d 5HR -v * * i U t ■ i : * 50 LEjHZKZ /V\0:ZIRJE Jubilejna podelitev nagrad kulturnim nagrad IHOhL kulturnim ^f ustvarjalcem STRAN 11 (stran 6) Praznovali dan Osnovne šole Luče STRAN 12 u banka celje VaS zanesljiv partner, £e več tooi 145 let. Da bi jutri imeli Vec kot Včeraj začnite na tem delati že danes! V Banki CeSjo ponujajo ja/^čnc obliko varčevanja, odprtje varieval nega računa. sleparije depozitov, postopno varčevanje, renino varčevanje ipd. Ponudbo pogajamo Trenutnim živfjenjskim položajiem, finančnim rmoinostim in predvsem pričakovanim donosom naiih varčevalcem I ctošnie Iflto imo ponudbo nadgradili s postopnim varčevanjem s hksno obrestno mero i letno Taiiju. Postopno varčevanje je varčevanje ?. iednimi mesečnimi pologi, lah k;; tudi s lrajn.m ralocom, v viiini najmanj 20 evrov. farčujetc lahko do pet Tet, prekinitev je mogoča kddar ko'ii po 11 mesecih varčevanja. Predn Ob L lakS ne^a varčevanja je v naraščajoči obrestni meri, saj vam vsako leto priznan',o vilji pribitek kizhodiifni obrestni meri, Tfiiwito ¡to s v poslovalnico Banke Celje v Žalcu na Savinjski cesti 20 med8.30 in 12. tiro termed 14.30 in 17. uro aH v Agencijo Hmeljarska medB. in 12. uro termed 14. in 16. uro. Lahko pa nas pokličete na telefonsko itevtiko 03 7734400, Naii finančni strokovnjaki v(?m bodo z veseljem svetovati pri izbiriuitremega varčevanja.' Ride Sofaja, vudjj ^oilDvrii: Encie IjjrVr Celje t Jaku www.banka-celje.si 2 Savinjske novice št. 5, 2. februar 2011 I«) Tretja stran Prizadet vsak četrti Slovenec? Ministrslvo za delo, družino in socialne zadeve je tik pred iztekom lanskega leta objavilo predlog novega zakona o socialnovarslveni dejavnosti, katerega osnovni namen je »oblikovati sistem so-cialnovarstvene dejavnosti, ki bo zagotovil dostop in učinkovito ter kakovostno izvajanje različni oblik pomoči posameznikom, družinam in različnim ranljivim skupinam prebivalstva ter pri tem v največji možni meri upošteval njihove potrebe in omogočal njihovo aktivno sodelovanje.« Strokovna javnost se je na omenjeni zakonski predlog odzvala izrazito negativno. V Socialni zbornici Slovenije, Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije, Skupnosti organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji in Inštitutu RS za socialno varstvo so prepričani, bo z novim zakonom prizadet vsak četrti Slovenec, zato predlagajo, da se predlog umakne iz javne obravnave in prekvalificira v osnutek, ministrstvo pa naj v roku enega leta pripravi zakon, ki bo usklajen s socialnimi partnerji in strokovno javnostjo. Nekateri so pri svojih stališčih še bolj radikalni, kot na primer generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije dr. Bojan Regvar: »Ta za- kon je gnojnica, ki se je zlila na nas ...« V omenjeni zbornici menijo, da bi moral minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik razmisliti o odstopu, če ni sposoben urediti tako temeljnega zakona. Predstavniki strokovne javnosti se bojijo, da se v zakonu skriva nevarnost krčenja mreže in spreminjanja sistema pomoči najšibkejšemu delu prebivalstva, njegov namen pa ni zagotavljanje kakovosti življenja, pač pa varčevanje denarja. Reforma socialnega varstva po njihovem mnenju ne sledi nobenemu znanemu konceptu, ampak je zamišljena kabinetno in zato neure-sničljivo. Poleg tega je zakon napisan površno, manjkajo analiza stanja, obrazložitve členov in finančne posledice uvajanja zakona. Na ministrstvu zanikajo očitke o ignoriranju strokovne javnosti in vpletanju politike, saj so pri pripravi zakona, po njihovih navedbah, sodelovali predstavniki fakultete za socialno delo, izvajalcev socialnega varstva, skupnosti socialnih zavodov in centrov za socialno delo ter univerzitetni profesorji. Ubogi državljani pa spet ne vemo, kdo ima prav ... ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 6, 11. februar 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/8390-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 ID Tema tedna ZAKON O SOCIALNOVARSTVENI DEJAVNOSTI Socialno varstvo stvar lokalne skupnosti? Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je konec decembra predstavilo predlog zakona o socialnovarstveni dejavnosti, ki med drugim na novo ureja delovanje centrov za socialno delo, domov za starostnike in različne oblike pomoči invalidom. Zakon, katerega predlog bo v javni razpravi do 25. februarja, bi po sprejetju financiranje socialnovarstvenih storitev ponovno prenesel z države na občine, čemur predstavniki socialnih ustanov močno nasprotujejo. MINISTRSTVO OBLJUBLJA IZBOLJŠAVE Na pristojnem ministrstvu zagotavljajo, da je cilj predlaganega zakona boljša dostopnost storitev in večji vpliv uporabnikov na izvajanje socialnovarstvenih storitev, hkrati pa državo in lokalne skupnosti spodbuditi k boljšemu sodelovanju na več ravneh. Prenovljen zakon naj bi izboljšal tako načrtovanje mreže izvajalcev kot tudi različne oblike pomoči, izboljšave obljubljajo tudi pri financiranju in izvajanju nadzora nad učinkovitostjo in kakovostjo pomoči. Ministrstvo želi socialno dejavnost vrniti nazaj v lokalne skupnosti, saj naj bi po novem centri za socialno delo imeli izpostave tudi v manjših občinah. S tem naj bi bile potrebe posamezne občine in okolja bolj upoštevane. Zakon natančno razmejuje tudi storitve in naloge, ki se financirajo iz državnega proračuna od tistih, ki se financirajo iz proračuna lokalne skupnosti. NEVARNOST NEENAKEGA DOSTOPA DO STORITEV Kot je povedala direktorica Centra za socialno delo Mozirje Marjana Veršnik Fale, so tako ona kot ostali predstavniki centrov s prese- nečenjem sprejeli nov predlog zakona, ki ureja socialnovarstveno dejavnost: »To zlasti zato, ker smo se v novembru sestali z ministrom Svetlikom, kjer nam je bila s strani ministrstva predstavljena operacionalizacija nove zakonodaje na področju transferjev in delovanja centrov kot enotne vstopne točke. Predlog tega zakona, ki prav tako bistveno posega v našo dejavnost, pa nam ni bil predstavljen.« V Skupnosti centrov za socialno delo opozarjajo, da je prenos financiranja socialnovarstvenih storitev z države na občine povsem nesprejemljiv, saj bo povzročil neenakopravno obravnavanje uporabnikov. Tudi Faletova meni, da dosedanje izkušnje centrov to skrb le potrjujejo: »Ob izkušnjah centrov, ki tudi sedaj izvajajo storitev pomoč na domu in jo financira občina, je dostopnost za uporabnike, kljub temu da jo zakon natančno predpisuje, različno dostopna. Ob prenosu finančnih bremen iz države na lokalno raven se pripravljavci predlogov ne vprašajo, kako velike in finančno sposobne so naše občine, ampak prenos preprosto utemeljijo s tem, da je socialno varstvo v EU stvar lokalne skupnosti, ob čemer pozabljajo, da je skoraj vsako mesto v Evropi po obsegu prebivalcev veliko kot vsa Slovenija. Ob takšni ureditvi financiranja obstoja zelo velika nevarnost neenakopravnega položaja porabnikov, saj le-ti ne bodo imeli enakega dostopa do storitev.« V OSPREDJE PRIHAJA POLITIKA Predlog predvideva tudi ustanovitev Javne agencije RS za kakovost socialnovarstvene dejavnosti. S tem bi se odvzela javna pooblastila Inštitutu RS za socialno varstvo, Socialni zbornici Sloveni- Naša anketa Bodo po reformi socialnovarstvene dejavnosti dostopnejše? V javni razpravi je predlog zakona o socialnovarstveni dejavnosti, ki ga je izoblikovalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Zakon na novo ureja delovanje služb, kot so centri za socialno delo, domovi za ostarele občane in različne oblike pomoči invalidom. Z njim namreč želijo oblikovati sistem socialnovarstvene dejavnosti, ki bo zagotovil dostop in učinkovito ter kakovostno izvajanje različnih oblik pomoči posameznikom, družinam in različnim ranljivim skupinam prebivalstva. Nekatere socialnovarstvene storitve naj bi po novem financirale občine. Bo zaradi tega neenakopravno obravnavanje uporabnikov? Ana Glušič, Rečica ob Savinji Male občine - malo denarja, velike - večja finančna malha. Zato bi bili uporabniki neenakopravno obravnavani. Bolje bi bilo, da vse obveznosti poravna država, kot je to delala do sedaj. Pozdravljam pa dejstvo, da bi bile izpostave centrov nameščene tudi v manjše občine. Tako bi bile bližje uporabnikom. Anton Iskrač, Dobrovlje V tem trenutku težko rečem, kaj bo s tem. Vsekakor pa se mi zdi, da če bo finančno breme na plečih občin, bodo uporabniki neenakopravno obravnavani, saj imajo slovenske občine malo denarja. Število tistih, ki rabijo storitve socialnovarstvenih ustanov, pa je vsak dan večje. Zato bi bilo dobro, da bi centri za socialno delo imeli izpostave tudi v manjših občinah. Marija Krivec, Luče Ne zdi se mi niti smiselno niti varno, da država poskuša socialno varstvo ljudi prenesti na pleča občin. V majhnih občinah, kjer nimajo velik denarja, bo s tem manj socialnovarstvenih storitev. Alojzija Hriberšek, Lepa Njiva Občina ima že sedaj veliko obveznosti in ne bi bilo dobro, da bi ji država naprtila še kakšno. O tem, ali bo center za socialno delo bližje uporabnikov, če bi naredili njihove podružnice, ne morem soditi, ker sami v svoji občini že imamo tak center. Franci Roban, Robanov Kot Dela centrov in drugih socialnovarstvenih ustanov ne poznam. Vsekakor pa bi bile male občine v neenakopravnem položaju do velikih, če bodo morale plačevati tisto, kar je sedaj poravnavala država. Rajko Kosmač, Ljubno ob Savinji Da se centri za socialno delo približajo uporabnikom, je zelo dobrodošlo. Ne zdi pa se mi prav, da bodo za plačevanje določenih storitev skrbele občine. Vemo namreč, da občine za to nimajo sredstev. Prav tako pa bi bile male občine v neenakopravnem položaju do večjih. Tako bi bili uporabniki prikrajšani za marsikatero storitev. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem 4 Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 Tema tedna, Aktualno je in skupnostim centrov in domov, s čimer se po mnenju Faletove negira stroka: »V ospredje prihaja politika, kar je za tako občutljivo področje, kot je socialno varstvo nedopustno. Načrtovana agencija je po vsebini in obsegu nalog, ki naj bi jih prevzela, ministrstvo v mini- POSVET Z DELODAJALCI strstvu. V njej je skoncentrirana politika in stroka, kar nikakor ni zagotovilo oziroma zaveza za delo po načelu nepristranskosti in posledično politične neodvisnosti. To pa lahko predstavlja veliko nevarnost za stroko.« Tatiana Golob V Zgornji Savinjski dolini najnižja rast brezposelnosti Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je v začetku februarja v sodelovanju z velenjsko območno službo zavoda za zaposlovanje pripravila posvet z delodajalci iz SAŠA regije. Namen posveta je bil predstaviti trenutne razmere na tukajšnjem trgu dela. Udeležence so seznanili z novostmi s področja zaposlovanja v letošnjem letu tudi v luči novega zakona. Velenjska območna služba republiškega zavoda za zaposlovanje pokriva poleg savinjsko-šale-škega še koroško območje. Kot je povedal direktor območne enote Robert Rajšter je povedal, da so v letu 2010 beležili skoraj osemodstotni upad zaposlenosti (foto: ML) Družba BSH namerava graditi V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje, ki je največji zaposlovalec na območju Zgornje Savinjske doline, so predstavili poslovne rezultate za lansko leto. Rezultati so odlični, smeli pa so tudi načrti za to leto. Načrtujejo dodatna delovna mesta, širitev in gradnjo novih poslovno proizvodnih prostorov, vendar se je zapletlo pri pridobivanju potrebnega zemljišča, o čemer so obvestili tudi županjo Majdo Podkrižnik. ML Imamo občino z najnižjim indeksom razvitosti Izračun koeficienta razvitosti občin, ki ga je za letošnje in prihodnje leto objavilo ministrstvo za finance, je opremljen s tabelo vseh slovenskih občin. Ob imenih občin so objavljeni tudi koeficienti razvitosti. V slovenskem merilu je najrazvitejša občina Trzin, najmanj razvita pa občina Solčava. Pri izračunu koeficienta so upoštevani različni razvojni kazalniki, med njimi število delovnih mest, indeks staranja prebivalstva, poseljenost občine, število kulturnih spomenikov in še kaj. Kaj pomeni izračunan indeks za financiranje občine in kako so se odrezale ostale naše občine? ML Več o tem v naslednji številki Savinjskih novic Marjana Veršnik Fale, direktorica Centra za socialno delo Mozirje: »V tem predlogu zakona se spreminjajo socialnovarstvene storitve, programi in druge oblike pomoči, ki jih izvajajo centri za socialno delo. Osnovna storitev prva socialna pomoč, ki jo izvajamo že do sedaj, se sicer ne spreminja, večjo težavo pa vidim pri opredelitvi ostalih dveh storitev, še posebej pri storitvi načrtovanje in organiziranje pomoči, ki ga opredeljuje predlog kot aktivnost za pripravo in izvedbo osebnega paketa pomoči, pri tem pa ne pove, kaj sploh vsebuje »oseben paket različnih oblik pomoči«. Že sedaj se na centru v Mozirju pogosto srečujemo z ovirami pri našem delu, saj bi želeli naše uporabnike napotiti v druge oblike pomoči, kot so npr. družinska terapija ali bivalna skupnost za osebe s težavami v duševnem zdravju, vendar se vedno znova pojavi problem v tem, da uporabniki teh storitev niso sposobni plačati, drugega plačnika pa ni, in da so te storitve zanje predaleč. Predlog zakona je v tem času doživel že veliko odzivov v smislu konstruktivnih pripomb in pomislekov, stališče strokovne javnosti je, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Ob tem dodajam, da centri za socialno delo že desetletje opozarjamo, da je ob spreminjanju zakonodaje potrebno urediti nekatere temeljne zadeve, ki pa jih žal tudi tokratni predlog ne upošteva. Zlasti se zavzemamo za racionalizacijo stroškov, s tem, da se uredi poseben postopek obravnave, saj odločanje po zakonu o upravnem postopku ni primerno, pa tudi sicer je finančno zelo drago. Na centrih za socialno delo so za poštne storitve, torej vročanje po ZUPu, v letu 2009 porabili 1.274.505 in v letu 2010 1.358.390 evrov. Če bi ta sredstva namenili uporabnikom in za širitev dejavnosti, programov in storitev, bi bili uporabniki zagotovo bolj zadovoljni, centri pa bolj uspešni.