13. Itnllta. ffcavfalni N*i4ftM v drfavl BH. I UMJM. I *Ml 17. JMMH H20. lili. Iltl. ^^k B^*^*^*^*^B ^^BJ *SW ^M BA ^B^MMB^^M^M MHHHM MB^^BM . .^^^HBfli ^B ' fll BS ' aTfl*fl*^HBSl fl M gS. SS fl| ^fe fl| aBW. ^^^^^^ ^^^^B^H^^^^^ ^1 e^B^B^B^Bl ^fl BBv B> BS H~ Ba II ^Ba^^Bl i I Ua 1 BS I BSv ^Bl BSv. Baw as *^a^a^Bii sa aV V a^a^a^a^BB^H A II as b^b^b^hb^b^bbb I " A b^bb^h I A ^1 bV bV lili II lili 11 1^1 • mm 1 ■ ' a^^™ Hl r ^m m T I I i I IH1 i 1 ^B ^B ^^^B ■■■■■ ■■■■■ i ■■ ■■ ^B ^B ■■ ^B ■ ^B J^^^H ^^^^B ^B I *^B BW II BB ^B^H B^B^B^B^H BI BB )B^B^B B^B^Bl ^B^BH TH BB ■ 1 ■ BbH B^H BbV B^H ■ BBS ■' i BM BbW I B ■ ■ Jv' I- Bi BbV ' i I I B^B S^H B^H I ^Lk ™ H H II I H H1 IIH lk H 'I lil I IH II - H H H H H H iL ■ H ■ II ■ || 1^ IVI ^M II I || | j | ■ ■ ■ | ^ LV ^B b^bI bH I ■■ ' ^^^^^H ^ bW rl b^bI B^S^BBBbB ' II W B« b^bI aH BbB B^Bb ^B^ BB B^B^B B^B* I BB^Bf I B^BBfl H I ^bVbVbVbV H 1 B ' B !■ B H ■ II Vfl ^BSBB Bi bVbVbb bVbVbI I BB bVbVbi bVbVbVJ Iskala sank lu popoldne lima« nadeli* ta IfftS arntl I Prostor 1 m/« X 54 m/« za navadne in male oglase 80 vin., M uradne razglase 120 K, za poslano in reklame 2 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. OpiMvnUtvo „Slov. Naroda«1 in „Narodna TUkaraa" HaalUra ulica it 5, pritlično. — Tolotoa AL tO. fleteaskl Narod- vetja « lignifanl In p* nestl i v JvaaaUrlil i celoletno naprej plačan • K 120* — polletno. ..,..•„ 60* — 3 mesečno ••••••« 30 - 1 ........ 10- V faeseamsiffS « celoletno......K 140'- polletno ..,...♦„ 70*- 3 mesečno .•..♦.* 35*- . ......12- Novi naročniki naj pošljeio v prvič naročnino vedno MP" po nakaznici. Na samo pis nena naročila brez postatve denarje se ne moremo ozirati. frtdalttvo »Sle* Naroda11 Ksaflora aUoa st f, L ■■ditfopU. Tolofom atev. 14. Poplao »srejeama lo podpiaaao ta laioatao fraakevaaa. NNfr Rokopisov no urala, fH Posamezna Številka velja 60 vinarjev. Naše meje s strategičnega vidika. Naše meja proti kraljevini Italiji. •*e se pomisli, da je naša meja na Ju dotea 200 km in bi jo hoteli no utrditi, bi to stalo po mojem račuiu po predvojnih cenah okoli pol milijarde brez nadaljnejra vzdrževanja, poleg vsega tega pa ne bi mogli zavaroval Ljubljane, Ljubljanske kotline in ^ ce doline Dreci sovražnikovim ognjem, ampak bi morali vzdrževati te utrdbe in velike posadke samo radi n a-vedenih premogokopov in razvoja sil (Aufmarsch) na zapadni meji zastane vprašanje: ker je mejna Črta tako oči vidno slaba in bi njena utrditev in vzdrževanje neobičajno velikih posadk zahtevalo silne finančne izdatke, imamo-li vzhodno te mc*ne Črte kak prostor, ki je po naravi +j močan, da bi nam lahko služil v /esr> i časih kot obrambena baza? .mamo, a to bi bila Črta Save od Podkorena do Ljubljane ter južno čez višine zapadno doline Ribnica-Kočevje do Kulpe na Hrvatski meji. Četudi nima ta črta posebne strategične vrednosti, vendar je boliša od sedanje mejne črte. No, o tem ne bi smel niti razpravljati odgovoren vojak in politik, ker bi to značilo staviti neposredno v bojno črto najrodovitnejse in naikuHumeise cele Slovenije, Savsko dolino in Ljub* Ilarsko kotlino ali z drugimi besedami, uničiti te dele. Poleg tega je ta črta iz operativno - železniških vzrokov kot .brambna črta nemogoča. Iz središča nase države vodi v mejni prostor v Slovenifo samo ena žele dobra železniška proga in to ie pro-•ra Skoplie - Beograd - Brod - Zagreb-Zidani most - Liubljana. Na tej progi prideta v poštev v meinem prostoru kot izkrcavališč! za Čete ob priliki razvoja sil (Aufmarsch transporte) sam a dve železniški postaii in sicer Zalog in Lobb'ana. Vse železniške postaie Vzl ^d*io Zaloga leže v iako ozkem de-ffle.fu Save, ki sega od Zaloga skoro do Kr5kegq. Tzkrcavanje operativnih enot številnimi vozili v tej 80 km dolgi. -!oboki in ozki iami ie operativna ne-mo^očnost, ravno tako nemogoče ie tuć; vzdrževanje zvi^anega železniškega prometa, ker bi to značilo, izkrcati izvijati sile (Aufmarsch) v mišii pesti, kier stoji pred vrati msčka, da nas zagrabi. Mi smo torej prisil ie nI fz v o i a s k i h, političnih in železniško - tehniških razlogov. dr> razviiemo svoje sile na sedanii mel-nt ftH ali bi pa morali izprazniti skoro celo Sloveniio. Če bi mi žrtvovali tudi zadnii nov- Čič, da si zavamiemo mejo z umetnimi 'Gbami, vendar ne bi mogli orenre- bombar Hiranja omenienih dveh r"h in jedinih železniških izkrcava- in glavnega mesta Ljubljane že prvi dan sovražnosti. Iz tega se najbolj vidi, kako si je zagotovila kraljevina Italija strategični napad in da ne služi mejna Črta samoobrambi ampak napadu, kajti kateri vojskovodja bo riskiral in dopustil, da se mu vse čete. ki jih oelie na fronto, demoraliziralo Že prvi dan operacij v izkreavališcih vsled nattežiega topovskega ognta, in kdo bi sploh mogel opravljati železniški promet na teh postajah pod vtisom tega ognia. Beograd ve iz lastne skušnje, kai to pomeni, razvaline magazinov. IzložiŠČ itd. pričaio o tem še danes. Poleg vseh izdatkov za utrdbe, vzdržavanie velikih posadk in povišanega stanja, bi morali zgraditi v prostoru na meii še strategične železnice z izkrcavališči, ki niso izpostavliene prvi dan zapletHaiev sovražnemu ognju. Zopet finančni izdatki in obremenitev v neznosnih številkah! Te strategične meje deluiejo pogubno zlasti na razvoi razmer v Sloveniji. Če nočemo, da nam bo za orožie sposobna mladina vsled strategičnega nanada izgubljena za domovino (del Belgiio) bi morali organizirati Slovenijo Čisto militaristi^ko slirno kot staro granico, torej nam ie vsjl*en po svetovni vojni, mesto omejitve militarizma inorehoda k milici, najhujši militarizem za Slovenijo, ker ie to za nas živltensko vprašanie. Naihuiša posledica pa ie, da se ekonomski absolutno ne bo moerlo razviti v^led slabih *trategič>ih mei ravno srce Sloveniie, t. i. LuiH^na, T inb-lianska kotlina in Savska dnpna. Vprašam, kdo bo razvil po skušniah v svetovni voini v tem srcu Sloveniie iud"-°trno. zidal tvornice, ko ve vsa V, da fohko uniči uničevalni ogeni na^Žiih topov vse že prvi dan sovražnosti? Vprašam, ali lahko ostane Liublia-na s svoiimi važnimi političnimi in narodnimi napravami sredice Sloveniie. če ie lahVo no pol dnevu hoda v sovražnih rokah? Pri teh slabih strateei^*ih metnh ne bo živela samo Slovesna, amnnk tudi cela država v nenre^ni nervoz-nosti, nikdar se ne bo re*;la tako-^a-neca oosku^ne^a mobiU-Ttrnuia. K^r bodo pri znani naravi n^s^ga <;oce^a brezdvomno