a . Pesameinü Stevitka 1 Đin. Štev. 100. Postnima pavsanran&^ V llublianl, v nedello 27. maja 1923. Leto I. HAHOPHO BANKALNI BNEVIUK nak da» sliitrai, imetak Pfesečna naročninam rt^lbliadl Mn » po poiti Mn 12“—, inozemstvo Din &• ■■■ tlmdnlitvo: Wolfovs uika it V*- ^ Telefon St 213 Brrolavni naslov; ^ovostMJi&Hsna*» {fpravniifvo: Marßln trg St SL — Ttiefon St 44 rm m 'h ■ Oglasi po tarifu. Sprejemalo se ie do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za edgovat Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Naša severna meia. Ođ časa 'do gasa $« v naši javnosti sproži vprašanje o naši severni meji in nemški nevarnosti za njo. Napiše se o tem važnem vprašanj« par notic alt Člankov iz osebnega, strankarskega ali lokalnega vidika, in s tem je navadno končano naše narodno obrambno delo in imamo zopet nekaj mesecev mir pred tem nadležnim vprašanjem ter ne ganemo niti s prstom, da bi se v tem ožim kaj izpremenilo. Življenje gre pa ne-moteito svojo pot naprej brez ozira na dotične notice in članke tudi na meji, in le Sas prinaša in odnaša razne neprilike, ter zdravi stare rane in seka nove. Katerih je več in katere so nevarnejše, bo pokazala še-le bodočnost. Kakor v večini važnih vprašanj, tako se tudi v tem vprašanju kaže vsa naša borna malenkost. To našo revščino kaže zadosti že dejstvo samo, da nimamo še danes po Petih letih svobode, nobenega sistema. Po katerem naj bi se vršilo naše narodno obrambno in prerojevalno delo na jezikovni in državni meji in se skoro prav vse vrši, kar se sploh vrši, le slučajnosti!© od par posameznikov in neorganizirano. Saj si niti nismo na čistem in še danes razpravljamo o tem, ali naj bi nastopili s silo in terorjem, ali pa bi Poskušali z mehkobo to dobroto. Po zaslugi naše dnevne strankarske politike se je to vprašanje vrinilo kot pre-poma točka med maribor. in ljubljansko oblast in o njem razpravljajo često ljudje, ki poznajo dejanske razmere na naši meji prav površno, ali pa sploh nič. Da bi prišlo pri nas v sedanjih razmerah do kake nepristranske narodno obrambne ankete, v kateri bi bile zastopane vse politične stranke in tudi država po svojih oblastih — predvsem pa seveda zastopniki obmejnega ljudstva ter bi se pri tej anketi začrtale glavne smernice narodno obrambnega in pre-rojevalnega dela, na to sedaj pri nas seveda ni niti misliti, ker nas more druga vprašanja, ki se nam zdijo važnejša. O dejanskih razmerah na naši severni meji je prinesel prav informativen članek koledar CMD za 1. 1923. pod naslovom »Mi in naši sosedi na severni meji«. Kljub vsej naši brezbrižnosti in orijentiranosti, pa položaj na naši verni meji ni tako brezup«!, kakoi kdo sodil na prvi pogled. Dasi sev tudi ni rožnat je samoobsebi ume* V celoti je opažati znaten naprec katerega pa ni rodilo naše deta, anr splošna konsolidacija razmer v naši žavi in pa delo nekaterih požrtvovai Posameznikov, ki vztrajajo kljub vse jn vršijo svojo nalogo proti vsem ne; likam vztrajno naprej. Skoro največ k temu pripomoglo to, da so življ ske in politične težkoče, s katerimi lovi naša soseda Avstrija, neprime večje in hujše, kakor pa pri nas. Izr vseh navedenih činjenic, je zadnja gl jj*» ki nam mnogo in nehote poms se razmere boljšajo. Ce bi bilo v 1 na oni strani ugodnejše in pri slabše, potem bi že zdavnaj ne bili **1 točki, kjer se nahajamo danes. 2ato pa je sedanja doba zelo ug ^ 2a narodno prerojevalno in 0brai delo na naši meji to bomo težko ^ali še kdaj ugodnejše prilike. Ra-vsled tega je pa tembolj obžalova »redno, da to delo v splošnem popol zanemarjamo to ga prepuščamo ra emu sebi, oziroma tistim malošte 2to» Posameznikom, ki še danes vzl . alo na nelahkih postojankah in žanj ^ vse k večjemu nehvaležnost in ^vest, da so obsojeni za nedogle« ostati ravno vsled svojega dela Etičnih mestih. Predvsem je potrebno, da se eni ** vselej prelomi z dosedanjo pral ~®se naša meja ne smatra za kazen: Postojanke, ampak za važna to zau] .k4 jih morajo zasesti naši r Sevecla Pa mora biti 1 h, ™ možnost obstanka na n vratka v Pravočasnega Ta rvrmrin ^ "a ugodnejša me kstns?erihmc>rale Oštevati vse ia' MoMd, duhovniki, učili]” “ sodni in upravni organi. Docela na -en je dosedanji sistem Postavljat? «nejo često dobre, voljne m 7™n «udi ter jih tam puščati tako dolgo gmotno in neredko tudi moralno pro jejo. Na mejo je treba značajev, ne «H celo moralnih nrous Narodna skupščina. Važna ftiava s. kalita. -- Prisega poslancev. — Padi-kalno predsedstvo skupščine. Beograd, 26. maja. (Z) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 9.45. Predsedoval S je njen začasni prdsednik dr. Peleš. V začetku seje je bilo navzočih le malo poslancev. Kot prvi govornik je nastopil poslanec Svetozar Pribičevič (demokrat), ki je govoril zelo pomirljivo. V svojih izvajanjih je obsojal pogajanja z Radićem. Na koncu svojega govora je kategorično zahteval od predsednika vlade ali od zunanjega ministra, naj izjavi v zbornici, ako se kaka zunanja sila vmešava v naše notranje razmere. Nato je vstal ministrski predsednik Pašić to je v splošni tišini podal kratko izjavo, v kateri je pojasnjeval, kako je prišlo do njegovega sestanka z Radičevima delegatoma. Delegata gospoda Radiča le sprejel zelo rad tn jima je Izjavil, da stoji na temelju vidovdanske ustave, da pa bi želel vedeti, kakšne izpremem. be žele biokaši v ustavi. Toda Radičeva delegata nista vedela ničesar odgovoriti. — Potem je govoril minister ver Ljuba Jovanovič v osebni zadevi in je reagiral na nekatere očitke poslanca Svtozara Pribičeviča. — Notranji minister Vujičič je izjavil, da pri volitvah v narodno skupščino ni bilo nasilja, ampak da so se volitve vršile popolnoma svobodno. Predsednik dr. Peleš je na to naznanil, da je prejel predlog 52. poslancev, naj se konča debata o spornih mandatih. Posl. Pribičevič je pristal na ta predlog, vendar pa je zahteval, naj se to zgodi po poslovniku. Dr. Peleš je ob 12.30 prekinil sejo za 10 minut, nakar je posl. Svetozar Gjor« gjevič dejal, da ima težko dolžnost, da uveri večino o nepravilnosti njenega postopanja. Za njim je govoril Nemec dr. Kraft v nemškem jeziku, potem pa demokrat Božov ič. Sledile so volitve, v katerih je bil t večino sprejet predlog posl Nastasa Petroviča, naj se ne razveljavijo demokratske liste, ampak le mandati nosilcev in naj na njihova mesta pridejo namestniki. Potem se je seja prekinila ob 3. popoldne. B e o g r a d, 26. maja. (B) Na popoldanski seji narodne skupščine, ki se je otvorila ob 5.30, je prečital tajnik po- ročilo verifikacijskega odbora, po katerem pridejo na mesto poslancev dr. Miloviča, Vukotiča in Božoviča v zbornico njihovi namestniki. Na dnevnem redu je bila prisega poslancev. Začasni predsednik dr. Peleš je počasi čita! besedilo prisege, ki so jo poslanci stoje in z dvig. njanimi prsti ponavljali. Prisegli so radikali, demokrati, socijalisti, muslimani, džemjet klerikalci, Nemci in zemljorad-nikl Po položitvi prisege je prešla narodna skupščina k volitvi svojega stalnega predsedništva. Radikali so predložili popolnoma radikalno listo, isto so storili tudi demokrati. Radikali so kandidirali za predsedoika narodne skupščine Ljubo Jovanoviča, za prvega podpredsednika narodne skupščine Ljubo-mlra Bakiča, za drugega podpredsednika pa Mihajla Rankovlča ter za tajnike Stjepana Kobasico, Dragana B0J0-viča, Janka Šijačiča in Dimitrija Popoviča. Demokrati so kandidirali za predsednika dr. Pečiča. Glasovalo je 206 poslancev. Po ivzršeni volitvi in škrutini-ju se je Ugotovilo, da je bila izvoljena radikalna lista. Za predsednika narodne skupščine je bil izvoljen minister Ljuba Jovanovič s 122-tni glasovi, za prvega podpredsednika Bakič s 118, za dragega podpredsednika pa Rankovič s 119 glasovi, za tajnike so bil? izvoljeni poslanci Kobasica, Bojovič, Sijačič in Popovič $ 120-ml glasovi. Novoizvoljeni predsednik Ljuba Jovanovič Je zavzel svoje predsedniško mesto in Imel kratek govor, v katerem se je zahvalil za Izkazano mu zaupanje. Ko je začasni predsednik dr. Peleš zapustil svoje mesto Ljubi Jovanoviču, mu je čestital na izvolitvi Na to je bila seja zaključena. Prihodnja seja v sredo dopoldne ob 9. z dnevnim redom: Volitev posameznih odborov. KOROŠEC IN RADIČ. Beograd, 26. maja. (B) Dr. Korošec dementira vesti nekaterih listov, da se odpelje čez pravoslavne Binkošti v Zagreb, kjer se sestane z Radičem. Dr. Korošec Je rekel da za ta sestanek sedaj ni nobene potrebe. Naš poslanik v svečani avdijenc! pri grškemu kralju. A t e n e, 26. maja. (B) Danes dopoldne je sprejel kralj Jurij našega poslanika Balugdžiča v svečani avdijenci, pri kateri mu je poslanik izročil svoje poverilnice. Pri tej priliki je imel poslanik Balugdžič sledeči govor: »Izroča joč Vašemu Veličanstvu pisma, s katerimi me moj vzvišni vladar akreditira pri Vas, Vas prosim, da ste prepričam, da se čutim zelo srečnega, ker morem nadaljevati z Vašo podporo svoje delo pri utrditvi prijateljskih vezi in zavezništva, ki tako srečno obstojajo med obema državama.« Kralj Jurij je odgovoril: »Sprejemajoč od Vas pisma, s katerimi Vas Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev akreditira pri meni v svojstvu izrednega poslanika in pooblaščenega ministra, Vam želim povedati, kako zelo sem srečen, da je izvolitev Njegovega Veličanstva tako upravičeno padla baš na Vašo osebo. Uveravam Vas, da boste imeli z moje strani vsako podporo pri poglabljanju prijateljskih vezi in zavezništva, ki tako srečno obstojajo med obema državama.« S terorjem se ne doseza nikjer trajnih uspehov to jih tudi pri narodnoobrambnem delu ne bomo dosegli Pritisk rodi vedno odpor. Sploh smo pa Slovenci premehke nravi, da M nastopali dosledno z nasiljem. V tem oziru so naši severni nasprotniki iz drugega testa in kljub temu m bilo tistega' sadu, kakor so ga pričakovali Prvi pogoj je, da si pridobimo zaupanje preprostega in zapeljanega ljudstva. To je pa le možno s taktnim to prijaznim nastopom, nikoli pa ne z nasiljem. Ako imamo zaupanje ljudstva, potem je nadaljne delo lahko in plodonosno. Pripadniki za enotno ljubljansko oblast v Sloveniji navajajo, kot glavni vzrok ravno narodnosten obmejni položaj, češ, da obstoja v tem oziru nevarnost za našo mejo, ako se Slovenija deli. Ta argument pa ne drži Ravno zadnje volitve so ga ovrgle dovolj jasno. Izmed 15 mandatov so dobili Nemci enega in §e tega samo po zaslugi in brezbrižnosti slovenskih strank. Nepobitno dejstvo je, da vlada proti Ljubljan v vseh slojih ob meji hud odpor. To je pa zopet samo naravna posledica dosedanjega postopanja Ljubljane napram našim obmejnim krajem. Ljubljana je skrbela pod demokratsko vlado samo zase in je koncentrirala vse naprave samo sebi, druge kraje pa zanemarjala. Obdržala je celo znatne zneske, ki so bili namenjeni drugim krajem, zase, kar se ji danes upravičeno očita. Položaja na meji ni poznala in se tudi ni potrudila, da M ga bila sploh spoznala. Zato je njeno postopanje rodilo odpor na vseh koncih in krajih. Z raztegnjenjem ljubljanske oblasti na vso Slovenijo, bi se narodnosten položaj na meji poslabšal, ne pa izboljšal. Prav tako je s finančnim vprašanjem. Dve upravi bi bili baje predragi Tega se pa ne pomisli koliko denarja bi se potrošilo in koliko časa izgubilo, ko bi se moralo naše obmejno prebivalstvo vozariti v Ljubljano intervenirati za vsako malenkost Zakaj, da M aparat funkcijoniral v doglednem času tako brezhibno, da bi ne bilo treba osebnih intervencij, na to še misliti ni Sploh se pa bo ustvarila po vsej državi na tej ali oni bazi uprava enotno in se ne bo moglo ozirati v splošnem na individualnost in lokalne želje posameznih krajev. To je interes države, ki se ne more zapostavljati lokalnim interesom, pa naj bodo mariborski ali pa ljubljanski Toliko v splošnem. Ob priliki se pa še povrnemo k vprašanju položaja m naši severni meji. Zakaj naši meji J« potreba posvečati več pozornosti To ni samo naša jezikovna, ampak obenem tudi državna meja. Torej zelo /silna v obeh ozirih Grško-turški dogovor v Lausanni. Lausanne, 26. maja. (K) Na današnji popoldanski seji konference je bilo med Turki to Grki doseženo soglasje. S tem je preprečeno, da bi se konferenca prekinila. Lausanne, 26. maja. (K) Venize-los je izjavil,, da je z grško-turškim dogovorom zajamčen mir. Carigrad, 26. maja. (K) Tukaj je veliko vznemirjenje. Danes so se sestali zavezniški komisarji. Generali so razmotrivali posledice, ki bi nastale, če bi se lausannska konferenca prekinila. Pred novo nemško ponudbo. Pariz, 25. maja. (Br.) V diplomatskih krogih se pričakuje, da bo predana nova nemška nota začetkom prihodnjega tedna, vendar so tu mnenja, da ne bo mogla tvoriti podlage za pogajanja, kajti nemška vlada še vedno ni pripravljena, odnehati v dveh točkah, prvič, opustiti odpor v Poruhrju in drugič, dati točen predlo« v številkah reparacij. L ^n d o n, 26. ma ja. (Br.) »Pall Mail Gazette« piše: Važni diplomatski pogovori so se vršili med dr. Stahmerlern, nemškim poslanikom v Londonu, in Foreign Officeom na eni strani in lordom d’Abemonom, poslanikom Velike Britanije v Berlinu, in nemško vlado na drugi strani. Predmet teh pogajanj je bila nova reparacijska pogodba, ki jo mora storiti Nemčija, in ki bo, kot je rekel g. Stahmer lordu Curzotm, mnogo bolj točna to mnogo bolj resna kot prva. Komunistična vstaja v Poruhrju. Gelsenkirchen, 26. mala (K) Pretežna večina delavstva prav odiotno graja počenjanje rogoviležev. Na mnogih krajih Poruhrja so že storjeni ukrepi, ki nal bi preprečili take dogodke in jih zavirali vendar Je položaj prejkoslej resen. (W) Bohu m. 26. maja. (K) Včeraj zjutraj so tukaj komunastične stotnije ustavile delo v mnogih rovih in Industrijskih obrtih. Velik del delavoljnega delavstva se je moral terorju udati. Popoldne so komunisti ustavili delo pri listih »Bochumer Anzeiger« in »Volkszeitung«, pri čemer so mnogo razdejali Požarna hramba je morala rabiti orožje. Enajst oseb je bilo deloma težko ranjenih. Drugi dan ne more iziti noben Hst. (W) München, 26. maja. (K) Iz Bohuma poročalo o novih spopadih in o streljanju med puntarji in požarno hrambo. V Gelsen-kirchenu je dan prešel v splošnem mimo. Razprodaja v trgovinah po cenah, ki so jih krmunlsti znižali, traja dalje. Puntarji smejo javno nositi orožje in zborovati, ne da bi Francozi to preprečevali in ne da bi puntarjem bito treba poprej zaprositi dovoljenja francoskih oblasti. Pri rovu »Preussen I.« in »Lünen« Je prišlo do spopadov med policijo in med ustaši, ki so oboroženi s samokresi in s strojnimi pištolami Ustaši so imeli pet težko ranjenih. (W) _____ Düsseldorf, 26. maja. (K) Danes je bila izvršena smrtna obsodba nad nemškim saboterjem Schlagterjem. Bi! je ustreljen. Kakega posebnega dogodka n! bilo. Essen. 26. maja. (K) General De. goute je zaradi namišljenih sabotažnih činov naložil mestu denarno globo v znesku 50 milijonov mär k ali 1800 dolarjev, plačr Ijivih v osmih dneh. Ce mesto ne bi plačalo, se mu preti s prisilno izvršbo. Neka preje naložena denarna globa v višini 40 milijonov mark še ni plačana. Essen, 26. maja. (K) V Bohumu so bile včeraj vse trgovine zaprte. V Rothau-senu se je samoobramba razšla. V Essenu je popoldne na tržišču prišlo do plenitev. Samoobramba je morala posredovati da Je Izpraznila prostor. Tudi danes je na trgih prišlo do nemirov zaradi živil. (W) Boh um. 26. maja. (K) V bohumskem okraju stavka 31 rovov in 15 kovinskih obratov, skupno 16 tisoč delavcev, Bohu m, 26. maja. (K) Včeraj r večernih urah so komunistične stotnije prišle pred poslopje požarne hrambe in zahtevale predajo in razorožitev moštva, kar *>« Jo bilo odklonjeno. Na to so komunisti začeli napadati s samokresi in s točo kamenja Okrog 9. ure zvečer je požarna hramba začela rabiti orožje. Več oseb je bilo ranjenih, ena pa usmrčena. Ob 11. uri 90 komunisti, ki so med tem dobili ojačenja, še enkrat napadli, pri čemer je bfla ena oseba ubita. Danes zjutraj je požarna bramba ugotovila veliko število ranjenih. B e r 11 n. 26, maja. (K) Listi doznavalo od pristojne strani, da Je bila zelena varnostna policija izgnana iz Poiuhrja. Ureditev madžarskih financ. ODLOČITEV REPARACUSKE KOMIS UE. Pariz, 25. maja. (Br.) Uradno poročilo reparacijske komisije javlja: Komisija se je sestala pod predsedstvom g. Barthouja in je sklepala o madžarskem vprašanju. Ker sta francoski to skupni delegat (menda Male antante. Op. ur.) glasovala »za«, britanski in italijanski delegat pa »zoper«, je predsednik dal zadevo znova na glasovanje in tako se Je sklenilo sledeče z ozirom na člen 362. trianonske mirovne pogodbe: da se v principu ne zoperstavlja prošnji madžarske vlade za začasno uktajenje privilegijev, tičočih se gotovih dohodkov Madžarske, katere bi bilo treba uporabiti za garancijo avtoriziranih posojil. Ta olajšava se bo pa izdala samo v čisto natančno določenih sluča- jih in za natančno določene proje«vre posojil, katere bo morala madžarska vlada predložiti odobrenju reparacijske komisije in katerih del, kojega višina se ima še določiti, bo moral ostati za reparacije, pod pogojem, da bodo dane reparacijski komisiji potrebne garancije in možnost kontrole, tako da bo slednja imela zagotovilo, da bo oni del posojil, ki bo puščen na razpolago madžarski vladi, uporabljen izključno samo za dvig madžarskih financ, da bo na ta način Madžarska v stanu, zadostiti reparacijskim zahtevam in obenem storiti vse potrebne korake, da se zasigu-ra v notranjosti države vse potrebno za dvig financ. Drugi pogoji bodo še sledili. Nova britanska vlada. London, 26. maja. (Z) Kolikor je doslej znano, stopijo v nov kabinet Baldwmov kot predsednik tajnega sveta lord Salisbury, kot zakladni kancelar Mac Kenna, zunanji minister ostane lord Curzon, vojni pa lord Derby. Notranji resori prevzame Bridgeman, prosveto Wood, mornarico Arm ery, socijalno politiko W o a r e, trgovino lord Creame, poljedelstvo Sanders in ministrstvo za Škotsko No var. Čuvar državnega pečata bo lord Cecil, lord-kancelar pa Cave. SKUPŠČINA SODNIKOV. Beograd, 26. maja. (B) Jutri, v nedeljo, ob 9. uri dopoldne se vrši v dvorani tukajšnjega okrožnega sodišča zborovanje sodnikov, na katerem se bo razpravljalo o uačrtu zakona o sodnikih. Govorilo se bo tudi o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na položaj sodnikov. Beograd, 26. maja. (B) Pravosodni minister dr. Markovič :e bil dopoldne na dvoru in je predložil Nj. Vel. kralju v podpis ukaz o nastanitvi novih sodnikov in sodnijskih tajnikov. KOMUNISTIČNI PROCES V BUDIM-PEŠTL Budimpešta, 26. maja. (K) Po večtedenski razpravi je bila danes v velikem komunističnem procesu razglašena razsodba. Sest obtožencev je bilo obsojenih na ječo od 10 do 20 let, drugi obtoženci pa na večletni zapor. DanaSnfe prireditve. V Ljubljani. Drama; Proslava Jubileja škofa dr. A. Jegliča. Izv. Opera: Zaprto. _ . . . Opera: »Vrag in Katra.