SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 4 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 18 de febrero - 18. februarja 2010 PRESERNOV DAN Če jezik gre, smo fuč" ANDREJ FINK. V teh dneh se bomo spet spominjali našega največjega pesnika, ko bomo ob njegovem smrtnem dnevu praznovali dan kulture. Prešernove poezije so vedno svojevrstna simfonija, ki zveni v ušesih, najsi bo ob umirjenem branju ali če ti, hodeč po ulicah sveta, najbolj znane same pridejo na misel. Tako ali tako so hrana za dušo v duhovnem, kulturnem in narodnostnem pogledu in po njej premalo segamo. Kulturni plenum Društva slovenskih pisateljev se je pretekli četrtek, 28. januarja, sestal morda kot priprava na ta praznik, da osvetli položaj slovenske kulture v družbi. Ugotovitve na plenumu (škoda, da so uporabili to besedo, ki spominja na kaj drugega iz preteklosti) sodelujočih ustvarjalcev, mislecev in strokovnjakov z različnih področij o stanju duha v družbi niso bile opogumljajoče. Položaj je po mnenju večine zaskrbljujoč v vseh pogledih, predvsem pa je očitna kriza vrednot. Zanimiv in najbolj vseobsegajoč je izraz, da gre za ,,krizo javnega prostora". Ta javni prostor, ki je skupen vsem Slovencem, je treba nujno dekontaminirati. Vdihavanje že desetletja okuženega zraka, ki so ga onesnažili različni, eni bolj, drugi manj strupeni vetrovi, nas je napravilo neobčutljive, pljuča pa so očrnela kot pri dolgoletnem kadilcu. Zato je dobro, da vsakokratni pregled opozori na resno zdravstveno stanje. Javni prostor je v bistvu prostor kulture. Je tudi prostor politike, saj sta kultura in politika v plemenitem in najvišjem pomenu eno in isto, ker/če temeljita na vrednotah. Misleci na srečanju so poskušali poleg diagnoze ponuditi tudi vsak svojo rešitev. Ni bilo veliko takih, ki bi se naslanjali na klasično miselnost. In vendar nam ta jasno govori, da ni prave kulture (pa tudi politike ne) brez treh nujnih prvin: dobrega, resničnega in lepega (bonum, verum, pulchrum), ki se morajo med seboj dopolnjevati. Če nas skrbi stanje duha, je tako zato, ker hočemo, da se slovenski človek v svoji duši ne bi čutil utesnjenega kot Prešeren, ko je sredi absolutizma in drugih kriz zapisal: Kdo zna noč temno razjasnit', ki tare duha? Razjasnitev pa prihaja iz drugih dimenzij. V našem javnem prostoru bo treba odriniti na globoko, drugače ne bo šlo! V Prešernu kljub številnim človeškim in osebnim pomanjkljivostim najdemo mnogo plemenitosti. Ob državnem prazniku kulture se oprimimo vrednot in s pesnikom zaželimo: Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet! (P(0 Di^^ž^^^) Odšel Erjavec, prišel Žarnic Pred začetkom naših počitnic smo poročali, da je prodirala iniciativa odstavitve okoljskega ministra Karla Erjavca. In res je v petek, 12. t. mesca Državni zbor potrdil novega. Poslanci so z 48 glasovi za, dvema glasovoma proti in šestimi vzdržanimi potrdili profesorja na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Roka Žarniča za novega okoljskega ministra. Jože Tanko (SDS) je opozoril, da predlog novega ministra ni konsistenten s tistim, zaradi česar se je zgodila razrešitev preteklega ministra Erjavca. Sprašuje se, koliko dni bo dal premier novemu ministru za sanacijo problematike nezadovoljivih ukrepov ministrstva na področju ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki. Kot temeljno pomanjkljivost predstavitve kandidata v SDS izpostavljajo manjko rešitve omenjene problematike, ki je bila razlog