& 274 ^ Mlaja imctofi Asiflr^. it. 20. ptMDa »e na fcpr« Proi. F. P* rte. Letnik iiteilll(tM& tmitiitiliiis^1 v Traku, v imcMIo 21 novtmbralMS. Posamezna številka 20 cenU tslsrik L < - —rtvoiniM iinš* za dmmc L 7.—; 3 neteč« L 1W0; pol Ut» L j**— m cel« M« L «0.—. Za inoa*m*tv<, mesečno 5 lir — Teleio« uredniitvm ia uprav« it 11-57. EDINOST storilk« ▼ Trsta is oLotka po 20 cent — Oflaai so raftin«>» ▼ kolono (73 mm.) — Oglasi trgovcev ia obrtnikov moi po 90 cest ibnk, poslanaco m vabila po L 1.30, oglea rienamfh lorode« mm po L 2.—. Mali o^laai po 30 cmL beaado. pa L 3»—. Oflafll naročnina in rekiamacije sa po£xli*jo nk^rtne upnH Frftmoaft, ▼ Tisto, nttao »T. Fi nifiiki Asifikega it*v. 30, I nad. — Tctoiou urodmfttra in upcarrs 11-6». „Slovencu" < Slovenec» se v svoji števitki od 20. novembra 1925, prepira z ^Narodnim dnevnikom* racK ,>, katerega odločno brani. Vidi se, d* se s pisanjem______________________ «_Yiatega Hsta» popolnoma strinja ^^f ^ ino dostojni in da smo se vedno le branili z njim in s PuCkim Prijateljem*,s Sčekom pg^j njegovim napadom m obrekovanjem. Morda misli « Slovenec*, da je bio «zlobno» od nas, ko smo zavračali nesramne ia podle napade «Malega lista» na nas Sicer pa smo pri tem agrefifc le datum, ker nasn je znano, da je pasi. Besednjak pri drugih prilikah pteeai V ostalem pa ni to po našem naziranju nič slabega in tozadevna konstatacija nič zlobnega. Kar se tiče osebe g. Ščeka, je ravnotako dejstrvTo, da amo boli v naših polemikah ve- in Milanovićem popo&soma identificira. Nas bi ne brigalo pravzaprav drugo ka-kor t?, zzlo zanimiva konstatacija, će bi se «SV*venec» ne dotikal zopet nas in našega dela fn će bi ne ponovil vseh lažnjrvih očitanj, ki jih je «Mati list* proti nam izrekel. Tudi «SlovemecA nas rraziva liberalce in ooodomiselce In smatra, ker smo «li-feeralci; in «svobodom:seici», za opravičeno , da nas Šček v svojem .Malem listu* naziva i udi framasone. o itatem pretveznem rodajnega mesta se sodijo te vesti zaenkrat 'delovanju za ^t>>iii t razkol Dejstvo, cša j.še za netočne. Konferenca Male antante kaj takega piše tw£ »Zbornik*, ne more [da se ne bo sestala pred februarjem, niti najmanje opravičit? tega podtikanja in j še manj pa Ščeka in njegovo glasilo. Gospod Šček ve prav dobro, da take trditve ne odgovarjajo resnici, ve, da niso '. Vo-«Corriere della Sera», tako piše «Cremona dil ga bo Umberto Motari. «La Borsa» bo Nuova», je zavzel senator Albert i ni zelo urejevana po vzorcu londonskega «Time-odklonilnio stališče napram akcijonarjem sa» in pariškega «Infoimation». lista. Postavljeni so bili pred dilemo: Ali z Taka so dejstva na katerih ne more, ■ . ^ ... . j narnega obtSa na svoto 1500 milijonov, ki i<> prevračanje Tesmc*__________i predvideva zakoriev. INa stavil nevarnosti, da ga iz ozirov javnega reda ski"bi^izp^e-j Mussolinija, ki je obenem zunanji minister, menil v močno glasilo, ki bi služilo raznim d* izrazi britanski zborrnci soža^e radi smrti kraljice matere Aleksandre. Noti ministri Poljske VARŠAVA, 31. Nova poljska vi-ada, v kateri so možje iz vseh velikih parlamentarnih strank in tudi soci aisti, tc bila sestavljena tako-le: predsednik in nrnister za zunanie stvari — Skrzinski; notran e zadeve — Raozyiewicz; vojska — general Ma?ev^ci; finance —- Gdziel-ho\vski; trgovina in obrt — Osiedwi; proč veta in vere — Stanislav Grabski; javna dela — Moraczerbiki; delo — Ziemencki; železn ee Piecheoki; poljedelstvo nevarnosti, da g« iz ozirov javnega P««f / K ■ J" - fI Kond^nskr; usti« - Piecheoki poljedelstvo oblast ustavi; v drugem slučaju bi biU Prv grdo na ltmamce, Naravnost smešno pa je trdHi, da nas je «Mali Hst» označil kot svJobodbmiselce- s interesom države. Največji akcijonarjš bratje Crespi, katerim smo obudili čut dolžnosti in odgovornosti, so morali zavzeti napram Albertiniju od- Zakonski načrt glede trgovinske pogodbe ločno stališče. Zahtevali so na podlagi z ZSSR odobren čl. 99 trgovinskega zakonika razpustitev! Senat jc razpra^]jal y zakonskem na- senator Al- r ' - Pismo iz Jui@ilavli@ Ljubljana, 20. nov. 1925. Demisija prosvetnega ministra je bila sprejeta in na njegovo mesto je stopil St. Radič. Dvoje vprašan] je bilo s tem v enem mahu rešeno: Stjepan Radič je vstopil je ■ C]~ a"*11* k* sc t*če izvršitve trgovinske m j vlado in odloženi so bili vsi zapletljaji, ki it plovbenc pogodbe, katera je bila sklenjena W mogli nastati vsled Vukičevičeve demi-doloccno razsodišče, da prouči zadevo. Iz- med ^ v vtimu dne 7 febrUr ^ reklo se je za razpust komanditne družbe ^ l9M Senajbof Garafolo pravi, da je m za Aibertimjev odstop bila v začasno irgovinsko pogodbo z Ru- Z izotopom sen A.bertmna iz vodstva s{. j 192J vneršena klavzula, od katere ------ — . . ... lista «Cornere della i>era» smo dosegli za- . ... • ve,H»vno«t nn*<>•* jasno rečeno, da so naši slovenski in hrvat-. aneksiK> F^ke, sicer bi c ski po-oboritelji štedno včlanjeni pri ti-1 k ■ t • ve,lesi]e> Alberti stem tajnem udruženju, proti kateremu se1 - - - vrši najneizprosnejša borba mogočnega fašizma, združena z nasilji vsake vrste. Da bi izgieJ-ala stvar bolj verjetna, je Šček navedel tudi lože, v katerih bi bili številni tržaški in istrski prvoboritelji — torej »vsi — vpisani. In to je «Mali list* zagrešil v prvi številki, ki je izšla po opustoše ofu tržaške framasonske lože in po napadih na privatna stanovanja raznih I ta « ij-fllfvt-rVi «« mitdill natiaiHfllrl frf ^ brezpogojno bi danes vladale tam- , .. .. vnese v nov načrt, kajjti sijs. Toda samo odloženi in ne rešeni. To je treba poudariti, ker boj bo šel naprej, ker mora iti, ker mora priti do popolnega razčiščen j a v našem parlamentarizmu, ki je v krizi. Problem je še vedno postavljen tako, krkor sem to označil v svojem zadnjem pismu. Kako dati politiki sporazuma čim več aktivnosti? Z demisijo prosvetnega ministra Vukičevića je bilo to vprašanje postavljeno in z imenovan jem St. Radića deloma rešeno. Tudi šef hrvatske seljačko stranke lijaaiov, o katerih ssen mislili napadalci, da so še vpisana v framasonski organizaciji eMali list» je vse to pisal dobro vedoč, da se laže, in ima še drzno čelo, da se dela, kakor da bi bili on in njegovi pristaši vplivali na naše <;prv ake», da bi odstopili od framasonstva in da bi brli ti «prvaki», priznavajoč, da so frama-sona, vztrajali pri fratmasoastvu. In kaj takega si upa «Sk> venec» braniti in poleg tega napadati tiste, ki se pred takim natolcevanjem branijo in to grdo nekrščansko dejanje tako kvalificirajo, kakor zasluži! «Slcnvenec» zida v svoje polemiki z «Ju-trom» na premiso, da smo mi zares odbili misel na Narodni svet. Dejstvo pa je, da je bil Narodni svet že sestavljen in da so ga novostmi a rji razbili, da s®o se pogajali tudi kasneje za sestavo Narodnega sveta, da smo mi bifi pripravljeni stopiti v Nar rodni svet, ne da bi stavili kakršnihkoli pogaiev, dočun so novostrujarji zahtevali naravnost nemogoče stvari in da niso niti hoteli sprejeti našega predloga, naj bi ena in druga stran poslala enako število zastopnikov v Narodni svet, ki naj bi o zahtevah novostrujarjev končno odločiL Tudi ta očitek, katerega «Slovenec« usvaja, je torej ravno tako v sorodstvu z resnico kantor očitek svobodomiselstva in framasonstva. Dalje brani «Slovenec» Ščefcoiv izrek, da je nacijonalizem «hudičevo delo*, češ da ni bil samo nam namenjen. Vendar pa sledi iz daljnjega izvajanja, da nismo mi izvzeti, da nas kakor «Kberalce» in kakor * nasprotnike složnega dela* ne smatra za de- žne pravega nacionalizma in nas skoraj caravnotsrt proglaša za narodne izdajice s stavkom: «Kje je narodno izdajstvo, si pameten človek sam lahko napravi sodbo*. ™ to n.?.bomo reagirali, temiveč samo stvar pribijamo. Slednjič «Slovenec, v ^^ članku so m tuS •Eoino^* zlobno pisale o po al. Besednjaku m Sccku. «Slovenec*, ki je čHal vse članke in polemike, r katerih smo se dotikali po©!. Besednjaka, ve, da tudi ta »jegova trSt&v ne odgovarja resnici. Pri tem misli najbrže ono našo vest, v kateri poročali, da se je posl. Besednjak ude-v Trstu nekega plesa, ki so ga piv gediJi tukajšnji konzuli. To vest smo posne-fapo uradnem poročilu dekana konsulskega ^bora in ko se je pozneje izkazalo, da vest m odgovarjala resnici, smo jo popravili. cer Dl danes viauaie tam- , .