Leto LXXV, it. 84
13. aprila 194*XX
40
r UREDNIŠTVO Hi UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCIN1JEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22. 31-2S, 31-24, I1-2S Id 81-M — Izhaja, vsak dan opoldne — Mesece a naročnina 6.— hr, za lnozematvo 15.20 Lir
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglas« iz Kraljevin« Italije is inozemstva Ima Racu ni pri postno čekovne« savodu:
UVIOVF PIBBLICITA ITALJANA S. A-, MILANO
Ljubljana fttev. 10-351
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNIO NE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO.
Continuano le azioni contro Malta
17 velivori ivversari abbattuti — Una nave mercantile affondata ne! Nediterraneo orlentale
D OimrrW Gex*er»Je dell<» Fone Armata eomunica in da ta di 12 april« U seguente bolIetLno di guerra n. 780:
Suj fronte cirenalro vtvare  attlvitft dl
partugli«? p di artiklierie. Reparti deir~ser-eito hoLunn di«*trotto nogi-  Montri dei ri-t-
nl seorsi due velivoU nemiri. In terzo «ol-pito della difesa contraerea di Bengast e
precip tato al  »nolo.    LMntcro emjipaggio, dl  on  uffioiaJe e  rlnque sottufficiali, sal-ratosi e »tato catturato. Nel corso dl vlolente rtoscite azioni di
bombardamento contro gfi ooMetTtvi di Malta, caeoiatori ted««*ohi h&nno abbartiito in   hrillanti  oomhattimentl   13 apparecehi
tngle*i.
suiie  co^te  sudorr\dentali della Sicllla
un ;u-m[ilano avvei-sario ven iva costrelto ad  ammarare.  11  personale  di   bordo di 5
per*one e stato fatto prigloniero, an nostro aereo. avvistatn neJ Mediterraneo otieniaJe
un morrantile di 10 mila tonn. la ha attac-cato p affondato. nnnostante I'intervento iMla caccia aversaria.
Letalski napadi na Malto se nadaljujejo
17 sovražnih leta! sestreljenih — Tovorni parni k potopljen na vzhodnem Sredozemskem morju
Glavni stan Oboroženih SU |e obj3vtl dne
12- aprila n»-le<1n j** <»K0   vojno porodilo:
Na cirenajskpm boji&ču  živahno delovanje patrol in topni&tva. Oddelki vojake so v spopadih preteklih
dni uničili tt\*» tovratnJ tetaJi. trrtjr pa fe !*-s*reIiIo protil»-tnivk o topništvo pri Benera-BJn. Celotna posadka *#»*toječ» iz enega oficirja in petih pod oficirjev, se je resila in Je bila ujeta,
>led u^rn šnim sflntm bombardiranjem ciljev na Malt* je nem^kn lovsko letalstvo v «ijajni   borW   ve#»trelilo    13   an^leAkih letal.
\a jugozapadni obali Slirilije ie Mlo sovražno letalo pn*i!jeno pristati na morju.
Petčlanska posadka je bila ujeta,
Neko na««> letalo je oparilo v vzhodnem Sredo/eniskfm morju nnvrn^no de^ettisoc-ton^ko trgovinsko ladjo. jo napadlo in potopilo kljub obrambi s strani sovražnega lovskega letalstva,
Pobožne želje
angleškega tiske
Sredoremsk* fronta. 13 sprla & Po-seb tt dopisnik agencije Stefam porvča:
Medtem ko italijanski in nemšk hombni-fc metodično in uspešno nadaljujeio svoje ttiuade proti IctaKko-momari^emu oporišču Malte zahteva angleški ri*k. nai angie-v<: letalci bom ha rd: rajo Rim Ta rn/boina reija je povrntf !a fcv posmeh na vseh letališčih ornega !e*a!s»tva ki na>topa v sred B!em  Sred<./zeml ru    Po  neumnem    n lahko-
miselnem Angleškem nazi-ran u bi morah italijanski m nem-ki letale menda dopustiti, da bi se rz pomorskega OTx>r >ča La Val lotfee in Mars<e Scirosco angleške pomorske sile spre h na i e po na*ih morjih m da bi z etali^ C*Venez:e. Halfara Gud-e in Luce angleški bombniki in love* spuščal: v napa ce proti našim odprtim mestom t. c i v! n e-mu prebivaIstvu V odgc/\*or na te bedastoće angleškega tiska se je dobro spomniti neke epi ?r,de.
V čas« ko » se angleđci letalci »puščali
proti ubogim h šam ribičev in km<-rov Lica-te  z   neprestanimi   in   nečloveškim- napad1 in ko ve ie zdelo da ie bila Anglija prepričana da So z uničenjem Licatt dob'la voj no, so p*^\lke krdela napadalnih   ct«H na
nekem italijanskem lerališču na-sle na bombah težkega kalibra napis   Lica ta Nleskater^
sicHskki letalci so deiah vso noć da so na prav.h tc napise na te maščevalne bombe.
k- naj bi se zmetale na angleška letališča na
Ma.it;. od koder *o angleški bombnikj na-DaHal'   mali  kmećk- kraj.
An?lecJco wetfmlin*tvo se prlcasn*« vno-viv skon pisanje anj?!ešikcga tieka. V angleških !e*aif*k-h krofih 90 v velikih skrbeh zavolio uST*orirrv ki iih dosegajo letalske sile osi v siloviti ofenzivi proti otoku Malti. Ker <x!2ovorn; krogi ne morejo v Sredozemlju zr.-pers-tav-iti leta!s<ke sile. ki bi mogle nevtra'tzirati itali ja ns k onemđc o zračno ofeftfltMfc ustvarjajo v tisku enega izmed tistih izhodov, ki so v popolnem slogu z an-) mentahteto Malta ie bila nevtralizirana kot pomorsko in letalsko oporišče in zračna oseaiziva se bo nadaljev^ala metodično.
Princ Piemontski v Arezzi
Arerzo, 13. aprila, a. Nj. Via. princ Piemontski je prispel v Arezzo. Sprejeli so £a
prefekt,  pokrajinski  tajnik  in zastopniki
ostalih civilnih kakor tud j vojaških oblasti v pokraj mi. Princ se je v katedraJi udeležil
službe božje, nato pa se je podal v Solo rezervnih častnikov, kjer je odlikoval dva gojenca, ki sta se vrnila ~z Afrike, z vojnima križcema. Nato je prisostvoval zaprisegi nabornikov in izročitvi posebnega kovčega za zastavo, ki ga je fašistična zveza i aro vala Soli. Gojenci so nastopil; pred princem v vojaških formacijah in so predvajali pred njim tudi telesne vaje Množica je princu povsod prirejala navdušene ovacije. Mesto je bilo vse v zastavah.
Nemško vojjno poročilo
Na polotoku Kerču zavrnjeni sovražni napadi — 14 so vraž-niH tankov uničenih — Brezuspešni napadi na srednjem
in severnem odseku
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Na polotoku Kerču so bili zavrnjeni novi sovražni napadi, ki so jih podpirali tankov *ki oddelki in letalstvo. Štirinajst so\raznih tankov je bilo uničenih^
Nemška bojna letala so napadla iuko ob kavkaski obali in poškodovala večjo sovražno ladjo t bombami.
Na srednjem in nevernem od so ko vzhodne fronte Je ponovil sovražnik svoje brezuspešne napade,
V Severnem morjn so letala napadla zavarovan konvoj ter zažgala dve trgovski ladji, tretjo pa poškodovala z bombami.
V Severni Afriki ».ivahno topniško in tz-vidniAko delovanje- Te±ja In lažja letala so v Marmariki r uspehom napadla sovražno zaledje. Nemški lovci so sestrelili 6 sovražnih letal.
Pri letalskih napadih na vojne dlje na Malti je bil angleški rušilec v doku večkrat zadet z bombami. V zračnih borbah so lovska  letala  sestrelila   13 angleških letal.
SS-SturmsehaarfiihreT Schulz je aprila sam zavzel sovražno postojanko, nničil posadko in razstrelil sovražni tank najnovejšega tipa.
Smrt nemškega generala
Berhn. 13 apnla s V BeH:nu je umr' pehotni general von Lochcv ki ;e me*4 prvo svetovno volno poveljeval peti nemšk armadi m se odlikova1 zlasti v b:tki pn So-is-soau. med pohodom v Srbijo m me<i na padom na Fort Douamont
Vojna na merjn
Poškodovana angleška križar ka
Tetoan, 13. aprila, a. S Sredozem*: ^a morja je prispela v Glbrnaltar ^~'<~5"<a krizarka, t*pa »Hormione« z večjim š*evi-ranjeccev. Krizarka je bila precej po-
škodovana od bomb, s katerimi so jo napadla osna letala pri zadnjih letalskih napadih na Malto. Ladja je bila tedaj v oll-
žini otoka.
Ameriška podmornica izginila
Lizbona. 13. aprila d. Ameriško morna-ri-sko mmi^trstvo je v soboto pr.znalo izi?ubo ameriške podmornice »Perch«. Wa&hm?t0fi-sko poročilo pravi, da se je podmornica »Perch« v svojem prihodu na določeno mo s«to zakasnila za mesec dni ter da so jo morali zaradi tega smatrati za izgubljeno, Pod-morn.ca »Percchc je operirala v bhžmi otoka Jave. Poslednja brezžična vest b pod-n-Kvmce ie \-saj kot bližnjo točko rvojei?« operaci jsJceea področia označil« ta otok. \\ ashinetensko poročilo pravi da je »Perch« četrta amen ka podrnornica, izgubijewi od pn četka vojne z Japonska
Mine v Španskih vodah
Barcelona, 13. aprila 8. Na morju v btt-žrrii Barcelone so ribiči naleteli na precejšnje število plavajočih min. Ena mina se je pojavila 10 milj južno od mesta. Druge so opazili v razdalji 4 do 5 milj od «v«>-tilnika Lobregata.
Miljardni izdatki za ag^i brodovje
Rim. 13 aprila s. Britska adrrrn^Htrtt
obia^'la hc'o knji-so. tz katere razvidno* da je Velka Brkaniia 1040 za vojno mornarico Dotraja 184 milijard hr v italijanski va'uti Od tega ie bilo v »tem le-tu po sovražnih akciiah uničenih n 43 miij«rd lir !ad;i in naprav.
Obnovite naročnino!
Naloge novinarjev in tiska v novem redu
Pomembne izjave na zaključni seji prvega evropskega novinarskega kongresa v Benetkah o vlogi in nalogi novinarjev in tiska
Benetke. 13. aprila, a V Benetkah se je
včeraj v senatski dvorani Doževe palače zaključil evropski mednarodni novinarsk; kongres. Na zaključno sejo so prišli minister za ljudsko kulturo Eksc Pavolini. načelnik nemškega tiska, državni podtajnik dr. Dietrich. japonski veleposlanik Sa-kuma in vrhovni zastopniki tiska držav.
ki so se priključile trojnemu paktu. Na zaključni   seji  se  je   zvezi   priključila 5e
Španija.
Pristop Španije
Ob tej priliki je imel španski zastopnik dr. Gonzales poseben govor, v katerem je obeležil razloge, spričo katerih se tudi španski risk priključuje tisku ostalih prijateljskih držav. Naglasil je. da so se na španskih tleh odigrale prve bitke v borbi proti skupnemu komunističnemu sovražniku. Sporočil je kongresu rudi pozdrave zunanjega ministra Serrana Sunera. Zastopnika španskega tiska kot novega člana zveze sta posebej pozdravila nemSk: delegat Weiss in nacionalni svetnik Gu-glielmotti.
Pozdrav japonskega tiska
Japonski veleposlanik Sakuma je pozdravil kongres v imenu japonskega tiska. Govoril je o vlogi in nalogah japonskega tiska, ki ga navdaja isti duh kakor japonske oborožene sile, ki se viteško bore proti   skupnemu   sovražniku.   Obsodil je
nizkotne metode anglosaškega tiska. Sile trojnega pakta in njihovi zavezniki bodo
morali dobojevati še težke borbe, preden bo dosežena končna zmaga in se bo na svetu ustvaril novi red. Z vso gotovostjo
pa se lahko zanašajo na to, da bodo svoj cilj dosegle. Njegov govor je bil sprejet
z navduženim odobravanjem.
Govor nemškega delegata o nalogah tiska
Nato je govoril načelnik nemškega tiska državni podtajnik dr. Dietrich. Pozdravil je kongres v imenu Hitlerja, ki se je za zasedanje kongresa nadvse zanimal in ki želi zvezi novinarskih organizacij uspešen
razvoj v skladu z njenimi velikimi nalogami in nameni. Na zborovanju, je dejal, je bil podan neoporečen dokaz, kakšen bi bil razvoj tiska, če bi ostal še nadalje pod oblastjo židovske demokracije. Nasprotno je novinarstvo mladih narodov našlo samo v sebi moč za novinarski preporod. Ko se je v Italiji in Nemčiji pričela borba proti kapitalistični degeneraciji tiska in so se proglasile nove ideje tiska, je svetovni liberalni tisk zaničljivo gledal nanj. Anglija
In Zedinjene države, ki so hotele vojno, navdahnjene 8 sovraštvom nasproti mladim narodom, niso nikoli ustvarile velikih idej in odločitev v sožitju med narodi. Zato tudi danes ne proglašajo nikake ideje za obnovo evropskega duha. Zato tudi nimajo nikakega smisla za nove ideologije in velike pokrete v Evropi. Te velike ideje pa so na področju kulture tudi tisk postavile na njegovo mesto in mu zastavile za cilj borbo za resnico in napredek človeške kulture. Naloga zveze je. da mobilizira pravo silo tiska, ki bo duhovno vodil narode do zmage človeškega razuma. Dunaj je bil začetek nove dobe mednarodnega novinarstva. Benetke so svetilnik. Z vsem srcem bodo novinarji mladih držav nadaljevali svojo borbo, dokler ne bo
dosežen končni cilj. dokler ne bo izkrčena pot do sreče in miru narodov.
Ko so se polegle ovacije, je dr. We!ss preči*al brzojavko, v odgovor na Hitlerjev pozdrav, ki je bila sprejeta z velikim navdušenjem in odobravanjem.