za razrešitev Karla Erjavca. ,,Ne bomo glasovali ne za ne proti, pričakujemo pa, da bo Pahor tudi pri presoji drugih ministrov enako kritičen, kot je bil do Erjavca," je pred glasovanjem poudaril Tanko. Žarnič bo torej na ministrskem položaju nasledil Karla Erjavca, ki je na januarski seji DZ odstopil s položaja še preden so poslanci utegnili odločati o njegovi razrešitvi. To je predlagal premier Pahor, potem ko ga je k temu zaradi nezadovoljivih ukrepov ministrstva na področju ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki pozvalo računsko sodišče. Minister Roko Žarnic V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so kulturni praznik obeležili z dvojnim poklonom pisatelju Borisu Pahorju. Po pogovoru na temo Meja kot usoda, ki ga je imel s Pahorjem pisateljski kolega in prijatelj Drago Jančar, je sledilo odprtje tržaškemu pisatelju posvečene razstave. Pahor in Jančar sta se v zadnjem letu javno pogovarjala že večkrat. Veže ju dolgotrajno prijateljstvo, ki sega še v leto 1968, ko sta si pisatelja v njima nenaklonjenih časih nudila vzajemno moralno podporo. Pahor je še vedno v izraziti formi in ni bilo opaziti, da je imel pisatelj lansko leto, kot je dejal, v tujini kar 150 nastopov, na katerih, sploh italijansko mladino, vedno znova opozarja na nekatera spregledana zgodovinska dejstva. Tudi pri njih obstaja meja, preprosta, med lažjo in resnico, za katero se Pahor bije že vse svoje življenje. V pogovoru z Jančarjem je ponovno spomnil na usodo tržaških Slovencev v času fašizma. Italijani so Slovence imeno- vali za stenice. Evropski človek je postal nič, šlo je za pravo kafkovsko metamorfozo, je dejal Pahor. Pahor tudi nikoli ne bo sprejel italijanskih krilatic, da so fojbe njihov holokavst. Holokavst je bil le eden in o judovski usodi se je veliko govorilo. Toda, je nadaljeval Pahor, potrebno se je zavzeti tudi za vse politične zapornike, ki so morali delati do smrti. Na vse to, na tanko mejo med življenjem in smrtjo, med ujetništvom in svobodo, je potrebno vedno znova opominjati, kajti nobenega zagotovila ni, da se diktature ne vrnejo. Glede na to, da je pogovor potekal v NUK, ki hrani 2,5 milijona knjig, je Jančar prijatelja vprašal, kakšna bo usoda te pisne zapuščine? Jo bodo znanstveniki kmalu preučevali kot nekoč dinozavre? Pahor, ki kljub vsemu stavi na optimizem, je odvrnil, da upa, da bodo Slovenci obstali. Pa ne le kot Vojvodina Kranjska, temveč z vsem, kar sodi zraven. ,,Če jezik gre, smo fuč", je še dodal Pahor, ki je ves čas pogovora asocia- tivno prehajal s teme na temo, a se je vedno znova vrnil k bistveni točki razmišljanja - ohranjanju nacionalne identitete. Ravnateljica NUK Mateja Komel Snoj je pred odprtjem 3-delne, kronološke razstave Boris Pahor: meja kot usoda, o Pahorju dejala, da bi lahko postal žrtev zgodovine, pa je postal njen glasnik, medtem ko je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš podal nekaj svojih misli o meddržavni meji, etnični meji in meji vpliva. Vse se zdijo zelo prepustne, a vendarle obstajajo. Žekš je zaskrbljen, kako neambiciozni so Slovenci denimo v primeru meje vpliva. Stara in Nova Gorica bosta kmalu postali eno mesto, ali bo to bolj slovensko ali italijansko, je odvisno od vpliva. Slovenci pa nič. Pasivnost, podložnost in neambici-oznost Slovence določajo na več ravneh, in še dobro, da imamo Pahorja, ki nam kaže pravo pot ter opozarja na resnico, je sklenil Žekš. Okrogla miza o škofu Rožmanu Ob 50. obletnici