- ...... . i naj bo v vladi, tudi njegov vpliv naj pod- AlbertTnl je bil tudi velik ^et7a internaci^nala sin neprestano pro- ^ Iitiko spoaazumi Tako jc treba ra- sovražnik fa.izm^edaj je' za vedno pre- g^rj^ S^a^ ^^a J vstop Radiča v vlado. N magan Lrad, ki ,e iz On. z g ml toi^o strupa v]ada_ Govornik dostavlja, da se inozem-proti fa^zmu v Italiji m v inozemstvu, je ^ trgovina v ^^ v vladalih ro. kah. Radi tega 90 zastopniki sovjetske trgovine >v inozemstvu smatram kot diplomatski agenti ter uživajo ekstrateritorijal- končno ubit. Kovo vodstvo RLM. 21. «Sereno* pravi, da se imenu- Mnenje opozicij onalnih listov, da hočejo radikali Radiča z njegovim sprejemom v vlado samo kompromitirati, ne drži. Dejansko pa pomeni Radičev vstop v vlado brezdvomno okrepitev politike sporazuma, kar je podčrtano s tem, da dobi Radičeva stranka še jejo kot kandidati za vodstvo dnevnika nost in diplomatoko nedotakljivost. In aH • . ministrstvo. V Jugoslaviji je samo mo-della Sera* Ugo Oietti. Gusta vo je res nerazumljivo, tako pravi -senator. o™™™* in In to corlai -Ćorriere della Sera* Ugo Oietti, Gusta vo je res nerazunilfnro, tako pravi senator Nesti, ki je soravnatelj agencije Štefani, in Garafolo, da širijo ti trgovski zastopniki, Pietro Croci, sedanji pariški poročevalec ki jih je v Italiji več stotin, sovjetsko pro-lista «Corriere della Sera*. ipagando? Radi tega poziva govornik vlado, «L'Impero» pa objavlja: Danes zapušča da določi število sovjetskih trgovinskih sen. Albertini vodstvo lista «Corriere della agentov v Italiji. Sera*. Tekom današnjega dne bo določen p<> debati se med drugimi tudi ta njegov naslednik. Je zelo verjetno, da bo' zakonsk; načrt odobri in seja zaključi, nov ravnatelj izbran izmed sedanjih ured- Pre^ednak naznanja, da je dnevni red iz-mkov milanskega dnevnika. V zadnjem ^^ ^ bo senat sklican na dom. Sestavo Italijanske delegacije ki bo šla t London podpisal iocamski pakt RIM, 21. Italijanska delegacija, ki bo odšla v London, da podpiše Iocamski pakt in da se udeleži tozadevnih ceremonij, je 'akio-le sestavljena: Sen. Scialoia, ki je bil načelnik italijanske delegacije v Locarnu, markiz Medici del Vascello, Član italijanske locarnske delegacije in pravni izvedenec Pilotti. trenutku nam poročajo, da je bil izbran za ravnatelja pariški poročevalec lista «Corriere della Sera* comm. Croci. «Corriere della Sera* zaplenjen MILAN, 21. Popoldanska izdaja dnevnika «Corriere della Sera* je bila zaplenjena, ker je komentirala nekatere članke aCremone Nuove* in «Impera». List je izšel kasneje v novi izdaiji. Not politično-lmančni dnevnik RIM, 21. «Popolo d'ItaHa* naznanja, da bo pričel začetkom decembra izhajati nofv Šolska politika napram narodnim manjšinam o Jusoslcoijl Zagreb, kjer se je le kratko zadržal ter nato odpotoval ▼ Ljubljano, kamor je dospel ob V25. tiri v spremstvu svoje soproge - in poslanca Puclja. Na kolodvoru so mini-Novi minister prosvete proti raznarodova- stra po^^ vel. župan Baltič, novi pro-nju narodnih manjšin - Matennscma — nem svet!li šc| ^ Lončar in precej drugega ob-jezik ▼ šoli j činstva. Jutri se bo Radić udeležil zboro- BEOGRAD, 21. (Izv.) Dopisnik listajVanja zaupnaoonr v Ljubljani in se bo po-«Deutsche«s Volksblatt*, glavnega glasila' poldne s poslancem Pucljem podal na shed Nemcev v Jugoslaviji, je imel razgovor z j v Veliko Loko. Od tu se bo S. Ractič od-novim ministrom prosvete Stjepanom Ra-; peljal naravnost v Beograd, dičem, ki mu je izjavil, da bo prosvetna Rozvilonje Incidenti rud! zavedo sv .Jeronima Rezervirano* Vatikana BEOGRAD, 21. (Ivn.) Jugodo venski poslanik pri Vatikana dr. Smodiaka je bil danes sprejet v avdtjenci prt kraljuj.er mu ___^ ^_____^ _ ^ poročal o zadevi ^ede zavoda sv. Jeronima dejal S. Radić — nastopa ta že politično yrRifni- lz n^^ajnega viri tt javlja, da ni ki ga pa v Jugoslaviji ne bo v.aitikan se mčes* spotočtl jogoslovenski politika Jugoslavije napram narodnim manjšinam v popolnem soglasju z medna* rodnimi pogodbami Pri tem da bodo odločevali le kulturni momenti Izključni po-učevalni jezik bo materinščina narodnih manjšin. «Kar se pa tiče državnega jezika — je vprašanje, težko rešiti, zlasti ker je kraljevina SHS z Avstrijo v najboljših odnosa jih in se razmerje napram Madžarski razvija normalno, Jugfoslovenska vlada je daleč od tega^ da bi skušala raznarotfiti narodne manjšine, ker šteje Jugoslavija 11^2 milijona prebivalcev, od katerih je nad 10 milijonov Slovanov, radi česar je Jugoslavija najmočnejša narodna država v Evropi* Stjepan Radič t Slovenj vlad« v smislu vesti, da so diplomatski odnosa ji med Jugoslavijo in Vatikanom prekinjeni Ravno tako se Vatikan ni ie izrazil glede nadaljnjega shižborvanrja drja. Smo-dlake kot poslanika pri Vatikanu. Vsekakor so odnočaji med sv. stolico «n Jugoslavijo stvarno zelo napeti. Konferenca Mole antante sa sestane novembra t Beograda? BEOGRAD, 21. (Izv.) Danes se tu Sirijo LJUBLJANA, 21. (Izv.) Nonri minister Vesti, da se r najkrajSem času, in sicer že prosvete Stjepan Rao-membnejše delo, da bo pretvorila svojo i>repirajočo se skupščino v aktiven in delujoč parlament, ♦ ** * Sicer pa so tekli politični dogodki silna mirno. Skupščina je izglasovala invalid ski zakon ki se s tem vsaj nekoliko obdolžila invalidom, Zalibog pa je zakon tak, da ne zadovoljuje nikogar ter zlasti ne invalidov, katerim je namenjen. Toda kljub vsem napakam pomeni vseeno malenkostno zboljšanje. Prihodnja naloga skupščine je proračun, oziroma dvanajstine. Trornesečna doba preizkušnje je povzročila, da ne dobimo že novembra meseca rednega proračuna. Ali upat? smemo, da bo vsaj novi proračun viden korak naprej h konsolidaciji naših notranjih razmer. Novi proračun je imel prvotno znašati 14 milijard, sedaj pa je ža reduciran za enojnilijardo in najbrže bo v skupščini reduciran še za eno, pa čeprav bo mnogo denarja določenega za razne investicije. Pred vsem za zboljšanje prometa in za dvig pomorstva. Treba je pohvalno omeniti, da kaže sedanja vlada veliko zanimanje za Primorje. Posebna tarifa za Split je tako znižala tovornmo za to glavno dalmatinsko luko, da je prevoz iz Ljubljane v Split skoraj ravno tako drag ko iz Ljubljane v Trst. Namerava se dalje zgaditi nova skladišča in sploh skrbeti za dvig našega pomorstva. Radičeva prisotnost v vladi bo to stremljenje v vladi samo okrepila. Mnogo hrupa je vzbudila zadeva zavoda sv, Hijeronima v Rimu. Podani sta dve interpelaciji- Slovenska ljudska stranica je padala eno, v kateri zahteva zaščito interesov Vatikana, davidovičevec Angjelinovič pa zahteva zaščito državnih interesov in vprašuje, zakaj se pogajanja za konkordat ne nadaljujejo. Mislim, da je ravno v tem bisiv?o spora. Na drugi strani ie verjetno, da je hotel Vatikan z zavodccn sv, Hijero-nima le pospešiti vprašanje konkordata in da 00 tudi to vprašanje kmalu rešeno, kakor hitro bo tudi v tem oriru izvršena gotova osebna izprernemba. S konkordatom pa bo tudi definitivno rešeno vprašanje zavoda sv. Hijeronima in zato ni sedanjemu sporu pripisovati nobenega večjega pomena. * ♦ ■!