcubie, gospodje pa po vrstnem redu jakosti, prvi s prvim itd. Ili rijanako mci&tvo letos n-' moglo še dosti trenirati, vendar je pa v zadovoljivi formi. Moštvo Rapida je izvojevaJo dokaj * lepih uspehov in je gotovo nadmočen nasprotnik. Obeta, se prav zanimiva igra, ker bodo Ilirijani storili vse, da doseželo čim ugodnejši rezrjltat. Zanimanje je osredotočeno na dame. Ksenija Ravniharjeva je lani zelo napredovala, si priborila nac. prvenstvo dravske banovine in zavzela sigurno H. mesto v dr. žavi. Grasseliijeva je letos še malo trenirala, je pa vsekakor zanesljiva turnirska igralka, tako da moremo računati na uspešen nastop naših dam. Turnir se bo prišel ob 9. in bo trajal do opoldne. Nadaljeval se bo popoldne ob 15. Športno občinstvo vljudno vabimo na turnir, ki bo nudil dober šport in je prvi v letošnji sezoni. Da se dvigne zanimanje za prelepi beli šport, za turnir ni vstopnine, vsakdo si lahko brezplačno ogleda zanimivo prireditev. mesta, v katerem ne bi obstojalo tako dru- ca, na kateri se je posebno zavzemal za stveno središče za sitike s Čehoslovaki. ----- -•>.•- ....... Ostani in ostani član Vodnikove družbe 2 Najnovejši zunanjepolitični dogodki so da li nov vzgon in prildli novih energij tej akciji. Ustvarili so večjo dozorelost za ideje, ki jih že dolgo širijo lige iz osrednjih mest, saj ti dogodki prepričujejo vsakega zavestnega državljana, da ima naš narod v Čehih najboljše prijatelje m da sta obe državi v sedanja Evropi prav tako potrebni druga drugi, kakor je bila sloga med obema narodoma potrebna in koristna v bojih za osvobojen je. To je ugotovil tudi beograjski zbor in s posebno resolucijo dokumentiral svoje simpatije do politike Male antante. V ostalem pa je zbor pokazal, da bo mogoče na osnovi te narodno, politično in kulturno obstoječe široke skupnosti storiti še marsikaj za razširjenje in poglobitev resnične vzajemnosti. Tako j« treba posebej omeniti vsega uvaževanja vredno misel, da se ustvarjajo v ligah mladinske sekcije ln tako pripravlja za naše vzajemno gibanje naraščaj, ki bo prevzel na veliki testament starejših slovanskih delavcev in izpopolnjeval osnovo starih izkušenj z novimi idejami in novim delom. Osrednje lige (Beograd, Zagreb, Ljubljana) delujejo danes živahne je kot kdaj poprej. Posebno moramo omeniti vprav presenetljivo predavateljsko delavnost v beograjski ligi. Povsod se prirejajo jezikovni tečaji; nadaljnji korak bo ustanavljanj« češkoslovaških knjižnic in čitalnic. Četudi bi bilo želeti, da bi nekatere lige v manjših mestih delale malo živahneje, je vendar občni zbor, ki je potekel v najlepšem sporazumu, pokazal dejansko zadovoljiv napredek fogaškega gibanja. Občni zbor in predkonferenco prejšnjega dne je vodil Momčilo Miloše-vič, podpredsednik Zveze in agilni organizator ligaškega gibanja; predsednik dr. Kosta Komanudi je bil namreč službeno zadržan. Izmed resolucij moramo posebej nagla-siti tretjo, ki pozdravlja pakt Male antante in izraža željo, da bi lige razširile svoje delovanje na izgraditev vsestranske vzajemnosti med bratskimi slovanskimi narodi. Dalje četrto, ki poziva k zakonodajnemu zbližanju med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ter peto, ki prosi vlado, da izvrši recepcijo novega češkoslovaškega državljanskega zakonika, s čemer bi bil položen nov dragocen kamen za vzajemne vezi med obema prijateljskima slovanskima državama. Naj posebej omenimo udeležbo zastopnikov lig iz Slovenije. Najštevilnejše je bila zastopana ljubljanska liga. Navzočna sta bila predsednik, narodni poslanec Ra sto Pustoslemšek in poslovodeči podpredsednik dr. Egon Stare, dalje tajnik nad-svetnik Fran Govekar in odbornik Boži- mteresa naših lig poslovodeči podpredsednik ljubljanske lige dr. Egon Stare. De segel je, da je končno Zveza lig odobrila ligam v naši banovini večjo denarno podporo, osobito v zvezi z bližajočimi se so-kolskimi slavnostmi in z zborovanjem lig iz Jugoslavije in Češkoslovaške, ki bo ob zletu v Ljubljani. Dr. Kumanudi, poslanec Pustoslemšek in dr. Stare 90 v tej zadevi posetili tudi zunanjega ministra Jevtiča. Na občnem zboru je bilo med drugim pohvaljeno delovanje ljubljanske lige (v poročilu gen. tajnika dr. Milatiča), obenem pa se je predsednik zbora Momčilo Milo-ševič pohvalno spominjal delovanja in zaslug za ligo dosedanjega tretjega podpredsednika Zveze lig dr. Avgusta Reismana iz Maribora. Dr. Stare je slavil delovanje prejšnjega češkoslovaškega poslanika v Beogradu dr. Fliederja in "predlagal pozdravno brzojavko. Isti je tudi povabil vse lige k zborovanju Iigašev ob priliki sokolskega zleta v Ljubljani. Mimogrede naj omenimo, da je svojo udeležbo obljubil tudi predsednik Zveze, skupščinsiki podpred-sed dr. Kumanudi. Na zboru je poslanec Pustoslemšek predlagal listo novega odbora Zveze JČ-lig z manjšimi osebnimi spremembami. Za tretjega podpredsednika je bil izvoljen dr. Egon Stare. Med odborniki sta tudi beograjska Slovenca, odvetnik dr. Kisovec in dr. Leopold Lenard, ki sta obenem pripomogla, da so delegati iz njune ožje domovine prinesli iz prestolnice tako ugodne vtiske. Nož in revolver imata spet dve žrtvi Ljubljana, 8. maja. Po raznih gostilnah v Litiji so v nedeljo popivali nekateri okoliški in domači fantje. ki Jih je pijača naposled užgala in so se pričeli prepirati. Prepir je nastal zaradi neikih deiklet, vsaj tako pravijo. Med pijanima fanti je dala beseda besedo, vendar v gostilni še ni bilo tako hudo kakor pozne, je na cesti. Vračajoči se domov so se fantje pred razhodom še enkrat pošteno sprli, slednjič pa so ai Skočili v lase. Na izzivanje je Ivan černe z Vinjega vrha potegni! nož in se vrgel nad 31-letnega posestniko. vega sina Jožeta Lambergarja z Brega pri Litiji, ki imi je bil dal tri klofute. Sledil je samo bolesten vaklik in že je ležaJ Lam-berg&r ves okrvavljen na tleh. Zaradi divjaškega kričanja, ki je spremljalo pretep, so prihiteli na cesto bližmji stanovalci, ki so spravili Lambergarja v neko hišo in po zvali zdravnika. Lambergar je imel na desni strani prs med 3. in 4. rebrom silovito rano do pliuč in je silovito krvavel. Ko se je posrečilo zdravnikoma dr. Orlu in dr. Ukmarju, da sta mu ustavila kri, so Lam. Sedmo kolo nacionalne lige. Prihodnjo nedeljo je po dvotedenskem presledku zopet nacionalna liga na dnevnem redu. Spored ie zelo zan miv. V Ljubljani igra BSK s Primorjem. v Zagrebu bodo imeli domač derbv v srečanju Gridjanskega s Coneor-dio. Hašk gre po revanžo k BASK v Beograd, v Osi jedcu bosta pa obe Slavji trčili prvč skupaj. Hajduk, Jugosloviia in Vojvodina ne igrajo. Borbe bodo v prvi vrsti odločale o razmestitvi v vrhu tabele (Gn-djanski—Conoordia), pa tudi na zadnja mesta utegnejo vpliivati (Slovija S. —Pri-morje). V sredini ne bo vel kih sprememb. Cross country v Celju bo prired la SK Jugoslavija 25. t. m. ob il. dopoldne na 10 krm za prehodni pokal kluba na G'a/i i. Ljubljanska cesta. Tek al išče ;e dokjo 6U0 metrov, vsak tekač teče kot pcedmec, obenem se njegov uspeh zabelež, za meštvo, za katerega teče. Udleži se lahko vsak verificiran aii neverificiran tekač, verifi- r^n tekač pa ne more teči ze neverificiran klub. Vfioko moštvo postavi naznani štiri tekače, od katerih so klasificirajo prvi trije, tako. da dobi prvi ono, druioi dve. tretji' tri točke. Moštvo, katerega tekači so dosegli najmanjše .