SVOBODNA SLOVENIJA Año (Leto) XVIII (13) No. (štev.) 29 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES, 20. julija (julio) f 1961 WJnaha pravica za vse Svetovno časopisje v zadnjem času prinaša vedno več poročil iz bocenske in tridentinske pokrajine v Italiji. Poročila navajajo, da v tej pokrajini ob železniških progah skoro vsak dan eksplodirajo bombe, nočno tišino pa motijo močne detonacije postavljenega razstreliva ob stebrih z visoko električno napetostjo in. telefonskih ter brzojavnih drogovih. Skratka: vsa lepa alpska pokrajina, polna turistov iz vseh delov sveta, se je namah spremenila v vojno področje. O tem pričajo močni oddelki karabinerjev ter vojaštva, ki so ga italijanske oblasti poslale v to pokrajino, da je zastražilo vse železniške proge,_ mostove, ceste, vsa javna poslopja in važne javne naprave. Povsod vojaštvo s čeladami in puškami pripravljenimi na strel. Tako kot . med vojno. Pa zakaj vse to ? Odgovor na vprašanje delno dajejo že številni napisi po nemških krajih, ki jih karabinerji neprestano brišejo, pa jih povsem tem niso mogli odstraniti in ki govore: „Južna Tirolska noče bitj italijanska kolonija.“ Zahtevamo avtonomijo za Južno Tirolsko.“ Zahteva torej po izpolnitvi pravic, ki jih od italijanske oblasti terja nemška manjšina. Ta spor sega že mnogo let nazaj. Že vse v čas po prvi svetovni vojni. V časih, ko sta v Evropi imela oblast Hitler in Mussolini, se je nekaj južnotirolskih nacistov odselilo iz teh krajev na področje „tretjega Reicha , velika večina, več stotisoč, jih je pa ostalo na zemlji svojih prednikov. Po drugi svetovni vojni sta se 5. septembra 1946 v Parizu dobila predsednik italijanske vlade pok. de Gasperi in ted. avstr. zun. minister Gruber ter uredila vprašanje nemško govorečih prebivalcev bocenske pokrajine. Najvažnejše določilo ted. sporazuma je bilo to, da bo nemška manjšina v bocenski pokrajini imela posebno „zakonodajno in izvršno oblast“. Z drugimi besedami: široko avtonomijo. Italijanska vlada pa je nato s posebnim ustavnim zakonom, ki je stopil v veljavo dne 1. januarja 1948, ustanovila avtonomno deželo, ki je mnogo večja, kakor pa bocensko področje, na katerem živi strnjeno naseljena nemška narodna manjšina, kajti nova avtonomna dežela je zajela tudi pokrajino Trident, ki je mnogo večja kot Bočen in imajo v njej Italijani večino, čeprav Južni Tirolci v tej tridentinsko-bocen-ski deželi uživajo precej narodnih pra-vic — saj se zakonodajna in upravna pristojnost pokrajinskega sveta, kjer so Južni Tirolci v večini, raztega kar na 17 področij, vendar smatrajo, da so jih Italijani izigrali in ker vendarle niso povsem avtonomni in so dostikrat odvisni od Italijanov. Razen tega so Italijani neprestano dovajali italijansko delavstvo iz južnih delov Italije v te kraje in ga zapcsleval; v novih italijanskih industrijskih podjetjih, s3™0 da bi dali pokrajini italijansko obeležje in zabrisali nemški narodnostni značaj vseh teh krajev. Spor med nemško narodno manjšino, se pravi med Avstrijo, ki je odločno stopila v obrambo pravic 'svoje manjšine v Italiji, in Italijo, se je zaostril tako, da ga je avstrijska vlada predložila v rešitev Organizaciji združenih narodov. Ta je s posebno resolucijo dne 31. oktobra 1960 priporočil obema državama, naj bi z direktnimi razgovori uredili sporna vprašanja. Tako je prišlo koncem januarja letošnjega leta do prvih razgovorov med Italijo in Avstrijo v Milanu. Ker niso uspeli, sta jih obe državi pozneje nadaljevali v Celovcu v Avstriji. Tudi na avstrijskih tleh ni med' predstavnikoma Avstrije in Italije prišlo do zadovoljive rešitve. Tretji razgovori so bili 25. junija t. 1. v Ziirichu v Švici. Italijanski zunanji minister dr. Segni in avstrijski Bruno Kreisky sta koaj prišla v zboro-valno dvorano, pa sta se že razšla v medsebojnih obtožbah in očitkih. Dr. Segni je napadel Avstrijo, da je ona kriva za teroristične akte v Južni Tirolski, Bruno Kreisky pa ga je zavračal s trditvami, da za take obtožbe Italija ne more doprinesti dokazov. Italija je dalje zahtevala, da naj sedaj pride vprašanje avstrijske manjšine v j Italiji pred Mednarodno sodišče, Avstrija pa zahteva ; posebno preiskovalno ■ „MATEK ET MAGISTRA” Papež Janez XXIII. je pretekli petek, 14. t. m., izdal socialo okrožnico „Mater et Magistra“ (Mati in Učiter ljica), ki je vsesplošen in globok študij socialnih problemov madernega sveta dvajsetega stoletja. Ta okrožnica je ena najobširnejših od okrožnic katoliške Cerkve. Z njo papež Janez XXIII. proslavlja 70-letnico znamenite okrožnice papeža Leona XIII. Rerum Novarum, ki jo je izdal 15. maja 1891 in ki je osnovni dokument socialne doktrine kat. Cerkve. Okrožnica Mater et Magistra je bila v originalu objavljena v latinščini ter v španščini, francoščini, nemščini in angleščini. Prevedena bo na vse govoreče jezike, vključno na ruski, poljski,1' kitajski, japonsl^j in arabski jezik. Okrožnica je razdeljena na štiri glavne dele. V prvem delu govori o socialnem delovanju papežev Leona XIII., Pija XI. in Pija XII. V drugem delu papež Janez XXIII. razpravlja o zasebni lastnini in o intervenciji države in njenih organizacij na gospodarskem področju; dalje o aktivnem udejstvovanju delavstva v produktivnih organizacijah, poglavje, v katerem papež Janez XXIII. poziva delavstvo vsega sveta k večjemu sodelovanju delavca v produktivnih organizacijah. V tretjem delu papež Janez XXIII. poziva posamezne gospodarske sektorje znotraj državnih meja posameznih držav na večje medsebojno sodelovanje in posebej opozarja visoko razvite dežele, naj tesno sodelujejo z manj razvitimi. V četrtem delu se okrožnica bavi s socialnimi problemi modernega človeka in ugotavlja: 1. Visoko so plačana nekatera dela dvomljive vrednosti, medtem ko je učinkovito, in plodonosno delo poštenih delavcev premalo plačano. Delavci bi morali biti plačani tako, da bi mogli živeti resnično človeka vredno življenje in z dostojanstvom izpolnjevati svoje družinske dolžnosti. 2. Treba je storiti vse, da se bo- v bodoče nagrmadil samo pravičen del dobrin -v rokah bogatih, delavstva pa da bo dobilo zadosten del dobrin za svoje življenje. 3. Zasebna lastnina je element, ki ga ni mogoče nadomestiti z ničemer v urejenem in produktivnem socialnem življenju. 4. Dokler se bo socializacija izvrševala v mejah moralnega reda, ne bo predstavljala sama v sebi resne nevarnosti za omejitev človeške osebnosti. 5. Med posameznimi gospodarskimi sektorji v državah mora obstajati družabna pravičnost, zlasti v poljedeljstvu, ki jo teži depresija skoro po vsem svetu. 6. V nekaterih deželah delavstvo trpi nečloveško pomanjkanje, samo da se veča produkcija narodnega gospodarstva s tako pospeševanim ritmom, da ta že presega meje, ki jih dovoljujeta« pravičnost in človekoljubnost. V okrožnici se papež Janez XXIII. bavi tudi z nevarnostjo brezboštva in materialističnega komunizma, ki ga označuje kot „nov, težak in velikokrat nevaren problem nae moderne dobe.