snori. zlasti na bo nr'Hr* vsled nagega lind^tva. k! nride nod ita-iiian^ki iarpm. v*ako leto do dinloma-tiČni^ zanletlia'ev. To stanie nnmatnn ml r>7*'h^Vx^ ker smo ga preživeli v 1Hfh 1009— 1Q14. Brez vSjfcata nretirr>vania ff* Ha-ips lahko nreHvidi, Ha ne ^amo Q^ove-**iia. amnak da cela na?a drsava ne more te^a traino zdržati, ker ii I« v^led strategic^ih mei r»o skra'ni brc™b^*r. nosti vsiliena volia krali^vine Ttan*e, kateri se mora pokoriti ali pa se bra- niti, kar znači v najkrajšem času novo vojno, če se radikalno ne spremeni duh človeštva: da pa se ne bo tako lahko spremenil, nam kaže postopanje zaveznikov v Parizu, ker ne velja samo se- daj, ampak bo tudi nadalje veljal rek »kdor je jačji. ta tlači* in tega ne bo iztrebil iz človeške narave niti VVilson uiti Ljenin. Dr. Miiko Breztear: Naia valuta. V Ljub Ha ni, 14. jan. 1920. Glasom sklepa ministrskega sveta se v najkrajšem času potegne avstrijska krona, ki pri nas cirkulira kolekovana. iz prometa in stopi na njeno mesto j unosio venska krona. V javnosti vlada še vedno do gotove mej? nejasnost o denarju, ki bo pri nas irrel zakonito vrednost. Nejasnost obstoii osobito v tem. da se ne ve, ali imamo po novi regulaciji samo eno valuto ali jih bo več. Pred meseci se je jgovorilo mno-nro o t?m. da se krona zamenja z d r-ž a v n i m dinariem. Radi raznih težkoč je ta prvotni načrt padel, in kakor je znano, je ministrstvo sklenilo, da se avstrijska krona zamenja z jufToslove^sko, Poleg te krone na ostane v prometu tudi dinar. Ta di^ar se v smislu sklepa ministrskega sveta izDremeni v toliko, da se mu vzame nieuova kovmska podla ^a, to ie me^ovo razmerje z zlatom, ^tara Srbua fe -bila zakonitim potom določila, da gre na 20 d'nariev 5"? "Tnmov zlata in Narodna banka je b;la dolžna vsakemu, ki je predložil ^0 H»r,arcVo b^knnto. plačati v ko-"a-i^m z'afn 20 d'nariev, torei 5*8 ^»•a^a z^ata v kovanem novcu (ce-Mm0. Po1*0* t^a ie irreif* banka tndl dinarrVo bankovce s srebrno pod^a-—i. pMo^ba te^a zakona ie sedai ■"7V"i!av,,"',"f V^r ?o !"fM?sli*AI svet ff.-f, n?. H01^^'! da b^ Vnv*r»«-iro podlago d;nana uroto vil bodoči parlament. jef* c'-i«n rn^nictr^^^a sv^ta določa. r*0 bo n?.^ b^d^Čf parlament fvH T,Tdt za krono ni°no zlato -y>(*i*>rrr% P^TrnPH'* med 7'atf) 3V-"frii-^o kr^n in 7'a^^rr? ie h?ln ta'^n, ^^ c« ;« (4of-»tfo vq pokr^nsV? avstr'1"-r*rt ba^^^v^c f* 91 a* po v zl^ta. 7a WTn«c''5 ^om*'o^ac se i? torei do- -'nta (^o^rnncT^i cekmV To nominal-r.^> v-^^o^t star** avstrijske kron'* Irs rn—'cfrri-t* sv<*t \\9 t. m. razveljavil nocf itfrrns,ov%*i<;,<"'* krone ffpoffivffl ,„^-rt0^0 r d;r,arjrm v bodočem To so t^t*10!^0 točV**, ki nr^inie-:o zp'^^no pp?r» valnfo. \z t**^a trba-'n nr^dvcb!ik ne more daiati. in dafa Jim Jih bode ometnost, ki bo s svojimi proizvodi pričala stoletja o današnjem velikem času. S?l tako nas uči zgodovina: dnh, rešen okov, vzroll m stvarja tvore, ki nosijo znak nietrove s?k in kf stole 5e stoinstoletia kot monumentalne priče niegove velikosti, njegove energije. Duh Faraonov Je ustvaril piramide. Idealno versko naziranje Judov, vera č:ste ljubezni, ie vtel^Šena v vePkan-skih pagodah; Izraelci so izrabili v naiboliSi dob? velikost svoiega duha v nedo^e^nem s?;ahi 7'a*^ga 'eru^alem-skega temncMna; neTckosTv* OrV* so nam zaoustfli v neštetih svnt'h stavbah. <"Vra«k»h. k*n?b ?n v svoU ??*e-atu-ri velikost svonb bosansko nnvdabntc-n?h ?dei. nolrta svo'e«*a n^k^n^^e^a duha tz dob*. Vo so se osvnhod;M nevarnosti rastnih narodov ?n res bil prost? vseh soon. — PJmltani so zasnoval' svojo umetnost pot^m. ko se je Iz-kr?sta!'zfra!a no notranfh bojih stalna državna obVka cesarstva, — PO tekmi plebeicev in patrc?iev, so meščanskih vojnah, po vomah s sužnM in gladiatorji, po zmagah nad svojimi sosedi in ko so premagali barbare, ki so ihn silili v državo, in ko so takorekoč zagospodovali vsernn svetn. Gigantsko vzrasli dnb velTke države le preveval tudi rimsko umetnost Rimljan le prevzel sicer strogo lepe grfke oblike, t preobrazil Jih ie po svoflh idejah, po Idejah velikodržavne politike In se posluževal mi tem novih oblik, glasti loka In oboka v dvignjeni! stavbah. Na-stale so prostorne stavbe, kakorfne prt Orkih niso bile mogoče. Dvigni! se le Panteon, zrasli so mavsoUi. gleda*- ?če. se razern'le arene. bazfUVe — in na prostranih for'h je blestela umetnost kot odsev bogastva in velike im-pertiMfcf^ne mogočnosti. Kristjpnrtvo je prevzelo rimske oblke. pa i:h je prepojilo s svojim duhom. Po do!*rem ča^u se ie povzpel *z-raa tega duha do tiste monumentalnosti, ki more raztresati vpl'kim idejam kr?č*>nstva. Knkor *e rasulo kršćanstvo, tako se je povelTčeva'a ž nHm umetnost od ran^kristiauskega, preko romanskega do gotskeg-i sloga, utelešene težnie duh* prot? nebn. hrepenenja po nadzemeljskem, po nebeškem, po vernem. Vse stremi od zemlje proti nebu; kakor ptemen se dviga dnh v v«Sme. — Ta razvoj ie bil mogoč le pod okriljem močne svetovne sile francoskih in nem-Skih kraliev. Kjer Je zavladal močneJU dnh. tam je nastala jada stavba, vefl-častneiši umotvor. V orlfentu se vzbudi f e prej Islam. Z ognjem In mečem nsttnavlla svoje države. Zasnute pa tudi temelje značilne umetnosti, kamor pride. Pia zopet se zmrači v sredmem veke. Ko pa zavlada «H*i proaloati po tem mraku m se vzbudi po StudUah stsro-kfaslčne vede tn u>nNesrečni izid svetovne vojne je nas Izročf! brez obrambe samovolii na^'h sovražnikov ter nam pod naslovom *miru« naložil naitežie žrtve. Naite/ie pa, kar se nam je usililo, je izguba nemških rokraijn na vzhodu. zapadu in severu. Nemški bratje in sestre, ne samo ob uri slovesa, marveč vs:kdar l>o napolnjevala žalost n?ša srca ob tel bridki izgubi. Obluibliamo vam v imenu celokupnega nemškega naroda, da vas ne bomo poznbili nikdar in nikoli. Tudi vi ne boste nikdar pozabili r>a skupno nemško očetnjavo. O tem smo prepričani. Ob težki uri izembe se zavedamo, da imamo eno skupno vez, katere nas ne more oropati nobena tuja sila: skimen nam ostane jezik, katerega je nas uč'la mati, skunen nam ostane svet misb\ besed, glasov, sl*k, v katerih so se boril* v^k? mojstri našega naroda za najvišji, natolemenitej-ši izraz nemške kulture... Nemška srca ne obupavajo in nemška voHa bo našla pota, da se uvebavj. Bodite močni z nami v veri: nemškj narod ne bo poginil! Iz globoke nesreče naših dni bo se zopet dvignil. Rojak:! Z nasilno ločitvijo se je zadala Vam in nam težka krjvica, odreklo se je nemškemu prebivalstvu pravico do samoodločbe. Toda kljub temu se nadejamo, da se bo nam še v bodočnosti priznala ta temeljna narodna pravica. Zato kličemo ob uri slovesa: »Zvestoba za zvestobo, za pravjco naše narodnosti se bomo skupno borih vsjkdar in z vsemi svojimi silami.