Pozdrav Duceja
Zatem je ob splošnih ovacijah povzel besedo minister za ljudsko kulturo Eksc Pavolini. V svojem govoru se je spomnil vseh novinarjev, ki so padli v borbi za skupno idejo. Veliko navdušenje je izzval, ko je naglasil. da Duce kot novinar, kot ustanovitelj »Popola d'Italia« in kot vodja italijanskega naroda, pozdravlja novinarje 15 držav, ki so se zbrali v Benetkah v starem in nepozabljenem tovariškem duhu.
Tisk v službi idealov
Zborovanje, je dejaL ima izrazit politični pomen. Opozoril je na pričetek neposrednega sodelovanja med japonskim in evropskim tiskom. Naglasil je, da se tisk trojnega pakta in zavezniških narodov ostro razlikuje od tiska nasprotnih držav. Prvi je instrument narodov in njegovih idealov, drug! je sredstvo plutokradj In njihovih interesov. Pri prvem Je dolžnost novinarja, da se s polnim čutom odgovornosti bori za stvar svojega naroda in za njegovo svobodo. »Svoboda tiska« demokratskega novinarstva pa pomeni pravico brez odgovornosti posluževati se finančnih sredstev in tajnih sil izven in preko interesov narodov. Metoda našega tiska, je delal. 1e resnica. Naši narodi nara zaupajo. Skrbno tn takoj beležimo vse Izgube in udarce, ki so nam bili priz&detanl. enako kakor udarce In Izgube ki smo i*h prizadejali nasprotnikom Tako orenrečuiemo nastalanje »govore«, niihovo inflacijo. M le prav tako nevarna kakor denarna Inflacija.
Na drugI strani pa se postužuteio nasprotniki metod laži. neresničnih demanti jev in nemogočih govoric. Nai tisk. )e dejal, pospešuie proces revizije, W ga predstavlja voina. revizije dela, kulture rasnih tn vojaških načel, Nasprotni tlak
pa še zmerom deluje v službi sovražnega mperializma. imperializma dolarja in funta. Med novinarji naših dežel vlada intimen sporazum, ker branijo skupne ide-ie in širijo enako stališče o življenju in o bodočnosti. Največji iez pa je med anglo-
imeriško in rusko propagando Med njima nI najmanjšega sporazuma, kljub vsem ponovnim poskusom Crippsa in drugih londonskih boljševikov.
V naših deželah se ie tisk osvobodil židovstva, v vseh nasprotnih je v židovskih rokah. V listu vidimo kakor v knjigi sredstvo za dokazovanje Nasprotnik pa si ie iz niega ustvaril sredstvo za korupcijo s pomočio črne kronike in »senzacij«. V teh sedmih točkah ie oodana definieiia. je dejal, našega in nasprotnega tiska Naš tisk je glasnik sveta, ki vstala. V letih po zadnji svetovni vojni, so velike demokracije dale svetu sistem, v katerem so mu zavladale in v katerem so si prisvojile monopol vsega bogastva Socialna kriza modernega sveta ie zahtevala rešitev novih problemov Demokracije so negirale krizo, ruska revolucija pa jo je hotela
rušiti z boljševizmom. Naši narodi pa so vsak zase odklanjali take rešitve Sovražna propaganda ie širila vesti da bo pomanjkanje surovin  in hrane  Evropo in
»Japonsko pripravilo, da opustita nadaljnjo borbo   Tod! mi se borimo baš zaradi
frega. ker smatramo, da le nevzdržen položaj, v katerem bi nas lahko kdo z lakoto prisilil, da klonemo Poleg tega pa so vsi naši narr>di. ne elede na to. aH so v borbi nroti Rusiji aH ne. proti boljševizmu. Mussoliniievi protiboliševiški borci, rjave srajce, ki so prelivale kri na Bavarskem in v Prusiji. Mannerheimovi beli borci  tn žrtve komunizma  na  Balkanu so
se prvi borili za svojo domovino. ?a svojo skupno civilizacijo, proti skupnemu sovražniku, proti kateremu so se sedaj vsi zbrali na vzhodni fronti polee nemških in zavezn^k'h borcev pod novelistvom Hitlerja Mi ne negiramo socialne krize modernega sveta, marveč pravimo, da je višja socialna pravica edina sposobna odpraviti to kr;zo.
Višja socialna pravica pa ne negira hijerarhije med posameznimi kategorijami.
kakor ne negira hljerarnlje med posameznimi neodvisnimi sodelujočimi državami. To ao nasi vojni cilji. Vsak se takoj zave. da so totalni. Naši narod! so zavzeli jasno ideološko in zgodovinsko stališče. Nasprot-
nik je bil prisiljen zanesti se na boljševis-ko zmago. Toda to upanje mora biti šibko In obupno obenem za kapitaliste na WalT-streetu in za konservativce v Londonu. Saj ne morejo ničesar ohraniti, njihovi zaklad prehajajo v druge roke.    Zmagali bomo.
pravijo, ker smo bogati, pa pozabljajo, da je to tipično revolucionarna vojna in da
bomo zmagali mi prav zaradi tega, ker smo   revni.   Roosevelt  je  razpisal natečaj
za definicijo sedanje vojne. Odgovarjamo mu, da je to vojna, ki jo bo on izgubil ali bolje vojna, ki jo je že izgubil. Vojna, svetovna, kakor je sedanja, mora biti dolga in težka in mi se ničesar ne nadejamo in tudi ne napovedujemo, enostavno smo gotovi, kako se bo zaključila. Njen zakluček izhaja iz genija voditeljev, iz vrlih borcev, iz sposobnosti narodov, iz pravilnosti stvari, ki smo ji posvetili svojo mladost in svoje življenje in za katero so padli naši najboljši tovartSi. To je gotovost zmage.
Ministrov govor je bil ponovno prekinjen z navdušenimi ovacijami. Predsedmfc dr. VVeiss se mu je zahvalil in je izjavil, da bodo novinarji, ko se bodo vrnili v svoje domovine, delovali v duhu in po smernicah, ki jih je obeležil. Pojavil se je nov borbeni tisk. ki ne bo zaključil svojejra pohoda, preden ne bodo doseženi vsi cilji na vseh področjih. Dr. VVeiss je nato zaključil KongTes.
Poklonitev pred spoenetilkotn
padlih revolucionarjev
Pred zaključno sejo koagresa so bili w> čelniki vseh delegacij v LiKtcrsKem domu,
kjer so se poklonili pred spomenikom padlih fašističnih revolucionarjev in jih jo sprejel zvezni tajnik.  Vsakemu novinarju
je podaril Leva sv. Marka.
Razhod
Zvečer so posamezne delegacije pričele odhajati. Ob 21.12 je odpotoval načelnik nemškega tiska državni podtajnik dr. Dietrich. Na postaji so ga pozdravili minister Eksc. Pavolini, prefekt in zastopniki din-gth oblasti ter novinarskih organizacij. Dr. Dietrich se je ministru Eksc. Pavolini ju 5e enkrat toplo zahvalil za gostoljubni sprejem v Benetkah in mu izrazil svoje zadovoljstvo spričo sijajne organizacije kongresa.
Velika svečanost v Albaniji
Svečana proslava tretje obletnice pripadnosti Albanije
rimskemu imperiju
Tirana, 13. aprila, s. Po vsej Albaniji so svečano praznovali tretjo obletnico, odkar je bila Skenderbegova krona ponujena Cesarju in Imperatorju. V Tiranu je prišlo ob tej prilik ido velikih ljudskih manifestacij. Vse mesto je bilo v italijanskih in albanskih zastavah. Na Skenderbegovem trgu so se zbrali vsi javni nameščenci, obdani od velike množice ljudstva. Sredi njih je bila dolga vrsta članov albanske fašistične stranke. Razporedili so se v sprevod in pod vodstvom ministrskega predsednika, ter predsednika višjega korporacij-skega sveta, članov vlade ter zastopnikov civilnih m vojaških oblasti odšli po glavnih ulicah mesta pred palačo kraljevega namestnika. Eksc. Krujo in Eksc. Toči sta se podala K kraljevemu namestniku, ki ie z balkona nekaj časa prisostvoval navdušenim ovacajam množice. Ministrski predsednik je množico pozval, naj pozira vi Kralja in Inmperatorja ter Duceja, Mno-
žica ae mu je z navdušenjem odzvala. Nato je imel Eksc. Iacogoni v albanščini kratek govor, v katerem je opozoril na veliki pomen manifestacije. Še stoletja bo ta obletnica pričala o trdo priborjeni neodvisnosti albanskega naroda. Albanski narod pa bo neomajno zvest Cesarju in Imperatorju ter Duceju. Prav posebnega pomena pa je njegova zvestoba ta trenutek, ko se Italija skupno z narodi, ki so se priključili trojnemu paktu, bori za svobodo in pravico narodov. Opozoril Je na imperialno fašistično silo in naglasil, da bo ta sila duha
zmagala. Spomnil se je slavno padlih, kakor tudi junakov, ki so se borili za Albanijo. Njegov govor je bil sprejet z vidnim
navdušenjem.
Tuli ves albanski tisk je objavil vrsto člankov o pomembni obletnici. Ministrski predsednik je poslal vladarju, Duceju ia grofu danu vdanostne brzojavke.
Politika Bolgarije
ostane nespremenjena
Izjava ministrskega predsednika F ilova o nalogah in
ciljih nove vlade
Sofija, 13. aprila, a Ministrski predsednik Filov je imel snoči po radiu govor, v katerem je razvil delo in program nove bolgarske vlade. Nova vlada bo nadaljevala dosedanjo bolgarsko politiko, ki se opira na iskreno in tesno sodelovanje s silami osi in trojnega pakta. Bolgarija Seli ojačiti prijateljsko odnoSaje tuii s turško sosedo.
Kar se tiče notranje politike, Je Filov izjavil, da bo nova vlada storila vse, da ustvari pogoje za socialno pravico v smislu načel novega evropskega reda. Odločilni dogodki, ki se pravkar razvijajo po svetu, nalagajo Bolgariji velike dolžnosti. Bolgarija bo v sodelovanju s svojimi močnimi zaveznika prispevala k ustvaritvi novega evropskega reda In bo jamčila za trajni mir, oprt na pravico. Velike težave na gospodarskem in finančnem področju zahtevajo najstrožjo disciplino bolgarskega naroda. Ce si hočemo priboriti mesto v novi Evropi in opraviti našo zgolavinsko misijo, moramo prekiniti vse a tare vezj in podpreti nov rcžtm, ki bo reJil ssoanje problem« po zgledu naših mogočnih zaveznikov.
Sofija, 13. aprila s. Hkratu a komunikejem o rekonstrukciji bolgarske vlade so Usti obavili tudi nekaj podatkov o novih
Prosvetni minister Jozof je dovršil filozofske studije v Sofiji in v tujini. Nazad, nje je bil vseučiliški profesor ln ravnatelj narodnega gledališča ter generalni tajnik prosvetnega ministrstva.
Vojni minister general Mlčov se je uda« leiil balkanske in svetovne vojne. Pridobil si -e mnogo odlikovanj. Bil Je ravnatelj vo-jaSke gole ter je poveljeval bolgarskim četam, ki so vkorakale v Makedonijo.
Trgovinski minister Zaharijev je dovršil filozofske In gospodarske studije. Dvakrat je bil poslanec in pred 7 leti tudi prometni minister. Predlanskim je postal podpredsednik Sobranja.
Minister za fceleroioe ln posto In z. Rado-slavov je dovršil rudarsko akademijo v Freiburgu. Nekaj let je bil tehnični ravnatelj državnih rudnikov v Perniku.
Kmetijski minister inž. Petrov se je udeležil balkanske Ln svetovne vojne in ai je prav tako pridobil mnogo odlikovanj. Po svetovni voni je dovršil pravne studije v Sofiji, pozneje pa is inženjersko solo v Berlinu.
Pravosodni minister Partov je študiral
pravo v Sofiji in je dokončal svoje studije v Nemčiji. Posvetil se je sodniški karijeri in je bil nazadnje član vrhovnega, uprav«« nega sodišča.
9tnuo 2
»SLOVENSKI NAROD«, ponederjek. 13. aprfla 1*«-XX.
Šter. 84
Proslava obletnice prihoda italijanskih čet v Ljubljano
Spominska svečanost na Vojaikem Poveljstvu —
Javna in zasebna poslopja v zastavah
Ljubljana. 11. aprila. Na dan prve obletnice prihoda naših cet v Ljubljano, se je Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine podal na sedež Armadnega zbora, kjer je v navzočnosti Zveznega Tajnika in višiih častnikov izrazil poveljujočemu generalu iskren spominski pozdrav in je poveličeval žrtev Padlih ter je opozoril na to delo. ki se je v novi pokrajini razvilo ▼ polnem skladu z nameni. General Rohotti se je zahvalil Visokemu Komisarju Grazioliju za to tovariško in pomembno potezo. Navzoči so vzklikali Kralju in Cesarju. Duceju in bojevni-
kom na vseh bojiščih. Po slovesnosti je Visoki Komisar v navzočnosti Poveljnika Armadnega Zbora, Zveznega Tajnika in zastopstva častnikov in oboroženega oddelka z zastavo položil pred spomenik na pokopališču, kjer so trupla naših padlih v prejšnji vojni in v tej, lovorov venec. Pozneje se je podal v vojaško bolnišnico, kjer je obiskal ranjence in bolnike ter razdelil darila, povsod iskreno sprejet z izrazi zahvale za Duceja. V mestu so javna, prav tako pa tudi mnoga zasebna poslopja v zastavah.
Milanski velesejent
je bil v soboto svečano otvorjen je nad 9000
— Razstavljale ev
Milano, 11. aprila.
Na ze!o svečan način Je bil danes otvor-Jcr mednarodni velesejem v Milanu. To je že XXin. vele«e;em in drugi med vojno. Sloves in tradicija milanskega vele-sejma sta tako mo^na. da ni mogla niti vojna doba zrahljati čvrstih temeliev. ki na njih sloni pomembna milanska pobuda, ki Je pomagala množiti gospodarsk! sloves MIlana ter vsega njegovega področja.