število točk, je zmagovalno. Zmagovalno moštvo dobi prehod n, pokal, ki postane njegova last po treh zaporednih ali petih zmagah v presledkih. Prva trojica prvega in drugega moštva dobi spominske kolajne. Najfboljše moštvo, sestavljeno iz članov celjskoga kluba, d-ofei prehodni pokal, ki postane njegova last pod istimi pogoji, kakor zgoraj. Prvi trije okrni dobe spominske kolajne, prvi in drugi med poedinci zla*to. tretjji srebrno kolajno. Najboljši tekač, čl«n celjskega k^alba, dobi zlato, drugi srebrno kolajno. Pr.jrem!ijene s 4000 lažjimi in težjimi tanki. Nadalje eo bile mnoge francoske tvornice p°v<*rjene z dobavo letal po 200 konjskih sii, Sebneider & Oreuzot pa sta dobila nalog, naj izdelara čim več orožja n streliva. Služkinja - morilka otrok V Cordoirei na TosikanSkem sta našla dva roditelja svoiiega 8 letnega dečka mrtvega v postelji. Zvečer pred smrtjo je bil fantič še popolnoma zdrav. Starši so ga r/.>ročiii mladi služkinji, ki se je p-o dogodku tako čudno obnaša!«, da so začeli sumiti, ee ni sokriva tega, kar sp> je zgod;!o. Polic i a je služkinjo aretirala in ta je priznaJa, da so se ji primerili podobni slučaj- že v šost:h hišah, kjer je služila. Zdravniki so v vseh navedenih primerih dejali, da gre za otroško paralizo. Oblasti pa ne verujejo, da fe je otroška paraliza toi k »krat nak^jučNa tj so odredile natančno preiskavo, ker sumijo, da je ski/lkinca sedemkratna morilke. ANEKDOTA »Kakšen je bil večer pri dvornemu sves^ mku ?« »ImTSten, samo žlice so bile preostre.« »Ali si se v usta urezal?« »Ne, v hlačne žepe.« in sveta Povratek Mac Donalda iz Amerike v London V londonskih osnovnih šolah gre propaganda za gojitev rastlin vzporedno z risanjem. Pri tem imajo otroci priliko spoznati, zakaj njih rastline uspevajo ali zaostajajo v razvoju Ljubek vzorec mode, ki se opaža letos na promenadi Amerika kaže napredek čudeži svetovne razstave v Chicagu Znani so primeri ljudi, ki jim kačji strup ne škodi. Iz novejšega časa poročajo o ne_ kem berlinskem zasebnem raziskovalcu, ki rad lovi kače in so ga te, zlasti pa gadje, pičile že kakšnih 20-krat. Posledica je vedno samo neznatna oteklina, ki traja kvečjemu nekoliko tednov. Nekega dragega nemškega učenjaka, ki isto tako rad lovi kače, so gadje pičili že tridesetkrat. Pičeno mesto je bilo za nekoliko ur neobčutljivo — in to je bilo vse. Na prvi pogled se zdi, kakor da bi bila ta imunost zoper kačji strup prirojena, a znanost pravi, da je samo pridobljena s pr_ vim pikom. Kačji strup učinkuje v takšnih primerih kakor kakšno cepivo in znano je, da ga tudi v resnici in z uspehom uporabljajo kot serum zoper pik. Pač pa imajo nekatere živali prirojeno imunost, n. pr. je<&. Radio na Dansfcem Rekord glede števila radijskih poslušalcev ima ta čas Danska. Tam pride na 100 prebivalcev 16 takšnih, ki imajo svoj apa. rat, a to število še rase od dne do dne. Poslušalci imajo tudi mogočno zvezo, ki prireja od časa do časa rajzne prireditve, katerih č-isiti dobičeta g.re za nabavo aoaratov, ki jih .potem darujejo revežem. Na Dam_ škem kmalu ne bo nobene količkaj odrasle osebe, ki ne bi imela svojega aparata. Predsednik Poljske Čeprav bodo svetovno razstavo v Chicagu uradno otvorili šele 1. junija, si jo je doslej ogledalo že nad četrt milijona oseb. Seveda pa še ni vse pripravljeno in urejeno. Razstava kaže napredek človeštva v zadnjih sto letih in sicer kolikor mogoče nazorno. Tako bo neka velika avtomobilska to_ varna predivajala popolnoma opremljeno avtomobilsko tovarno v obratu, človek bo lahko zjutraj naročil avtomobil, nato bo z lastnimi očmi zasledoval njegov nastanek od konstrukcijskega načrta do zadnjega vijaka, zvečer pa bo ostavil s tem avtomobilom razstavni prostor. Razsoljeno jezero Veliko Slano jezero v državi Utah, ki je po svoji koncentrirani slanosti ovira indu-strialnega razvoja svoje okolice, bodo Američani razsoliii. Po dolgem preizkušanju so izdelali primeren načrt, po katerem bodo to nalogo izvedli, a k' bo obenem dajal tudi električno silo. Ta načrt izvira v bistvu od inž. Ferdinanda Lessepsa, zgraditelja Sueškega prekopa. Kakšnih 70 ha jezera bodo zajezili z nasipi. V ta del priteka več rek, tako da bo voda preplavila nasipe in polagoma odne. ria v zajezeni kotlini nabrano sol. Ko se bo to zgodilo, bodo vodo, ki bo tekla čez na_ sipe, izrabili za proizvajanje električnega trka. Po strokovnih računih se bo jezero razsolilo nekako v dveh letih. Gledan ie brez oči Prof. Friedmann z zavoda Roberta Kocina v Berlinu je napravil v zadnjem času zanimive poskuse z živalmi. Odkril jim je lobanjo in osvetlil možgansko površino z rdečo žarnico, ki je bna zvezana z registrirnim valjem. Igla v zvezi s tem valjem je beležila ostre krivulje in visoke valovite črte. Nato je rdečo žarnico zamenjal z modro in na registrirnem valju so se po_ kazale čisto ploske krivulje in valovite črte. Prejšnje znake največjega razburjenja so zamenjali tedaj znaki pomiritve. To kaže, da možgani neposredno reagirajo na barvne vtise in sicer, kakor so pokazali nadaljnji poskusi, preko tipalnih živcev. Zdaj nam je razumljivo, kako mo. rejo imeti neki ljudje tako občutljive konce prstov, di ž njimi z zaprtimi očmi, s samim tipanjem določijo barvo kakšnega predmeta Njih živci so pač še posebno občutljivi za različne vrste žarkov. \Vindsor na platnu Starodavni grad Windsor, kjer živi angleški kralj, so pred kratkim fi.knab. Film je zdaj dovršen in so ga prošle dni prvič predvajali kralju Juriju in kraljici Marv ter mi; unemu d voru. Mali dirkači obnesli. Huda avtomobilska nesreča ob