« Priznati se mora, da Javori iz tega mamfesta krepka samozavest, V\ Je po katastrofah prvi po^oj vsakemu preporodu. = Izročitev bolgarskih politikov. Bolgarska vlada je pozvala biv-§ega ministrskega predsednika dr. Radoslavova, bivšega ministra Ton-čeva in bivšega šefa bolgarske tajne policije Georgijeva. ki so pobegnili v Berlin, naj se takoj javijo vojaški preiskovalni komisiii v Sofiji. Dr. Ra-doslavov in Oeorgiiev doslej nista reagirala na ta poziv, dočim je Tončev sporočil, da je voljan priti k zaslišanju, toda samo kot svedok, vendar pa se mora to zaslišanje vršiti v Berlinu. Z ozirom na to ie bolgarska vlada ukazala svojemu poslaništvu v Berlinu, naj zahteva pri nemški vladi, da se dr. Radoslavov, Tončev in Oeorgiiev izroče bolgarskim oblastem. Kakor je znano, sta dr. Radoslavov in Tončev ob polomu utekla v Nemčijo, kamor sta pravočasno spravila na varno vse svoje premoženje. Zatrjuje se, da imata obadva krasne vile v Nemčiji, ki sta jfli nakupila z denarjem, za katerega sta oškodovala državo med volno. Premoženje drfa. Radoslavova cenijo na 18. imetje bivšega finančnega ministra Tončeva pa na 20 milijonov levov. = Boli FnmcozoT ▼ SbflL V Siriji se vršilo med francosko posadko in domačimi plemeni srditi bofl. že tekom zadnjih mesecev preteklega teta so poživljali mufti v moiefah na sveto vojno proti sovražnikom islama, t. j. proti Francozom, Sestavile so se čete prostovoljcev, ki so oboroženi z modernim orožjem In Izdatno preskrbljeni s streljivom. Ol-banfe proti Francozom se ie pojavila-i lo proti koncu lanskem leta na ta I način, da se Je napadalo posamezne 4 rojake in vojaške oddelke. Dne 12. decembra so zahtevali arabski vocH-teUi. da odstranijo Francozi tvojo zastavo v Teh - Kali, ker sicer prt* čnejo a sovražnostmi. Ker je francoska zastava ostala, so muslimani napadli Tel - Kalo In boj le trajal tri dni. — Francozi to bili postavili arabsko vlado z Favkalom na čelu. ki pa Je popolnoma brez vsakejra vpliva in vlada faktično arabski klub v Damasku. ki že leto dni pro-poveduje sveto vojno za neodvisnost. = Madžarska zarota v Pečuhn. Poročali smo že. da Je bilo v Pečuhu aretiranih več madžarskih častnikov in uradnikov, ki so zasnovali zaroto proti naši državi. Med drugimi so bili aretirani bivši madžarski podpolkovnik Rifel, finančni ravnatelj Palffv, prometni nadzornik madžarskih železnic Litke, fabrikama Ju-zelt. bivši madžarski poslanec Hof-man in še več drugih oseb. Zanimivo je, da so se zarotniki sestajali v tamkajšnji k a t ol i š k i čitalnici. V čitalnici se je našel imenik vseh onih, ki so pripadali tei tajni revolucionarni orgamzaciii, kakor tudi zaloga orožja in municije. POLOŽAJ V PARIZU UGODFN? Zagreb. 15. januarja. Današnji ^Narodno Dijelo* je prelet iz Pariza informacijo iz krogov naše delegacije, v kateri se javlja, da je vtis. ki pa je dobil dr. Trumbič na sestanku delegatov Antante, za nas p o v o -i j e n. Vsled tega vlada v krogu delegacije optimistično razpoloženje, ker je očividno, da ne podpirata Llovd George in Clemenceau Italijanov v isti meri, kot sta jih dosedaj, imenovana diplomata stojita sedaj bolj na naši strani proti Italijanom. Amerika pri direktnih pogajanjih ne pride v poštev. ker še ni ratificirala mirovne pogodbe. DALMACIJA V PRIČAKOVANJU PARIŠKIH SKLEPOV. Split, 14. janarja. Dalmatinsko časopisje spremlja razvoj pariških pogajanj z največj m interesom. Občinstvo pričakuje vesti z veliko nervoznostjo. »Nova Doba« prinaša karakterističen članek in zagovarja, naj se ves narod jugoslovenske Dalmacije združi brez razlike strank v jedinstven blok, ki bo brez ozira na stranke zavzemal nepristransko stališče in tako vplival na po-mlrjenje strasti. *RUEČ« O PARIŠKIH DOGODKIH. Zagreb, 15. januarja. Današnja »Riječ SHS« prinaša na uvodnem mestu razpravo o pariških dogodkih in pravi, da ni samo nacijonalnega ampak tudi velikega ekonomskega interesa za nas, da se v Parizu vdo-volji našim zahtevam. Nov projekt, ki so ga zavezniki izročili naši delegaciji, ni srečno izbran in je absolutno nesprejemljiv kot baza za uspešna pogajanja. Ako se hoče izogniti novim konfliktom, je treba najti nova pota in Italija mora opustiti one zahteve, ki jih izraža v svojem projektu. SHOD SRBSKE RADIKALNE STRANKE V ZAGREBU. Zagreb. 15. januarja. V Zagrebu se je imel vršiti prihodnjo nedeljo shod srbske radikalne stranke, ki se pa medtem odgaja na 26. t. m. TIPOGRAFI ZAHTEVAJO POVIŠANJE PLAC. Zagreb. 15. januarja. Zagrebški tipografi so stavili novo zahtevo glede nadaljnega povišanja plač. Lastniki tiskarn so na njihovo zahtevo odgovorili s tem. da so podali nameščencem štirinajstdnevno odpoved. Ta štirinajstdnevni rok bi minil v soboto, katerega dne bi potem morale tiskarne ostaviti delo. Včeraj pa je prišlo med lastniki in tipografi do pogajanj, ali se ne bi moglo priti med obema strankama do kakega sporazuma. OTVORITEV FRANCOSKEGA SENATA. LDU. Pariz. 14. januaria. DKU, Včeraj se je otvori! francoski senat. Alzaško - lorenski odposlanci so bili pozdravljeni na slovesen način kakor mi otvoritvi zbornice. V imenu alzaško - lorenskih senatorjev Je prečital Ecard izjavo, v kateri je na-glašal svoje veselje, da se dežela po 44 letih zopet združila z domovino, in razpravljal o sodelovanju alzaš-klh senatorjev pri vzpostavitiv? Francije, FRANCOSKI SENAT. LDU. Parfc 15. Januarja. (DKU. — Brezžična) Leon Bourgeois Je bil IzvoHen za predsednika francoskega senata. FRANCOSKA ZBORNICA. LDU. Lvm. 15. Januarja. (Brezžično.) Za predsednika francoske no-slanske zbornice Je bil Izvoljen De-schanel skoro soglasno. OD 495 glasov Jih Je dobil 445. AVSTRIJA NAI SF PRBCLOPI BAVARSKI LDU. Im, 15. Januarja. (Don. kor. uradL) »Nteov* Rotterdamsche Courant« Javlja iz Washingtona: Ho-over Je v odseku reprezentaciiske zbornice, kJ se je bavil z vprašanjem podpore za Evropo, izjavil, da so evropske države odgovorne za položaj v Avstriji, ker so Avstrijo prisilili, podpisati mir. ki fi Je vrel poljedelsko ozemlje, iz katerega je bila sestavljena. Hoover Je predlagal, rešiti te tež-koče s tem. da se dovoli Avstriji pri-klopitev k Bavarski. BFROLINSK1 NEMIRI. LDU. Berlin, 14. Januarja. DKU. Pri včerajšnjih nemirih pred državno zbornico je bilo po dosedanjih ugotovitvah 42 mrtvih In 105 ranjenih. Vrhovni poveljnik Noske je prepovedal javne shode, ki so Jih sklicali neodvisni socialni demokrat je in komunisti. PRODIRA NIE BOLJŠKVIKOV. LPU. Bukarešta. 