Nad 5000 rnzstavljalcev je postavilo svoje izdelke, proizvode in blago v propagandno službo milanskega velesejma. Tukaj so zastopniki italijanskega gospodarstva, nemškega. češko-moravskega. belgijskega, hrvatskega, rumunskega. slovaškega, španskega, švicarskega, madžarskega, bolgarskega, danskega, finskega, francoskega in norveškega. Vse panoge evropskega gospodarstva imajo tukaj svoj zgoščen, z okusom in s smotrnostjo podan pregled. Med razstavljalci jih je okoli 1000 iz tujine.
Ob smiselni presoji pomembnega velesejma se lahko takoj razbere značilna poteza letošnjega velesejma. Zanimivo opažanje je. da ne vtiska sejmu svojega pečata toliko indusfri;a. kakor je b;lo to ob številnih pre;5nv'h ?e;mih Tudi blagoznan-stvo ni oni raz«*avni čn: ki bi mogel dati letošnji prireditvi značilen poudarek. Skrbno prizadevanje, ki gre za tem. da hna vsako!e*ni milanski velesejem nekaj posebnega, je bilo tudi letos kronano z uspehom. Posebno obeležie vtiskata namreč letošnjemu milanskemu velesejmu predvsem kemija in italijanska metalurgija, ki tvorita temelje sodobnega italijanskega avtarkičnega gospodarstva. Tako bo po zamisleku velesejmskih prirediteljev poseben dan kemije in poseben dan metalurg ;e. Ob zaključku teh dnevov kemije ter metalurgije bodo posebni znanstveno
tehnični sestanki, na katerih se bodo v zvezi z razstavljenimi proizvodi obravnavala VSS sodobna aktualna vprašanja navedenih strok.
Sredi mnoštva razstavnih objektov vzbuja tudi letos posebno zanimanje razstavljeni rr.34er:a] »Fiata*. Zanimive motorje vdiš na tej razs'av:. tako n. pr. Dieselov motor z 8 cilindri in 1500 konj. silami, narisi letalski motor A. 76 s 14 cilindri ter 1000 k. s., razen tega motor 8 T za specialna motoma vozila. Tudi ti izdelki sloni-o na načelih industrijske avtarkije.
Druga posebnost milanskega veleseima je tudi letos v tem. da je v«ak oddelek v skladu s katerim koli sodobnim, aktualnim cpslom. Tako je |iufjl iti Iliri lavulavi prilagođena voinim potrebam, ki ter;a^o vse večjo intenzivnost v pri de1 ovan: 11 in skrčene izdatke. Obrtniški del razstave, na ka*eri razstavlja več ko 500 obrtnikov, razodeva prizadevanje, da se v izdelkih čim skladneie poveže načelo čim možne j-še ume+noeti in, čim dosegijivei?e korist-MstL Tako je ustreženo okusu po lepi izdelavi, pa rudi pričakovanju po čim izdatne* *i uporabnosti.
Kolčno na i omenimo, da ni razstavnega Mldeflta, ki b; -e ne ponašal lahko s kak-irn novostjo. To velja za vse panoge od najnovejših radilskih znamk pa do na1-ljubkejsih otroških igrač. V vsaki stroki najdeš k?»; novega, posebnega, kar vzbuja ?:vn rwTrorno«t pri strokovnjaku in kupcu.
Pettm -1 kovitost rudi letošnjega milanskega vp"e~e:ma, ki bo trajal tS dni. bo c r- mi neštetimi nm*ostrni na torišču najraznovrstnejšth strok in pobud znova trtrd la razmnožila  goepodarske. po-
slovne vci. ki družijo tradicijo vsakoletne milanske gr^epodarsko^tehr-'čne mani-tesLaUJe z vw!rTrn1m1 evropskimi lndu^rrM-skimi.  trgovskim:   in  tehničnimi srrd:?či.
NEDELJSKI SPORT
Nemčija ■ Španija 1:1 (0:0)
Španci so se predstavili kot izvrstno moštvo, ki ima najboljše moči v obrambi — Rezultat je pravičen
IJjMiaiUL 13. aprila
V -ar-.-'----n br':i<kcm Olimpijskem
■Udionu. ki sprejme 90u900 gledalcev s© je vče-flj po večletnem presledku nemška reprezentančna nogometna enajstorica zc/pet pomor:'a * špansko. Zan;manie za tekmo je bilo c/gromno in najmanj še enkrat toliko gloda'cev. kakor jih ie brio na stadionu, je ostalo brez vstopnice. Zadnja dve tekmi so Nemci igrali s Spanci L 1935 oziroma 1. 1930. L. 1935 so v Kolnu zmagali 2:1, naredne leto pa so bili poraženi 1:2 v Barceloni. To in dejstvo, da je španska no gometna cnajsrtorica dosegla v zadnj:h mesec h nekaj pomembnih uspehov na svojih tleh. je upravičilo vsestransko zanimanje, ki je tem razumljivej.se, ker je bila včerajšnja tekma za Nemec verjetno zadnja mednarodna tekma za daljšo dobo.
Spanci so pripeljali v Rerlin številno ekipe*. Tehnični komisar Teus se ie končno odločil za naslednjo postavo:
M ari orel — Teruef. Ramon — Gabilondo. German. Mateo — Epi. Alonso. Mundo. Campos, F.milin.
Zaradi blesur sta b;1a v drugem polčasu izmenjana Alonso in Mundo. Prvega je zamenjal v desni zvezi Martin, drutjega pa kot  srednji  napadalec Torentinta,
Ne hnični komisar Herberper je po
rren:n2;h v Ptiisburgu in \Virpncrfalu zaupal zastopanje nemških barv- takole sestavljenemu moštvu:
Jan — Jane*. Muller — Kitzin&er, Rohde. Sing — Dorfel. Decker. Conen. \Va!ter. Du-rek.
Tekmo je sodil italijanski sodnik Barfas-sina.
Spanci so se predstavili berlinski publiki, med katero je bila rudi številna španska kolonija, v zelo u god m luči. V vseh svojih akcijah so izredna hitri, elegantni in nnho vi napad; nevarni. Zlasti so moj^ri v igri z glavo. Najboljši del moštva je ožja obramba z vratarjem Martorelom. Martorel je branil včeraj odlično in mnogokrat ro-šrl brezupne polena je. Zdi se. da bo vreden naslednik slavnega Zamore. TecueJ in Ramen sta vedno posredovala uspešno in krotila nemški napad. V krilski vrsti je iz-vrsten German, dober pa tudi Gabilondo. V napadu sta izredno hitri obe krili, zlasti Epi, ki je bil včeraj nosilec večine španskih napadov.
Nemška napadalna vrsta včeraj ni bnla najbolj srečno sestavljena. Zlasti v prvem polčasu sta trik Kbfct Decker n \Va1ter in sta biti nosilca vseh napadov le one brzi krili Dorfer in Dure k. V srednji vrsti je bil najboljši Rohde prav dobro pa se je uveljavil tudi novinec Sine Oba branilca sta bila zanesljiva, posebno Janes. Vratar Jan je delno krtv prejetera gola.
Prvi polčas ;e tekma v peklenskem tempu valovila ic polja v polje. Rahlo premoč so sicer imeli Nemci, toda to ni bilo do-vctfj za gol. Dočeci i so nekaj kotov, izvedli več nevarnih nanadov. vse akcije, ki so se zaključile s strelom iz kazenskega prosto-m na španska vrata, pa je obranil izvrrtna
Marforcl. Nrnnnka napadalna vrsta ni delovala popoin-oma skladno in kakor španskr> te več sigurnih mo/nosti. Tako sta
obe mreži do polčasa  ostali nedotaknjeni.
Tudi drugi polčas je sila igra v nepopu-Ščajočem tempu naprej. Nemci so nevarno napadli že takoj oo otvoritvi in Mairtorel ie komaj obranil ven. Kot je ostal neizrab-'jen. Španska obramba ie bi a nato polno 7apos.!ena. ni pa niti enkrat zgrešfl*. Sansa se je ponudila Dureku. ko je Martorel zapustil vrata, toda mož jo je zgresiL Tud; Conen mti je sledil s podobno priložnost-?o. Spani;a je \Tnila napade preko Epija. ustavljal jih je Janes. pa rudi Jan. Sploh se ie španski napad razigral in krepko napadal. Miiller. Janes in Rohde so morali braniti na vseh koncih. Prilika se je ponudila Nemcem, ko so Spanci zrušili Dorfla Prosti strel * kazenske črte je streljal Conen. Martorel na je odlično obranil. Končno je prišlo do prve odločitve. Epi je podal žogo srednjemu krilcu Germanu V dvoboju z Rhodejem jo :e izgubil in Rhode je naglo poslal naprej zvezo Deckerja. Decker se je prebil do bližine vrat in v 11 minuti poslal neubranljivo v špansko mrežo. 1 rO za Nemčijo. Sedaj se je vnela ljuta borba in napadi so se m*n?ava1; od vrat do vrst. V 17. minuti so si spanci priborili dva kota zapovrstjo vendar brez uspeha. Tudi prosti strel proti španskim vratom s točke blizu šes<tna istmetrske črte ie Jane* poslal mimo »zida« m španskih vrat. Španska obramba je uspešno ustavljala nemške napade in pošiljala svoje napadalce proti nem^cim vratom, ki sr v 25. minuti pribore rov kot. Tako so se napadi menjavali vse do 30 minute ko je prišlo do druge odločitve. Spanci so bili v napadu Janes je po«greš»! m Jan prenaglo zapustil vrata. SrrH proti vratom in žogo je zau*.tavjfl Rohde z rokami. Enajst nvetrovka! Jan je pobral usnje iz mreže in rezultat je brl 1:1. Spanci so ojačrli svojo obrambo in čuvali častni rezultat. Nemcem se je sicer ponudila še ena priložnost, toda Dorfel je poslal tik mimo ter razočaral 90 tiaoč gledalcev.
Juventus in Milano finalista v tekmovanju za italijanski pokal
Razen nekaterih tretjerazred nih prvenstvenih tekem sta bfli včeraj odigrani rudi dve tekmi v konkurenci za italijanski pokal. V Torinu je Juventus sigurno odpravil M od eno 4:1. Modena se komplet nim domačinom ni mogla resno upirati. Juventus je prišel že do konca prvega polčasa s tremi goli v prednost. Četrtega je zabil kmehi po otvoritvi drugega polčasa, nakar je v 26. minuti Modena izsrilila častni gol.
V Milanu je Milano tesno porazil Vene-ro 2:1.
Tek na 25 krm v Sanremu
T'alijanskl lahkoatieti dolgoproga5? so na
startu neddjo za nedeljo. Po dveh tekih na 10 km so včeraj startali v Sanremu na 25 km dolgi progi. Tekmovanja se je ude-
ie**o 46 tekačev  med njimi vari najboljši.
Borba za prva mesta se je že od vsega začetka bila med Costantinom, Padovani-jem in Marconijem. Padovani pa je kmalu zaostal medtem ko je Coatantmo šele pri zadnjih metrih pustil Marcem i ja za seboj. Prva četvorica se je razvrstila takale: 1. Costantmo (Guf. Napoii) v časa 1:23:10. 2. Marcem i (Vigil: del Fuoco. Roma) v času 1.23:22. 3. Padovani. 4. Fanelli.
Zaščita vrbovih mačić
Dokazano je, da porabi srednje močna čebelja družina na leto okrog 23 kg cvetnega prahu ali obnožine, ki je za zalege to, kar nam vsakdanji kruh če obnožint ni, se čebelja zalega ne more razvijati Posledica tega so s'abotne družine, ki same životarijo in ne dajo nobene koristi. Naposled odmro. Ce hočejo imeti čebelarji krepke Čebelje družine, morajo gledati, da ima jo spomladi dovolj hrane, to Je medu. obnožine in vode. Zato morajo skrbeti tako v prvi pomladi za taka drevesa, ki dajo čebelam nele ^bnožino, ampak tudi medljo Taka drevesa so vrbe.
Slovensko Čebelarsko društvo je uvidelo
veliko korist vrb za izboljšanje čebelje pa-§e. Zato priporoča sajenj« z Živo besede pri predavanjih, v Slovenskem čebelarju p^
s primernimi članki. Blizu barjanske §oir Ima tudi nasad različnih vrb.
Oprav znajo čebelarji visoko ceniti ko rlst vrb. se vendar ne morejo odločiti za razmnoževanj« in sajenje, dobro vedoč, da je njihov trud  brezuspešen.   Saj pridejc mestni ljudje, zlasti otroci, ki nalomijo cele naročaje vrbovih vrSičkov in jih nost^ domov za okrasek. Vrtičke trgajo tudi revni ljudje in jih nosijo kar v butarah na trg, tam prodajo in s tem nekaj zaslužne
Na   prešnjo   Slovenskega čebelarskega društva Je izdal   Visoki   komlsarijat z*1 Ljubljansko pokrajino odlok z dne 4. aprz ia 1942, III. No. 747-1. ki pravi:
>Da se zaščitijo rastline, ki so važne z.' prehrano čebel in ki zgodaj cveto (vrbe> se prosi, da okrajno glavarstvo takoj ra? glasi, da je po I 156. veljavneg-a gozdnega zakona prepovedano trganje  vršičkov JO mačic vrbovja   Prav tako je po § 3. za kona o varstvu  poljščine z dne  15. jan 1875  izrecno  prepovedano  gori omenjeni trganje vej.c
Čebelarsko društvo je še a posebno vki go naprosilo Mestno poglavarstvo v Ljub
Ijani, naj naroČi podrejenim tržnim orga nom. da zaplenijo na trg postavljene vrbo
ve mačice. Pri ponovnem prestopku pa naj krivce primerno kaznuje.
Trganje vrbovih mačic so zaščitile vs. kulturne države.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
veljavne od davi 13« aprila 1942-XX
LJubljana. 13. aprila
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev Ln prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Komi* sariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VIII 2 št. 20SS 6 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 13. aprila 1942-XX zjutraj daije.  dokler  ne izide nov cenik.