Soči Blizu Devina se je te drni ponesrečil izletniški avtomobil iiz Avstrije. Vozilo j« prispelo iz Celovca, v rojem je bilo 20 izletnikov, večinoma vojnih nv^liidov, ki 6« prišli k Soči, da bi si ogledali bojišča iz svetovne vojne. Na vožnji proti Tržiču ee je avtobus prevrnil m pokopal potnike pod seboj, padec pa je bil tako silovit, da je avto iizruvatl več dreves. Vseh 20 ponesrečenih izletnikov so spraviti v tržišlko bolnišnico, kjer so jih obvezali. Sedemnajst laižfte ran!jen;h so takoj odpustili, trije nadaljnji, Josef Maurer iiz Grafensteina ter dve ženski pa so ostali v bolnišnici, ker so hiudo poškodovani Sedemna jstorica lahko ranjenih se je morala zaradi nerabnosti razbitega avtomobila zglasiti pri avstrijskem konzulatu v Trstu, kjer so jim pomagali s tem, da so jih po najkrajši pobi odpravili domov. Med zgradbami na razstavnem prostoru velja omeniti zlasti »Palačo znanosti« ob robu lagune ob Michiganskem jezeru. To je ogromna, karakteristična zgradba s prostornim notranjim dvoriščem, širnimi tera_ sami, hodniki, velikanskimi stebri in visokim stolpom. »Palača za potovanje in promet« je poldrug kilometer dolga, nihna nobenega okna, zato pa 70 m široko kupolo, ki visi na dvanajstih jeklenih stebrih. Velika atrakcija bo tudi svetovna fotografska razstava, za katero je prišlo od vsepovsod nad 5000 fotografij, a odbrali so jih samo 800. Konec avtomobilskih nesreč Inženjer Francoisi je napravil varovalno pripravo za avtomobile in vagone cestne železnice. Konstrukcija je preprosta ln ima namen odriniti potnika, če pride slučajno pred drveče vozilo. Poskusi so se dobro dr. Moscicki ki bo nadaljnjih sedem let vodil usodo poljske države Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« greneiee velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Spomladna moda « Uvedba novega voznega reda V noči od nedelje na ponedeljek bo stopil na naših železnicah v veljavo nov vozni red, ki bo zboljšal nekatere zveze v območju ljubljanske direk cije Ljubljana, 9. maja. Kakor srno poročal: že pred dnevi, prinaša poletni vozni red od 15. t. m. dalje nekaterim krajem v banovini, ki so imeli tiozciaj razmeroma neugodne zveze z ostalimi kraji, boljše in češče vlakovne zveze. Po lanskem vzgledu na kamniški progi je sedaj ljubljanska direkcija uredila promet tudi na kočevski, tržiški in vrhniški progi. V Kočevje ozir. .z Kočevja bodo vozili trije, v Tržič ozir. iz Tržiča pa dva para di_ rektnih vlakoa\ Na vrha-ški progi je uveden še par vlakov in je razen tega vozni čas skrajšan za 8 minut. V ostalih smereh so razen sezonskih vlakov spremembe v splošnem neznatne, seveda še kljub temu zadostne, da bodo morali potniki vsaj sprva dobro gledati v voz_ ne red°. Nov je v smeri proti Beogradu ozir. iz Beograda nočni brzovlak, ki bo odhaja! iz Ljubljane ob 3.50 in prihajal v Beograd ob 15.00 v obratni smeri pa iz Beograda ob 14.40 in prihajal v Ljubljano ob 2.12. V naslednjem objavljamo glavne podatke iz novega voznega reda: Iz LJUBLJANE bodo odhajali: Proti Zagrebu: 0.40. 3.50 (nov brzovlak), 5 31 (11 min. pozneje). 9.00, 12.39 (1 min. pozneje), 13.55 (12 min. pozneje), 17.47 (sezonski brzovlak. od 1. VII. do 31. Vin.), 1S.20. 20.03 (3 min. pozneje), 21.47 (3 min. prej, S. O.), 22.36 (izletniški vlak ob nedeljah in praznikih do 17. IX.). Proti Mariboru: 0.25 (2 min. pozneje), 0.40, 5 31 (11 min. pozneje), 2.27 (9 min. pozneje), 12.39 (1 min. pozneje), 13.55 (12 min. pozneje), 18.20. Na Gorenjsko: 5.10 (tur. vlak ob nedeljah in praznikih do 17. IX.), 6.00 (direktni vlak v Tržič — ob delavnikih). 7.20 (5 min. pozneje), 8.28 (sezonsiki brzovlak od 1. vn. do 31. vm.), 10.02 (1 uro 30 min. pozneje). 12.00, 13.10 in 14.20 (kopalni vlaki, po odredbi direkcije), 15.44 (4 min. pozneje), 17.38 (13 min. pozneje — direktni vlak v Tržiič), 18.40 (ll min. prej), 20.50. Na DOlenjsko; 5.19 (izl. vlak, ob nedeljah in praznikih — do preklica), 6.01 (nov direktni vlak v Kočevje), 7.26 (13 min. pozneje), 11.58 (22 min. pozneje), 13.00 (nov direktni vlak v Kočevje), 16.30 (2 uri 40 ■min. pozneje), 18.25 (nov direktni vlak v Kočevje). 19.30 (30 min. pozneje). V Kamnik; 5.50 (10 min. pozneje — izl. vlaki. 6.07 (ob delavnikih), 8.52 (17 min. pozneje), 11.35 (1 min. pozneje), 13.43 (8 min. prej), 16.12 (1 min. pozneje), 18.30 (1 min. prej). Na Vrhniko; 7.30 (15 min. prej), 11.55 (50 min. prej), 18.35 (10 min. prej), 21.00 ( 5 min. pozneje — ob nedeljah in praznikih do 17. IX.). Na Notranjsko-. 2.22 (nov brzovlak), 5.56 (1 uro 30 min. pozneje), 6.20 (6 min. pozneje). 7.51 (19 min. pozneje — OS), 10.10 (t*?v potniški vlak), 13 58 (8 min. prej), 17.11 (4 min. prej), 18.22 (14 min. Prej). V LJUBLJANO bodo prihajali vlaki: Iz Zagreba: 2.12 (nov brzovlak), 4.29 Hz!. vlak — ob nedeljah in praznikih do 17. IX.), 7.14 (6 mir. pozneje — samo iz 2:danega mosta), 7.46 (OS — 19 min. pozneje), 8.16 (sezonski brzovlak — od 1. Proslava Narodne strokovne zveze Izkaznice za čet ~cin.sk ) vožnji v Ljubljano na proslavo 25'e-ji ;t NSZ se že dobe v tajništvu NSZ v Ljubljani, palača Delavske zbornice, II. vhod, II. nad. Izkaz-Delavske zbornice, II. vh nl, il. nadstropje. Za naročilo zadostuje doD^v.ncs z navedbo števila udeležencev in prezemniika wK«znic. s kaier-cn se pozneje izvrši obračun. Izkaznice se dobe tudi pri vseh podružtvčaih <>d-tx;rih in v naslednjih krajih: Trbovlj.«, p<> druž-nka »Jutra«, Celje: g. F ran jo Wltaw-sky, cinkarna. Krško: srezki \Kibor JKKD g. Oron Ambrož, Cerknica: , Sok o it o društvo, štore pri Celju g Jos. Herman, cnode-lir, Kranj: „d;alstvo N >Z. hotel Union, Maribor: -ajn.i.vro NSZ, palača OUZD, Zag r«'b: Na rodi a knjiži c« '..n čitalnca, Uunduličeva ulica 29, Ptuj g Anton B!d-žek. Zagorje: g Fianjo Juvan ,n Siavoj Kuiar, Hrastnik: g. Avgust Dolinšek, gostilničar, Litija: gg. Ignac Nadižar m Jernej Kaiplja, predilnica, Jesenice: gg. Ivan Markovič in rran Kralj. Beograd: Jug. nacionalni rdaničfki sindikati. Kolarčeva ul. 2. Slavnostna akademija, ki se bo vršila v soboto 13. t. m. na predvečer pro. elave NSZ. obeta biti eua najlepših letošnjih priredit ev. Program je skrbno sestavljen in bo nudil vsakomur visok umetniški užitek. — Akademija bo ob 20. v dramskem gledališču m ima naslednji spored: 1 Dav. Jenko: »Kosovo«, uvertura, izvaja orkester ^Sloge«. 2. Uvodna beseda g. dr. Joža Boh:njca. 3. Vasilij Mi.rk: »Jutro«, Ivan pl. Zaje: >Večer na Savi«, Anton Foerster: Venček slovenskih narodnih pesmi, poje Završanov pevski kvartet. 