= V soboto pride St. Radič v Ljubljano in v nedeljo priredi velik shod. «Slcxve«ec*> pravi, da je njegov obisk SlovenHi isto nepotreben. Čudim se «Slovencu», da ta ko gladko pove, da mu je ta obisk neprijeten. Toda strah «Slovenca» je razumljiv. Slovenske idile je konec, ker se s prihodom St, Radiča v Slovenijo prične boj med njim in SLS. Prerokovanja o izidu tega boja so prezgodnja, gotovo pa je, da bo sedaj politično življenje v Sloveniji oživelo. In to je nujno potrebno, ker mrtvila ni bilo le v Beogradu, temveč prav dosti tudi v Sloveniji. R- S. Prip. ur.: Glej tudi telefonsko poročilo. Važen čeJki glas o vstopu St. Rodica v ulsdo «Prager Presse*, glasilo vodilnih činitelje v v čehoslovaški republiki, komentira vstop St. Radića v vtado v ugodn.em smislu in izreka vce priznanje državniški modrosti iPašićevi. V pripo znanju St. Radića k monarhiemu i a njegovem vstopu v vlado vidi praški list zaključni kamen na tisti politični zgradbi, katere veliko koncepcijo |e zasnoval Nikola Pašič, ta voditelj srbsfkega ,deLa jugoslovens.k«^a na-deseUetja sem, ki ji je postavil pod- roda že lage po volitvah 3 sporazumom s hrvatsko stranko ter jo dovršil s pritegnitvijo duševnega voditelja in ustvaritelja hrvatske kmetske stranke. Ali je bil Radič poprej res republikanec, ali pa je to politično veroizpoved proglašal le v pospeševanje svojega, hrvatskemu ljudstvu posvečenega dela, ali se je res le iz .osebne naklonjenosti do mladega jugosloven-skega kralja sprijaznil z monarhično državno obliko — o teh vprašanjih noče razm-otrivati praški list. Naglasa ie. da je s vidJca mirne notranje konsolidacije in razvoja Jugoslavije le prisrčno .pozdravljati dejstvo, da so se Hrvatje in Srbi, zastopani po dveh velikih strankah, združili za skupno delo. Po nedavnem odstopu prosvetnega ministra Vukičevića niso mogli niti tisti, ki so jim znan« razmere v radikalni stranki, presojati, ali ta odstop dovede do delne preosnove vlade, ali pa odstopi Pašić z vsem kabneto». Znano pa je dejstvo, da Pašić ne odstopa nikdar v trenutku, ko se to splošno pričakuje. Tako ie bilo tudi sedaj' Pogajanja med Pašić e m in vodjo hrvatske kmetske stranke so dovedle do k-ončnega sporazuma in Radič je vstopil v vlado kot prosvetni minister. Pride sicer do kakih osebnih sprememb v sestavi vlade, ali na veliki politični črti, na sodelovanju srbskih radikalov s hrvatskimi kmeti, bo nikak* spremembe v d oglednem času. *Prager Presse« zaključuje svoja izvajanja: Velika zasluga Nikole Pašića je, da je dovede! stvari do takega razvoja. V tem je pomembnost vstopa osebe St. Radića v kabinet Dokler so bili v kabinetu le njegovi p 00 bi a* Sčeni ministri, se ni moglo 5e rafčtmati z pogojnim sodelovanjem te stranke. Napovejte koalicija radikalov m radićevcev «e je porodila iz politične potrebe in politične potrebe bi jo bile mogle še vedno razbili. Ko pe j« St. Radič v vladi, ko sedaj, s spoznavanjem Spor Hrvatov vladnih poslov sprejema soodgovornost, bo •EDINOST* V Trsta, dne 22, novembru »nittžeter ta mož site in glasnik načela i^u politike, skupno z onim drugim politikom «ročne roke -v državi, z Ntkolo Pafičein. t jrasnlci izvara! di)*s a za edinstvo in ujedinjenje *Jegc«Ia*i>e, Program St. Radića kot prosrei- nega ministra, je tu poKtične pomembnosti Ta nemški nacijonalao-hnperialistični pohlep odposlana na tri. zzddadno delegacijo z izka- no otroci — poraijaia zastrup'jen: sadež m drugega reda. Radić, minister, je kot sodelavec Pašića enakorodeti, četudi ni lormeinc imenovan za namestnika načelnika vlade. Vse, kar se ima zgoditi odslsj, tasta pripravljala' oba. Navodila za izvajanje kr. odkloka zakona o šestmesečni vojaški službi rotilo urada naše politične organizacije z objavo dolnje tabele, iz katere je razvidno, kakšne priloge so potrebne za prošnjo za do&ego skrajšanja vojaške sAužbe. Listine, katere morajo novinci predložiti nabornim komisijam k prošnji za skrajšano vojaško službovanje: s Pretekli četgtek mao objavili orvi del jfi&vodii o kr. odloka-zakona, id tiče tsvedbe skrajšanja vezalke službe na Danes dopolnjujemo ta po* Člen kr. odloka 1 (točka I.) 1 (tožks 2.) I (točki 3.) I (točka *.) 1 (tetk« 5.) 2 (točk« 1.) 2 (točka 2) Posebnost stačafa Listine, ki se morajo predložiti Sin edlnec živega očeta Sin prvorojenec M većega o-četa, ki nima dragega nad 16 let stare^t **tia. Vnuk edlnec — deda, Id nima nad 16 let starih sinov. Sin — prvorojenec matere vdov«. Prvorojenec iutied sirot brez očeta in matere. Sirota po očetu in materi ter edml brst sester po polu — ki niso poročene ali pa so vdove ki nimfo otrok siarej*#i od 16 k* — ter so sirote samo po otetu. Siroia po očetu in materi in ima bratn po polu, ki so sirote samo po očetu 2 (točka 3.) 2 (točka 4.) 2 (točka 5 2 (točka 6.) 2 (točka 7.) Prvorojen vnu:; od deda, ki nima moških otfok ali drugih vnukov, kateri bi bili starejši od 16 let. Prvorojen vnuk od stare matere, katera je vdova ter nima moških oti^k ali drugih vnukov, ki bi bili starejši cd 16 let. . Brat po polu vojaka, ki je umrl pod orožjem, če smrti ni povzročila vojaška služb? sama. Brat po poii vojaka, ki se nahaja pod orožjem, ker je spre je' posebne vojaške obveze (je prostovoljec, službuje po preteku predpisane dobe i. t d.) a:i ker se je posvetil vojaškemu stanu, kot častnik ali podčastnik. Brat po polu vojaka, ki spada k enemu izned Štirih zadnjih letnikov, sklicanih pod orožje in ki je služil ali služi redno vojažko dobo. Družinska pela (form. 29), poročni tisti starišev (form. 88 J. Družinska pola (form. 29), poročni Usti starfiev (form. 98), rojstni Ust brata, k! mu prvi sledi po starosti (form. 87). Družinska pola (form. 29), poročni listi deda in babice (form 88), poročni listi stariv (form. 88), notornostni akt izdan od parit, ki potrjuje, da ded ■ima nobenega nad lt» iet starega sina in tudi n« drugega vnnka.____ Družinska pola (form. 29), poročni listi starišev (form. 88). notornostni akt Izdan od župana, ki potrjuje materino vdovstva. Družinska pota (form. >9), poročni listi stari že v (form. 88), mrtvaški listi očeta in matere (form. 89). Družinska pota (form. 29), poročni H*ti očeta (form. 88), mrtvaiki listi očeta in matere (form 83), notornostni akt izdan od župana, ki potrjuje samski stan sester, oziroma da so vdove in da nimajo nad 16 let starih sinov. Družinska pola (form. 29), očetovi poročni Hsti (form. 86). mrtvaški listi očeta in matere (form. 69). Družinska pola (tortn. 