Najvišje cene. ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Zelnate glave na drobno izpod 10 kg 2 L: zelnate glave na debelo 1.50 L: kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2.50 L; repa na drobno izpod 10 kg 0 75 L; repa na debelo 0.60 L; kisla repa 2 L; otrebljeno rdeče zelje 3 L; otrebljeni ohrovt 2.50 L: brstnati ohrovt 5 L; kole rabice 3 L; rumena koleraba 0.80 L: rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenja 3.50 L: rumeno korenje na drobno 1 L; črna redkev 1.20 L; rdeča redkvica 12 L; osnaženi hren 3 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0 50 L; peteršilj 4 L; por 3.50 L; zelena 4 L; domača čebula 2.50 L; šalota 3 L; česen. 25 glavic na kilogram, 5 L; otrebljenl. toda ne namočeni-zeleni regrat 3 L; otrebljenl, toda ne namočeni beli regrat 5 L; narezani in ne-osnaženi motovileč 6 L; otrebljenl domači radič (cikcrlja) 4 L; suhi v škafih gojeni radič 10 L; otrebljenl, a ne namočeni zeleni radič 10 L; mehka šplnača 6.50 L; Liter suhih bezgovih jagod 6 L; kilogram suhega Sipka 8 L; suho lipovo cvetje 20 L. DomaČa jabolka I. vrste (kanadka. bobo-vec. gambevee. dolenjska vo^erika. kaael-ska in Baumannova reneta) 7 L; n. vrste tta/elčak, rožmarin ček, carjevi č) 6 L; III. vrste vsa druga zdrava drobna jabolka 5 L. Debeli čebulček 8 L; drobni čebulček 10 L: iajca 1.75 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje ftt. 12 na rumenem
pflpirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago v takem stanju,
kakor je opisano v ceniku. Predvsem jih opominjamo, da je strogo prepovedano prodajati namočeno zelenjavo, pač pa mora biti vsa snažna in oprana, sicer sveža, a ne več mokra.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem cer na živilskem trgu v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Spet objavljamo prodnjo gospodinj pridelovalcem sadik, naj ne mečejo sadik, ki jim ostanejo, na kompost ali drugam, temveč naj jih ponudijo svojim znancem Ui sosedom, da ne pride niti ena sadika v nič. Cim več zelenjave bomo pridelali, tem cenejša bo in temveč jo bomo imeli. Seveda pa varčujte tudi s semenom Ln ostanek ponudite drugim, hkrati naj pa izkušeni vrtnarji svetujejo začetnikom pri obdelovanju vrtov, da bo uspeh čim največji. Obdelajte tudi najmanjšo krpico zemlje, posebno pa vse vrtne zelene trate, da bomo imeli dosti živeža Res so bile trate po vrtovih modeme v mirnih časih, a sedaj so najbolj moderne lepo obdelane, z zelenjavo ln krompirjem ter fižolom posajene srede. Že danes mislite na sočivje za vlaganje in sušenje!
S pomladjo so se na trgu spet pojavile merice, ki so strogo prepovedane. Prav resno opominjamo vse prodajalke, da na merico ni dovoljeno prodajati ničesar, zate so pa merice prepovedane tudi za motovileč in regrat. Tržni organi bodo vse merice zaplenili, prodajalke bodo pa kaznovane.
Tudi gospodinjam moramo povedati, da nI treba prav nič spraševati po cenah, ker morajo biti pri vsem blagu cene vidno napisane. Ponavljamo, da listki s cenami morajo biti vidni in ne smejo biti skriti med blagom. Prodajalka, ki skriva listek s ceno med zelenjavo, je že sumljiva in tr2ni organ si jo bo taJxoj bolj natanko ogledal. Gospodinje naj se pa zavedajo, da je pre-plačevanje prav tako kaznivo kot prodajanje nad zgoraj navedenimi najvišjimi dopustnimi cenami.
Povrtnine je vsak da.n več, zato je pa ni treba 8 preplačevanjem dražiti samemu
sebi.
Izjema potrjuje pravilo
Fant iz ugledne družine je svojim sovrstnikom pomagat, da so okradli nekega trgovca — Moral se je zagovarjati pred sodiščem
Ljubljana, 13. aprila »Jabolko ne pade daleč od drevesa«, je znan ljudski rek in ljudje ga cenijo kot nrezkušeno življenjsko pravilo. Izkušnja pa nas je naučila, da ni pravila brez izjeme. Izjema šele potrdi pravilo. Tudi v naravi je tako Pravilo je tako, verjetnost ie na njegov; strani, toda možne so izjeme. Pravilo pa ostane še kljub temu v veljavi.
Ko bi se življenje strogo držalo prvega pravila, bi se iz poštenih, pravičnih in delovnih ljudi morali vedno rod-ti in priti v odgovorno življenje pošteni, pravični ln delovni ljudje. Je največkrat tako. Zgodi ss pa tudi drugače in najboljše jabolko se enkrat spridi. To pot je nastopil tudi Igor, sin znanega in splošno spoštovanega pred leti umrlega javnega delavca. Fant, ki mu ?e precei let manjka do polnoletnosti, je na poti, da se spridi. Prvj korak je že napravil, prag. ki pelje v nepošteno življenje, je že prestopil.
Po popolnem polomu svojih študijev, ki jih ni mogel uspešno nadaljevat; niti v dijaškem zavodu, se je lani udinjal pri nekem trgovcu. Mati se je po izgubi moža sicer trudila Za s na. toda pravega odločilnega vpliva nanj ni imela. Manjkalo je moške, trde in odločne roke, ki bi fanta krepko držala. Fant se je že v dijaškem zavodu seznanil s tovarišem, ki so mu bila nepoštena nagnjenja pri srcu. prišel je, k*-kor kaže, pod njegov vpliv in to ga je pogubilo pri prvi priložnosti.
Bila jih je večja družb i ca mladih postopač ev z vseh vetrov naše ožje in širše domovine. Vojna vihra jih je nenadoma spravila skupaj in beseda je dala besedo, pobuda pa je bila brez težav izvedena. Trgovec, pri katerem Je bil Igor zaposlen, je hranil v svojem skladišču nekaj posebno dragocene tekočine. Fantje so menili, da bi se dala »koristno« uporabiti za njihove namene, saj so zanjo dobili že majhno bogastvo. Igor je bil tako pod njihovim vplivom, da je privolil v vse njihove naklepe, čeprav je bilo že na prvi pogled očitno, da se bo vse končalo edinole v njegovo škodo. Nekoč se je vsa petorica podala pred skladišče trfovom, dva sta sla vanj, ostali trije pa so ostali za stražo od zunaj. Naglo so pobasali veliko kanto tekočine rn> šli z njo proti mestu. Zdi se pa, da so to svoje podjetje ocenjevali zelo romantično, kot junaško dejanje, ki ga J* treba pošteno
proslaviti. Vodja jih je povabil v znan bu-fet sredi mesta kar s kanto vred in tamkaj so se pošteno najedli godlje, klobas, tort in podobnih dobrot, ki mamijo mladega človeka. Vse skupaj so zalili z nekaj litri vina.
Tekočino so potem izvrstno prodali in nedvomno je bil denar razdeljen med sodelavce. Toda Igor tega ni hotel priznati in je izjavil, da se ne spominja, ali je kaj dobil na ta račun ali ne, razen pogostitve. Domov pa Je kmalu zatem prinesel večjo vsoto denarja in skrbni materi je dejal, da ga je zaslužil, da bo še več zaslužil in da ji bo tudi njej pomagal. Iz omare pa so izginile vse njegove obleke, Igor se je znebil tudi svoje ure. Kje je vse to končalo, o tem je molčal.
Ni pa molčal trgovec, ki se mu je zdelo čudno, da je Igor tri dni pred koncem meseca, torej neposredno pred tem, ko bi bil moral prevzeti prvo plačo, izostal. Razlago Igorjevega izostanka pa si je takoj ustvaril, čim je stopil v skladišče. Poklical je na pomoč policijo, ki je bila Igorju takoj na sleif;:.
Pred sodnikom je Igor zelo previdno govor.* in imeli smo vtis, da je fant resnično na zelo nevarni poti. Sodnik ga je, potem ko se je trgovec odrekel terjatvi'za odškodnino — mati »e je namreč obvezala, da mu bo poravnala škodo — obsodil na manjšo pogojno kazen, vendar ne verujemo, dp bo nanj zadostno vplivala. Treba b! bilo drugačnih ukrepov, da bi se izločilo iz njega vse, kar ga je okužilo.
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 13. aprila: Zaprto.
Torek. 14. aprila: ob 17.30 Človek, Id je
videl smrt. Red Torek. Sreda. 15. aprila: ob 17.30 Konto X. Red B Victor Eftimln: sCIovek, ki Je videl smrt*. Tridejanaka komedija romunskega dramatika. V njej pisatelj duhovito Ironizira provincijalno življenje, njegovo majhnost ln nepomebnost, ter Zeljo malomesča-nov po slavi ln pomembnosti. V mir podeželskega mesteca zanese potepuh, ki so ga rešfll iz vode. dejavnost in konflikte. Igro Je zrežiral ln lnsceniral ing. arh. B Stupica.
Proti krvavemu
obračunavanju
Ljubljana. 13. aprila V petek smo poročali, da so bili v Brezovici, občina Mirna, ubiti SOletni delavec France Kolenc. nje<*o\>a ženu in 4lttns hčerka, ranjen pa nje (tov 17 let r. i fin France. ( Oboroženi s strojnicami, puškami in pišto->ami so jih napadli trije »partizani*, ki se um goloroka, mirna družina ni mogla upreti. Tako se je vsem prejšnjim fervavfm obračunom pridružil nov tn na&a javnost jc pod globokim dojmom brezobzirne borbe, ki ruši njen duše\'ni mir in ubija njeno vo-'jo do rednega vsakdanjega dela.
Podobne vesfi o groznih obračunih prtha-ajo tudi od drugod in kažejo, da bi »par-'izani* s s\-ojimi dejanji radi zbudili \-t>s. kakor da ie vsa naša javnosi nez&do**oljna i no\-imi političnimi oblastmi in njihovim blagodejnim pomirjevalnim delom. Resn>ca pa je ra\'no nasprotna. Rimska obljst <e re ie takoj v prvem letu pokazala za izredno velikodušno, njeni civilni in it> /aški reprezentanti nam sleherni dan derka.-zuje jo z vsemi svojimi dejanji, da so nam prijateljsko naklonjeni, kakor je le teđko
nafti podobne odnose v z&sedenih deleiah V skupnost 1'elikega Rima smo bili spre je ti kot enakovredna provinca z velepo^uemb nim privilegijem    kulturne avtonomije, ki nam ga je priznala držmmiška modrost Duceja. Združeni v veko\i'to skupnost z ItaJijo nam je dana možnost postati po vojni deležni velikega gospodarskega napredka vse dxža\'e. Saši ljudje so takoj vse to opazili m pia\*ilno ocenili, saj je zna.no, da ima naše ljudstvo zdrrn- instinkt za realno reševanje političnih vprašanj. Z nenm'adnim veseljem je sprejeto ponujeno mu roko lojalnega sodelovanfa.
To seveda »partizanom« ne gre v račun m na vseh koncih m krajih skušajo motiti vedno intimnejše in plodonosnejše sodelovanje oblaste\> in ljudstva. Toda ves njihov napor ne bo rodil uspeha. Deiania, kakor smo ga zabeležili v u\-odu, le jeklene naše ljudstvo, ki se bo še bolj strnilo k odporu proti vsiljivem političnih metod, ki sx> mu do dna duše zoprne in tuje. Rimska pravica in pra\v'čnost, ki smo je v tako obilni meri deležni, je slo\menskemu ljudstvu svetal zgled globoke drža\-n1škc politike, ki ga bo popolnoma preobrazil.
Zatemnitev
od 21. do 6. ure
Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine v smislu odredbe z dne 6. junija 1941-XIX. št. 42. ln z dne 23. marca 1942-XX. st 50., smatrajoč za potrebno določiti nov čaa zatemnitve odreja:
čl 1. Do novih odredb mora trajati zatemnitev od 21. do 6. are.
Cl. 2. Ostale odredbe, ki jih vsebuje odredba z dne 6. junija 1941-XIX. št. 42^ ostanejo nespremenjene.
čfl. 3. Ta odredba stopi takoj v veljavo in bo objavljena v »Službenem listu Ljubljanske pokrajine«.
Ljubljana. 13. aprila 1942-XX.
Visoki Komisar EmUlo Orarfon
V soboto bo igrala prvič MUeva Boltar Uknrmrjva vlogo Iflgenije v istoimenski Goethejevi igri. Predstava bo izven abonmaja.
OPERA
Ponedeljek, 13. aprila: Zaprto.
Torek, 14. aprila: ob 15.: Indija Koroman-dija. Izven. Znižane cene od 15 Hr navzdol
Sreda, 15. aprila: ob 17. OrfeJ ln EvrJdlka. Red Sreda.
ntea
KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 13. aprila: Hermene-gild, Ida
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zakonski možje Kino Sloga: Raffles Kino Union:  V špijonski službi Kino Moste: Decembrska noč   ln Kriv sem ...
Umetnostna razstava v galeriji Obers-nel na G os posvet« ki cesti
DE2URNE LEKARNE
Danes: Mr. BakarčiČ, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer. Sv. Petra cesta 78.
Iz pokrajine Gorizla
— Zuceolljeva maSa pri   sv. Ignacijti.
Na belo nedeljo so Izvajali na koru pri sv, Ignaciju znano mašo tržaškega cerkvenega skladatelja G. Zuccolija »Missa s. Fran-clsci Asslslensisi pod vodstvom odličnega cerkvenega zborovodje Emilija Komela.
— Praznik drevja je proslavil na bero npdeljo pokrajinski Dopolavoro na pobočjih Montesanta, kjer so bile zasajene izbrane vrste drevja ter rastlin, ki jih je poklonilo poveljstvo gozdne milice v Gori zii.
— Velikonočna obdaritev. Na pobudo, stolne Vincencijeve konference ?e bilo ▼ cerkvi sv. Antona cerkveno opravilo in skupno obhajilo mestnih siromakov. Sledila je velikonočna obdaritev 63 rodbin.
Iz pokrajine TrŠeste
— Pet družin z 21 sinovi pod orožjem-V smislu nacionalnega natečaja, ki se nanaša na one rodbine, ki imajo razmerno največ svojcev pod orožjem, je pristojna komisija v Triestu pregledala sezname tn je proglasila sledečih pet družin kot najštevilnejših v smislu natečaja: 11 Ivan PL natti iz Grada je oče petih živečih sinov; med temi jih je pet pod orožjem in v operacijski zoni. 2) Botta vdov. Anumuzlata iz Triesta je mati 9 živečih sinov, štirje so pod orožjem, od teh so trije ujetniki, četrti je na bojišču. 3) Nikolaj Facehinetti Iz Ronchov je oče osmih živečih sinov; štirje so pod orožjem, trije so na bojišču, četrti je ujetnik. 4^ Marija Facehinetti Iz Grada je mati devetih živečih sinov; od teh so štirje na bojišču. 5) Rajmund Crisclani iz Triesta ie oče 11 živečih sinov, štirje so pod orožjem, trite na bojišču.