4. Slavko Osterc: »Na trojki«, Josip Pav-čič: 5Pred durmi«, Anton Lajovic: »Bujni vetri v polju«, poje prof. kons. g. Milena Verbičeva. 5. A. Lajovic: »Ples kralja Matjaža«, mešani zbor in H. Sattner: »O nevihti«, mešani zbor s sipremljevanjem orkestra, izvaja mešani zbor »Tabora« pod vodstvom g. Prana Venturinija. 6. K. K ju. j: Op. 43. Suita, izvaja orkester »Slo. ge«. 7 O Župančič: »Kladivarp«. izvaja govorilni zbor TSš. 8. Jos. Pavčič: »Pripisa je pomlad«, Slavko Osterc: »Juri in kača belouška«. Jos. Pavčič: »Potrkan ples?, poje operni pevec g. Jos. Betetto. 9. Nikolaj M Čerepnin: Op. 6. 1. Noč in 2 Stara pesem, mešani zibor z orkestrom, izvaja mešani zbor in orkester »Sloge« pod vodstvom g Heri Svetla, ki dirigira tudi orkestralne točke »Sloge«. - Vstopnice za s|avnostno akademijo NSZ v soboto 13. t. m. se že dobe v tajništvu NSZ. palača Delavske zbornice, II. vhod. II nadstropje do petka 12. t. napotena pa bodo v prodaji pri gledališki blagajni. Cene so: parterni sedeži I. do Vn. do 31. Vm.), 9.34 (26 min. prej), 9.49 (1 uro 39 mm. pozneje), 13.38 (8 min. prej), 18.13 (13 min. prej), 20.32, 21.56 (5 min. prej). Iz Marib«ra: 2.12 (nov brzovlak), 5.51 (1 uro 31 min. pozneje), 7.14 (6 min. pozneje — samo iz Zidanega mosta), 9.34 (26 min. prej), 13.38 (8 min. prej), 17.05 (5 min. prej), 18.13 (13 min. prej), 21.b6 (5 min. prej). Z Gorenjskega: 7.14 (9 min. pozneje — direktni vlak iz Tržriča), 8.08 (3 min. pozneje), 8.47 (3 min. prej), 12.28 (3 min. pozneje), 16.09 (21 min. prej), 17.44 (sezonski brzovlak od 1. VII. do 31. Vin.), 19.25 (5 min pozneje — direktni vlak iz Tržiča), 19.44 (9 min. pozneje), 20.40 (16 man. pozneje), 22.09 (tur. vlak ob nedeljah in praznikih do 17. IX.). Z Dolenjskega; 7.07 (11 min. pozneje — samo ob delavnikih), 8 10 (nov direktni vlak iz Kočevja), 8.48 (23 min. pozneje), 14.16 (nov direktni vlak iz Kočevja), 15.22 (3 min. prej), 19.29 (nov direktni vlak iz Kočevja), 20.45 (27 min. pozneje), 22.16 (izlet, vlak — ob nedeljah in praznikih do preklica). Iz Kamnika: 7.05 (10 min. pozneje), 8.12 (do 17. IX. ob delavnikih, od 18. IX. dnevno), 10.53 (17 min. pozneje), 13.25 (1 min. prej), 15.36 (11 min. prej), 18.15, 21.51 (1 min. prej — ob nedeljah in praznikih do 17. IX.). Z Vrhnike; 7.00 (10 min. pozneje), 9.25 (5 min. prej), 13.20, 18.05 (5 min. prej), 20.30 (ob nedeljah in praznikih do 17. IX.). Z Notranjskega; 0.20 (2 min. pozneje), 3.43 (nov brzovlak), 7.11 )9 min. pozneje), 12.35 (2 min pozneje), 13.30 (1 min. prej), 19.15 (1 min. prej), 21.40 (SO — 3 min. prej), 22.27 (12 min. pozneje). Iz MARIBORA bodo odhajali: V Ljubljano odn. Zagreb: 2.56 (1 uro 31 min. pozneje), 5.24 (8 min. prej). 9.38 (28 min. pozneje), 14.10, 14.18 (2 min. prej), 17.47 (17 min. pozneje), 22.05. V easkovec in Mur. Soboto; 5.39 (24 min. pozneje), 11.55 (5 min. pozneje), 14.50 (5 min. prej). 17.08 (2 min. prej), 22.05. Na Koroško; 5.35 (5 min. prej), 13.18, 14.40 (ob nedeljah in praznikih), 15.15 (2 min. prej — od 24. VI. do 31. VUI.), 18.31 (1 min. pozneje). V Št. Hj ozir. prek© meje; 3.50, 6.55, 9.55 (5 min. pozneje), 13.05 (5 min. prej), 16.00, 18.20 (do Št. II j a — samo ob delavnikih), 20.15 (3 min. prej). V MARIBOR bodo prihajali: Iz Ljubljane odn. Zagreba; 3.20 (2 min. prej), 6.44 (1 min. prej), 9.15 (10 min. prej), 11.13 (6 min. prej), 15.40 (3 min. prej), 17.52 (11 min. prej), 22.40 (1 min. prej). IZ eakovca odn. Mur«ke S »bo te: 6.44 (1 min. orej), 8.58 (6 min. prej), 14.54 (6 min. prej — od 24. VI. do 31. Vin.), 18.13 (6 srnin, prej), 21.36 (1 uro 28 min. prej). S Koroškega: 7.37 (3 min. pozneje), 12.31 (11 min. prej), 14.35 (od 24. VI. do 31. vm.). 19.59 (ob nedeljah in praznikih), 20.57 (19 min. prej). Iz Št. IIja Ozir. preko meje; 2.36 (1 uro 36 min. pozneje), 7.40 (ob delavnikih — samo iz št. Ilja), 8.22, 12.20 (4 min. prej), 13.45, 18.12 (2 min. pozneje), 21.48 (2 min. pozneje). m. vrste po 20 Din, IV. do VI. vrste po 16 Din, Vn. do XIII. vrste po 12 Din, lože v parterju in I. reda po 100 Din, H. reda po 80 Din, balkonski sedeži L vrsta po 12 Din, n. vrsta po 8 Din, galerijski se. deži vsi po 6 Din, stojišča v parterju po 4 Din in galerijsko po 2 Din. Ker vlada za akademijo veliko zanimanje, naj si vsakdo pravočasno preskrbi vstopnico. ukol 25-letnica Sokola v Velikih Laščah Dne 21. t. cn bo proslavil Sokol Velike Laišče svoj 25 letni jubilej, ki bo združen z okrožnim nastopom in razvitjem prapora. Društvo se na ta veluk praznik tiho. brsz hrupa, a pridno pripravka. Po tolikih letih obstoja poglejmo malo razaj v delovanje društva. Temelj je postavil danes že pokojni brat dr. Anton Schiffrer, okrožni zdravnik v Ribnici; kot takratni starosta tamošnjegia društva je dal pobudo nekaterim narodnim moižean in fantom v Velikih Laščah, naij ustanove odsek Sokola pod okrajem matičnega društva v Ribnici. Za take pokrete so bili takrat v Laščah prenevarni časi. Grozilo se )e idealistom na vse načine — tako z gospodarskim kakor družabnim bojkotom. Vendar so se našli zavedni in idealni Ljudje, ki so sli preko tega. Danes še živeči bratje dr. Alojzij Zalokar, prof. m pri.marijj ženske bolnice v Ljubljani, Ivan Pucelj, minister, prvi in sedanji naš starosta. Nan.de Duga-noc Babniik Alojz, Ivan Glavan, ter pokojni Ivan Hočevar. Jože Virarat in druigi so osnovali Sokola, ki je začel delovati 1. 1908. Ze tokrat so čutili ustanovitelji v Sokolu rbel nacionalnega prebujeni!a, ed:no ognjišče in torišče svobode in bodice Jugosla-citie. Zasledovali i-n vohunili so jih/ ?ato so ustanavljali ter se razgovarjaii na cesti »Pod lipo«. Sovražnikom Sokolstva po H-.i trn v peti. kajti pokaralo se je kmalu, da s« n a ia H neij.se med ustanovitelji gos-po-darsko uničili. Prvo gnezdo so si ?t>!el; »Pod lino«, kier to de! j časa tudi telova-d-,i_Ro; 7« prostore bila dolgoletna pkrb društva, saij niso -meli ?voie strehe. Potikali ao po raznih hišah in dolg0 vrsto let Fm je nudil svoj krov br. Pucelj. rito br. Hočevar France in Podogar Franc, dokler ni ]027 prišlo do otvoritve lastnega dr>ma. Ze pred vojno ie drutšHv) žvaihno delovalo in se udeleževalo vseh priredi*^- • okrnju samem. m tudi večj"'h izletov tako y Ljubljani. fVVu. Zag^bu. Pragi. Vo:na ie prekinil« delovanne. Po prevratu je karalo. da 70 rame Sokol vse n Vi siti naroda :r> postane vsena.rodna organizacija. pa ^rvani.h razmer in isfan-Varsiko politične borbe žil ni ure.sninlo Vendar se le d-uštvo močno razmahnilo in vplivalo s svojimi prona.rtandnirni izleti na wo>n okolico Postalo je driiqtvo. ustanov'1!