smrti in nedavni ustavitvi sodnega postopka proti pokojnemu škofu Gregoriju Rožmanu je na Študijskem centru za narodno spravo potekala okrogla miza. Hkrati se je odvila tudi predstavitev knjige Med sodbo sodišča in sodbo ljudi. Knjiga je bila objavljena z namenom treznejšega premisleka o škofovemu delu, je na okrogli mizi povedala zgodovinarka Marta Keršič. Knjiga je delo štirih avtorjev. Poleg Tamare Greisser-Pečar, ki je vodila okroglo mizo, so pri nastanku knjige sodelovali še France M. Dolinar, Blaž Otrin in Marija Čipiž Rihar. Greisser-Pečarjeva je opravila raziskavo o škofovemu delu, posvetila pa se je tudi problematiki publicističnih in zgodovinarskih prispevkov o njegovem delu. Knjiga o delu in življenju škofa Rožmana je sestavljena iz štirih delov in predstavlja njegov življenjepis in dokumente o njegovem delu. V knjigi je prvič objavljen seznam intervencij, pri katerih je sodeloval, predstavlje- ni pa so tudi dokumenti o sodnem procesu po vojni in dokumenti o zahtevi za obnovo procesa leta 1995. Vrhovno sodišče je oktobra 2007 razveljavilo sodbo Vojaškega sodišča, s katero je bil škof Rožman obsojen na odvzem prostosti za 18 let in izgubo političnih in državljanskih pravic deset let po prestani kazni. Avtorica je na okrogli mizi predstavila točke obtožbe, ki so bile vzrok za objavo dokumentov o intervencijah in sodnem procesu. Poudarila je, da je redko katera oseba v slovenski novejši zgodovini bila predmet toliko različnih laži in podtikanj, kot škof Rožman. Opozorila je, da se vedno znova pojavljajo lažne trditve, da je bil škof obtožen sodelovanja z okupatorjem in trditve, da je interveniral samo pri ljudeh, ki so kasneje šli med domobrance. „Delovanje škofa ne moremo razumeti, če ne upoštevamo razlogov za stike z okupatorjem." Poudarila je, da se je zavzemal za vsakogar, ne glede na njegovo prepričanje. ,,Škof komunizma ni odklanjal iz političnih, pač pa iz verskih razlogov," je še povedala Tamara Greisser-Pečar. Katoliška Fakulteta za poslovne vede V prihodnjem študijskem letu bo začela delovati Fakulteta za poslovne vede, prva fakulteta nastajajoče slovenske katoliške univerze. Ustanovitelj fakultete je Katoliški inštitut, ki ga je vzpostavila Slovenska škofovska konferenca. Po triletnem bolonjskem študijskem programu bo diplomant pridobil javno veljavni naziv diplomirani ekonomist. Prednosti omenjenega študija so na posebnem srečanju izpostavili predstavnik SŠK ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, dekanica FPV dr. Slavka Kavčič, člana akademskega zbora dr. Stanislav Koželj in dr. Marjan Odar ter predstavnik upravnega odbora mag. Andrej Naglič. Dodiplomski študijski program, ki je akreditiran pred Svetom RS za visoko šolstvo, podaja celovito znanje s področja poslovnih ved in ekonomije, vključno s temeljnimi načeli pravnega reda in veščin komuniciranja z javnostjo. Posebnost programa je aktivno vključevanje humanističnih vsebin s poudarkom na etiki in družbeni odgovornosti, so sporočili s Slovenske škofovske konference. Dekanica fakultete bo redna profesorica Univerze v Ljubljani s področja poslovnih ved in ekonomije Slavka Kavčič, izobraževanje pa bo potekalo predvsem na Krekovem trgu 1 in na Ciril-Metodovem trgu 9 v Ljubljani. Dekanica dr. Kavčič in škof msgr. Jamnik Kot poudarjajo na škofovski konferenci, bo pravni status študentov fakultete v celoti enak statusu študentov, vpisanih na državne univerze. Študentje bodo lahko uporabljali bone za