— Nova maša pri kapuelnlh na Mon-tnzzi. Soboto je bila v cerkvi S. Apollina-ra na Montuzzi slovesna nova maša kapucinskega očeta p. Geminiana. Marcella Gre_ go lz Triesta. Zvečer je bila na čast novo mašniku glasbeno književna akademija,
•ter. »4
>SLOVENSKl NARODi, ponedeljek. 13 aprila 1942-X3C.
Stran S
DNEVNE VESTI
— Sprejem na hrvatskem poslaništvu v Gram. Za prvo obletnico ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske Je sprejel hrvatski konzul v Grazu dr. Turato čestitke zastopnikov oblasti. V sprejemni sobi je visela na čelni steni s hrvatsko državno zastavo okrašena Podrla vnikova slika z grbom. Cest.tat so prišli Gau>:ter \r\ državni namestnik dr. Ueberreiter. general Gun-zelmann, župan dr. Kaspar ter mnog: drugi zastopniki mesta, države, stranke n vojske. Čestitat sta prišla tudi italijanski konzul marchese Serafin: in madžarski konzul Lasz!o Hrvatski konzul dr Turato je v topi.h besedah pozdravil visoke sroste in nagiašal. da Hrvatska letos pač lahko praznuje narodr.o Veliko noč. saj je dosegla po mračnih časih svobodo in neodvisnost.
— bavarski pn fttolona»lednik v pj»-
petn«! &><!ijcnci. Papež Pij XII. je sprej-J v avdijenco bivšega bavarskega prestolonaslednika princa Ruperta. Po končani av-«jenci je posetil princ papeževega tajnika
kardinala Magliona.
— Pastor kova ujetnica. 33-letni baron Joatp Galifi iz Milana je z~klenil svojo mačeho, baronovo vdovo Zofijo Maurer v njenem stanovanju in ca ni bilo 15 dni na spregled. Jetnica je živela v tem času od dobrote hišnice, ki ji je pripravila vsak dan kosilo in večerjo ter Ju položila v košaro, ki jo je Mau^rjeva s pomočjo vrvi potegnila skozi okno v svoje stanovanje. S pomočjo telefona je vzdrževala stik z nekim svojim bratancem, ki se pa nI maral pečati s to zadevo. Končno se je Maj-rerjeva odločila, da je telefonično obvestila
0 svojem jetnlštvu kvesturo. ki Jo Je osvobodila 15 dnevnega svojevrstnega Jetnlštva. Barona Galiflla iščejo.
— T2 tatvin ima na vesti 29-letnl Ab-boadlo Casada lz Tremezzine. Karabinjer-jl te Coma so ga zajeli ter mu tzprašu-jjejo vest. Aretiran je bil ravno v trenutku ko je spravljal na varno Izdatno število kokosi hi piščancev.
— Ob roba 50 m globokega prepada ns*avljen tovorni avto. Velik tovorni avto tvrdke Attilio ViaJe. ki je bil zvrhano na-tovorjen. je sredi mostu nad 50 m globokim prepadom nepričakovano zdrvel proti nasipu, tU ga je delno poruAil. Kakcr -po čudežnem nakijučju Je obstalo vozilo s svojim večjim delom fte na mostu ter obvtselo ob robu 50 m globokega prepada, kamor bi bil Lahko zgrmel ▼ naslednjem hipu. Oba šoferja sta takoj zavrla vozilo tn s prisebnim ravnanjem preprečila katastrofo.
— St»-dnJ» rtali Jan scefra naroda. Skupni
znesek prihrankov italijanskega naroda vložen v bančne   knjižice   je lani znašal
65.728,400 000 lir. Ta vsota je bila razdeljena na 19 149 299 hranilnih knjižic. Največ fcllJIHl so Male hranilnice in posojilnice, ln sicer 6.393 709 Le malo manj jih odpade na poštne hranilne knjižice. 6.130.161. Tretja vrsta najpriljubljcnejilh zavodov za štednjo so ljudske banke, ki so izdale 2.192 910 hranilnih knjižic. Ostale so izdali: 1.761.763 navadni kreditni obrati, 1.626 071 kreditn; zavodi javnega prava ln 1.044.6S5 banke državnega interesa.
— Cen. zmrznjenega rae*a. >Eco dl Ro-mac poroča, da so cene za zmrznjeno me*
- menjeno ljudski potrošnji enake ce-
1 m svežega mesa. Mešani deli rmrznje-
.1 se prodajajo od SAIB COPRO. MI po O..v> lire COPROMA jih prodaja liusaiju po 9 60. S.imi zadnji deli se pros dajajo za 0 79 lire draže po kg, lami pred-djJ deli pa 0 75 lire ceneje.
— Od I »rama do Adrian*»kega morja po vodni poti. Italijanski gospodarski krogi zadnje BaSe skrbno proučujejo šte\-ilne na-
te, ki na; takoj po vojni uresničeni Izpopolnijo prometno mrežo. Mnogi teh na--iv se nanašajo tudi na rečno in k&nal-sfe plovbo. Ta vprašanja so važna tudi z ?. vtarkiCneca stališča. >Eco di Roma« po-ro£a o zanimivih sklepih, do katerih prihaja neka študija tičoča se načrta vodne poti Venezia-Pad-Milano-Jezero Maggiore. Ta vodna pot bi bila mnogi bolj primerna kakor železniška. Računa se. da bi z nje_ ro uporabo vsa Industrijska podjetja vzdolž poti prihranila 10° « izdatkov za prevoze. Vodna pot bi bila v celoti dolga 400 km ln bi bila sžaatJ k ristna za v*e pošiljke namenjene v severno Evropo.
— Iz zadružnega registr*. V zadružnem registru se je vpisala 9. aprila pri za-
-isi Novir.nrskri nabavi jalna zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani sledeča sprememba. Izbrišeta se člana upravnega ora Potočnik Drago ln Regali j Vladimir, vpišeta pa se člana upravnega odbora Javomlk Mirko in Kač Janko, oba novinarja v Ljubljani. Predsednik upravnega odbora je Kač Janko.
— Svobodno pristanišče v Novem Sada. Poročali smo že. da bo v Novem Sadu "grajeno veliko, moderno pristanišče. Madžarska vir«da je pripravila načrt, po katerem dobi Novi Sad kot najvažnejše Industrijsko in trgovsko središče južne Ma-< iarske novo svobodno pristanišče. Pozimi so bile modernizirane razkladalne naprave za tekoča goriva. Zdaj bo zgrajeno obrežno zidovje in iz komornskega pristanišča bo prepeljan v Novi Sad velik žer-Jav. V svrho nadaljnje izgraditve svobodnega pristanišča, ki bo igralo v bodoče važno vlogo t'idi v prom?tu I>onava—mor-jje .odpotuje v Budimpešto komisija, ki bo proučila naprave ondotnega svobodnega 7~:st?.nišča. Za izgradnjo novosadakega svobodnega pristanišča potrebna denarna sredstva so že pripravljena.
— Hnbri hrvatski letaioi. SJkiipina hrvatskih  lovcev   je  sestrelila  v   marcu na
vzhodnem bojišču 24 sovražnih letal in povečala tako število svojih zmag v zraka £a 31. Poveljujoči general dotične nemške letalske edinice je hrvatskim letalcem brzojavno Penili H f Poveljnik hrvatske letalce eskadrilo major Kello je bil odlikovan z nemškim železnim križcem I. stopnje.
— Slovaško in bolgarsko odposlanstvo v Zagrebu. Namestnik slovaškega ministrskega predsednika in notranji minister Salto Mach je odpotoval v sredo v Zagreb, kjer se je udeležil proslave prve obletnice ustanovitve Neodvisne Države Hrvatske. Pred svojim odhodom je obiskal prezjdenta republike dr. Tiso ln ministrskega predsednika dr. Tuko. Ministrski predsednik je v nagovoru najrlašal stoletno prijateljstvo med slovaikim ln hrvatskim narodom ter skupno usodo, ki je privedla oba bratska naroda do svobode in driavne neodvisnosti. Hrvatski državni praznik je tudi praznik slovaškega naroda. Tudi bol-
garsko odposlanstvo se le udeležilo zagrebških svečanosti. Bolgarska vojska je poslala v Zagreb posebno odposlanstvo pol vodstvom generala Peneva Bolgarslc: športniki so pa poslali v Zagreb na nogo metno tekmo svoje nacionalno moštvo.
— Hrvatska  pravoslavna cerkev. Po glavnik dr Pavelič je sprejel te dni odposlanstvo novo ustanovljene pravoslavna cerkve  na  Hrvatskem pod  vodstvom zagrebškega prote Surlana   Odposlanstvo et je Poglavniku zahvalilo za ponovno ustanovitev pravoslavne cerkve na Hrvatskem Poglavnik je potem obravnaval z odposlanstvom temeljna vprašanja nove ustave pravoslavne cerkvr   Prota  Surlan je objavi! v zagrebških listih poziv na vse pravoslavne svečenike na Hrvatskem, naj se javijo na sedežu zagrebške pravoslavne cerkven •■ občine na Ilici.
— Podajanje roka za zamenjavo kovancev v Srbiji. £>*~bska Narodna banka je do nadaljnjega podaljšala rok za zamenjavo jugoslavenskih srebrnih kovancev po 50 in 20 din ter n kijastih po 10 din. Te kovance še vedno zamenjava za srbske bankovce Narodna banka z vsemi svojim, podružnicami Nakup m prodaja teh kovancev se kaznuje.
— Safi na Hrvatskem zopet prosti. Lam
v maju in juniju so prišl. vsi safi na Hrvatskem pod kontrolo, zdaj so pa zopet prosti in jih lahko interesenti nemoteno uporabljajo. Drage kovine m tuje valute v safih bodo pa lastnikom na razpolago šele potem, ko se zjavijo. sij jih hočejo prodati ah ne. Ce jih mislijo prodati, ima predkupno pravico hrvatska Državna banka.
— Izvoz semenskega lanu »n konoplje iz Srbije prepovedan. Srbsk; ministrski svet
je sklenil prepovedal izvoz semenskega lanu in konoplje iz Srbije.
— Kontrola nad trgovino z mineralnimi olji na Hrvatskem. V hrvatski trgovinski register Je bila vpisana Privilegirana delniška družba za petrolej fPaklna). Nova družba ima izključno pravico uvažati, izvažat; in prodajati mineralna olja in tekoča gor.va v vsej Hrvatski. Delniška glavnica znšfi 5.000.000 kun.
— Najvišje cene živalskih ko* v Srbiji. Komisar za cene v Srbiji je predpisal naslednje najviSje ^ene živalsk h kož: janjčja koža 60 dinn kg, ovčja 55 din, kozja 55 din, kozličkova 50 din, strižena ovčja 40 din, kupljene pri rejcu. V trgovin: na drobno, kupljene pri prodajalcu franko nakladalna postaja: janjčja koža 65 din kg, ovčje ln kozje 60 din. kozličkova 55 din komad, strižena ovčja 45 din kg. V trgovin: na debelo, kupljene v skladišču: Janjčje 75 din kg. ovčje 70 din. kozje 70 din kozličkova 6Z din komad, strižena ovca 53 din. Svinjske kože. kupljene pri rejcu 3o din kg. pasje 35 din. kupljene pri prodajalcu franko na kladalna postaja svinjske kože 33 din kg. pasje 38 50 din. v trgovini na debelo svinjske 36 din. pasje 42 din.
-— Nesreče. Od sobote do danes so prepeljali v ljubljansko bolnico naslednje ponesrečence, ki žive vsi v Ljubljani. Glzela Madeatb. 28-letna zasebnica iz Ljubljane je padla s stola, ko je umivala okno ln ei pri padcu zlomila levico. — Vladimir Sintic, 15-letnl sin delavca, se je po nesreči sunil z nožem v desno nogo. — Anton Podržaj. 17-letni mesarski vajenec, se je moral zateči v bolnico, ker ga je pes ugriznil v desnico. — Ivan Klemenčič. 31-letni služitelj. si je pri padcu zlomil desnico.
Odpovedan koncert
Današnji koncert Dna DaIlap!ceo!a-Mate-rass! Je bil telegrafično odpovedan in se bo vrill majnlka. 4-306 \
Iz Ljubljane
—lj. Lepa nedelja. Meščani so zadovoljni z vremenom. Včeraj jih je solnce izvabilo na sprehajališča in večina jih je raje ostala na prostem tudi popoldne, ko je postalo hladno, ker je začela pihati neprijetna bur*a in se je pooblačilo. Zabavišča zdaj niso več tako polna kakor so bila prejšnje tedne. Meščani zdaj vedno bolj teže proti zahodu, v Rožno dolino, kjer je popoldne najbolj solnčno.
—lj Za mestne reveže je podarila tvrdka Avgust Agnoia 1000 lir; odvetnik dr. Prane Poček, Kolodvorska ulica 6, je nakazal 100 lir iz poravnave Gregorič proti Demšar; ga. M. Tonniee, Puccinijeva ulica 3, je v počaščen je spomina pok. ge. Tepež podarila 100 lir; v počasčenje pok. ravnatelja Rada fiturma Je poslal keglJaAki klub »Tonček« 100 lir; g. Ivan Hrovatin je nakazal 100 lir v počaščen je pok. g. Mirka Puslerja; rodbina Mrcelj, Bežigrad 5. je pa podarila 100 lir mesto cvetja na krsto ge. Marije Kane. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
—lj »K on to X«r na novom eSkem odru. Po dorfgem presdedku bodo gos/tov*] i ljubljanski ioralci zopet v Novem mestu. To pot bodo zaigraii veseloigro v 3 dejanjih »Konto X« v režiji Milana Košića. Kdor želi preživeti 2 uri smeha in zabave, naj 2e sedaj rezervira vstopnice. Gostovanje Narodnega tfcdaličča bo nepreklicno v ponedeljek 20. t. m. popoldan ob 3. m zvečer ob 6.