29), poročni listi deda in babice (form. 8»), poročni listi starišev (form. 88), notornostni akt izdan od župana, ki potrjuje, da ded nima moških otrok ali drugih vnukov, kateri bi bili starejSl od 16 let. Družinska pola (form. 2?), poročni listi deda in babice (form. 88), poročni list starišev (form. 86), notornostni akt izdan od župana s katerim potrjuje, da stara mati nima moških otrok ali drugih vnukov, ki bi bili starejši od 16 let. Družinska pola (form. 29), poročni listi starišev (form. 88), naborna spričevala živečih bratov, mi t vaški list brata umrlega pod orožjem (form. 89), matrični prepis ali potrdilo o vofaSkeni s'užbenem stanju tega umrlega bra a._ Družinska pola (iorm. 29), poročni listi starišev (f^rm. 88), naborni listi bratov, matrični prepis ali vojažko službeno stanje brata, ki se je posvetil vojaškemu stanu kot častnik ali podčastnik. Družinska pola (form. 29), potočni listi starišev (form. 88), naborni listi bratov, matrični prepis aH potrdilo o vojaškem službenem stanju brata, od katerega izhaja naslov. DNEVNE VESTI mm m a ■ AL* m JJL,n?11 boli pomembne manjšine. Za tako stvar je Z dodatnimi UlCiill!! treba še posebno skladnega m zaupnega Iz tega po ton; zopet opozarjamo de«a. za tako delo pa pri vseh ude* mnogih krajev nam prihajajo glede ]eie'ncih vsaj dostojnosti, obzir- vprašanja, pritožbe, ca kate«: tem ^ ^ prcdyiSem diskrecije. Izvajam po-o zooet ozariamo šolska skrbmstvo. ^e&ce ^ tejja ^ k^kretm primer. poštev pri manj- — ---------- , , ama&i nmiiccu^, ^ poslanski nobenega sledu. Včeraj smo prejeh enak:; tovariš g ^ Engelbert Besednjak, l^egtv dopis iz Skednja z isto pritožoo glede tam-1 yc zve7Jt z......„Malega lista» so kaši»e šole. Pod «Ve*tmi z Goriškega* pa S notorne. Ne apeliram na njegovo kavalir-©bjavljamo tudi daljše poročilo o akerp na- fttvQ tem maj>j ker mu ga izpričuje «MaJi " « «ravin» sdovenscui£ Apeliram samo na njegovo praktično je imel mogočno oporo v dejstvu, da je bil dunajski cesarski dvor nemški ne le po rodu, ampak tudi po mišljenja in čustvovanju, da je bil tudi ion nemSko-nadjonalen do kosti in mozga. Saj je znan tasti vsklik Franca Jožefa: rajši nemSki knez, nego slovanski kralj. Nemški pohlep je imel nadalje silno opo.ro v duali stični uredbi avstro-ogr.ske monarhi je: na tej strani naj bodo gospodujoči narod Nemci, na oni drugi pa Madžari. Ta državno političen koncept ai je osvojil tudi dunajski dvor in ga je v praksi pospeševal a vsemi svojimi vladarskimi pre roga t i vama. Ta politika stremljenja po nemško-madžasskem gospodstvu j« imela v birokraciji zvest in vsot izvrše val en organ. To je bilo naravno. Saj je bila, posebno na visokih in odločilnih mestih, todi ona po ogromni večini nemška po rodu in mišljenju. Obenem pa je, zvesto služeč režimu, trtriala svoj položaj in uživala veliko korist. Tako se je v pokojni Avstrili taka pa-otislova ruska vladna politika razvila v okamenelo, nespremenljivo tradicijo. Trditev, da so narodna stremljenja aenemdkih narodov nezdružljiva z državnim interesom: to se je v Avstriji pro-glašalc kakor nekako dogmo državniške modrosti. V narodnih stremljenjih neneenšk h na-•rodov so videti sovražnika države. Slovanske narodnosti pa so odločno in dosledno odklanjale tafco domnevo o pretvesni nezdružljivosti svojih narodnih stremljenj z interesom države. Trdile so povsem pravilno in opravičeno, da bite z zjnk>volpaost|o vseh nje sestavnih delov marveč utejal sestav države in množila n erva moč. Avstrijski vladni krofi pa so znali vćasslh govoriti KkH sladke besed«, češ kako da je v interesu narodov aantih, da stavijo svoje moči v službo državnih interesov. Ne da bi oporekale tej trditvi, so stavile etovanafce narodnosti vprašanje v obratni smeri: če je tudi res, da so narodi « svojim razvejem in napredkom v odvisnosti od države, pa je istotako neutaj-ljiva resnica, da sta razvoj m napredek države v neločljivi zvezi z razvojem in napredkom dr-žavliauov. Torej ttidi siovanakih narodov, ker so ti tvorili ve&oo večino prebivalstva v državi. Življenje posameznih delov je del državnega življenja, sta tersi ti dve fiTljenji v vzajemnem razmerju. Zato je — to je bđa teza nsnemfltih narodnosti v Avstriji — naloga državne oblike, da vsem sestavnim delom države zagotavlja pogoje za življenje, napredek, za materijalno in duševno biagiojo, da jun ureja in Kiti pravico in svobodo osebe in njih skupnosti, če so p*o-edini deli države rezani na dolžnosti do države, pa na drugi strani tudi državo veže doLž-nost napram vsem sv»ej*n sestavnim delom, šc le s tem, da bi vršila to dolžnost, bi obvezala narede, da stavljaj o svoje moči ** shižbo interesov države. Da pa se ne zagrešimo ptorti egodovinski resnici, morasno priznati, da je avstrijska država teoretično priznala opravičenost tega ata-svojih slovanskih narodnosti. S tem, namreč, dia je v ffvoiih državnih temetnih zakonih iz 1. 1867 — či XEX. — določiht enako pravnost vseh narodov v šoli, uradu in javnem živl;enju. Toda le — teoretično. V praksi vse svoje državne politike — notranje in vnanje — je ostala stara krivičnica, zakrknjena grežnica, stara zatiralka vsakega narodnega poleta «vcr»h ne-nemških narodov. Qsta:aia je zvesta svo^i ne le krivični in nenaravni, pognboi zahtevi, da mora po veliki večini nenemžka država biti nemška v vseh oblikah svojega živien;a in, udejstvovanja na znotraj in na zmiaj. Krčevito in nepoboljšljivo sc je držala «vo'e nesrečne dogme, da so streeo^eua narodov »ezdružT^va z iiteresa države irr. a^c varnostjo. Ta njena slepota je bil nje naglavni greh, na katerem se je pogubila. S to slepoto je grenila čustva svoyh narodov, zastrupljala v njih razipoloženje do države m jim jo oiarazrla. Sovraštvo proti slovanskim narodom, pohlep po nemškem gospodstvu nad njimi, je bilo gibalo, da je izzvala usodni konflikt z malo Srbijo in je bila s tem provzročileljica velike svetovne katastrofe. Zato je človeštvo, nad katero je prinesla toliko gorja, smatralo n^e pogin kot zasluženo kazen božjo in pravično osveto usode. _ Tečaj za pevovodje. Ehaišrtvo «Pro- sveta* v Trstu priredi kakor lansko leto tečaj za pevovodje. Opozarjajo se na to ^posebno obiskovalci lanskega tečaja in pa oni, ki čutijo posebno veselje do petja in vodenja zbora. Ti slednji se bodo sprejemali le s priporočilom društva, kjer bivajo. Tozadevne informacije dobi lahko vsakdo v uradu «Prosvete*. — Knjige "Goriške Matice*. Ponovno opozarjamo naročnike na knjige »Goriške Matice», da jih dvignejo v urada društva •Prosveten uL F. Filzi 10, I. Sprejemajo se še vedno novi naročniki. — Splovitev motorne ladje. V ladjedelnici S. Rocco so predvčerajšnjim spustili v mor e motorno iadjo «rArabia», ki je bila zgrajena za paroplovno družbo -Societa Marittima Ita-lianas v Genovi. Ladja \t dolga 131.06 m, široka 16.84 m in obsega 9450 ton; vozila bo z brzino okoli 11 mil* na uro. Opremljena je iz-kl učno z motorji tipa Burmeister in Wain. ki so bili dograjeni v tovarni strojev «Stal>ilimen-to tecnico triestkxo» pri Sv. Andreju. som Št. 71 že dne 29-11- 1934. z nalogom, naj se Vam i splačajo takoj tudi vsi zastanki Vojni invalid Dragan iz Mokronoga pri Grosupljem — Jugoslavija išč« gospoda Jožefa Urh-a doma nekje od Postojna, kateri bil za časa njegove bolezni v praški bobnet i njim. Gosp. Jožef Urb naj- blagovoli premeno prijaviti svoj naslov na nadpisain urad. DrttftlvtM mil — «flirii»». Danes ob lil. uri seja. — Tajnik. — Predstava, Slovenska deklifka Manjina družba v Rojanu priredi danes popoldne veselico z istim sporedom kakor v nedeljo, 15. tm.: 1) Roka božja, 2) Gospodična Hhrica in njena sestra Metka in 3) tomboia za 3 dobitke, Pri-četek ob 4.30. K obilni udeležbi vl.udno vabi — Odbor. — M. D. «Grad» _ Bane - Konkcneii. Da-J jies popoldne ob 2. un se vrši sestanek vsega j članstva. Ker so na dnevnem redu važna vprašanja, naj nihče ne izostane. — Vabljeni so tudi prijatelji društva. — Predpoldne trenaža 1. in II. čete. — Odbor. — Kolašem. K zadnji vaji nisem mogel priti, ker sem bil zadržan. V četrtek redna vaja. Prosim, da se je vdeležijo vsi in točno. — Pe-vovodja. — M. D. Zarja-Rojan. Jutri točno ob 20. uri sestanek dramatičnega odseka. Ker je na dnevnem redu prireditev Miklavževega večera, je prisotnost članov imenovanega odseka obvezna. tako otresla z njega usodni prah. Dogodek menda ne bo imel hudih poslcdlc, vsekakor pa bo mati