prehrano, napotnice za delo,zavarovanje, lahko bodo kandidirali za pridobitev prostih mest v študentskih domovih ter za dodelitev državnih in kadrovskih štipendij. Šolnina za posamezni letnik študija bo znašala 2400 evrov. Po uspešno končanem prvem letniku študija se bodo študentje lahko potegovali za posebne akademske ali poklicne štipendije, ki krijejo stroške študija in dejavno usmerjajo v razvoj kariere. Mednarodno sodelovanje Fakultete za poslovne vede bo potekalo v okviru Mednarodne zveze katoliških univerz in drugih priznanih visokošolskih zavodov v EU, Ameriki, Aziji, Afriki in Avstraliji. Študentje bodo del študijskih obveznosti lahko opravljali tudi v tujini. Pogoj za vpis je opravljena matura ali poklicna matura z opravljenim izpitom iz enega od maturitetnih predmetov, z vsakim prijavljenim kandidatom pa bo vodstvo fakultete opravilo informativni razgovor. Fakulteta razpisuje 50 prostih mest, med obveznimi predmeti študijskega programa pa so med drugim tudi filozofija in religija, človekove pravice in dolžnosti ter poslovno komuniciranje. Stran 2 18. februarja 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Podelitev Tischlerjeve nagrade TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA). Nagrajenci Karel Smolle, Bernarda in dr. Janko Zerzer Tischlerjeva nagrada je odmeven dogodek. Poimenovali so jo po ustanovitelju Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in „očetu" Slovenske gimnazije v Celovcu Josku Tischlerju, NSKS in Krščanska kulturna zveza (KKZ) pa jo podeljujeta kulturnim in političnim delavcem ter delavkam, ki s svojimi prispevki bogatijo zakladnico slovenske narodne skupnosti na Koroškem. In odmeva ne samo na Koroškem; po celem slovenskem etničnem ozemlju. Žal ne poznam podatkov o prejšnjih podelitvah, a se mi zdi, da je letošnja bila deležna izredno velike pozornosti. V katerem koli mediju, pa naj bo tiskani, avdiovizualni ali elektronski, je bilo zaznati novico o njej. Domača celovška Nedelja je namenila naslovnico in še štiri strani v notranjosti letošnji dobitnici nagrade (lahko preberete na www.nedelja.at). Zato je tudi v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu primanjkovalo prostora za vse, ki so se hoteli osebno udeležiti slovesnega dogodka in biti blizu ,,naše Bernardke", kot jo je ljubkujoče naslavljal predsednik NSKS Karel Smolle. Tisti ,,naše" bi zelo lahko izzval incident v Sloveniji v svetu, saj - čigava je Bernarda Fink?! Pa ni bilo hujših reakcij, saj je bilo hitro razvidno, da si je slavljenka znala pridobiti srca v vseh treh Slovenijah - izseljenski, zamejski in matični - in si s tem pridobila tudi pravico do prav tolikih domovin. Nagrado podeljujeta NSKS in KKZ, torej je do besede prišel tudi predsednik or^ganizacije, omenjene na drugem mestu dr. Janko Zerzer. Ce je Smolle pozdravil navzoče in imel govor v prijetnem, bolj sproščenem, neformalnem ali neslovesnem tonu, je med prvimi stavki Zerzerjevega govora bilo čutiti, da bo on bolj protokolaren. Ne sodi dneva pred večerom!, bi si moral reči. Ubral je družinsko, prijateljsko, skoraj intimistično struno in s prisrčnimi besedami orisal dogodke, ki so Bernardo pripeljale v koroški objem. Izredno zgovorna je tudi strnjena razlaga ali utemeljitev, zakaj je 31. Tischlerjevo nagrado dobila Bernarda Fink: ,,za njeno izjemno umetniško silo, s katero osrečuje na neštetih pevskih nastopih po vsem svetu ljubitelje glasbe in je kljub svetovnemu slovesu ostala skromna in