—1J Interesentom za semenski krompir, ki SO vložili prošnje zanj, 3poroca mestni gospodarski urad, da je moral nadaljnje izdajanje nakaznic ustaviti. Vsa nadaljnja obvestila bodo v dnevnikuh o pravem Času. Predvsem pa opominjamo one, ki so že dobili krompir, da mora biti ta krompir na vsak način zasajen, aaj Je ta krompir namenjen samo za to, da ga bomo Jeseni več pridelali. Kogar bi pa zasačili, da tega krompirja ni zasadil, bo pač občtutil svojemu lahkomiselnemu dejanju primerne posledice. Kdor namreč danes porabi semenski Krompir za svojo kuhinjo, je gotovo grešnik nasproti vsej javnosti.
—lj Otro*ki vrtec dr*. učttelJMČa ▼ LJubljani začne s poslovanjem v torek dne 14 t m. v TJ. nadstropju L deske ljudske šole na Ledini. V torek naj pridejo otroci ob 14.30 (pol 3), drugače pa se bo delo vršilo od 14.45 do 17.15. Ravnateljstvo.
— Pisemske pošiljke za Inozemstvo. V
Ljubljani sprejemajo navadne ln priporočene pisemske pošiljke za Inozemstvo razen glavne pošte tudi pošte stev. 2—7 in 9—V
± LJUBLJANSKI f KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob 16. In IS.15, ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30
xi.NO IHA1U.4 ■ rt.LflFOiN £2-41 i <boki  l.ob«s?(wfca   :-iti  ?c    -ir-'em romanu
A. Torelii*
Zakonski možje
Amrdeo Naaan  —   Mariti 1 j  Loti j   - Kobtno Villa — Irma Graoutica PiJm odhko\ar  (u  mednarodni ra«ta*n:
» t'.MO.N
TELEFON 22-rl
*pijonaia   mrd   b:vfo   ATgtro- Ojrrsko
V špijonski dražbi
V rlavnth vloeab: Pal Javor ia Klan T ni na v
• vi.NO   SrOli.4    •    rKI.KFON 27-3<* 7-an mirt   rrotnloTifiin«   nr>m*j?i   »tn rlMirrt in  Q#vH.\aJra   i*wkih rr
Raffies
David   Nh-en.   OHvia   d> Havflland il-n n-.nćne ia do kraja raa^hane napete vsebfne
•J
S Spodnje Štajerske
— 2.800.000 mark za zim-ko pomoč. Na spodnjem Štajerskem je bilo prirejenih doslej osem javnih zbirk za zimsko pomoč. ;i s*o vrgle nad 2.133.000 mark tako. da
odpade na vsakega prebivalca nad 50 pfe-r-igov. v petih nedeljah so pa nabrali 675 tisoč mark. kar pomeni na vsako gospodinjstvo 1.18 marke. Spodnja fitajerska fe torej prispevala za zimsko pomoč nad 2,800 000 mark. Toplega perila in druge zimske opreme so pa nabrali na Spodm štajVrskom 16 vagronov in jih odpremilt na zapadno bojišče.
— Velike socialne naloge izpolnjene. V okrožju Maribor-okoiica je bilo prirejenih doslej 29 posvetovalnih materinskih sestankov, na katerih je bilo zdravniško pregledanih 456 dojenčkov in majhnih otrok. Obisk ambulant se je povečal na 1111. obiskov na domu jih je bilo pa 812 Od teh je odpalo 108 na otroške negovalke. 704 pa na voditeljice ambulant. Urad za ljudski blagror je podpiral 725 družin s 375-5 otroki, iz sredstev zimske pomoči je pa dobilo podporo 5154 družin, ki imajo 21.500 članov.
— Novi gTobovf. V Mariboru so umrl: r>oaestnik Gašper Jerauš. star 93 let. dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča, v pok Tomaž Canjkar star 88 let in občinski
službenec Viljem Kag-er. star 34 let. V 6t Uju v Slov. goricah je  umrl vpokojeni Dolic'iski nadstražnik Tomaž Kolman. star SO let, v Celju pa vpokojeni pivovarniški ravnatelj Gregor Sima. star 71 let.
— Delavsko zborovanje v Rrftkem. Delovno politični urad okrožnega vodstva Brežice je priredil v sredo v tovarni celuloze veliko delavsko zborovanje. Po pozdravnih besedah Člana stranke Sevčika je spregovoril član stranke Paldasch iz Ce-!ja o povečanju proizvodnje na Spodnjem štajerskem. Delavstvo je z zanimanjem poslušalo govornika zlasti ko se je dotaknil socialnih pridobitev v Nemčiji. Tudi spod-:- jrstr>jersko delavstvo bo sčasoma deležno 'eh pridobitev, mora pa napeti vse sile, da rte poveča proizvodnja. Spodnlestajerako ('elavstvo mora doumeti, kaj pomeni de J o v nacionalno «odaitstičnem smislu.
— Celjski simfonični orkester bo razAlr-jen. Prvi koncert nedavno ustanovljenega simfoničnega orkestra v Celju je dosegel
.•p uspeh. Orkester bo pa mogoče se znatno razširiti in njegovi koncerti bodo potem se boljši. Dirigent, ravnatelj glasbene Sole za mladino in ljudstvo Gustav Muller se ie obrnil s pozivom na vse, ki vsaj deloma že obvladajo kak godalni ali pihalni Instrument, naj se prijavijo v orkester.
— Zapiranje trgovin ob fiiHUrtll
ne. Da se izenačijo predpisi na Spodnjem Štajerskem z onimi ostale Štajerske Je tet
civilne uprave razveljavil naredbo o odpiranju trgovin z živili m mešanim blagom
vstevai drogerije ob četrtkih popoldne. Trgovine lahko ostanejo ob Četrtkih zaprte. Tako bo trgovcem omogočeno opraviti vse delo v zvezi z razdeljevanjem življenjskih potrebščin. Za te posle morajo imeti trgovci eno popoldne v tednu prosto, da jih ne motijo stranke.
— Iz Konjic, Vuhreda in Teharjev. V prvem četrtletju tekočega leta je bilo v Konjicah 37 porodov, 22 porok tn 29. novih grobov. Med drugimi sta se poročila vodja krajevnega ursda štajerskega Heimatbun-da Willi Suppanz in Ana Markscha. oba iz Konjic V Vuhredu le bil od 29. marca do 5. aprila rojen 1 otrok, umrl je pa Gott-fried Golob. V Teharjih je pa bilo od 30. marca do 6 aprila 5 rojstev, poročila sta se pa Rudolf Prevolnik in Olga Barbara Legvart. umrl je Jernej Slapšak.
— Smrtna nesreča. Na tovornem kolodvoru v Mariboru se je pripetila včeraj smrtna nesreča SOletni mizar Anton Potočnik iz okolice Maribora je bil zaposlen na strehi tovornega kolodvora. Naenkrat mu je pa spodrsnilo in padel je raz strehe, kjer je obležal s prebito lobanjo. Prepeljali so ga sicer v bolnico, kjer je pa kmalu izdihnil.
Radio Litfblfana
TOREK, 14. APRILA 1»42-XX
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pisana glasba — v odmoru (8.) napoved časa 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Vaška muzika. 12.40: Koncert sopranlstke Irm-traut Reinzinger 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Radijski orkester, vodi dirigent D. M. ftijanec — operetna glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert pianista Marijana Lipovska. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.13: Komorno glasbo izvajajo čeliet MaMUN Amfitheatrof, so-pranietka Susanna Danco in pianist Gior-gio Favaretto. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi in napevi. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Ritmo-sinfonični orkester Cora, vodj dirigent Alberto Sempptnl 21.45: Prenos iz oledališča La Fenice v Benetkah: Strausš: Salome — eno dejanje. Po operi: poročila v italijanščini.
SREDA. 15. APRILA 1942-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. — '* 45: Pe-*mi in napevi. V odmoru (8.00) napoved časa. — 815: Poročila v italijanščini. — 12.15: Koncert sopranistke Nade Stritar (pri klavirju Marijan Lipovšek). — 12-40: Koncert saksofonista  Miloša Ziherla     (pri klavirju Marijan LipovSek)   — 13:  Napoved časa. poročila v italijanščini. —  13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Koncert violinista Kar!« Rupla in pianista L. M. Skerjsnca. — 14: Poročila v italijanščini. — 14.15. Pisana tflat ba, — 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Prenos  iz   Kraljevega  gledališča  v Rimu Ferrari:  II  campiello — prvo  dejanje. — 19: »Govorimo italijansko« prof. dr. Stan ko Leben. — 19.30: Poročita v aH crv en šč mi — 19.45: Komorna glasba, — 20: Napoved časat. poročila v italijanščini. — 20.20- Komentar dnevnih dogodkov v sflovenSrnni. —
20.30: Pesmi vojnega časa. — 20 45 Na višku XIX, stoletja. Glasbena fantazija. Orkester in zbor vodi dirigent Petralia — 21.25: Predavanje v slovenščini. — 21.35: Koncert pianista Antona Trosta, — 22.10: Paradiž za vse. Orkester vodi dirigent Spaggiari. — 22.45: Poročila v italijanščini.
Inserirajte v „S1. Narodu44!
Pokrajinski tečaj
m izšolan) e voditeljic
ženskih fašijev
Tajnik stranke je odredil, da se pri federacijah ženskih fasijev organizirajo pokrajinski tečaji za izSolanje voditeljic ženskih organizacij nac-onalne fašistične stranke. Objavljamo zadevna navodila:
Tovarišice, ki imajo zahtevane pogoje in ki se hočejo udeležiti tečajev, naj se takoj javijo v prostorh ženskega fasija, Erjavčeva cesta 11,
Pri vsaki pokrajinski federaciji ženskih fašijev. bo uveden poseben pripravljalni tečaj za voditeljice ženskih organizacij stranke. V tečaj se bodo lahko vpisale fa-šistinje, ki izpolnjujejo naslednje pogo>e:
1. ki nimajo manj kot 25 let in ki niso stare nad 45 let,
2. ki so najmanj 8 let brez prestanka vpisane v stranki ali pa so prišle vanjo ta mladinskih organizacij,
3. kj so že razvijale pohvalno delovanje v ženskih organ etacijah stranke najmanj S let,
4 ki so v moralnem pogledu brez prigovora in ki imajo dobre družinske in politične reference,
5. ki so po možnosti dovršile vseučilišč« ali srednjo Solo ali imajo vsaj splošno dobro izobrazbo.
Izbira aspirantk je poverjena posebni komisiji, v kater: so Zvezni tajnik, ki je predsednik, pokrajinska zaupnica ženskih fasijev, tajnik Guffa. predsednik fašističnega kulturnega zavoda in poverjenicn oddelkov GILL-a. Ta komisija pregleda pogoje in dopusti priglaSenke v tečaj po posebnem sprejemnem izpitu* a) pismenem O predmetu politične ali organizmatorično vsebine, b) UPtnem, ki ga tvori razgovor br«
posebne določitve vsebine.
Tečaj bo trajal 3 mesece, od 15. aprila do 15. junija, s predavanji teoret-čno praktične vsebine in z vežbanjem.
Plaz Je porušil 29 hiS_
V pokrajini Arbes v Rumuniji je preoblikoval zemeljske b Kl ade plaz, ki je porušil več ko 20 kmetskih hi*. Po posebnom srečnem naključju je bilo omog-oceno stanovalcem, da so si v zadnjem hipu resili golo življenje. Brezdomci bodo deležni primerne podpore ln pomoči.
65.OD0 vreč kave je zgorelo
Ogromen požar Je uničil po poročilih iz S. Salvadorja pristaniške naprave Aciutle. Zgorela so Številna pristaniška poslopja. Ogenj se je razSiril tudi na skladišče, v katerem Je bilo 65.000 vreč. napolnjenih s kavo. Vse vreče so zgorele, škoda je ogromna in jo cenijo na milijon dolarjev.
MALI OGLASI
AKO HOČETE
imeti dobro preorano vaso zemljo, obrnite ge na naslov, ki ga vam pove oglasni oddelek >Slov. Naroda*.
ROČNI VOZIČEK
(dira) skoraj nov, pripraven za dovažanje blaga ali trgovca, se ugodno proda. Pred-jamaka uL 9, Rožna dolina.
DENAR
vam leži mrtev, Če nam ne prodate svojih nerabnih steklenic, gume, kovin in krp. Metalla — Gosposvet-ska c. 16.
ŽELODČNI KRČI
so Tantalove muke — Ambroževa medica pa
vam pregreje drobovje ln prežene bolečine. Le pristno dobite v Medarni, Ljubljana, židovska ulica 6.
Inserirajte
'■ .-"*•*♦ y-Jc .
TTmrl je naš ljubljeni tatek, dedek, stric, svak in test, gospod
Anton Susteršič
blagajnik Mestne hranilnice lfubljantke v pofeofu in lastnik tvrdke M. Tttar
Truplo dragega pokojnika, lefl na njegovem dama v Igrilki nI. 6 đo dneva
pogreba dopoldne.
Pogreb bo t torek, dne 14. t nt, ob S. uri popoldne s Zal, kapelice sv. Nikolaja, k Sv. Križa.
Maša zadušnica se bo darovala v topol cerkvi BiariJbMfa Oznanjenja dne
16. t m. ob 7. mL
LJUBLJANA* VRHNIKA, dna IS. aprila 1*4*.