« Izv. Začetek ob 20. url. Kino Matica: »Spletka in ljubav«. Kino Iriml: »Pot v pekel«. Kino Tivoli: »Kralj Goconde«. L del V Mariboru: Narodno gledališče: «Plesni večer Lidije Wisiakove.« ^ , V ponedeljek, dne 28. v Laubljanh Drama: »Hamlet.« Red A. Opera: Zaprto. Kino Matica: »Prekrasne Stambulska Pr0SKin»,1deal: »Zločin pustolovskega go« SPO ustvarjanja poljske večine v sejmu in senatu je vendarle končana Nacijonalna zveza (98 poslancev), krščanska demokracija (43 poslancev) in pijasti (70 glasov) so po daljših in sko ro ponesrečenih razgovorih sklenili pogodbo, M jamči za složno delo in sestavo novega kabineta. Krščansko . na-cijonalni klub s svojimi 24 poslanci sicer ni pristal na to kombinacijo, vsekakor pa je pripravljen, pomagati pri odstranitvi sedanje neparlamentarne vlade. Skupna večina v sejmu znaša torej 235 glasov. Je pa tudi verjetno, da se bo po novi koaliciji pridružila še poljska delavska stranka (18 poslancev), tako da bi imele koalicijske stranke same 229 glasov, skupno s krščanskimi nacijonalci pa 253 glasov. Politična slika sejma se bo te dni spremenila in tudi v senatu se pokazujejo nove konture. Kdor pozna poljske razmere, bo moral priznati, da se vršijo na Poljskem v političnem pogledu nepričakovane stvari: začenja se nova doba plodonosnega parlamentarnega dela. Od strank pa, ki so se strnile v novo koalicijo, zahteva poljski narbd po vsej pravici ogromnih strankarskih žrtev. Poljska je dežela, kjer kompromisi političnega značaja nikdar niso dobro uspevali. Ali sedaj ue gre brez kompromisa, zato se bosta v vladnem taboru morali zediniti levica in desnica s centrumom k skupnemu dolu za blagor preizkušene domovine. Varšava je postala zanimivo izleti-šče zavezniških vojskovodij... Ni še dolgo, odkar je zapustil poljsko presto-lico francoski maršal Foch. Te dni pa je prispel šef angleškega generalnega štaba, lord Cavcl, in »Kuryer Polski«, ki stoji zunanjemu ministru zelo blizu, je vedel celo povedati, da je šef angleškega generalnega štaba prišel samo za-to* da vrne jesenski obisk generala Si-borskega v Londonu... To potovanje sicer nima nobenega političnega obilež-ja, ali razmere so nanesle tako, da je politični moment očividen. Listi pojejo, kakor maršalu Fochu, tako tudi hladnemu lordu svoje slavospeve, toda človeku, ki opazuje ta potovanja z neposredne bližine, se vedno bolj dozdeva, da tiči v tem dejstvu prav rahel dokaz o rivaliteti med Francijo in Anglijo. Francoski maršal je prišel brezdvomno ocenjevati vojne sile poljske republike. Poleg tega je bilo treba ugotoviti, v Naši klerikalri igrajo zares čudno vlogo. Na eni strani se s tihim ponosom prištevajo med največje defetiste, objemajo se s »predsednikom čovječanske mirotvorne republike« in uganjajo najhujšo srbofobsko propagando po vseh svojih glasilih, na drugi strani pa pošiljajo prav pridno svoje poslance od ministrstva do ministrstva v svrho raznih intervencij. Doma kričijo: »Glejte, beograjska »porodica« bo upropastila celo državo«, v Beogradu pa se zvijajo v prahu pred to »porodico« in jo prosijo za razne drobtinice, da bi tako vsaj nekoliko zadostili upravičenim zahtevam svojih volilcev, ki so jih z svojo demagogijo zavedli na politična razpotja, da ne vedo ne kod ne kam. In »Slovenec« se trudi v potu svojega obraza olepšati kolikor monoče razne intervencije klerikalnih poslancev. G. Žebot in koliko se Francija s svojo sovjetsko politiko lahko opira na poljsko izhodno bazo. In to ne samo v strategičnem, ampak tudi v političnem oziru. Cernu je prišel šef angleškega generalnega štaba? Jasno je, da razlogi ne morejo biti bistveno različni... Predvčerajšnjem je obravnaval zunanji minister v zunanjem odboru sejma vprašanje Javorine. V obliki ekspozeja je govoril odgovorno voditelj poljske zunanje politike o problemu Javorine ter o j>oljsko - gdanskih odnošajih. Povedal sicer ni mnogo, vendar pa je slika dovolj jasna. Vprašanje Javorine se nahaja v zadnjem štadiju svoje rešitve a upati je, da bo definitivna. To vprašanje bi bilo že davno spravljeno z dnevnega reda, ako ne bi vseboval osebnega prestiža češkega zunanjega ministra dr. Beneša. Le-ta odreka veleposlaniški konferenci pravico, da sme interpretirati ono, kar je sama sklenila. Dr. Beneš očividno pokazuje na prava; ki jih na vreidh osebno čuva. Zu-, nauji minister je naglašal, da mora v interesu cele Evrope zmagati avtoriteta Evrope: vprašanja, ki spadajo v kompetenco veleposlaniške konference, mora rešiti izključno le ta forum, tembolj, ker je to zadnja in definitivna avtoriteta in ker se je Poljska sama podvrgla njenim sklepom, dočim se Češkoslovaška taki rešitvi z vsemi silami upira. Zanimivo Je tudi vladino stališče na-pram svobodnemu Gdanskemu. Treh točk — je izjavil zunanji minister — ne moremo priznati, id jih postavlja gdan-ski senat: vprašanje pristanišča, carin in postopanja s Poljaki v Gdanskem. Senat stoji na stališču, da je pristanišče privatno podjetje, kateremu naj bi Poljska plačevala del deficita, ne da bi imela od tega kakršnokoli korist. Za Gdansko je merodajna samo poljska zakonodaja, ker 4. člen verzajske pogodbe o tem ne pripušča nobenega dvoma. Gdanski senat pa hoče sam postavljati carinske predpise glede izvoza in uvoza, medtem pa pozablja, da ima Poljska vse pravice, razen političnih. Gdanske oblasti traktirajo Poljake slabše nego taje državljane, posebno pa glede kupovanja in prodaje nepremičnin. Gdansko bo na pritisk Poljske moralo spoštovati verzajsko pgoodbo — tako je končal minister, in odbor je soglasno odobril njegovo stališče sam general g. dr. Korošec ter ostali klerikalni poslanci so že pridno na delu, toda klerikalni volilci naj se zavedajo, da v Beogradu nihče ne bo ugodil intervencijam klerikalnih poslancev, vse dotlej, dokler ne bodo opustili svoje farizejske taktike. Klerikalna politika ima svoje Janovo lice. V Beogradu so drugo stran klerikalne kolajne že davno spoznali, zato priporočamo ^Slovencu«, naj odslej ne vara več svojih lahkovernih čitateljev. Ce zahteva državna potreba, da se to ali ono izvrši, bo vlada najprej vprašala za mnenje radikalnih eksponentov v Sloveniji, nikakor pa ne bo utrjevala z dobrohotnostjo strankarske pozicije tistim ljudem, ki namenoma, in v sadističnem poželjenje rušijo temelj države: narodno edinstvo. Klerikalci naj se zavedajo tudi pod radikalnim režimom da so dnevi njihovega samopaševanja minuli. Posredovanja gospoda Korošca niso nič drugega, nego »Kolomonov zogen«, s katerim bi klerikalci radi krotili nemirne duhove svojih volilcev. Mi jim to zabavo, ki je jako po ceni, rade volje privoščimo, njihovim voülcem pa bodi prvič in slednjič povedano, naj si od teh »intervencij« ničesar ne obetajo. „Stara fn nova mentaliteta...“ Neki klerikalec je poslal te dni uredništvu novosadskega lista »Deutsches »Volksblatt« daljši dopis, v katerem analizira očitek o novi in stari mentaliteti. Uredništvo je bilo gostoljubno in je kot kulturno glasilo priobčilo klerikalni dopis s pripombo, da ga priobčuje pač iz kurtoazije, da pa se nikakor ne more strinjati z izvajanji klerikalnega dopisnika. V pripombi pa čitamo Še nekaj: gostoljubnosti ne bi bilo uredništvo odpovedalo omenjenemu dopisniku niti za slučaj, ako ne bi uporabil za svoje j dokazovanje primere, ki se tiče nemške stranke v naši državi... Značilno je, da se v času, ko prede klerikalcem slaba na vseh straneh, zatekajo v svojo obrambo celo v nemško glasilo. Omenjeni dopisnik pravi, da se uporablja v našem političnem življenju navadno takrat, kadar so izčrpana že vsa sredstva za premagovanje nasprotnika, sum, češ tu prevladuje še vedno avstrijska oziroma madžarska mentaliteta. Ta očitek da je zadnji hi veliki top, proti katerega učinkovitosti navadno ni več obrambe. Sedaj pa pride najlepše: gospod dopisnik pravi, naj kdorkoli povč, kaj je na avstrijski mentaliteti v splošnem in kaj v političnem pogledu sramotilnega? Tu se vidi, da klerikalci še vedno Ijubimkujejo z avstrijakant-stvom. NJhn sc nič ne zdi sramotno, če se svoboden državljan naše kraljevine s težldm srcem spomnja tistih »zlatih časov«, ko je nadvojvoda Evgen, odet z belim plaščem nemškega viteškega reda, »pobožno molji« v mariborski stolnici za zmago avstrijskega orožja, obenem pa je kot komandant južno - za-padnega vojnega področja pobijal »pro-tidinastična stremljenja Slovencev«. In klerikalec si drzne danes trditi, da je po Vidovdanski ustavi določena ureditev države podobna avstro - madžarskemu centralizmu! Ali jemlje Beograd Slovencem in Hrvatom njihov jezik, kulturo in možnosti za gospodarski razvoj? Res pa je, da se klerikalci Še do danes niso otresli svoje nekdanje mentalitete, sicer ne bi v narodni državi uganjali tako defetistične politike. V češkoslovaški republiki Šramek ni hotel slediti demagogu Hlinki, dr. Korošec pa je z razprtimi jadri zaplaval v Radičeve vode. Češki klerikalizem pomaga vsaj pozitivno pri urejevanju težavnih povojnih razmer in zato uživa priznanje, ravno tako avstrijski, naš klerikalizem je pa najbolj heterogena in negativna politična tvorba v celi državi. Klerikalni argumenti glede stare in nove teorije so tako šibki, da ne zaležejo niti tedaj, če bi jih ponatisnila angleška »Times« in vsi francoski listi, od »Tempsa« pa do »Joumala«. Zaitajte s vseh jasnili Mili JUTRANJE NOVOSTI! „Intervencije“ gospoda Korošca. Prenos judenburških žrtev m kosti Ivana Endlicherja. Odbor prosi vsa društva, organizacije, zveze, korpofacije itd., ki se nameravajo polnoštevilno ali po deputaciji udeležiti pogreba naših narodnih mučenikov, da odboru na naslov: dr. Tone Jamar, Prešernova ulica 5, najkasneje do 31. maja prijavijo svojo udeležbo, da se morejo pravočasno izdelati podrobnosti žalnega sprevoda. Izkop v Judenburgu in v Gradcu se nepreklicno vrši dne 29. maja. Prihod vlaka s krstami v Maribor je določen na 31. maja. Slovesen sprejem v svobodni domovini je v Mariboru dne 31. maja ob 4. uri popoldne. Dne 1. junija odpelje osebni vlak, ki odhaja iz Maribora okoli 11. ure dopoldne, žrtve proti Ljubljani, kamor bodo prispele še isti dan. V soboto, dne 2. junija so krste z zemeljskimi ostanki naših narodnih žrtev postavljene na mrtvaški oder v Narodnem domu, kamor ima občinstvo prost vstop od 9. ure dalje. Točno ob 3. url popoldne istega dne se začne pomikati žalni sprevod po Aleksandrovi cesti, Sodni ulici. Komenskega ulici. Vidovdanski cesti, trgu Tabor, VrhovčevI ulici, Ahcaljevi cesti, Martinovi cesti na. pokopališče k Sv. Križu. Vse one gospode, katerim je odbor dostavil nabiralne pole, prosimo, da pole — tudi prazne — vrnejo nepreklicno do 31. maja t. 1. Ker odboru niso znana vsa imena in naslovi vojakov bivšega 17. pp., ki so bili Po prekem sodu 1. 1918 v Judenburgu' obsojeni na smrt, odnosno na dolgoletno ječo, a pozneje pomiloščeni, jih prosimo tein potom, da svoje naslove prijavijo in da se po možnosti udeleže pogreba sotrpinov, katerim je bila usoda bolj kruta in jim ni dovolila, da bi doživeli dan svobode. Občine in postaje ter razna društva cb progi južne železnice opozarjamo na ta spored prevoznih dispozicij in jih ponovno prosimo, da prirede žrtvam najsvečanejši sprejem. Pozabimo na .dnevne skrbi in družimo svoja srca v močan plamen hvaležnosti do borcev za našo svobodo, obnovimo prisego, da hočemo čuvati in braniti to, kar je zgrajenih na potokih naše krvi. PROGRAM izkopa In prevoza Judenburških žrtev v domovino. 29. maja: Ob 6. Ufi zvečer izkop Žrtev v Judenburgu in prepeljava istih na juden-burški kolodvor. 30. maja: Odhod vlaka z žrtvami ob 5. uri zjutraj z osebnim vlakom. Prihod v Gradec ob 9. uri dopoldne. Celjsko pismo. Kljub temu, da se po Celju silno bojiio »Jutranjih Novosti« (v nekaterih kavarnah jih celo zanimajo), se mi dozdeva umestno, da opišem s par vrsticami, kako se nam godi v lepem mestecu ob Savinji. Sicer je precej razumljivo, da se naši someščani izogibljejo »Jutranjih Novosti«. V Celju smo imeli še do pred kratkim dva močna politična tabora. To so bili demokrati in socijalni demokrati. Prvi so imeli za seboj vse uradništvo in slovensko meščanstvo, drugi pa delavstvo in do zadnjega časa tudi one Nemce, ki so si znali priboriti volilno pravico. Ta dva tabora sta se medsebojno ljuto bojevala. Demokrate je vodil dr. Kukovec, do-Ider se ni preselil v Maribor. Toda, nesreča je hotela, da so takrat sploh pozabili na kopico važnih vprašanj, ki bi se morala rešiti v leorist prebivalstva, osobito na uradniško vprašanje. Zato se je pričel proces kristilizacije tudi v celjski nteligenci, v kateri prevladuje predvsem uradniški element. Spoznali so, da se je vodila v Stross-majerjevi ulici politika obljub, in dr. Kukovec, ki ga je uradništvo nekaj časa oboževalo, je šel preko zagotovil (ko je bil minister) v Maribor. Poleg tega se je rodilo toliko razočaranj, da se je celo precej uglednih pristašev zahvalilo za — obljube. Socijalni demokrati spočetka niso bili slabi. Imeli so močne organizacije. le meni se silno dozdeva, da se je pričelo cepljenje po tisti polomljeni stavki pri Westuri. Ko so. se v Ljubljani »prekljali«, je Bernot s ponosom pokazal na celjske sodruge. Bilo mu je silno nerodno; prišel je v Celje in tudi tl sodrugi niso zdravi... Cernu taka sprememba? Ob 11. uri dopoldne uvagoniranje pokojnega Ivana Endlicherja v vagon judenburških žrtev. Odhod vlaka (tovornega) z. mrliči iz Gradca proti Mariboru. Prihod v'Maribor ponoči, eventuelno proti jutru. (Za slučaj, da vožnja mrličev s posebnim vlakom ne bi bila dovoljena, odpeljejo se judeburške žrtve dne 30. maja 1923 ob 6. uri 16 minut s. tovornim vlakom Iz Judenburga direktno v Maribor, kamor dospo 31. L m. dopoldne. Zemeljski ostanki Ivana Endlicherja se v tem slučaju -odpravijo dne 30. maja 1923 popoldne v posebnem Vagonu s tovornim vlakom do Maribora, kamor dospo 31. maja zjutraj oziroma dopoldne. V Mariboru se douvagonivajo v voz judenburških žrtev.) 31. maja. Po zacarinjenju se vagon primerno okrasi. Ob 4. uri popoldne svečan sprejem žrtev na kolodvoru. Sprejema se udeleže — poleg zastopnikov odbora iz Ljubljane — mestna občina mariborska, po-Itične in vojaške oblasti, kulturna in prosvetna društva mariborska. 1. ' junija. Ob 10. uri dopoldne odpelje vlak s krstami proti Ljubljani, kamor štor spe okrog 15. ure. Izkopu v Judenburgu prisostvujejo trije zastopniki glavnega odbora, ter spremljajo: krste od Judenburga do Ljubljane. 2. junija. Ob 6. uri zjutraj se krste na ljubljanskem glavnem kolodvoru uvagoni-rajo in prepeljejo v Narodni dom, kier se polože na mrtvaški oder. Občinstvu je dostop k mrtvaškim odrom dovoljen od 9. do 14. ure. 2. junija. Točno ob 15. uri svečanostni mrtvaški sprevod izpred Narodnega doma na pokopališče k sv. Križu. Krste se prepeljejo na šestih mrtvaških vozeh na pokopališče. Mrtvaški sprevod se bo premikal po nastopnih ulicah: Izpred Narodnega doma po Aleksandrovi, Dunajski, Sodni, Komenskega ulici, po Vidovdanski cesti, trgu Tabor, Ahacljevi, Martinovi cesti na pokopališče. Natančen spored in razvrstitev sprevoda se objavi pravočasno. 