« odseke v Novi vas? Dobrini™. Kikor povsod tako je tud'" v La^Kn*. društvo oo vojni živahno delovalo vsestran- sko, a je to deloven je pozneje ponehalo. Začelo je živahneje delovati, ko je dob'lo lastni dom in je pred letom osnovalo novi četi v Dvorski vas iin na Turjaku. Da dobi društvu novih impulzov in poleta, bo letos okrožni nastop združen s tekmami in razvitjem prapora, kateremu bosta kurno-vala sestra Ema Pucljeva, nunstrova soproga. ter soustanovitelj in rojak br. dr. Alojzij Zalokar. Vsa društva opozarjamo na naš jubilej in vabmo, da se v čim večjem številu udeleže ter se obenem nauži-je.jo lepote in romantike klasičnih tal v cvetočem mayu. II. ameriški vsesokolski zlet v čikagu, ki g a priredi Zveza češkoslovaških sokol-skih društev v Severni Ameriki bo velika manifestacija slovanskega Sokolstva v Ameriki. Tekem se udeleže tudi jugoslo-venski Sokoli. Zlet sam in tekme se bodo vršile konee junija v Vojaškem stadionu Grantovega parka, kjer bo dovolj prostora za okrog 3000 telovariečih pri prostih vajah ter za preko 120.000 gledalcev. Tamkaj se je vršil leta 1926. že I. zlet ameriškega Sokolstva. češkoslovaško Sokolstvo bo ob tej priliki vrnilo poset svojim rojakom, ki so v velikem številu prihiteli lani na IX. %"8esokolski zlet v Pra^i in tamkaj tudi nastopili. Iz Prage odpotuje 5. junija preko Londona okrog 100 oseb Iz življenja na deželf Iz Kranja r— Redni občni zbor primorskega prosvetnega m podpornega društva »Sloge« v Kranju bo 21. t m. ob pol 10. v društvenih prostorih v »Kranjskem dvoru« pri g. Peterlinu Mirku, Kokrršfko predmestje. r— Izkaznice za četrtinsko vožnjo za proslavo NSZ se dobijo v tapišitvu NSZ v hotelu Union, vhod skozi restavracijo. Uradne ure tajništva od 10. do 12. La 14. do 20. ure. Kranjčani naj si oskrbiilo. iizkaz-mce v tajništvu NSZ. Iz Trbovelf t— Odlikovanje predsednika učiteljskega društva g. Pleskoviča. Učiteljsko laškega sreza ja zborovalo 7. L m. v Lašlkem. Zborovanje je bilo združeno z zanimivim ptre-davaniem profesorja Brodarja, o raziskovanju jame Oljševke, s skioptitenirm s'Hka-mi. Po predavanju ie ot\oril zibor predsednik učiteljskega diruštva g. Pieskovrč. ki je pozdravil novega s-re&kega načetoiika vladnega svetnika g. Kosiia in ga prosil, natj podpira učitelijstvo v njegovem težavnem deliu, ker učiteljstvo Ima še mnogo neiprijateliiev, ki njegovega dela ne upoštevajo. Učiite^istvo je bilo prvo, ki k sprejelo v svoi program jugosiovensko narodno in državno edinstvo. Vladni svetnik g. Kosi se je zahvalil za top!e besede in obljubil vso svojo pomoč. Obenem je izročil predsedniku g. Pleskoviou red sv. Save V. stopnje, s katerim ga je odlikoval N5. Vel. kralj za zasluge, ki si jih je pridobil s svojim šolskim in izve ras olskim delom. Gcsd. vladni svetnik je v iskren Si besedah čestital odilikovanou in ga prosil, naj svoje moči še dalje posveča narodu in domovini. G. Pleskovič se je vidno ganjen zahvalil g. sreskemu nač©Vilku za iskrene restitfke in ga prosil, naj iziroči njegovo zahvalo na najvišjem mestu. Odlikovaneu sta še posebej čestitala šolski nadzornik g. Potočnik, v imenu organiziranega učitelijstva pa e. Kislinger. Nato se je vršil zbor, na katerem so se reševala nekatera šolska in stanovska vprašanja. t— Za jubilejni kongres NSZ, ki bo v nedeljo 14. t. m. v Ljubljani, vlada tudi med trboveljskim narodnim delavstvom veliko zanimanje. Za kongres je priglašenih že prav znatno število narodnih delavcev. Leg,itimacilje, za četrtinsko vo/.nJo se dobe v podružnici NSZ. Iz Ptuja j— Ptuj dobi modepen škropilni avto. Na zadnji odsekovi seji mestne občine se je sklenilo, da se preuredi avtobus ti.ee »Fiat« v škropita avto. Upati je, da bo novi avto koncem junija že škropil naše ulice. Stroški so proračunjeni na okoli 40.000 Din. Ker je občina Breg gotovo tudi na tem interesirana. ni iztoliučeno, da bo tudi ona k tem stroškom prispevala, ker si tudi njeni prebivalci želiio imeti ulice večkrat na dan poškropljene. j— Občni zbor Olepševalnega društva v Ptuiu bo v soboto 13. t m. ob 19. v prostorih Švicariije v Ljudskem vrtu. * DOBOVA. Poverjenik »Vodnikove družbe« vabi dosedanje člane, da ostanejo zvesti naročniki njenih knjig, ki so vsakoletno iznenadenje in izvanredno razvedrilo v dolgih zimskih večerih. Cena 20 Din je kljub težkim časom še vedno malenkostna za prelepe knjige. — Železnica ima svojo posest označeno z običajnimi kamni mejniki. ki jih da vsako leto prebeliti. To je sicer za nio prav. ne prepreči pa, dt se ne bi kdo v temni noči vsak čas kdo prevrnil preko njih. Čudno da do sedaj še ni bil večje nesreče. Taki kamni so na cestah iz Rigonc v Dobrovo in iz Dobrove na železniško postajo. Marsikdo, ki ie že padel preko njih, pravi, da jih bo sam odbil, če jih n° odpravi žeelznica. Seveda to ne bi bilo prav. zato prosimo, nai raje stori to sama železnica in svoje meje kako drugače označi. Globoko rupo blizj žeelzniškega prehoda je kupil tukajšnji trgovec M. Lapuh. Na njo bo postavil lepo stavbo s čimer ne bo f*amo odstranjena nevarna iama. ker ni bila nikdar ograjena, tem več bo Dobova tudi pridobila na lepoti. Istočasno zgradi gostilničar Kramer veliko dvorano, ki bo društvom na razpolago za prireditve. V njej bo imela stalni oder tukajšnja podružnica ^Rrdečoga križa«. Željno že čakamo združitve občin, ker tedaj bo mogoče pristopiti k intenzvnejšemu. smotrenemu lepšanju našega kraia. GORENJA VAS. Na pobudo kapela na Mi-lenka Jovanoviča. staroste našega Sokola. 4. uri zjutrai se ie zbralo pred šorlijevo rese je vršil pri nas letos Djjdjev uranak. Ob stavracijo lepo število vaščanov obojega spola, ki so s »harmonikarjem Anžkom odkorakali na naš zeleni Tabor. Na okrog ognja zbrane je imel kapetan Jovanovic lep govor, v katerem je orisal zgodovino, ponrm in važnost tega narodnega praznika. Po govoru je sledila mala južina. nato pa petje narodnih pesmi in prijetna narodna veselica. Mil za vaš obraz, lahek za vašo denarnico je novi BOURJOIS-puder. BOURJOIS-PARFUMEUR se vedno prizadeva, da služi vaši lepoti, obenem pa misli tudi na to, da štedi vaš žep. Novi puder »PRIN-TEMPS DE PARIŠ« se odlikuje po absolutni popolnosti, ki je ni možno prekositi. Stoletne izkušnje in dober sloves so zanesljiva jamstva. V njegovi bogati skali nijans si izberite »svojo«! Ta puder bo zvesto služil vaši osvežitvi in lepoti. Njegova cena bo za vas prijetno presenečenje. BOURJOIS / PARFUMEUR Izdelovalec svetovno znanih rdečil za lice, parfema Mon parfum in Soir de Pariš IMC ^ Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 10.: »Karel in Ana<. Premiera. Red Sreda. Četrtek. 