« Robert Rajšter, so v letu 2010 beležili skoraj osemodstotni upad zaposlenosti, brezposelnost pa je porasla za dvajset odstotkov. Za dvanajst odstotkov se je zvišalo število novo prijavljenih brezposelnih oseb. Po drugi strani se je število tistih brezposelnih, ki so jih vključili v zaposlitve, v primerjavi z letom poprej zvišalo za trideset odstotkov, povpraševanje po delavcih pa se je povečalo za enajst odstotkov. Na ta gibanja na trgu dela sta najbolj vplivala stečaja družb Vegrad in Prevent. Znotraj območne službe so precejšnje razlike. Tako se je brezposelnost najmanj povečala v Zgornji Savinjski dolini, to je za 3,2 od- stotka, na Koroškem je število brezposelnih poraslo za 16 odstotkov, v Šaleški dolini pa kar za tretjino. V območni službi ženske predstavljajo več kot polovico brezposelnih, nad slovenskim povprečjem je delež brezposelnih starih do 26 let in delež trajno presežnih delavcev ter invalidov. Drugi del posveta je bil namenjen novostim, ki jih prinaša novi zakon o urejanju trga dela. Veljati je začel s prvim januarjem 2011. Udeležence so seznanili še z novostmi pri objavah in prijavah prostih delovnih mest, elektronskih storitvah zavoda in aktivne politike zaposlovanja. Marija Lebar Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 5 Gospodarstvo PETDESET LET ZGORNJESAVINJSKE KMETIJSKE ZADRUGE (ZKZ) MOZIRJE Dva visoka jubileja zadružništva v Zgornji Savinjski dolini Mineva 120 let, kar je bila v Gornjem Gradu ustanovljena prva kmečka hranilnica, 13. februarja pred petdeset leti pa so se združile tedanje manjše zadružne enote v skupno Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo Mozirje, ki povezuje kmete iz celotne doline. V spomin in počastitev teh jubilejev je v soboto, 5. februarja, v Nazarjah potekala svečana akademija s podelitvijo priznanj. Po prireditvi so predstavili knjigo o petdesetletnem delovanju zadruge. POLSTOLETNA ZGODOVINA JE BILA RAZGIBANA »Zadružnišlvo je že stoletje in več ena najpomembnejših oblik povezovanja različnih struktur prebivalstva, še posebej v kmetijstvu in na podeželju,« je v slovesnem govoru povedal direktor ZKZ Andrej Presečnik. »Korenine zadružništva v Sloveniji segajo v sredino 19. stoletja, ko so se pričeli povezovati predvsem slovensko zavedni kmetje ob sodelovanju izobražencev. Tako je bila zadružna ideja tudi sooblikovalec narodnega prebujenja,« je dejal govornik. Povzel je zgodovino petih desetletij, ko je ZKZ doživljala vzpone in padce, vendar pa ves čas stala ob strani svojim članom in zastopala njihove interese. Predsednik upravnega odbora ZKZ Stanko Zagožen je govoril o pomenu zadruge, ki združuje svoje člane in skupaj z ostalimi zadrugami pomeni kompetentnega sogovornika tudi na nacionalni ravni. »Naj bo ta obletnica prelomnica, ko se bomo zavedeli, da je zadruga tista, ki zagotavlja odkup naših pridelkov in nam nudi potrebne informacije. Zavedajmo se, da je kmetijstvo poklic, ki nam zagotavlja relativno svobodo, in opravljajmo ga s ponosom.« ŠTEVILNI UGLEDNI GOSTJE Slovesne prireditve so se udeležili vsi župani naše doline, v njihovem imenu je spregovorila nazar-ska županja Majda Podkrižnik. Čestitala je ob jubileju in poudarila pomen kmetijstva in kmeta tudi v današnji družbi, ki mu dostikrat ne namenja potrebne pozornosti. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je dejal, da je prav ZKZ po svoji dobri organiziranosti v samem vrhu slovenskega zadružništva. Dobro zadružno lokalno pridelana hrana pa je tudi najcenejša in ustrezne kakovosti. Dodal je, da je znotraj zadrug potrebna dobra organiziranost, saj se nam pišejo slabi časi, če bomo strateško pridelavo hrane prepustili v tuje roke. ske Konjice in Šaleška dolina iz Šoštanja. Ob visokem jubileju so se v zadrugi odločili in podelili priznanja najzaslužnejšim članom in zaposlenim, ki so v teh letih mnogo doprinesli k dobremu poslovanju. V Prejemniki zadružnih priznanj ob praznovanju 50-letnice s predsednikom upravnega odbora Stankom Zagožnom in z direktorjem Andrejem Presečnikom (prvi in drugi zadaj z desne) (foto: Marija Lebar) delovanje v Sloveniji pa je primerljivo z najboljšimi v evropskem prostoru. V svetu je veliko različnih zadružnih gibanj in organizacij, ki združujejo okoli 800 milijonov članov. »Zadružništvo je temelj kmetijstva, kmetijstvo in živinoreja pa sta s predelovalno industrijo najmočnejši gospodarski panogi,« je dejal Vrisk. Da sta zgornjesavinjsko kmetijstvo in tukajšnja zadruga dobro organizirana, je menil tudi poslanec v državnem zboru in predsednik odbora za kmetijstvo Franc Bogo-vič. Dejal je, da se na odboru trenutno najbolj posvečajo trem sklopom, in sicer o cenah kmetijskih pridelkov in prehrambnih artiklov, saj je v prehranski verigi vse preveč deležnikov, s to ugotovitvijo pa se strinja tudi resorni minister mag. Dejan Židan. Drugi sklop je namenjen zakonu o kmetijskih zemljiščih in tretji davčni politiki na področju kmetijstva. Spregovoril je še o promociji v kmetijski panogi, saj je samooskrba s hrano pomembno področje, Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smr-kolj je dejal, da je potrebno zagotoviti ustrezen socialni standard za kmeta in cenovno dostopnost kmetijskih pridelkov in prehrambenih izdelkov za potrošnika. Pri tem je hrana lokalnega izvora izrednega pomena, saj je to večinoma hrana znanega proizvajalca. Globalno gledano pa je zagotavljanje dovolj-šnjih količin hrane pomembno tudi za mir. ČESTITKE IN PRIZNANJA Smrkolj je izrekel čestitke ob jubileju in predsedniku upravnega odbora ZKZ izročil darilo. Čestitke in darila so izrekli in izročili tudi predstavniki kmetijskih zadrug Sloven- imenu prejemnikov se je vidno ganjen zahvalil nekdanji direktor Lojze Plaznik, ki je dejal, da sprejema priznanje tudi v imenu vseh drugih neumornih Zgornjesavinjčanov, ki so si prizadevali po svojih močeh, da je zadruga dočakala petdeset let. Direktor Andrej Presečnik je predstavil novo knjigo o petdesetletni zgodovini ZKZ, za raziskovanje zadružnega povezovanja v Zgornji Savinjski dolini pa se je zahvalil Aleksandru Videčniku. V kulturnem programu so sodelovali Ljudske pevke Pušeljc, oktet Žetev in Godba Zgornje Savijske doline, z iskrivo besedo pa je dogodek povezoval Nejc Slapnik. Marija Lebar 51 Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 Gospodarstvo SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA Dobri rezultati kljub zaostrenim razmeram Poslovanje v preteklem letu je Savinjsko-ša-leška gospodarska zbornica (SŠGZ) zaključila pozitivno, je bilo povedano na seji upravnega odbora v četrtek, 3. februarja, v novem hotelu na Golteh. Upravni odbor se je seznanil z aktivnostmi, ki potekajo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, o čemer je poročala predsednica odbora SŠGZ in podpredsednica GZS dr. Cvetka Tinauer, med ostalimi pa je spregovorila tudi na-zarska županja Majda Podkrižnik. Direktor SŠGZ Franci Kotnik je podal poročilo o lanskem poslovanju zbornice in načrte za letošnje leto. Kot je komentirala predsednica dr. Tinauerjeva, se je za pravilno izkazala pred časom sprejeta odločitev, da tukajšnja zbornica postane samostojna pravna oseba, kar rezulti-ra tudi v finančnem poslovanju in je SŠGZ ena redkih zbornic s pozitivnim poslovnim izidom. To so dosegli kljub upadu članstva, ki ga pripisujejo neobveznemu članstvu v gospodarski zbornici. Tinauerjeva je poudarila vlogo, ki jo ima za doseganje takšnih rezultatov tudi direktor Franci Kotnik. Upravni odbor je sprejel višino članarine za leto 2011 in potrdil poročilo za 2010 ter načrt dela zbornice za letos. Tako potrjene dokumente bo obravnavala in sprejemala skupščina SŠGZ I' m Dr. Cvetka Tinauer je člane upravnega odbora seznanila z nekaterimi zborničnimi aktivnostmi, ki pravkar potekajo (foto: Marija Lebar) predvidoma v drugi polovici marca. V načrtu za letos je poleg stalnih nalog predvidena razvojna konferenca celotne statistične Savinjske regi- je. Ta bo spomladi v Velenju. Predsednica je povedala, da je spet začela delovati Infopika, ki prinaša brezplačno strokovno svetovanje za člane zbornice. Ustavila se je še ob razpisu za zbiranje predlogov inovacij, ki se ji zdi posebno pomemben, saj je to ena izmed poti iz težkega ekonomskega položaja, ki jo v Sloveniji premalo upoštevamo. Dr. Tinauerjeva je kot podpredsednica GZS za področje regionalnega razvoja povedala, da je zbornica na novi zakon o regionalnem razvoju podala amandma. Ta se nanaša na sestavo bodočih razvojnih svetov, ki naj bi bili sestavljeni iz 40 odstotkov predstavnikov občin, 40 odstotkov gospodarstva in 20 odstotkov civilne družbe. Medtem ko je za ostale predstavnike zakon določen, ni jasno opredeljeno, kdo bo predstavljal gospodarstvo. Amandma predvideva, naj bi možnost imenovanja predstavnikov gospodarstva dobile reprezentativne zbornice. Nazarska županja Majda Podkrižnik je orisala stanje gospodarstva v svoji občini. Menila je, da bi morala država imeti več posluha za predloge v zvezi s tem in biti bolj prilagodljiva za ohranitev delovnih mest. Marija Lebar GORSKI TURISTIČNI CENTER GOLTE Hotel vse od odprtja dobro zaseden Po natanko dveh letih je upravni odbor Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice ponovno gostoval na Golteh. Pretekli četrtek so se zbrali na seji, na kateri jim je bila predstavljena realizacija gradnje in obnove hotela na Golteh. Mag. Drago Potočnik, direktor družbe PV Invest je spomnil, da je to hčerinsko podjetje Premogovnika Velenje pred dobrima dvema in pol letoma vstopilo v Golte kot strateški partner, saj se je zdelo prav, da ostane lastništvo družbe Golte v lokalnem okolju. Pred dvema letoma so predstavili projekt posodobitve tega gorsko turističnega centra, ki naj bi s posodobitvijo infrastrukture dobil novo vsebino in nov preboj. Za izvedbo so pridobili tudi nepovratna evropska sredstva in v najkrajšem času na temeljih starega zgradili nov hotel s štirimi zvezdicami. V projekt sodi še izgradnja osmih depandans s po štirimi apartmaji in šestsedežnica Kladje, pravkar gradijo garažne prostore za hranjenje mehanizacije, čistilna naprava pa je bila zgrajena že pred tem. Kot je še povedal Potočnik, bo PV Invest iskal strateškega partnerja za trženje ponudbe na Golteh. Uradno slovesno odprtje hotela načrtujejo konec februarja. Goste je na ogled po objektu popeljal direktor Ernest Kovač. Rekel je, da so prvi gostje v hotel prispeli 24. decembra lani in da so v nekaj več kot štiri- Kot je povedal direktor družbe PV Invest mag. Drago Potočnik uradno slovesno odprtje hotela načrtujejo konec februarja (foto: Marija Lebar) desetih dneh delovanja namestitvene zmogljivosti zasedene več kot 80-odstotno. Trenutno je na voljo 116 postelj. Temu so prilagodili tudi število mest v alakart restavraciji, od koder se nudi izjemen razgled po dolini in hribovju vse do Zagreba. Imajo pa tudi samopostrežno restavracijo in bar. Raznovrstna in dobro obiskana je velnes ponudba, ko je mogoče praktično skoraj s snega v savne in bazene, privlačen je internetni kotiček, premorejo hotelsko knjižnico. Večjo kongresno dvorano, ki je opremljena s sodobno opremo, je mogoče pregraditi v dve manjši, ki sta zvočno izolirani, da udeleženci ne motijo drugih. Trenutno so sredi zimske sezone, smučišča so uspeli urediti kljub neugodnemu vremenu. Sicer pa računajo tudi na goste v poletni sezoni, med obema glavnima pa na kongresni turizem, razne priprave in timska srečanja. Marija Lebar Hotel na Golteh leži v območju Nature 2000, zato je bilo treba zadostiti številnim okoljskim zahtevam. Temu je prilagojena tudi notranja oprema, ki je večinoma v lesu. Toplotno energijo, ki jo potrebujejo v hotelu, v sodobni kurilnici pridobivajo iz lesne biomase. Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 7 Politika, Oglasi SVETNIKI BODO LAHKO OSTALI TUDI PREDSEDNIKI Naj društva ne hitijo z menjavo predsednikov Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jakobom Pre-sečnikom je 4. februarja v državni zbor vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o integriteti in prepovedi korupcije (ZintPK). Lani junija sprejeti zakon, še posebej 35. člen, že nekaj časa buri duhove tudi v naših društvih in občinskih svetih. Omejuje poslova- nje med občino in društvom, katerega član, ki je udeležen pri upravljanju društva, je hkrati tudi član občinskega ali mestnega sveta. »Predlagana sprememba odpravlja nekatere nesmiselne določbe lani sprejetega zakona, hkrati pa ohranja vsa varovala proti koruptiv-nim dejanjem,« nam je povedal Jakob Presečnik. Na vprašanje, za- kaj se sprememb niso lotili že pred volitvami, pravi, da so v njihov poslanski skupini o spremembah začeli govoriti že pred volitvami, a niso povsod naleteli na razumevanje. »Če ne bi bile priprave dobre in pristop načrten, bi lahko predlog novega zakona o spremembah celo spodletel. Načrtno smo pristopili k pripravi sprememb zakona, za to pa smo pridobili veliko soglasje in podporo. Pri tem smo se dogovarjali in usklajevali tudi s protikorupcijsko komisijo, ki je dala načelno soglasje k spremembam,« pravi Presečnik. »Priporočam, da društva ne hitijo z menjavo vodstev oziroma predsednikov, ki so svetniki. Težko je sicer reči, kdaj bo novi zakon o spremembah zakona stopil v veljavo, glede na veliko podporo in na to, da smo predlagali skrajšani postopek, pa pričakujem, da bo sprejet najpozneje proti koncu marca,« še dodaja Presečnik. Vloženi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZintPK prinaša več sprememb. V obrazložitvi so med ostalim izpostavili primer sedanjega zakona, ki predvideva omejitev poslovanja med občino in društvom, katerega član, ki je udeležen pri upravljanju društva, je hkrati tudi član občinskega ali mestnega sveta. Omenjena je tudi prepoved pridobivanja nepovratnih sredstev za pospeševanje kmetijstva in spodbujanje malega gospodarstva po pravilih »de mini-mis« in drugih sredstev, ki jih razpiše občina. Spremenila naj bi se tudi omejitev poslovanja z naročnikom, ki mora ravnati po predpisih o javnem naročanju. Pod predlog novega zakona se je podpisalo kar 75 poslancev. Poleg prvopodpisanega Jakoba Pre-sečnika tudi Iztok Podkrižnik. Marija Lebar * Na osnovi 9. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 40/2008, 17/2009 in 7/2011) in Letnega programa kulture v Občini Rečica ob Savinji za leto 2011 (Uradni list RS, št. 7/2011), Občina Rečica ob Savinji objavlja OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI REČICA OB SAVINJI ZA LETO 2011 1. Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji v letu 2011 v skupni višini 11.020,00 evrov, kot sledi: Vsebina: Sredstva Redna dejavnost 3.000,00 Kulturne prireditve 4.420,00 Kulturne prireditve ob občinskem prazniku 800,00 Projekti in dejavnosti posebnega pomena 600,00 Izobraževanje članov kulturnih društev za izvajanje ljubiteljske kulturne dejavnosti 1.100,00 Nakup opreme na področju kulture 1.100,00 2. Upravičenci Upravičenci do sredstev iz naslova tega razpisa so kulturna društva in registrirani samostojni kulturni ustvarjalci, ki izpolnjujejo pogoje, določene s Pravilnikom o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji (v nadaljevanju: Pravilnik). Financiranje se izvede skladno z merili, določenimi v Pravilniku. 3. Razpisni rok Rok za prijavo je do vključno 15.03.2010. 4. Vloge Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji, v zaprti ovojnici z označbo »Javni razpis - kultura 2011« in s pripisom: »ne odpiraj«. 5. Obrazci in informacije Razpis v celoti je objavljen na oglasni deski Občine Rečica ob Savinji in na spletni strani http://www.obcina-recica.si/, kjer sta objavljena tudi Pravilnik in razpisna dokumentacija. Informacije se dobijo na Občini Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji in po telefonu: 03 839 18 30. Rečica ob Savinji, 07.02.2011 Občina Rečica ob Savinji Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za pridobitev sredstev za področje kmetijstva v letu 20H Predmet razpisa: Dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Nazarje v letu 2011 v skupnem znesku 15.500,00 EUR. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo pogoje po posameznih sklopih v objavljenem razpisu. 2. Čas razpisa od 11. 2. 2011 do vključno 14. 3. 2011. 3. Razpisno dokumentacijo in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.nazarje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom » RAZPIS KMETIJSTVO 2011 - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje do vključno 14. 3. 2011 do 15,00 ure. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00 Številka: 339-0001/2011 Datum: 11. februar 2011 Županja Majda PODKRIŽNIK, univ. dipl. ekon., l.r. Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 148 Šolstvo, Iz občin, Organizacije MEDPODJETNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER VELENJE (MIC) Dogovor o partnerskem sodelovanju podpisala tri podjetja Na tradicionalnem ponovole-tnem srečanju so se pretekli petek zbrali prijatelji in partnerji MIC-a. Sodelavci medpodjetniškega centra so predstavili lanske dosežke tega javnega zavoda in pričakovanja za letos ter podpisali dogovore o sodelovanju. Vodja MIC-a Darko Lihteneker je menil, da je največji dosežek zadnjega časa gotovo energetski poligon, kjer so že zgradili pasivno hišo, v kateri deluje energetski laboratorij, streha pa je opremljena s fotovoltaičnimi celicami. V sodelovanju s Premogovnikom Velenje na poligonu postavljajo tudi vetrno elektrarno. Energetski poligon je namenjen izobraževanju in usposabljanju kompetentnih kadrov, ki bodo lahko v gospodarstvu delali na najnovejših tehnologijah. »Nismo sami sebi namen, tu izobražujemo in Partnerjem MIC-a se je s podpisom dogovora pridružil tudi Esotech (foto: Marija Lebar) usposabljamo ljudi zato, da bodo uspeli pridobiti 2,5 milijona evrov. v podjetja prenesli sodobna znanja o uporabi obnovljivih virov energije. Smo tudi stičišče generacij, saj se pri nas izobražujejo tako dijaki kot študenti pa tudi odrasli,« je povedal Lihteneker in dodal, da imajo tudi za letos smele cilje. Za uresničitev le-teh so na javnem razpisu evropskega socialnega sklada Ker je njihovo mednarodno sodelovanje izredno razvejano, pripravljajo predstavitev vseh svojih prostorov in dejavnosti na spletnem atlasu Google Earth. Še posebej so ponosni, da jim te računalniške programe delajo prav njihovi nekdanji učenci. Ivan Kotnik, direktor Šolskega centra Velenje, v okvir katerega sodi tudi MIC, je povedal: »Vlagamo v uporabne kadre in posredujemo uporabna znanja. Na šolskem centru lahko prav vsakemu mlademu človeku ponudimo ustrezen program glede na njegovo znanje, izkušnje in želje in iz vsakega izluščimo tisto najboljše.« Sledil je podpis dogovorov o partnerstvu, ki so jih tokrat podpisali predstavniki podjetij Esotech, Bi-sol in Zumtobel Licht. Kot je pri tem poudaril Darko Lihteneker, je MIC most med gospodarstvom in izobraževanjem, kjer je mogoče dosti doseči le s skupnimi močmi. Gostje so se dodobra nasmejali stand-up komiku Perici Jerkovicu. V njegovem nastopu pa je bilo tudi nekaj bodic za razmišljanje, saj je Bosanec Slovencem v svoji predstavitvi nastavil ogledalo. Marija Lebar UREJENI ODNOSI MED OBČINO NAZARJE IN GASILSKIMI DRUŠTVI Denarja ni nikjer dovolj Pretekli teden so predsedniki gasilskih društev, ki delujejo na območju nazarske občine, z županjo Majdo Podkrižnik podpisali aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe, v katerem je opredeljena višina finančnih sredstev za delovanje v letošnjem letu. Ob tem je predsednike pozvala k medsebojnemu sodelovanju in dopolnjevanju, saj njihovim željam po zvečanju finančnih sredstev občinski proračun ne more slediti. Županja je predsednike vseh treh društev, ki delujejo na območju občine, to so Gorica ob Dreti, Šmartno ob Dreti in Nazarje, prosila za strpnost, saj se občinski proračun hitreje prazni kot polni. Omenila je odplačevanje kreditov in obveznosti, ki zaradi pomanjkanja sredstev niso bile poravnane v preteklem letu. Zavoljo tega ni bilo mogoče upoštevati vseh želja, ki so jih izrazili gasilci. Pozvala jih je k strpnosti in medsebojnemu sodelovanju. Tega so bili gasilci vedno vajeni, saj naravne nesreče in požari ne poznajo meja. Županja jim je obljubila vso pod- poro ob večjih investicijah, ob tem pa izpostavila dejstvo, da se sredstva s tem ne bodo povečevala, ampak zgolj drugače delila. V letošnjem letu bo za namene izvajanja javne gasilske službe iz na-zarskega proračuna namenjenih dobrih 30.000 evrov, ki si jih bodo društva razdelila v razmerju 37, 31 in 31 odstotkov. Od tega za delovanje okoli 17.000, iz naslova požarne takse 6.500 in za investicije 6.600 evrov. Za izvajanje nalog Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline bo Občina Nazarje v letošnjem letu namenila 2.700 evrov. Benjamin Kanjir Županja Majda Podkrižnik je predsednikom vseh treh prostovoljnih gasilskih društev obljubila vso podporo ob večjih investicijah (foto: Benjamin Kanjir) Predavanja o partnerskih odnosih nata J. Roban, bo Preteklost v najinem odnosu. Predavanje bo v soboto, 12. februarja, ob 18. uri v prostorih Galerije Mozirje. Ciklus sedmih predavanj se bo zaključil v mesecu avgustu. Program podpirajo vse zgornjesavinjske občine. Društvo za kulturo odnosov SPES bo v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje vsako drugo soboto v mesecu pripravilo zanimiva predavanja na temo partnerski odnos. Prva tema, o kateri bo spregovorila predsednica društva, zakonska in družinska terapevtka Re- Stefka Sem Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 9 Iz občin, Objave OBČINA LJUBNO OBČINA REČICA OB SAVINJI Gasilcem namenjajo potrebno pozornost in ustrezna sredstva Podpis ankesa k pogodbi o delovanju gasilske javne službe v ljubenski občini (foto: Marija Lebar) Predsedniki in poveljniki prostovoljnih gasilskih društev Ljubno ob Savinji, Okonina in Radmirje so se skupaj s predsednikom Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Jankom Žuntarjem v sredo, 2. februarja, zbrali pri ljubenskem županu Franju Naraločniku. Podpisali so ankes k pogodbi o delovanju gasilske javne službe v občini in se pogovorili o izzivih, ki jih pred gasilce postavlja vse bolj zahtevna zakonodaja. Župan je izrekel dobrodošlico in izrazil prepričanje, da se bo dobro sodelovanje med gasilskimi organizacijami in občino nadaljevalo tudi v prihodnje. »Prepričan sem, da bomo našli pot in zagotovili ustrezna sredstva za delovanje, saj ste prvi, na katere je v nesrečah možno računati. Pri tem je v logistično podporo tudi civilna zaščita.« Po Naraločnikovih besedah ostajajo proračunska sredstva namenjena gasilstvu na lanski ravni. S poveljnikom občinskega poveljstva Bogomirjem Trbovškom sta se predhodno sestala in pripravila okvirni plan nabav in investicij za prihodnjih pet let. Uspel tečaj prve pomoči za bolničarje Občina Rečica ob Savinji je v sodelovanju z mozirskim območnim združenjem Rdečega križa Slovenije pripravila tečaj prve pomoči za bolničarje prostovoljnih gasilskih društev in potrebe ekipe civilne zaščite v domači občini. Z njim sta organizatorja želela usposobiti določeno število ljudi, ki bi poma- dobili znanje, ki ga bodo lahko uporabili ob elementarnih in drugih nesrečah. Po mnenju sekretarke mo-zirskega območnega združenja RK Ilke Kramer Marolt je tečaj dobro uspel, novi bolničarji pa so z rednimi obiski tečaja dokazali, da se zavedajo pomena svoje naloge - pomagati drugim v primeru nesreče. Janko Žuntar je dejal, da tudi novi župan kaže posluh za potrebe gasilcev. Poudariti je treba, da ti opreme in sredstev ne potrebujejo zase, pač pa za izvajanje pomoči bližnjemu v nesreči. Pri tem je nujno sodelovanja župana, gasilcev in civilne zaščite, ki je sicer pri svojem delovanju avtonomna. Zato bo zveza še naprej delovala povezovalno. »Kar se tiče opremljenosti, gasilci nismo podhra-njeni, nam pa še manjka, da bi zadostili zahtevam opremljenosti po kategorizaciji do leta 2014. Občinski poveljnik mora biti dobro podkovan, da se nabavlja ustrezno opremo. Glede investicij se je treba dogovoriti in z načrti pravočasno seznaniti tudi župana. Občinski poveljnik Trbovšek je povedal, da so pri nabavi opreme poskrbeli, da bo ta ustrezna tudi za druge intervencije in ne samo za požare. Spregovorili so predstavniki vseh treh društev in izpostavili problematiko zdravstvenih pregledov, ki so visok strošek. Sledil je še prevzem nove opreme. Marija Lebar Bolničarji so prejeli ustrezna potrdila, ki jih je ob predstavnikih Rdečega križa podelil župan Vinko Jeraj (foto: Marija Šukalo) gali ob elementarnih in drugih nesrečah. Po opravljenem izpitu zadnjo soboto v januarju je 16 bolničarjev prejelo ustrezna potrdila, ki jih je ob predstavnikih RK podelil župan Vinko Jeraj. Tokrat so za strokovni del poskrbeli medicinski sestri Darja Es in Lidija Časl ter zdravnik Ivan Urbanc iz Velenja. Tečajniki so v 80 urah pri- S številom pridobljenih naslovov bolničar je zadovoljen tudi poveljnik Civilne zaščite občine Rečica ob Savinji Ciril Turk, saj so tako zadovoljili standardom