2. junija. Po prihodu na pokopališče se krste preneso v kapelico, kjer se blagoslove, od tam na grobišče. Po izvršenem cerkvenem obredu zapojo pevska društva žalostinko. Nato nastopijo govorniki in sicer: Zastopniki širšega odbora; zastopnik udruženja invalidov; zastopnik Omladine; zastopniki oblasti; končno predsednik glav-, nega odbora. Ob sklepu govorov se izvrši odkritje spomenika, katerega izroči pred-stayitelj odbora zastopnikom mestne občine ljubljanske v last in oskrbo. JDS in SSJ sta si bila v laseh že od zadnjih občinskih volitev. Toda vseh las si nista opulili — danes delata precej enotno. SSJ je spustila skenjeno strogo opozicijo. To pa vpliva pri obeh. Jako ponesrečena je tudi taktika SSJ po celi Sloveniji. Sedaj, ko vlečejo na treh koncih, jo bodo že raztrgali. Na račun SSJ se pa razvijajo narodni socijalci in klerikalci. Opomniti tudi moram, da se je peljal g. Fr. Koren, predsednik SSJ, v Hamburg na socijallstični kongres. To je pač najvažnejši dogodek v »očiščeni« stranki. Zanimiva so tudi opazovanja pri SLS. Kot povsod, tako je tudi v Celju pokazala lice »prave ljudske zastopnice«. Ljudje pa, ki iščejo kruha (hic! uradništvo) so se je oklenili, čeprav so sedaj — razočarani. Jako dobro se razvija Narodna radikalna stranka. Spoznali so predvsem uradniki, da je ta edina stranka, ki bo rešila to pereče vprašanje energično in bo pokazala, da nima navade nositi obljube po žepih. Mislim, da uradniki ne bodo več izrekali Kukovcu zaupnice radi obljub in bodo spoznali, da radikali niso ona ovira, o kateri so govorili Kukovec, Pucelj in dragi —-»obljubaši«. Škoda, da veliko naših delavcev ne bo čitalo dr. Lenardov članek o socijalizmu. Pa bomo že preskrbeli. Mislim, da velja več realno delo, nego prazna slama iz dvojne pobarvane Strossmajerjeve ulice. Celjski Nemci so silno razburjeni glede, onega dogodka v Ptuju. Poslanec Schauer, ki se v Celju zdravi, je dobil baje močne poškodbe in ne bo kmalo okreval. Včasih je mladina silno nepremišljena in bojimo se, da ta dogodek ne bo rodil prijetnih prilik. Pamet! smo čitali te dni v »Jutranjih Novostih«. To naj velja za marsikogar. Pismo prijatelju v Paradiž. Predagl moj! Hudo krivico si ml storil, kar sem pa uvklel šele zadnjo nedeljo. Opazil sem, da sl moja preprosta in ponižna pisma, samo tebi namenjena in zate napisana, jel pošiljati v časnik, M iztiaja v Ljubljani in nosi ime »Jutranje Novosti«. V prvem navalu resnične razburjenosti in svete jeze sem bil prepričan, da si storil tako-rekoč božji rop v minijaturi. Slišal sem bil namreč nekoč nekaj zvoniti o tein listu, kakor da je strašna in strahovita cunja, takorekoč srbski strup za ta premili narod slovenski. Slišal sem tudi, da so Srbi Krivoverci, ki hočejo nas poštene katoliške Slovence spraviti pod mernik, da bi potlej sarm zobali našo najboljšo pšenico. Kras, kjer je pridelujemo največ, so jim, hvala Bogu, smuknili Lalii. O, kaj sem vse slišal o teh ;:rek!!canih Srbih in njihovem ljubljanskem '.h:silu! Čemu jim n. pr. reko »novosti«, a ne »novice«? Da so sami prodani 'Judje tam • krog, sem slišal, in še marsikaj. Lahko sl misliš, kako sem se ogibal teh strašnih Srbijancev In njihovega groznega glasita ljubljanskega! Zdaj pomisli! Tako sem bil suh kakor poper, kadar' se najbolj praši in najhuje sfli v nos, pa sem seveda silil tudi jaz v tega ta onega, da bi me podprl s kakim kovačem vasi za prvo silo ta proti poštenemu povračilu seve. Misliš, da sem kaj dosegel? Nič, tl pravim, prav čisto nič. Obšla mo je potem srčna žalost in sem taval po mestu kakor slepa kura po kurniku. Naenkrat se ml tam za Vodnikom zasveti verižica na cesd, prava zlata verižica, tl pravim. Sicer sem takoj mislil: Vodnik in zlato, to je čudna druščina, vendar sem Jo krenli naravnost proti mestni zastavljalnici. Prodajal ne bom, sem mislil, naj ostane ta lepa zlate dni. Zastavim Jo pa lahko, dobim ne-zlate dni. Zastavim jo pa lahko, dobim nekaj za pomoč in bo potem vse lepo v redu. Malo me je mikalo, da bi nesel najdeno dragotinjo celo na policijo, pa sem se le premagal. Koliko sem že jaz izgubil v svo-jegft živSM» dneh, pa ml ie ni nikdar nihče ničesar In nikoli prinesel nazaj, ne potom policije, ne na kak drug način. Pomisli samo na vedro nedolžnost mojega srca! Izgubil sem jo in je še danes nimam vrnjene, čeprav je že minilo celih trideset let odtlej. Po zakonu menda sedaj sploh nimam več lastninske pravice do nje. No, tako je bilo. Pridem tedaj v zastavljalnico in pokažem gospodom, kaj bi jim rad proti primerni nagradi dal v shrambo, ali tudi tukaj ml ni bila sreča mila. Kar kratko In naravnost so mi povedali, da tista verižica ni za nič, ker ni zlata. Nič ni pomagalo in po tem zadnjem bridkem razočaranju sem jo odkuril naravnost domov, kjer me je pa čakalo neobičajno presenečenje. Otroci ta žena so skakali po stanovanju kakor obsedeni, češ, da so bogati. Kar sesedel sem se, tako me ie prevzeto. Nazadnje smo se potlej domenili. Žena ml je obrazložila, da je prejela nekaj denarja kot honorar za moje prispevke v »Jutranjih novostih«. Grom in strela, zdaj šele, zdaj! Skoro bi me bila zadela kap in tisočero najstrašnejših misli mi je rojilo po glavi. Nazadnje sem se zatekel k neki stranki v hiši, ki so šušljali o njej, da je nezvesta svojemu rodu in da se druži s Srbijanci. »Oprostite,« sem dejal, »ali ml posodite za par trenutkov »Jutranje no- vosti«. Željeno sem takoj dobil, preletel In našel »Pismo prijatelju v Paradiž« s polnim podpisom mojega malenkostnega imena. Spoznal sem, da ml tega M mogel storiti nihče drugi nego tl, moj dragi. Kajti pisma pišem dosledno brez koncepta, kar naravnost Iz srca na papir. Hotel sem te Javiti deželski in duhovski gosposki, toda domislil sem se še o pravem času, da niti ena niti draga oblast ne sega db tistih, ki jih je v svojo bližino poklical Bog sam. Tndl žena me je potolažila in rekla, da v nebesih ni mogoče več grešiti in da ie že gotovo najbolje za nas vse tako, kakor si naredil ti. Tem krepilnim besedam sem se nazadnje udal, zlasti ko sem vldol pri kosilu po dolgem času zopet pravo, pristao hi pošteno govejo juho na mizi. Tako, sedal VcštJPo obada «nj pctM prebiral tisto itra^ arblians!». _ ljubljansko in mi je bito čisto všeč. Tudi ženi je bil časnik po godu, posebno pa vse tiste vrstice, ki o ljubezni ranah in težavah govore. Celo modrovati je začela in me končno privedla do zaključka, da nas vse, troimene, dvolmene, narode in plemena obseva- solnce dannadan, zlasti letos, ko je maj lep in topel ko božji poljub. Poslednja primera je seveda last moje žene in Tl jo sporočam samo zato, da lahko sodiš —, Tiho, kajne?! . Kot vidiš, se je nazadnje le izteklo vse dobro in prav; kakor v romanih, kt jih pišejo našega življenja tovarišice. (Skoda, da v romanih, ki Jih žive, ne gre vedno vse tako lepo po redu!) Toda, kar si mi storil» ti, dovoli, da storim tudi jaz tebi Prvo pismo, ki ga sprejmem od tebe iz Paradiža, pošljem tja, kamor sl ti moje. Honorar sl ti prepustil meni, jaz ga seve tebi ne bom, porabil ga pa tudi ne bom zase, ampak pojdem s prijatelji v prvo beznico, pa ga bomo zvrnili kozarček v tvojo opombo. Ako želiš zdaj slišati, kalco in kaj je zadnje dni pri nas, ti moram reči, da strašno. Sicer ne morem trditi, da bi bilo v splošnem kaj preveč hudega, samo denarja ni in cene nam vedno vztrajneje silijo v nedogled. Sicer» Je pa to malenkost. Kdo naj bi bil vedno tak strašen materijalist. Jo vse nekaj drugega, višjega In pomembnejšega med nami. Kako naj rečemo družicam naših dni? Ali gospa — ll milostljiva, — to je vprašanje! Ubogi Hamlet, ki padel je na Jutrovem v bledični labirint žensldh kapric! Tudi je drugo, za naš procvit in napredek nič manj važno vprašanje, kako naj se pozdravljamo. In spet seveda zlasti ženske! Ubogi Hamleti Jaz M dejal: Prinesi ji obleko, kakršno želi, pripelji ljubčka, kakršnega se ji hoče, pa ti ni treba nikdar reči: »Poljubljam roko, milostljiva« ali »Klanjam se, gospa,« ampak jo lahko pozdraviš mirno lepo domače po slovensko: »No, kam pa greš, Majdiča?« ali »Ti je kaj vroče, Manica?« — Samo valuta, valuta! ... Tako, ka] ne?! In za zamero te seveda prosi vedno zvesti * Iste Tona Zamliaa. Iz prosvetnega življenja. — Šekspir v slovenščini. Pod tem naslovom ima The Observer 20. maja daljše poročilo iz Ljubljane, ki poudarja, da je že sedmero iger poslovenjenih in da je za poslednjo zložil Anton Balatka godbo. »Uprizoritev je bila skromna in umetniška, kakor je navada v tej hiši«. Večinoma se poročevalec (pravzaprav poročevalka) bavi s prevajalcem Otonom Župančičem,, čigar izvirna dela visoko ceni, omenjajoč ob njegovem »Cicibanu« sorodno Stevens-ovo zbirko Child’s Garden of Verses. Slovenščina — pravi Observer — je isvrsten medium za Šekspir-jeva dela, prevajalčev jezik je sijajen dokaz proti onemu stoletnemu nazira-nju, ki je smatralo najbolj zapadno ju-goslovensko govorico samo kot narečje za služinčad in za kmetavse (servants and yokels). Obdal je svojo materinščino z dostojnostjo, ki se ji je dolgo odrekala. Precej prevodov jugosloven-skih je že iz Šekspirja, nekateri odlično dobri, a Župančičevi so najboljši, najbolj v Šekspirjevem duhu, naravnost iz izvirnika. M a cb e th iar S e n Kresne noči sta najbolj uspela .Župančič je zelo soroden s keltskim okultizmom in fantazijo. — Glasbena Malica v Mariboru nas opozarja, da se vrš! njen pomladanski koncert že 2. in ne 6. junija t 1. kakor so pomotoma poročali nekateri listi Med drugimi se bodo pod vodstvom g. rav. Topiča proizvajale Adamičeve skladbe »Ljubica«, »Slovanska pesem« in »Moravska narodna«, nadalje Michelnov »Atila in ribič«, Pro-chasloova »Moravska narodna«, Grečanlnov četveroglasni ženski zbe »v Pašči Mesa« itd. — Ljubljanska opera. Petindvajsetletnica Frana Habiča. Gledališka publika ne ve, da opravlja za odrom važen posel takozvani inšpicijent, čigar naloga je, da skrbi za pravilen potek predstave. Pravočasno dviganje in padanje zastora, preskrba rekvizitov, točni nastop igralcev in ansambla na oder, vse to in še marsikaj spada v njegov delokrog. Ta nerodni, pa odgovorni pose! opravlja v našem gledališču že 25 let g. Fran Habič, Ce bi začel pripovedovati svoje doživljaje, bi slišali marsikatero zanimivo zgodbico Iz gledališkega življenja. Trdo kožo ]e imel, da je vztrajal na svojem mestu tako dolgo vrsto let, saj je bil dostikrat tarča temperamentnih režiserjev in igralcev. V četrtek zvečer (Onjegin) je gledališče proslavilo »Habakultov« (tako ga nazivajo v gledališču) jubilej prisrčno, s priznanjem In darili. Upamo pa tudi, da se je uprava oddolžila na primeren način svojemu zvestemu, po žrtvovalnemu pa hkratu šegavemu »Habakuku«. Naj opravlja težko nalogo inšpid-ienta v operi še 25 let! REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA. V LJUBLJANI. Drama. Nedelja, 27. maja: Kat. društvo rokodelskih pomočnikov priredi proslavo 25 In 50-letnega jubileja velikega jugosloven-skega vladike dr Ant. Bonaventure Jegliča. Spored; l. st. Premeri: Pozdrav vladiki. Mešan zbor z orkestrom. 2 M. Elizebeta: Ob jubileju. Deklamacija. 3. Skrivnosti sv. maše. Po Calderonu dela Barca priredila M. Elizabeta. — Začetek ob 5. url popo-ludne. — Izven. Pondeljek, 28. maja: Hamlet Red A. Opera Nedelja, 27. maja: »Vrag in Katra«. Zač®» tek ob 8. uri zvečer. — Izven. Pondeljek, 28. maja: Zaprto. Torek, 29. maja: Carmen. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Začetek ob pol 8 ari zvečer. — Red B. Dnevna novosti. — KraiJ lahko obolel. Nj. Vel. kralj Aleksander je lahko obolel in mora po nasvetu zdravnikov ostati v sobi. Zaradi tega se tudi ni mogel udeležiti slave kraljeve garde. — Petletnica usmrtitve radgonskih žrtev. Danes poteče pet let, ko so avstrijske vojaške oblasti ukazale listre-Eti v Radgoni več slovenskih upornih vojakov. — Ne odklonite cvetk, ki se vam danes ponudijo. Tehniška knjižnica — življe n sko vprašanje ljubljanske tehniške omladine — vas prosi malega prispevka. To je edina strokovna knjižnica tukajšnje tehnike in je odvisna edino le od prostovoljnih prispevkov. Ako hočete, da se naša industrija osamosvoji tudi v pogledu strokovnih moči, darujte mal znesek za tehniško knjižnico. — Odbor za prenos judenburških žrtev In Ivana Endllcherja. naznanja, da trna od pondeljka dne 28. maja 1923 dalje svoje uradne prostore v pisarni mestnega pogrebnega zavoda. Prečna ulica št. 2, Uradne ure vsaki dan od 4. do 6. ure. — Smrt univerzitetnega profesorja. V petek zvečer je po daljši bolezni umrl redni vseučiliški profesor za pandektno pravo dr. Aleksander Egersdorfer, v 74. letu starosti. Pokojnik je bil strokovnjak na svojem polju. Udeleževal se je tudi politike. Bh je pristaš prdtinarodne madžar. stranke pod bivšim banom grofom Chuen-Heder-varyjem. Bil je državni in deželni poslanec in specijalist za sestavljenje proračunov. — Napredovanje v diplomatski službi. Podpisan je bil ukaz, s katerim je bilo povišanih nekaj diplomatskih uradnikov. Med drugimi dr. Djordje Todorovič, ravnatelj Političnega oddelka ministrstva za zunanja dela in poslaniški svetniki dr. Stanoje Mihailovič v Berlinu, Branko Lazarevič v Pragi in Trajan Živkovič v Carigradu. Imenovani so bili za svetnike istih poslaništev s činom generalnih konzulov II. razreda. — Iz sodne službe. Minister za pravo-spdstvo je imenoval avskultante Ferdinanda Nečemarja, Franca Ustarja, dr. Edvarda Vračka, Vinka štruklja, dr. Borisa Mihaii-ča, dr. Josipa Šenka, Silverija Pakiža in Miroslava Rebulo za sodnike v IX. plačilnem razredu za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega. — Za kancliste so imenovani oficijanti Alojzij Zapušek v Celju, Adolf Bervar v Celju in Ladislav Vončina v Kozjem. Pavla Pegan, pisarniška oficijantka pri celjskem sodišču je začasno upokojena. — Iz državne službe. Dr. Dominik Dekleva je imenovan za asistenta kirurgičr.e-8a oddelka splošne bolnišnice v Mariooru. Upravitelj Rajko Zwirn je imenovan za upravnega višjega nadzornika in upravitelja v VIL čin. razr.; adjunkt Kazimir Mula-ček za upravnega nadzornika; upravitelj Franc Zajc, upravna oflcijala Alojzij 'lurk In Emil Brajer za upravne višje oficijale v K. čin. razr.; upravna kanclista Franc Tretnjak in Juro Tomažič ter upravni asistenti Anton Manfreda, Hiacint Bukovic in Milan Florijančič za upravne oficijale v X. ®Jn, razr.; upravna praktikanta Jožef Šušteršič Iri Bogomil Žgajnar za upravna asistenta; pisarniška pomočnika Ivanka Kovač za oficijantko. ~~ Premestitve v državni službi. Premeščeni so: koncipist Jakob Počkaj od okr. glavarstva v Celju k okr. glavarstvu v Mursk! Soboti; okrajni komisar Matija Ma-{eslč k okr. glavarstvu v Črnomlju; dr. M. “otočhik iz Črnomlja k oddelku za notranje *adeve v Ljubljani. — Iz policijske službe. Za policijskega «»stava sta imenovana oficijala Ivan Seni- pri policijskem komisarijatu v Mariboru J® Josip Strmšek pri okr. glavarstvu v Ce-{«.' za policijskega oficijala v X. čin. razr. ^spclista Franc Ramovš pri okr. glavarstvu v. Murski Soboti in Anton Jurca pri policii- direkciji v Ljubljani. — Upokojitve. Vladni svetnik dr. Aleksander Kusy je na lastno: prošnjo trajno »pokojen. Upokojena sta tudi višji agrarni zemljemerec II. razr. inž. Albin Zakrajšek s,luga Anton Moštotevc pri pred-*sd*tvu Pokrajinske uprave v Ljubljani. m,. ~ Kongres za administrativno pravo, d* j ^žava je dobila poziv belgijske vla-iib» j. ! posaa sv°je zastopnike na med-ki odnl kongres za administrativno pravo, so bo vršil koncem septembra v Bruslju. .šoIe- Udruženje ju-nem,,Venskih ,^ e jev ie poslalo prosvet-& ®l“lstrstyu spomenico, v kateri za- Undskesn?3* s,e, ZVen?ttMi^npfeišnia rofoma spreimf3 Šolstva- Uihtflil zahtevajo, da se vj° dr^ay^011 0 Šoli, ki bo veljal za «teniT .Premestitev spomenika. Veliki spo-Marije Terezije, ki stoji Pri Osijeku IÄ železniškega mosta preko Drave Jo demontira In bo postavljen na me-Madžaiike in naše kraljevine. Vinjete ffl. ljubljanskega velikega da«! “°voljene. Ministrstvo je dovolilo tjabfi® ““ek» tudi letos deva« vinjete in. Poj^^s^ia ^velikega sejma na vse vrste cefc~~n Podoknica pred škofijskim dvor-dr . Ranes praznuje ljubljanski knezoškof •d škrvt °n Bonaventura Jeglič svoj srebr-začnjPmvski jubilej. Snoči ob 8. uri se je v*eh ii. i .1 Predslava slovesno zvonenje po Ob pol 9. uri je divizije na krasno med tVtynem zvoniku stolnice tri skladbe . *en ühü:,. »'»eusiava sjov Ihed tenif^m zvoniku ste___________ ^oezošu t 411 Premrlo v: Slavnostni zbor h ia na letnici. Ob 9. url se je zbra- ie bilPr^«t0iru Pred škofovim dvorcem, ki Števni 1^.. razsvetljen *1 ----------------- z obločnir.ami, napolnila ves pro- 24 ljubljanskih f1?. Mestnega trga. Žve-^^vodstroS v p,.h„fborov k Priredila m s-vSÄ?™0"* podoknico. ^ - • o. Timaijevo »Našo ^J^veask° zetn-rl Je Izborno pel tenorski ^ezdo«, v ka-ani operni pevec g. Matej §*1° naž pr,i' hi Adamičev koral: »Ti, {h -i ? e n c,’ in S« * »Premljevanjem fanfar muJk! ntva* divizije. Pevske točke so Ihrav' neDcestinrfres petje ie Prišlo vsled o?|0 Ä^ÄÄf Sle]~ *ledeče*tai71hV .