glasbeno tesno povezana s svojo novo domovino Koroško." Skromnost je prišla na dan tudi v izjavi, da se ji zdi, da je nagrada prišla prezgodaj, saj ima namen še dolgo ponašati slovensko pesem v svet. Bernarda se je v zahvali oddolžila tudi tako, da je nagrado posvetila ,,možem in ženam, ki na tihem delujejo za slovensko skupnost na Koroškem, a nagrade nikdar ne bodo prejeli". Prireditev je imela tudi glasbene točke, da so besede potem izzvenele bolj sočno. Dve koroški pesmi je zapel Inzkovi ga. Marinka, dr. Zdravko, Bernarda in Simon. Manjkala je Valentina, na študiju v ZDA Cerkveni pevski zbor iz Sveč, kjer imajo Inzkovi svojo domačijo, Janez Gregorič na kitaro in Kristijan Filipič na prečno flavto pa sta zaigrala nekaj melodij. Pri tem večeru so prejeli nagrade tudi zmagovalci in zmagovalke letošnjih govorniškega in literarnega natečaja, ki jih prav tako podeljujeta obe organizaciji. GB Prešernove Poezije in Martin Krpan Pred kulturnim praznikom 8. februarja so iz Mladinske knjige sporočili, da so ponovno izdali dve slovenski literarni klasiki. Novo preobleko sta dobili Levstikov Martin Krpan z ilustracijami Toneta Kralja in Prešernove Poezije s spremno študijo Igorja Grdine. Martin Krpan je ena izmed prvih slovenskih umetnih pripovedk. Levstik jo je napisal leta 1858 in od takrat naprej zavzema pomembno mesto v slovenski literaturi. Delu so poseben pečat dali tradicionalna snov, ljudski jezik, tekoča pripoved in družbena kritičnost. Lik glavnega junaka je skozi čas postal simbol moči, poguma, odločnosti in zvitosti. Martin Krpan je doživel številne likovne, gledališke in glasovne interpretacije. Prvi ga je leta 1917 ilustriral Hinko Smrekar, tokratna miniaturna izdaja pa vključuje ilustracije Toneta Kralja iz leta 1954. Njegova upodobitev je daleč najbolj znana in z več kot 200.000 izvodi velja za najuspešnejšo slovensko slikanico vseh časov. Levstikovi najbolj znani deli sta poleg omenjenega še potopis s književnim programom Popotovanje od Litije do Cateža in pravljica Kdo je napravil Vidku srajčico. Novo izdajo v mehki vezavi so doživele tudi Poezije največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Objavljene so v celoti, vključno z Zdravljico, spremlja pa jih študija Igorja Grdine. Park kozolcev v Šentrupertu Dolenjska občina Šentrupert namerava v prihodnjih treh letih uresničiti projekt parka kozolcev oz. muzeja tovrstne podeželske stavbne dediščine. Glavnino del zanj naj bi opravili prihodnje leto, letos pa naj bi pripravili vse potrebno za uresničitev dobrih 600.000 tisoč evrov vredne naložbe, za katero ima občina že zagotovljenega polovico denarja. Po besedah župana občine Šentru-pert in arhitekta Ruper-ta Goleta ima občina polovico denarja zagotovljenega iz evropskih nepovratnih sredstev, preostanek pa bo iz različnih virov, tudi s pomočjo domačih in evropskih razpisov, zagotovila sama. Kot je dejal, želijo park, ki bi postal glavna turistična zanimivost Mirnske doline, vpisati med Unescovo stavbno dediščino, vse pa se je začelo, ko so reševali in rešili Simončičev toplar na Bistrici, edini spomenik državnega pomena med kozolci. Občina je omenjeni toplar, delo mojstra Janka Gregorčiča oz. po domače Miklavžinovega Janka, odkupila od tamkajšnjega turističnega društva, kot prvega pa ga bodo prestavili v novi park v južnem delu Šentruperta, kjer mu bodo namenili posebno pozornost. Sprva naj bi v park vključili deset do petnajst kozolcev in morda njihovo število sčasoma