CZ. Prav tako pa ni skrival zadovoljstva ob dejstvu, da so stroške opreme in tečaja uspeli pokriti ob pomoči RK Slovenije in domače občine. Marija Šukalo Matična kronika za mesec januar 2011 ROJSTVA: Rodilo se je šest dečkov in osem deklic. POROKE: Franci Krivec iz Luč in Urška Gojak iz Novega mesta. SMRTI: Vera Šimenc z Rečice ob Savinji, Franc Zajc iz Tera, Janez Škrubej iz Konjskega Vrha, Feliks Žmavc iz Bočne, Albin Knez iz Primoža pri Ljubnem, Ivana Plesnik z Ljubnega ob Savinji, Jozefa Bezovšek iz Lenarta pri Gornjem Gradu, Ivana Čokan iz Lok pri Mozirju. © Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 Kultura, Oglasi SLAVNOSTNA OTVORITEV 25. MESECA KULTURE Jubilejna, že 35. podelitev nagrad kulturnim ustvarjalcem ' lis! ja\ i ^r z - - i '-i* ji §§L MIMM 1:. r f s *f % 1 ÏT £ £$ / R 11 11111* ÎTïftl TI Prejemniki letošnjih nagrad za dosežke na področju kulture (foto: Roman Mežnar) DOBITNIKI JUBILEJNIH PRIZNANJ IN PRIZNANJ SVETA OI JSKD Aleksander Videčnik - častno in najvišje priznanje za življenjsko delo na kulturnem področju Zgornje Savinjske doline, KD Gornji Grad - jubilejno priznanje ob 130-letnici delovanja, Nada Zager, predsednica KD Gal in likovna aktivistka, za izjemne rezultate, ki jih društvo pobira v zadnjih treh letih. DOBITNIKI PRIZNANJ ZA POSEBNE DOSEŽKE V LETU 2010 NA PREDLOG VODJE OI JSKD Otroški pevski zbor OŠ Luče in Otroški pevski zbor OŠ Ljubno ob Savinji za kvaliteten nastop na tekmovanju zborov v Zagorju (oba zbora vodi Mitja Venišnik) Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje za nastop na odru Mladinskega pevskega festivala v Zagorju, zborovodkinja zbora je Katja Gruber, Oktet Žetev za nagrado najperspektivnejšega debitan-ta na državnem tekmovanju malih vokalnih skupin Slovenije v Radovljici. NAGRAJENCI, PREDLAGANI IZ KULTURNIH DRUŠTEV Jože Skončnik za več kot trideset let aktivnega soustvarjanja kulture na Rečici ob Savinji (predlagatelj KUD Utrip Rečica), Jelka Štorgelj za tridesetletno delovanje v okviru KD Rečica in na področjih povezanih s kulturo (predlagatelj KD Rečica), Mitja Venišnik za 25 let glasbenega delovanja (predlagatelj KD Luče), Luka Budna za več kot 15 let aktivnega dela na področju kulture (predlagatelj KD Ljubno), Tomaž Dobrovc za svoje delo in pobude pri delovanju KD Nazarje (predlagatelj KD Nazarje), Polona Rihter za dosedanji prispevek h kulturnemu dogajanju v kraju (predlagatelj KD Ljubno). Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je Dom kulture Nazarje gostil otvoritveno in osrednjo slovesnost ob jubilejnem, 25. mesecu kulture v Zgornji Savinjski dolini. Slovesnost, ki je bila hkrati priložnost za podelitev priznanj za delo na ljubiteljskem kulturnem področju, sta pripravila Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava (JSKD OI) Mozirje in Kulturno društvo Nazarje. Podeljevanje nagrad na kulturnem področju ima v naši dolini že dolgo tradicijo. Tokratna je bila že 35., nagrade pa je podeljeval predsednik sveta OI JSKD Anton Venek. Obrazložitve zaslug nagrajencev je prebrala Ivana Žvipelj, vodja in koordinator mozirske izpostave sklada. Pomen ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja je najbolje povzel slavnostni govornik in lanski prejemnik najvišjega priznanja sveta OI JSKD, Peter Weiss. Poudaril je današnjo vsesplošno krizo vrednot, ki se najbolje zrcali skozi pohlep po materialnih dobrinah. Na srečo nam življenje lepšajo in lajšajo dela nagrajencev, ki jim je čestital, saj s svojim delovanjem vzbujajo upanje, da nam bo jutri boljši. Z upanjem, da je bil slišan, je vsem navzočim čestital ob kulturnem prazniku. Glasbeni uvod v predpraznični večer so pripravili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje. Glasbeno štafeto je prevzel oktet Žetev pod vodstvom Mitje Venišnika, ki je prejel nagrado za 25 let delovanja. Oktet, ki je bil prejemnik nagrade za posebne dosežke v lanskem letu, je s svojim nastopom navdušil in pričaral slavnostno vzdušje. Za to vzdušje se je organizatorjem in nastopajočim zahvalil prejemnik častne nagrade za življenjsko delo narodopi-sec in publicist Aleksander Videčnik v imenu vseh prejemnikov nagrad. Roman Mežnar Savinjske novice št.6,11. februar 2011 Kultura, Šolstvo PREDSTAVITEV PESNIŠKEGA PRVENCA IVANE ŽVIPELJ Kapljice srca so se dotaknile zbranih V prostorih Galerije Mozirje je v četrtek, 3. februarja, kar vrelo od ustvarjalne energije, ki se je tam zbrala. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Mozirje in Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal sta namreč pripravila lite-rarno-likovno in fotografsko doživetje, katerega vrhunec je bila predstavitev pesniškega prvenca Kapljice srca avtorice Ivane Žvipelj. Pesnico Ivano Žvipelj in njeno knjigo poezij je številnim zbranim predstavil profesor Vinko Šmajs (foto: Tatiana Golob) Pesnico Ivano Žvipelj, ki jo Zgor- no poezijo ustvarjali likovne ume-nja Savinjska dolina sicer pozna tnine. 16 članov društva Gal je na-kot neutrudno kulturno ustvarjalko, mreč pod mentorstvom akadem-in njeno knjigo poezij je številnim skih slikarjev Terezije Bastelj in Sto-zbranim predstavil profesor Vinko jana Kneževiča slikalo na tematiko Šmajs. Dolgoletni mentor literarnih poezije iz Kapljic srca, njihova dela ustvarjalcev v naši dolini je h knji- pa so postavljena na ogled v Gale-gi poezij napisal tudi spremno be- riji Mozirje. Po izboru obeh mentor-sedo, v kateri pravi, da iz vseh pe- jev je razstavo postavila Vladimi-smi Žvipljeve »nenehno diha čar le- ra Planovšek. Poleg likovnih del je pote, tesna povezanost Tvojih misli na temo pesmi ustvarjal tudi Seba-in Tvojih čutenj, vselej z razgibanim stjan Žvipelj, član Drušlva fotogra-okoljem, ki ponuja sonce ...« Na sa- fov SVIT Celje. Njegova dela vizu-mem večeru je profesor Šmajs pe- alno dopolnjujejo pesniško zbirko snico podrobneje povprašal o na- Žvipljeve, prav tako pa so fotogra-stajanju njenih pesmi, nekaterim fije del razstave v Galeriji Mozirje. naslovom se je tudi podrobneje po- Ker je poezija glasba srca, je sle-svetil. Simboliko avtoričinih verzov dnja tudi na prireditvi odigrala poje primerjal s poezijo nekaterih uve- membnejšo vlogo, za kar gre za-ljavljenih piscev poezije, skozi zah- sluga Damjanu Žviplju, ki je eno iz-tevna vprašanja Žvipljevi pa posku- med poetičnih del z naslovom Pre-šal odkriti čustvene vzvode, s po- več iz predstavljene knjige uglasbil močjo katerih so pesmi iz knjige in na večeru tudi zapel. Dogodek je Kapljice srca nastajale. povezoval profesor Anton Venek, ki Da je večer res nekaj posebne- je utrinke iz ustvarjalnega življenja ga tudi za same akterje, je Žviplje- Žvipljeve spretno vpletel v celotno va še posebej opozorila z beseda- dogajanje in zbranim tako še po-mi, kakšna posebna občutenja so bližje predstavil avtorico poezij Ka-prevevala njo in druge uslvarjalce, pljice srca. še posebej likovnike, ki so na nje- Tatiana Golob I hfl Pesniško zbirko Kapljice srca, ki je lahko čudovito vai|nti.novo darilo za vaše drage, lahko kupite v Knjižnici Mozirje in pri avtorici knjige. Q Savinjske novice št. 6,11. februar 2011 / PRAZNOVALI DAN OSNOVNE ŠOLE LUČE Arnič je lahko navdih za številne mlade glasbenike Zadnji januarski dan so na Osnovni šoli Luče praznovali dan šole. Ob prazniku so v goste povabili učence Glasbene šole Nazarje in pre-predli praznični program z zvoki glasbe in besedami o Blažu Arniču, po katerem se šola imenuje. Nastopajoče so spremljali mentorji in ravnatelj glasbene šole Jernej Marinšek, ki spregovoril učencem in učiteljem lučke šole ter mladim glasbenim virtuozom. Marinšek se je zahvalil za po- tarski ansambel Suzana Hebar. vabilo ravnateljici šole Valeri- Nastopajočim so s ponosom ji Robnik, ki je 60-tim učencem prisluhnili preostali mentorji Ci-omogočila že tradicionalni na- ta Galič, Teodora Garkov, Marti-stop ob dnevu šole. Prav tako ni na Anderlič, Marina Golja, Kristi-pozabil na deset učiteljev men- na Šuster, Tomaž Guček, Tadeja torjev glasbene šole, ki svoje zna- Cigale in Bojan Zeme. Prireditev nje prenašajo na mlajše rodove. je vodila Saša Vrabič, pri organi-Marinšek je pozdravil tudi oba žu- zaciji je pomagala Tadeja Cigale. Nastop pihalnega orkestra Glasbene šole Nazarje pod vodstvom Stefana Garkova (foto: Štefka Sem) pana Cirila Rosca iz Luč in Alojza Med gorami in vrhovi, kjer svet Lipnika iz Solčave, ki sta s svojo Lovrenc je patron, zibelka bo mo- prisotnostjo po njegovem mne- ja tekla, tam je bil in bo moj dom, nju otrokom sporočila, da sta po- so šolsko himno zapeli člani nosna na njihov trud in uspehe. otroškega zbora lučke šole pod Omenil je, da se kljub oddaljeno- vodstvom Mitje Venišnika in ob sti v GŠ Nazarje šola 16 otrok iz spremstvu Tonija Acmana. Sa- Luč in osem iz Solčave zagotovo ša Vrabič je omenila, da letos mi- zato, ker je glasba v njih. neva 110 let od rojstva Blaža Ar- Poleg kitarskega ansambla ter niča, ki se je rodil na kmetiji pod mladinskega pihalnega in godal- Raduho in je ponos Luč. Iz skro- nega orkestra so nastopili števil- mnega pastirja, hlapca, poljske- ni posamezniki, zadoneli so zvo- ga in gozdnega delavca je s tru- ki citer, klavirja, harmonike, ba- dom in močno željo postal pri- ritona, kljunaste flavte, troben- znan skladatelj in nanj so zelo te, violine in flavte, poleg kitar- ponosni na šoli, mladim glasbe- skega ansambla sta zapeli Va- nikom pa je lahko zgled. Arnič je lerija Lamprečnik in Urška Bider. imel sanje, da bo se bo zapisal Njihove nastope sta na klavirju glasbi, in sanje so dovoljene, ure- spremljala Toni Acman in Milan- sničijo se lahko vsem, ki se zanje ka Črešnik. Pihalni in godalni or- trudijo. kester je vodil Stefan Garkov, ki- Štefka Sem Zgodovina in narodopisje nova (stara) podoba mozirskega trga C Piše: Aleksander Videčnik Mozirska občina si je zadala dokaj smel načrt glede dokončne ureditve našega srednjeveškega trga. Vse je pripravljeno in tudi že naročeno za gradnjo nove kapele, ki bo po zunanji podobi povsem enaka tisti, ki je stala nekoč nekoliko višje, nekako pred vhodom v Kolenčevo gostilno. K sreči je še ohranjen kip Matere Božje, hrani ga župnišče, tako bo prav izvirni kip krasil tudi novo pozidano kapelo. Prvotno kapelo je postavil okoli leta 1800 Matija Kolenc, leta 1832 pa je za njo Maksetov hlapec Šimon posadil lipo. Posebno zanimivo in pomembno je še, da bodo postavili pred Juričevo hišo na Tratah nazaj kužno znamenje. Za oboje je bila podlaga risba avstrijskega častnika Matka iz leta 1828. Ko je tega leta bival pri Lipoldu na trgu, se je lotil risbe, ki je tako natančna, da lahko še danes služi raziskovalcem za proučevanje Mozirja. Očitno je risal nekje na Tratah in tako zajel vse tedaj stoječe stavbe v trgu. Na risbi je zelo dobro vidno kužno znamenje, ki je bilo tedaj seveda zunaj trga v določeni razdalji od samega naselja. O tem znamenju ni podrobnih podatkov, predvsem pa ne zanesljivih. Vemo, da so bila taka znamenja in so še danes v Ljubiji, nato ob cesti iz Mozirja proti Soteski (Acmanovo znamenje), v Lokah (Papeževo znamenje) in vzhodno od Habeta na Kolovratu. Nekaterim od znamenj so ljudje rekli »križ«. Če si ogledamo, katero od starih razglednic, vidimo stati kapelo nekako sredi spodnjega trga. Taka je tudi razglednica, ki nosi poštni žig 4.4.1899. Na njej je dobro vidna kapelica in za njo trška lipa, ki je videti kot mogočno drevo, saj je bila v tistem času stara že preko 60 let. Pred kapelo je dobro viden visok steber, na katerega so ob praznikih in posebnih prilikah, namestili zastavo. Pa še zgodba iz leta 1903, ko je na lipi visela slovenska zastava. Žandarji so bili preveč obilni, da bi kdo od njih zlezel na vrh lipe in jo snel. To je potem za plačilo naredil Vajdov hlapec, tako je zapisal Žiga Laykauf v neki pikri vsebini članka za Slovenski narod. Kar zanimive zgodbe so tiste čase krožile v našem kraju, med njimi ni manjkalo »mastnih«, na primer, kako so fantje z Lepe Njive pripravili podoknico vaščanki, ki se je na jezo vaških »lepotcev« poročila s »purgerjem« v Mozirje. Nekoč smo v našem časopisu ta dogodek natančno opisali - nič kaj lepo ni bilo besedilo mile pesmi ob imenovani podoknici! Naj še povemo, da so se fantje z Lepe Njive kaj hitro umaknili, tako se niso uspeli domači fantje zbrati in jim podkuriti pot domov. Duhovita in pestra so bila dogajanja v prijaznem in narodno zelo zavednem Mozirju. Naj še povemo, da so pred drugo svetovno vojno (1931?) zaradi širjenja prometnega dela trga (veliko večji promet skozi kraj) odstranili tako kapelico kot tudi lipo. Nekoč je nasproti Juriča stala enonadstropna hiša, v kateri je imel prvi javni učitelj Franc Hofbauer šolsko učilnico (šolsko izbo). Franc Hofbauer je bil rojen na Koroškem in je leta 1787 prišel v Mozirje in takoj pričel s poukom. Do leta 1872 je v Mozirju delovala župnijska šola, ki pa je beležila slab obisk. Ta šola je delovala v utrdbi nad vhodom k taborni cerkvi. Kot je zapisal Ignac Orožen, sta bili tam dve sobi, v eni je stanoval kaplan, v drugi pa so imeli šolo. Na tako imenovani