MAJDA por. PREMROV, TONE, PETEB* JERNEJ, otroci; DR. BORIS PREMROV, set; BREDA in TOMA2EK, vnuka; DR. JOSIP TI€AR, svak; FRANICA TICAR, svakinja —
Stran 4
»SLOVENSKI  NARO D«, ponedeljek, IS. aprila 1W2-X5L
ste? 84
Prastara je ljubezen do zemlje
Oranje je na kmetih praznik — Kako „or)emo" v mestu
Ljubljana, lit. aprila Će Je katera ljubezen večna je nedvomno
najtrajnejsa n najstarejša — ljuDezen do zemije. Sicer so ljudje poocali nezvesti tudi zemlji. Pogosto si .-širno, da so se meščani izneverui zemlji, se odtujili naravi Preb.valci veiakih mest ne puzoajo već inncgih kulturnih rastlin, ne ločijo pšenice od ovsa. ne korenja od pese. Ne poznajo dreves in zamenjavajo hra_5t z gabrom a.i celo bukev s kostanjem. Šolsko znar.je o naravi jim kmalu izpuhti. V Šolah se uCe spoznavati ra^tLne in živali, ajihovo življenje ui razvoj, ali so koristne ali škodljive, toda ko se prbilizajo kdaj pozneje naravi, so are 1 i nje popolni tujci. -- Tako sodimo o velemeščanih Nekoliko jim najbrž delamo krivico, vendar je resn-ca, da so se zelo odtujili naravi Ne poznajo več prave ljubezni ao zemlje _n n:ti ne vedo. kaj je prav za prav ta ljubezen. Otopeli so jim tudi nekoliko ćuti Ko zapuste ms-3to, ne morejo već sprejemati oJ narave, kar nud. kmečkemu človeku — vseh Ustih neštetih -lišav zvokov in skratka vse uste poezije, ki jo lahko doživlja ie čiovek zvezan z zemljo. Drugače diši zemlja zjutraj, drugače zvečer. Drugače boža sonce dopoldne kakor popoldne. Razlikuje se jutranja pesem ptic od večerne. melanhoLčne. Drugače se oglašajo živali ponoči kakor podnevi. Baive v naravi se spreminjajo od ure do ure, od dneva do dneva. VasgB tega pristni meščan, ki živi skoraj vedno m t d ziiovjem, sredi mestnega hrupa, smradu in >mrtve narave*, pač ne more več opaziti. Slep in gluh je, brez voha ai brez vseh tistih >seatih čutov«, ki vocLjo naravnega človeka v naravi.
Mi smo pa napol kmetje ...
Mi smo pa se na pol kmetje, ne živimo T tako velikih meat.h. da bi pozabili, kakšna je trava m kakšne so marjetice. Pri nas raste trava še marsikje na cestah. Mnogi med nami niso le napol kmetje, temveč kmetje, kakor se pravi, »z dušo in telesom«, saj je v Ljubljan; še mnogo pravih kmet: j. številni i meščani« pri nas kmetujejo. Niso pa le živinorejci, temveč tudi obdelujejo polja, imajo travnike in gozdove ter se posvečajo večini kmetijskih strok. Razen teh pravih kmetov živi v Ljubljani izredno mnogo kmečkih sinov. Niso še pozabili, da so v svoji mladosti pasli krave, delali na poljih, Jrvarili v goz levih, hodili bosi in spali na seniku. Morda se nekateri tega sramujejo, a *saj včasih se pozabijo ter se pobahajo prav po kmečko, da je >pri nas drugače«. Pravijo: >Pn nas se pa reče tako«; »pri nas pa delamo drugače«; >pri nas smo pa je JU to in to«. Zdaj se celo zdi, da so se nekateri začeli ponašati na svoje kmečko pokole-nje Postajajo tudi bolj pogosto sentimentalni. Toži se jim po domu. Rojstna hiša jim ostane vendar vse življenje pravi dom, čeprav žive že cela desetletja v mestu. V duhu podoživijajo življenje doma v raznih letnih dobah in ob praznikih. Z otožnostjo se spominjajo raznih kmečkih del. Pred očmi j.m vstajajo slike Javno pozabljenih prizorov iz življenja v naravi, o delu na polju, o raznih slovesnih razpoloženjih, ki se polaSčajo kmeta ob posameznih prilikah.
Vračamo se k zemlji
To je razumljivo: vračamo se k zemlji, obuja se nam ljubezen do nje. V krvi nam leži vse in dolga leta ž.vljenja v mestu so nas prevlekla le s tankim loščUom. Ko zopet jemljemo lopate, rovnice in motike V roke. pada z nas meščanska koža in pre-rajamo se v kmete. Gibljemo se zopet po kmečko, na jezik nam prihajajo klene kmečke besede in podzavestno pljunemo — v roke. Ne gre sicer tako gladko, pomeh-kiižill smo se. Takoj se utrudimo in mehka koža na dlaneh se spremeni že prvo uro v krvave žulje, Ce le nekoliko pritisnemo z lopato. Toda tudi pri tem ne pozabimo, da smo kmetje in se radi pobahamo z žulji. Morda vam je znana Lista legenla o težaku, ki je pri Sel pred nebeška vrata Tam so pa vprašali, ali se lahko izkaze z dobrimi deli. Kaj je storil dobrega na zemlji? Težak je pa samo iztegnil svojo žuljavo dlan ter molče pokazal neoeščanoro krvave žulje. Tako kažemo svoje žulje tudi mi, le z malo razliko — ne molče.
Ko kmet orje
Ljubezni do zemlje ne morete razumeti, če vam je tuje tisto slovesno razpoloženje, ki se polasti kmečkega človeka ob raznih kmečkih delih Trdo. težko je kmečko delo in v njem res ni Uste poezije, ki jo odkrivajo nekateri pesniki, že zdavnaj odtujeni naravi. Toda ima ven ar nekaj v sebi, česar ne pozna, kdor gleda na delo samo kot garanje; ko kmet orje. ni to le delo, temveč neke vrste obred. Polasti se ga slovesno razpoloženje, toda nele orača, temveč vse družine. Morda to ne prihaja do izraza povsod enako močno   V nekaterih
naSih krajin je pa oranje vendar Se posebna delovna slovesnost. Neko tiho vs-selje zavlada v družini. Prazn čnost prihaja lo veljave tudi v boijš-ii jed en. CJKaču postrežejo z vsem, kar velja za najboljŠ2. Goste ga z mesom in vinom, pogačami jj čajem. Teh dobrot je deležna seveda tu Ji družina, vendar je prvi gost orač. Ka' ostane njemu, šele sme dooiti družila. Na kmetih se dobro zavedajo, da moia delavec, zaposlen pri trdem delu, dobiti naj-ooljšo hrano. Oranje spada me 1 najtežja dela. Toda delavcem pn prav tako težkem ali celo težjem delu vendar ne strežejo vedno s tako dobrimi jedrni in p.jačanii kakor oraču. Oranje je enkratno deio v sezoni, prav za prav prvo delo. ki je osnova pri lelovalnega proce.sa. Oranje je v tesni rvezi s setvijo in setev ima nekaj mističnega na sebi, kajti seme skriva v sebi ž.vljenjske sile in setev je obnavljanje življenja. Tiste skrivnostne življenjska sile v semenu potem prehajajo na človeka samega, ko rastlina rodi. Tako človek p.iso-stvuje velikemu čudežu narave V krvi je že kmečkemu človeku, da se ga polasti slovesno razpoloženje. ko zadiš' zemlja za plugom. Drugače pa efcši zemlja pri jesenskem kakor pomladnem oranju
Ko so še orali z drevesom
Naš kmet imenuje plug še zdaj drevo V starih časih ko Se človeštvo n poznalo Žele2a. je človek vendar že obdeloval ze.n-ljo. Uporabljal je lesene orodje. To orodje je ostalo v rabi se dolgo v železni dobi. Tako v nekaterih zaostal.h dež?lah še zdaj orjejo z > Irevesic, to se prav i z lesenimi oral: Beseda plug je tujka in med na^'nu kmeti se ni zakoreninila tako. da bi pozabili na lepo ime »drevo«. V starih čaoih seveda niso mog?i zemlje oodeJati tako dobro kakor dandanes. Orali so plitvo. Tudi od vprežne živine je odvisno, kako je obdelana zemlja Kočar ki vprepa pred pl^g krave, orje mnogo bolj plitvo kakor kmet ki ima močne konje. Zato pa tu!i kočarju zemlja slabše rodi Iz zgodovine vemo. da so ljudje včasih tudi sami vlačPj plug Ko je bila žtvina po dolgih letih vojne iztreb-
Ijena. je moral kmet pogosto vpreči svojo
ženo v plug. Da je bilo tako. nam pr.čajo tudi stare siike. Pozneje so včasih vpregaU ljudi za kazen pred plug. Ta kazen je bila nedvomno huda in sveže brazde je škropila razen znoja tudi kri. To so 1 ju uje seveda že pozabili, a kmečkim ljudem je ostalo v krvi spoštovanje Jo orača; oiač, kj je vodil drevo, je b:l gospodar, ki je lahko vprage 1 za kazen pred oralo svojo ženo ali druge člane družine. Morda uživa dandanes orač tudi zaradi tega še posebno spoštovanje, da ga cenijo najbolj med kmečk.mt delavci.
Mi pa z lopatami in motikami
Mi pa orjemo v mestih z lopatami m motikami. Lani, ko smo se sprav;L nad ledino, so nekateri najeli tudi orače. Vendar nas je večina >orala« z lopatami "in motikami. Tudi letos delamo po tem načinu. Z.iaj še preboievamo prve težave. Lani se še nismo dovolj utrdili in čez zimo smo se zopet prelevili v meščane: slekli smo utrjeno kožo in žulje, zdaj se nam pa zopet odpirajo krvavi žulji. Najhujše je po prvem dnevu Vse te boli. kakor da si se vrnil z dolge ture. Žeja te kakor med vročinsko boleznijo. Hrotemca postane trla, nege težke, roke okorne, dlani pa skele, kakor da si se opekel z vrelim oljem Toda to ni glavno. Vodi nas ljubezen do zemlje. Ne. nismo se ji Se izneverili. Tudi nam laiflft ko jo obračamo z lopato ln polasti se nas neka posebna strast, ki je spala nekje globoko in je prej nismo poznali; to je pa plemenita strast S posebnim ves?liem in užitkom zasajamo lopate in silno všeč nam je zrahljana zemlja v obliki glac'kih, ravn'h gred. Ne moremo se nagledati svojega dela. Težko se pa tuai odtrgamo od zemlje, ko nas dolžnost kliče rirueam in ko se zvečer stemni la ne verne, kdaj je minil dan. Prihodnji dan nam Škriplje v vseh sklepih in vstajamo z mačkom, kakor da nismo sploh spali. Toda vse te bolečmi-ee so takoj pozabljene, ko vzamemo zopet lopate v roke in se združ mo z zemljo, da postanemo naravni, kmetje, kakršni so bili naši dedje in so še morda naši očetje.
Naravna bogastva Aljaske
so pod pritiske«] razmer obrnila nase vso pozornost Združenih držav
Pogled na Aljasko pri Vaidezovem zalivu
Od začetka leta se vodijo med Washing-tonom n Ontano tajna pogajanja, da bi dobile Združene države prehod preko Kanade, severoameriškega ozemlja na Aljasko. Ne glede na to, da so s tem načrtom v zveži strateški nagibi, zasluži tudi v gospodarskem pogledu največjo pozornost. Američanom bi namreč utegnilo bitu v sedanjem položaju mnogo ležeče na tem. da bi začsh čimprej lzkonščatj naravna bogastva Aljaske, in da bi dob li za prevoz rud prikladno zvezo. Ameriki je namreč začelo primanjkovati kovin in raznih drugih potrebščin vojne '-ndurtnje. odkar so pnšla vsa njihova ogromna naravna boga stva na Daljnem vzhodu v japonske roke.
Krzno in ribe
Aljaska je igrala zadnja leta vedno važnejšo gospodarsko vlogo in njen pomen bi bil še večji, če bi dobila dobre prometne zveze z Združenim državami. Aljasko so odkrili leta 1741. Rusi in jo že leta 1746 naselili. Pozneje se je tu zasidrala ruska ameriška družba   za   pridobivanje krzna
Leta 1867. je prodala Rusija Aljasko za 7 m lijonov dolarjev Združenim državam, Odkar so našli leta 1896. na Aljaski pri Klondyke in Yukonu bogata lež.sča zlata je doživel ta košček zemlje velik gospodarski razmah. Koliko naravnih bogastev pa še hrani v seb. Aljaska, je razvidno Že iz dejstva, da je dobila Amerika samo iz rudnikov na nji stokratno Rusiji plačano kupno ceno.
Čeprav je ni društvo na Aljaski največjega pomena, je na drug: strani zelo donosno tudi krznarstvo in ribarstvo. Aljaska ima pa tudi mnogo gozdov, tako da se je razvila na nji pomembna lesna industrija. Zadnja leta je lov na divjačino, k. daje drago krzno, nekoliko nazadoval, ker je divjačina že precej iztrebljena. zato so pa ustanovili več farm. na katerih goje divjačino. Leta 1929. je b lo na Aljaski že 275 farm za srebrne lisice. Tudi ribarstvo na Alja.-ki prinaša lepe dohodke. V 15$ tovarnah izdelujejo ribje konzerze. Pribilovi otoki so središče ribarstva Leta 1932 je bilo tu 1,320.000 komadov divjadi.
IZVOZ iz Aljaske v Združene države se je d v gnil od leta 1933 do 1938 od 33 na 56,0Ou.uo0 dolarjev. Nad 81% vrednosti je odpadlo na sveže in konzervirane ribe. Leta 1937. je imela Aljska 11.500 nb.cev, ki
jim je bilo na razpolago 872 rib škth ladij s skupno tonažo 12.300 ton. Rib so nalovili
v istem letu 835 milijonov, v vrednosti 14,700.000 dolarjev, torej okroglo 20* t vseh v Ameriki nalovi j enih rib. Izvoz krzna je bil za izvozom rib na drugem mestu. Leta 1936. je slo z Aljaske za 4,100.000 dolarjev krzna.
Rudarstvo
V sedanjih razmerah je za Aljasko in Združene države najvažnejše pospeševanje rudarstva. Prej so Američani polagali največjo važnost na pridobivanje zlata. Zdaj j.m bosta pa važnejši baker in svinec V letih 1890. do 1939. so pridobili na Aljaski 23.033.956 unč zlata v vrednosti 518,849.562 dolarjev, 18.978.413 unč srebra v vrednosti 13,506.700 dolarjev. 885,553.000 funtov bakra v vrednosti 226.492.936 dolarjev. 21,763.000 funtov svinca v vrednosti 2,413.675 dolarjev. Skupna vrednost vseh na Aljaski pr dobljenih kovin je znašala 761,262.774 dolarjev.