dekletca v bodoče previdnejša pri ugooablianfu miši. — Odmevi tatvine v BeskovKab. Svofčae smo poročat, da so neznani zii&ovci viomiG skozi streho v irgonrino z jestvtnami Marije S2-von v Bark ovijah št. 343, kjer so ukradli za kakih 3000 lir jestvin in Hkerjev. BaTkovijanr skim orožnikom, katerim je bila javljena tatvina. se je po marljivem poizvedovanju posrečilo izslediti zljkovce, ki so 16-1 etni Armand Eovo, 16-1 etni Marcel Renner in 17-letni yik-tor Vergmelfe., visi iz Barkovd.j. Dočim po«led-nn odločno «taji, da bi se bil soudeležb tatvine, sta ostala aretirauca vse priznala. iih rojakov v Gorici za pravice slovenščine na goriških ljudskih šolah. Nočemo «razburjati duhov» z objave vseh dopisov in protestov. Pač pa'moramo resno opozoriti na to zadevo kr. šolsko skrbništvo, kajti naša javnost, predvsem naši družinski očetje imajo pravico vedeti, kaj je pravzaprav s poukom krščanskega nauka in z dodatnimi annni za pouk v materinem jeziku na naših šolah. ki Ne bom »e branil. Imam dokaze in izpričevala, ki govorijo zame. Nisem tako neokusen, da bi jih rabil za javno polemiko. Oglašam se radi druge, veliko bolj važne stvari. Manjšinska konferenca, ki se je SPOR? ŠPORTNO UDRUŽENJE (Uradno poročilo) Seja od 19. novembra 1925. Nova članica; Sprejme se kot nora članica. S. D. Adrija-Prosek. Tekom prvenstvenih Lefcera se bodo vršile seje v tem redet: T. V. N. vsak torek ob 20; O. S. V. vsak četrtek ob 20.30; S. S. vsak petek ob 30.30, — T. V. N. in S. S. ima|o seje sv. navadni kavarni, O. S. V. v navadnih prostorih. O. S- V. TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA PRVENSTVO 1925 - 19Z6 Koledar reeosr-tekesc. I. Divizija. X. nedelja igrišče Adria: Spasrta-Vol^a, *če Obzor: Magdaleaa-Adria, igrače Voi^a: Gorica-Prosvsta, igriifce Opčine: Opčine-Obzor, počiva; Zai^a. XI. nedelja igrišče Adria: Sparta-Opčine, i^riSČe Obzor: Obzor-Prosveta, igrišče Volga: Voiga-Zapja, igrišče Opčtne: Magdalena-Gorica počiva: Adria. xn. nedela igrišče Adria: Sparta-Oi>zor, igrišče Obzor: Proeveta-Volga, igrišče Opčine: Opčine-Adria, igrišče Obzor: Zarja-Mafdalena (ta tekata začne izredno ob 19ih p redpoLlae) počiva: Gorica. Igrišče Vo!gc ostane to nedeljo prosto. XHI, nedelje igrfeće Adria: Adria-Zaria, igrišče Ob2or: Obzor-Gorica, jgri'šče Opčine: Sparta-Prosveta, igrišče Adria: Magdaična-Opčine (ta tekma začne izredno ob lOih pared-poldnc) počiva: Volga. Igrifcče Volge ostane to nedeljo prosto. XIV. nedelja igrišče Adria: Zarja-Obzor, igrišče Obzor: Sparta-Adria, igrršče Volga: Gcri-ca^Opčine, igrišče Opčine: Magdalena-Volga, počiva: Prosveta. XV. nedelja igrišče Adria: Adria-Gorica, igrišče Obzor: Prosveta-Zar a, igrieče Vo'ga: Volga-Opane, igrišče Opčine: Magdalena-Spai'ta, počiva: Obzor. XVI.' neder-a igrišče Adria: Prosveta-Magda-lena, igrišče Obzor: Obzor-Adria, igrišče Volga: Gorica-Volga, igrišče Opčine: Sparta-Zar-ja, počiva: Opčine. XV.II. nedelja igrišče Adria: Prosvcta-Adria, igrišče Obzor: Obzor-Volga. igrišče Volga: Go-rica-Sparta, ignšče Opčine. Opčine-Zarja, počiva: Magdalena. XVIII nedelja igrišče Adria: Adria-Volga, igrišče Obzor: Magda:ena-Obeor, igrišče Vot-ga: Gorica-Zaiia, igrišče Opčine: Opčine-Pro-sveta, počiva: Sparta. Po teh tekmah bodo prve tri klasificirane čete igrale tour-in retour-teknio s S. K. OIymp j d^iH na času ter iz Opatije. Končni zmagovalec bo proglašen' za prvaka Juliske Krajine 1925,1926. Prva klasificirana četa tega kroga bo proglašena za tržaško-goriške ga prvaka 1925/1926. S K. Olvmp iz Opavije je uradno imenovan mnenja, " • -----1926. ---- Vodstvo T. V. N. Vesta £ obudo dr. Pavlice, dne 20. julija za«toptu.i goriških Slmen-cev, da bi se posvet© vati kako bi se doseglo proučevanje kršč. naitka in slovenščine na tak način, da ba naši otroci resnično imeli od tega kaj koristi. Kot je bilo na sestanku doigo vorjeno s« se sestali dne 2. septembra skupno določeni predstavniki obeh političnih strtrj, da pri šolskem ravnatelju Menonu izposhijejp uspešnejše poučevanje verouka za slovensko šolsko mladino. Ker pa dotični dan šolskega ravnatelja ni bilo iv urad, so odnesli posredovanje na 11. septembra. Zastopniki; slov. kršč. socijalue »struje se niso radi svojih poklicnih zadržkov udeležili razgovora z goriškim šolskim ravnateljem cnv. Menonom, s katerim so razpravljali 11. septembra dr. Andrej Pavlica, dr. Karel Pcxigornik in pa pd^Hčni tajnik goriškega odbora pol. dr. #Edinost» Albert Rejec. . i Cai>'. Meno« je tekom razgovora prriznat, da uispehi poučevanja veronauka rfoveoske mladine mo^da res niso zadovoljivi. Izjavil je pa, da so edino le tehnične težkoie ki ne dopuščajo primerne grupacije slovenskih šolarjev v posamezne oddelke v katerih bi nalašč zato postavljene moči poučevale slovensko mladino v veronauku ir. pa slovenščini v zakonito dovoljenih dodatnih urah. Še strankami. n^jj tega nočemo izgubljati nikakih be-ged o krivičnosti norve odredbe goriškega magistrata, ne o glasu vesti, ne o tem; kai so vse morali tukajšnji Italijani pred vojna pretrpeti v obrambi mnogo, mnogo ma**! nujnih svojih jezikovnih potreb. Kajti v nas je trdno prepričanje, da bo pr« ali slej tudi nepostavni «kaz <> ST slovenskih dodatnih ur na Sah v sramoto njegovim ^^^ kot oni nezakonski pkxi o napisih na grobovih. razumevanje potrebe, ki sem jo gori ozna čil Ne zalo, da bi me «Mali Hst» začel hvalili, — to bi še manjkalo! Nego zalo in samo toliko, da ne bo trpela stvar. Go spod dr. Besednjak mora nekaj ukreniti. Dr. Josip W3ian. Iz aostrllske zgodovine Pokojna Avstrija je bila konglomerat narodnosti, v kateri so tvorili Nemci izdatno — manjšino. Kljub temu dejstvu «o Nemci s svofo znano vztrajnostjo in neizprosnostjo zahtevali nadviadje v tej državi, ki naj se z državno zakonodajo zagotovi za vse čase — ovekoveči. Vsa njihova notranja in vnanja politika je bila usmerjena k temu cilju. Ni ga bilo vprašanja na kateremkoU polju državnega življenja, tudi ne 4akega, ki bi se bilo moralo presojati iz- r-i j. , , *__. • t,M ključno le po stvarnih in strokovnih razlogih, vršila sredi oktobra v Ženevi, m bila samo ^ ^^ Neuci v prvi vrsti naša stvar, stvar naše manjšine v Italiji. Pravtako ni samo naša stvar morebitna z vidika nadviadja svojega plemena, po katerem so stremeli. Tako je bil zanje tudi vsak prihodnja konferenca. Udeležene so mno- i^dsko-šoldki razred, ki ga je zahtevala kaka ge druge, po številu in položaju celo veliko nenemika narodnost, politično vprašanje Iz onda Pol ir. „EfluesT v Trsta Josip Flajbati - Trst: Neobhodno potrebno je, da preskrbi!e spričevalo, da ste italijanski državljan. Podpis na spričevalu mora biti overovljen od sodni>. Listina je kolka prosta, ker shiži za dosego vojne pokojnine, Anton GnstinSič - Voioe: Z» Vas je izdelan pokojninski načrt 1ri bo imel §e dolgo pot skozi celo vrsto uradov in odborov. Marija vd &gar - Bazovica; Postopanje za Andreja, očeta pok. Josipa, je bio prekinjeno, ker je tržaška zakladna delegacija javila, da je naslovi^enec preminul 15- II - 1424. Ni pa dospela še prošnja za prenos pokofizine na Vaše ime. K tej vlogi za prenos pokofinoe morate priložiti mrtvaški bmt pok. soproga in se akHcaAi na M. 061634. Franc Mam£ mak. Gntfo^i - Psih. Plačilni nalog za zasta&ke je hA poslan aa kr. tržaiko delegacijo 18-3-1925. z iskazan M. 148. Peter SosftS - fiihiis Pokopnin^rs ks^ižica je bila odposlana it 6-3- 1925. na kr. zakkd- _ Igrišče S. D. «A. Pri današnji prvenstveni tekmi nastopi nogometna četa v sledeči sestavi: Smerdcl I. Zafred, Počkaj, Što'fa