“ Po vsem svobodnem svetu je bil odmev na to okrožnico pozitiven, vključno v protestantskem časopisju. Za železno zaveso seveda o okrožnici niso napisali niti črke. Zahod se pripravlja na odpor Zaradi naraščajoče berlinske krize, ki jo je na dunajski konferenci sprožil Hruščev, ko je Kennedyju izročil tozadevni memorandum, je Kennedy na izredni vladni seji sklenil, da bodo ZDA povečale svoj obrambni proračun in da bo dal mobilizirati, če bo treba, 300.000 rezervistov že letošnjo jesen. Prav tako bo povečal število redne vojske od 850.000 na en milijon s pozivi, ki jih bo predvidoma vojno ministrstvo začelo izdajati prihodnji mesec. Glavni stan NATO je tudi objavil, da bo povečal število svojih divizij za prvo linijo v Zahodni Evropi od 22 na 30 in pripravil vse potrebno za obrambo pred sovjetskim napadom, če bi Hruščev zgubil živce v sedanji berlinski krizi. V Zahodnem Berlinu se je pretekli teden mudil Adenauer, kjer je na zborovanju krščanskih demokratov izjavil, da si Zahodna Nemčija želi miru, da pa ne bo mogla prepustiti Berlina komunizmu in da bodo prihodnji meseci čas, ko se bo odločala usoda Nemčije in vsega svobodnega sveta v borbi na življenje in smrt. Istočasno s prihodom Adenauerja v Zahodni Berlin je bilo tudi objavljeno, da so zavezniki s trgovskimi-letali navozili v Zahodni Berlin dve do zob oboroženi zahodnonemški diviziji. Adenauer je tudi izjavil, da Bonn zavrača sovjetske predloge o svobodnem Berlinu in da mora svobodnim volit- vam v obeh Nemčijah šele slediti podpis mirovne pogodbe z združeno Nemčijo. Na drugi strani je zahodnonemški obrambni minister Strauss javno opozoril Hruščeva, naj se v svojih računih glede Berlina ne zmoti, da ne bo postal žrtev iluzij, kakor se je to zgodilo s Hitlerjem. Kennedy je medtem poslal v Moskvo svojega osebnega delegata, bivšega ameriškega visokega komisarja za Zahodno Nemčijo, McCloya, da bi se tam s sovjeti razgovarjal glede razorožitve. Moskva je pokazala svoj odpor, ko na letališču v Moskvi McCloya ni pričakoval noben zastopnik Kremlja. McCloya je pozdravil samo ameriški veleposlanik v Moskvi Thompson. Iz Vzhodne Nemčije se je ob naraščajoči berlinski krizi povečal heg protikomunističnih Nemcev v Zahodni Berlin. V zadnjih dnevih jih prebeži s podzemskimi železnicami in po drugih kanalih v Zahodni Berlin dnevno nad 1000. Od septembra 1949 pa do 31. maja 1961 je iz Vzhodne Nemčije prebe-žalo v Zahodni Berlin 2,619.061 oseb. Od novembra 1958, ko je Hruščev sprožil berlinsko krizo pa do 31. maja 1961 je zbežali iz Vzhodne Nemčije v Zahodni Berlin 448.487 ljudi. V ponedeljek so ZDA, Anglija in Francija izročile Hruščevu svoj odklonilen odgovor na njegov memorandum. komisijo neprizadetih držav iz Organizacije združenih narodov. V takem vzdušju sta se zunanja ministra obeh držav razšla, bocensko-tri-dentinsko pokrajino so pa Italijani spremenili zaradi terorističnih dejanj pripadnikov nemške narodne manjšine v pravo vojno področje. Zanimivo pri tem vprašanju je dejstvo, da sta si tu v sporu državi, ki imata obe tudi slovenski narodni manjšini. In obe jih neusmiljeno zatirata in jim kratita najosnovnejše narodne pravice, brez ozira katera politična stranka je na vladi. V obeh državah so proti Slovencem sovražno razpoloženi, jim ne želijo dobro in delajo na njihovem narodnem uničenju. Kako naj si drugače razlagamo razne postopke avstrijskih in italijanskih oblast; v zadnjem času, ki so samo nov člen v dolgi verigi krivic in zatiranj, katerim je bil izpostavljen naš živelj v obeh deželah. Ali ne bi bila moralna upravičenost zahtev avstrijske vlade po pravičnejšem po- stopanju Italijanov z nemško govorečo narodno manjšino v Južnj Tirolski mnogo bolj utemeljena, če bi avstrijska vlada sama na svojem državnem področju pravično postopala s slovensko narodno mainjšino in ji dala vsaj to, kar Avstrijci pod Italijani že imajo, ne pa, da jih nadalje zatira in z vsemi sredstvi pospešuje raznarodovanje med njimi. In Italijani ? Ali ne bi bilo njeno pravičnejše postopanje s slovensko, pa tudi z nemško manjšino znak, da so na vodilnih italijanskih mestih možje resnično prežeti z duhom krščanske pravičnosti, ki razumejo zahtevo novega časa, da je mogoče graditi združene države Evrope samo na popolni enakopravnosti in pravičnosti vseh narodov. Pot za tako srečnejšo bodočnost narodov Evrope v Združeni Evropi pa najlaže pripravljajo ravno narodne manjšine, k; lahko posamezne narode povezujejo najbolj v prijateljstvu in širjenju ter izmenjavanju medsebojnega narodnega in kulturnega bogastva. T bvatshcm objemu Od 7. do 14. julija je bil na prijateljskem obisku v Moskvi Titov zunanji minister Koča Popovič. Med tem časom je imel priložnost za več sestankov z zunanjim ministrom Gromikom, imel je daljše razgovore tudi s Hrušče-vom in ostalimi visokimi sovjetskimi funkcionarji. O.b zaključku njegovega obiska v Moskvi je bilo izdano poročilo, ki pravi, „da obe stranki z zadovoljstvom ugotavljata, da se odnosi med obema državama razvijajo normalno in da sta njuni stališči slični ter se tudi strinjata v glavnih mednarodnih vprašanjih“. V poročilu zunanja ministra obeh komunističnih držav tudi izražata upanje, „da se bo sodelovanje obeh držav v vprašanju borbe za mir in zmanjšanje napetosti v svetu razvijalo koristno, še naprej“-“. Prav tako poudarja poročilo, da so razgovori Titovega zunanjega ministra in sovjetskih visokih državnih in partijskih funkcionarjev „potekali v prijateljskem vzdušju ter je prišlo do izmenjave misli o jugoslovansko-sovjetskih •odnosih in tudi o glavnih mednarodnih vprašanjih. Obisk Titovega zunanjega ministra Popoviča bo vrnil sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. Datum njegovega obiska Beogradu bodo sporočili naknadno. V demokratskem svetu niso prezrli okolnosti, da je Titov zunanji minister Koča Popovič odšel na obisk v Sovjetsko zvezo neposredno pred konferenco tkzv. nevtralcev, ki se bo začela 1. septembra v Beogradu. Gotovo je v Moskvi dobil vsa potrebna navodila, da bo ta konferenca potekala ter se tudi zaključila tako, da bo to koristilo svetovnemu komunizmu, ne pa demokratskim državam. Kovc moskovske spletke Po podpisu obrambne pogodbe z ZSSR je severna Koreja podpisala obrambno pogodbo tudi z rdečo Kitajsko. Ta pogodba je skoro identična s pogodbo, ki jo je severna Koreja podpisala prej z ZSSR. Moskva in Peking pa sta že pred desetimi leti podpisali podobno obrambno pogodbo med seboj. Tako so se komunisti v Vzhodni Aziji strnili v verigo obrambnih pogodb, naperjenih proti ZDA in njenemu zavezniku Japonski. ZSSR, rdeča Kitajska in severna Koreja so sedaj dolžne druga drugi priskočiti z vojsko na pomoč, če bi bila katera od njih napadena od zunanjega sovražnika. Poleg tega pritiska proti zavezniškim interesom v Aziji je Hruščev znova začel podirati zgradbo OZN, ko je ponovil grožnjo, da „he bo prej miroval, dokler ne bodo Hammarskjolda nadomestili s takozv. trojko v vodstvu tajništva OZN. Trojko naj bi predstavljali ep delegat Zahoda, en delegat komunističnega bloka in en delegat tkzv. nevtralnih držav. „Če se to ne bo zgodilo, bo OZN zgrmela v ruševine,“ je zagrozil Hruščev. Svojo ofenzivo proti zaveznikom ja Hruščev nadaljeval tudi s svojimi diplomati v Angliji, kjer jim je ukazal, naj potipljejo MacMillana, če bi ta hotel zopet igrati vlogo posrednika med ZDA in Moskvo, kakor je to storil v prejšnji berlinski krizi. MacMillan ja na te poskuse odgovoril Hruščevu indirektno v britanskem parlamentu, kjer je izjavil, da te vloge ne bo igral, „ker je danes položaj popolnoma različen od takratnega“. Anglija je namreč ugotovila, da je zaradi svoje dvolične igre sedaj ostala skoro zapostavljena sila, zlasti ker sta se z ZDA trdno povezali Zahodna Nemčija in Francija. Za propagando je Hruščev porabil tudi Gagarina, ki ga je poslal v Anglijo na večdnevni obisk. Na letališču v Londonu ga sicer ni pričakoval Mac Millan, čeprav so si Angleži v svoji konservativnosti delali velike probleme, kdo naj ga pričaka, pozneje pa ga je kraljica Elizabeta II. pevabila na kosilo v dvor, kakor je pač gostila jugoslovanskega komunističnega diktatorja Tita. IZ TEDNA V TEDEN Brazilski predsednik dr. Quadros bo še to leto obiskal vse južnoameriške države. Vedno večja je verjetnost, da bo v bližnji bodočnosti prišlo do sestanka predsednika ZDA Kennedyja, argentinskega predsednika dr. Frondizija in brazilskega dr. Quadrosa. Tako poročajo listi. Brazilska vlada priznava vse brazilske zunanjepolitične obveze, zlasti tiste, ki se nanašajo na varnost ameriške poloble. Na to jo pa seveda ni treba še