14. januarja. (DKU.) Brzojavna agentura Dacla javlia: Kakor poroča brezžična brzojavka iz velikega davnega stana, se nahajajo rirske boliševiške Čete že 70 km od romunske meje. Heodreiena domovino. Poli ikuiočf novi tržašk? škol. LDU. Trst, 13. januarja. Nov| škof tržaško-kopr?ki Ang^e! Bartolomasi je razpos'al vernikom svoje škofje svoj prvf pastirski Ust. Pos' nfca pravi med drugim. »Postanek škofije tržaško - koperske sega v prve dobe Cerkve. Prihajam kot prvi italijanski škof, odkar ie ta kraj zedinjen z Italijo. Vendar nisem prvi v vrsti italijanskih škofov v teh plodnih in prijaznih krajih. 2el*m, d-i me smatrate za someščana in ne tujca, ker želim biti vaš prijatelj, brat in oče. Prihajam z zaupanjem v sodelovanje vsstt duhovnikov, v vzorno živijenie raznih samostanskih družb in podjetnost vseh katoliških organizacij ljubljenih mi škofij, z zaupanjem, polnim veselja radi noklonienosti državnih in mestnih oblasti ter vsled mnogTh izrazov vdanosti in nestrpnega prčakovanja, došlih m| v Rim od mojih bratov in duhovnih sinov. Zeljno pričakujem dneva in časa, ko bom moKel priti k vam, da se bom veselil in trpel z vami. Ali, še sem zadržan, še moram odložiti svoj dohod v škofijo, nadejam se, da ne za dolgo. Pošiljam pa vam že sedaj očetovski, bratski in prijateljski pozdrav in svof prvi visjepastirskf blagoslov. Pozdravljam vas z vročo zeljo, da vam Jezus, »knez m:ru«, poda tisti mir, ki ga je obljubljal vsem, ki so blage volje. Prijetna dolžnost mi ie, da svojemu prvemu pozdravu podam tudi izraz iskrenega spoštovanja političnim, upravnim, vojaškim in sodnim oblastim Trsta in Kopra. — Pozdrav in bratski poklon pošiljam tudi Nj. Presvitlosti mons. Andreju Karlinu, svojemu predniku, ki me je tako gostoljubno sprejel, ko sem bil nedavno v lepem Trstu. Naj mu Gospod podeli tisti mir duše, ki ga je obilno zasluži!, pridno vršeč višjepastirsko službo v težkem delu in mnogih skrbeh v času vojne. On, ki nikakor ne neha ljubiti svojih bivših vernikov, izprosi nebeškega blagoslova tudi za svojeoa naslednika.« — Italijanski pokoli ▼ Logatcu. Kakor so že časopisi poročali, so vprizorili la§ki »arditi« v Logatcu na novega leta dan zvečer silovit pokolj. O tem nam javljajo še naslednje podrobnosti. Naoad se je Izvršil v gostilni pri »Postilijončku« na Kal-cah ob glavni cesti Logatec - Planina. Arditi so s strojnicami navalili na gostilno ter jo obstreljevali okrog dve uri. Razbili in razdejali so vso gostilno. Bilo je nad 20 oseb težko in lahko ranjenih, eden Slovenec — družinski oče — Kolisek Anton je bil smrtnonevarno zadet. Na arditski strani so trije mrtvi obležali. — Za nesrečno rodbino so požrtvovalni občani zbrali nad 1500 lir. Italijanski civilni komisar je drugo nedeljo takoj javno razglasil, da obžaluje take Izgrede in da ne more delovati povoljno, če mu pošiljajo take »ardite« za vzdrževanje lavnega reda. Vojaška oblast je zaprla in odvedla v Trst 15 mladeničev in mož. — S svobodo sleparijo v Puli«. LDU. Trst, 13. januarja. V Puli je bila proglašena v soboto splošna stavka, ker so oblasti izgnale iz Pole Stello, sotrudnika socialističnega Hsta »H Pro-letario« in ker se je podobna usoda pripravljala tudi glavnemu uredniku istega lista PoduiJu. Stavke so se udeležili delavci v arsenala, tramvajski uslužbenci in delavci v občinskih podjetjih. Vse trgovine so zaprte; po ulicah krožilo vojaške patrole v volni opremi. Rasen nekoliko aretacij nI prišlo doslej do hujših izgredov, čeravno le podad-miral Cusani-Venosta priobčil proglas, v katerem opozarja stavkajoče delavce, da bo vporabf! najstrožja sredstva za zajamčenje svobode In lavnega reda. Ofmaafla ▼ Zadra. LDU. Split, 15. laimarfe odisi katerekoli vrste blaga, iz-in pridelkov. Postavile se bodo • ekspoziture urada ob meji in nameščenci bodo potovali in ali tihotapce in verižnike. Da ne! ta urad uspeha, ie potrebno šonje vseh uradov in vseh slojev ebfvatstva. Delovanje tega orada ie 3Č na;'bolj§a obramba proti onim brez-vestr lm osebam, katere izrabljajo seda-nle raz;nere, le da sebe okoristfk), ne a škodo, katero trpijo sodržav-država sama. Razveseljivo Je — «\ d' so se že ustanov?!! v več akcijski odbori iz raznih slojev pre> Istva, kateri prav marljivo so-» s tem uradom. Nove plače za učitelj s tvo lii?d- im&čanskih šot. Ker se novih tov no zakonu z dne 23. julija ; more izplačati, preden minister p e ne odobri seznama učiteljev uč; iljic. ki naj se prevedejo na nove je višji šolski svet v Ljubljani, >raz!imno z delegatom ministrstva !intnc nakazal vsem učiteljem znatne me. Šolska vodstva imalo že e pole z nakazili v rokah, a m-ec mov le vsled tehn!Čnih težlcoč nI nogoče iznlačati. V prihodnjih bodo zadržki odpravljeni in no zajer vilu delegaciie ministrstva fi- >rideio oredufmi za učitelje med li čekov, urada prvi na vrsto. Tobak in prosta trerovina. :\ Roži Marcos iz Središča pri so v LjubPani zaplenili 50 za- v tobaka zr dido. Tudi hrvat- skemn kmetičtr Štefanu Domlaničn so ni ovadbo hoteli zapleniti 212 za- voicv tobaka za oino in 50 viržink. Oba sta na policiji izjavila, da sta rjt-n:;ila tobak za domačo vporabo. PolcPa je pustila tobak nezaplenjen. ker hfdi trgovino s tobakom v mejah e SHS smatrati za svobodno. — Prošnje za obutev, obleko te - naj se pri Oblastni državni za-dece in mladme za Sloveniio v Ljubljani (pri prejšnjem Pokraiinskem odboru za zaščito dece v LJubljani) več ne vlagajo, ker so dot*čni viri izčrpani. Novo vložene ornšnie se bodo prosilcem vračale nerešene. V časopisih se bo objavilo, kdai se bodo prošnje zooet sprejemale. Oblastna državna zaščita dece in mladine za Sloveniio v Lfnbliani. — Osebni promet na državnih žele«-idealu S 15. januarjem vozijo Iz Ljubljane do Trbiža, Podbrda, Ba& Borove!}, Bub-njarcev, Kočevja In Straže zopet do seda! od^vedanl zjutrartjl osobni vlak! In se vračalo i« omejenih posta} zvečer zooet v UuM'ano. Dalje se otvori na prosi Svetna vas-ŽIhnolie-demarkacUsfca Črta ori Celov-cn * istim dnevom osohnl oromet m Imale vsi do Svetne vasi m od tam vozeči oseb«! vlaki priključek na vlake preko Zlhpolja. — Iztvafoti so pren°nate »Male No-v-ce«, ki fh le Izdajala Cirjlova tiskarna v Mariboru. — Iz SVflt sta se vrnila s CcJkv slovaškim transportom lugoslovenska fp?ion*rfa Julij Sevnik, učitelj na Vranskem, in Avfust L * kan 16, fe> leznf^ki nrađn'k v Mariboru. Prihajata iz Tomska. Vozila sta se od 25. novem* bra z japonsko ladjo iz Vladfvostoka. — V Dosnenuude. Aerarna in ko-merciialrta banka v Sarajeva Je darovala o priliki božičnih praznikov 2O000 K v dobrode!