^rftklh besedah zahval« Vašn ®' .»Zahvaljujem se vam iz srca h» kra"«®« r čaJcovano Prijaznost, za vaš trud «krajno petje ob priliki mojega jublet ^ ^ n5en" PrXit — Časniki in draginja. Naše časnikarstvo se ima boriti z raznimi materijah.imi težkočami in redki so listi, ki se vzdržujejo le iz naročnine in iz dohodkov inseralnega oddelka, Mnogo časnikov, ki niso imeli za svoje izdatke nlkakega drugega kritja, je prenehalo izhajati. Ta usoda pa grozi tu Ji Časnikom, ki se še do danes vzdržujejo s težkimi materijalnimi žrtvami. Nedvomna je potreba časnikov, in naj že zagovarjajo kakršnekoli smeri,, ker iz njih črpa širša javnost dogodke, ki jih z lastnega stališča tudi presoja. Razvitost časnikastva je merilo inteligence naroda. Za to merilo pa je danes merodajna tudi cena posameznih časnikov, ki se vedno dviga. Poleg visoke cene papirju vpliva tudi cena tiskarhlških stroškov. Tiskarniško osobje zahteva vsled naraščujoče draginje življenskim potrebščinam tudi sorazmerno zvišanje svojih prejemkov in to zvišanje določa sporazumno s tiskarniškimi podjetniki na podlagi tabele, ki vsebuje vse neobhodno potrebne iz datke. Razlika med cenami, ki so uradno ugotovljene, ne gre 'V žep grafičnega delavstva, temveč se porabi več« dohodeK v kritje večjih izdatkov. Večji dohodki pa so obteženi poleg izdatkov za življenske potrebščine tudi še z večjo postavko direktnega davka tzv osebno dohodnino. Naravno je, če zahteva grafično delavstvo, da se tudi ta davčna postavka unese v tabelo za določanje draginje. Tiskarniška podjetja ne bodo trpela tega izdatka iz lastnega žepa, zlasti še, ker se nahaja v težki krizi, temveč bodo prenesla to breme na konsurnen-te, v prvi vrsti na uprave posameznih listov, ki bodo primorane računati s povišanjem tiskarniških stroškov. V preprečenje tega bi morali vsi 'merodajni faktorji zavzeti stališče proti taki davčni obremenitvi zlas« še, ker se ta davek za pokrajine izven Slovenije in Sarajeva šele predvideva. Ta predviđevena postavka finančne odredbe bi še imela črtati v proračunski razpravi za vse pokrajine naše države, v kar so v prvi vrsti poklicani oni činitelji, ki imajo gotov vpliv in so posredno ali neposredno prizadeti. — Šolskim vodstvom. Da se omogoči tudi mestnim dijakom za časa počitnic oddih v svežem zraku,-se šolska vodstva prosijo, da poskrbe pfi železniških upravah za to, da dobe tudi mestni dijaki znižano vožnjo po železnicah, da morejo iti za časa počitnic k svojim oddäljenim sorodnikom in znancem na deželo. Pri zdajni visoki voznini in splošni draginji je marsikateremu očetu nemogoče, da bi si pritrgal ta izdatek, kakor bi sicer rad ustregel želji svojega otroka že z ozirom na ukrepitev njegovega zdravja. Železniške uprave bodo gotovo rade upoštevale zadeven korak šolskih vodstev; saj so se tudi v predvojnem času dovoljevale znižane vožnje za časa počitnic dijakom v obče in ne sa.no onim, ki _ so se peljali domov k svojim staršem. Dijaki so naznanili koncem šolskega leta svojim ravnateljstvom kraj, kamor se mislijo popeljati in ravnateljstva so dobila od železniških uprav na ime učenca se giaseče dovoljenje za polovično ali četrtinsko vožnjo tje in nazaj. — Kongres narodnega ženskega saveza v Sarajevu. Sarajevski listi poročajo, da se bo vršil meseca septembra v Sarajevu IV. kongres narodnega ženskega saveza. — Razne nezgode. Selan Ignacij, 10-letni sin delavke iz Tenetiš pri Litiji je padel raz voza ter se potolkel po glavi. — Bogataj Janez, posestnik iz Kandrš pri Li «ji je na nekem ovinku prehitro zaobrnil voz, vsled česar se je ta zvrnil. Mož je padel raz voza ter si izpahnil desno roko. — Velika tatvina v Radovljici. Dne 23. maja zvečer se je splazil neznan tat, ki pa je moral domače razmere precej dobro pozna«, v sobo posestnice Marije Dolžan ter odnesel 2 ženski zlati uri z dvema nokro-voma (ena prirejena za zapestnico), žensko, zlato verižico, 2 pozlačeni ženski uri in verižici, poročni prstan, prstan z dijamantom, zlat ženski prstan z dvema kamnoma, brošo iz tolarja Marije Terezije, zlato brošo z dijamanti, zlato iglo, brošo z vdelanim cekinom za 20 kron, 2 zlata uhana iz cekinov, zlato zapestnico, križasto moško obleko, klobuk in žensko bluzo s čipkami. Vse to je cenjeno na 20.000 Din. Poleg tega pa je odnesel tat še 145.000 Din v gotovini. O storilcu nimajo še nobene sledi. — Iz podstrešja posestnika Jožeta Ivačiča v Zagorju so ukradli dve ženski in en moški, ki so se prejšnji dan potikali po okolici za 2500 Din razne stare obleke in Perila. Čedna družba je prišla, kot sodijo okoličani po govorici, iz Goriške. — Vse je prišlo prav tatu, ki je vlomil v Mrčnem selu pri posestniku Francu Hic-talerju. Odnesel je poleg obleke 2 zlata zaročna'prstana, 3 srebrne krone, kos inila, krstno opremo, stroj za striženje las, britev, dve srebrni uri z verižicami, nekaj kruha in celo nekaj jajčnih lupin. Škodo cenijo na ca. 4500 Din. — V Preserju pri Mengšu je vlomil pri posestniku in gostilničarju Ivanu Šarcu tat — čudak — ki je odnesel 2 para čevljev, dalje knjige dr. Ušeničnikovo Socijologijo, Medvedove poezije, Gogoljev Taraš-Bulj-ba, dve molitveni knjižici in pa šolsko iz-pustnico Ane Sarceve. — V Sečjem selu je bilo vlomljeno v noči 22. maja pri posestniku Ivanu Mravincu. Tat je pokradel samo nekaj perila in obleke ter nekaj drobnarij. Skupna škoda okrog 4000 Din. — Cerkveni rop. Iz Marijine kapele v Adlešičah je pokradel neznan vlomilec 4 Prte. v jsti noči je bilo vlomljeno tudi v faP®l° Sv. Florjana, iz katere je odnesel narjevPlatnena Prta’ cenii° na 2000 dl- s sabljo po glavi je udaril stražnik Self vt?3, Pačnika Danijela Klešnlka iz Kamna rtLo® razgraial h» ga napadel pred nišnlca ie L2?50 ,"0 na Zaloški cesti. Bol-nišnica je ugotovila lahko poškodbo. — V bolnišnico KobUco iz Menrtf0^^0 Popeljali Franceta et«, ki SP il nr? A felaVca v tovarni »Bi- Hesnern očesu te,žko Poškodoval na desnem očesu. — levem očesu težko poškodovanega pa so pripeljali v hniniifnir! j? Kamnika k«IM. Ani CiKf "£ dreja Hrabarja. Neznanec mu je vrvel v Kamniku ponoči kamen v levo oko — Ukradena mast. Josip Kastelic iz Most je ukradel iz dvorišča Adolfa Mer-genthalerja 60 kg neočiščene masti, vredna kg po 17.50 Din. Fant prizna, da je res vzel 13 kg masti in jo prodal pri Bergmanu za 48.75 Din. Od tega je dal materi 11.25 Din. Ker se mu je to posrečilo prvič, ie fant vselej, ko je porabil denar, to ponovil še štirikrat, dokler ga niro končno ^•«isidÜL. — Medene vijake ie prodajal neznan dečko pri tvrdki Fritsch in Breznik na Cankarjevem nabrežju, kjer pa jih niso kupili, ker ni hotel povedati, kje jih je dobil. Pri aretaciji se je izdal za Josipa Kastelica. Končno so ugotovili, da je tat France Žagar iz Vodmata, ki je ukradel 4 medene vijake iz dvorišča Mergenthalerjevega iz Most. ' — Utonil je pretečeni teden v Kolpi pri Črnomlju čevljarski vajenec Stevo Vraničar. Baje je pri tej tragični smrti precej kriv njegov učni mojster, čevljar Reimer. — Olepšava Ljubljane. V zadnjih dneh je začelo novo osnovano »Društvo za po-vzdigo mesta Ljubljane« postavljati po glavnem drevoredu in po tivolskem gozdu orientacijske tablice za pota na Spodnji Rožnik, Zgornji Rožnik, hotel »Tivoli«, restavracijo Believue, ■ Strelišče, Večno pot itd. Tudi na Drenikovem vrhu smo zapazili tablico, ki kaže smer proti Kosezam In Podutiku. Tablice so jako lično Izdelane v narodnih barvah ter jih priporočamo v varstvo našemu občinstvu. — Celjske novosti. Za proslavo judenburških žrtev ob priliki prevoza, se je tudi v Celju osnoval na inicijativo osrednjega odbora za prevoz odbor Iz narodnih in kulturnih društev ter vojaške in civilne oblasti, kateri ima nalogo, skrbeti za dostojno proslavo slovenskih junakov ob priliki prevoza. Zagotovljena je udeležba narodnega občinstva. Celjsko pevsko društvo bo zapelo na kolodvoru žalostinko, bližina kolodvora pa se obleče v žalno obleko. — Nedeljsko lekarniško službo ima danes 'lekarna »Pri Orlu«. — Celjski krojači so vsled povišanja mezd delavstvu zvišali syoje zahtevke za fazono. — Izletniški vlak. Od 1. junija do 30. septembra vozi iz Celja v Savinjsko dolino vsako nedeljo in praznik izletniški vlak. Odhaja iz Celja ob 4.25 in ima v Velenju takoj zvezo proti Dravogradu. Zvečer prihaja vlak v Celje ob 21.53. — Goljufija, Pred celjskim okrožnim sodiščem se je te dni zagovarjal radi goljufije pri kupčiji lesni trgovec Franc Pun-geršek iz Laškega. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. — Nošenje orožja osebam pod 30 let. Celjsko okr. glavarstvo razglaša, da je nošenje orožja pod 30. letom prepovedano, tudi če so imele doslej tozadevno dovoljenje. Vse take osebe morajo do vštevši 30. t. m. vsak dan med 8. in 10. uro dop. pri glavarstvu soba št. 8/JI. orožje oddati in tudi orožne liste in dovolila. Odvzeto orožje in listine se bodo lastnikom vrnile, ko izpolnijo 30. leto, če bodo za to izrecno prosile. Izvzete so samo osebe, ki jim služba uradno dgvoljuje nošenje orožja in lovci le ob izvrševanju lova. Prestopki te naredbe bodo kaznovani z zaporom do 14 dni ali z globo do 1000 dinarjev. — Praznik sv. Cirila in Me-t o d a so celjske šole praznovale s predavanji.' — Naredbo o pobijanju pijančevanja razglaša po naročilu po-krajihske uprave celjsko okrajno glavarstvo. — Mestna občina razpisuje oddajo del za popravila kapucinskega mostu, s katerimi se v kratkem prične. — Policijske vesti. Aretiran je bil radi goljufije, ker se je vozil brez voznega listka Otmar Zadravec od Sv. Lenarta. — Martin Pukmeister je bil aretiran, ker je poskusil ogoljufati za 10.000 Din neko zavarovalno družbo v Trstu. — Radi tatvine so bili izročeni sodišču brata Jože in Avgust Svetko iz Polzele ter Franc Pernek iz Ptuja. Svetko tudi radi pobega iz sodnijskih zaporov na Vranskem. — Iz stalne vojne bolnišnice v Ljubljani je p o b e g n i 1 znani tat Alojz Žaberl iz Brega pri Celju. Bil je v preiskavi radi raznih tatvin in dezerta-cije. - — Mariborske novostL V minulem tednu je umrlo v Mariboru sedem oseb, od teh štiri moškega in tri ženskega spola. — Karol Levat, mehanik pri tvrdki Franz, je dobil pri gašenju požara, ki je nastal v četrtek v Franzovi avtomobilski garaži, tako težke poškodbe, da je v bolniš' niči podlegel zadobljenim opeklinam. — Kakor druga leta priredi tudi letos šola Glasbe ne Matice javen nastop svojih učencev. Produkcija nižjih razredov se vrši 5. junija ob 5. uri popoldne v Matični dvorani, nastop višjih razredov in orkestra pa dne 7. junija ob pol 6. uri zvečer v kazinski dvorani. — Lekarniško kl u ž b o ima prihodnji teden lekarna »Prull« na Glavnem trgu. — Izpiti za učence in pomočnike krojaške obrti in sorodnih strok se vrše konec meseca junija t. 1. — Po Melski cesti se je v petek sprehajala krava, ki jo je doslej še neznani lastnik izgubil. Spravili so jo v hlev mestne klavnice, kjer čaka na svojega gospodarja. — Na šolski prireditvi, prve deške in tretje dekliške osnovne šole, ki se vrši dne 3. junija v Narodnem gledališču, bo nastopilo 300 učencev in učenk. — Neznani tat je pred ne-kolilco dnevi okradel hlapca Ivana Salamo-na v Krčevini. Odnesel mu je iz hleva obleko in uro z verižico ter izgin« brez sledu. Salamon trpi okrog 2200 Din škode. — V petek, popoldne je pri tovornem avtomobilu uössove pivovarne, napolnjenem s sodčki in steklenicami piva, na vožnji preko klanca v Lajteršperk odpovedala zavora. Avtomobil je s silno naglico z d r č a 1 navzdol po klancu ter se deloma razbil. Od sodov, ki so se trkljali po klancu, je bila ranjena ena oseba. — V 'petek je nameravala nečakinja g. Janka Arnuša odnesti perilo svojega strica k perici v Ptuj. Na mariborskem kolodvoru pa je pozabila na jerbas in se je brez njega odpeljala v Ptuj. Sele v Ptuju se je spomnila na svojo prtljago in se s prihodnjim vlakom povrnila v Maribor. Seveda pa je perilo že davno našlo drugega lastnika. Gosp. Arnhš trpi zaradi te brezbrižnosti občutno škodo. — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno In debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1. Sokolski vestnik. POZIV VSEM SOKOLSKIM DRUŠTVOM V SLOVENIJI. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza poživlja vsa svoja Sokoiska društva v Sloveniji, da se po možnosti udeležijo pogreba judenburških žrtev iz leta 1917 ter narodnega mučenika Iv. Endlieher-ja. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 2. junija, ob .3. uri popoldne izpred Narodnega doma v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Društv^, ki se nameravajo pogreba udeležiti, se zbirajo s prapori ob 2. uri popoldne na vrtu Narodnega doma. Ona društva pa, ki imajo svoj sedež ob progi Maribor—Ljubljana, naj postavijo ob času prevoza žrtev na kolodvorih v svojem k; aju častne čete, ki naj dostojno počastijo ostanke naših junakov. Žrtve prepeljejo dne 1. junija t 1. z osebnim, vlakom, ki vozi iz Maribora ob 10. uri dopoldne in pride v Ljubljano pb pol 3. uri popoldne. ZDRAVO! Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. Ha pomoč našim dijakom! Ferijalni Savez ima plemenito nalogo podpira« s pomočjo javnosti in države dijake na počitniških potovanjih: preskrbeti jim brezplačna prenočišča, ceno prehrano, znižano vožnjo, opozarjati jih na korist potovanja in s tem na lepoto naše ujedinjene domovine, dajati jim navodila za potovanje, zbližati jugoslovensko dtjaštvo itd. Na potovanjih naj se uči naše dijaštvo zemljcpis-ja in zgodovine naše države. Delokrog Fe-rijalnega Saveza se čimdaljebolj izpopolnjuje in je pritegnil k delu tudi profesorske in učiteljske organizacije. — O delovanju Ferijalnega Saveza bomo javnost vedno informirali. — Mestno udruženje Ferijalnega Saveza v Ljubljani je začelo s plemenito akcijo, postaviti v Bohinju zgradbo počitniške kolonije za revne in bolehne dijake ljubljanskih zavodov. Ta zgradba, ki je že v delu, zahteva mnogo žrtev. Zato apeliramo na javnost, da naj podpira moralno in gmotno to hvalevredno akcijo Ferijalnega Saveza. Mestno udruženje Ferijalnega Saveza v Ljubljani priredi v sredo dne 30. maja ob 8. url zvečer v dvorani Filharmonije velik koncert, na katerem bo nastopil mešani pevski zbor ljubljanskih učiteljišč pod osgbnim vodstvom našega znanega skladatelja profesorja g. Adamiča. Nastopijo tudi trije soiisti: gdč. Sachsova sopran, gdč. Orlova glasovir, g. Tomec bariton. Koncert bo izredna privlačnost za Ljubljano in uživali bomo, ko čujemo našo narodno pesem iz ust našega di-jaštva. Natančen program in podrobnosti o koncertu na plakatih. — Cvetlični dan mestnega udruženja Ferijalnega Saveza oo v četrtek 31. t m. Vsi brez razlike se odkupite s prispevki za zgradbo počitniške kolonije za revne in bolehne düake Uubljan. skih zavodov. — J. J. Dopisi. — Slovenska Bistrica. Davčni upravitelj g. Miroslav Pirkmajer je premeščen k delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Kontrolna služba je vsled tega poverjena upravitelju g. Vinkotu Galu. Tukajšnja na-bavljalna zadruga in vsa kulturna društva izgube z g. Pirkmajerjem vrlega delavca. Sicer ni bil naš politični pristaš, toda njegovo politično delovanje napram nam je bilo tolerantno. V noči od 25. na 26. t. m. je bila že v tretjič v tem tednu izvršena večja tatvina. Tokrat so obiskali tatovi gostilničarja in mesarja Franja Sorčnika. ukradenih ie bilo iz gostilniških prostorov para čevljev, 7 Novosti iz Primorske. — »Ml smo pred zgodovino čisti.