Hofbauerjevi hiši smo leta 1987 odkrili spominsko ploščo, ki naj bi pričala o prvi javni šoli v Mozirju. Po rušenju stare hiše smo ploščo shranili v Muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani. Občina se je odločila s privoljenjem lastnika sedanje hiše postaviti spominsko obeležje na vidnem mestu pri hiši. Tako bo stara plošča prosto postavljena, in to v spomin na Franca Hofba-uerja in njegovo šolo. Seveda bo posebna ploščica pojasnila, da je bila ta plošča prej vzidana v stari hiši, kjer je šola tudi delovala. Kot nam je zatrdil župan Ivo Suhoveršnik, bo vse navedeno postorjeno do konca meseca aprila letos. To bo gotovo vse skupaj pripomoglo k lepšemu in zanimivejšemu pogledu na naš mozirski trg in tudi na zanimivost Hofbau-erjevega obeležja, pa tudi novo postavljeno kužno znamenje bo kulturno opozorilo na ohranjeno staro Mozirje. POSEBNOSTI TEDANJEGA TRŠKEGA ŽIVLJENJA Žiga Laykauf je bil poln duhovitosti. V svojih pesmih, ki jih je objavljal v Ljubljanskem zvo- nu in Slovenskem narodu, je opisoval tudi dogodke iz svojega rojstnega kraja Mozirja. V Mozirju je štela Sivčeva gostilna za najstarejšo, in res zgodovinski podatki govorijo celo o obisku oglejskega patriarha Pelegrina, ki se je na poti v Gornji Grad s svojim spremstvom gostil v tej gostilni. Sicer pa so tja zahajali ugledni tržani, od sodnika do premožnih rokodelcev. Pa pre-berimo, kako se je zgodilo s cigani, ki bi jih trški sodnik moral obsoditi zaradi kraje konj na Prihovi. CIGANSKA NADLOGA 1790 Cigan, rokomavh, tihotapec in tat nadloga nadlog je bila takrat, in trški so bili gospodje sodniki v zadregi in skrbi veliki. Prignali biriči cigane so tri, ker konje so kradli in druge stvari. Zapisnik bo treba sestaviti strog: Oh, težke skrbi si naložil nam Bog. Blago in srebro je valpet odštel, tobačni mošnjiček pa v žep svoj si del, v železo jih trški kovač je vkoval in praproti v kajhi birič je nastlal. Gotova nam vsem je cesarska pohvala in Talija tudi ne bo izostala! Kimaje po starem so pravu sklenili: Tri dni bodo tukaj pri nas se postili. In z resnim korakom so k Sivcu odšli, v bokalu utopili ciganske skrbi. Odtrobil čuvaj je že davno polnoč, ko zibal se zadnji domov je gredoč. Zarana, ko valpet se resni zbudi, pa kletka je prazna in ptičkov več ni. Z železjem vred vzela jih je noč hudičeva, to bila pobožna je vera biričeva. Zatrobil je rog. - Ko je bila devet, sestali očetje se v dolgi posvet, zapisnik pa sodbo so kratko končali: Sam Bog nas je rešil ciganske drhali. Mozirski trg okoli leta 1899. Razglednica nosi poštni pečat 4.4.1899. Napisal jo je neki Fr. Časi, ki je bil na velikonočnih počitnicah v Mozirju. Razglednico hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 13 Nasveti, Oglasi Desetletni donosi obvezniških skladov Pregled donosov obvezniških vzajemnih skladov na dan 6.1.2011 mag. BORUT REPSE, pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. Povprečni letni donos vseh 53 vzajemnih skladov v zadnjem desetletju, katerih podatkih so za desetletno obdobje dostopni na portalu Vzajemci.com, je znašal 7 % letno. Teh dobrih 7 % letno v desetletju pomeni ravno 100% donos. 7 % letno niti ni tako slabo, po vseh gospodarskih, finančnih, političnih in drugih krizah, ki so se zvrstile od leta 2000 naprej. Ker pa gre tu za povprečje vseh vrst vzajemnih skladov, tako delniških, mešanih, obvezniških in denarnih, bom danes pogledal, koliko so znašali donosi obvezniških skladov. Med 53 vzajemci jih je enajst obvezniških. Ime vzajemnega sklada Absolutni donos (v%) Povprečni 3-1 eta 5 let 10 let donos PI Funds - Emerging Markets Bond 27 77 127 8,53% PSP Pika 4 17 112 7,80% RCM Osteuropa-Renl 19 29 103 7,62% S GAM Bonds World 13 31 81 6,11% Abančna DZU OBVEZNIŠKI 10 14 72 5,59% KD Bond 0 6 63 5,35% S GAM Bonds Eu.Hiqh Yield 9 14 58 4,70% RCM Global Rent 23 21 48 3,99% + S GAM Bonds Euro A 11 11 43 3,66% S GAM Bonds Europe 11 11 41 3,49% */B Corporate Bond Fund -7 -13 -16 -1,73% rovprečje 11 20 68 5,30% Mediana 11 14 63 5,35% Vir: Vzajemci.com V priloženi tabeli so obvezni-ški vzajemni skladi razporejeni po 10-letnem donosu. Vidimo lahko, da povprečni absolutni donos vseh obvezniških skladov skladno znaša 68 %, kar na leto znese 5,3 %. Med enajstimi obvezniškimi skladi je le eden izgubil na vrednosti, ostalih deset pa ima pozitivne donose. Obvezniški skladi, ki jih upravljajo slovenski upravljalci, so dosegli naslednje donose: PSP Pika (112 %), Abančni Obvezniški (72 %) in KD Bond (68 %). Tudi pri obvezniških skladih je tako, da je najbolj v zadnjem desetletju porasla vrednost tistih skladov, ki so vlagali v obveznice v hitro rastočih državah, najmanj pa so pridobili skladi, ki so vlagali v razvitih državah. Najdonosnejši obvezniški sklad zadnjih 10 let ima tako v zadnjem objavljenem portfelju naložbe v državah, kot so: Indonezija, Rusija, Argentina, Brazilija, Mehika, Venezuela in Kazahstan. Poleg teh pa najdemo v njem še naložbe v Turčiji, Ukrajini in Bahrajnu. In kako naprej? Bill Gross, ustanovitelj največje družbe za upravljanje obvezniških skladov PIM-CO, meni, da bodo tudi v prihodnjem obdobju za obvezniške naložbe najbolj vabljive in varne hitro rastoče države. Slednje so praviloma manj zadolžene, posojilna tveganja precenjena, vrednosti njihovih valut pa v primerjavi z dolarjem in evrom raste. 14 Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 Organizacije, Oglasi DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Zeliščarstvo nadgrajeno z novimi spoznanji Dvorana mozirskega kulturnega doma je bila skoraj premajhna za vse, ki so se v četrtek, 27. januarja, udeležili predavanja o zdravilnih rastlinah. Predaval je znani zeli-ščar Jože Majes. Dogodek sta v sodelovanju pripravili mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje in Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline. Predavanje je nosilo naslov Nova spoznanja o rabi zdravilnih rastlin na področju tradicionalnega zdravilstva. Predavatelj je ob tem podčrtal nekatere novosti oziroma spoznanja, ki jih strokovnjaki odkrivajo tudi na področju te sicer tradicionalne vede. Ta v zadnjem času ponovno doživlja vzpon in jo je treba nadgrajevati z najnovejšimi spoznanji. Kot je Jože Majes podčrtal že na začetku, je pravilni izraz zdravilne rastline in ne zdravilna zelišča, kadar govorimo o uporabi na splošno, saj s pridom uporabljamo tudi zdravilne dele grmov in dreves, ki vsekakor niso zelišča. Predstavil je pravilno pripravo, način in čas nabiranja posameznih delov, sušenje in shranjevanje. Z nepravilnim ravnanjem pri kateremkoli od postopkov priprave lahko namreč uničimo ali izgubimo veliko zdravilnih učinkovin. Tako je za primer omenil regrato-vo koreniko, ki jeseni vsebuje šti-ridesetkrat več določene učinkovine kot spomladi. Spomladi je pri- meren čas le za nabiranje regra-tovih listov. Majes, ki nastopa tudi v nekaterih radijskih in tv oddajah, je povedal, da pripravlja knjigo s tematiko zdravilnih rastlin. Sam pa zdravilne rastline tudi prideluje in predeluje na družinski kmetiji Plavica v Dolenjskih Toplicah. Kot je dejal, bi lahko v Sloveniji še bolj izkoristili to tržno nišo, saj večino zdravilnih rastlinskih pripravkov uvažamo kljub izredni pestrosti naše flore in možnostim pridelave. Marija Lebar Znani zeliščar Jože Majes je predstavil nekatere novosti pri rabi zdravilnih rastlin (foto: Marija Lebar) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Pridobivanje dokumentacije za nov gasilski dom Radmirske gasilce in njihove goste je v soboto, 29. januarja, najprej pozdravil njihov predsednik Damijan Nerat. Podal je poročilo o delovanju društva v minulem letu. Prav tako so o delu poročali poveljnik, predstavniki gasilske mladine, žena in veteranov. Načrti društva za letošnje leto so zelo ambiciozni. Vsa poročila, ki so bila prebrana na tokratnem že 114. rednem občnem zboru društva, so kazala na zelo aktivno delo radmirskih gasilcev. Predsednik je med drugim poudaril dve večji pridobitvi, to je nova brunarica in samodejni defibrilator. Oboje so gasilci pridobili s pomočjo in razumevanjem tako samih članov kot občine in gospodarskih družb ter podjetnikov, na katere so se obrnili za pomoč. Iz poročila poveljnika Janeza Vratanarja je bilo razbrati, da so bili dejavni na tekmovalnem področju, saj so v različnih kategorijah osvojili številne nove pokale. Udeležili so se več vaj, tudi skupaj z ostalimi gasilci občinskega poveljstva, imeli pa so šest intervencij. Najobsežnejša je bila pomoč prebivalcem v septembrskih poplavah, ki je trajala več dni. Na ta podatek se je navezal tudi poveljnik občinskega poveljstva Bogomir Trbovšek. Povedal je, da je udeležba vseh treh gasilskih društev občine Ljubno na in- sodelovanje med društvom in občino. Mladi člani društva pa so prejšnji županji in sedanji podžupanji Anki Rakun v zahvalo za dobro sodelovanje podarili cvetje. Marija Lebar Predsednik Damijan Nerat je podal poročilo o delovanju društva v minulem letu (foto: Marija Lebar) tervenciji ob poplavah po ceniku Gasilske zveze Slovenije ocenjena na 25.000 evrov. Za leto 2011 je predsednik Ne-rat v načrtu dela poleg ostalih rednih dejavnosti zapisal tudi namero, da bodo letos pripravili prevzem novega mladinskega prapora, saj so mladi v društvu izredno aktivni. Že lani so začeli z zbiranjem informacij, letos pa naj bi pričeli s pridobivanjem projektne dokumentacije za nov gasilski dom. Zbrane je pozdravil župan Franjo Naraločnik, ki je poudaril dobro Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 15 Kultura, Organizacije SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE Prizadevajo se za čim več podmladka v sadovnjakih in svojih vrstah Sadjarsko društvo Franca Praprotnika iz Mozirja, ki ga uspešno vodi Lojze Plaznik, je v preteklem letu delovalo zelo aktivno. K temu je pripomogla tudi bogata letina jabolk. Slednje so postavili na ogled na tradicionalni sadjarski razstavi. Njihova prioriteta je izobraževanje, zato so pripravili prikaz zimskega reza sadnih rastlin in trte ter opravila v sadovnjakih. Pri izobraževanjih so sodelovali z območno kmetijsko svetovalno službo, pomlajevali ostarele travniške sadovnjake in izvedli ocenjevanje tolkca. Skrbeli so tudi za šolski sadni vrt in potomko stare mariborske trte v Mozirskem gaju. KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Člani v svojem okolju poskušajo prenesti ljubezen do sadjarstva in znanje na svoje otroke in vnuke. Še naprej si bodo prizadevali, da bodo njihovi potomci osveščeni o koristnosti sadjarstva v sožitju s čebelarstvom. Želijo si, da bi nadaljevali delo, ki so si ga pred več kot stoletjem zastavili Franc Praprotnik in njegovi sodobniki. Občni zbor, ki so ga pripravili na svečnico, so poleg pregleda dela v preteklem in planov za prihodnje leto izkoristili za podelitev priznanj in zahval vsem tistim, ki so jim pomagali pri izvedbi sadjarske razstave. Marija Šukalo Gornjegrajski gledališčniki gostovali na Vipavskem Igralska skupina gornjegrajskega kulturnega društva se je odzvala povabilu Kulturnega društva Ga pihnemo iz Podnanosa in se zadnjo nedeljo v januarju odpravila na gostovanje na Kras. Na odru njihovega kulturnega doma so Gornjegrajčani predstavili igro Oblast Vinka Mo-derndorferja. S predstavo, ki je premiero doživela konec novembra, so že gostovali po okoliških krajih Savinjske in Šaleške doline, prvič v tej sezoni pa so se podali na daljšo pot. V Podnanosu so bili le- po sprejeti, polna dvorana občinstva se je odlično zabavala in nasmejala. Predstava Gornjegrajčanov je bila uvod v praznovanje meseca kulture, ki ga v Podnanosu še posebej slovesno praznujejo. Podnanos je, kot ponosno poudarjajo, tudi rojstni kraj slovenske himne. Glasbo za Prešernovo Zdravljico je namreč napisal njihov rojak, duhovnik in skladatelj Stanko Premrl daljnega leta 1905. Tako po njihovem avtor naše himne ni le Prešeren, ampak tudi Premrl. PROMETNO VARNOSTNA AKCIJA BODI VIDEN, BODI PREVIDEN Kresničke doma ne koristijo »Okrepljena« ekipa igralcev pred Postojnsko jamo (foto: KM) Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 Predsednik SPV občine Nazarje in član ZSAM ZSD Stanko Flere (levo) ter predsednik ZŠAM in član SPV Franc Tkavc delita odsevna telesa (foto: Rozalija Tkavc) Tudi v letošnjem letu so člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) občine Nazarje, Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline (ZŠAM ZSD) ter policisti v januarju in februarju izvedli nadzor preverjanja nošenja kresničk ali ostalih odsevnih elementov. Ugotovili so, da imajo posebno otroci odsevne trakove ali kresničke, vendar jih nimajo pri sebi prav takrat, ko je to potrebno, prav tako se to dogaja nekaterim odraslim. Dežurni člani opozarjajo pešce o vrednosti samozaščite, delijo kresničke in odsevne pasove. Starše, ki so najbolj odgovorni za varnost svojih otrok, pozivajo, naj jih zavestno opozarjajo na previdnost in vidnost ter nošenje svetlobnih teles za varnost. S temi dobro namernimi akcijami želijo preprečiti najhujše, kar se lahko