** naaaao*. p- Tvrdha »Svetla«, Mestni trg, nam ie sporočila, da ustanovi dobrodelni teden v podporo »Slov. rdečega križa« od četrtka 15. t. m. do četrtka 22. t nt na ta način, da bo odstopila 5% skupička v nadrobni razprodaj) v korist -Slov. rdečemu križu«. — Gremij trgovcev priporoča to tvrdko v posnemanje, — Mezdno gibanje na Jesenicah med ondotnimi delavci se ie začelo. Pogajanja se vrše, da se izravnajo nesoglasja med delodajalci in delojemalci. Pogajanja vodi dvorni svetnik Pirnat. — Pretkana sleparja. Delavec Anton Petrovčič je svoji teti izvabil 1450 lir, češ, da jih pri »Sionu« dobro zamenja. Petrovčič pa je lire skupno z invalidom Jožetom Dacar-jem, kateri se ie izdajal napram teti za detektiva, zapravil in zapii. Pri njima je policija na zadevno ovadbo, našla še 213 K. Lire sta realizirala za 10.5S4 K. Aretirana sleparijo priznavata. — Previdnost Zadnje dneve se je dogodilo, da različni sumljivi elementi nastooaio pri strankah kot policijski detektivi ter od njih pod grožnjo aretacije itd. izvabljajo razne stvari. Opozarjamo občinstvo, naj b^de v fakih slučajih skrajno previdno in naj od vsakega zahteva uradno legitimacijo, katero je detektiv dolžan pokazati. — Tatvine v skladiščih tvrdke F. & A. Uher. V skladiščih omenjene tvrdke v Slomškovi ulici so se že dalj časa dogajale tatvine raznovrstnega blaea. Zmanjkale* je več klobukov, večja množina mazila za čevlje, obleka in nahrbtnik. Kolodvorska doI. ekspozitura je aretirala pri tvrdki Uher uslužbenega delavca Antona Jesenka, iz Dolenje vasi pri Škofji Loki. Aretirani je tatvine priznal. — Zaradi itnl&tn^esa petja ie došlo v neki gostita) na Mart:novi cesti do burnega nastopa med železničarji in vojaki. Vojaki, po večin' rodom Tr2a-čani, so popevali italijanske nesmt, čemur so navzoči železrrčarji odločno nasprotovali. Posebno vneto je zagovarjal italifonsko petje »intemacnonal'st« iMartJn Zidan, katerega je moral stražnik odstraniti fz gostilniškega lekala. — Z&rlemba samokresa. Tesarskemu pomočniku M. Jerančičn so zaplenili samokres. — Radi neposlušnosti lavne straže se bo moral zagovarjati pred policijo neki zobotehn'k L., ker si je v kavarni Čufar na Turjaškem trgu lastil posebne privilegije. — Varnostni organi. V okolici Oresia in Kunšperka ob Sotli so se dogajale razne tatvine, ki sta fh vršfta invalid Anton Kunst in njegova priležni-ca. Po dolsrem trudu se je posrečilo spraviti ta par na varno. V zvezi s temi tatvinami pa se ie dogodil nek dru? slučaj, ki ?a je treba zasledovati bi onemogočiti ponovitev. Nekie na Hrvatskem se 5e dobilo nekaj ukradenesra blaga. Dva hrvatska orom:ka sta prišla z ljudmi, pri katerih se fe dobilo b!a?o, v Orešje k Joži Korenu, čigar last je bilo to ukracineno blaero. Koren je napajal orožnika z vnom tako dolgo, da sta se vpBanila. Nato sta začela razsajati, pretenatj ljudi in povsod vprek streljat?. To se ie nadaljevalo tudi na cesti, kler so srečali nekega Karla Petrišiča, od katerega so zahtevali, da |u pelje v Sfc Pefer ra orožnlško postajo. Ker jima n| hotel ali mojH vstreč*. sta pa pobila na tla in j?a pretepla. Pretenta sta tudf njegovo mater, ki pra le pr!§1a branit. ?n nekejra kmeta MarenČiča. Ves čas sta oro^n;ka streljala in zabavljala na »Kranjce«. Kaj naj rečemo takemu postopanlu varnostmh organov? Kako mnenje si lahko o nlth ustvari ljudstvo? V vsestranskem Interesu je, da se dogodek prouče in krivce kaznuje. — V Splita le umrl po teJkl one-raciii na slepiču kaoetan linilskejra broda Anton Pol ene Iz mane narodne rodbine Dolenčeve. Pokojnik je bil sin slovenskega t^atelja dr. Hi^ka Dolenca in njeeove 7ene, hčerke slovenskega pesnika Miroslava VllhaHa. Pokojnik je isral ob prevratu veliko vloiro v naši mornarici. Nekrolo« zaslužnemu nnVolnikn priobčimo biH. — V LHttl le rnnrfa In biU v?er?»! pokooana eosna Neža Lov^e. mati nrofesoria Antona LovSeta v LJubUanL Blasc JI spomin! |_________________ Kultom — b giaiim^i atoMIKa. Delavska predstava v soboto, dne 17. t m. odpade ▼slad t»taawrawia se. Borftnlkove !a sosp. SkrMnUra. Vstopnica vellalo aa delavsko predstavo »Hlapci« dne 1. febraarla 1 I. — »Slovenska Watka«. li odKornve tele »Slov. Matice«. Natis knliff za L lOft se le vsled tiskarske stavke »kasali Kot knllM dar Izide Oostoltvskeeji roman »TdUot« v prevoda frwp. •>• Vlad. BnrH. nuojL Obsecal bo okdH 3* pol ni pride na svetlo v dveb delih. — ObeiH abor ca teto 19f9. se rdntfl s občnim eborom m leto 103n. Vrlffla se bosta stopal luemladl rtav Med »mMeainl M aal hI Itflt za leto 10HU se omealalot Menolaserlev roman •AM-don«. monenratlm o Pieitrnant^ >Manl e*> aenfk ni aatnioalli eataJa fiiamof v sle- venskem prevoda. — Odbornik gatp. df. Prijatelj le v debati o preustroju Matice Izvajal, da živimo sedaj v svobodni drŽavi in da ie podlaga društvu lzpremen}ena. V svobodi so tudi Hrvatje in Srbi začrtali svojim Maticam nove smeri: srbska Matica bo gojila leposlovje stalne vrednosti in ga izdajala ceno v izdatnih množinah, tir* vatska Matica prihaja Že več s izrednimi kakor rednimi založninand. Pri nas pa ie važno vprašanje, kal bo z našim znan* stvom. Gotovo je, da si mora začrtati Matica novo smer, kajti obrambno društvo ni več. Alt naj posnema hrvatsko Matico ali srbsko, ali pa naj seže pod rame univerzi, kler bi tvorila v bodoči znanstveni družbi s svojim! fondi in obveznostim) poseben razred. To celo vprašanje za enkrat še ni nujno, ker je znanstveno delovanje univerze še v začetkih. Romunikeo valutni pefopmi. LDU. Beograd« 15. januarja. Finančno ministrstvo javlja uradno preko presbiroja: Sklepi ministrskega sveta v vprašanju valutne reforme se glase: L F i n a n č n i m i n i s t e r m o-re takoj začeti s pretiskavanjem novčanic, ki so bile naročene povodom valutne reforme, na ta način, da se na vsaki novčanici mora označiti na obeh straneh iznos v kronah po razmerju en dinar — štiri krone. — 2. Finančni minister se pooblašča, da vzame današnje kronske in dinar« s k e novčanice iz prometa v s v r h o zamenjave z novo kronsko - dinarsko novčanico, kakor hitro bo imel