povečali, z njimi pa bi ponudili streho tudi obiskovalcem raz- ličnih prireditev s pridihom etnologije, pojasnjuje Gole. Kot je opozoril, je park kozolcev nujen, saj ta slovenska svetovna arhitekturna posebnost in Kozolec toplar na Bistrici pri Šentrupertu, ki naj bi bil kar najlepši kozolec te vrste v Sloveniji. pospešeno propada, park pa priložnost za njihovo rešitev ponuja v okolju Mirnske doline, kjer po njegovi oceni stojijo najlepši in najbogatejši slovenski toplarji. V parku bi ponudili tudi različne izobraževalne programe na temo priprave in obdelave lesa, s čimer bi nastal obrtniški center znanja in obdelave lesa. Da bi nastajajočemu parku dodali strokovno podporo, pa je občina predlagala ustanovitev strokovnega sveta. V ta svet, ki se naj bi v kratkem sestal in določil smernice razvoja parka, so povabili ugledna slovenska imena s področja etnologije, arhitekture in lesarstva, član sveta pa bo tudi domači župan Gole. V treh tednih naših počitnic se pravzaprav ni veliko spremenilo na argentinskem političnem odru. Lahko naštevamo razne dogodke, krizne izbruhe in zaplete, a bistvo ostaja vedno enako: vlada vztraja na začrtani poti, opozicija pa vztrajno skuša zavirati to delovanje in obtožuje vladne može (in žene) nepravilnega postopanja in korupcije. Ko se bliža zaton. Vse kaže, da sedanja vlada nenehno izgublja na priljubljenosti in se sooča z rastočimi težavami. Vzrok je zelo jasen: kirchnerizem nikdar ni imel jasnega razvojnega načrta. Jahal je na grebenu svetovnega gospodarskega stanja, ki je bil ugoden za Argentino. Izredno pozitivna zunanjetrgov-ska bilanca in zagon davkov na izvoz poljedelskih pridelkov je zagotavljal polno blagajno, iz katere sta se cedila med in mleko subvencij, ki so zagotavljale socialni mir. Ko je svetovna kriza trenutno pretresla to strukturo, se je stemnilo. Danes sicer država znova raste, izvoz si je opomogel, a položaj je že tako zavožen, da ni mogoče več preusmeriti ladje na pravo pot. Usahnili so tudi dodatni viri financiranja, potreba subvencij tega sistema pa nenehno raste. Zato je že decembra vlada skušala uporabiti presežke deviznega fonda Centralne banke. Upor tedanje predsednika te ustanove (Martin Redrado) je položaj postavil na glavo. Ceprav je potem Redrado odšel, ker tudi ni imel zaslombe v parlamentu (celo podpredsednik Cobos je volil za njegovo odstranitev), se mir ni vrnil. Ko ga najbolj potrebujejo, je zmanjkalo denarja. Notranje težave. Vlada sedaj pričakuje, da bo kongres omogočil uporabo deviznih sredstev. To je bilo odločeno z dekretom „potrebe in nuje" (DNU) predsednice. Dejstvo je, da po ustavi tak dekret dobi polnomočno veljavo, če ga potrdi vsaj ena od obeh parlamentarnih zbornic. Vlada je upala na senat, a številke na kažejo najbolje. Zato je te dni opozicija obtožila, da hoče vlada izrabiti ,,par dni" legalne praznine. Ko bi druga sodna zbornica sprejela vladno pritožbo, senat pa se še ne bi izjavil, bi vlada v okviru dekreta „prenesla" zadevni denar v slavni ,,fond dvestoletnice". Možna negativna razsodba senata bi prišla prepozno. Zato, in predvidevajoč prihodnje podobne situacije, opozicija že govori o zakonu, ki naj popravi abnormalno stanje: da je predsedniški dekret neke vrste ,,nadzakon", ker potrebuje potrditev ene same zbornice. Izvršilna oblat ima tako legislativno prednost nad zakonodajno. A, mimo tega, se glavna težava vlade pojavlja znotraj njenih političnih struktur. Peronizem se že javno upira v provinci