zgodi v trenutku prometne nesreče. Odsevna telesa so na primer odsevni trak na roki, ki je viden vozniku, odsevniki na šolskih torbah, všiti odsevni trakovi na oblačilih ali športnih copatah, kapah, torej na vidnem mestu pešcev, predvsem otrok in starejših občanov. V pogojih slabše vidljivosti, prvi somrak do popolne teme, megla, dež, sneženje, hoja izven naselij, je prvi pogoj za voznike skrajno previdna vožnja in dobra vidljivost pešcev. Rozalija Tkavc -_- Člani Kulturnega društva Ga pihnemo so goste iz Gornjega Grada prisrčno sprejeli in po predstavi tudi pogostili. Na poti v Podnanos pa so člani KD Gornji Grad obiskali tudi Postojnsko jamo. KM Kultura, Čestitke, Oglasi GLEDALIŠKI ABONMA V MOZIRJU Pfesatka fflamomka aa piko ma 0 Plesalka fUsmjen^i je s svojim strastnim plesom [prevzela gledalce v dvorani (fcfo: Marija Lebar) Zadnjo januarsko nedeljo je v kulturnem domu v Mozirju gostovala Gledališka skupina Grifon kulturno umetniškega društva iz Šempetra v Savinjski dolini. Predstavili so igro Bosa v snegu. Izpiljena igra in humorni prikaz življenja sodobnega mladega para sta prepričala gledalce, ki so se nedeljsko popoldne namenili posvetiti kulturnim užitkom. Gre za drugo od šestih gledaliških del na sporedu abonmaja, ki ga je v sodelovanju z občino Mozirje in tukajšnjim Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti v mozirskem kulturnem domu v tej sezoni organiziralo Kulturno društvo Lepa Njiva. Tudi tokrat so se gledalci odzvali v lepem številu. Bosa v snegu je zgodba o mladem pravkar poročenem paru, ki se želi osamosvojiti in se naseli v neopremljenem pa tudi sicer precej »zdelanem« stanovanju v stavbi, kjer so sosedje bolj čudne narave. Tak je tudi najbližji sosed, ki se kar kmalu povabi na obisk. Ker je samski, osvaja ženska srca s španskim jezikom in navadami. Tako pride v goste tudi plesalka flamen-ka, ki je v nedeljo s svojim strastnim plesom prevzela gledalce v dvorani. Seveda je tukaj še tašča, ki se nekoliko spogleduje zdaj z enim, zdaj z drugim moškim, ki sta na prizorišču. Mladi par se sporeče zaradi malenkosti in ugotovi, da nista za skupaj, vendar se vse skupaj le srečno konča. Režiserka igre Vera Jerman, ki je delo sodobnega ameriškega avtorja Neila Simona tudi pri- redila, je povedala, da so igro na oder postavili v zelo kratkem času. Pri vajah so se kaj naučili, se zabavi in smejali, enako pa velja tudi za mozirsko občinstvo. Marija Lebar Živite svobodno! Povsem novi Hyundai ¡x20. NOVO NOVO NOVO » zavarovalnici Adnatic Si oven i la in Za varovalnica Maribor. Nudnio kleparsko Itiarsko popravilo in vse Upe vozil, Zd ios popravita do bito brezplačno nadomeihio vozilo. Vse informacije dobite na tel. it. OSI/i 23-4« {Jeni Škofi- AC KRftL] Polzela 03/ 70 50 400 w w w. hy u n da ¡ -k ra Ij, si Savinjske novice št. 62,11. februar 2011 Organizacije, Oglasi DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Tudi hitro pripravljene jedi so lahko slastne Zadnji petek v januarju so se v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji zbrale članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline. V sodelovanju z mozirsko izpostavo Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje so organizirale kuharsko delavnico z naslovom Hitro pripravljene jedi. Ker tudi na kmetijah včasih v obilici dela zmanjka časa za dolgotrajno kuho, so udeleženke z zanimanjem prisluhnile voditeljici tečaja Bernardi Klančnik iz slovenjgra-ške srednje gostinsko turistične in lesarske šole, kako lahko tudi hitro pripravijo odlične jedi. Udeleženke so poprijele za kuharske pripo- Stevilne dobrote so udeleženke tečaja pripravljale ob nasvetih Bernarde Klančnik (foto: Štefka Sem) močke in se lotile kuhanja različnih jedi po navodilih voditeljice tečaja. Na jedilniku so imele puranji ragu z zdrobovimi cmoki, gobov ragu z brizganim krompirjem, piščančje rezance z zelenjavo in arašidi, široke rezance po oglarsko in jajčno omleto s šunko in sirom. Za posladek so pripravile ocvrta jabolka, flambirane višnje, jogurtove miške in tirolski zavitek. Med kuhanjem so izvedele še prenekatero skrivnost, ki jo vsaka dobra kuharica mora poznati. Hitre jedi so po pripravi tudi hitro pospravile, saj so bile menda odlične. Štefka Sem ODPRTO PRVENSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V VELESLALOMU ■ SMUČARSKI IZZIV Dolina premore zelo dobre smučarje Po progi na Starih stanih se je spustilo 58 tekmovalcev (foto: Marija Šukalo) Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje je drugo soboto v februarju pripravil športno srečanje za svoje člane in druge ljubitelje smučanja. Na Golteh so namreč pripravili odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline v veleslalomu. Po progi na Starih stanih se je spustilo 58 tekmovalcev. Med ženskami je progo najbolje prevozila Urška Ostervuh s časom 27,83 s, za njo se je uvrstila Kristina Kramar Kokalj s časom 28,46, s časom 30,62 pa je tretje mesto zasedla Mojca Rakun. Med moškimi je s časom 25,97 uspel zasesti prvo mesto Marko Mlinar, na drugem mestu je pristal Stanko Klemenšek z 26,35 in na tretjem Izak Lipnik s 26,72. Zimska pravljica na Golteh V svojih kategorijah so bili najboljši Maja Sedovnik, Grega Ver-buč, Sara Steblovnik Burger, Tadej Klemenšek, Klemen Hriber-šek, Urška Ostervuh, Kristjan Škrubej Pečnik, Marija Ježovnik, Rafko Kerznar, Darko Pavlin, Petra Marolt Cajner, Aleš Klemen-šek, Barbara Pavlin, Marko Mlinar, Mojca Rakun in Stanko Kle-menšek. Po besedah predsednika kluba Milana Lipnika so zadovoljni obrazi, predvsem najmlajših, pokazali, da Zgornjesavinjčani radi tekmujejo. To, da so vsi progo premagali brez večjih problemov, pa kaže, da so v naši dolini doma zelo dobri smučarji. Marija Šukalo Smučarski klub Gozdnik Žalec se je ustavil na tretji postojanki »bele karavane smučarskega izziva« na Golteh in pripravil smučarsko druženje različnih generacij. Snežno športna zabava se je odvijala v sodelovanju s podjetjem Bisol in Golte d.o.o. drugo februarsko soboto na Starih stanih. Ljubitelji belih strmih so lahko poleg smučarskih užitkov preizkušali tudi smuči različnih proizvajalcev. Pri tem so imeli opremljevalci polne roke dela, saj so smučarji postavljali številna vprašanja. DJ Teo je izpolnjeval različne glasbene želje. Izzivalska animacijska skupina Okej je pripravila program z igrami in plesom ter pri tem po- delila številne nagrade. Za humor-ne vložke in popestritev dogajanja pa je poskrbel Franci Podbrežnik -Solčavski. Tudi letos so se najbolj drzni preizkusili v vijuganju med vrat-ci. Njihova letošnja izzivalka je bila Nuša Derenda. Nušinemu času 32,94 se je z dvema stotinkama razlike najbolj približal Boštjan Gorišek in s tem osvojim vikend paket za dve osebi na Golteh. Ob zaključku dopoldneva so si bili tako organizatorji kot obiskovalci enotni - sončno vreme, prijetno vzdušje in zanimivo dogajanje so strnili z besedami: »zimska pravljica na Golteh«. Marija Šukalo Izzivalska animacijska skupina Okej je pripravila program z igrami in plesom (foto: Marija Šukalo) 18 Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 Organizacije ČEBELARSKO DRUŠTVO KOKARJE Pomanjkanje finančnih sredstev reševali z akcijo pogozdovanja Pri čebelarjih, ki so združeni v Čebelarskem društvu Kokarje, so po besedah predsednika Franca Podrižnika, čebele dobro prezimi-le. Poginilo je namreč le pet odstotkov čebeljih družin, kar jih uvršča v sam slovenski vrh. V preteklem letu so uspešno razdelili sredstva za zatiranje varoje in na pobudo veterinarske službe oddali vzorce medu v kontrolo na prisotnost hude gnilobe. V društvu so veseli, ker zaenkrat na njihovem območju ni evidentirane hujše čebelje bolezni. Da pa so bili pri svojem delu uspešni, gre pohvala tudi čebelarjem, ki so se redno udeleževali različnih predavanj. Med njimi velja posebej omeniti pridelavo in predelavo voska ter interno kontrolo in pripravo čebeljih družin za zimo. Predsednik Franc Podrižnik se je Durdi Ribežl zahvalil za 23 let blagajniškega dela v društvu (foto: Marija Šukalo) Po Podrižnikovih besedah veliko skrb posvečajo čebelarskemu krožku v nazarski osnovni šoli. Tega vodi Branka Nareks. Mladi čebelarji so svoje znanje, ki so ga pri- dobili med letom v šoli in ob čebelnjaku, preizkušali na tekmovanju in dosegli srebrno priznanje. V kokarskem čebelarskem društvu so svoje aktivnosti usmerili tu- di v promocijo. Tako so se predstavili na Lesarskem prazniku, njihove izdelke pa je moč kupiti na kmečki tržnici v Nazarjah. Žal pa se, kot v mnogih društvih, po Podrižnikovem mnenju srečujejo s premajhnimi finančnimi sredstvi. Zato je akcija pogozdovanja na Črnivcu, ki so se je udeležili v polnem številu, pripomogla, da so v društvu pridobili prepotrebna sredstva za nemoteno delo, ki je seveda ljubiteljsko. Občni zbor, ki so ga pripravili zadnjo januarsko soboto v gradu Vr-bovec v Nazarjah, je bil priložnost, da se s priznanji društva in zveze spomnijo tudi najprizadevnejših članov. Ti so s svojim prostovoljnim delom pripomogli k razvoju čebelarstva v nazarski občini. Marija Šukalo SPV REČICA OB SAVINJI DRUŠTVO LJUBITELJEV LANSKEGA MOŠTA Zaključena akcija Pešec Huda konkurenca na drugi Drobijadi zaključku akcije Pešec v okviru nacionalnega programa za varnost cestnega prometa, delili odsevne trakove. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) v reči-ški občini, ki mu bo naslednja štiri leta predsedoval Štefan Farkaš, je namreč opozarjal pešce o vidnosti v prometu, kar pomeni tudi večjo varnost. Pod sloganom Bodi previden Zadnjo soboto v januarju so v Društvu ljubiteljev lanskega mošta že drugič pripravili Drobijado. »Dr'bene klobase, »rajžnate« klobase, ali krvavice, kakor koli jih že kdo imenuje, so v oceno prinesli člani društva, obiskovalci in simpatizerji. Pečene so bile pod budnim nadzorom mojstra. V oceno jih je nato dobila komisija, ki je bila enotna, da so bile vse klobase odlične, in je imela zelo težko delo izbrati najboljše. Po napornem delu je komisija odločila, da je najslastnejše klobase letos izdelal Štefan Podkrižnik, sledili so mu Tadeja Goltnik, Jernej Retko in Darko Ermenc. Najboljši so bili nagrajeni z skromnimi, a uporabnimi nagradami in priznanji. Po uradnem ocenjevanju so pečene dobrote pripadle želodcem obiskovalcem Drobijade, ki jih je bilo letos veliko. Štefka Sem Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so pešcem delili odsevne trakove (foto: Marija Šukalo) V občini Rečica ob Savinji so ob so opozarjali tudi voznike na ve- čjo skrb za pešce. V akciji je poleg članov občinskega sveta sodeloval tudi vodja policijskega okoliša Sebastijan Miklavžina. Povedal je, da je bila v preteklem letu prometna varnost v občini dobra. Policisti na tem območju niso zabeležili večjih kršitev cestno-prometnih predpisov ali posredovali v prometni nesreči. Marija Šukalo Nagrajeni lastniki najbolje ocenjenih klobas (foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 Organizacije, Ljudje in dogodki, Šport PLANINSKI VEČER V NAZARJAH Z Jelšnikom po savinjskih in kamniških planinah Učitelj, planinec, turni smučar, gornik, ljubitelj planin in fotograf Primož Jelšnik iz Vologa je pripravil okrog 230 diapozitivov savinjskih in kamniških planin, ki so nastali v času njegovega študija in prvih letih dela. Tako so si obiskovalci tokratnega večera pod okriljem nazarskega planinskega društva ogledali Menino, Ojstrico, Raduho in številne druge vrhove. Jelšnik je največ pozornosti namenil Menini, ki jo je v študentskih letih obiskal skoraj vsak zimski vikend. Pri tem so nastale fotografije številnih trenutkov v zimskem času. Ko je prišla družina, je to za nekaj časa opustil in se posvečal fotografiranju narave ob različnih družinskih sprehodih. Ti so sprva potekali v okolici doma, nato pa so se nadaljevali po bližnjih hribih OSNOVNA ŠOLA NAZARJE »Planine so zanimive v vseh letnih časih in vsakem vremenu,« je med drugim izpostavil Jelšnik, ob tem pa povedal, da je, zasvojen s skalami in divjino, ob vzpenjanju slikal predvsem vrhove in skale, ko pa se je vračal v dolino, so bili na vrsti macesni in drugo rastlinje. Marija Šukalo Primož Jelšnik je pokazal okrog 230 diapozitivov savinjskih in kamniških planinah (foto: Marija Šukalo) in se ponovno zaključili na Menini. Ker je Jelšnik učitelj, je v svoje planinske pohode vključil tudi osnovnošolce. Z njimi je vrsto let preživel teden na smučarskem zimovanju, prav tako na Menini. Igrica Škratek Prehladek darilo staršev Zadnjo sredo v januarju so se v nazarski osnovni šoli ob igrici Škra-tek Prehladek zabavali predšolski otroci. Barbara Lenko je ob poči igralske ekipe, ki so jo tokrat sestavljali starši in strokovne delavke vrtca, pripravila nekaj minut zabave in poučnih trenutkov. Ob tej priložnosti je v pozdravnih besedah ravnatelj Jože Kavtič-nik izrazil veselje in zadovoljstvo, da so akterji tokratne prireditve ravno starši, kar je redkost. »S tem da- DRŽAVNO PRVENSTVO INVALIDOV V VELESLALOMU Zmagala Anja Drev, junak dneva Jože Škrbec jemo tako otrokom kot drug drugemu dokaz, da