zadostno množino zadnjih na razpolago. — 3. Kronske novčanice po eno, dve in deset kron ostanejo še nadalje v prometu, dokler nove kronsko - dinarske novčanice v istem znesku ne pridejo v promet. — 4. Z ozi-rom na to, daje v enem delu našega kraljestva udomačena krona kot merilo vrednosti, a v drugem dinar v isti lastnosti, zato se bo v državnih blagajn i c a h nadaljevalo obračunavanje v obeh denarnih edini-cah. Todvojstvo denarne edinicese uveljavi na vseh državnih računskih listinah, t. j. državne oblasti bodo obračunaval na vseh svojih računskih listinah v obeh denarnih edinicah. — 5. Kakor hitro se današnje kronske novčanice Avstro- ogrskebanke in dinarske novčanice Narodne banke vzamejo iz prometa, postanejo novekron-sko- dinarske novčanice Narodne banke kraljestva SHS edino in obče zakonito plačilno sredstvo. Plače-valose bo torej z eno in isto novčanico brez ozira na to. v kakšni denarni edinici je izražena vsota, katero je treba plačati. — 6. Vrednost v zlat ti ene in druge denarne ed i nice se bo odredila svoječasuo s posebnim zakonom. Sedaj imamo službeno obvestilo o sVTenfh ministrskega sveta glede vabttne reforme. Novo v tem poročila le, da je finančni minister po-obteš^en in da namerava za novo novčanico izm^m'ati ne samo staro Vrono. amnak titii stari dinar. S tem finančni minister dinarskim lastnikom zagotovi, da na vsak način dobe štfrf krone za en dinar. Potemtakem je finančni minister krenil na not. ki pelie do enotnega novca v naši kralievini. To je tudi korak dinarskih lastnikov k novi jedinici, katero bo krstil parlament, a rx> vrednost? ne more biti za lastnike krone sedal drugo kakor pari krone. LDU. Zagreb, 16. Januarja. V tu-katšnjfh krog'h fe vtis uradnega obve^ stila o sklepih min. sveta ugoden. Do^. slej nI bilo objavljeno, da je finančni minister po^blaSčcn, da tudi stari bančni dinar pobegne \z prometa. Ni dvoma, da se bo finančni minister te pravice v kratkem, vsekakor pn Se pred parlamentarnim sklepanjem posluill In s tem zagotovil, da se sedanjim lastnikom dinarja zagotovi štirikratna vrednost krone. Zmerno misleči gospodarski kroga no nabiranja, dn fe tako refenje pravično, poleg tega pa do-naSa ngonost da se izroči nezdravo tekmovanje med starim dinarjem M novo takozvano »kronsko . đlnarskoe novčanico in fe po tem le stvar parlamenta, da se edinico proglasi aU krono at đtnar. ^——~- ——————■——^—— tosprihnta tisti. '. —• naj varan v Zajpnnai 14. Januarja* Man* fit, aaatke 20*. fnanU flaV dinar 380» francoski fres, 889« lira 685, lei 260» napofeoodori 33^ dunajske krone 50 £ '. —• naj Oorsn v Zeejrenm 14» Januarja. doteH 8t, marke **. ranili UeV dinar 380» francoski fces. 889« lira 665. ki &Q»______________ napoteoodott 30&; dunajske krone 50 K, I — Načeletvo* — ag Boran v Zirjchn dne a fana-aria: Pariz 50*0, London 21*25, Bero« lin 11-—, Novi Jork 5 60, Milan 42—, Dunaj 2*75, Praga 8*75, Barcelona 107, Bnkarešt 14, Varšava d 50 švicarskega franka. — ng Bona «a Dunaja dne 15. Januarja: SHS krone 245, lire 2000, francoski 23GG, Švicarski 4300, lej 603, marke 500. dolarji 235. — Pripravljalni odbor zvezs trgovskih gremije v vabi vse trgovce v Sloveniji, da se udeleže javnega shoda, ki se vrši v nedeljo, dne 18. januarja 1920 ob 10. dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«. Poročali bodo o našem stališču glede valutne reforme gg.: dr. Ivan Tavčar, Josip Lenarčič in dr. Jakob Mohorič. Zadeva je za vse trgovce zelo važna, zato pričakujejo, da se bodo shoda udeležili v največjem številu. — g Plačevanje pristojbin v dinarjih. V pojasnilo vsem gospodarskim krogom sporočamo, da se pri deželni blagajni, deželni finančni blagajni, pošti in carinanrel sprejemajo plačila pristojbin, davkov in carine v kronali, v dinarjih po vsakokratnem službenem tečaju. Od 1. januarja 1920 znaša uradni tečaj dinarja 4 krone. — Kmetijska predavanja. Predavanje o pridelovanju zelenjadnega semena, ki ga je priredilo »Društvo slovenskih kmetiiskih strokovniakov* po svojem čianu sadjarskem nadzorniku gosp. Humeku, v nedeljo, dne 11. januarja v Trnovem, je bilo dobro obiskano. Vsled velikega zanimanja se bo predavanje nadaljevalo to nedeljo, dne 18. januarja ob pol 4. popoldne. — Trgovcem, ki imajo opravka na Carfnamicah, je treba po predpisu carin, zakona, da predlože vedno originalne fakture. Zakon to »zrecno ukazuie, potrebni Da so računi tudi zaradi sestave statistike. X. emfsiia delnic LjnbT?-jnske kreditne banke, Vsled sklena roravnesa sveta Liub-liausVe kreditne banke povišuje se delniška Klavnica na 30.000 000 K z izda*o 25 000 novih delnic, od katerih imajo dosedanji delničarli pravico prevzeti skupnih 20000 novih delnic na podlagi vsakih 5 starih 2 novi delnici po tečaiu 700 K in ostalih 5000 novih delnic se bode dovolilo onim delničarjem, ki bi želeli imeti razven cptiranih so večje število delnic in novim subskri-ber.tom po tečaju 900 K telcuel. Z ozirom na visoki tečat, H sedaj notira na borzi, je emisUskJ tečaj od 000 K zelo ugoden in ker poteče rok subskrincije dne 31. t. m. se opozarja gg. tntere-ente. da svoje orfjave pravočasno vooSljeio Ljubljanski kred»mi banki v LiubHanl odnosno njenim podružnicam v Mariboru, Cellu, Splitu, Trstu, Sa-rarevn. Gorici in Borovljah slasom današnjega inserata. Društvene vetfl In gr!re#v?. Akademsko društvo fugostovanskih tehnikov v LfubUan*. Drusi redni občni zbor se vrši v soboto, dne 17. januarja ob 10. dopoldne v sobi št. 5, II. nadstropje, na državn! obrtni Soli. TovariSi tehniki, ude-le*l*o se poInoStevilno zbora. — -Odbor ADJT. — Savez logoslovenskih srednješolskih organizacija. Mestna organizacija: Preporod. Dijaki, dijakinje iz zasedenega ozem- 1 !ja naj se zbero v soboto, 17. januarja t. L ob 16. uri v mali dvorani Mestnega doma. Udeležba vseh nujna. Važno! Sklicatelj. S*>!o5na gospodarska zadrn^a je izvolila na svoiem občnem zboru dne 15. januarja to - le načelstvo: ravnatelj Hiter, blasrainik Zupan, kontrolor Franke, pod-ravnatelj StepiSnik, odbornik FortiC. V nadzorstvo so bili izvolieni gg.: Vfdic, Tavčar I., Rakovec, Pesek, Jemejčič, Trt-nik, Hercegonia, Fabjan in Potokar. Občni zbor je sklenil resolucijo, Id se bo poslala deželni vladi in stanovanjski komisiji, ter jih pozivlia, da uveliaviio svoje odredbe in razsodbe glede skladišč In drugih prostorov tvrdke Tomažič, a ji še danes niso na razoolago. Društvo državnih uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov tu Slovencev za slo* vensko ozemlje s sedežem v LJubljani ima vsled skleoa odborove seje z dne 14. januar ia, v četrtek, dne 29. januarja 1920 ob pol 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: t. Poročilo predsedstva. 