posebej opozarjati. Tako je dejal predsednik dr, Quadros v izjavi časnikarjem. Za zboljšanje življenjskega in gospodarskega položaja prebivalstva v severnih delih Brazila bo ameriška vlada v izvajanju svojega načrta „Živila za mir“ poslala v Brazil živil v vrednosti 125 milijonov dolarjev. Predsednik ZDA Kennedy je pozval ameriški ..narod, naj ss s primernimi prireditvami spominja od komunistov zasužnjenih narodov v „tednu zasužnjenih narodov“ in podpre njihova prizadevanja za uresničenje in izpolnitev j njihovih pravičnih zahtev, da b; zopet dosegli svobodo ter živeli v miru. Zun. min. ZDA Dean Rusk je v izjav; časnikarjem naglasil, da svobodni , narodi nimajo nobene namere razbiti j Organizacije združenih narodov, do če- j sar bi gotovo prišlo, če bi ZDA sprejela J predlog Hruščeva, paj b; sed. generalnega tajnika zamenjal sosvet, sestavljen iz zastopnika demokratskega, komunističnega in nevtralnega bloka držav. Zato bo delegacija ZDA vsak sovjetski predlog, ki bi šel za spremembo sed. stanja in za odstavitev Ham-marskjoelda, vetirala. V ZDA je bil prejšnji teden na obisku predsednik pakistanske republike general Mohamed Ajub Kan. V govoru pred ameriškim drž. kongresom je ZDA pozival, naj se ne utrudijo pri dajanju pomoči zaostalim državam — med take spada tudi njegova. Ameriški narod je zagotavljal, da bo v primeru bodoče vojne Pakistan v Aziji edina država, na katero se ZDA lahko stoodstotno zanese. Na Kubi grade na treh mestih močna sovjetska oporišča za pošiljanje raketnih izstrelkov. Tako vedo povedati zaupna poročila, k; so prišla iz te dežele v' svobodni svet. Sovjeti so v zadnjem času močno povečali svojo propagando v državah Latinske Amerike. Tja so poslali tudi posebno misijo „prijateljstva in kulturnega sodelovanja med ZSSR in Južno Ameriko. Vodi jo podpredsednik sovjetskega Društva za prijateljstvo in kult. sodelovanje ZSSR z Latinsko Ameriko Mihail Georgadze. Razen tega so v Moskvi sklenili, da bodo v posameznih državah izvežbali še večje število propagandistov. Samo v Brazilu jih mislijo izšolat; 2000. Komunisti bi radi s povečano svojo propagando motili izvajanje ameriških načrtov za gospodarski in socialni dvig Lat. Amerike. Državni tožilec v Turčiji zahteva smrtno kazen za več kot sto funkcionarjev prejšnje turške vlade dr. Men-deresa. k; je bil v Turčiji kot predsednik tamošnje demokratske stranke na oblasti od leta 1950 do 1960. Smrtno kazen zahteva tudi zanj in za predsednika repubilke Dželala Bayerja, češ, da so kršili ustavna določila. Poljski komunistični parlament je sprejel spremembe in dopolnila v zakonu glede vzgoje mladine. V njem je odpravil verski pouk v vseh državnih ustanovah. Na sestanku predstavnikov držav zahodnega demokratskega ohrambnega sistema v Parizu so vse članice tega Voka angleškemu delegatu sporočile svoje nezadovoljstvo nad velikimi sprejemi, ki so jih prirejali v Londonu v čast sovjestkega astronavta Jurija Gagarina. Opozarjali so ga, da tak obisk končno le podpira imperialistične cilje sovjetskega sistema. Grčija je postala članica skupnosti .evropskih držav, ki so ustanovile Skupni evropski trg. KOROŠKA BOŽANSKI KMEČKI DAN moderni tehniki, poslovili od stare cerkvice na Brezi. -Cerkev na Brezi se prvič omenja že leta 1270 in je bila tam kar 700 let. Cerkvico bodo podrli, ker bi sicer štrlel zvonik iz vode, čeprav so nekateri izvedenci izjavili, da bj bila to zanimivost novega jezera. JPriznanje in zahvala Prijatelj iz Bolivije nam piše: šele v teh dneh sem mogel prebrati letošnji Zbornik; saj veste, da sem ga zelo pozno prejel, toda „mejor tarde que nunca“. Izmed vseh razprav mi najbolj ugaja krasna razprava dr. Debeljaka o Prešernovi vernosti. Res, če bi mogel, bi mu najraje osebno čestital k tem njegovim glosam, s takim poznanjem in s tako ljubeznijo napisanim.'.. Zlasti so mi všeč njegovi zaključki o Prešernovem „freigeistovstvu“, ki se tako točno in jasno razvidijo zlasti z ozirom na janzenistično mrzloto tiste dobe... Danes doma pač lahko govoričijo in pisarijo, ker nihče ne sme osporavati vladni liniji in dvigniti svojega glasu. Toda upajmo, da bo še prišel čas, ko bomo mogli spregovoriti, ter pomesti z njihovo šaro v naši literarni zgodovini. Leposlovnih prispevkov je letos malo, a so lepi; zlasti prisrčen je igrski nastop „Domovina — srečen kraj“, tudi „Spomini vmret“ je prijetno branje z lepim jezikom, ki ima zaduh po daljni preteklosti. Hvaležni moramo biti urednikom tudi za tako zajeten dokumentarni del DR. KACIN — Oltar s kipom sv. Urbana in nekaj starih dragocenosti bodo prenesli v povečano cerkev v Kasazah. Poslednje sv. maše na Brezi se je udeležilo nad 1500 prebivalcev, tako da verjetno ni bilo pri cerkv; v vsej njeni zgodovini večje slovesnosti. Mašo je daroval kanonik Zechner, pridigo v obeh jezikih pa je imel šmihelski kaplan Kassl. izza dvajsetih let; k tem razpravam moremo prištevati tudi izčrpen oris dr. Koroščevega lika in besede o dr. Rožmanu, vendar o našem vladiki pričakujemo za kakšno drugo obletnico pravo dokumentirano razpravo, če ne bi še izšel Zbornik o njem. Tudi razprava o Benigafju ima svoj velik vzgojni pomen za našo mladino, ki se bor; s težavami, pa nima vedno dovolj močne volje, ker ji mogoče manjkajo ideali in svetli vzori..-. Med prispevki za izseljenski letopis so — čeprav vsi zanimivi — vendar zame najboljši oni iz Koroške in Primorske; škoda, da ti zadnji niso bolj obsežni, saj bi zadostovalo pregledati časopise in revije, ki izhajajo na Primorskem. Po svoje prijeten je sestavek p. Ambrožiča: kako žiyahen in krasen psihološki prerez svojih ljudi nam podaja!!! Še in še bi mogel prelistavati in izražati svoja mnenja in dopadenja nad letošnjim Zbornikom, toda za zaključek bi samo še želel, da bi drugo leto bolje popravili tiskovne napake, kar seveda stane veliko potrpežljivosti, toda prihrani precej nervoze čitateljem. J. Z. B. Ob 10 - letnici Gabrovskove smrti Včeraj, 19. julija, je minilo 10 let, odkar je v ameriškem mestu Milwaukee umrl župnik tamošnje slovenske fare sv. Janeza Krstnika Msgr Franc Gabrovšek. Njegova smrt je hudo zadela slovenske izseljence po vsem svetu. Kajti vsi so ga poznali po tem, kako odločno in junaško je branil čast slovenskih protikomunističnih beguncev pred navalom laži, ki so jih o njih širili po svetu Titovi komunistični propagandisti. Kot duhovnik je Gabrovšek služboval na raznih farah po Sloveniji. Najbolj znan je bil kot kaplan v industrijskem kraju Jesenice. Leta 1923 je prišel v Ljubljano in postal tajnik Slovenske ljudske stranke. V tajništvu večinske slovenske politične organizacije so prišle potem do izraza vse njegove organizacijske sposobnosti. Na tem položaju je ostal d’o konca oktobra 1928, ko je postal načelstveni ravnatelj v Zadružni zvezi. Med Živkovicevo diktaturo je bil član 14-torice, ki je podtalno vodila SLS, leta 1938 je pa bil izvoljen za poslanca za logaški okraj. Nekaj dni pred nacističnim napadom na Jugoslavijo je po naročilu vodstva Slovenske ljudske stranke odšel v inozemstvo. Predno so zavezniki priznali Tita, je deloval v raznih gospodarskih odborih pri tedanji jugoslovanski vladi, ljudem v domovini je pa večkrat govoril tudi po londonskem radiu. Ko so Angleži zahtevali njegove govore v cenzuro, tega ni prenesel, ter je raje odšel v ZDA, kjer je začel razkrinkavati komunistično varanje svetovne javnosti. Pisal je članke za Ameriško domovino, napisal brošuro o Trstu, po letu 1945 pa se ves vrgel v obrambo slovenskih protikomunistov. S svojim delom je omogočil tudi ustanovitev dobrodelne ustanove, ki je pomagala izvesti slovensko emigracijo. Po smrti slovenskega župnika Schiffrerja v Milwaukee, je zaprosil za njegovo mesto in ga dobil. Tako se je preselil iz Clevelanda v Milwaukee, odkoder je pravtako nadaljeval delo za dobro slovensko stvar. 