« Pod tem naslovom je prinesla tržaška »Edinost* od 24. t. m. lep članek ob priliki italijanske proslave svojega vstopa v svetovno vojno. Dogodek, ki je po nekaj desetletjih donesel Italiji popolno narodno ujedinjenje in ji zagotovil trdne meje. so praznovali po celi Italiji z naj večjimi svečanostmi- Tudi za naše primorske rojake pomeni dan vstopa Italije v svetovno vojno mejnik med žalostim preteklostjo in tembolj žalostno bodočnostjo. »Edinost« bridko toži Italijane, da nečejo razumeti, da so Jugosloveui, ki so prišli pod Italijo na svoji grudi. Obširno opisuje, kako so na dan vojne napovedi bežali Madžari in Nemci iz naših primorskih krajev kot zločinci, ki so čutili, da je prišla kazen za njihovo početje. »Ven tujci« je bil imperativ momenta, ki je izganjal nasilne zavojevalce. Vlaki so bili polni ljudi, in stvari tujcev, ki so brezglavo zapuščali primorske kraje. Jugoslaveni, kar jih ni bilo jjoklicanih k vojakom, interniranih ali vrženih v ječe, so ostali z vedrim čelom in so s ponosnim srcem pričakovali — zmage. Tudi oni bi lahko zapustili svojo rodno grudo in šli na Hrvatsko, kjer bi našli toplo zavetišče in hrano, toda oni niso poslušali nasvetov in nalogov oblasti, da skrijejo svoje stvari, zlato in srebro, oni so čakali na Italijane kot — osvoboditelje. Toda mesto teh so prišli pod jarem še slabšega tlačitelja, ki je vrgel v ječe na tisoče naših ljudi, porušil Narodne domove in uničil gospodarske institucije. Končno spominja »Edinost«, da tajijo Italijani Kobarid, čeravno so tu živi svedoki, ki so po kobariškem porazu navduševali, kot iskreni pristaši an-tantine politike, svoje italijanske sodržavljane. Končno pravi »Edinost«, da so ostali Jugosloveni v Italiji čisti pred zgodovino. Sport in turistika. — S. K. Slovan, Ljubljana gostuje danes v Varaždinu ter Igra proti tukajšnjemu V. S. K. Drava. — Pri današnji prvenstven! tekmi z »Ilirijo« nastopi športni klub »Primorje« s kombiniranim moštvom. — Športni klub Primorje vljudno poživlja tem potom vse člane, da plačajo članske prispevke, ki znašajo za tekoče leto: vpisnina 4 Din, članarina mesečno 3 Din.Poštno-čekovne položnice so na razpolago v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. — Plavalna sekcija S. K. Primorja poživlja vse redne članice in člane na I. redni trening, kateri se vrši v pondeljek dne 28. maja ob 16. uri na Ljubljanici. Zbirališče ob pol 16. uri na Dolenjskem mostu. — Načelnik. — S. K- Jugoslavija, Beograd praznuje danes in jutri lOletnico svojega obstoja. Proslavi prisostvuje tudi HASK, Zagreb, ki bo igral s kompletnim prvim moštvom — Vienna, Dunaj odpošlje tekom meseca julija svojo drugo garnituro na turnejo In sicer v Celovec, Beljak in tudi Ljubljano. — Aljažev dom v Vratih je otvorlen od 20. maja t l. naprej. Preskrbljeno je za gorko in mrzlo kuhinjo, dobro pijačo ter lepe fotografične razglednice. V domu lahko pre-noči istočasno 100 turistov. Pričakuje se, da bosta flora» ki se v dolenjih legah kras. no prebuja m znani slap Peričnik, privabila obilo obiskovalcev. Tura se lahko naredi v enem dnevu. Priporočljiv je vlak, ki od-liaja ob 7. uri zjutraj iz Ljubljane. Prihod-nji mesec bo vpeljan turistovski vlak, Iz društvenega življenja. — Občni zbor »Društva ljubiteljev poljskega naroda« z običajnim dnevnim redom se vrši v pondeljek dne 28. maja ob 6. uri zvečer v društveni sobi »Slovenske Matice«. Blagajnik bo sprejemal članarino. — Občni zbor društva »Soča«. Snoči se je vršil v restavraciji »pri Levu« II. občni zbor agilnega društva »Soča«. Predsednik dr. Dinko Puč je otvori! zborovanje z lepim nagovorom, spominjajoč se eminentnih nalog in uspehov, ki jih vrši In ima zabeležiti to odlično društvo naših primorskih rojakov. Iz tajniškega poročila je razvidno, da šteje društvo. danes zavsem 1285 članov, tako da je z rodbinami vred včlanjenih 3500 oseb. Društvo ima tudi štiri podružnice in sicer v Bohinjski Bistrici,' ria Jesenicah, v Novem mestu in v Celju. Podružnice štejejo 367 članov. Društvo »Soča« je vršilo važne kulturne naloge. Priredilo je 28 znanstveno-popularnlh predavanj, razne izlete in druge kulturne prireditve. Nadvse zadovoljivo je tudi gmotno stanje društva, Poročila funkcljonarjev so bila soglasno sprejeta in jim je bil izrečen absolu-torij. Nato se je vršila volitev novega odbora. Za predsednika v novi poslovni dobi je bil soglasno izvoljen g. dr. Dinko Puc, za podpredsednika pa g. Joško Cvek. V odbor so bili poleg tega izvoljeni sledeči gg.: Lipe Bačnar, Peter Brelih, Ivan Gregorič, Vinko Gregorič, Andrej Kerševan, Ivan Negro, Anton Prelc, Rudolf Saksida, Joško Sfiligoj, dr. Anton Sapla. I. Vodopivec. Za namestnike pa gg.: Bačič Joško, Mervič Anton, Vovkov Milan, Simčič Miha in Luke-žič Vinko. Preglednikom pa gg.:: Gregorič Franc, Aleks. Golfa, Franc Batje! in Rudolf Vogrič. Sklepoma so zborovalci še v naj-.boljšem soglasju obravnavali nekatera interna vprašanja, nakar je novo izvoljeni predsednik g. dr. Puc zaključil občni zbor z vročo željo, da bi društvo, kakor v pretekli poslovni dobi, delovalo tudi zanaprej ža kulturni in gmotni blagor svojih članov. Društvo »Soča« spada brezdvomno v vrsto najboljših kulturnih institucij naše bele Ljubljane. O tem pa spregovorimo ob priliki več. — Zabavni večer priredi društvo »Soča« v soboto dne 2. junija v hotelu »Tivoli«. Na sporedu je: nagovor, petje, godba, kupleti in komični nastopi. Poznavajoč proizvajalce vsporeda, je izvrsten uspeh vseh točk vnaprej zagotovljen. — Odbor vabi na to vseskozi domačo prireditev svoje člane in prijatelje. Začetek ob 20. (osmi) uri zvečer. — Društvo konceptnlh uradnikov za Slovenilo nam je poslalo sledeče službeno poročilo: Občni zbor društva konceptnlh uradnikov za Slovenijo se je izvršil danes ob veliki udeležbi članov posebno z dežele. Iz vse debate se je čutilo ogorčenje zaradi sedanjega gmotnega in socijalnega položaja upravnega uradništva. Društvo si je ponovno osvojilo svoje znane resolucije iz zadnjega občnega zbora z dne 7. marca posebno glede absolutne solidarnosti z ostalimi državnimi nameščenci in železničarji ter nekatere poostrilo. Predvsem je sklenita zaprositi nadrejeno oblast, naj se upravno uradništvo radi pomanjkanja sredstev oprosti v bodoče vsake reprezentacij-ske dolžnosti- Sklenilo je izreči srbskim stavkajočim profesorjem svoje simpatije. Ugotovilo je zadovoljstvo, da se za težnje upravnega uradništva zanimajo slovenski poslanci. Ugotovilo se je dalje, da je vlada na stavljene resolucije sploh odgovorila, četudi ne popolnoma zadovoljivo, SklenUi so se v tem pogledu ponovni energični koraki. Novi odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik, vlad. svetnik Sporn, podpredsednik, vlad. svetnik Žužek, odborniki: policijski nadsvetnik dr. Mlekuž, okr. glavar dr. Fišer. okr. glavar dr. Karlin, vlad. tajnik M u 1 a č e k, vlad. tajnik dr. Karel Terstenjak, okrajni komisar M a s i č, okraj, komisar V e liko n j a , okraj, komisar M a r š i č. — Udruženje jugoslovanskih inženjer-lev in arhitektov — sekcija Ljublzarta naznanja, da je IV. redni občni zbor preložen na soboto, dne 2. junija 1923 ob 16. uri popoldne v Univerzini dvorani, deželni dvorec. — Kongres Udruženja jugoslovanskih Inženjerjev in arhitektov se vrši v Splitu v. dneh 27. do 29. junija t. 1. Za potovanje po železnici čez Brod-Sarajevo-Metkovič in dalje s parobrodom bodo preskrbljene običajne vozne olajšave. Za slcupino, ki bi potovala po morju čez Bakar, Šibenik (Slap Krke) je najet poseben parobrod, s katerim se po skupščini nadaljuje izlet čez Du-, brovnik do Kotora in odtod povrne do Ba-kra; pomorsko potovanje bo trajalo-od 26. junija do 2. julija; stroški s prehrano okoli 2000 do 2500 Din. Prijave sprejema do 2. junija ing. Mencinger, Ljubljana, gradbena direkcija, od katerega dobe zanimajoči «e člani podroben, program. Izpred sodišča. ženi DRAŽENJE MLEKA. ■^ere Frančiška in Marija Pirčeva'pos. . v Matenji in Iški Loki sta bili obto. fepi’ da sta dražili mleko na Igu. Obe ob* tozenki sta bili oproščeni, ker se je ugotovilo, da nista oni ponudili -višjih cen, marveč so zahtevali kmetje sami večje nakupne cene, Tudi pri prizivni obravnavi je ort. pravdnik z ozirom na ta dejstva pri-ziv Javnega tožnika umaknil. ZVITI INVALID. Jože Kogovšek, invalid z nekoliko pokvarjeno nogo in roko, je prosjačil po raznih krajih. Poleg tega pa je tudi kradel. Posečal je razne hiše in kjer ni bito nikogar, ki bi mu kaj dal, si je vzel sam V današnjem slučaju ga je obdolžila Amalija Hlebanja iz Brezovice, da ji je ukradel zlato brošo z opalom in denarnico 1950 Din-Kogovšek tavino zanika. Ker je bilo pre- . malo dokazov za to tatvino, se mu Je zaenkrat posrečilo, da se je Izmuznil. Borzna poročila. C u r I h, 26. maja. Berlin 0.001, New York 554.875, London 25.67, Pariz 36.70, Milan 26.55, Praga 16.55, Budimpešta 0.10375, Beograd 5.85, Sofija 5, Varšava 0.0105. Dunaj 0.0078125, avstrijske krone 0.007825. Berlin, 26. maja. Dunaj 79.2C. Budimpešta 10.72, Milan 2658.33, Praga 1660.83, Pariz 3670.80. London 256.606.87, New York 55.411.12, Curih 9975, Beograd 591.51. sp. r,-'".T*‘V' narn>znih prtov, večja UJI mesec oo vpeljan turistnveki vlak ki ij» ävsfÄ ÄM,,reh! Mä Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek* Last *Zy«aa tisicame« v Lfahiiani ■Jr*' ijutt?AKJ)&~^oyötn:York Crty, BANCO YUQOSLAVO DE CHILE: Valparaiso. AMofagasta, Punta Arenas. Puerto Natales, Porvenir. >• ............. Oglasi v .Jutranjih Novostih“ imajo uspeh! TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA POPBUZmtEi j / Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Selenburgova ulica štev. 1 (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) EKSPOZITURE: ,:v KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000.-* Izvršuje vse bančne posle naitoč-neje in naikulantneje. ™:™ Brzojavi; Trgovska Telefoni: 189, 146, 458 Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici* CENTRALNO SKLADIŠČE: v „kresiji“ (vhod iz Lingarjeve ulice Šil, prvo nadstropje). PODRUŽNICI: v Stritarjevi ulici št 5 in na Dunajski cesti v hiši „Gospodarske zveze“. PODRUŽNICA v Somboru (Bačka), Aleksandrova ulica št 11. LASTNA KONFEKCIJSKA TOVARNA. Solidne cene in solidna postrešba. Telefon št. 550. Zaloga zgolj prvovrstnega manufakturnega blaga. RAZPIS. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddal potom lavne konkurence sledeča, zgradbe »Uradnega poslopja ob Miklošičevi cesti* se tičoča dela tn dobave: 1. Težaška, zidarska, betonska, železo-betonska, umeščevdna in pomožna inštdacijska dela v proračunjenem znesku Din 5^98.096^0 2. Dobava železnih vezi in traverz v proračunjenem znesku.....................................» 626.613JS0 3. Tesarska dela v proračunjenem znesku . • » 627.384.10 4. Kleparska dela v proračunienem znesku . . » 13757720 5. Krovska dela v proračunjenem znesku ...» 94.890.85 Zapečatene, na ovitku z napisom: »Ponudba za zgradbo Uradnega poslopja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani« označene ponudbe je vložiti najkasneje do 12. junija t. L ob 12. uri pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Turjaški trg št. 4-L v Ljubljani. Na ponudbe, M bi pozneje dospele m podpisani urad, se ne bo oziralo. Za ponudbe, oddajo in izvršitev navedenih del merodajni predpisi, pogoji, načrti in proračuni so reflektantom med uradnimi urami na vpogled, odnosno se jim na željo izroče proti povrnitvi dejanskih stroškov. V Ljubljani, 26. maja 1923. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Predsednik: Dr. Adolf Golla s. r Ravnatelj: Ivan Kocmur s. r. ISUS InseriraJ .v rt:. tr^trtr tv.t/t koder hočeš, nikjer ne bodeš imel onega uspeha katerega ti nudijo MALI OGLASI vjutranlih Novostih“. Šentjanški premog vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo Šentjanški premopnili UHO. ML, REMSU DoIenjsKn. Prodajni urad v Ljubljani, Krekov trg 10. Jzjava. Pristopam kot član k Narodni Radikalni Stranki, prevzemajoč vse pravice in dolžnosti nje programa in statutov. Datrom: Kraj, naslov: Lastnorolni podpis (čitljivo): m M m Poklic: Izpolnite. Izrežite In pošljite na Gl.tajništvo N RS v Llubijani. Wolfova ulica št l/l. Izdaja in tiska »Zvezna tiskarna in knjigarna« t Ljubljani Priloga »liitragiiim 'ii. I®® 2 tSne 27. mala 1S23. "SBaMow—g f >—g—m —- ■■-T—»—Mg »rftirr, ur- >m «n m a 1 1 s—r- — , lllt 1, wirjnnnmTirT — —- _________ . rn.i-iiiinni-iii ■ Z lausannske konference. Minuli so že 4 tedni, odkar je nastopila druga faza lausannske konference, ne da bi se bili rešili glavni problemi. Tri komisije in eksperti so se sestali k novim konferencam. Zavezniki so v teku pogajanj priznali Turkom mnoge koncesije in vendar še ni prišlo do rešitve teh poglavitnih vprašanj. Ta vprašanja so: 1. pripadnost otoka Ca-stellorizo, ki ga hočejo Turki Italijanom iztrgati, 2. pravna zaščita inozem-eev v Turčiji, 3. grške in turške repa-racijske zahteve, 4, vprašanje odplačila kuponov »Detle Ottomane« in 5. stališče inozemskih družb in koncesijo-narjev v Turčiji. Prvo teh vprašanj bo vzel politični odbor še v teku tega tedna v razpravo. To je najvažnejše nerešeno teritorijalno vprašanje, s katerim se bavi konferenca. Odbor za ureditev gospodarskih problemov se bo sestal prihodnjo sredo in bo obenem pretresal reparacijsko vprašanje. Ta problem povzroča v krogih konference nekako vznemirjenost in zavezniški zastopniki skušajo ustvariti direktna pogajanja. Obe zadnji vprašanji konferenca najbrže ne bo pretresala. O stališču inozemskih družb in koncesijonarjev v Turčiji se bodo baje vršila pogajanja med intemacijonalni-mi zastopniki in turško vlado v Angori, Odprto je le vprašanje pravnega varstva inozemcev v Turčiji, Ker potek konference v teh štirih tednih ni privedel do pomembnejših rezultatov, je računati s tem, da bo trajala konferenca še več tednov, dasiravno bi se to ali ono vprašanje rešilo tudi izven okvirja, ki ga daje mirovna pogodba. Značilno je, kako 'sodi francosko časopisje o grško-turškem konfliktu. ^Oeuvre* je irmenja, da je lord Curzon Grke nagovoril, naj udarijo na konferenčno mizo, da bi napravili pri Turkih več utiša, Curzon da hoče napram Turčiji prakticirati ono nolitiko sile, kakor napram Rusiji, v dobri nadi, da bo Francija v tej politiki sodelovala. Upati je, da bo g. Poincare ravnotako trdovratno odklonil, slediti Curzonu, če bi hotel pogajanja s Turki ukiniti. Verjetno je baje, da grozi Anglija z grško nevarnostjo samo radi tega, da bi prisilila Turčijo k popuščanju v mosubkem vprašanju. »Tempso skrbni obravnavi posameznih slučajev ter potom specifikacije. Vsaka dežela ima svoje vitalne industrijske panoge. Francoski in belgijski delegati so bistveno skušali doseči sledeči smoter: Vitalne industrije naj se kolikor mogoče ne ovirajo s pomočjo neprestop-nih carinskih barikad. Da bi se ta cilj dosegel, je francoska vlada odločala v popolnem sporazumu z velikimi koncerni producentov. Francoska industrija je vsak trenutek ponudila oficijelnim delegatom svojo podporo. Belgijsko-luksemburška unija je s svoje strani dovolila pomembne redukcije ne samo novemu, marveč tudi sedanjemu tarifu. Predvsem na vino, žganje, likerje, svilo, volnene izdelke in druge proizvode, ki tvorijo francoske posebnosti. Na drugi strani pa je beigijsko-luksemburška unija dosegla velike prednosti zlasti na poljih, ki jo predvsem zanimajo: konoplje, volna, mehanični in kemični proizvodi. Posebna klavzula ščiti originalne vinske proizvode. Formalnosti za Milan Pugelj: Gospod Omahen. Gospod Petan je bil oficijal v vlož-aem zapisniku. Čokat, bolj nizek kakor Ploščatega obraza in nekoliko T^tkih rok in nog je prihajal dac za ob osmi uri v urad in odhajal »očno takrat, ko je udarila ura v stolpcu na strehi njegovega urada dve. ^Jegovo delo je obstojalo v tem, da je Sprejemal prošnje in dopise, jih oprem-s številko in pečatom. Jih vpisaval l vložni zapisnik ter jih izročal slugi z Zvočilom, v kateri oddelek naa äh od- uese. . Bil je oženjen. Soproga, dobrodušna debelušna ženica ga je v vsem zadolževala. Živela sta v mimem in sreč-0eih zakonu. istem mestu pa je Potnik, gospod Omahen. £,.!edelJzani toliko. & jnrt, a drugače gospod ( toal se je za svoje mešči na ni poznal vsakega sa temveč tudi na srcu. Ved {takšne so njegove življei teu stoji v njegovem stan« Manjka, kaj bi mogel kuj Plačal. In gospod Omahen 04 lepem in od strani d gospoda Petana še šiva ~a mora imeti mlada gosi pF0!, to je bilo za gospod nekaj trdega in samo v**», kako* fe, da /0 g jv. Nekega zimskega jutra torej, ko je mel oficijal roke in šel tretjikrat po pisarni ie nekdo potrkal Najprej na-lahko, nato malo krepkeje in končno vstopil. Bil je v elegantni črni suknji gladko obril počesan brez napake in gibčen, kakor malo pravih kavalirjev. Globoko se je poklonil in povedal svoje ime in poklic: Izidor Omahen, trgovski potnik. Smehljaj, ki mu je zaigral po licu, ko je povedal svoje ime, je ostal še dalje na svojem mestu in sijal posebno iz zlatih zob, ki so stali moško in trdo pod črnimi brčicami. — Gospod, samo trenotek. Izvedel sem, da imate mlado gospo, nad vsako misel vzvišeno soprogo, da živite v krasnem zakonu, kar me kot človeka in državljana prav veseli Toda, dovolite uti, da se izrazim đo konca, vaši milostivi nekaj manjka. Jž nekaj vaši hiši česar ne opazite toliko vi toda tembolj vaša nad vsak dvom vzvišena gospa soproga. Ničesa ne dostaja. In česa? .. . ®bBai gospoda Omahna ie bil še sijajnejši, njegove črne oči so gorele kakor v mrzlici. Petan je bil Dolenc in povedal odkrito in prav v domačem izgovo kakor je pač mislil: Na vejm! _ Povem vam jaz, se je odrezal strogo slovnično gospod Omahen. Vaši premilostivi maijka Šivalnega stroja. Petan je prestavil glavno težo svojega telesa z desne na levo nogo, malo pokimal in povedal odkritosrčno to, k..f mu j© tisti hip šin^ po možganih: Je irvišnu dragćl — Ne bojte se. Pojdem vam dalekosežno na roke. Milostiva in z njo, velespoštovani gospod, tudi vi, se potrudita k tvrdki, katero zastopam, in izbereta tam po okusu stroj. Pri tem izročita nekaj malega, nekaj neverjetno malega na račun, ostalo pa plačujeta v mesečnih rokih. Ti roki bodo mamši kakor tisto, kar plačujeta mesečno za mleko. Gospod Petan je bil v denarnih stvareh presneto oprezen. Zato je bil njego sklep, ki ie bi! vedno enak in za prvi hip najboljši, takoj zamišljen, storjen in izrečen. Prišel je z jezika nepo-tvorjen, kakor se je rodil: Tu na grie taku! Tu je trejba potrpleja! Cakte, de preudarim! Denčs na bu žgancu. Zbo-gam! Gospod Omahen se je pričel nevsiljivo klanjati in brez kakega nepotrebnega govoričenja je prijel za kljuko in njegovi vežni in lahki koraki so naglo uti’ «•'ll Tri dni pozneje zjutraj okrog osme ure koraka Petan preko cestnega križišča proti uradu. Ljudje hite