Buenos Aires. Krajevni in okrajni veljaki že ne prenesejo diktatov bivšega predsednika, ker smatrajo, da jih pelje v hud poraz na prihodnjih volitvah. Poletna srečanje so to pokazala in sejejo dvom in jezo v predsedniški rezidenci v Olivosu. Inflacija in protesti. Meseca januarja in v začetku februarja se je precej razpasla inflacija. Ceprav vladna ugotovitev za prvi mesec kaže le 1%, vse privatne raziskave porast cen postavljajo nad 2 odstotka. V tem prednjači meso, ki se je zadnje čase izredno podražilo. Predsednica zopet javno napada kmete, češ, da pridržujejo goved na poljih, ki so po deževni dobi zelena, da tako živino bolj zredijo in seveda več zaslužijo, kar je do neke mere res. A celo iz levice so ji odgovorili, da je vse le posledica napačne vladne politike do poljedeljske in živinorejske dejavnosti. Kako si sicer moremo razlagati, da je danes manj glav goveje živine kot pred 30 leti. Primer je tudi sosednji Urugvaj, ki sicer koraka že v drugi mandat levičarske vlade, pa je v tem oziru v bistveno boljšem položaju kot pa Argentina. To je tudi izrabil prihodnji predsednik sosednje države, bivši gverilec Mujica, ko je povabil argentinski kapital v Urugvaj, češ, da ga tam ,,ne bodo zaplenili". Razumljivo je, da je poslabšano socialno stanje povzročilo vrsto protestov. Na dnevnem redu so izgredi in blokade cest, medtem ko se sindikati pripravljajo na zasedanja paritetnih komisij za povišanje plač. Glavni tajnik CGT Hugo Moyano je naprej odločno napadel rastočo inflacijo, potem pa vse precej omilil. Ni pametno podreti mostu, ki ga trdno veže na vlado in mu omogoča cvetoče sindikalne in osebne ugodnosti. Opozicijski ravs. Stranke in veljaki na opozicijskem bregu ne najdejo skupne točke. Včasih je kar žalostno, kako se med sabo kregajo in zmerjajo, kar seveda koristi le vladi. Zadnji primeri so v prvo vrsto teh spopadov postavili podpredsednika Cobosa, ki se v hitrem maršu vrača v radi-kalizem, in vodjo zmerne levičarske povezave Eliso Carrio. Obtožbe padajo že na področje osebnega nespoštovanja, kar postavlja velik vprašaj na prihodnost, ko bo morala vsa opozicija nastopiti povezano, da bo lahko premagala kirchnerizem. Drugi, ki se vrača v prve vrste javne pozornosti, je senator Reu-temann. Ceprav se še ni izrekel glede predsedniške kandidature, mnogi smatrajo, da bo eden izmed resnih tekmecev leta 2011. SLOVENCI V ARGENTINI SAN MARTIN 41. Mladinski dan MPZSJ Čar božiča na koncertu Božični čas vlije v človeško srce tolikšnega upanja in radosti, da nas še po nekaj tednih, kljub oddihu dopusta ali vsakdanjih obveznosti, še vedno navdaja. Tako je tudi po čudovitem koncertu Mešanega pevskega zbora San Justo, ki ga je 20. decembra 2009 predvajal v sanhuški stolnici. Kdor je imel možnost prisluhniti zboru, je gotovo opazil velik napredek interpretacije in tehnično dopolnjevanje. Spretno vodstvom pripada neutrudljivi prof. Andrejki Selan Vombergar, za tehnično vokalizacijo pa je odgovoren Marcelo Brula. Spomin mora seči daleč v otroška leta, da pomnimo tako polno katedralo sv. Justa: nad 600 poslušalcev se je zbralo, da bi ob lepi božični pesmi ponovno doživeli pričakovani jih je zbor zapel ob spremstvu glasbenih vložkov, so bile ravno tako izvrstno interpretirane. Polni glasovi, talent solistov, taktirka zborovodkinje ter spretna inštrumentalna spremljava so pripomogli k uspehu koncerta dozorelega zbora, ki resno jemlje veselje do petja in se skoraj na profesionalen način tehnično