11.: >Gospa ministrica B Petek. 12.: zaprto. Sobota, 13.: ob 15. uri »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Mladinska predstava od 15 Din navzdol. OPERA Sreda, 10.: zaprto (generalka). Četrtek. 11.: ob 16. uri »Seviliski brivec«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Petek, 12.: »Andre Chenier«. Premiera. C. Sobota, 13.: »Mala FloramJe«. Gostuje g. Dubajič. D. Opozarjamo na nocojšnjo premiera Fran-kove drame »Karel in Ana«. Tjdi to Fran-kovo delo, ki se uprizarja na našem odru, je delo visoke literarne vrednosti, njegovo dejanje pa je globoko občuteno. Premiera je za red Sreda. Dijaška predstava v operi. Jutri bo v operi prva operna dijaška predstava letošnje 9ezone. Poje se najboljša komična opera vse svetovne literature »Seviljski brivec*. Cene so izredno nizke, od 20 Din navzdol. Premiera opere »Andre Chenier« bo de- finitivno v petek 12. t. m. za red C. Dejanje je vzeto iz dogodkov francoske revolucije ter se v glavnem suče okoli pesnika Andrea Chenierja. Vsebina bo pfiobčena v posebni številki »Gledališkega lista«, ki izide tudi za to premiero MARIBORSKO GLEDALIŠČ®. Sreda. 10.: ob 20. Desetletnica društva prijateljev angleškega jezika in angleške kulture. Četrtek, 111 maja ob 20.: >Boe maSčerva- nja«. Znižane cene. Zadnjič. Petek. 12. ob 20.: Plesni koncert Pie ln Pi-na Mlakarja. Znižane operne cene. Radio Čee areds.trr« n nfs^ora-■je K>0. Km contoofAej zatketnj«. »Kolynos« pa.sta je najbolj ekonomična. Ena tuba traja delj ko dve drugi katerekoli paste. Kurja ofesa Zdravnik nam razkriva, kako se lahko obvarujemo kurjih očes. ♦ Ne režite nikdar kurjih očes«, svetuje dr. Catrin. »To ie nevarno, ker lahko povzroči zastrupljenje krvi. Najvarnejši in najlažji način, da se za vedno rešimo kurjih očes je ta, da dodamo vroči vodi saltrat Rodell in to v toliki količini, da bo voda po sproščenem kisiku izgledala kakor Deposneto mleko in da postane mehka kakor deževnica. Ko pomočite noge v to mlečno kopel, prodre kisik v lojnice in ravno tako kakor je ublažil vodo omehča tudi kurja očesa. Kurja očesa potem 'ahko cela izvlečete brez bolečin s koreninami vred«. Saltrat Rodell ublaži in umiri bolečine ter nudi veliko olajšavo pri občutljivih in vnetih nogah, zdravi pa tudi ozebline in otekline na kosteh. Po eni sami taki kopeli. podobni mleku, ki ste si jo priredili r\cčer, lahko zjutraj že tečete, skačete. pltšete in delate vse, kar se Vam ljubi. Kurjih očes ni več. pa tudi noge niso *eč boleče in zatečene. Saltrat Rodell se dobiva za nekoliko dinarjev z iarrislv.m uspeha v lekarnah, dro-gerijah in parlumerijah. % W. MEČKAUER: 58 Hana išče poti Roman. Vstala je in stopila k ograji, in pogled ji je splaval po temni nočni š:rjavi morja: »Tu na vodi, ko sta spet na ladji, lahko danes pokop-Ijeta svoje nasprotstvo. Lars, slišiš, Lars? Cas je, da zapodiš vse nekdanje strahove; Hansov greh proti tebi je trajal samo trenutek, a kako dolga je bila njegova pt^kora! Dajta, Lars in Hans, vrata vse. kar vaju je iočilo. v morje, in ostanita poslej za vse življenje dobra prijatelja, kakor sta bila nekdaj.« Mana ;e stop'la k niej. »Lepo govoriš. Helga; hvala ti. dobre so tvoje misli. Jeii, dokler imava midve kaj besede, .m ne sme nič več ločiti.« SustMli sta st roke in nekaj časa objeti stali ob ograji. A obrazov svojih mož v teh trenutkih nista videli. Kosterjev zgvbl:ja..i ju je zdramil, da sta se zdrznili m ozrli. »Kaj je. Lars?« je vprašala Helga. Schroter po svoji izpovedi še ni bil reke! besedice. A zdaioi je naglo vstal. »Pojdimo spat. nikar več ne govorimo. Hladno postaja. Hvala vam vsem trem. da sie rtie poslušati.« In Lars in Schroter sta spremila ženi v kabini. Nato sta se spet sešla na palubi, Kakor da bi bila zmenjena, prav tam, kjer so prej sedeli. »Hairs!« je tiho rekel Lars. »Zdaj si sa olajšal srce. A meni si naložil težko breme, da moram molčati o svoji krivdi. Hotel sem se javiti policiii, pa si mi ubranil. V pokoro za to, kar sem ti bil storil, sem se hotel dati obsoditi, kakor da bi bil kriv Elzine smrti; a tedad sa prišel ti, m oprostili so me. Zdaj se hočem očistiti pred Helgo, a prisega, ki sem ti jo dal, mi brani govoriti o tem, kar je bilo.« Hans je resnobno pokimal. »Da, pre.ile sem dobro uganil tvoj namen, da bi z nepremišljeno besedo vse izdal, in sem te zadržal. Vidiš, to poslednje je zadeva, ki je bila samo med nama; kaj bi jo izkopaval in plašil z njo srci najinih žena?« »Ne morem več živeti brez odkritosti. Vem, da so v vsakem človeškem življenju reči. ki se >ih ni dobro dotikati, reči, ki ne pre-neso, da bi jih beseda dramila iz grobov. A tu stoji krivda proti krivdi, nn tudi o tem morata Hana m Helga zvedeti vso resnico.« In kakor da bi mrmral sam s seboj, je nadaljeval z očrni uprtimi v noč: »Ko sem ti prišel povedat, da zdaj n<5 morem več vzeti Elze za ženo, ker sem našel drugo, ki mi pomeni neizmerno več, še nisem vedel, da se je zgodilo tebi takisto. La tvoj odgovor sem slišal, da se braniš stopati na moie mesto, in videl sem. da me spet puščaš na cedilu, kakor si me pustil takrat, ko sem pričakoval od tebe rešiiitve iz morskih valov. In tedaj me je minila zavest, kay delam. Na tvoji pisalni mizi je ležalo tisto nesrečno indijansko bodalo, ki sem se z njim brezmiselno igral — in. kaj vem, kako se je zgodilo — zgrabil sem ga in sunil... Stemnilo se mi je pred očmi, ničesar nisem več videl, šele ko si ležal na tleh in hropel, sem se zavedel, kad sem storil« Hans Schroter je pokimal in zašepetal, takisto kakor sam pri sebi: »In tako sem moral jaz ohraniti zavest za oba, naj me je rana še tako hudo bolela. Prosil sem te, da ne povej nikomur ničesar o svojem nočnem obisku pri meni, in te pregovoril, da si hitro odšel. Vse se je srečno končalo, vse je šlo po mori volji. In zdaj hočeš pokvariti moje delo m se pokazati svoji ženi besnega togot-liivca? Moja rana je zaceijena. Oba sva se iizpokonla za svojo krivdo. To je bilo moško. Ne bodiva stari babi in re zamišljajva se v temno minulost, ampak živiva za svetlo sedanjost im za bodočnost svojih rodbin. Priiznajva si že, Lars, da sva bo t!