Kocjančič, Zerjal. Blaž, Vatovec, Vrbec, Košuta H., Mahne. Rezerva: Cesar, Sušan, Hrobat, R up ena L Tekma prične točno ob 14. uri. Igralci morajo biti na igrišču ob 13.30. Pred tekmo za prvenstvo, igra rezerva Adrie pri a-telisko tekmo proti četi «Stela* v sledeči sestavi: Rupe na FI. Kreševič, Štok, ŠuHđ0j, Vr-tovec, Kosič, Ribarič, Motrel, Vatovec H., Smer-del D. Kerševan Rezerva Pangerc Sirca. Igralci rezerve morajo biti na igrišču ob 1 h 15, ker se temka prične točno ob 12.30 — S. D. «Obzor» — M, D. Prosveta — Opčine. Po dolgem pričakovan u naših športnikov se z današnjim dnem pričnejo toliko zaželj'ene prvenstvene tekme. Danes ob 14. uri se bo vršila ena izmed najbolj zanimivih tekem za prvenstvo na igrišču v Rocolu med dobo znanima četama, kateri sta že večkrat dosegli dobre uspehe. Pričakuje se od strani športnikov in ostalega občinstva, da bodo s svojo navzočnostjo navduševali naše nogometaše omenjenih čet. •L 112. Pokoj-t. JuMja no delegacifo v Pulo i i nina se ima 1923. Letnica 1«S Je Vel rje nine. Gre za piši IVAN MALE9C - mi: Vam vojno rnkstro dosUvilo le v dniaru, da pride ta zaktsva pokn obM«|» urada Pridite v naš urad po natantaeiia navodila. Karel Mijijni - Gor. Vtesas: Pokojnina| Vam je priznana in tozade " ' * ' L 1 kskstpoM- v knjižici. listine bi Iz triaSkega iivlienia _Zastrupljene lige. Komaj 4-letna Gintvra Nicolai, stanujoča v ulici D. Kossetti St. 82, je bila včeraj žrtev nenavadne nezgode. Njena mati, ki je — kakor pač vsaka gospodinja — velika sovražnica miši, je hotela včeraj na poseben način posvetiti nadležnemu glodabkemu zarodu, ki se je zelo razmnožil v podstrešju-Vzela je nekaj suhih fig. jih lepo natromJ« z arzenikovim prahom ter jih nastavila nnškam v podstreho, veseleč se os tihem, da bo ^^ imela nar pred sjimi. Toda popoldne, ko je fena ie pozabila na ra*trup*wie fige m ®«' »Ti rieaa hčerka Ginevra neopsženo skoba-SlTv^^S^Vr je ataknjla fijge. V »ror rSu; brezdvomoo bi jih bila pojedla ie več da as mati, ko je aačuU njene korak ^ pnhiteU vsa prestrašena v podstrešje m ^J^roku « rok zastrupljene fige. Ker je ugotovrfa, da «e hčerka takoj prenesla ▼ mestno bobnsnico, jJL ^ Kksvnflc podal otroku potrebno pomoč. — KAM DANES POPOLDNE? Kdor sc hoče par uric prijetno zabavati in iz srca nas-m^aU, UpSb dkneHb 4. uri poP^^f v -Tr^ovs^ Šb^ male Gmivre pa m nevarno; odi vid d o dom». kjer bodo igrali v ^ strupa. To p.; veleza£vio burtesk« ^biica... bila radi tega kar «s najbrž — kakor delajo navad- it 15»! V Trstu, dne 22. novembra 1925. «EDlNOST» — Ročlnj. (Zlata poroka), I>ne 16. t. m. je bil za Rodinj slavnosten dan. Praznovala sta zlato poroko gosp. Andrej Rugar, go-st Iničar, in njegova zvesta spremljevalka T are za roj. Cargo. Na predvečer so fima napraviti podoknico najprej stari pevci, potem pa mešan zbor, slavnosti je bila svečana sv. maša, č. g kurat (Močnik je imel krasen govor na s4avl/jenca, fantje so jima napravili slavolok dekiela so s cvetjem posipala cesto. Zvečer je b:l zbran, malone ves Ročinj pri njih. Prepevanja m veselja ni bilo konca. Slavi enca »ta bila vidno £inr«na na tohkem dalje, dokler ne pride policijska ura. in jih krčmar nc postavi na sveži zrak. Med vinskimi bratci pa dobimo tudi vinske sestre. Ni dolgo od tega, ko sem videl tri sestre in enega brata alkohola, ki so se držali za roke in merili cesto. Pa naj kdo reče, da niso imenitni idrijska «geometri*. Žalostno pa je da se tudi mladina ne zaveda zlih posledic alkohola, in se ji zdi junačko, ako se ga naliie. — Šolske stvari. Čuden je današnii svet, a naše šolske razmere še boli čudne. Sola visi med občino in rudnikom in šolarji morajo kupovati potrebščine sami. Radovedni smo, kdaj prijateljstvu, ki se jma je izkazalo. Ob vskli-jse zadeva reši Napredovali srno pa še kaniti še «ia mnoga leta smo se rano v lutro! enem. Prejšnja leta je namreč zadostovala za ' ročna dela na dekletski šoli ena učiteljica, danes, pa morajo hodrti dekleta tudi v otroški vrtec. Priman kuje otrok od 3—6 let. V nedelo so imeli otroci tombolo v vrtcu. razšli. t — Kajna.c pri Ajdovščini. Kakor se sliši, so b i v noči med preteklem pondel^kom in torkom zopet močno na delu ponočni radovedneži -uzmerviči. Pripekali »o se z avtom do vrto-vinskega pokopališča — tu izstopili — pa se nekako porazdelili. Nekateri so obiskali v spodn;em Vrt ovi nu razna slan o var a. Tu pa tam so odnesli, kar jim je psr šlo prav. Tudi v KamnjaJi so se predstavili. V eni gostilni so .prebrskali po raznih prostorih, so neka; vzeli za prigrizek, pa popiK so tudi par kozarcev. Pogledali so novo kolo nekega zidarja, ki je Izprani š8 se pr:w ai«** upsKolsncD po MI In oRcifei m. MEBLIRANA soba v bližini južne postaje se odda v najem. Na razpolago tudi hrana. Via Ruggero Manna 24/111 desno. PIANINI, novi, križane strune, se prodajo po L 4500.— 5000.— Ceniki zastonj. Solitario 25/111 Trst 1624 ČE iTL J AR skoraj iztrčen, službe pr stanovanju. V*dič Tereza, Tolm roti hrani 57. 163 m m SOBICA se odda. Guido Brunner 9/1. 1638 BABICA, diplomirana, spreiema noseče na dom. ljubezniva oskrba. Govori slovensko, Via Madoana del mare 19/11, desno 1630 H3ŠNA, hirava, močna, polena dobi službo v V^a Madonna, del mare 19/11 1631 Osmrtnice. — Kolesarsko društvo in Fc-UbaU za upokojence. — Maksu. — PRVA slo- — venska univerza. Naš taro*. -PEKARNA, dobroidoča, se odda na Krasu. A T , , , u -ji i Pojasnila daje Violin, kavarna XXX ottobre . ■ . , . . . - - t_.i . t. Ze v OTOjem I. Jzprehodu sem se bridko ' ---- spal v isti gostilni, toda ni pm b:Io potrebno pritt>Ževal, da so za brezposelne upoko ence i_ — odnesli so z njega le novo svetilko, a pustih; dneyi vekrljah pa j tu(U u zabava poCeni, tudi to veselje preč je RADI SELITVE v Jugoslavijo «e išče skupen so se vrnili brez sledu. ljudstvo ^e na sploh|prcč ko. sc icpo po:e! pa smo hoteli usiano- " » —-----J ~ " zbegano. „ . viti < Kolesarsko društvo mlajših, starejših in — Komen. Za danes 22. t m je napovedano sUrih upokojencev v Jul. Krajini s sede-- zborovanje v Komen v svrho razgovora glede ŽCm pr: Maksu«. Spreemne ure smo določili BABICA, priprav za ustanovitev mlekarske zadruge za !od 1&_ ^ ^ preA noirfin «nriM rio-«-!vfl M?rie-Kf>TTien. raz.oolada s prvovrstnimi ceD- G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št- 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja ca zavijanje, pisalnega t. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 51 rez jo Kren, ki je padla tako nesrečno po n cah v domači hiši, da si je pri padcu zlomila levo rolro. Na sreče niso n*ene poškodbe ravno nevarne, ker je zdravrik izrazil upanje, da bo tekom onega ir.esca žc zopet zdrava. — Grahovo. »Proslov JL tvo -gacilno društvo na Grahovem priredi danes \ nedeljo 22. t. m. ob 2 30 uri popoldne s sodelovanjem katoliškega prosvetnega društva s Koritnicc veselico v prostorih g. Franca Flor ančča. Igrah bodo: «Ka-5:ršen ^ospod taik slugah Po igri bo sledila prosta zabava s plesom in šaljivo pošto. K obilni udeležbi se priporoča — Odbor. — Idrra. — atentata na Mussoiinija v IdrijL Ko se je raznesla po laeslu vest o atentatu na Mussolini a in o napadu na tiskamo -Kuinosi-, je hodilo ljudstvo oplašea.o okro,^ in pričakovalo še bolj hujšega. Obso a!o e ene, ki sc nameravali atentat, obstalo pa tudi ono grućo: ki je izvršila na^ad na nustj , ker je ve/elo, da je naš narod nedo'žen d'm, a ne vozim rad na^lc, že spričo dejstva, da scni pred vojsko moral na kok^u prevažati 86 kg iastne teže, s kolesom pa še već. Zategadelj sem že takrad vozil previdno in počasi do Unčeta