vse križem, vmes konji kolesarji in da je hrum še večji zvonita dva tramvajska voza kakor za stavo. Zdajci se zareže vmes še klic: Gospod oficijal Petan! In še enkrat, in še enkrat. Takoj nato pa: Oprostite, le en trenotek! Petan gleda med ljudi obrača se na levo in desno in ne ve, kdo ga kliče. — Oprostite! En trenotek, ca tre* ootekl Iz množice stopi gospod Omahen, ter se sijajno klanja. — Dovolite, pravi sladko, eno samo besedo. Včeraj zvečer in danes zjutraj sva govorila z mojo ženo samo o vas. Dognala sva, da je ona, moja soproga, rojena ravno tam kakor vi, kar je zanjo in zame velika čast. Sklenila sva dalje, spoštovati v vas posebno človeka, ki je takorekoč iz nič in prav do prirojenih izrednih zmožnosti postal uradnik naše dežele. Dovolite, da vam v imenu svoje žene in tudi v svojem imenu častitam. — Tu nej n’č! se je branU Petan, zatisnil levo oko in gledal nekaj časa samo z desnim. Kadar mu je kdo omenil njegove »izredne« zmožnosti, je bil vselej malo v zadregi. Zakaj na to mesto je prišel s posredovanjem svoje tete, ki je bila kuharica deželnega predsednika. — Alf ste se že odločili, da napravite svoji vzvišeni soprogi nedolžno veselje? — Kokd, kokü? — Gospod, dovolim si vas vprašati, ali kupite šivalni stroj? — Zato je še časa! — Ne zamerite, gospod ravnatelji — Tistu pa ne, tistu pa ne! Ravnatelj pa še nejsem, se brani gospod Petan, a gospod Omahen odhaja s svojimi zlatimi zobmi, nalahko in prožno, kakor bi hodil po perju. • Včeraj je bil gospod oficijal na izletu Jn v gostilni žena ie bila poleg ia vina te proizvode so popolnoma uMnletie* ali pa vsaj omejene na minimum. Posebna določila so bila sprejeta v svrho zaščite proti proizvodom, ki prihajajo iz dežel, katerih umetniški pogoji produkcije bi mogli ostati respektivnim belgijsko-francoskim industrijam nevarni Posebna konvencija obravnava vprašanje tekmujočih železnic, uravnava njih tarife in jamči vsaki deželi garancije proti škodljivemu tekmovanju. Ce upoštevamo vse elemente, se dozdeva, da se nahajajo medsebojne koncesije v pravičnem ravnotežju. S pogodbo, ki jo je Francija 12. maja v Bruslju podpisala, je pariška vlada prvič po frankobrodskem miru z leta 1871 sklenila tako dalekosežno pogodbo s tujo silo. Vzrok je naveden že v prvem stavku komunikeja: po sklepu miru je bila Francija prisiljena dovoliti Nemčiji pravo privilegija. Pod temi okolnostmi francoska vlada sploh ni hotela sklepati dalekosežnih gospodarskih paktov, da ne bi s tem tudi Nemčiji preskrbela enakih prednosti. Ker je verzajska pogodba uničila frankobrod-sko pogodbo, je bilo mnogo prostora za novo gospodarsko orijentacijo; nastal je v zadnjem času vedno bolj osovraženi pakt s Špansko, pogodbe n malodane vsemi obrobnimi državami v prvi vrsti pa kot velevažni dokument gospodarska pogodba z Belgijo-Lusem-burško, ki tvori dejansko novo carinsko društvo v zapadnih deželah. Pripomniti še moram, da nekatere važne klavzule do danes sploh še niso bile objavljene. Kakor se govori v merodajnih krogih, bodo zadevale tudi Porenje in Poruhrje. Nočemo preiskovati, da-li so nameni irancoske veleindustrije, kar se tiče omenjenih nemških pokrajin, že utelešeni v paragrafih in klavzulah. Eno pa je vsekakor gotovo: Predvidena je zveza med Ruhrsko-Westfaalsko in Lotaringijo, ter severno Francijo (področje rke Maas). Uresničila se bo čimprej, ako ne bi v tem času prišlo vmes kaj nepričakovanega. Kdor pozna ogromne sile, ki so v Parizu na delo, da se ustvari taka rešitev, mora biti prepričan, da se bo v kratkem izvršila akcija v največjem obsegu. Comitč du Foges ni zaman izmenjal nekatere osebe svojega predsedstva, kar je imelo za posledico, da so zastopniki »Južne skupine«, Iti jim ni veliko ležeče na skupnem marširanju z nemško premogovno industrijo, morali odstopiti svoja mesta zastopnikov »Vzhodne in Severne skupine«, tako da je vodstvo največjega francoskega industrijskega koncerna popolnoma v rokah zagovornikov nemškega-francoskega gospodarskega zbližan ja. Velikega pomena ie akcija, ki jo je započel Jules Bernard, ki se toplo zavzema na nemško-franco-sko gospodarsko zvezo. Nedavno je javnost celo doznala za tajna pogajanja, ki jih je uprizoril z nemškimi veleindu-strijalcl Medtem, ko politični voditelji evropskih držav revidirajo diplomatske note, govorijo fn demantirajo, se zanj-ke, ki jih vodilni možje gospodarstva ovijajo okoli narodov, vedeno združujejo. Nove tvorbe nastajajo, posledice in potrebe svetovne vojne, ki jih vsaj naši sovrstniki z ozirom na njih pomen v bodočnosti ne morejo pravilno oceniti. Vsakdanje intrige nam silijo vedno znova napoleonske besede v usta, češ, da je naša usoda, da je usoda narodov politika kot taka. Ali nima prav mož, ki je spisal knjigo bodočil stvareh«, t. j. mrtvi Rathenau, s svojim pomembnim monakovskim prerokovanjem o gospodarstva kot usodi narodov. sta izpila dva litra, večino seveda gospod mož. Zeto je malo nemirno spal in tudi potil se je, kar mu je vselej protivno. Vstal je nekoliko truden in kava se mu ni prilegala. Popil je polovico skodelice, nato pa je izbral kislo kumaro, kar tudi ni dobro učinkovalo. Po trebuhu se je pojavil nekakšno preseljevanje, zdaj se je napenjalo nekaj tukaj, zdaj tam in vse to je povzročalo občutek neke nesigumoti, ki ni hotela odnehati Petan je prišel ravnokar v urad, ter hoče ven, odkoder se spet takoj vrne. Ko nekdo potrka in na pragu pisarne stoji gospod Omahen. Danes je ves v črnem. Tako eleganten je, kakor v prejšnjih nedemokratskih časih gospodje ministri. Hlačam se vidi da ni v njih še nikoli sedel Žaket se prilega kakor lastavici perotl. Gospod Omahen se klanja in vpraša: Ali je dovoljeno? Gospod oficijal otiplje za seboj stol vzdahne In sede. \ — AH prav vidim? vzklikne gospod potnik. Vam ni dobro. Bledi ste, po čelu potni! Takoj se vrnem. Vrata se zapro. a gospod oficijal se drži kakor bolan ščinkovec. Glavo nagne “to levi rami in zatisne ofi, zakaj po črevih ga »trajno vije. Pihne predse, prime se za čelo in Še malo počaka. Ko vijavica nekoliko odneha, se polagoma dvigne ia hoče iti ven. Toda isti hip se odpis« Trata te pred njim stoji gospod Omahen. Desnico Izteza proti n Je mn, a palcem te kazalcem drži stekieaiSco a temno teko Priloga .Jutranjim Novostim" 18.109 a dete 27. mala 1923. «=a—I -------------------------------- --—Tm—Ti— 1—1 Bll I II— —I„ni Iir.1».^.. -u -—tut«n Haecklovi stiki z Mariborom. Kultumo-Mstorična skica. Ko je dne 9. avgusta L 1919 umrl v Jeni 85 letni starček Ernst Haeckel, je bila njegova smrt v javnosti skoraj neopažena. V ospredju so stali veliki politični in socijalni pretresljaji, ki jih je občutil zlasti nemški narod, čigar duhoyni predstavitelj je bfl tudi Hae-ckeL Predpostavljamo, da čitatelj pozna ogromni vpliv, ki ga je imel jenski naravoslovec v drugi polovici prošlega stoletja. Haeckel je izgradil sistem darvinističnega svetovnega nazora. Dočim je Darwin ostal v mejah prirodoslovja, ie Haeckel zasadil Darwinovo zastavo skoraj na vseh glavnih področjih človeškega mišljenja in znanja. V svojih spisih je nanizal ogromno podrobnosti iz vseh panog sodobne biologije in geolo-Siie. Te z intenzivnim raziskovanjem pridobljene rezultate je nato primerno razvrstil, povezal, zamašil vrzeli, postavil stebre in streho in — hram modernega materijalističnega nazora je bil v njegovih očeh dovršen. Haecklovi učenci so ga uredili na znotraj, a umetniki —- naturalizem! — so ga lepo občili in pobarvali. Haeckel je imel silno tnoč indukcije, a še večja je bila njegova smelost v dedukciji. Svoje nazore je rad populariziral — »Die Welt-rätselc in »Die Lebenswunder« je čitala mladina kot evangelje — in vsemu Haecklovemu delu se je poznalo, da polaga več na kulturni vpliv, na preorien-tacijo ljudi nego na znanstveno objektivnost Zavoljo tega se je neprenehoma zapletal v boj s svojimi nasprotniki, zato je zahteval vero v resničnost in življensko veljavnost darvinistične filozofije, zato je tudi utemeljil monistič-no zvezo kot nekako živo cerkev ateistov. Filozofi so ga često napadali zaradi presmelih sklepov, ki jih je razglašal kot filozofske resnice, dasi se vsa filozofija od Thalesa do Hansa in preko njega ni mogla povzpeti do nesporne veljavnosti končnih spoznanj. Tudi mnogi naravoslovci so postajali nezadovoljni ž njim, ker je nervozno preskakoval podrobnosti, hoteč ustvariti zaključeno enoto, ne glede na to, koliko so bili posamezni rezultati res že ustaljeni. Haeckel je stal dolga leta pri pultu nemške znanosti in je dirigiral duhove. Popularni spisi so razširjali njegove nazore med onimi sloji, kjer je vladala avtoriteta cerkve. Biti Haecke-lijanec je bilo nekaj časa modno. Šele v devetdeset, letih se je začela ostrejša reakcija proti Haecklu, ki je bila združena s počasno ofenzivo proti materi-jalističnemu svetovnemu nazoru sploh. Haeckel je doživel dobo, ko je njegovo ime obledelo celo v Nemčiji. Filozofi so se vračali h Kantu, da si tu prižgejo luč in krenejo potem na nova pota, biologi so rehabilitirali Lamarcha, fiziki so se vglobili v atomske teorije in razblinili pojem materije v vrsto ener-getičnih procesov. Mnogi rezultati Haecklove šole veljajo še danes in bodo veljali. Celota pa ne more služiti kot edino mogoč svetovni nazor, ki vsebuje v sebi absolutne resnice. Tragično je, da so se monisti borili proti konfesionalnim dogmam, hkrati pa so stavili sami znanstvene dogme. Proti Haecklu Je postavil berlinski prirodoslovce du Bojs-Reymond svoj »Ignoramus et ignorabimus«. Haeckel mu je skušal dokazati, da mi vse to vemo in znamo. Danes so Haecklovi »Welträtsel« samo še dokument časa. V filozofiji zadnjega časa se kažeta dva močna centra: Bergson in James. V naravoslovju so dali Nemci novo še neocenjeno silo: Einstein. Nemški materijaiizem se spreminja v relativizem, kakor se je nemški imperijalizem spremenil v obrambo nemških mej. Sedaj, ko izpodjeda minljivost vsega človeškega kulturnega nazora in ko vidimo v razsulu ogromni kabeli idej, ki je služil materijalnemu in duhovnemu imperijalizmu nemške rase, ne bo odveč, če objavimo pri nas docela neznano kulturno-historično zanimivost: Haecklove ozke zveze z našim Mariborom. Nedavno je izšla v Leipzigu knjiga »Bartholomäus von Carneri’s Briefwechsel mit Emst Haeckel und Friedrich Jodl«, ki jo je izdala Margareta Jodl. B. Carneri je bil znana osebnost starega Maribora. Pokopan je na naši zemlji: v Selnici v Dravski dolini, blizu Maribora. B. Cameri je avtor raznih filozofskih spisov in je veljal kot. eden najvnetejših pristašev E. Haeckla. Camerija lahko po pravici imenujemo: mariborski filozof. V Mariboru je preživel dolga leta svojega življenja in tu je tudi umrl. Bil je tip avstrijskega Nemca v okvirju uradniške aristokracije. Rodil se je 3. novembra 1821 v Trientu (v uvodu citirane knjige je napačno naveden kot kraj rojstva Trst). V njegovih žilah je tekla italijanska kri, a val političnih razmer ga je zanesel v nemško smer. Študiral je v Trientu; vsled bolehavosti si ni pridobil fakultetne Izobrazbe. Bil je vse življenje av-todidakt, vendar pa ni bil diletant. Premoženjske razmere so mu omogočale mimo življenje, ki ga je delil med politiko in literamo-znanstveno delo. Izdal je dva zveska poezij, pisal literarne feljtone, politične eseje, naravoslovne in filozofske razprave. Mnogo se je pečal z etičnimi problemi, ki jih je reševal z diarwinističnega vidika (n. pr.: Sitt-lichkeit und Darwinismus). Leta 1888 je izdal svoj popularni cor.fiteor: »Der moderne Mensch«, ki je doživel več izdaj in ga še danes radi čitajo. Na stara leta, že slep, je prevajal Dantejevo »La divina comedia* (prevod je izšel leta 1901 v Halle a. S.). Dolgo časa je živel na gradu Viltuš (Wildhau:) pri Mariboru. Leta 1883 je zaradi trtne uši prodal posestvo z gradom vred. Preselil se je v Gradec, a že L 1885 se je stalno naselil v Mariboru, kjer je bival v svoji hiši blizu kazine (sedaj Miklošičeva ulica št. 4). Ob 80 letnici mu je dunajska univerza podelila častni doktorat filozofije. Umrl je po dolgi bolezni stoično mirno in udano, dne 18. maja 1909, deset let pred svojim prijateljem Haecklom, k» je bil za 13 let starejši od Carneriia. * Duševni profit B. Camerija je v popolnem skladu z dobo, v kateri je živel. Bil je dolga desetletja poslanec v dunajskem državnem zboru in v štajerskem deželnem zboru, kamor ga je poslala nemška liberalna stranka. Z vso vnemo je zastopal interese nemške buržuazije z njenim lažiliberalizmom, ki je videl v nacijonalnem gibanju avstrijskih Slovanov reakcijo proti napredku In zaroto proti moralnim temeljem družbe in države. Cameri je v dunajskem parlamentu In v Gradcu nastopal ostro proti slovenskim zahtevam. Za časa Taaffejevega, Slovanom naklonjenega režima, je bil hud opozi-cijonalec. Njegova korespondenca s • Mariborsko mesto Je imenovalo po Carneriju ulico v bližini parka (sedaj Aškerčeva ulica). čino, druge tri prste širi, kar more In govori prepričevalno: To vam takoj pomaga! Izvolite! Gospod Omahen odmaši. Gospod oficijal se hoče že zahvaliti, ah takrat ga tako neusmiljeno zagrabi nekje čisto Spodaj, da omahne nazaj na stol. Ozre se žalostno na Omahna In spre-;-ti ga strašna zadrega. Zmedeno seže o o stckleničici in jo izprazni — Dovolite, govori gospod Omahen, . 'cm si mogel kaj, moral sem priti k ' m. Danes praznujemo pri nas velik k, petindvajsetletnico poroke :v moje soproge. Zdajle, predno -Mio v cerkev, sem si dejal, moraš piti do gospoda ravnatelja, ter ga , k vraviti. Trenotek je tako svečan, da k treba to takoj napraviti. Gospod oficijal je pogledal prav čudno nekam vstran, nato pa skočil kvišku in planil brez besede skozi vrata. Pustil je vse odprto, mizo in vrata io okno. Dolgo ga ni bilo nazaj, ko pa je prišel, ni našel več gospoda Omahna, zakaj ta je moral s slavljencema v cer- fa» * Zvečer —* nekaj dini pozneje — je Mia bakljada z godbo in take stvari je imel Petam prav rad. Z ženo sta korakala za godci in krožila tako po mestu v noč. Naenkrat, ko so bili že blizu vo-jainice, kjer je bila godba nastanjena, ga nekdo zakliče, preplašeno in divje, da se je okrogla ženica tik njega vsa — Jezus Kristus, je vzkliknila, kaj pa je? Petan je obstal in isti trenotek se mu je odkril in obenem globoko poklonil gospod Omahen. — Prišli so, danes so prišli! — Kdo, je vprašala gospa brez sape. — Ah, dovolite gospod ravnatelj, to je zame prevelika čast, kaj ne, vaša premilostiva gospa soproga? Bog vas živi, gospa, zdravi, na mnoga leta! — Kdo, kdo, ponavlja gospa. — Prišli so, komaj smo jih dočakali, govori gospod potnik. Vozili so jih danes ves dan. — Odkod? — S postaje! Zdaj stoje drug tik drugega. Iščem vas, mislim na vas že ves dan, toda ne najdem pravega časa. Šele zdaj sem si dovolil! — I, zategne oficijal po domače, kdu je pa za hudirja pršu? — Stroji, šivalni stroji. Vmes je eden — toda povedati hočem vse. Ko so ga razmetali, sem se takoj vprašal: Ali je gospod ravnatelj lovec? — Ja, ja, s’m imu ankat an p’havnk! — Spredaj, veste, glava pri glavi. Tu sme in srnaki, tam zajci, tam lisice in celo glava medvedova! A vse fino, umetniško delo in vse ponikljeno, da se sveti kakor solnce! Kr ota! Toda naenkrat sem se lopi! po glavi, češ, glej ga*, ta stroj je velik, je za čevljarja, ne Pa za milostivo gospo ravnateljico. In sem izbiral in izbiral in mislim, da sem j ga našel. Stroj je nežen, naravnost mil! I praškim vseučiliškim profesorjem Friedrichom Jodiom, znanim etikom, nam daje prilično jasne poteze političnega in kulturnega nazora, ki je oba zastopnika svobodomiselne smeri potisnil v načelno opozicijo proti slovenskim in češkim nacijonalnim zahtevam, dasi so bile politično logične in etično pravilne. Materijalistično pojmovanje življenja je nujno vodik« h kvantitativnemu ocenjevanju vrednosti, odtod protislovje nemškega liberalizma, fci je priznaval popolni laisser fair posamezniku, odrekal pa ga je malemu narodu. Največji zakon je razvoj, najvišji smoter duhovna kultura. Razvoj k duhovni kulturi pa se vrši tem hitreje, Čim jačja je materijalna kultura, in slednja je tem jačja, čim večja je nje količina. Zato so nemški liberalci zatirali i slovanski nacijo-nalizem i socijalizem; v obema so videli enak sunek proti materijalni kulturi, težnjo po razbitju velikih držav, velikih gospodarskih centrov in velikih kulturnih enot, ki so po njihovem nazi-ranju edine mogle služiti končnim smotrom razvoja. Carnerijeva politika se je ujemala z njegovo filozofijo, kakor se je njegova filozofija strinjala z nemškim pojmovanjem darvinizma. Ne smemo pozabiti, da tu leže miselni temelji nemške ekspanzije proti Adrijl, da je bilo tako pojmovanje kulturnega in socijalnega razvoja teoretična podlaga raznarodovalni praksi Haeckel fn Cameri si nista dopisovala o politiki; le tupatam najdemo kako opazko, zlasti glede splošne avstrijske politike. Carneri se je kot pristen nemški liberalec vsekdar zavedal poli-tičn. edinstva z Nemčijo; živeč na meji germanskega sveta, na umetnem nemškem otoku sredi Slovencev, je tem odločneje