2. Razpust Saveza javnih namještenika n Zagrebu te naS poln?aJ. 3. Sklenanie o doslih predlo-cih oo 8 9 društvenih pravil. — Opazka! Predloge, Vi naj o niih sklepa občni zbor, je priiaviri pismeno odbora najkasneje S dni ured zborovanjem, to Je do vStevši 22. januar ia 19?0. Zborovanja se smejo udeležiti samo člani. H se Izkažejo s članslco izkaznico. — Odbor. Zveza obistine fttrote za Sfovanllo v* Lfobllanl priredi veliko plesno zabavo v soboto, dne 24 januarja 1920 v rorenilh prostorih Narodnega doma. Srečolov. Ia-lova pošta, šaljiva ženltev, potem ples. — Začetek ob 8. zvečer. Dostojne maske dobrodošla — Vstopnina v predorodaji 7 K. na dan pnredltve pri blagajni 10 K, za elane 5 K. Čfctl dobiček fe namenjen za podporo obolelih članov In nllti rodbin. Pre-placlla se h' aleino sprejemalo. Dramatično drvitvo v Celin vabf na svoj redni občni zbor v petek, dne 16. |a-nvarfa ob & zvečer v hotel »Prt kroni« v Celin. A&rovfzaclla« V Krampe? hi ftfof, 9pto9na gospodar* •in sndnata le dobila novo m zadnjo po-Stllatev krompfrfa. Krompir ie odbran. — Kdor članov M hoče krompir nabaviti, naj se iftfasi o Solo^nl jtospodarskl zadmzl tekom fCthih dni. Krompir stan* t K m v kOngram. Prodajal se bo v poljnbnt mno-mini — Obenem se bo or/»dalal v noljnbnf — Načeletvo. . *-----— ^"^ Nalmmlia ooroflla. KONČNA REŠITEV REŠKEGA * VPRAŠANJA? LDU Berila, 15. januarja. (DwBL kor. ur,) »Abend« javlja Iz Haajeat HaaSki poročevalec lista »DaUy Cro-nicle« poroča, da je jadransko vprašanje sedaj končnoveljavno rešeno, tal si* cer na ta način, da pride neslo Reka nT ItalUlt med tem ko se bo loka pod kontrolo zveze narodov interaacionaJIzjra* Ia. Zaledio pride k Jugoslaviji, med tem j ko dobi Italija gospodarske predpravi-ce. Vsa dalmatinska obal pripada Jugo« slaviji, izimši Zadra hi nekatera otokov ob obali. Češke čete zasedejo kori-dor med cehoslovaško in .fUOOSLAVUO? Dunaj, 14. januarja. »Reichs«« post* poroča iz Bratislave: »Čebo-Slovaki zbirajo zadnje dni v okolici Bratislave velike čete. Neprestano se vale skozi mesto artiljerijske kolone in velike skupine trena. Ker vlada na Slovaškem popolen mir ta niso tamkaj potrebne nobene vojaSke) odredbe, se splošno sodi. da so tO čete določene za to, da zasedejo ene dele zapadne Madžarske, ki jih je mirovna konferenca prisodila AvstriM. Ker Avstrija ni v položaju, da bi nn> gla vojaško okupirati to pokrajino^ hočejo Čeho - Slovaki izvršiti to oko> pačijo, da dobe s tem zvezo z .Tuko-slavilo in oživotvorilo takozvani koridor, ki Ima direktno vezati Ceho-Slovaško z Jugoslavijo.« Dunat. 14. januarja. «Neues Wie»; ner Abendblatt« naglasa, da pometnja koncentracija čeho - slovaških čet v Bratislavi samo varnostno od* redbo proti zbiranju madžarskih' band na meji. Čeho - Slovaška ni dobila nobenega mandata, da zasedo zaoadno Madžarsko. REGENT ALEKSANDER SE POROCI? Pariz, 15. januarja. »Evenin* Sttfle! zatrjuje, da se resno misli na ta da bi se poročil jujroslovenski prestolona* slednik In resrent s svoio sestrično, najstarejšo hčerko italijanskega kraiiai Viktorja Emanuela, Joiando. V političnih krosih sodijo, da bi ta poroka! mosrla pospešiti jusroslovensko - italijanski sporazum glede jadranskesri vprašanja. Kraljičini Jolandi bi bilo dano na svobodo, da prestopi v pravo-slavie, ali pa obdrži svojo katoiiSko konfesijo. PRESTOLONASLEDNIK SE VRAČA. j LDU Pariz, 15. Januarja. (CTTTJ Prestolonaslednik regent Aleksan^ der ie včeraj odpotoval v Beograd«] ZVEZA NARODOV. j LDU Berlin, 15. januarja. (Dtufc kor. ur.) »Abend« javlja iz Haagu: Kakor se poroča iz Londona, ie lord Robert Cecil izjavil v urovoru, da ie zveza] narodov dosegla sedaj svoj prvi stadij« Upa, da bo prišlo do zveze vseh narodov, ki bo zajamčila svetovni mir. Po njegovem mnenju bo prihodnja zvezal narodov zahteva po tnrovskih odnaša-' jih med narodu Zveza narodov n%ai tudi odposlati mednarodno komisijo v' Rusijo, da ugotovi dejanstveni položaj in da ga naznani vsemu svetu. Ravno-tako mora zveza narodov osnovali mednarodno sodišče, pri katerem se bodo poravnavali mednarodni spori, BRAMBNA DOLŽNOST NA ČEŠKEM. LDU Praga, 15. jan. CDun. kor« ur.) List »Demokratiet Javlja, da določa novi brambnl zakon konttngcnf 150.000 mož in dvoletno splošno vojaško dolžnost brez pravice enoletnega prostovoljstva. Meseca februarja se bodo štirje najmlajši letniki asentiralL UTRDBE PRZEMYSLA PODI-RAJO. LDU DonaL 15. januarja, (CTU) Neka tukajšnja korespondenca poroča iz Lvova o rušenju ostalih utrdb v Przemys!u. I PROTI ODDAJ! PREMOŽENJA V AVSTRUL LDU Dunai, 15. januarja. (CTU) Ministrski svet je razpravljal o oddaji premoženja. Državni kmetski svet je sestavil danes resolucijo, v kateri odklanja oddajo imetja In pozivlje krščansko - socijalne agrarna poslance, naj glasujejo proti temu načrtu. SLADKORNE CENE V AVSTRUI. LDU Dunat 15. Januarja. (CTU)1 Olasom obvestila ministrstva za pre-, hrano se zvišajo cene sladkorja V! Avstriji na 60-4)5 kron za kilogram.' Glavni «reditk: Rasto Pustoslemšefc Odgovorni urednik: Bofldar Vodeb. Ne morete speti? N|ti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zado-volstva doprinese Vam Pellerjev pravi Etza fluid, 6 dvojnatlb ali 2 veliki špe« dlalni steklenici 24 K- Trpfte m počasni preberi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi FeUerievimi Elza kroeUlcaml, 6 Skat-Ijic 12 K. — Želodec olcrenčuioča Švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omo< in poštnina posebej, a najceneje. Eaajaa V- ******** *■*•.D?*Ll«,li% Stran 4. .SLOVENSKI NAROD" dne 17« januarja 1920? itev. 13. MM i nh! sprelme toKol uprava „govensKett Wmgt\ Kii svetiljke V najrazličnejših izdelavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki SVETLA, Ljubljana, Mestni trg 25. U047 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša preljjbljena, dobra mati» stara mati, tašča in teta, gospa Neža Klinar hišna posestni ca danes opoldne po kratkem trpljenju v 79. letu starosti previđena s sv. zakramenti za umirajoče Bogu vdano preminulu. Pogreb nepozabne rajnke se vrši v soboto, dne 17. t m. ob pol 4. uri popoludne iz hiša žalosti Sava St. 23, na pokopališče pri Jesenicah. JESENICE-FUŽINF, dne 15. farmarja 1920. Žalujoči ostali. j ■ Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni brat, svak in stric, gospod Anton Dolenc kapetan linijskega broda po kratki mučni bolezni dne 14. januarja 1920 v 49. letu svoje starosti kot delegat ratne mornarice SHS v Splitu mirno v Gospodu zaspal. Blagopokojnega priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin. LJUBLJANA-SPLIT, 16. januarja 1920. ŽalDjeti eMi bratje h sestre. Št. 241A'al. ex 1920. 