na Ajševici, do Francelva v Krom-bergu, do Maraža v Vrto}bi ali pa do Luimana v St. Andrežu, da se ni*»eni pregrel pri čaši hadnega vina. Odoodod prideš v pičli pol uri tudi peš v Gorico, ako se ti kai pokvari na kolesu. Samo enkrart sem se podal na dal še potovanje, in sicer kar do — Gradiške. Vozil ■em v počasnem *enxpu kot po navadi. Po položni in gladki cesti sem b-H srečno prijadral do Fare, kar se zakadi za mofcm vozilo«! — velik pes, ki je z ostrimi derači in glasnim la-san-'em grozil, da mi odtrga moja mesnata bedra za svo»;o pasjo južino. Vi ne bi vedeli, kako sem v vseh deželnih jezikih kričal na grdega kosmatinca. A bolj ko sem vpil, bolj ie dirial pes za mano, iaz pa še hitreje pred nim: vsako diAo b: bil dobil takrat! Furlanski voznik, plemenita duša. ga je malo pred staro Gradiško pošteno ožvrknil s svojim dol- serje-Komen, razpolaga s Ijenkami. Cenik franko. cep 1588 fe ušivega svetim ziivarsvsinioi Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapitali v veljavi Čez 70 Mtljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni aastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzelljni št. 2, I. 43 — Zastopniki se še sprejemal o. — Pravimo Vam samo to: Predno kupite 4N osmte si noMJo Izbere pri m. si&mm Vin Gemio 15 in 17 Via Gep^a 15 la n TRGOSKEGA pomočnika za trgovino mešanega blaga, iifce Karel ŠiSkovič, Heapdje-K* ziiia 1625 — i vam nudi nakup v naši prodajalni: 1) Gotovo3t, da kupite zimske PfMžOiif n mlmmMl cenoS ki ao stalne in zaznamovane na vsakem posameznem kosu. Tudi dobite najpopolnejšo izbero. 2) Gotovost, tla dobite krasen dar, odgovarjajoč približno 1©% vrecSnosti višega izdatka, ako kupite za L 50.— blaga v enem dnevu. 3) Možnost, da dobite darove, ki nadkriljujejo nakupno vrednosl, tako da lahko dobite tudi 166°/o nakupne vrednosti Več takih darov je bilo izročenih te dni. Imena in bivališča dobiteljev so na vpogled vsakomur. i r-i BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govo ri slovensko. Slavec, via Gmlia 29. 64 pri atentatu. Vel smo že mislili, da smo zgubili «Edinost» za nekaj mesecev, a smo se oddahnili, Lo smo . - ' Si. vinskih bratcev, ki drug drugemu odpirao vrata gostilen. Od enih vrat do dragih in tako *J Za flioki pod tem uUcvou odgovarja eiŠtvo U toliko kolikor ao sakoa veleva Nova izbera špinače, čebuljčkov in drugih semen po konkurenčnih cenah prodaja tvrdka SEVER & Comp. Nekateri primeri našega trpežnega, elegantnega in cenega blaga : Podsuknjice bombažaste 9.80, 7.20. 4.75 Podsuknjice volnene 17.50, 16.—, 12.90 Maje ali spodnje hlače (si L 41.5< Pletenine, izdelki ii Culottes bombažaste v vseh barvah 10.—, 1CT50, 7.50 Culoies volnene, ojačene v koraku 25.50 st. Jager) moške aH ženske ), 30.— i klobuki za otroke . ROKAVICE Za tsasiite Usnje knit. velikanska izbera L 7.90 Usnje in:!t. fantazija L 15—, 12.50, 10.85 Usaje glace ali švedsko I. vrsta L 19.50 Za m&Ike Usnje imit. barvane belo ali chainois, pralne, zadnja moda L 17.50 navadne L 9.50 Usnje kenguru, trpežne L 26.— Irhaste originalne francoske Fischl Freres L 39.— Corso V. E. III, 16 Corso V, E- III, 18 Trs«, uL MacblavtIU 20. 779 PODLISTEK E. PHUUPS OPPENHEIM; te m nia mm M Prevel France Magaga* »Prosim vsa, ne!» je proeila •Povedal sem vam suho resnico, i •Toda kaj razumete pod ««001 izobčeno 17» •Zločince, če želite tako. Zak<»e pcelo-mil več nego enkrat. V tem hipu oUtoii nekie "porno povelje proti meni, ki pa še ni bdlo »polnjeno. Lahko sc zgodi, da me boste v Lsver^ooln -videli odkorakati med dvema noli-»jema,. ^A zakaj?* j« vprašala strastno. «Zakaj? 1 Keklno e g-balo vsega lega? Je li denar?« j 'Denar:a ne potrebujem,« je rekel. *znam ga| pa porab.-ti v velike in svete svrhe, kar gaj morem dobiti. Ako se mi posreči sedanje podjetje, bom dobil stotisoč funtov.s, •Dickovo življenje in njegovo bodočnost cenim jaz višje,» je izjavila, ^Hočete kreniti na po*t poštenja, gospod Jocelyn Thew, z dvakratno svoto, ki ste jo omenJi7» Zmajal je z glavo, toda na njegovem obrazu se je prikazalo nekaj nepričakovanega. Zdaj ja v prvič opazila, kako mehke postane,o včasih moške temno m odre oči. «Jaz ne morem sprejeti denarja od vas, gospodična Beverley,» je rekel, *aiti od katerekoli druge ženske na svetu.» •Pod nobenim pogojem?« je zacepetala mehko. •Pod nobenim po£ojem,» je ponovil. «Vsa sem otrpla,» je izjavila nenadoma. «De va se malo sprehajati!« P ar krat sta prehodila krov sem in tja, ne da bi spregovorila besedice. Potem, ko sta se vračala zopet proti stolom. |e on postal. •Oospodična Beverley,» je rekel, «za slučaj, da bi bHo to poslednjič, ko govoriva zaupno — tako da lahko pritisneva pečat na predmet, o katerem sva se nocoj pomenkovala — vam moram priznati, da ate ni v tej poslednji pol uri vzdramili neko čustvo, katerega nisem občutil že dolgo vsoto let. Maram vam povedati to. Jaz teptam zakone. (■Ko sem vam povedal, da obstoji proti meni zaporno povelje, sem govoril reanico. Obtožba preti meni je resnična in kazen bi bila taka, da je n«e bi mogel nikoli piač&U. Moram iti do konca in to bom storil zato, ker me žene nagib, žene me sovraštvo ki ga moren samo z del om blažiti. Toda vsi noji grehi so bili izvršeni napram moškim in napram njihovim činom. Razumeli boste, zakaj ne morem sprejeti vašega denarja niti vašega prijateljstva. S svoje strani pomislite vi, da ste s svojim delom samo plačali dolg. Ona se je trudno ^pustila v *voj stol in zrla brezizrazno proti nastopajoči osegH. Zdelo se • i je. da ga je ta megla ovila v svoje koprene, kajti njegovih odhajajočih korakov ni slišala. Ko »c spregovorila nekoliko tremrtkov pozneje njegovo ime, je opazila, da je sama. rmmm obrtna zadruga v trstu! regtstrovana zadruga z neomejenim jamstvom I VIA PIERLUld BA PAlSSTRIi^A 4, pritličje E i Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1925 po I \ I Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Z Davek na obresti plačuje zavod sam. " 8 Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. g I Sntiess m vlose m tekoči račun v Dinarjih ter iin o&rsstaJe adcgiHlneJfc. - I Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papiijtv, K m ali dragocenosti !n vknjižbe. Cskomptira trgovske efekte. t L Uradne ure od 9-1 In od 3 \ 2-5 Vs pop. Poštnc-hran. račun št 11/1327. Ttlefsn 16-04. | KeeiBB>iaBnsiBiBsw>fls^«MBiMMiiie^saiiB9 innii imrin—»Baa (EDINOST« / Trste, 22. ■av— on^d preko Soroden* Ru- tedaituđl ni niCl Raj« tpojdem zopet na izpre- h katerim je dodal g. 4 m mmm naložil sebe hod To je bolj »dravo hi stane maaj. Jutri da bo okroglo. Skopa dak m mma fartt iiiir,'lt pojdem na goriški Grad, kjer sem po odličnih v Rocolu. »i Taicr&l virih iztikiiil marsikai. česar Na svatbi C. Ivana \ bibfl bli 't\ 5t. Andraža^ in Voia aa poitm — —------_ - t»ewjoa pi^pd pod kterem času bi prižel človek tja ia nazaj, pa bi se mogel zglasiti k pri Pavlinu. 