31. jan. 1951 se je moral podvreči operaciji. Zdravniki so ugotovili, da ima raka in so mu dali še nekaj mesecev življenja. Bog ga je 19. julija 1951 rešil silnega trpljenja, ki ga je rajni prenašal z vso vdanostjo v božjo voljo Tako se je končalo plemenito slovensko življenje, ki je vse gorelo za dobro slovensko stvar. Slovenski naseljenci se zaslužnega, nesebičnega in do skrajnosti požrtvovalnega in načelno premočrtnega in odločnega slovenskega moža spominjajo s hvaležnostjo v nadaljevanju njegovega dela za resnično in pravo, svobodo slovenskega naroda. Na veliko zborovanje slovenskih gospodarjev iz Roža, Gur in Zilje se je zbralo 11. maja v št. Janžu mnogo zavednih Slovencev. V začetku zborovanja je predsednik osrednjega odbora Kmetijske gospodarske zveze Fric Kumer, pozdravil zastopnike raznih slovenskih društev, ki so poslali svoje predstavnike na zborovanje in otvoril zborovanje. Za uvod v zborovanje je šentjanški pevski zbor zapel med drugimi Pre-mrlovo „Prijatli obrodile“ in Kernja-kovo „O ti preburna ženska stvar“. Sledile so rajalne vaje članic absolventk gospodinjskih šol in Gospodinjske šole iz št. Jakoba ter tamburaški zbor. Sledila sta dva govora, kot prvi je govoril svetnik okrajne kmetijske zbornice v Velikovcu Mirko čerčej, ki se je dotaknil težav, ki tarejo v teh časih kmečki stan. Pozval je tudi vse, naj nikar ne pozabijo na svoj slovenski jezik in naj se čimbolj izobrazijo, da bodo kos nalogam, ki jih tudi od kmetov zahteva današnji čas. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko pa je očrtal položaj Slovencev na Koroškem in nakazal smer za borbo narodnih pravic. Izjavil je, da se Avstrija poslužuje dvojne mere pri reševanju manjšinskega vprašanja: Vse zahteva za Južne Tirolce, ničesar pa noče dati koroškim Slovencem jn gradiščanskim Hrvatom. Omenil je vnebovpijoče krivice ob priliki ljudskega štetja, ko so števni komisarji odrekali pravico do vpisa o znanju slovenskega jezika in celo grozili z izselitvijo. Poudaril je, da koroški Slovenci kot lojalni avstrijski državljani ne zahtevajo ničesar kar bi jim ne pripadalo in žele mir in zadovoljnost. To pa je v vsem odvisno od vlade, kajti to lahko postane za Avstrijo usodno, če ne bo pravočasno poskrbela za pravično rešitev perečih manjšinjskih vprašanj. Ob zaključku so še zapeli „Rožan-ski fantje“ pod vodstvom prof. dr. Fei-niga. Po uspelemu zborovanju pa so še uprizorili „Lepo Vido“, ki je lepo uspela. Gledalci so navdušeno ploskali igralcem, ki so se res potrudili, da bi čim bolje odigrali svoje vloge. še en raj in pesem sta zaključila ro-žanski slovenski praznik, ki je bil manifestacija trdne volje koroških Slovencev, ki hočejo ostati zvesti Bogu in svojemu narodu. • ❖ Slovo od cerkvice na Brezi. Z graditvijo nove elektrarne pri Kasazah je na Dravi nastalo noyo jezero. Konec maja so zaprli jez in voda je zalila velik del doline. Na binkoštni ponedeljek, tik pred zajezitvijo so se prebivalci doline, ki so se morali umakniti Ta življenjski jubilej je praznoval že ob koncu aprila t. 1. Spominjali so se ga ne samo njegov} ožji prijatelji, ampak vsi slovenski javni delavci, ki se na Primorskem in Goriškem bore za pravo slovensko stvar in mu želeli še dolgo in srečno življenje. To mu želimo tudi mi pri Svobodni Sloveniji v Argentini. Dr. Kacin je doma iz Idrije, realko je študiral v Gorici. Po končani univerzi se je vrnil v Gorico, kjer si je ustvaril tudi srečno družinsko življenje. Posvetil še je tudi javnemu delu. Med drugim je poučeval slovenščino na go-riškem malem semenišču ter je tako mnoge bodoče slovenske duhovnike seznanil z bogastvom slov. jezika in njegove kulture. Fašist} so preganjali tudi njega. Pred njimi je moral oditi. Dobil je zatočišče na milanski katoliški .univerzi kot knjižničar. Po padcu fašizma se je vrnil v Gorico in pomagal obnavljati slovensko šolstvo. Po koncu vojne 60-LETNIK je isto delo nadaljeval pod zavezniško upravo. Sedaj vodi kot ravnatelj slovensko učiteljišče v Trstu. Udejstvuje se tudi politično. Leta 1947 je bil n. pr. s pok. Kemperletom med ustanovitelji Slovenske demokratske zveze za Goriško ter v njej zastopa goriške katoličane. Leta 1956 je bil izvoljen v gorišk} mestni svet, pri majskih volitvah pa tudi kot edini Slovenec v go-riški pokrajinski svet. DVE ZANIMIVI KNJIGI sta izšli v zadnjem času v izseljenstvu. Vetrinjska tragedija, katero je za 15-letnico izdal zgodovinski odsek pri glavnem odboru Zveze slovenskih protikomunističnih borcev in Pred vrati pekla, ki prikazuje tragično zgodbo slovenskega duhovnika v komunističnih zaporih v Sloveniji. Knjigo je spisal Branko Bohinc, izdalo pa jo je Baragovo semenišče. O obeh knjigah bomo poročali. WiSt slovensko i E. A. Kovačič je nedavno objavil v Ameriški domovini članek „Naša najvažnejša kulturna akcija“. So to misli, ki so se mu porajale ob knjigi „The Slovenes of Carinthia“, ki je izšla nedavno izpod peresa dr. Barkerja, ameriškega vseučiliškega profesorja. S tem člankom je Erik Kovačič načel pereč problem slovenstva: seznanjanja svetovne javnosti s slovenskim vprašanjem, s položajem slovenskega naroda, z vsem, kar je v zvezi z njim, % njegovo narodno, kulturno in gospodarsko ter socialno rastjo. Ni tu mišljena propaganda, kot Se je poslužujejo velik} narodi in med temi prednjačijo povsod sovjeti, —' ki mečejo vsako leto milijonske zneske za propagande svojih ideologij. Slovenci smo skromni in nam za tako propagando ni. Nam je potrebno samo to, da b} nas svet poznal, da bi vedel, kaj smo in kje živimo in da bi nas ne zamenjaval enkrat s Čehi, drugič s Slovaki. Pisec članka je v svojem spisu navedel vse slovenske može, za katere je vedel, da so kaj o Slovencih napisali ter pripomogli, da je svet zvedel o n,as. Na prvem mestu omenja velikega Slovenskega mecena Valvazorja in njegovo monumentalno delo „Čast vojvodine Kranjske“. V tujini je po njegovem „Trubar spoznal, da je tisk velesila, ki lahko Slovencem govori namesto govorjene besede“. Zatem omenja misijonskega škofa Friderika Barago, ki „je celo med Indijanci pisal knjige za svoje ljubljene Slovence“. V svetovnih jezikih je v preteklosti izšlo malo kaj napisanega o Slovencih. Kar pa je, so večkrat nezanesljivi in dostikrat tudi potvorjeni podatki. Navaja, da nas' je „svet spoznaval in nas še spoznava iz nemških in italijanskih knjig ali pisanja ljudi, ki ne razumejo stvar v svetu slovenskih vprašanj in nimajo temeljite izobrazbe“. Je pa‘bilo tudi nekaj slov. glasov v obrambo Slovencev in za pravilno informiranje svetovne javnosti o njih. Pisec članka navaja Šumanovo knjigo „Die Slowenen“. Omenja, da je tudi zgodovinar Apih izdal svojo razpravo o letu 1848 v nemščini. Francoski svet so o Slovencih informirali kvečjemu Marmontovi spomini, Rusi so pa morebiti zanje zvedeli iz popisov tistih redkih Rusov, ki so potovali po slovenski deželi. Dogodki med prvo svetovno vojno so Slovence prepričali, kako nujno je, da o njih in o njihovih upravičenih narodnih zahtevah zve svetovna javnost. Tako je prišlo do knjige dr. Janeza Ev. Kreka, ki jo je napisal v nemščini ter v njej razložil in utemeljil slovenske narodne in politične zahteve, še bolj je pomanjkanje sleherne propagandne literature o Slovencih med prvo svetovno vojno čutil ted. član Jugoslovanskega odbora v Londonu dr. Bogu-mil Vošnjak, da bi bil z njo lahko postregel zahodnim zaveznikom. Ker je ni bilo, je moral sproti pisati informativne stvari o Slovencih. Za dr. Voš-njaka Kovačič pravi, da je s svojimi deli na ted. ameriškega predsednika Wilscna bolj vplival kot pa Masaryk, da je zmagalo pri zahodnih zaveznikih prepričanje, da je treba Avstro-Ogrsko razbiti. Slovenska dokumentacija nam je bila nujno potrebna tudi na mirovni konferenci v Parizu, da