skupaj zmoremo vse. Da vzgojo in izobraževanje delamo skupaj z roko v roki,« je med drugim poudaril Kavtičnik. Zanimiv prikaz dogajanja, dobro pripravljena scena in zvočna spremljava je navdušila male gledalce in njihove spremljevalce. Navdušenje z njimi je delila tudi režiserka Barbara Lenko, ki je prepričana, da, ko se starši nehajo igrati, se pričnejo starati. Marija Šukalo Zadnjo soboto v januarju je bila na Kobli državna tekma invalidov v veleslalomu. Tekme sta se udeležila slepi član Smučarskega društva Beli zajec Jože Škrbec in naglušna tekmovalka Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje Anja Drev. Anja Drev je v konkurenci glu- hih in naglušnih tekmovalk zmagala, medtem ko je bil Jože Škrbec junak dneva, saj je praktično brez kakršnihkoli priprav uspešno prevozil obe progi. Spremljal ga je trener Jani Slemenšek iz SD Beli zajec, ki je bil z vožnjo Škrbca zelo zadovoljen. Štefka Sem Starši in strokovne delavke vrtca v igrici o zajčku, ki ga škratek Prehladek za neposlušnost nagradi s prehladom (foto: Marija Šukalo) Jože Skrbec, ki je pred leti oslepel, prihaja iz Postojne. Takrat je mislil, da se bo moral odpovedati smučanju. Po objavi na Valu 202, da se v SD Beli zajec ukvarjajo s poučevanjem ljudi s posebnimi potrebami, sta se z vodjem društva Bojanom Na-potnikom srečala na Golteh, začela skupaj smučati in se učiti drug od drugega. V petih letih sta presmučala skupaj nekaj dni in Škrabec se je udeležil dveh državnih prvenstev. Vodenje slepega smučarja poteka verbalno, tako da trener smuča za njim in mu z govorjenjem in glasovnimi ukazi omogoča varno smučanje. V šoli smučanja Beli zajec je za takšno smučanje usposobljenih osem učiteljev. Napotnik je povedal, da je Škrbec »car«, saj mu je v letošnji sezoni skupaj z Združenjem učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije in direktorjem združenja Blažem Lešnikom uspelo doseči, da so na marsikaterem slovenskem smučišču karte za slepe brezplačne, za spremljevalce pa močno znižane. Škrbec je po tekmi na Kobli povedal, da je bil rezultat dosežen brez treninga in da je na to, da je presmučal oba teka, nase celo ponosen, čeprav po njegovih občutkih ni bilo prav podobno kakšnemu tekmovalnemu smučanju. Smučanje mu pomeni zelo veliko in mu omogoča skoraj edino povsem prosto sproščeno gibanje v naravi in med dobrovoljnimi ljudmi, kajti ni še srečal slabovoljnega smučarja. »Preprosto povedano mi je smučanje še vedno užitek brez primerjave, kot mi je bilo tudi pred oslepitvijo.« je dodal Škrbec. 20 Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 Šport MLADI KOŠARKARJI Z NOVIM TRENERJEM Veljko Petranovk odslej v Nazarjah Veljko Petranovic želi mladince naučiti trdega dela, ki je edino merilo na poti do uspeha (foto: Benjamin Kanjir) V preteklem tednu je na trenerski stol mladincev nazarskega košarkarskega kluba sedel legendarni Veljko Petranovic. Kljub svojim petdeset in nekaj letom je bil do nedavnega aktiven kot igralec, odslej pa se bo preizkusil tudi v trenerski vlogi. Petranovica se tisti malce starejši še dobro spominjajo iz časov njegovih največjih uspehov. Kot kapetan hrvaškega Košarkarskega kluba Zadar je dosegel lovoriko državnega prvaka. Z bronastim odličjem kot član jugoslovanske ekipe se je vrnil s svetovnega prvenstva leta 1986, SMUČARSKO TEKMOVANJE ZGORNJESAVIJSKIH ZADRUŽNIKOV Opulena kura domačinki Mileni Marovt Smučarsko tekmovanje, ki ga za svoje člane, zaposlene in poslovne partnerje že petnajst let prireja Zgornjesavijska kmetijska zadruga Mozirje, je v tem času odpadlo le dvakrat, in sicer zaradi slabih snežnih razmer. Letos so ga izvedli na novem lučkem smučišču v Logu, nastopilo pa je 54 tekmovalcev. Opuleno kuro je za predzadnje mesto osvojila Milena Marovt s turistične kmetije Stoglej, ki je soseda novega smučišča. Poleg kure podeljujejo nagra- de še v drugih kategorijah. Tako je pokal za prvo mesto osvojil Tomaž Robnik iz lučke zadružne enote s časom 25,69 sekunde. Nagrado si je prislužil tudi najstarejši udeleženec, to je Ivan Rakun iz zadružne enote Rečica ob Savinji, sicer letnik 1935. Izvedli so še ekipno tekmovanje med enotami, kjer mora imeti vsaka ekipa najmanj pet tekmovalcev, lahko pa več. Šteje se namreč pet najboljših časov. Tokrat je zmagala ekipa iz zadružne enote Luče. Marija Lebar ko je igral skupaj z Draženom Pe-trovicem, Vladom Divcem, Tonijem Kukočom, Dinom Rado, Stojanom Vrankovicem in drugimi. Tekma, ki so jo na tem prvenstvu odigrali proti Sovjetski zvezi, mu bo ostala vedno v spominu. Takrat so 35 sekund do konca jugoslovanski reprezentanti vodili z devetimi točkami, ob koncu pa izgubili. A tako je pač v športu. Petranovič vidi v vodenju mladinske ekipe velik izziv. Njegov cilj je, da na mlade prenese čim več svojega igralskega znanja. Benjamin Kanjir /m Opuleno kuro je za predzadnje mesto osvojila Milena Marovt, ki je soseda novega smučišča (foto: arhiv M. Marovt) STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Zadnji, 9. krog strelske lige je prinesel nepričakovan preobrat. Celotno letošnjo sezono je do predzadnjega kroga v ekipni konkurenci obvladovala ekipa SD Gornji Grad 1. Gornjegrajcem se je nasmihal prevzem prehodnega zmagovalnega pokala v trajno last, saj so zmagali v obeh prejšnjih izvedbah strelske lige. Od uspeha jih je ločil zadnji krog, ki pa je izvabil najboljše iz strelcev SD Mozirje 1. Jure Žohar je dosegel vrhunski rezultat (179 krogov) in na ta način potrdil drugo mesto v posamični konkurenci. Asistiral mu je Peter Brlo-žnik (169), ki se je v zadnjem krogu prebil na tretje mesto med strelci, svoje pa je dodal še Jože Kora-dej (162). Ekipa SD Gornji Grad 2 Preobrat v zadnjem krogu je uspela obraniti tretje mesto pred SD Rečica. Pokale, kolajne in priznanja najboljšim strelcem in ekipam je podelil župan občine Mozirje Ivan Su-hoveršnik. Posebna priznanja so prejele najboljše tri udeleženke lige, v kateri je tekmovalo kar pet predstavnic nežnejšega spola. Zaključek lige je bila uvodna prireditev sezone, v kateri Strelsko društvo Mozirje obeležuje častitljivo obletnico, 60 let obstoja. V nadaljevanju strelske sezone se obetajo dogodki, ki bodo dodatno obeležili jubilej društva. Roman Mežnar Zmagovalna ekipa SD Mozirje 1 (foto: Drago Poličnik) Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 21 Šport 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA »Graščaki« prevzeli vodstvo Osem krogov pred koncem rednega dela prvenslva v 2. slovenski ligi dvoranskega nogometa so Nazarčani prevzeli vodilni položaj na razpredelnici in po prikazanem sodeč sodijo v najožji izbor za končnico in napredovanje. K prevzemu vodstva je v veliki meri pripomogel tudi poraz Keblja v Ljubljani. Izvrstno formo v zadnjem času so Pezičevi varovanci potrdili še na gostovanju v Benediktu, kjer so fa-voriziranega domačina odpravili z visokih 1:6. Igralec tekme je bil nedvomno Matej Banovšek, ki je kar štirikrat zatresel mrežo gostiteljev, enkrat pa je to uspelo še Metulju in starejšemu od bratov Kugler. Po besedah nazarskega trenerja se šele sedaj trenira tako, kot je treba, in rezultati so tu. Ob takšnem nadaljevanju ni bojazni za padec forme in vsaj trenutno se kažejo realne možnosti za osvojitev enega od prvih dveh mest po rednem delu prvenstva, kar bi ekipo KMN Nazarje Glin uvrstilo v dodatne kvalifikacije za vstop v elitno osmerico slovenske- ga futsala. Vendar do tja bo potrebno preliti še veliko znoja in ker se v napovedih vedno rado kaj zalomi, naj zaenkrat to ostanejo le velike, skrite želje. Že danes zvečer se bodo »graščaki« predstavili domačemu občinstvu, saj v Nazarje prihaja prebujajoči se mariborski Branik. Franjo Pukart ROKOMETNI KLUB NAZARJE Veliko število zadetkov v obeh mrežah V 14. krogu prvenstva so Nazar-čanke gostovale pri ŠD Jadran Blu-emarine Hrpelje - Kozina. Gostiteljice so bile izrazite favoritinje, vendar so morale za zmago prikazati vse svoje rokometno znanje. Zgornjesavinjčanke so z dobrimi igrami opozorile nase in v drugem delu prvenstva vzbujajo spoštovanje pri nasprotnicah. Tokrat sta se obe moštvi posvetili igri v napadu in zanemarili obrambo, kar je prineslo veliko število golov na obeh straneh. Domače rokometašice so si prednost osmih zadetkov priigrale že v prvem polčasu (22:14). V drugem je razlika ostala enaka, saj je bil v tem delu igre rezultat izenačen (18:18). Domačinke so slavile s končnim rezultatom 40:32. Jutri v Nazarje prihaja ŽRK Sežana, ki je bila v prvem delu prvenstva na domačem igrišču v Sežani izrazito močnejši nasprotnik. Razmerje moči v prvenstvu se spreminja v nazarsko korist, kar obeta zanimivo srečanje. Roman Mežnar KMN Benedikt : KMN Nazarje Glin 1:6 (1:3) Strelci: 0:1 Banovšek (6), 0:2 Banovšek (6), 1:2 Pukšič (9), 1:3 Banovšek (20), 1:4 V. Kugler (25), 1:5 Banovšek (28), 1:6 Metulj (37). KMN Nazarje Glin: Mekiš, Letojne, Oblak, Urtelj, V. Kugler, D. Kugler, Banovšek, Metulj, Hren, Cigljar. Rezultati 14. kroga: Benedikt : Nazarje Glin 1:6, Maribor Branik : Kix Ajdovščina 9:4, Viktorbit eBlagajna : Kebelj 4:2, Slovenske Gorice : Velike Lašče 6:5, Tomaž : Zavrh Selce Masind 3:2, Weber - prosta ekipa. Lestvica po 14. krogih: 1. Nazarje Glin 27, 2. Kebelj 26, 3. Viktorbit eBlagajna 24, 4. Benedikt 24, 5. Slovenske Gorice 21, 6. Velike Lašče 17, 7. Kix Ajdovščina 16, 8. Weber 14, 9. Maribor Branik 12, 10. Zavrh Masind 10, 11. Tomaž 9. Lista strelcev: 24 Siniša Brkič (Viktorbit), 18 Blaž Metulj (Nazarje Glin), Gorazd Fridrih (Kebelj), Danilo Pukšič (Benedikt), Blaž Živko (Slovenske Gorice), 10 Boštjan Oblak (Nazarje Glin) ... KOSARKARSKI KLUB NAZARJE V soboto so nazarski košarkarji gostovali v Slovenski Bistrici in zabeležili visok poraz. Gostitelji so prepričljivo zmagali predvsem z meti izza črte. GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Poraz proti Bistrici Svojo strelsko moč so uprizorili že v začetku tekme in hitro »pobegnili« na varnih deset točk naskoka. Nazarčanom ni preostalo drugega kot z zbrano in potrpežljivo igro loviti nasprotnika. To jim je dobro uspevalo in v tretji četrtini so se približali na pol koša razlike, kar je bil alarm za domače košarkarje, ki so s svojo značilno agresivno in hitro igro ponovno prevzeli pobudo. Z natančnimi meti za tri točke so rešetali nazarski koš, kar jim je prineslo neulovljivo prednost, tako so povsem upravičili svoje mesto na prvenstveni lestvici. Med gostujočimi košarkarji je strelsko izstopal Krivec, pod košema sta se z borbenostjo izkazala Valenčak in Filip Blatnik. Jutri bo v Nazarjah obračun za-dnjeuvrščenih moštev. V goste prihaja ekipa Union Olimpija mladi, ki je zadnja na lestvici. Tekma bo odigrana en teden prej, kot je bilo predvideno in bo priložnost za novo zmago Nazarčanov. Roman Mežnar Bistrica : Nazarje 82:62 (26:17, 15:16, 21:15, 20:14) Strelci (Nazarje): Rednak 5 (3-5), Gostečnik, Bitenc 3 (1T), Zadravec 5 (2-2,1T), Krivec 15 (1-1,2T), Vodončnik 12 (2T), L. Blatnik, F. Blatnik 9 (5-7), P. Polčnik, Plaskan 2, Hostnikar 2 (0-2), Valenčak 9 (3-3). Rezultati 2. SKL vzhod: 15. krog: Union Olimpija mladi : Fenomeni 82:85, Bistrica : Nazarje 82:62, RODD : Posavje Krško 88:76, Radenska Creativ : Lastovka 96:72, Ježica : Terme Olimia Podčetrtek 87:76, Vrani Vransko : Calcit Mavrica 72:92. Lestvica po 15. krogu: 1. Radenska Creativ 30, 2. Terme Olimia Podčetrtek 27, 3. RODD 26, 4. Bistrica (-1) 25, 5. Ježica 23, 6. Calcit Mavrica 22, 7. Posavje Krško 22, 8. Lastovka 21, 9. Vrani Vransko 21, 10. Fenomeni 19, 11. Nazarje 17, 12. Union Olimpija mladi 14. 22 Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 Šport, Pisma bralcev, Črna kronika, Zahvale, Oglasi Čestitke ob Abrahamu f GORSKO KOLESARSTVO Savinjčana na 24-urno vztrajnostno dirko Erik Rosenstein in Miha Slatinšek z Ljubnega ob Savinji se počasi približujeta zaključku priprav na letošnjo prvo pomembno tekmo. 