2_ njim, camreč z g. Vitezom, tudi ni nič. Za njim bi prišel v poštev naš prof. Fx. Crnič. Pa tudi on ne mara na kolo, ker da je član Planini ega idruštva in ljubi le gore in strme vrhe. V resnici je b.l pred dvema le-toraa zadnjikrat na Sv. gori, kamor pa živ krst ne bi mogel pri-itehaii na kolesu brez motorja. — Gospod Š šlo trdi in laže, da preobložen z delom. Kot upokojenec je ravnatelj neke odlične za-•v arov a! ne družbe proti požaru. Odkar vodi on to družbo, gori vsak dan ena ali druga hiša v naši prelepi okolici, pa mora biti tam, da og-n;cga>ci ne napravijo preveč škode. Škoda, da ni nič iz tega lepega načrta! In vendar bi bilo tako društvo jako kor stno za na<še ljubo zdravje in za šport še posebej važno. N-alo sem pa az predlagal ustanovitev nogometnega krožka, kar e danes po vsem božjem svetu neka; modernega. Tako društvo bi dosegi izrednih uspehov, ker smo upokojenci nava'eni — vsakojakih brc. Mejduška. kako bi mi pen-zijon sti brcali in metali debelo žogo nebu pod oblake! Kako bi se povzdignil tujski promet v Gorici, ker bi nas ves svet hodil g'edat! Kako bi ohranili zdrav e in življen e sebi v veselje, finančnemu erarju pa v jezo, ker bi toliko in toliko let več dobivali revno pokojnino J — pa tudi ta moj .predlog je :mel isto smolo kot Prešernov up, ki je šel po vodi. Tedaj naza k «Maksu!» To vam je ena onih starih gostilen, ki spomin aio gosla na oka;eno ognjišče« po nekdanjih predvo,nlh hišah, okoli katerega se je zbiraLa družina h kosilu, večerji in na prijazen pomenek, kjer so sprejemali ljube goste in ;ih gostil z majoiiko, ki se e pozimi grela na železnem, večkrat umetno skovanein «vzglav-niku», k;er je na božični vččer tlel «badn;ak». Stare, lepo pisane majolike, cinasto in bakreno posodo so pobrali starinar,i. Še danes se rad gre em in sušim ob tak.h starih ognjiščih, ko lovim po Vipavskem, koder so jih še ;iu pa iam ohran'li. Ali po večini jih je razdejala voska aH pa so j h ljudje zameaaE z modernimi stedilnjki. Škoda jih je, škoda teh domačih, prijazn h kotov, ostankov rimskega «atri a», ki je tvori glavni del hiše: tam je .s ari Rimljan. spre;emaT svoje kli'ente, tam so bili postavljen-' kipi slavnih prednikov, tam je 'bila kn. žnica s kn igami, pisanimi na pergament. Pri iMaksu» n; več ogn išča, na njegovem mestu se blišči velik štedilnik, a obiika prostora e o-stala stara, kakor io odgovara staremu «Getu», v katerem stoji prijazna hiša. Gospodar je umrl letos spomlad in njegova mlada vdova mora nosi-i in podpirali četrti voga-, a se ni bati. da bi se hiša podrla! Kadarkoli pridem, p-ogledana v čisto a svetlo kuhinjo, ker gospođini šiora Teresina«, otL koder obvladuj« svoje goste, ki zaha>:o rasi sem kot ,pa v bližnjo cerkvico sv. Janeza. Kuharica je pr stna Ćepovanka, pa jo rad podražim po n enem domačem narečju, ki trdovratno zamenjava b v v in narobe: «Ki rovnaš '{delaš, kuhaš) ne č dovrega za kuopčk (predvečer ek)?» — «Ki vo nejč? Ho1aš, žvacet te-lejči, klavas (klobase) an kaps, Iripe an turka ir), dovra pečejnka... Kaste Bam pa- Aatoa Turk še toliko, zgodovinskih virih iztakng marsikaj, širše občinstvo ie ne ve. Loterijske Številke dne 21. novembra 1925. Bari Firenze Milano Napola Palemaa Roma Torino Venezsa 35 76 17 23 34 47 3 83 83 40 73 36 30 5 81 10 4 17 16 42 84 35 20 45 3 12 43 71 77 14 86 5 67 19 14 52 87 30 15 40 Skapaj L 40 za otroški vrtec; Najvišje CM« platujem Z9 Ukmarja ia ££ae Marije je nabralo L 77 za Na svatbi g. Jv Skabarjeve s Prošeka Sol. društvo. Vsem cenjenim darovalcem srčna hvaia; no-voporočencem obilo sreče v njih novem stanu. Družba, katera ja btia obdarovana s krasnni-mi cveticami v Avberja aa Krasu dne 4. t. m.« je zbrala L 25 z« podružnico Šol. društva pri Sv. Jakobu. Ob Štefanovi gororanot nabrala vesela j CJIhurjGV, yMer, družba L 10 pa Soško društvo. ! jazbeceV,ma<[k,V9- Ne zabite na Šolsko društvo! Spominjajte se vCTsC, krtOV, divjih in ddmaflh sajcav. kun, zlatic, lisic, ga ob vsaki veseli a* žalostni priHkif haspuod! Ki vos4e nejč uzeu?»--— e zbira cvet gorskih upokojencev na ju- (krempi ©em, ha Tu se ---------o------ . . ž no, k igri ali pa samo h komarju Pnha a;o tudi rod cl, ubi z dežele, da <*e kaj naučijo To odi-.čno zbirališče je v posebni sobi v I. nadstropju, pa je znamenito tudi radi dobre po-'strežbe in zmernih cen. Pomislite, rodol.ubi, 'za poldrugo liro pr:nese pridna Mari a majhen goi:až ali ce'o telečji «žvacet» s toiiko omake, da porab š dva kosa kruha. Mesa res ne plava vanji ko za dva dobra ocvirka, pa za U denar •vendar ne boš zahteval pol purana ali tohko zajčie^a hrbta! Navzlic temu os ane še na krožnikih nekaj ž:lavega mesa ali sirovih kožic, ki jih gospod Primož Vitez spravi v ne-premoč giv p^pir za svo ega debelega muoka doma, petem nas obere še pri taroku, da plača južino n pijačo. In tako moramo rediti n egfi in še n egovega mucka. To zbirališče je znamen'to tudi radi dejstva, d? smo baš tam že leta 1912 ustanovili Prvo sloveneko univerzo za fcr-ok in ris o pakklogijo, kjer se še danes rešuie-'o najvažnejši problemi te plemenite igre od trorke do enojke n Solo, ki se večkrat za-solijo s kontro in rekontro. Ko se za silo na eš in z vinom op'akneš si grlo, Crnič že karte pa'kl.a in Primož igra kar lenojko «Tudi tarokov deset! Pagata na koncu bom [delal* «Kon»tra .pagatu povem!* de Crnič in br še [•očali. ki jih natika na nos, da bolje igro preg^da. Jaz pa zakličem vesel: bre pšenčne otrobi komaj 12% bel ako vin, dočim obsegajo sezamove tropine v našem skladišču celo 38%. Pri vsaJki krmi in tudi pri jedi so pa beljakovine najdražje, ker ima-'o največjo redi'no vrednioet fra-ca, go'at itd.) Drugih rediln'h snovi manjše redilne vrednosti ima o pa itak tako otrobi kakor ornate tropine skoro enako nmožino. Tropine so torH, nai bdoo orehove ali sezamove, gotovo naimanj dvakrat toliko vredne kakor otrobi. Kmetre-živinore ci, posnemaite žhrnorejce v drugih državah! V kratkem času pridete do prepričana, da se vam o'jnate trop'-ne na bolj izplača.:o iizmed vfceh močnh krmil. Če se Nemcem :n Dancem izplača dovažati oljnate trop:ne za svo'»o živino iz Ttalie ter svo:e maslo zopet sem uvaževati. po!em te bo to gobovo še bol; iz.p!ačalo našim živ:nore:cem. Podrašafte in se boste prepričali! Sezamove ;n arahidove (orehove) tropine •na boliš e kakovosti v pogačah in mete ima vedno na ra;q>olago naša Družba. Navodila o nač;nu polaganja živini dafe istotam inženir strokovn ak Kmetijska poučna predavanja. Tržaška kmetijska družba v Trstu naznanja, da br> prire ala brezplačno poučna predavanja v kater koli gospodarski stroki — v svo em delokrogu — tržaška pokra'-'ra in Istra —, k er bodo to zahtevali vpisani člani. Za ta predavanja 'e ireba napros-ti wroeno a'i nstmeno rajnanj 8 dni pre: v uradu Tržaške kmetijske družbe v Trstu ulica Torre bianca št 19 TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Centrala: ulica Torre bianca 19, podružnica -uL Raffineria 5t. 7, TeleL 44-39 ima v zalogi: Semena: špinače širokolistnate po L 6.50 kg, mo ovllca, ruk'e, sala-tine, ječmen šestovrstmit, zgodnji nizki grah, redkvice, čebalček in razna druga poljska in vrtna semena. Detet e: lucerno m domačo ali triletno de- tCTrave: laško ljuiko, klasnico, travniško bil- nico mačji rep. . _ Krme: Orehove tropine zmlete m v koeih. sezamove tropine, otrobi, laneno seme m koruzno moko po L 132.— za 100 . Umetna gnojila: superiosfat, kali,evo sol m amoniiev sulfet. Kjaeti^k« stroje: riamoreznfce z in brez verig, orala in razno dru£o ročno orod e. Bisulin, zdravilo za na spolovilih obolelo Z Ptičjo krmo: konoplje, luščen oves. sveti ko ^Amerikansko lepivo za sadno drevje: Tree StM^. Naravni cvetlični med na debelo ia ^SimdmSke ia IdeUrska po4reWČ^: ^ za sodT^nsko zemljo, -amaške m vehe: iti Siamoreznice znamke «May^th«št 4m št. 18 z verigaa&i, ter sUmorexmce *Trzebuua» brpUŠiniki za mleko « 130 Htrov aa uro, so ravnokar dospeli. Siamoreznice -Navfarth. imam Se vzalogi ▼ Sežani: trgovina GoVevšček; v Trnovem: Mle-ŽLtska zadrug katera to /alogo pinžov znane tvrdkc Cervu*ka m Čihak. ___ ZALOGA POLJEDELSKIH STROJE« PLUGI vseh Številk in naibolfših itaHianskih. čc- i -J PLUGI vseh Številk in najboljših itaHjanskih, čc-j šl