so z njo pobijali italijanske ter nemške zahteve po slovenskih krajih. V nadaljnjih odstavkih Kovačič ugotavlja naslednje: Po prvi svetovni vojni smo skoraj molčali. Opisala nas je sicer Fanny Co-peland v „Beautiful montains“, Čermelju se je posrečilo, da je vsaj nekaj izdal o Primorski v angleščini. O kulturnem življenju takratne dobe pa so vsaj nekateri poročali v revije (Ber-kopec v češke, prekmurski Slovenec pesnik Avgust Pavel v madžarske, Cal- vi v italijanske). Erjavcu se je posrečilo izdati prevod svoje knjige o Slovencih v češčini. Na splošno pa smo živeli v prepričanju, da so vsi o nas izredno dobro poučeni. Sanjali smo o zapadnih zaveznikih, pa jim nismo po-iljali niti knjig v zameno za velike knjižnice. Kljub velikemu številu izseljencev v Ameriki, nismo znali izkoristiti položaja, da bi nam izseljenci pomagali pri izdajanju knjig v angleščini. Druga svetovna vojna nas je zato zajela nepripravljene. Položaja ni mogla na hitro rešiti londonska vlada, ki je izdala vsaj nekaj knjižic. V Ameriki nas je predstavil v revij} „America“ znani jezuit p. LaFarge in Zveza slovenskih župnij je izdala brošuro „Should Slovenia be sovietized?“ Na splošno pa nas je predstavljal Louis Adamič po svoje. Zato ni prav nič čud-iega, ako so nas doletele nesreče. Prepričani smo namreč lahko, da nas svet ne bo upošteval, dokler ne bomo imeli večjega števila knjig o sebi. Ako teh ne bo, potem se bodo vrstile tragedije in porazi. Kljub visoki kulturi in razvitemu življenju društev nismo' v Ameriki dosegli niti tega, kar so dosegli Reto-Romani, ki žive v Švici in jih ni več kot Slovencev na Koroškem, da zbira njihove knjige in knjige 6 njih, ena ameriška knjižnica v celoti. Doslej nismo bili pripravljeni žrtvovati denar za knjige o Slovencih, kljub temu, da smo v Ameriki veliko žrtvovali za dobrodelnost, za cerkve in družabne prireditve. Vsekakor moramo našemu ljudstvu čestitati k dobrodelnosti, toda kljub temu se moramo katoličani spomniti besed papeža Pija XI.: „Zastonj boste gradili cerkve in bolnišnice, ako ne boste imeli svojega tiska.“ Zgodilq se je ravno Slovencem, da so imeli svoje cerkve, imeli narodne domove, sirotišnice in domove za onemogle, pa v njih danes ni slišati slovenske besede. Na Koroškem se je pred kratkim vršilo ljudsko štetje. Kot je poročal „Naš tednik-Kronika“ so nekateri popisovalci odklanjali zapisovati sloven-,; ščino kot občevalni jezik, češ da so slovenščino umetno napravili Srbi leta 1918. Ob priliki protislovenskih demonstracij v Trstu se je „Katoliški glas“ pravilno vpraševal, čemu Italijani protestirajo proti slovenščini, ko pa nikdar niso protestirali proti nemščini in angleščini, ki sta tudi v svojem času bila uradna jezika v Trstu. Slovenščina po mnenju nekaterih nima nobenih pravic, je po mnenju nekaterih manj vredna, nekateri celo mislijo, da jo je treba uničiti, ker ne poznajo zgodovine Slovencev in ne razvoja našega jezika. Ob zaključku omenja naloge slovenske emigracije v tem pogledu te pravi, „da od nas pričakujejo v starem kraju, da bomo mi informirali svet o Slovencih. Samo s knjigami o Slovencih v svetovnih jezikih bomo predstavili Slovence kot enakovreden kulturni narod, ki živi sredi Evrope. Dokler tega ne bomo napravili, se bo vršila gonja proti Slovencem od vseh strani. To nalogo v svetu pa vrši med drugim knjižna zbirka „Studia Slovenica“, ki je izdala že tretjo knjigo, o slovenskih vprašanjih v angleščini. Tretja je že omenjena Barkerjeva knjiga „The Slovenes of Carinthia“, ki stane 5 dolarjev, naroča se pa pri Studia Slovenica P. O. Box 4531, Waschington 17, D. C. Za to knjigo pravi Kovačič, da „podaja zgodovino Slovencev na Koroškem V obliki, v kakršni še ni izšla nobena knjiga te vrste V nobenem jeziku“ in je „potrebna vsakomur, ki hoče svojemu ameriškemu sosedu pokazati nekaj o Slovencih“ ter bo ostala „mejnik študija o 'Koroški na splošno“. ARGENTINA V Argentini smo imeli v torek 18. julija zopet veliko stavko. Bila je sko-ro popolna. Proglasila jo je Glavna delavska konfederacija, ki jo imajo v rokah bivši peronisti, da bi z njo izsilili zadovoljitev svojih zahtev, med drugim glede izpusta na svobodo nekaterih sindikalistov. Ti so še vedno v zaporu,, toda ne zaradi udejstvovanja v sindikatih, ampak aarad} prestopkov, zaradi katerih je bilo proglašeno obsedno stanje v državi ter odrejeno izvajanje vojaškega načrta Conintes. Prav tako ja bil namen stavke izsilitev čim ugodnejše obnove delavskih konvenijev. Listi so stavko obsodili. Vodilni list „La Prensa“ je med drugim zapisal, da taka „pot lahko privede do obžalovanja vrednih Skrajnosti“. Argentinsko združenje proti komunizmu jo je tudi ostro obsodilo. Oblasti je opozorilo na nujnost, da uporabo sile, k} se je poslužuje Glavna konfederacija za delo za .dosego predvidenih ciljev, še predno je izkoristila vsa ostala razpoložljiva sredstva, zavrne z vsemi zakonitimi sredstvi. Stavka je narodnemu gospodarstvu povzročila ogromno škodo in to prav v času, ko si oblasti prizadevajo, da bi ga zopet spravili na pravo pot, ustalili cene in zvišali življenjsko stopnjo narodu ter zmanjšali strahotni primanjkljaj v državnem proračunu. Po sporazumu med vlado in Vatikanom je Argentina dobila 3 nove škofe. Za škofa v Rosariu je imenovan generalni vikar buenosaireške nadškofije msgr. dr. Guillermo Bolatti, v Santiagu del Estero msgr. dr. Manuel Tato, naslovni škof aulonski in župnik župnije La Merced v Bs. Airesu, v San Luisu pa msgr. dr. Carlos Maria Cafferata, dosed, pom. škof v Rosariu. V Argentini nastopa z velikim uspehom ameriški vseučiliški pevski zbor iz mesta Yale. V Buenos Airesu je med drugim imel velik koncert prejšnjo soboto v gledališču Colon. Prav te dni so pa argentinski listi prinesli izjavo ameriškega republikanskega senatorja Prescota Busha, ki je ostro nastopil prot} temu, da se dostikrat dogaja, da v inozemstvo odhajajo iz Združenih ameriških držav razne „umetniške skupine sumljive vrednosti“ ter v inozemstvu nastopajo s plehkimi deli, ki ne delajo časti ZDA. Kritiki republikanskega senatorja se je pridružil tudi demokratski senator Lausche, ki je zatrjeval, da se ponekod prikazujejo najslabši ameriški filmi in najslabše ameriške stvari, tako, da je naravnost sramota za državo. V inozemstvo naj bi odhajale samo res kvalitetne umetniške skupine, da bodo dostojno predstavljale državo. Med umetniške skupine, kakor jih misli ta izjava am. senatorja, brez dvoma spada omenjeni v&učilišk} pevski zbor iz mesta Yale. Argentinski glasbeni kritiki so o njegovih nastopih polni priznanja. Argentinska vlada je zaprosila državni kongres za podaljšanje roka za predložitev novega državnega proračuna v odobritev obema zbornicama. Predložiti bi ga morala že do 15. julija, sedaj bo pa to storila do 31. avgusta. Proračunske postavke za argentinsko vojsko dosegajo v novem proračunu višino 15 milijard pesov. Od lanskih so višje za dve milijardi. To je povedal drž. tajnik za vojsko gen. Fraga. Na povabilo angl. poslanske in s&-natne zbornice je odšla na obisk v Anglijo skupina argentinskih poslancev in senatorjev. Argentinske oblasti so zanikale poročila, ki so bila objavljena v nekaterih listih, češ, da so na velikem posestvu „La Noria“ v mestu Coronel Pringles v prov. Buenos Aires, odkrili šolo za komunistične gverilce ter da so na istem mestu zaplenili 100 strojnih pušk, veliko količino streliva ter aretirali neko osebo „jugoslovanske narodnosti“. V Buenos Airesu bo dne 21. t. m. začela oddajati televizijski program nova televizijska ostaja L 584 TV Canal 11 — Teleonce. Postaja je jezuitska in bo gotovo pripomogla, da se bo moral program tudi ostalih televizijskih postaj kvalitetno dvigniti. V središču Buenos Airesa bodo na prostoru 4.000 kv. metrov postavili palačo Amerik, ki