« Tako govoreč >e polžiJ tovarišu roko okoli ramen in zasopel krepki morski zrak. A Lars. ki se je še vedno boril, je po kratkem pomišljartu odvrnil: »Helgi vidim do dna duše; čista je kakor otrok in njeno zaupanje vame je brez meje. Jaz pa potrebujem popolne jasnosti za novo življenje, ki se prične, kakor hitro stopimo spet na kopna tla. Lahak in prost inoram biti. kakor letalec, ki odvrže balast, da se more dvigniti v najvišje višave. Ne morem molčati. Kri mojiih vikinških prednikov se upira zamolčkom :n skrivnostim!« »Tedaj ti ne morem braniti. Lars,« je odvrnil Hans, z očmi iščoč ozvezdiia tehtnice, ki je znamenje pravičnosti in nove pomladi. »Stori, kar ti veleva vest. Povej ženskama vse. A prej pomisli, da nI lahko povedati tistega, kar je najzadnje. najnotranie v nas. Pazi, da se v svojem prevelikem resnicoljubu ne zlažeš samemu sebi!« »Kako more resnica lagati?« Cene malim oglasom P.enitve in dopisovnn /a: vsaka beseda Dm 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ah za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Dm l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*. »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroj*«. »V rednote«. »Informacije«. »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pd tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značč-ja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 pur za besedo, fe Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. i>natvi» i Dlu; ia dajanj« naslova ali » si'ni 5 Din l>i>;iki. ti fečeja Uistrukoij«. pla ča jO tm k o b*-aedo .V) par; u »ifro al: dajanj* naslova 3 IHn. (4) Šofer. šola E. Ceh Tyrš»va 'Dunajska) cesta >t. M. Zahtevajte prospekt Oglasi u* ii v\aja pu l [>!« t><~«is; ta da m Je na«i»v& a.11 ta Šifro 5 Din. —- Osla »i vsaka bi-»eda 5*1 par; dajanje naslova a|: za Sif-o [>» 3 r>'n. Prodam knjige nemške, franoske n ta-KjatH&t. Og.edatj m-d S. mi !). triura. v Flori;.-!!**; u ;^eila .'/> par. ta da'aiT* oa.-»|i»va ali u Sifw> n* S Dia. ril J 2 višja natakarja \ ribata vz.-i Vrn io. zborni !*]•'čl, Za prvovsttlin r»». fi j p-r ^ i- v Zagrebu j.pre..me-rno. Jamči-v-na i r r j-i »n .i in Mffunia: nastop rak";. — N ijiit r>:en,.Tif ponudbe na Pnbtmta? Zatr" b. Ilira 9. [Kwi »Br. 34.0SI«. 14TT."-.l -Mlado gojenko 7. a god'K> t doibri rr. visokim arla srniri V. .-~ce urvwis-T.il« pn*u>?i« farobtiraška "Jamska kapela. Gojenka dub. s-anovanje in hrano. plača no potovanje ter 2

srraf:;n na kfl-n^lTifeo Za t-o .In :- r. kavarna "Ai-r-t-h — Og-n >n. 14776-1 Vsakovrstno žensko osebje Vnhorlf«. «oIrar:fp. d-k'"ia razna dWa itd., d-obe tti vt.fi v be 'gradil preko »Ceotrfl «. Va«?n» 6. Eeofrvad. 144»78-1 Delež T •TI*.'! nem [wl7. rum« riprej-mm ia ia>'Ot«n> m--: h :nTeres-'»v prodajalko 7 2TO"vvno (lr, 2.-.(!00 IVji. Ponudbe i>a o^-as n^idelefe »J:itra< pr^i »R^mt«bilro«. 14828-1 Fino šiviljo Prodajalce za razširjenje čar o p i e a iši-Hinio. 1'prav« NJkvii tednik. Krekov trg ŠU 10/11. 14S39-1 Portirja :,.).;■ tni 11 vestjl e-g-a, t inanjera več je.zik»>v im mnogol etrninri spričevali — siii-o-žine-gra kavcije, išče hote! >Ore« v Mariboru za mesu1 juiiiii, J'iil:j, avjjurt. 11343-1 Brivskega pomočnika ^ireiinp t«.ko-j Jordan v Vevčah. 14851-1 Snažno žensko ki z.na natančno pn«|>rav-I jrt.tn parketirane sobe — 4prej'm«m za čas od 8. din 1.1. ure din ev no. Celivv^ka cefta 14. nasproti vc-leeej-mu. 148.VH Učenke za vedenje i-n šivunje fiiprej-me ateije »Juljana«. livž/iia dolina, Wf>ta Vlil št. :*>. 14803-44 Učno mesto v trg. mešanega blaga, z vso oskrbo v lrš;. najraje v l>li/,! iii Maribora išči ni za prio.no 17 let s-tar« dekle. Ponudbe prns-m na o^ias. ."Jd-lek »Jutra« pod š; fro »Poštena«. 14780-44 Šofer-ključavničar trezen, 'šče službo k offb nemil a,i tov-oruemu avto-]m>l>ihi. Naslov v o^la-neir. oddriku »Jutra«. 147uJ-2 Mož treznega in vecstneffa značaja. z akarlemsfeio i-zobraz Ivi :n perfektmira znanje-m nemščiine. anglešč.ine ter francoščine, išče primerno 5ln./.bo. Ponudbe na ogiee. odil^lek »J-utra< po»i šifro »luteligeim«. 14811-2 Mesto gospodinje ;iš»"-e dobra kuharica k ea-mositi')jjieni-u got^po-du. oz.ir. vdoveu. Ponudbe na oglas, otldelek »Jutra« pod šifro »Skrbna«. 14814-2 Boljša šivilja za perilo gre po hišah, ali prevzame delo na dom. Gre event. tudi iz Ljubljane. Nasl-o^ v ugla^. od.dblkn >Ju.tia«. 14835-2 Prodam Prikolico d^bro ohranjeno, za P-P-A 1500 cm3 ter elekt-r. raz-sverljavo, ku.p'm. — Ponudbe pod »Gotovina« na oglasni o-ddelek >J«tra«. 14781-7 Pnevmatiko 26 X 3 (7(10 X 80) rabljeno in dobro ohranjen«; kupim. Ponudbe na oglasni oddelek >Jtitra< poj šifro »Dobro«. 14713-7 Vaa&* Omeni* 1 Dm. u lajanje sar!>d «;.fro Postrežnica p-idna in poštpna — Šefi kjerkoli zaposienje. — Gre tudri ko-t natakarica. Na r- °v pove ogltisnrl oddelek »Jutra«. 14790-2 Natakarica vešča nemščine, išče na nu-šč.-nje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Za.ne&ljiva i,n vestna«. 14777-2 Mlad mizarski pomočnik v.i '-en ^t.n v h-n etra in ooh;šiT-veri"ga dela. išče v svrho r.ozaderne izohra7.be m^to v Ljubljani ak vko-Vcii. Ponudbe na oglasni odilelek »Jutra« pod šifre »MizarsJd pom.očniik«. 14782-2 Prvovrsten izterjevalec obenerr elektrik, išče služb" f''ige in 'nkasatr« v L"ib';ani. — i>otv^.e na ■! naprodaj radi opus-titve trgiov.ine. — Stue-hl v-.Maschke, /,iil ovs'ka ulica 3. 14820-6 Otroški voziček maio rabljen, na pere°a, poiviklijon, po mziki ceni naprodaj v Mostah. Zaloška cesita 11. 1-1836-6 Elegantne rokavice damske in otročke 10 Di.n, 100 šivan.k 4 Din. moderni svileni šali 46 Di-n. elega.nit-ne mnderne vratne verižice kromirane D:n. »Omnia« Dumajsika cesta štev. 36. 14310-6 Vjaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« t H šifre pa 5 Din. (91 Tricevni radio Eumiig, t;pa 1932. radi ne-zapofiieninšfci prodani ta Din 3000. Nasilo-v v oglasnem od d el k u »J u.tra 14796-9 V sata beseda 1 Din j z« dajan J* dnat«v* ali •a *itr» pa S Din. (101 Motorno kolo - Ha ri e v« /,ei« do^ro obra njeno prixla.m. Ponudbe na ogla.«, oddelek »Jutra« pod »350 cm'«. 14802-10 43 Pa ne! Bila sta Kvik in Kvak. Pravkar 6ta se z očetom izprehajala of potoku in sta z brega videla nevarnost, ki nama je pretila. Kakor bi trenil, sta skočila v vodo in naju rešila. »Nu, otroka, malo je manjkalo pa bi bilo po vaju!« je rekel gospod tJulješ ki nas je rakai na bregu. 2 avtomobila šestsed ežn; /sebni mamke Daim.et. r.npe ADM :n i>ol -ovo-nf znamke »For-d« tipe '930 — oba v br-zhib nem *tanj-u prodamo Pts mene ponuObe ia >g'asim oddelek »Jutra« rM>d šifro »2 » vr,oni,o »i i a«. 