naglašal kulturni pomen nemštva, njega vlogo v razvoju h končnim smotrom, kakor jih je začrtala nemška prirodoslovna filozofija; s tega vidika mu je bil slovanski odpor malenkosten in smešen. Carneri ni bil originalen, samorasel filozof; zvesto se je držal darvinistične šole, za Haeckla je imel zgolj besede priznanja in občudovanja. Bil je povprečen duh brez večje globine, dasi ni obtičal pri kompilatorctvu, ampak je skušal rasti v višino, četudi le kot bršljan, ki se tesno ovija mogočnih dreves. Čitanja vreden spis je »Der moderne Mensch«, ki bi mu lahko rekli: darvinistična »Hoja za Kristusom«. V tem spisu govori o etičnih problemih našega časa; o vzgoji, o strasteh, o ljubezni o krepostih, o razumnem življenju in o dobri smrti. Knjiga je pisana živahno in prepričevalno; preveva jo lahen optimizem, prožet z vero v zdrav razum, v močno voljo in v osebno energijo. Korespondenca s Haecklom nam kaže Carnerijevo nesamostojnost; obvisel je na tako Izraziti in krepki avtoriteti kot je Haeckel in mu plačeval prijateljsko naklonjenost z idejno zvestobo. Začela sta si dopisovati koncem l 1870, ko je Carneri doposlal Haecklu svoj spis »Sittlichkeit und Darwinismus«, priznavajoč, da ga je spisal pod neposrednim vtisom Haecklove »Generelle Morphologie«. Odslej se je razvila med Jeno in Mariborom živahna korespondenca, s katero sta si mojster in njegov učenec izmenjavala misli o novih pojavih v darvinizmu. Pošiljala sta drug drugemu svoje spise in važnejše spise drugih, sporočala si razne zasebne dogodke in si delala včasih že nekoliko preveč globoke komplimente, V avgustu 1882 se je Haeckel — takrat že na vrhuncu svoje slave — pri- — A taku! je prikimal oficijal in dodal počasi: Vejste, zdej še ne mor’mo! Zbogam! — Klanjam se, klanjam se, najpo-nižnejši sluga! * Zadnje dni je pritisnila taka vročina, kakor je ljudje že dolgo niso pomnili. Ceste so žarele, zidovi ravnotako, voda se Je vlekla skozi mesto nizka, lena in topla. Otroci so tičali ves dan v njej, meščan pa je moral daleč do kopališča in pot nazaj ga je spet upehala, da se je potil, kakor prej. V bližnjem zvoniku je bila ura sedem. Gospod Petan je sedel na mizo v dolgi spalni srajci in se čokal zdaj pod pazduhami zdaj po nogah. Medtem je zdehal in zeval Vstala je še žena. Ko je šla zaspana, zraven pa sveža, mlada in debelodušna mimo njega, ga je njena prisotnost vedno navdajala. Iztegnil je roke, jo ljubeznivo prijel, ter jo posadil na kolena. He, kako jo je imel še rad! V tem je nekdo potrkal Oficijal je pogledal okrog, kakor bi hotel nekaj najti, in vreči nase. Gospa je posluh-nila, skočila kvišku, odprla bližnjo visoko omaro za obleko in se vanjo zaprla. Petan je stopil do vrat in 3h odklenil. — Klanjam se, dobro jutro vam želim, je zadeklamiral gospod Omahen ves prazničen, s čudovitim belim perilom. peljal v Maribor in odtod na Camerifev grad Viiiuš kjer je bil sprejet z vsem navdušenjem. Ostal je tu 11 dni in je na Viltušu izgotovil svoje slikarske skice z otoka Cylona, ki so pozneje izšle v Leipzigu skupno z njegovo monografijo o Cylonu. Haeckel se v poznejših pismih zelo rad spominja svojega bivanja v Viltušu ob Dravi Dne 24. septembra 1882 je pisal Gameriju iz Post-dama: »In blauer Ferne träume ich jetzt shon oft von den schönen Tagen, in denen es mir vergönnt sein wird, das Hebe, grüne Wildhaus und dessen freundliche Bewohner nochmals zu be-grüssen« (str. 22). Večkrat se oba spominjata teh dni in se želita videti v Mariboru. Haeckel bivajoč v hladni klimi severne Nemčije, je rad sanjal o Mariboru, ki mu je ležal na jugu. Ko se je na svojih geoloških študijah mudil ob izviru Drave, je vrgel vanjo svojo vizitko, spominjajoč se lepih dni v Dravski dolini pri Mariboru. Kljub temu, da je Haeckel mnogo potoval po svetu, ni bilo več prilike, da bi se bil oglasil pri svojem prijatelju Carneriju v Mariboru. Njuna korespondenca pa je trajala še dalje; zadnje objavljeno Hae-cklovo pismo Carneriju nosi datum 21. marca 1907; Haeckel se svojemu prijatelju zahvaljuje za čestitke k 50 letnici doktorske promocije. Zadnja leta, ko je bil Carneri že slep in vsled visoke starosti popolnoma onemogel so bila pisma mnogo redkejša in krajša. Leta 1905, ko je bila Haecklova filozofija v glavnem že na zakonu, je bojeviti jenski prirodoslovce, kljubujoč svojim nasprotnikom utemeljil »Deutscher Monistenbund« in pozval tuđi oslepelega Camerija, da stopi med 40 izbranih bojevnikov za monistični svetovni nazor, ki bodo podpisali ustanovni oklic. Že 1. 1899 je Cameri na tihem čutil relativnost svojih nazorov o končnih vpra-šianjih človeškega spoznanja. V pismu, z dne 10. decembra 1899 piše: »...Vrhu tega se nisem nikoli imenoval ateista. Kar se tiče zadnjih vzrokov, sem agnostik, kakor Iluxley in to ste Vi tudi in sicer brez omejitve raziskovanja, čigar polje je neomejeno...« Ta vneti haeckelijanec je našel na večer svojega življenja največjo tolažbo v mistiki Dantejeve »božanske komedije«. Vrnil se je k jeziku svojih prednikov k mladostnemu veselju: poeziji. Fizične muke je prenašal s tiho udarnostjo, zavedajoč se neizprosne nujnosti vsega dogajanja. Pokopali so ga ob Dravi, ki je eno desetletje po smrti mariborskega filozofa postala reka onega naroda, ki mu je Cameri odmeril zelo pičel prostor na solncu človeškega napredka. Fedor Ivanov. Gor čez Izaro. Zbirka koroških pravljic. Priredila T. Gaspari in P. Košir. Ilustriral M. Gaspari. I. zvezek. 1923, str. 68. Založba »Jug« v Ljubljani. Vse te pravljice so iz rokopisne zbirke »Mlade Jugoslavije«, lista za slovensko koroško mladino, ki je izhajal v plebiscitnem letu v Velikovcu. Večino teh pravljic so nabrali koroški otroci sami ki so jih slišali od svojih staršev takrat, ko je še sijalo na Koroškem svetlo in toplo jugoslovansko solnce. Šestnajst je naslovov, ki nudijo legendarno in bajeslovno snov. Vse in povsem samoniklo in docela novo. Gonja n. pr. spominja na Jurčičevega hudiča, ki polhe podi. Večnega čevljarja boste spoznali kot starega znanca, premlaje-nega z nekaterimi motivi Zanimivi Ukanjeni vrag, M da denar za novo cerkev pod pogojem, da bo dobil v last onega, Id pojde prvi okoli oltarja, — — Gospod ravnatelj, oprostite, ker vas motim. Prosim, ne ženirajte sel Danes je god našega presvitlega vladarja. Ravno sem namenjen k svečani službi božji. Moja navada — saj jo že poznate — pa je, da se ob svečanih in resnih trenutkih spominjam ljudi ki jih posebno spoštujem. Zato sem si rekel spotoma: Pozdravi danes gospoda ravnatelja! Nič drugega torej ne, kakor samo: Pozdravljam Vas, gospod ravnatelj, in se Vam klanjam. Bog živi našega prejasnega vladarja! Zdajci se je začulo nervozno praskanje in Petan je nenadoma opazil da lezejo vrata omare narazen. Hitro je pristopil, jih zaprl, ter se naslonil s hrbtom nanje. — Kaj pa je notri? je vprašal Omahen. — Žana, je odgovoril odkritosrčno Petan. O, o, klanjam se, prečastita gospa. Še enkrat: Bog živi našega vladarja! • Petana boH zob. Sumi da se je prehladil pri kopanju. Trdno odločen, da napravi tej neznosni muki konec, stopa Proti hiši, kjer stanuje zobozdravnik. Omahen mu naenkrat zastavi pot Petan ga spozna, obstane in pogleda obupano, kakor še nikoli ne. — Žalostni ste, se oglasi Omahen. Se vam vidi. Tudi jaz sem bil zelo žalosten. In zakaj? Zaradi tega. ker sem spoznal da moja oseba ne dela na vas dovolj močnega utiša. Že sem obupaval upal je na duhovna afi cerkovnika, pridirjal je pa zajec, kateremu je izpulil rep — ima slično enačico pri zidanju čedadskega mosta (Komel pl. Soče-bran: Livško jezero). Po večini so to e t i o 1 o š k e pripovedke, t. j. razlagajo na čudovit način kak naravni pojav, ki se je zdel ljudstvu neumljiv. Lestvica odtenkov je dokaj široka: vesela in smešna v Dobrem sveta, pretresljiva v Saškem oskrbniku, naivna v Pripovedki o piskrčku, čudežna v Strahu itd. Oprema knjižice je prav prikupna v vseh ozirih. Jezik se vidi da sta priredila učitelja, ker mu ni skoro kaj očitati, vendar pa še niso povsem upoštevane najnovejše Breznikove izsleditve glede germanizmov: ravno, ubogati, prestati, rodilnik vzroka (trepečem od straha), absolutna konstrukcija (hodim, oči uprte v tla). Pisnih hib ni razen str. 54 ustah (ustih). Mladini je knjiga zelo primerna. nk. — D’Anunzijeva »Fedra«. L. 1911. je avtor dela »Forse ehe sl forse ehe no« napisal Misterijskega Sebastijana, pravcati babilonski pojav: Italijan je zložil stvar v francoščini /mgleškl lord je financiral uprizoritev, dekoradje je naslikal Ceh; glavno vlogo, svetega Boštjana, je igrala ruska čifutka Ru-binsteinova, med baletkami so bile tudi Poljakinje, Bretonec je pa kulise potiskal. Letos pa je isti pisatelj dovršil dramo Phaedre po racinovi snovi, Ida Ru-binsteinova bo spet prevzela glavno vlogo, vse obeta slično mnogorodno pestrost. D’ Annunzio je sam označil svoj spis takole: »Crnomodra pesnitev, kjer tuli dvonožna levinja.« — Stalno rusko gledišče v Parizu. Po daljšem brezuspešnem iskanju se je ruski igralski četi »Šut« posrečilo dobiti dvorano v ulid Fortuny, kjer se vrše predstave v ruščini Izvirna, preprosta, umetniška in prav osebna pozornica se je mahoma prikupila vsem poznavalcem največjega slovanskega jezika. Med drugimi nastopajo: Manu-kov, Hašein in Smoldovsky. — Anatole France na odra. Pierre CHaine je dramatiziral znani roman Anatola Francea »Bogovi so žejni«, ki obravnava krvoželjne voditelje velike francoske prekudje. Igrajo ga v drugem dramskem gledišču »Odčonu«. — Klasičen pisatelj. Prešeren je dejal, da ni vsak klasik, kdor nam kaj kvasi Ta gorenjski dovtip, ker je negativen, še ni dovoljna opredelba klasicizma. Ko je Servius Tullius razprede-' lil Rimljane na več razredov (classes), se je izraz »elassieus« uporabljal kot označilo za državljane najvišjega raz-reda; po prenosu pa pomeni najbolj dovršene pisatelje. Voltaire priznava šti-ri velike dobe v svetovni zgodovini: Periklej, Avgust, Leon X. in Ludo-vik XIV. Tako je Francozom »klasik« osobito avtor XVII. stoletja. Takrat so se vsi veljaki zavzemali za slovstvo. »Solnčnl kralj« je n. pr. privolil v to, da je nastopil v Mollčrovem S i c i 1 j a-nu. Kraljevim služabnikom se je za malo zdelo, da je glumec sedal skupno z njim za mizo in so ga bolj odrivali Ko je Ludovik XIV. to izvedel je počastil velikega komediografa s tem, da sta skupaj zajutrkovala. — Pretirana sramežljivost SloveS dramatik Racine (1639—1699), M je obdeloval največ ljubavne zapletke, se Je, vzgajajoč svoje otroke, skrbno ogibal govoriti o svojih umotvorih pred njimi Tudi njegova žena ni nikoli čitala niti videla nobene njegove Igre na odru. Slabo si se zbudil, če si se praskati zamudil. (Zamorska modrost BatualaJ Toda zdaj mi je odleglo^ ker se je ponudila sijajna rešitev. — Koku? vpraša otožni Petan. — Iz mesta, kjer je glavno ravnateljstvo naše tvrdke, se je pripeljal gospod, spoštovan gospod, visok, razumen, starosta naših potnikov. Ima dolgo sivo brado, takole — do pasa, široko skoro od rame do rame. Častitljiv mož, klobuk z glave! — Nu? — Dovolite nrt, da pošljem fc vam njega! — Nej trejba! se je branil z besedo in roko gospod Petan. Sej kup’nri Bom use sturu! Kup’m, de slište, kup’m! Čez nekaj dni sta se posvetovala Petan in soproga o tem, ali naj zapustita mesto in prosita za premeščenje kam na deželo, ah pa naj kupita šivalni stroj. Odločila sta se za drugo in ostala v mestu. 'Človeštvo je bilo barbarska tolpa: Bog ga je pokosil z roko smrti; postalo je narod, pokosil ga je vnovič. Postalo bo ljubeča in čista družina. Takrat poreče Bog: »Človeštvo je krasno, ne pokosim ga več.* Sully-Prudhorame, Journal fnüme. 1863. Mir je zaklad neprecenljiv, vojno črtim, ne bom ie sfrivÄ. Charles d* Oflća&t (Balada o PraocÄJ Priloga „i^raalim NovosSim“ it. 100 s dne 27. mala 1023. iiiwccgwMMMir i nmfrni —n——taraot Deflacija in njeni nasprotniki. Gotovi krogi v naši državi se še vedno ne morejo — ali nočejo — vživeti v sedanji položaj. Venomer se ču-jejo pritožbe, da finančni minister dr. Stojadinovič uničuje, ali vsaj zapostavlja s svojo finančno politiko industrijo. Ce preiskujemo, v koliko so ti očitki opravičeni, pridemo neizbežno do zaključka, da hočejo ti večni kričači — saj vsa industrija še daleč ni v njihovem taboru — le neko izjemno stališče zase. Prvotno so biil glasovi proti deflacijski politiki sedanjega finančnega ministra zelo številni in prav glasni. Tu ne mislimo onih, ki so zabavljali na to Politiko brez vsake stvarne argumentacije, ker njihova demagoška politična tendenca je bila preveč prozorna, da bi ji bilo treba posvečati količkaj pozornosti. Menimo le one, ki so svoje trditve tudi skušali dokazati z dejanskimi navedbami. Finančni minister je pokazal kljub vsem napadom v izvajanju svoje politike doslednost, kakršne do tedaj nismo bili vajenk Prve posledice so se kmalu pokazale. Rastlo je zaupanje Prebivalstva v dinar in našo gospodarsko bodočnost, večalo pa se je tudi za-uPanje inozemstva. Dinar je polagoma napredoval. Njegova pozicija sicer še ni bila tako čvrsta, da bi jo ne mogli omajati razni domači in tuji špekulanti, ki so se vrgli z vso silo na rušenje in uničevanje dinarja. Vendar je naša valuta vsled trezne finančne politike te napade prebolela. Pa ne samo to; sčasoma se je dinar tako učvrstil, da mu tudi ti napadi ne morejo več do živega. To nam jasno osvetljujejo dogodki zadnjih dni, ko se je z izvestne strani znova poskušalo vreči dinar navzdol. Toda poskus se je ponesrečil sam na sebi, niti posebne intervencije s strani Narodne banke ni bilo potreba. Danes je že vsakdo prepričan, da nam je edino Stojadinovičeva dosledna finančna politika pripomogla na sedanji Položaj in da nam bo prinesla edinole ona popolno ozdravljenje našega gospodarstva. Zato so tem manj razumljive pritožbe gotovih industrijcev, zla- sti na Hrvatskem, češ da spravlja finančni minister to industrijo v nevarnost pogina. Nerazumljivo zlasti zato, ker končno tudi ti industrije! — četudi ne javno — priznavajo, da je politika našega finančnega ministra res dobra in da vodi z gotovostjo k cilju. Ravno iz dejstva, da tudi oni sicer priznavajo pravilnost sedanje finančne politike, da pa tega nočejo storiti javno, se more in se mora sklepati na to, da hočejo, oziroma vsaj želijo posebnega položaja v našem gospodarstvu. Če bi se jim ta izjema res dovolila, bi bilo s tem predrto načelo strogo doslednega izvajanja deflacijske politike na korist malega drobca prebivalstva in na občutno škodo celokupnosti. Do tega ne bo prišlo, za kar nam jamči oseba in dosedanje delovanje finančnega ministra dr. Stojadinoviča, ki je pri neki priliki dejal, da mu je nemogoče, dopustiti tako izjemo na korist industrijcev, ker on ni minister za industrijce, temveč za celokupni narod. Sicer pa je po našem mnenju trditev, da se nahaja naša industrija v krizi radi finančne politike, vsaj mnogo pretirana, če ne že popolnoma neupravičena. Ta kriza naj bi obstojala radi pomanjkanja denarja, čemur niti oporekati nočemo. Čisto gotovo pa je tudi, da je eden glavnih vzrokov nezadovoljstva industrijcev in bank ta, da ne morejo dobiti toliko cenenih kreditov od Narodne banke, kakor bi oni želeli, vsled česar so njihovi dobički pač manjši, oziroma niso tako ogromni, kakor si želijo. Za primer naj služijo samo bilance zagrebških bank, ki izkazujejo v primeri s svojim kapitalom za vsakega delničarja razveseljive dobičke. Lahko bi bili seveda še večji, toda vse to bi šlo na škodo ostalega naroda, po-največ neimovitega delovnega ljudstva. Do tega pa ne sme priti. Zadovoljen mora biti cel narod, kar bo pri nas z intenzivnim smotrenim delom prav lahko doseči, če bo vsak poedinec nekoliko popustil od svojih zahtev na korist celokupnosti. Posledice proste trgovine. Po veliki stavki premogarjev v Ameriki je bila sestavljena posebna Premogovna komisija, ki je sestavila Poročilo o pomanjkljivosti v ameri-®«em gospodarstvu s premogom. . To poročilo ugotavlja, da je preve-**9 kapitalizacija premogokopov kriva negotovega poslovanja, pomanjkljivega 'n neenakomernega zaposijevanja delavstva in prepočasi se izboljšujoče konjunkture. Država more porabiti letno 580 milijonov ton premoga. Sedanji rudniki pa bi mogli s sedanjim številom delavstva pri popolni izrabi rudnikov Producirati 800 milijonov ton. Iz tega Izhaja, da je znašalo povprečno število delovnih dni v letu 1921 samo 149 dni, niedtem ko je znašalo leta 1913 217 dni «i medtem. ko bi moralo biti na leto '■08 delovnih dni. Ta minus delovnih dni so samo v malem zakrivile stavke Isamo 1 odstotek izgubljenih delovnih dni). Ponajveč je ta minus povzročen radi neenakomerne preskrbe z naroči-fl> torej vsled Preobremenitve premo-Kovnega trga radi prekapitalizacije. yinb naraščajoči delovni produktivno-* f (4 in ena petina tone na glavo in jan leta 1921 proti 3 in pol tonam leta , 10> in kljub povečanemu številu de-l^stva (663.000 mož proti 556.000) je Narodna galerija v Ljubljani. .. J* Poročila o zaključenem četr plovnem letu »Narodne Galerije« gjnamo, da je vršilo društvo v s«Seitl °ksegu svojo nalogo. Redno skaP1*6 odborov e seje po PrA,unesečno> direktive dela in izvrš r- dlogov so prevzeli odseki: finar j^lavni, publicistični in propagan ne*f0®‘f Javne zbirke slovenske mo< zbtrt. Kresiji so se prenovili in Presd »derijsko oMežje; slikam sc stop»61* cdrGriL v zbirki so karfej* d®!3- slovenskih mojstrov Retiivlv111 kiparjev: bratov Šubii Franketa, Ažbeta, Kobilč< JaihIla%,Qroha'ria. Jakopiča, Stern« Tratnika, Kosa, E Ram !