Na zlato je odpadlo v prejšnjih časih 80 do 82* e vse rudniške proizvodnje na Aljaski. Predlanskim je pa doseglo pridobivanje zlata nov rekord, saj je znašala njegova vrednost 25.375.000 dolarjev, in je narasla od leta 1939 za 2,100.000. Vreanost vseh pridobljen h kovin je znašaia 27.658.000 dolarjev in se je povišala od 1936 za 9.250/o. Samo platine so pridobili 28.860 unč. Srebro pridobivajo v glavnem kot postranski produkt v rudnik h zlata in bakra. Svinec doslej ni igral na Aljaski pomembnejše vloge.
Vse rudniške proizvodnje so morali vozit: doslej z Aljaske z ladjami ob ameriški vzhodni obali. Na Aljaski pa kopljejo tudi premog, ki ga pa v prejšnjih časih niso mogli v poln; meri izkoriščati, ker je šla industrijalizacja zelo počasi. Nekaj se pridobiva na Aljaski tudj cinove rude, -n začeli so iskati tudi petrolejske vrelce v južnem delu Aljaske. Lomijo tudi marmor, ki se porablja za notranje dekoracije in gre na pacifično obalo Združenih držav.
Malo železnic
Prometne zveze z Aljasko so še slabše. Leta 1933. je imela Aljaska 1471 km Ž3-leznic. Pri tem je treba upoštevati, da meri Kanada 530.328 kvad. metrov. Pri tako slabo razvitem železniškem prometu igra važno vlogo zračni promet. Letalo igra važno vlogo zlasti na polju pridobivanja zlata. Koridor, po katerem bi imele Združene države zvezo z Aljasko, bi vod:l najbrž preko Kanadskega ozemlja angleška Kolumbije in bi se dotikal morda tudi ozemlja Yukon Angleška Kolumbija spada med najvažnejša ozemlja Kanade in zato bi b:*la ta zveza Ameriki še posebno dobrodošla.
ped na obalo angleške In lije. Iz Port Plai-ra,    glavnega    pristanišča Andamansldh
otokov je do Kalkute 1300, do Madrasa pa 1400 km zračne črte.
Bengalski zaliv
Bengalski zaliv je prišel tudi v vojno področje, odkar je vse morje in ozemlje od Baaseina ob izlivu reke iravadv do Velikonočnega otoka južno od Jave v japonskih rokah. Od Basseina do otoka Timor severno od Avstralije stoje japonske čete na 4000 km dolgi fronti v območju Indijskega oceana. Japonske podmornice so že vdrle v Bengalski zaliv ter potopile več sovražnih ladij pred CeyIonom, Mai rasom in Kalku to.
Pred Andamani in Nikobari se razprostira večno smje morje Bengalskega zaliva, ki so ga smatrali Angleži za svoje morje v Indijskem oceanu. Prednja Indija te je zarezala liki široka zagozda iz mogočnega azijskega masiva v Indijski ocean. In tako je nastalo na zapadni strani Inlij-sko morje, na zapadni pa Bengalski zaliv. Ime je dobil ta zaliv po dragoceni angie-Ško-indijskj kolonijalni posesti Bengaliji.
Zapadna obala Bengalskega zaliva prehaja v obalno nižino, za katero se dvi?ra mogočno pogorje Dekan. Samo eno veliko pristanišče je v zapadnem delu zaliva, namreč Madras. Silne težkoče je bilo treba premagati, preden so odstranili z orjaškimi žerjavi morski pesek, da je zdaj morje dovolj globoko za pristanišče. V severozapad-nem kotu Bengalskega zaliva je pristanišče Kalkute, preko katerega gre vse blago v Bengaiijo in iz nje. Na vzholni obali Bengalskega zaliva so bile pristaniške naprave mogoče samo tam, kjer sekajo visoko pogorje doline. Tako so nastala trgovska središča Bassein, Rangun in Mulmein.
Pomorski promet v Bengalskem zalivu je združen z mnogimi težkočami, ker se morski toki menjavajo po smeri monsuna. Nad obalo m nad morjem divjajo večkrat cikloni, ki so postali usodni že marsikateri ladji. Od Port Blaira na Andamanih do nasproti ležečih pristanišč Kalkute ln Madrasa rabi letalo samo tri ure. Zasedba Andamanov po Japoncih je ustvarila novo pomorsko in zračno oporišče za :ia-
San o Mach o Židih
Slovaški notranji minister Sana Mach je sprejel oni Jan zastopnike inozemskih listov, da bi jih informiral o vladnih ukre-pfh za končno ureditev Židovskega vprašanja. Ureditev je nujna zato, ker so žiije takoj poskusili Izogniti se vladnim ukrepom in zanesti nemir med slovaško ljudstvo. V zadnjem času so odkrili na Slovaškem 18 tajnih radijskih od lajnih postaj in vse so bile v židovskih rokah, ali pa so jih židje preskrbeli drugim. Odstranitev Židov iz javnega in gospodarskega življenja jje ukaz zgodovine. Vsi pomisleki gospodar* skega značaja so zdaj o vržem že s tem, da je doživelo gospodarstvo po o Istrani t vi Židov velik razmah. Iz gospodarstva Izločeni židje bodo zaposleni drugod, kjer se bodo smeli ukvarjati samo s fizičnim delom.
Na razna vprašanja je minister Mach odgovoril, da je vlala že pripravila osnutek novega zakona in ga predložila parlamentu. Po tem zakonu Izgubi slovaško državljanstvo vsak žld, ki bo preveden na drugo polje dela. S posebnim naglasom je minister Mach zavrnil vsako misel o tem. da bi Slovaška reševala židovsko vprašanje na pritisk od zunaj. Slovaška vlada je prišla sama do trdnega prepričanja, da bi stala Slovaška na trhlih nogah, če bi ostali fciije v nji.
Šah
Helena  je posicusfta še zadnjič.
— Vsak večer?
— Vsak drugi večer, Helena.
— Kaj moraš tako pogosto sanirati?
— šah je kraljevska i-gra.
— Čeprav sva sele tri tedne zaročen«, dragec!
Objel jo je čez pas,
— Moraš mi privoščiti moje razvedriU*. Helena.
— Sai imaš vendar mene.
— Vedno se ne moreva pofljorbovati.
— Lahko se pa zabavava,
— Potem bi si pa kmalu ne vedela kaj povedati.
Melona je bila brez moča proti njegov-1, strasti.
— Kaj naj pa počnem, drage«?
— Ali mo Ijubia?
— Obožujem te.
— Če je tako. mi pa izpolni eno željo.
— Vsako. Katero?
— Nauči sc ša hira ti.
Česa vsega ne stori mlado dekle iz ljubezni! Helena se je vpisala v šahovski klub. Dali so ji dražestnejja partnerja.
— Ivan, — se je predstavil.
— Helena.
— Ali hočete otvoriti? — Helena je otvora*.
— Ste zadovoljni?
— Zelo.
— Pazite!
— Preneiimno!
— Sah kralju! — je vzkliknila Hdena.
— Mat?
— Upam, — je odgojvorila Helena, Partner si je pulil Kostanjeve lase.
— Nikoli se ne bom naučil te neumne igre!
— Kaj niste navdušeni za šah?
— Sovražim ga!
— Zaka; pa šahiaato?
Partner je priznal v zadregi: — Zaročen sem.
— No m?
— Moja nevesta j« strastna fahjstka.
— Torej nji na ljubo?
— Da,
Helena bc jo nasmehnila. — Točno tako kakor pri meni.
— Kaj ste rudi vi zaročeni?
— Da. S šahistom,
— če hi bil jaz na veocin mesto , •,
— No?
— Bi mislil na druge reči.
On je zardel. Helena nič manj.
Toda ona je še hitro pripomnila: — Oe bi bila jaz vaJa nezvesta, bi tudi mislila na druge rečL
Tog« bi ne bila smela povedati na tfaa,
Toda kaj more storiti človek proti usodi?
Ko sta se po dolgem poljubovanju ločila, je Helena vprašala:
— Kaj naj porečem žerarru?
— Da hočeš razdreti zanoko?
— Da.
Potegnil j« iz žepa vizitko,
— Daj mu tole,
— Kaj pa je lo?
— Naslov moje neveste.
— Kaj pa naj počne z njo? Privil jo je k sebi.
— Sah bo igral z njo, ko se bova m4dv»
ženila.
Obnovite naročnino!
B. Peruu ne 54
Dr. Torridon igra za vse
Human
Roy je vstopil, Gouverne za njim: mršavi Egipčan Haalal Said. ki jima je bil odprl, je spet tiho zapri vrata. Soba je bila v poltemi, kajti leaeni zastori so bili spuščeni. Bila je zelo velika, z visokim stropom, opečnatim tlakom in skopim, težkim in temnim pohištvom. Na okrogli mizi pred enim izmed oken je stal prenosen pisalni stroj med dvema kupoma papirja: s pepelnika na mizi se je kotančil dim. Očitno sta bila zmotila tajnika pri njegovem poslu.
Gouverne si je veselo pomel roke ter pokazal Rovu široko usnjeno zofo.
> Prosim. sedite, d rad doktor. Coctaflor Tam ne morem prinoročati, a preprost vermut vam gotovo ne bo škodil  Said. pobrigajte se zanj.€
Tajnik je odšel iz sobe in zaprl vrata za seboj. Gouverne se je pogreznil Rovu nasproti v naslanjač, potegnil iz žepa tobačni mehur in si ga vestno raz-crrnil na kolenih.
»Menda vas ne zadržujem, c je vprašal, »da bi zaradi mene zamudili kak važen domenek? To pravim, ker se mi je zdelo, da se vam zelo mudi. Pravkar sem bil namenjen k vam, ko sta se najina voza sre-
čala, a vi me niste videli; moral sem obrniti, da sem vas dohitel.«
»Nobenega posebnega opravila nisem imel,c je Torridon odvrnil. Vpraševal se je, ali bi kazalo govoriti z Gouvernom za s t ran tega, da je Jožef izginil. Moral je biti previden Bolje je bilo najprej počakati, kaj mu pove Gouverne.
Francoz je obliznil gumirani rob cigaretnega papirčka: okrajšek širokega klobuka mu je pokrival oči. Rekel je:
»Čestitati si moram, doktor, da vas imam. Dobro delate. To. da ste obiskali montecarlski kazino v družbi, ne pa sami. je bilo zelop ametno. Tudi za iz bero vile vas moram pohvaliti.«
»Torej ste me opazovali?« »Seveda.«
»Z enim očesom ali z dvema?«
Gouverne je podržal gorečo vžigalico k svoji tanki cigareti in pogledal Rova skozi oblak dima.
»Dokaj nerazumljivo se izražate, gos ped doktor.«
»Ko sem v kazinu privlekel bisere na dan,« je Rov pojasnil, »sem videl enooketra človeka, ki se je očitno zelo zanimal zame. Presenetil me je način, kako . ..«
»Opišite mi tega človeka,« mu je Gouverne ako-raj osorno scjrel v besedo.
»Bil je srednje postave in rumenkastega, skoraj pergamentastega obraza. Lase je imel rdečkaste. Eno oko je bilo zanrto. očitno, ker je na njem slep. Videl j« samo rdečkasti rob spodnje veke,«
Gouverne ga je nekaj trenutkov nepremično gledal.
»Kje ste ga videli? V kazinu?«
»Stal je blizu mize, pri kateri sem igral. Zagledal sem ga šele, ko sem pokazal bisere. Or. pa je opazoval mene že prej, o tem sem prepričan, in je nenadoma odšel, kakor hitro sem privlekel bisere iz žepa, prav kakor bi bili čakal tega trenutka.«
Gouverne je vstal in nekajkrat krenil po sobi sem ter tja, puhaje dim od sebe; ramena je imel upognjena, roke prekrižane na hrbtu. Mahoma je obstal in vprašal:
»Ste ga potem ie kdaj videli?« »Ne.«
Francoz je spet začel houiti sem ter tja, »Mislili ste, da je moj vohun, kaj ne?« »Moral sem tako misliti.«
»Da, da, težko je domnevati kaj drugega,« Gouverne je bil videti nenavadno razburjen.
»Torej ni vaš človek?« jje radovedno, a previdno vprašal Roy.
»Ne, nikakor ne.«
»A vsaj poznate ga, kaj?« je vztrajal mladi človek.
Gouverne je prekinil svoj izprehod. »Preveč vprašujete, doktor.«
»Če je mogoče, rajši ne bi šel v zapor,« je zlovoljno odvrnil Rov. »Povejte mi vsa;?, ali je policist?«
»Oh. gotovo ne,« je odvrnil Gouverne. koraka je sem ter tja, »Vam, doktor, je glava še vedno polna
policije, in zelo po nepotrebnem, verjemite ml. Vse je šlo tako, kakor sem naprej povedal, upam, da mi priznate. Ali je bil vaš razgovor z ravnateljem kazina neprijeten za vas?«
»Skrbi in tesnobe je bilo nemalo,« je Roy odvrnil, »drugih neprijetnosti pa ne.«
»In ljudje, ki pričakujem, da bodo hodili kupovat bisere ?«
»Eden je že prišel.« Roy je povedal Gouvemu, kako se je oglasil pri njem debeli Orest T. Vesper. »Ste mu kaj prodali?« »Da.«
»Izvrstno. Prišli bodo še drugi. Vam je ostalo kaj biserov?« »Da.«
»Prodajte jih, doktor. Ne zanemarite nobene priložnosti. In pomnite: vsaka vsota od tisoč pet sto dolarjev navzgor, ki jo boste imeli ob koncu posla v rokah, ostane vaša. Nadaljujte, kakor ste začeli; to je vse, kar terjam od vas. Obiskujte velike igralnice v vsem okolišu in prodajajte bisere vsakomur, kdor se vam ponudi za kupca. Zelo sem zadovoljen z vašim delom, razen v eni stvari: vzeli ste v službo človeka...«
»Res je, da me imate na povodcu,« je suho menil Roy. a mišice so se mu bile napele, ko je začu! Jožefovo ime. »Seveda sem si najel služabnika. Nekdo pač mora biti pri hiši, da jo drži v redu.«
»Tega se docela zavedam,« je odvrnil Gouverne in znova sedel, izvlekel moŠnjič za tobak ter ga razgrnil na kolenih. »Kdo jje?« je vprašal, zvijaje al cigareto.
Urejuje J otip Zupaoćtt — Za Narodno tiskarno Fran Jeraa — Za inaeratnl del Usta: Ljutomu Volčič — Val t Ljubljani