bo najvišja stavba r vsej Južni in Srednji Ameriki. V njej bodo imela prostore veleposlaništva vseh ameriških držav, dalje bodo v njej dvorane za prireditve, razstave, kina, restavracije, kavarne itd. Vlada je izdala odredbo, po kateri je prepovedano nastavljanje novih moči v državni upravi do konca proračunskega leta. V provinci Rio Negro v Argentini se bo naselilo več belgijskih družin iz belgijskega Konga. V tej provinci uspeva sadjereja pa tudi hmeljstvo se je v zadnjih letih začelo jdobro razvijati. Ilovice iz Ljubljanska univerza ima v letošnjem letnem semestru skoro 8.000 slušateljev. Točno 7839. Največ slušateljev je na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in sicer 1387, za njo si pa slede: filozofija s 1015 slušatelji, pravna z 891, elektro 890, strojna 833, fakulteta za splošno medicino- in stomatologijo 746, fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo 726, ekonomska 630 ter fakulteta za agronomijo, gozdarstvo-, veterino in biologijo 665 slušateljev. V Velenju je bil ustanovni občni zbor Pogodbene skupnosti za vplinje-vanje velenjskega lignita, t. j. investitorjev kapitala v zadevno podjetje ter predstavnikov raznih 'industrijskih podjetij v Sloveniji, ki bodo za svoje industrijske obrate uporabljala plin iz nove velenjske veleplinarne. Postojnska jama je imela v letu 1960 275.000 obiskovalcev. Od tega jih je bilo 38.5% inczemcev, se pravi, da je lani bilo v Postojni prvič nad sto tisoč inozemskih turistov, ki so si prišli ogledat biser slovenskega podzemskega sveta iz 80 držav na svetu. Turizem v Postojni bi se pa še bolj razvil, če bi imeli za izletnike na razpolago primerne gostinske obrate in hotele. „Ob sedmih pod Trančo“ je novo dramatsk-o delo Borisa Grabnarja. Uprizorilo ga je Mestno gledališče v Ljubljani. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani ima tudi tekstilni oddelek, ki so ga kot prvega v Jugoslaviji ustanovili leta 1956. Letos so na njem dokončali študije prvi štirje tekstilni inžinerji. Ob tej priliki je bila na fakulteti slavnost, na kateri je dekan fakultete ing. Avgust Gogala poudarjal pomen tekstilnega oddelka na ljubljanski univerzi za razvoj tekstilne industrije v Sloveniji in ostalih republikah. V Ljubljani je nedavna ponovna uprizoritev Bellinijeve opere „Norme“ dosegla znova velik uspeh. Obe slovenski Normi „Gerlovičeva in Hoelzlova sta rešili težko nalogo zelo uspešno. Hilda Hoelzlova se je odlikovala zlasti s prodornostjo in gibčnostjo svojega glasu, s sijajnimi višinami in dramatično silo, Vanda Gerlovičeva pa — sicer manj okretna v koloraturah — z vso rakošno lepoto in milino svojega petja in s toplo čustvenostjo“ je o njiju zapisal Uroš Prevoršek. Zvezni izvršni svet je izdal uredbo o zneskih zajamčenih osebnih dohodkov in minimalnem dohodku delavcev gospodarskih organizacij. Višina zajamčenega osebnega dohodka se določa po štirih skupinah, v katere so po dejavnosti razvrščene gospodarske organizacije. V prvi skupini znašajo zajamčeni dohodki bruto 14.300 (69 din na uro), v drugi 16.000 (79 na uro), v tretji 17.500 (84 na uro) in v četrti 19.000 (91 na uro). Na letošnjih šestih jugoslovanskih gledaliških igrah v Novem Sadu je so- ODŠKODNINA PREGANJANIM V Svob. Sloveniji št. 11 z dne 16. marca t. 1. smo objavili informativno poročilo dr. Otmarja Pirkmajerja o povračilu odškodnine osebam, ki so bile preganjane od nemškega nacional-so-cialističnega režima. Dodatno k temu poročilu sporočamo vsem tistim, kj so bili preganjani radi svoje narodnosti, da dobe tiskovine za prijavo odškodnine pri „Servicio Social Internacional“, Paseo Colon 255. Uradne ure od 9 do 13. delovalo 10 gledališč z 11 predstavami. Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane z Antigono od Dominika Smoleta, Mestno gledališče v Ljubljani z igro „Včeraj popoldne“ Mira štefanca ter Slovensko gledališče iz Trsta z dramo „Manevri“ od Jožeta Javorška. Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani so izšle v miniaturni obliki izbrane pesmi Simona Gregorčiča. Za tisk jih je pripravil dr. France Koblar. Pohorska vzpenjača je ob lepih nedeljah v polnem obratu. Ob takih dnevih prepelje v obe smeri nad 2000 izletnikov. Na zadnjem občnem zboru Planinskega društva Maribor, ki šteje 3.500 članov, so ugotovili, da so ena najbolj razširjenih oblik 'planinske dejavnosti skupinski izleti kolektivov raznih industrijskih obratov v Mariboru. Umrli so. V Ljubljani: Helena Ra-dičnik, roj. Pajer, Kata Cvitkovič, roj. Stojanovič, Franc Brcar, čevlj. pom. v p., Ivan Vuga, šolski upravitelj v p.. Pavla Vanič, roj. Zirer, Marija Pajnič, roj. Boltežar, Alfonz Ralcušček, apel. sodnik v p., Anton Kadunc, šolski upravitelj v p., Ivana Tratnik, roj. Goli, vdova, Anton Gaberšek, žel. upok., Matija Obrol, rudn. paznik v p., Kloti Likar, roj. Kadunc, učit. v p., Marija Majer, roj. Jenko, Berta Uršič, roj. Weibl, Lucija Doljak, roj. Sedevčič in Ivan Star-čevič, strojnik pivovarne v Laškem, Martina Mraz, v Slivnici pri Celju, Anton Lokar, gen. v p. v Zagrebu, Ivan Marinko, pos. v Logatcu, Ivan Prodnik, žel. v p. v Velenju, Joško Stegenšek, poštni upravnik v p. v Mariboru, Edvard Dolenc, biv. trgovec v Kranju, Mina Senčar, roj. Lubec, vdova po odvetniku v Ptuju, Jože Zwitter, upok. v Celju, Albina Potokar, roj. Arh, strok, učit. v p. v Kostanjevici pri Krki, SLOVENCI V BUENOS AIRES Č. g. Vinko Zaletel v Argentini Včeraj v sredo, 20. t. m. je dopotoval v Argentino slovenski dušni pastir med koroškimi Slovenci č. g. Vinko Zaletel. Potem, ko- je bil na obisku pri Slovencih v ZDA in Kanadi, prepotoval tudi Sveto deželo in Egipt, se je odločil ter prišel na obisk tudi k Slovencem v Argentini. Ob prihodu ga toplo pozdravljamo in mu želimo zadovoljno in srečno bivanje med nami. Č. g. Zaletel bo v Argentini proslavil tudj svojo srebrno mašo in sicer pri svojem sorodniku č. g. Albinu Avguštinu, župniku v Boulogne v nedeljo, dne 23. julija ob 11 v cerkvi Santa Rita. Srebrnomašniku bo govoril direktor slov. dušnih pastirjev v Argentini g. Anton Orehar. K srebrni maši g. Zaletela vabljeni vsi rojaki, zlasti pa fantje in dekleta v narodnih nošah. Dohod: Iz Retira vlak FNG Belgra-,no do postaje Boulogne, nato kolektiv štev. 8 do cerkve; Costera Criolla izstopati na Panamericani, nato pa dve kvadri na levo. Iz San Isidro kol. 230. Izstopiti istotam. Gledališki večer SKA Šesti kulturni večer je V soboto dne 15. julija imel v izvedbi Gledališki od- sek. V režiji S- Nikolaja Jeločnika je odsek predvajal dramo francoskega vodilnega filozofa eksistencializma, delo „Zaprta vrata“ Jeana Paula Sartra. Slavje Mistfva, Janes« IMlatlniha EMILIJAN CEVC: v n € (Iz zbirke „Preproste stvari“) Najprej je bil v čebelnjaku, ki stoji sredi vrta, kjer rasteta dva jasminova grma. Stal je med dišečimi panji in Zlate satnike so prislanjali obenj. Kapljice medu so se bleščale na njih kakor baker. Prisluškoval je godrnjanju čebel, prvim šumom mladic ter strmel v njih kroženje po satovju. Pajki so spredli Ob njem lepo srebmkasto mrežo. Vsi domači so pozabili na ta vrč. Prah se je v tankih plasteh ulegal na njegovo Okroglino. Toda še prej — kdo ve — kako dolgo je že tega? — so spravljali vanj sladke maline in borovnice, ki so jih bili otroci nabrali v gozdu. Zaki ga je napojila. Resnično, stvar; družijo, ljudi. Rad bi imel oči svetnika ali otroka, da bi v sleherni izmed teh dobrih, spokojnih stvari videl rob Gospodovega plašča, ki zabrisuje prepade med ljudmi. Z desnico objemam vrč kakor živo, radodarno bitje. Miren je kakor zvezda severnica. V objemu svoje roke čutim njegovo nabreklost kakor bok žene, Zdi se mi, da diha. Veliko ugodje me navdaja. Igra življenja se mi zdi lepa. Bojim Se trenutka, ko bom spet dvignil Vrč k ustnicam. % SLOVENCI PO SVETU ZDA |phelton, 