19. februarja se bosta udeležila petega neuradnega dvoranskega svetovnega prvenstva v gorskem kolesarstvu v Freistadtu v Avstriji. Tekma, na kateri je lani Slatinšek kot edini Slovenec že sodeloval, traja 24 ur. Glede ciljev na tekmi je Slatinšek povedal, da si letos želi priti do cilja, kar pomeni odpelja- ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Ekipa OK KLS Ljubno je v 16. kolu gostovala v Dravogradu in prikazala eno slabših iger v dosedanjem delu prvenstva. Domače igralke, ki so druge na lestvici, so namreč brez težav prišle do zmage. Samo v začetku prvega seta je bila igra še izenačena, nato pa je sledila serija slabih sprejemov servisa ljubenskih odbojkaric in set so gostiteljice suvereno zaključile v svojo korist. Nič bolje se ni godilo ljubenskim odbojkaricam v drugem in tretjem setu, tako da zrna- ti vseh 24 ur. »Rosenstein bo zmagal, jaz in še en tekmovalec iz Slovenije pa mu bova vztrajno sledila,« v šali pove Slatinšek. Rosenstein meni, da je dobro pripravljen na tekmo, svoje letošnje načrte pa pogojuje z uvrstitvijo na tem tekmovanju. Na DOS-u bo nastopil, če bo rezultat v Avstriji dober, medtem ko je Slatinšek že odločen, da se še drugič poda okrog Slovenije, tokrat v kategoriji dvojic. Štefka Sem ga domačink ni bila vprašljiva, kar kaže tudi končni rezultat 3:0 (25:7;25:19;25:13). Uspešnejše so bile kadetinje OK KLS Ljubno, ki so na turnirju na Ljubnem v prvi tekmi po zelo izenačeni igri premagale ekipo Mozirja z 2:1 (24:26, 25:22; 15:11) in se ji s tem oddolžile za poraz iz preteklega kola. V drugi tekmi so bile boljše od ekipe iz Zreč in jo premagale z rezultatom 2:0 (27:25; 25:19). Franjo Atelšek V soboto 5. februarja je ZKZ Mozirje praznovala 50 letnico obstoja in 120 letnico zadružništva v Zgornje Savinjski dolini. Slovesna akademija je bila v športni dvorani v Nazarjah. Bilo je veliko članov zadruge in drugih visokih gostov. Prireditev je hudomušno povezoval g. Slapnik; nastopala je Zgornje Savinjska godba na pihala, skupina Pušeljc in lučki oktet Žetev. Nekateri najzaslužnejši člani in delavci so dobili priznanje, vseh pa ni bilo mogoče nagraditi. Vse je bilo na zelo visoki ravni in enkratna je bila tudi pogostitev. Direktor je predstavil delovanje zadruge in še druge načrte; o težavah se na takšen dan ne spodobi govoriti. Gospod Franci Kotnik pa je izdal zelo lepo knjigo o ZKZ z izčrpnimi podatki za kar mu tudi če- stitam. Drugi govorniki iz visoke politike so predvsem naglaša-li kako pomembna je doma pridelana hrana, kako mora zanjo kmet dobiti dostojno plačilo, kako zaščititi kmeta pred propadanjem. Vse se mi je zdelo nekam znano in domače. Nato pa sem se le spomnil, da sem to že poslušal pred 20, 30-timi leti in še prej. Takrat od drugih ljudi, vendar iste besede. Morda pa je sedaj bolj resen čas in bodo politiki spoznali, da si žagajo vejo na kateri jašejo kmeta. Kmet bo vsekakor preživel, če ne drugače pa z motiko v rokah. Kot sem nekoč zapisal v svoji pesmi o kravah: Zadnji človek, ki bo iz tega sveta odšel z sabo kravico bo imel. Še enkrat čestitke. Acman Jože Brezje 34 Mozirje Odbojkarska liga 3. DOL ženske - vzhod 1 Rezultati 16. kroga Dravograd : KLS Ljubno 3:0 (25:7, 25:19, 25:13) Mozirje : Braslovče 0:3 (11:25, 9:25, 8:25) _J Č R N A K R O N I K A • VLOMILCA PREGNAL ALARM Gornji Grad: V noči na 31. januar je neznani storilec poskušal vlomiti v gostilno Menina v Gornjem Gradu. Nepridiprava je presenetil in pregnal alarm, ki se je vklopil ob vlomu. Opravljen je bil ogled kraja vloma, policisti pa v cilju izsleditve storilca še zbirajo obvestila. • ZAGORELO ZARADI KRATKEGA STIKA Prihova: 5. februarja zjutraj je prišlo na Prihovi do požara na lesenem montažnem objektu, v katerem prebivajo vozniki prevozniškega podjetja. Gasilci so požar pogasili in prezračili prostore. Ugotovljeno je bilo, da je prišlo do požara zaradi napake na dovodnem električnem vodniku. S požarom je nastala materialna škoda. Poraz članic, dve zmagi kadetinj Je čas, ki da. In je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine... V SPOMIN Marija SOLAR 17.10.1961 - 9.2.2010 Minilo je dolgo leto, odkar te je kruta bolezen premagala in te nam vzela. Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja, na tisti kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da od tam vrnitve ni. Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate svečke in se je spominjate v molitvi. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 C Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b m o r a n a. s I Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 23 Za razvedrilo PRVA POMOČ IZ DRUGE ROKE Sonja Pfeifer - Favškova, lastnica lokala Zmajeva votlina v Nizki, gasilka in novopečena »zdravnica«: »Noče in noče oživeti tale Ančka. Če bi bil to kak Anže, bi bila zdaj že rahlo užaljena.« KO GRE ZA PREŽIVETJE Jože Pogorelčnik, načelnik markacijskega odseka PD Nazarje: »Zadnji grižljaj si morava pošteno razdeliti. Vse naokoli naju je divjina, surova neodpuščajoča narava sredi hude zime. Vsaka napaka na tem mestu je lahko usodna za preživetje, zato zame grižl, zate pa jaj ...« KO BESEDE KAR SAME LETIJO NA KUP Nejc Slapnik, kulturni delavec, igralec in povezovalec (levo): »Franci, ti prsti, ko spiješ kozarec vina, kaj hitreje letijo po tipkovnici?« Franci Kotnik, glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic: »Malo pa že. Verjetno kot tebi jezik, ko vodiš prireditve.« 24 Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 Križanka, Oglasi Ne, gospa ... DRŽAVAV JV AZIJI NAUK O ZVOKU CERKVENO GLASBILO KOPRSKA TOVARNA IZRAZ VREDNOSTI BLAGA HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA KOŽNA VREČA Z MODI STANJE OKRNJENEGA SL. ZNAMKA ŠPORTNE OBLEKE UKRAJINSKA REKA IGRALKA KRALJ OSEBNI ZAIMEK KELTSKO PLEME NAJVEČJI PTIČ avtor P. L. TIPALNI ORGAN SLOVENSKI SKLADATELJ BOJAN TISA (LJUD.) OPRAVIČILO, IZGOVOR PAUL EHRLICH RIM. PRER. NIMFA ŠVICARSKI JUNAK WILHELM SILIRANA KRMA ŽIVALCA, KI LEZE PUCCINIJEVA OPERA KRAJ NAD ŠK. LOKO MIRNO SOŽITJE RADIOAKTIVNA KOVINA KRATKO KRILO DRAGO PERKO TRPNIK GOL (EKSPR.) NOVOZELANDSKI STAROSELEC ČISTILNI PRAŠEK MEJNI ZNESEK AMERO n KARIKATURIST ROGELJ NAJDALJŠA SL. REKA ZAČETEK AZBUKE GRŠKO GOROVJE KONJ IZ KOBILARNE LIPICA PREBIVALEC IGA OČE (LJUBK.) TROPSKA RASTLINA SREDSTVA ZA MAZANJE Križam Ke ugamKe MINI SLOVARČEK BOJI - keltsko pleme BUG - ukrajinska reka REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE REŠITEV IZ UJETNIŠTVA OGRAJEN PROSTOR ZA ŽIVINO ŽIVAL, KI LETA BIFTEK Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 11. januar ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Sarino velikansko srce ob 19.30. Farna cerkev Luče Koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Sobota, 12. januar ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : ŽRK Sežana (ž) ob 18.00. Galerija Mozirje Predavanje Preteklost v najinem odnosu ob 18.00. Avtobusna postaja Gornji Grad Start nočnega pohoda na Menino ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - OK KLS Ljubno: OK Črna (ž) ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Union Olimpija mladi (člani) Nedelja, 13. januar od 9.00 dalje. Športna dvorana Mozirje Zimski turnir v malem nogometu (U12 in U14) ob 10.00. Smučišče Luče Odprto prvenstvo v veleslalomu za smučarje in bordarje ob 15.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Pokaži kaj znaš ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Zmeda v kopalnici Ponedeljek, 14. februar ob 10.00. Golte Tekmovanje za pokal vzhodne regije v super G Torek, 15. februar od 8.00 dalje. Sejmišče v Mozirju Sejem suhe robe, tekstila, bižuterije ... ob 17.00 Knjižnica Luče Ura pravljic: Sarino velikansko srce ob 18.00. Galerija Mozirje Predavanje Gozd v srcu Evrope ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovna predstava Kje je mama Sreda, 16. februar ob 19.00. Gostišče grad Vrbovec Nazarje Zimski utrinki (Marjan Ostruh) Četrtek, 17. februar ob 10.00. Restavracija Gaj Mozirje Predavanje Ločevanje in ravnanje z odpadki v praksi ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali do-pitanje in bikce ter teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Prašiče cca 30 kg, prodam, možna dostava; gsm 051/335-751. DRUGO - PRODAM ŽIVALI - PODARIM Podarim mlade psičke, majhne pasme; gsm 030/379-514. ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca limuzin, težkega 130 kg; gsm 031/765-605. Prodam bikca sr, težkega 120 kg in kupim bikca starega 7 dni; gsm 031/855-186. Prodam 2 breji simentalki - 8 mesecev, pašni, dobrega porekla; gsm 031/557-290. Prodam 2 jagnjici in ovna js pasme, stari so 8 mesecev; gsm 041/550825. Prodam prašiče, 100 do 130 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo. Prašiče lahko tudi dostavimo; gsm 041/561-893. Prodam otroško posteljo 70 x 140 ter previjalno mizo, vse v beli barvi; gsm 041/711-988. Prodam nov pomivalni stroj Gorenje 61124, ugodno, 400 eur; pokličite 031/759-578. Prodam deske, jasen, suhe, debelina 30, 50 mm; gsm 041/940-651. Ugodno prodam metrska drva in pre-kle za fižol; tel. 03/583-24-60. VOZILA - PRODAM Prodam renault clio, letnik 2006, 1.4, 16 V, dynamique confort; gsm 041/212-785. NEPREMIČNINE MORDA STE ISKALI PRAV TO CODEX SHOP Prodaja ležajev, verig, tesnil, jermenov, filtrov, zavornih sistemov za motorna kolesa, motornih olj shell ... Gsm 041/415-026. Mateja Petrin Moličnik s. p., Varpolje 23, Rečica ob Savinji. PAVLIN KOLESA - PRAVI NASLOV ZA REKREATIVNE KOLESARJE Kolesa, oprema, rezervni deli in servis vseh koles. Naše stranke so rekreativci, ki ne trpijo površnosti. Če želite kakovost, osebni odnos in ponakupno podporo, pokličite 040-431-591. Pavlin kolesa, Filip Pavlin s.p., Brezje 9d, 3330 Mozirje. ZIMA NAŠA Z VIRUSI NE PRIZANAŠA! A virusom se ne damo, zato solne terapije imamo. Gsm 031/788881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. SKI BORD SERVIS TEVČ Novo! Brušenje robnikov s strojem, za svetovni pokal, robnik drži celo sezono. Prodaja rabljene in nove smučarske opreme. Posredništvo za Ficher. Tel. 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. www.fotoknjiga.net Zazidljivo parcelo, 13 arov, v Nazarjah takoj ugodno prodam; tel. 03/839-50-14. 26 Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 Čestitke, Oglasi Spelje ittii niokuli, tii beli, M'7- - K naš Žiga BOŽIČ r j pa 18. rojstni dan itn vi, 1 m naj se mu izpolni vse. kar si teli. Vît. ki tt ;m»nti rfldi GEAD VDf^ î^às- EO&mfO, HJ.in faicipn a p taptfn twbr ■ Wn™ii5 Ifrir■■■:.!, ,i : r : ..■.'■■ Û■■■ : ■ ri: •. zit .■■" ■ ■■■ >•■■■ r."f-.vrj rtjpMdtam tàmf. ■ 'liffjrAt oŠtetukr i" ■ fJFl iVj',1' i/i'.i, - ji. j ,'.■,-i :.■;;,■ .-.■.. ftîfl fm'itib t!< .:'i "' V i .'i Muficttemi '.■■ , Ura!': in mfiùidlHa) i fi* i.' iččffjtt! "..1 i-1 !-■ i-.i . i ■|,,,l .-I i .lil li^Špch d.o.o. CpfjkIbi1 niitva, ttjinjirtd in pieirtti AIIihlmh' (rj IZ. 3341 Om) buj DU u kl IB k-n* uit Dit» i L ûsm: 041 46b 7« f.mall: ipM I^IQnin.1 www AKTUALNO: IZKORISTITE MOŽNOSTI SUBVENCIONIRANJA TERMOIZOLACIJSKIH FASAD (IZ STIROPORJA IN KAMENE VOLNE ...) Pogoji za pridobitev subvencij v letu 2011: Toplotna izolacija fasade pri obnovi eno ali dvostanovanjske stavbe. Pravica do nepovratne finančne spodbude se dodeli na podlagi originalnega predračuna izvajalca naložbe za toplotno izolacijo fasade skupaj s podstavkom oziroma coklom, ki mora biti izvedena z najmanj 15 cm toplotno izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo A < 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega toplotno izolacijskega materiala (d), da bo razmerje A/d < 0,3 W/m2K. Navedeno razmerje A/d < 0,3 W/m2K mora biti izkazano tudi v primeru vgradnje naravnih toplotno izolacijskih materialov, in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (A) naravnega toplotno izolacijskega materiala (lahko je 12 cm grafitni stiropor). V primeru, da je na obstoječi stanovanjski stavbi že vgrajen fasadni sistem s toplotno izolacijskim materialom, katerega toplotna prevodnost A < 0,045 W/mK, lahko vlagatelj izvede konkretno naložbo v razliki do najmanj 15 cm toplotno izolacijskega materiala. Predložiti mora fotografije, iz katerih bo razvidna debelina že vgrajenega toplotno izolacijskega materiala in ustrezna dokazila, ki izkazujejo toplotno prevodnost že vgrajenega toplotno izolacijskega materiala. Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le za stanovanjske stavbe, za gradnjo katerih je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1.1.2003, morebitno gradbeno dovoljenje za legalizacijo stanovanjskih stavb, zgrajenih pred 1.1.2003, pa pred oddajo vloge po tem javnem pozivu. Določena je omejitev v višini 25% od naložbe, vendar ne več kot 12 EUR/ m2 za največ 200 m2 toplotne izolacijske fasade. Priznani stroški vključujejo: - postavitev gradbenega odra; - odstranitev ali izravnavo obstoječega ometa ali ostalih gradbenih materialov, vgradnjo vertikalne hidroizolacije na predelu cokla, demontažo starih okenskih polic; - nabavo in vgradnjo toplotno izolacijskega materiala z zaključnim slojem oziroma celotnega fasadnega sistema; - obdelavo špalet; - nabavo in vgradnjo okenskih polic. Za vse navedene pogoje pokličite Špeh d.o.o. in pripravili vam bomo potrebne dokumente za subvencijo ali ugoden eko kredit. Naš trud za lepoto vašega doma - že 19 let) Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 27 Pnyojl in [if?vih rtiigeinunt igrr* ODPfi.Jl wif. Nasföv 4 Telefon Podpis * (i podpisom se strinjam s pravili nagradne igre.) Podatki ozn □ »ni z * obvezni I NO osnovni Gornji Gr< Zvoni'o Krvmpacnik, učitefjGSGotef Uspehi vizrKtv GJdi bene šol? Gattr: ^Usft'i'trHKt* oŠ fiora1. MtaAnrti irfjiTj™* JJC9, □fr^i^ATiO^iTj^rriM iCCÄ rfstdrih fWrtf firjf-ilt Irir/iT JSE iiBUVr.-ivn.tih. pnflfr JJflf T GS Galtr ialelts it. J3J»V(ltnj5 flibor üuisi j. i. rab*1n l«i j. >j lili il.caih H SLlKOPLtSKASST VO Andrsj Tciglir i.p. I TliIIIII 3313 Ppli-jla El yiUV Te!,: 03/572-06-73 GSM; 041/216 214 www.ferglav.ii • Beljenje notranjih površin in fasad ♦ Dekorativni opleski * Izdelava izolacijskih fasad • Delo na višini z dvižno košaro Aviofiola RELAX Mozirje TEČAJ CPP 16.2. ob 17.00 JL5 jM le; aji al I n«04 I-227-1.1 j 1 RELAX