^J^aJ>?tnika> Dolinarja in dru prost°ra, se graf ÄakTre '■ ‘M- n*» me "abaS St if"a' u ie letos aa‘ abavljaa abrtc slovenske gra[ inventar se Je scout« pomeni oglednika, stezosledca, ta }# istega korena kot nemški »schauen«, gledati. Ker ima slovenščina tudi germansko obrazilo -avi n. pr. zmi-kavt, bi se smelo reči onemu, ki išče steze, *iskavt«. — Devica Orleanska. Vsa Francßa je letos obhajala spomin vaucouleurske pastirice. Staro izročilo trdi, da je na ta dan. v Orleansu vselej lepo vreme, ko proslavljajo »žandarko«. In res, medtem ko je tokrat v Parizu deževalo, je tam samo veter razsajal, moče pa ni bilo. — Thoma L,, Lokalna železnica. Komedija v treh dejanjih. Ljubljana 1923. Izdaja »Zveza kulturnih društev«. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani 84. Cena s poštnino vred Din 13.50. Peti zvezek zbirke Oder, ki jo Izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, prinaša izvrstno Tho-raejevo komedijo Lokalna železnica. Priporočamo jo vsem podeželskim odrom. — Velikomestni problemL Hvala Bogu, da se nam ni treba baviti z mislijo, ki v zadnjem času razburja glave londonskih očetov. Gre namreč za številne žrtve cestnega prometa. Leta 1922 se je pripetilo samo v centru mesta 26.222 nesrečnih slučajev, ki so zahtevali 675 človeških živ-lieni. 596 mrtvih in 17.138 ranjencev imajo na vesti vozila z mehaničnim pogonom; 57 mrtvih in 2422 ranjencev je postalo žrtev vozil z vprežno živino; 22 mrtvih In 5987 Poškodovancev pa imajo na vesti kolesarji. Komisije so ugotovile, da so nesreče po večini zakrivili pešci sami, ker so ne oziraje se na desno in levo prekoračevali ceste. Toda tudi to je v velikomestnem življenju, kjer vsak hiti za svojim kruhom, popolno- ma razumljivo. Radi tega so prišli na idejo, da bi se dalo temu odpomoči s tem, da bi se napravilo dve široki cesti, ki bi vodiii od severa proti jugu in od vzhoda proti zapadu. Cesti naj bi imeli posebne oddelke za vsako vrsto prometa. Vendar pa bi to stalo ogromne stroške, ki bi jih štedljivi londonski očetje gotovo ne dovolili. Bo že še kdo moral plačati svojo neokretnost s svojim življenjem, — Najnovejše izkoplne v Egiptu. Na sestafiku beograjskega zgodovin, društva, ki se je vršil dne 15- t. m. je predaval L. Zrnič o najnovejših izkopinah v Egiptu. Posluži! se je obširnega materijala, ki so ga našli v Tuthankamenovem grobu. Sedaj se šele ve za okraske, ki so jih nosili faraoni. Dosedaj smo jih poznali samo Iz slik, Samo prstanov so našli v grobu preko dvajset. Predavatelj je nato nakratko naštel poedine najdene predmete ter se nato posvetil zgodovini Tutharikamena, Ta je vladal le kratek čas. Bodisi, da je bH ubit ali je umrl naravne smrti. Gotovo je, da je pisala njegova soproga nekemu Indijskemu kralju sledeče: »Moj mož je umrl Nimam otrok. Slišala sem, da so vaši otroci odrasli. Dajte mi enega za moža. Posta! bo velik car. Pošiljam vam nevestine poklone«. Na to pismo najbrže ni dobila odgovora, ker je poslala drugo pismo, ki je še do danes ohranjeno. V tem je Azijca prepričevala, da je njen soprog res umrl in, da je ostala dežela brez vladarja, Tej prošnji se mogočni vladar ni mogel dalje upirati Poslal ji je sina' za moža. Ob koncu predavanja je prof. Vučič omenil ogromne težkoče, ki jih fe bilo treba premagati predno je bila grobnica odkrita. Predno so prišli do zakladnice, so morali odkopati okoli 200 tisoč ton zemlje. Ker je sedaj nastalo slabo vreme, so morali z izkopavanjem prenehati do jeseni. — Sestanek r kinu. Znano je, da so zaljubljeni parčki često zelo iznajdljivi. Pred kratkim smo poročali, da se dunajski zaljubljenci shajajo v avtomobilih, katere prepuščajo brezposelni šoferji drage volje, samo, da nekaj zaslužijo. No v Galiciji je to drugače. Tam .se ljudje poslužujejo kina, ki nudi jako varno zavetje predvsem za poročene osebe. Tako je neki Sik v Krakovu zvedel, da se sestaja njegova boljša polovica v kinu z nekim tujcem. Polastila se ga je ljubosumnost ter je še! tja, da se prepriča o resnici zlobnih govoric. 3topd le k ravnatelju, mu pojasnil namen svojega obiska in ga prosil, da fci smel neopaženo v kak kotiček kinematografske dvorane. Ravnatelj, Jud, ga je vljudno prosil da bi počakal nekaj trenutkov v predsobi Medtem je Šel on v dvorano, stopil na oder ter sporočil, da se je oglasil pri njem neki užaljen soprog, ki stika za svojo ženo. Ker ne želi, da bi prišio v njegovem uglednem kinu do kakega škandala, je pripravljen ugasniti vse luči, da bi dotični parček neopažen odšel pri stranskih vratih. Ko je nastopila tema, je nastalo v dvorani veliko vrvenje. Predvsem so se slišali koraki v ložah, pri vratih pa si mogel videti odha-jajoče sence. Ko se Je zopet zasvetilo, je bila dvorana skoraj prazna. Jasno je, da je odšel mož domov brez zveste soproge. Šali. Rešitev končnic v nedeljskih ,.Jutr. No» vostih“; Končnica 5t. 1 (sestavil ft. Troitzky), Beli: Kcs, Sf6. Lfa,; Črni: Kca, a: a., a„ b:; Beli dobi’ igro na siedečt način: Sd* + Kt>i 2.) 3) Sb5 Sa, Kb,i 4-) Lf. -L T K a. 5 J La, rt - 6.) KC; 0, - 7.) Kc, b. 8.) Kc, b. 9.) LB, šah-mat? Končnica št 2 (sestavila aatä W. in M. Piaioff). Beli: Kh*, Tge, Lq, R; c,, e.; Črni: Kb„ R: b,, f6, g7; Beli na potezi doni igro na sleoeči način’ L) Lds 4- Kc.! ’ , b* + Kbs "h Kc, Kdt -f in dobi. Rešitev tropotezke mojsira ,,Lj. šah. klu ft. Jerošovai 2.) 3. ) 4. ) 5. ) 6. ) Les! Tq Tba Ld« Tb, t Beli na potezi vleče: 1. ) Tej - h, 1.) d, - d, 2. ) Laj - g, Z) . 3. ) Lg. — d4 -f- mat! Janez Kadlegas Andrej Ternouc, relijema karikatura iz minulosti. ^Nadaljevanje.) Dejal mi je, da ga to veseli in da trdno upa v sijajne uspehe najine zveze. Potovala bova odslej s pošto čez Hrušico in dalje do njegovega domovanja, kjer se bom gotovo kmalu privadil tudi vsemu onemu, kar me bo mogoče prve dni še kaj plašilo in motilo. Tako me je bodril tujec, ki mi je rekel tudi, naj ne razmišljam preveč o malenkostih osebe, dokler ni večna moč resnice v najini oblasti »Zato maj bo vam za enkrat dovolj, ako me zovete mojster Carcharius,« je zaključil »A vaše trne?« »Andrej,« sem ponižno odvrnil v pričakovanju, da bo mojster Carcharius hotel vedeti še kaj več, kar se pa k sreči ni zgodila Bil sem tedaj zelo zadovoljen in bi bil skoro pozabil na Magdaleno, Šele tik pred odhodom sem se domislil, da 8 je treba kako sporočiti kaj se mi je zgodilo na potu in kam sem namenjen. Napisal sem tedaj dolg list, kjer sem ji kratko razložil vse, kar sva govorila z gospodom Carcharijem. Povedal sem ji, da upa mojster najti večnost življenja ter premagati želo smrti; kar bo gotovo tudi najina večna sreča. Na koncu sem pripomnil, da imam 5e vedno namen iti v Trst, ako bi se mi z mojstrom Carcha-rijera kaj ponesrečilo. Naj mi zato nikar ne zameri, naj skuša prav razumeti moj važni korak ter naj ne bo nestrpna, pač pa trdna v zvestobi ki je naSepši odsev božji v človeku. Prosil sem jo tudi, naj se me spominja, kadar bo molila pri očetih kapucinih, kakor se bom tudi jaz vedno spominjal nje in srečnih ur, ki sem jih preživel kraj nje kot sekretar njega svetosti patrijarha iz Ogleja. Izročil sem pergament človeku, ki je bil naslednjega dne namenjen v Ljubljano. Povedal mi je, da vozi ta razno blago s čolnom po Ljubljanici, vsled česar sem bil sicer v skrbeh, da bi morda hladna voda Ljubljanice utegnila objeti moj list, kar pa mi je dobri možakar odločno zanikal. Ko sem mu nato dal še forint, me je popolnoma pre- j pričal, da pride list prav res in prav gotovo brez ovinkov in naravnost y bele roke moje sladke Magdalene. Nato sva z mojstrom Carcharijem odpotovala v južne kraje in menda peto noč brez nezgod In brez posebnih dogodkov srečno prišla na grad, kjer naj bi se b3o nama posrečilo najti pot v večno življenje duše in telesa, \ VI. Kadar se božja potrpežljivost naveliča prenašati našo nerodnost in hoče prerezati življenja tanko nit, oblije dušo milost kakor solnčna luč cvetlico. Prepričan sem, da tudi jaz ne bom popolnoma zavržen, dasi je tudi bila moja pot le ena sama, dolgo zapletena zmota, ki mi jo stkal je sam peklenski poglavar, da bi me z lažnjivo lepoto ogoljufal za delež v večnosti.'Zdaj, ko je konec mojih dni* vera In vidim vse, kar sera zagrešil Ko sva tedaj prispela z mojstrom Carcharijem na grad, mi je brez posebnih ceremonij takoj odkazal troje sob v zapadnem traktu. Bili so to trije veliki prostori V prvem je bila moja knjižnica, v drugem sem imel spalnico, tretjo sobo pa je imenoval mojster cella meditationis, sobo premišljevanja. Bila je polna raznega orodja, zrcal steklenic, retort, različnih podob in znamenj po stenah in vsepovsod so bile razmetane mrtvaške glave, ki so pošastno strmele vame. Ko sem se malo udomačil, bilo je menda tretji dan po mojem prihodu, je prišel mojster k meni v knjižnico in mi začel razlagati: »Smrt, prijatelj, je edino zlo na svetu, edino dobro pa je znanost Luč uma nas dviga v bližino bdžjo. Z neznanostjo je bila v paradižu zapravljena, z znanostjo jo je treba spet rešiti in vzeti v last. S tistim trenutkom bo potlej človek zopet neranljiv, božanstvo v morju božjega vesoljstva.^ Ko je prišel k meni, je imel mojster Carcha-l rius na sebi samo dolgo črno haljo in črn baret na glavi Bil je videti zelo izmučen in bled in črne oči so mu gorele v steklenem sijaju. »Kako se sicer počutite pri meni?« me je vprašal in položil tudi meni na stol črno haljo in baret. Ako ravno sem bil črnega oblačila vajen, me je vendar pretresel mraz, ko sem zagledal mojstrov dar. Le z naporom in s silnim premagovanjem sem dejal: »Toplota vaSe modrosti me osrečuje, mojster.« CarcHarija Je moral odgovor zelo zadovo- ljiti. Očetovsko me je pogladil po laseh in sedel k meni »Da, modrost prijatelj, je zavetišče velikih duš in domovanje njih, ki so otroci soinca, toda vsa modrost je prazna, dokler ni oborožena zoper slano smrti. Zato so vedno vsi veliki mojstri hoteli premagati to zlo. Z večjim ali manjšim uspehom, to je bilo seveda odvisno od moči njihovega duha. Vendar pa moram reči, da je Bog sam pokazal pot. Že v stari zavezi je odpeljal Elijo na gorečem vozu v neba v novem je potlej sam božji Sin premagal smrt to vstal iz groba, dasi so mtt bili prebodli srce.« »Resnično, mojster,« sem dejal, docela potolažen. »Zato so mnogi že začeli delovati in iskati kje je pravzaprav vzrok smrti. Božja dobrota naj bo zahvaljena, zdaj je pojasnjeno. Iz človeka odi.de Spiritus vitalis seu astralis, ki zopet združi se * vesoljstvom. Da je tako, imamo spet dokaze! Je vse podprto in utemeljeno, nič praznega domnevanja prijatelj,« se je veselo nasmehnil gospod Carcharius ta me potrepljal po rami »Kristus, ki je bil človek in Bog, je obudil Lazarja, priklical P hči Jajrovo v življenje. Ker Je bil Bog, mu se & büo treba mučiti in studiis zaradi tega, ker pa fr bil obenem tudi človek, je dal človeštvu migljal naj ne obstane pred grozo smrti ampak naj z zaupanjem v očeta trka na groba temna vrata, dokler se ne odpro.« (Dalje prih.) MU OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5’—: «saka nadallna beseda 25 para. z davščino «red. ■ ■a Hi porto, ti med okoli £ orala z vil! po-dobao hišo z obokano kletjo, B sobami in kuhinjo, naprodaj. Poleg preš do poslopje z močno prešo in presno pripravo, gospodarsko poslopje, hlev za dvoje govedi, svinjak, poleg hiše vrt, lep vinograd, sadonosnik in pašnik. Nahaja se na lepi legi, 3 minute od kolodvora Poljčane, 10 minut od cerkve in šole. Cena po dogovoru. Vprašati je pri g, Ambrož, kmečki konsum. Pekel pri Poljčanah. Trapi sii hljebovi 1 do 1-50 kg — kg Din 30-—- postom od 5 kg gore šalje Mljekarna Sunfa. PHI, Moli! Hiša s d verni stanovanji, sadnim in zelenjadnim vrtom, oddaljena 5 m od kolodvora Bled, »e radi selitve ugodno proda. Poizve se pri lastniku Ivan Pretnar, čevljar, Bled II. št. 80. Tiraj ra Ipinje kiM rabljeni, ali v dobrem stanju, ki proizvaja 1 — 2 m* na uro, potrebni pogon 1 >/, — 2 V» HP kupimo. Ponudbe je poslati na naslov: „Samoborka” d. d. industrija umetnega kamna, Samobor pri Zagrebu. Mase veš dobro ohranjenih moških oblek, klobukov in čevljev po zmerni ceni. Istotam se proda tudi en umivalnik. Dvorni trg št. 1 /tl aadstr. levo od 10— 14 ure. Hali iPlDi rali na dobri vodi se išče V naje n z nekoliko zemlje aU pa s kako malo hišo, pripravno z« trgovino na prometnem kraju na Štajerskem. Ivan Ivanuša na Lešnici 6 p. Ormož. Prai sü vsakovrstne, dobro obranjene prebole)ske, oljske, kupim. Sprejmem vsako množino. Ponudbe pod „Sodi" na upravo Usta. l\m iiraa morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih Specijelna tvrdka za Izdelovanje klubgamitur. — Najnižje cenei — Najsolidnejši izdelki i ■— Zahtevajte oferte in cenike 1 Mm (rami za kose, prave italijanske, ne-presegljive v dobroti Bodro galico, rafUsko ličje, morsko travo za modroce v vsaki množini priporoča Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ul 12. Letoviščni pensioa Büttner v sv. Lovrencu pri Mariboru e krasno lego na Pohorju. Voda za plavanje. Tople kopeli Prostor za tennis. Električna razsve-Ujava. Meseca junija in septembra znižane cene. Prospekti proti pošiljalvi znamk za 2‘- Din. Mra šalita, angleške provenijence, 88-99*/,> brezkonkurenčns kakovosti in po zmernih cenah ima v zalogi zastopnik družbe Val. Jurman Celje, Breg 25, Slovenija. H vogelni Mal v sredini mesta v zelo prometni ulici se odda v najem z novembrom. Ponudbe pod „Dobra trgovina” na upravo lista. Hlia enonadstropna, za vsako obit pripravna, blizu glavnega kolodvora v Mariboru, električna moč in inii vodovod, velik vrt za zelenjavo, se za Din 188,000 takoj proda. Stanovanje takoj na razpolago. Frane Marinič, trgovec, Maribor, Kaeijanarje-va ulica št 17. Hollo lolo dobro ohranjeno, predvojno blago se po ugodni ceni proda, Poi-.ve se v upravi Usu. staivaiia ia v dobrem stanju s 4 sobami, nad 16 oralov zemlje, 15 minut od Maribora se proda. Za kupca stanovanje na razpolago. Cena 270.000 K. Dopisi Studenci pri Mariboru, Zrinjskega ulica št. 1. Vel spali oprav se proda po nizki ceni. Henrik Bitenc, Vižraarje 77. ___ zanesljivo dekle želi primernega mesta. Cenj, ponudbe pod šifro „Brez doma”, na upravo lista. Tipovlo, dobro vpeljano z mešanim blagom in opremo v sredini mesta Maribora — pozneje tudi stanovanje — se proda. Dopisi pod „Eksistenca”, na podružnico »Jutranje Novosti“, Maribor. Laipeiiali 4 du četa postom franco ducet Din 80*- šalje mljekarna Sunja. Timski pioii vešč špecerijske, galanterijske In manufakturne stroke želi službe. Gre tudi kot potnik. Ponudb« na upravo Usta pod „Agilen”._______________ Hi! bi se rad poročil z gospodično v starosti SO — 85 let, lahko je tudi vdova. Ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod ..Ženitev“ ____ Vel ueili slik se radi odpotovanja ceno pro-da. Naslov v upravi lista. ia trinadstropna V sredini mesta Ljubljane se takoj proda. Poizve se; Križevniška ul. št. 7/II la Posavi sli hljeb po 5 kg — kg Din 34’— šalje poštom Mljekarna, Sunja. Berson je in ostane najboljša | kvalitetna znamka. Varuje čevlje, cenejši in trpežnejši je od usnja. Od vašega čevljarja zahtevajte, da Vam pritrdi Berson sumi podpetnike in sumi podplate. (Slovenija). Edino kopališče v Jugoslaviji za srčne, ledvične I mehurčne bolezni. Naravne ogljenokisle kopeli. Izvrstni zdravilni uspehi. Nizke cene. Vprašajte zdravnika I Seula oiUjilailS-sepleralraM Pisalni stroji itd. Mehanična delavnica (popravljalnica) LJUBLJANA Šeleaburgova ulica 6/1. L. BARAGA. ^THE REX Co, m LJUBLJANA. T»l F*. ST. 268 PTT. GRADIŠĆE iO. Kopirne stroje. a sso; sott i Protiv znojnih nosu upotrebite HOFER PUDER br. lil. Dobiva seiisvlia apotaka«« * Ptogarljama. RA Vi d. d., ZAGREB. Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi prt Franc Cerar družba z o. z. toiama i Mi, gnila Dnialt Prevzamejo se tudi stari klo buki in slamniki v popravil« pri Kovačevič i TršaP v Ljubljani, Prešernova uL N Sprejemanje v sredO' Zaloga v G • 11 n, Gospo.fc* nUea itev. 4. Posestniki novih stavb se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih pre<* metov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in sicer' elika izbira preprog vseh vrst iz volne, jute, koko-►vega vlakna in linoleja in umetniško izdelanih istorov na kose in metre. Moketi in gobelini za revleko otoman in divanov. 1*10100 za rolete in Šramle. Različno posteljno perilo, kakor rjuhe rez šiva, gradi za žimnice in blazine, pernice, anelaste in Volnene odeje, šivane odeje Iz klota, kretona, volne in svile. f Gene primerite! Postrežba solidna! B. S E. SlffibernB, [juliju, iBlli Id t