30. junija 1961. Spoštovani gospod urednik! Čas hitro beži. Tako je tudi naročnina * za pol leta potekla. Danes sem Vam nakazal preko Lige še za ostalega pol leta. Sv. Slovenijo dobivam redno. Včasih že v soboto, najkasneje pa v ponedeljek. Komaj čakam, da zvem razne novice iz Argentine, na katero še nisem pozabil. Imate že svojo tiskamo, kar je znamenje velikega napredka. Vedno je mnogo kulturnih prireditev, posebno' slovenska skupina Lanus dobro napreduje. Zadnje čase sem čital v Vašem časopisu življenjepis prijatelja Arnška ob priliki njegove 70-letnice. častitam mu, da bi bil še nadalje čil in zdrav in da bi 70 let ne čutil preveč, kakor sam pravi. Enako čestitam gosp. Jonketu ob priliki njegove 60-letnice. On je še mlad v primeri z nami starimi. Zelo mi je bil všeč dopis mojega prijatelja M. L. iz Ezeize. Le škoda, da so tam tako ubogi. Morda jih bo pa le sreča doletela, da bodo prišli do kakšnega milijončka. So še mladi in milijoni na papirju. Le teško jih bo izterjati. Iznenadila me je tudi novica, da je odšel iz Ezeize rojak Jože Žnidaršič k svojim sborodnikom v Cleveland. Gosp. Kuhelj je izgubil dobrega soseda. Škoda, da smo mi tu preveč oddaljeni. Nogometne tekme v Slovenski vasi V nedeljo, d'ne 9. julija 1961, so se zbrali v Lanusu vsi odseki Slovenske fantovske zveze v Bs. As. z namenom, da se bolj tesno povežejo med seboj, bolje spoznajo in povečajo prijateljstvo. Moštva fantovskih odsekov so nastopila v nogometu. Tekme so obetale biti zelo privlačne ih napete, posebno je vplivala zmaga odseka Morón, ki je premagal San Martin v preteklem mesecu. Odsek La-nús se je močno pripravil in mobiliziral vse veteranske moči, ki so bile na razpolago. Z enourno zamudo so se pričele tekme po 30 in 30 minut in sicer med' moštvoma iz Lanusa in Morona, ki sta bila takole sestavljena: SFZ LANUS: Berčič D., Strah T., Barle T., črnak J. Haller C., Barle J., Berčič M., Goljevšček M., Šmalc L., Urbanija S. in Goljevšek A. SPZ MORON: Mežnar T., Tušek J., Petkovšek G-, Martinčič J., Avgu-štinčič T., Selan T., Tomazin F,, Sa-velli J., Majhen L, Babnik S. in Žakelj J. Lanuški goli: Barle T., Šmalc L., Goljevšček M., Urbanija S. in Berčič M.; moronski gol: Majhen Ivo. Pri moronskem moštvu se je opazilo, da niso nastopali vsi titulami igralci. Lanuško moštvo je že od začetka pritiskalo in vse je kazalo, da bo za Lanús igra zelo lahka. Vendar se je Morón dobro branil in nevarno proti-napadal, a dobra lanuška obramba je odvrnila napade. Že kmalu po začetku se je poškodoval eden od najboljših Morončanov Avguštinčič T. s presekanimi ustnicami. Po tem je Morón precej popustil in prvi polčas je končal 2:0 za Lanus. V drugem polčasu je Morón preuredil obrambo in napad, vendar ni mogel izenačiti, nasprotno pa je lanuški napad dobro napadal, posebno Berčič M., Šmalc in Goljevšček M. in tako igro pravično dobil 5:1. Druga igra: SFZ Morón : SFZ San Martin. Rezultat 3:2 za San Martin. SFZ Moron: isto moštvo kot z La-nusom. SFZ SAN MARTIN: Matičič T., Terčič N., Petkovšek L., Jesenovec M., Ma-sič. Petkovšek M., Boltežar J.. Mišič Okoli 800 km. Če bi bil bližje, bi ga lahko obiskali. Želim mu, da bi mu bila sreča mila v novi državi. Tu pri nas smo imeli hudo zimo. 3 mesece je sneg pokrival mater zemljo. Spomluad je bila tudi slaba. Mraz, dež. Tako se je zakasnila pomlad najmanj za tri tedne. V mesecu juliju pričakujemo vroče dneve, zato je na razpolago morska obala za ljubitelje vode in sonca. Drugo nedeljo v maju smo obhajali materin dan in tretjo nedelja v juniju očetov dan. Gosp. župnik dr. Farkaš je imel ob teh prilikah lepe pridige. Kakor za materin tako tudi za očetov dan je .mnogo vernikov prejelo sv. obhajilo. G. župnik se je zahvalil in bil vesel, da smo tako' počastili oba dneva. Čitatelje Svobodne Slovenije prosim za podatke o Andreju čopiču doma iz Zagorja na Notranjskem. V Argentino-je prišel leta 1948. Ko sem bil še v Argentini,- ga nisem mogel dobiti, če bere slovenske liste in časopise, ga ne bo težko dobiti. Če pa ni nanje naročen in je v kaki džungli, potem seveda ni pomoči. Če bi kdo o njem slučajno vedel kake podatke, naj jih pošlje kar na Svob. Slovenijo. Od tam mi jih bodo že poslali. Pozdravljam vse prijatelje, znance in bralce Sv. Slovenije. Frank Žele. E., Berčič J., Kodrič R., in Boltežar M. Moronski goli: Majhen Ivo in Tomazin Franc; sanmartinsk} goli: enajstmetrovki Mišič E., Masič in Berčič J. Čeprav se je pri moronskem moštvu poznala utrujenost od prve tekme, je napad močno in koordinirano napadal^in tako tudi kmalu vodil 2:0. Pri tej tekmi je sodnik očividno slabo sodil in tako je spregledal „foul“ enajstmetrovko v sanmartinsko korist, ki je kmalu potem krivično nadomestil z enajstmetrovko, ki ni bila. Prvi polčas je končal 2:1 za Moron. V drugem polčasu se je bolj poznala utrujenost Morončanov in tako tudi San Martin prevladoval in izenačil številke. Po izenačenju je bila močna ofenzivna in defenzivna borba, in blizu konca je sodnik pokazal neodločnost in odobril gol, žoga pa ni prekoračila vratarjeve črte. Po tem golu je Morončanom očividno padla morala in kmalu potem se je zaključila tekma. Sledila je odločilna tekma za pokal med San Martinom in Lanusom. Moštvi sta bili takole sestavljeni. SFZ SAN MARTIN: Mežnar T., Mišič E., Petkovšek L., Matičič T., Boltežar J., Terčič N., Žigart F., Berčič J., (Petkovšek M.), Mašič, Kodrič R. in Boltežar Marjan. SFZ LANUS: Berčič D., Strah T., Barle T., črnak J., Haller C., Barle J., Jan C.. Goljevšček M., Šmalc L., Gerkman F. in Goljevšček A. Sodnika: Prvi polčas: Hrvat, drugi polčas Tušek J. Oba sanmartinska gola Boltežar M. Zaradi odsotnosti Berčiča M. in Urbanije S. se je zmanjšala napadalna moč Lanuščanov. Po drugi strani pa je igral za San Martin odlični vratar Tone Mežnar in branil narejene gole. Sanmartinsko moštvo je bolje igralo kot prvo tekmo z Moronom. San Martin je izgubil lepo priliko za povečanie razlike, ko je lanuški vratar Berčič branil enajstmetrovko. Tako je bilo mogoče, da je San Martin nepričakovano premagal lanuško moštvo z 2:0. Po končani tekmi so vsa tri moštva prijateljsko posedla okrog mize in se poslužila dobro pripravljenega asada, čenrav že malo pozno. n. Šahovski turnir * joŽe Šinkovec « V nedeljo, 16. t. m., se je v prostorih Mlad. doma odigralo IV. kolo turnirja. Zanimive partije, ki so bile na sporedu, so privabile lepo število prijateljev kraljevske igre, ki so zvesto sledili poteku. Največ gledalcev je pritegnila ' partija Geržinič—Marolt. Oba igralca, ki sta v prejšnjih kolih vse svoje partije končala zmagovito, sta tudi v tej partiji igrala za zmago. Beli -— Geržinič, je takoj prešel v napad na kraljevem krilu. Marolt je dobro vzdržal napad in z žrtvijo kmeta odprl diagonalo, ki mu je kasneje služila za protinapad na damskem krilu. Vendar ni mogel prodreti in po menjavi figur sta se obadva sporazumela za remi. Verjetno je bila to dosedaj .najlepša partija, gotovo pa je bila najbolj zanimiva in -od začetka do konca obkrožena od številnih gledalcev. Prelog, ki je imel iste pogoje kot gori omenjena, je odprl pred kraljem e2—e4. Njegov nasprotnik Šušteršič je uporabil obrambo Karo—Kan, znano iz zadnjega svetovnega prvenstva. Vendar je v srednji igri slabo umaknil konja, kar je Prelog takoj izkoristil, zamenjal konja in po drugi potezi dobil kvaliteto in s tem tudi zmago. S to zmago je Prelog ostal sam na vrhu pozicijske lestvice s štirimi točkami. Partija Po-steiner—Kunc je bila vseskozi izenačena. Ker pa je Kuncu zmanjkalo časa (ni uspel napraviti 40 potez v dveh urah) je zgubil partijo po času. V partiji Mehle—Majcen, je Mehle z belimi zabeležil svojo prvo zmago. Partija-Baraga—Bujag je bila prekinjena v boljši poziciji za Bujasa. Po četrtem odigranem kolu, je pozicionalna lestvica naslednja: Ime I D N Z P T Prelog . 