360 Umetniški natečaj glede načrtov za novi papirnati drobiž. V najkrajšem Času se prične z izdelovanjem državnega papirnatega drobiža od 2 V« pare ali 10 vinarjev 5 par ali 20 vinarjev in 25 par ali 1 krone. Novčanice od 2Vt pare (10 vinarjev) in 5 par (20 vinarjev) bodo 4 cm široke in 6 cm doke, a one od 25 par (1 krone) 5 cm široke in 8 cm dolge. Vse te novčanice bodo imele na eni strani napis »Ministarstvo finansija kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca« v cirilici in latinici ter slovenski napis »Ministrstvo za finance kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev«, potem označbo nominalne vrednosti novčanice v dinarskem tečaju s cirilico in latinico, a na drugi strani poleg serije in številke označbo nominalne vrednosti v kronskem tečaju s cirilico in latinico ter v slovenskem jeziku. Umetniki, ki se žele udeležiti natečaja za načrte teh novčanic. naj predlože svoje ponudbe najkasneje do 31. januarja 1920, in sicer v Srbiji in Crni gori generalnemu inspektoratu ministrstva financ v ostalih delih našega kraljestva pa pristojnemu delegatu ministra financ. Na vsaki ponudbi naj bo šifra ali motto in istotako tudi na zapečatenem ovitku, ki se naj priloži in v kateri naj se dene listek z imenom in naslovom ponudnika. Ponudbe, ki se predlože v predpisanem roku, bo pregledala posebna za to določena komisija ter med njimi izbirala. Ovitki s šiframi, kojih ponudbe je komisija sprejela, se bodo odprli, da se ugotove imena dotičnih ponudnikov. Vsi dragi ovitki se komisijo-nelno uničijo. Določajo se tri nagrade za predložene načrte: Prva nagrada v znesku 1000 dinarjev, odnosno 4000 kron, druga v znesku 500 dinarjev, odnosno 2000 kron in tretja v znesku 250 dinarjev, odnosno 1000 kron. To se daje v zmislu odloka generalnega inspektorata ministrstva financ v Beogradu I. br. 9 z dne 1. januarja 1920 na znanje z dostavkom, da si morejo reflektantl obrazce novčanic ogledati pri podpisani delegaciji, Poljanska cesta št. 2. L nadstropje, soba št 11, Delegacija ministrstva finaac za StovaaOo ta Istro v Ljubljani, dne 13. Januarja 1930. Delegat: dr. Savaft. llhtarlfl "i"1* v "*uno i« vse« ■■MllUl drugem, želi mesta, če mo goče takoj. Naslov pove upr. lista 331 HTillf^T^ poizve v uprav. Slov. Naroda. 292 35 do 40 konjskih sil. popol-noma raben, se kupi. Ponudb« z navedbo cene na upravništo .Slov Naroda* pod .Mater/3S8V 36 Donrina (,anki bencin) kupi vsako ko-uCUlllifl ličino in za vsako ceno ali eventuelno proti zamenjavi za moko Ponudbe na uprav Slov. Naroda". 381 Ktnim Hišo ali vilo mSSZS&L Ponudbe pod .Ugodna prilika 323* m upr. .Slovenskega NaioJa*. 32$ fklAfKiftlik IzveŽDan v vseh strokah nalflUlUllIn, trgovine, se sprejme proti takojšni?mu nastopu PiaČa po d0£>'»- v oru. IMPEK, Lju Ijaoa 35*! Plačam raki oa ?.&£•» Ponudbe p-d ..R 11 " na Aoončao ekspedicijo. Al. Matelic. Ljnbl ana 297 Sen«!!« gosli, starih zrumk takoj aa prodaj. Naslov rove upiavništvo .Slovenskega Naroda^. 311 Lororaosiio 120 *o UO UPs narrae kup. Stavbena družba d. d. Ljuoljana, Levstikova ulica 19. 32€ Drflfta f0 -en" ^ baršunasti plašč in rlUltu lu muf. Poizve se lahko vsak dan od 13—15. ure Sv. Petra cesta 36 3/2 100 kg težka se kani Naslov: .Blagajna St. Pavel pri PrebalaV. 37S ^tSPnVHlfO °bstcJe£e 'z 3 sob in pri-yiHuUIQujC tiklin v sredini mesta, se va menja za enako ali večje v bližini poŠte. Ponudbe na upravništvo »Slov Naroda* pod .Glavna pošta 373" 373 Kdo zamenja vanie s 3—4 bobami s cenešim soinčnim stanovanjem 4 sob ? Ponudbe pod šifro: »Cenejše stanovanje 365« na uprr „Slov. Naroda'. 365 HUfuUllflJll brikat »Gobron et Brillie« covsem uporaben in nepoškodovan proda takoj Kranjska tvornica željezne ln bravarske robe t Kamnika. 382 Kiievoi ali knjigovodijo prvovrstno moč išče takoj večje tvor-niško podjetje. Oni, ki imajo lep toko-ris, znajo strojepis in govore slovenski in nekoliko hrvatske-srbski eventuelno tudi nemški imajo prednost. Ponudbe na uprav. .Slov. Naroda". 333 Zanesljiv orankiioioinik se takoj sprejme. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod št. 270. 321 Vsako nanožlno rhkh lesu desk, plohov in latev (ferjsa) kuoi franko vagon tvrdka, J- Avguštin, L* ubija na Sr. Siska, St. Jerneja nI 231.__________________________369 Meni les rake mh ii naki kalimo kupola takol nek« domeča tvoralea v Slovenifi. Ponudbe na uprav. .Slov. Naroda". 384 Prodam: 2 umivalnika z marmornato ploščo, 2 umivalni garnituri (fin porcelan) in nekaj moških ovratnikov št. 42, 43, 44. Ogleda se lahko vsaki dan med ',212— 1 uro. Kje, pove uprav-ništvo Slovenskega Naroda. 374 -Jr^ube- kratkočasile zgodbe, spisal Blat »solin Na jzabavnejše berilo za samske in po ročene! Cena s poštino K 650. Na roca se v Narodal knttfami i Iščem nekoliko kilometrov rt« bijemo T1AĆNK 7 aH 9 kg profila po možnosti t nekoliko okretaliifi ia vozovi« mftslr L Sdnrartz« i . Zatrt*, dajeta 50 Tele- s •M 71K I fmm Hi Inafia rrapojevvsalrinme IIM Ml lOtil zini in po naiboliših cenah Zeleznarna na Moli ob Dravi.22£ 2 HBlfina lili t m stranka« naprodaj. Ponudbe ood ,,24*000" m upravništvo Sloven. Naroda. 35« Kiphn taki] ntir 10 krnski! m za surovo olje. Ponudbe na Kronist« ttoraict željeme i ora?arske rane t Rasi sika. 345 la araulai S'a2avtomobla .Merceles" M pTIBi: s 6 sedež', 4^ PS in 35 PS popolnima novo op emljen* in nov plašči. Tavčar, Maribor, Kopališka ul. l MO Namili • s,r°ii za rekama, blagajna lldplvld]. (sistem .National*), lovski voi in druge stvari Poizve se Dri Kranjski stavbeni družbi v Ljubltani Levstikova ulica St 19. 355 Kspisa prvovrstno hišn ▼ Linbifanl na prometni toćk!. — Ponudbe pod „Dr S. ' 233" na upravo *S!ovenskega Naroda«. 23' Koncipiienta nopo H3£ia izveibanega pod ugodni ni aogoii eoreiaie ta^o) dr. Flori a n Knkovac, edvetaik ▼ Slov. Bistrini. Kolesa rabljena, kupa | o J« Gore C, Llablfaaa, Gotpoevetaha c štev. 14. 99 as as Inteligentna nflt?nrdirn9 (^*>*el]ica) resna IJU!i|J! Ulllld srednje sta rosti, vešča slov., nem. in nekaj franc.