14722-10 ^Kupim U^uuu trg. xn*£aja p* 1 Dia b«seda; ta da-jau/e oasJov* tii ta šifro o Diti — Ogja*: st.u. ia dajani« naslora al; ta Jifr<> t» 8 Din. fS61 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija drag'b kovin v Ljubljani, litrska aliica štev 36 — vhod u Vtdovdanske eeste. pri go stilna Moiina. 70 Posest, Vsaka (toseda 1 Din; m dajani« naatov* ali u iif-r« pa & Dio. (^0) Trgovsko hišo v centru prometa kuipiin v Ljiubiijand. — Po^indbe na iglas. oddelfk »Jutra« pod »Trgovska hiša«, 14798-20 Lepo parcelo na Bledu zamenjam proti viožni knji žici L u i bij-a inske km eisk e posojilnice Dopise na i>gl. r>ddelek »Jutra« pod šifro »Parcele«. 14248-20 Enonadstropno hišo »Ii potovico s 4 stanovanji, i»»dki«teno. i elektriko m vodovodom oddam v Sf> Šiški. Dermotova ulica 28. 14808-20 Štiristanovanj. Hišo na lej»em krajn po ugodni cenii prodam, PojaeniMa v br-vmici Krn-arevič. M"»1-vediov«! ceofa 2?. 14610-20 iMajhno posestvo obstoječe i.z zidane hiše s pni;;.: ki i nami i« zemljišča, v leipi solnčni egi blizu Zidanega mosita prodam. — Primerno za železničarja ali vi|»nkojc.nva. Cena 2B.000 Din. Pojasnilo daje lastnik Josip Sm.id. Lnta pri Zidan em ntostu. 147713-20 Parcele pod mestio sipadajoče. gramoz. |iesek, vodovod in elektrika na licu mesta — poceni naprodaj. Pojasnila daje Sagmefeter, Celovška cesla 78. 14813-20 Lepo hišo « &adn'.m in zelenjndniim vrtom, proti gotovini ugod no proda Franc Kiovač. Teziio-Mariibor, Viktor Par-mova 4 14846-20 Pohištvo V»ak* b«»m) m.: iar-itvo. Komenskega a 34 11565 1: Stanovanj, opremo jedi.ln.ico spalnic« in kuhi njiO poceni prodam radi odi>otovdn;a. Tržaška ce-eta 29/1 dwsi>o. 14327-12 (Vsaka »«wl> l Din. ( m dajanj« ah > 1 ta Sifr® pa 6 Din. (17' ' Poslopje v Mariboru priipravno za skladišča in delavnice, v izmeri cca. 400 ni4, vzamemo v na.jem «.ii k upi rao. Pionudbe na podružnico »Jutra« v Ma ribo-ru pod »Nova tovarna« 14844-17 Govedino 4—5 Di-n kg na spojnici Za j t Anton. 14787-46 V sa k a be»ef<1a l Di-n • za iaianj« aasJ<^va ali na Šifro m 5 Din. (16) Kdor hoče dobro jeeci m dobro piti — ta nmira pod Skalco priti Mestni trg 't. II Ciglič. rcestavrater. 14794-18 Vsaka iMMM*la 1 Dui, ca 'lajanj« aaslova ali ia Aifr« p» 5 Diti (19) Majhno skladišče cemer.tirano. iščemo za ia-koj. Ponudbe pod značko »Skladišče 10(1« na ogas-ni oddelek »Jutra«. 14-771 -i9 Lep lokal pri-praven za vsako trgo vino. na promeinem kraju takoj oddam v najem. Na-s'«v [Kjve og'asitw oddelek »Jutra«. 14S47-I9 Lokal in pisar, sobe odda takoj d-ogervja Her tbu> na Miklošičevi c. 30. 14610-19 Mesnico dobro vpeljano, z vfem i4ivenitarjom takoj ugoslno oddam. Ptinudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »V Ljubljani«. 14SI9-19 Trgovino s-taro ir dobro vpeljano, s p r i m a odjemalci ugodno prodam radi bolezni. Na-si-ov pwve ogiaani oddelek »Juitra«. 14S2I1-19 Dopisi Vsaka beseda t Din; za dajanj« naalova aH bfr« pa 8 Dio. (Mi Milan Dvignite p:-sm.o pod »M. 7.. Vesna«. 148^5-24 swUi Sil »11 ( Vsaka beseda Z Din I za tujanj« naslova aH šifre pa 5 Din. (26) »Fortuna« Ljubljana, |H>štni prida' ?21 edina koncesionirana pisar na za ženitno posredovanje Vam pošlje pros-pekt proti predplačilu 10 Din. 14639-25 V na&a ftd»eKla i Din; nt dajanj« oaai«>va ali za fiifrn pa 6 Din. (27, 5 letošnjih lisic prod« Kralj Franc. Sevnica. l-1781/a-27 • ** ka tHM«**ni takoj oddam za Bež:gradiom. Naslon v '»glaswim oddelku »Jutra«. 14778-21 Dvosob. stanovanje vse pod -nim ključem, i vrtom takoj oo«pa. Naslov v ogatsntm CHldeiku Jutra. 14784 23 Opremljeno sobo oddam. Naslov v oga-nem oddelku »Jutra«. '43:2-23 Sobico s po«ebn.;m vhodom, v sredini mosta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 14304-23 Prazno sobo oddam ta-ko-j. Napl-ov p»vve oglasni oddelek ».Ju-trs«. 14623-^ Gospoda 'projnnom na stanovanje. — Naslov v ogJasnom oddelku »Juira«. 14824-23 Opremljeno sobo 'e^»o. s posebnim vhodom, v i. Nas'o/v f»ove eg-lasni oddelek »Jutra«. 1483fL?3 Lepo sobo nov>ooT>rrmi! jomo, s posebnim vhodom, v mirni enodružinski vili takoj j »oceni oddam. Fr-ule-Sredi.na št. 5 14829-23 Opremljeno sobo s kuhinjo oddaim strejši dami. Naslov [•"•ve oglasni oddolfk »Jutra«. 14SIK-33 Sobo « poeebni vbed^^n. e!ek triko in pai-k»-tom od dam v Gerbičevi u'i'i 5. 14705-23 Vs«.ka beaeda 50 par: m dajanj« naaiova ali n ttfina S Dia. (2S-a) Lepo sobo oddam pri Taboru. Naslor pove ogias. oddelek Jutra. 14788-23 Prazno sobo zelo ipipo. v strogem cem tru takoj 0"id«m. Naslov v oglastRo!no o«kr bo išče £ros.[»id za daljši čas. v višje ležečem kraju. Ponudbe z natančnim; po da tki m pog>ojj Da tiglasni oddelek »Jutra« pod šifro ► Mir 262». 14401 40 Prazno sobo zrnčnio. v sitrogeeeoI>I se pri šofe-rju Ivanu &koficu ra Brezjah. 1478i>S8 Usnjer.o rokavico Izgubljeno v ponedeljek no Mlkliožičevi eestl — zgoraj svetlo, na dlani temino-rjavo, naj biagovoli najditelj oddati pri blagajni v trgovini B«»nač. Se-it-n-burgova 5. 14^06-28 Vse, želite, dobite v »Juirovem« malem osrlasniku Vnaica Ooae<:.a 1 Dtn: ta dajanj« rva-šlova ali ra i« fro 5 Din. (37 *srja očesa Najboljše fpdstiro p-^t.i kurjim oč-f-o-m »Cla ven« je tna«»t Do+rtte v lekarnah, drosre-rijah eli naravnost it tvor-nice in g avnega sk;ad.sča 0u\ajte se pooaredbl 15 K, Hrnjak lekarnar — Sisak Suhe smreke (mavrohe) vsako, tudi najmanjšo množino kupuje SEVER & KOM F. LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5. Domače tekstilno jsodjetje išče za. svojo predpredilnico bombaža sposobnega MOJSTRA za karde, prožnih strojev (Strecken) in flajerjev. Obširne ponudbe z navedbo rodbinskih razmer, predizobrazbo, dosedanjega delokroga in plačilnih zihtev je nasloviti na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Majstor predpredione«. 6230 ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli pr.-vodom težke izgube naše nad vse ljubljene, dobre mame, gospe ANTONIJE CLEMENZ kakor za poklonjeno krasno cvetje in vence se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zdravniku g. dr. Merčunu, gg. uradnikom direkcije državnih železnic ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnii poti. V Ljubljani, dne 9. maja 1933. Žalujoči ostala 6252 Lrejuje Davorin Kavljen. Lidaja iuozorcij »Jutra« Adolt Kitinikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja iTranc Jezeišek. Za inseiatni del je odgovoren Alojž Novak. Val v Ljubi jam.