4 4 — — — 4 Geržinič . 4 3 1 — — 3% M&rolt . 4 3 1 — — 3% Posteiner . . 3 2 — 1 — 2 Šušteršič . 4 2 — 2 — 2 Baraga . 3 1 — 1 1 1 Bujas . 4 1 — 2 1 1 Kunc . 4 1 — 3 — 1 Mehle .... . 3 1 — 2 1 Buda .... . 3 — — 3 Majcen ... . 4 — — 4 — — Kratice pomenijo: I — igrane, D — dobljene, N —■ neodločene, Z — zgubljene, P — prekinjene, T — točke. V nedeljo se bo v Mlad. domu igralo peto kolo. Začetek ob 16. Igrajo Majcen —Baraga, šuteršič—Mehle, Marolt— Prelog. Posteiner—Geržinič, Buda— Kunc. Počiva Bujas. Prekinjena partija Baraga—Bujas re bo nadaljevala v nedeljo 30. t. m. ob 15.30. NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO Nogometno moštvo Mladinskega doma je odigralo v nedeljo, 16. julija, do-, poldne zanimivo tekmo z moštvom tovarne Alfa iz Morona. Rezultat je bil 4:0 za Mladinski' dom. Gole sta zabila Stane Babnik 2 in Ciril Janežič 2. Vratar Tone Mežnar je pa ubranil enaj-metrovko. Igra je bila lepa in zanimiva kljub temu, da je bilo moštvo nasprotnega kluba v premoči. OBVESTILA VII. kulturni večer SKA bo v soboto, 30. julija ob 19 v dvorani Bullrich, Sa-randi 41. — Predaval bo g. prof. Al. Geržinič: Kritični pogled na sodobno glasbo. Izvajanja bo spremljala reproducirana glasba. Večer se bo začel točno. Vodstvo Ciudadelskega odra izjavlja, da drama Sveti plamen, pisatelja Sommerseta v prevodu Cirila Debevca ni nemoralna in ne na indeksu, kar skušajo prikazatj nekatere osebe. Delo < ie bilo igrano med okupacijo v Ljub- j GOSPODARSKO ŽIVLJENJE ZSSR ni prva Hruščev je nedavno javno priznal, da ZSSR ni v gospodarstvu na prvem mestu na svetu. Izjavil je, da so pred njo ZDA, popraviti pa je moral to neprijetno ugotovitev z napovedjo, da jih bo ZSSR leta 1970 dohitela in prehitela. Cinično je tudi dejal, da je ZSSR že prehitela Anglijo, bivšo gospodarico morij, in Francijo. Z ozirom na te izjave Hraščeva so se v svetovnem časopisju pojavili komentarji zahodhih gospodarskih strokovnjakov o utemeljenosti njegovih trditev ter jih izpodbijajo najprej s pripombo, da je s tem, ko je napovedal dohitetje ZDA leta 1970, nehote priznal, da ZSSR za 10 let zaostaja za njo in nadaljujejo: Hruščev‘je v svojih izjavah meril izključno na materialni napredek v ZSSR ter seveda ni mogoče zanikati, da ne bi v tem oziru imela država s skonj» suženjskim sistemom nekatere prednosti pred svobodnim svetom. Egipčanske piramide so nema priča, kaj je mogoče doseči s človeškim naporom pod udarci bičev. Toda tudi tako • ZSSR ne bo mogla z lahkoto prehiteti ; ZDA, ki ima, kljub temu, da na nje- : nem ozemlju živi komaj 6,2% svetov- J nega prebivalstva, nakopičenega skoro ; ; 50% svetovnega bogastva. 'V ZDA iz- i : delujejo in pridelujejo, gradijo, prodajajo in kupujejo ter uporabljajo več dobrin, kakor v kateri koli drugi državi na svetu. Od 179 milijonov Amerikan- ! cev jih dela 65 milijonov. Nad' 44 milijonov jih poseča šole in zavode. Vsako leto Amerikanci potrošijo nad 300 milijard dolarjev za osebne potrebe. Samo za hrano, tobak in pijačo porabijo od te vsote 88 milijard dolarjev. Vsako leto potrošijo Amerikanci za počitnice 25 milijard dolarjev, vsako leto siravijo za 23 milijard dolarjev osebnih prihrankov. Na vsakih 5 družin so 4 družine življenjsko zavarovane. V ZDA je 29% svetovne železniške mrežo, 68% vseh avtomobilov. 51% vseh tovornikov, 52% vseh radijskih aparatov, 44% vse električne potrošnje, 37% vse proizvodnje jekla. V ostale odstotke pa je treba vključiti ZSSR in vse ostale države na Zahodu in Vzhodu, se pravi ves ostali svet. Ker je Hruščev kljub temu, da gotovo ve za podatke, trdil, da so ZDA že utrujena država, mnogi opazovalci menijo, da ti izpadi pomenijo naraščanje negotovosti v Moskvi glede končnega izida ideološke vojne. Hruščev in njegovi pajdaši v prezidiju so kakor niioti na nrekooeeanskih letalih, ki so že preleteli točko, s katere ni vrnitve, ki rimajo več dovolj goriva, da hi se vrnili, ampak morajo leteti naorej, ne glede na nevarnosti, ki jih čakajo. V Argentini bodo do leta 1964 zgradili okoli 13.000 km novih cest, do leta 1069 pa okoli 20.000 k«. ...... SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi člane in prijatelje na DRUZARNI VEČER 8 PLESOM j v soboto, dne 22. julija 1961 ob 21. uri v prostorih kluba Excelsior, v Santos Lugares Calle Patricios 457 ORKESTER MOULIN ROUGE PO ŠPORTNEM SVETU ljanski drami in ni naletelo na (odpor) nesoglasje pri publiki. Lopo vabljene vse žene in matere iz okolice Carapachaya na čajanko, ki bo v nedeljo1, 23. julija, ob 3 popoldne v Slovenskem domu v Carapachayu. Namen sestanka je medsebojno spoznanje in pogovor. Roditeljski sestanek bo v Slovenskem domu v San Martinu v nedeljo, 23. julija, popoldne ob 4. Skioptične slike o lepotah Slovenije z razlago Marijana Marolta. V istem domu bo v nedeljo, 30. julija., predavanje s skioptičnimi slikami Slovenije. Predaval bo g. Marijan Trtnik. Vabljeni. Prihodnja nad vse zanimiva nogometna tekma na igrišču Mlad. doma bo v nedeljo, 6. avgusta, ob 4 popoldne med moštvoma Mlad. doma in hrvaškim moštvom iz Buenos Airesa. Vse prijatelje nogometa vabimo, da si jo ogledajo. Kakšna bo senzacionalna dvojna veletombola v San ^Justu 15. oktobra, boste razvideli iz prihodnjih oglasov. Otvoritev Slomškovega doma bo v nedeljo, 17. septembra. Datum otvoritve je bil prestavljen na predlog prirediteljev vsakoletne Slomškove proslave za šolsko mladino. Ob priliki otvoritve novega slovenskega doma v osrčju Velikega Buenos Airesa, bo po želji učiteljskega zbora, Slomškova proslava vključena v program otvoritvenih slovesnosti. vrstno blago najboljših znamk. Kličite po telefonu. Pridem tudi na dom. ESLGVENIA UBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Palcón 4158, Buenos Aires, Argentina CORREO ARGENT INO Central B FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209 Naročnina Svobodne Sloveniji za leto 1961: za Argentino $ 430.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarje^, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213 6. avgusta ob 16. .uri plaza irlanda en dan zavodu prireditev študentov škofovega zavoda JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta, baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35 - 8827 Buenos Aires pozor!,... senzacija! zelo komentirana igra nedelja, 30. julija, ob 18 Ciudadelsk oder sommerset-debevec SVETLI PLAMEN drama vstopnice v predprodaji: naš dom, san jusfco — ilirija, ramos mejia t ŠKOF DR. GREGORIJ ROŽMAN MED SLOVENCI skioptične slike z razlago preč. g. župnika Vinka Zaletela ki je te dni prišel iz Koroške. Kraj: Slovenska hiša Čas: nedelja, 30. julija ob 10,30 Ramón Falcón 4158 in nedelja, 30. julija ob 16,30 Lepo vabljeni! ZAHVALA Ob smrti našega očeta in dedeka ravnatelja MARKA BAJUKA so nam vsi prijatelji in znanci od blizu in od daleč izkazali toliko sočutja in nam bili tako iskreno v tolažbo, da se z najhvaležnejšim srcem prav vsem v Bogu prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. jezuitskemu predstojniku Rosesu, ki nam je izposloval izredno dovoljenje na škofiji za mašo zadušnico doma ob pokojnikovi krsti; vsej duhovščini, ki je v tako obilnem številu opravila ob krsti obredne molitve za pokojnika; č. g. Hornu za molitve za umirajoče, za mašo zadušnico, za vodstvo pogrebnih obredov in petja; č. g. Tomažiču za poslovilni govor na grobu; vsem štirim duhovnikom, ki so opravili pogrebne molitve; vsem darovalcem prekrasnih vencev in obilnega cvetja; vsem obiskovalcem za iskrene molitve; mendoškim fantom za nočno stražo; pevskemu zboru za petje; vsem ustanovam, ki so se spomnile pokojnega očeta s sožalnimi obvestili v Svobodni Sloveniji; uredništvu lista za prekrasne spominske članke. Vsem in vsakemu posebej tisočeri Bog plačaj! Bajukovi