dopolnjuje. Zelo ubrano je zadonela Blažena noč v izvedbi moškega kvinteta in nič manj privlačna izvedba ženske skupine s skladbo Kaj se vam zdi. Prava iznajdba po izvirnosti predstave ter moči pesmi in izvajalcev je bil gospel - črnska duhovna Amen, ko je solist Martin Selan a capella izpred oltarja vodil petje, moški zbor je pa iz nasprotnega konca cerkve odgovarjal petju, da je bila cela prihod Odrešenika. Med številnimi ljubitelji božičnih melodij je bil tudi veleposlanik Republike Slovenije prof. Avguštin Vivoda in ženo go. Marjano, ter gostitelj večera, župnik stolnice sv. Justa in Pastorja g. Pablo Enrique Pinto Gros. Že sam pričetek koncerta je dal čutiti, da ne bo navaden večer ali standardni koncert, ko eni pojejo in drugi samo poslušamo. Dinamičen uvod, ko je solistka Veronika Malovrh stopila pred publiko s pesmijo Ades-te fidelis in se ji je počasi priključil ostali zbor, je že pokazal, da bo večer enkraten. Koncert je na nek način publiko vključil v božično skrivnost in jo napolnil s spoštovanjem do vsega lepega in svetega. Efekt začetka je bil samo predujem ostalega koncerta, ko so se tradicionalne slovenske božične pesmi prepletale z latinskimi skladbami ter venčkom v španskem jeziku, vse do mogočnega zaključka. Bogat repertoar izbran za ta večer je v prvem delu vseboval poleg že omenjene Adeste fidelis (pop. XVII stol.) še Transeamus usque Betlehem (Josef Schnabel); Angel's carol (John Rutter); Slava Bogu na višavah (slovenska narodna); Pastirci z menoj (Leopold Cvek - solistka Veronika Malovrh); Blažena noč (Vinko Vodopivec - Dani Cestnik, Marjan Godec, Gregor Modic, Andrej Grilj, Martin Selan); Kaj se vam zdi (slovenska narodna - Marjana Grilj, Veronika Malovrh, Marija Krajnik Štrubelj, Metka Malovrh, Jožica Malovrh Grilj, Marjanka Selan, Gabrijela Čamernik, Anči Puntar); Amen (črnska duhovna - solist Martin Selan); Selec-cion de temas navidenos (prir. Carlos Barra-quero); Corramos, corramos (narodna iz Venezuele - solist Gregor Modic). Izmed teh melodij je vsaka posebej predstavljala biser in vse skladbe skupaj prepletale krono božičnega venca. Sprem java na klavirju in orglah ge. Anke Savelli Gaserjeve je samo še poudarilo v dvorani-katedrali čutečo božično veselje. Skladbe, ki katedrala preplavljena z melodijo. Še stavek Veroniki Malovrh, kateri z občudovanjem in hvaležnostjo sledimo zaradi velikodušnosti s katero se razdaja; njen glas je božji dar, ki ga z osebnim trudom neguje, zboru v korist nam pa v užitek. Dinamika glasov in premikov prvega dela nas je pripeljala do pričakovanega drugega dela, ko se nam je zbor predstavil z danes že mednarodno slavno in priznano kreolsko mašo - Misa criolla Ariela Ramireza. Iz blagodonečih božičnih melodij nas je MPZSJ popeljal v svet argentinskih folklornih ritmov, ki jih je z bogato spremljavo tipičnih inštrumentov zbor izvrstno podal. Ob spremljavi klavirja - prof. Luis Melicchio, kitare -Angeles Figueira, charanga - Jorge Imana, bobna - Pavel Erjavec, tolkal - Dani Cestnik in Gregor Modic ter orgel - ga. Anka Savelli Gaser smo sledili kreolski maši, ki sta solista Marcelo Brula ter Andrej Grilj skupaj s celotnim zborom, z dovršenimi glasovi odlično izpeljali. Slišali smo Kyrie v ritmu vidala-baguala, Gloria carnavalito yarav^, Credo chacarera trunca, Agnus dei estilo pampea-no, za konec pa ravno tako skladatelja Ariela Ramireza takirari Los reyes magos s solisti Marcelom Brulo in Andrejem Griljem. Energija je izžarevala iz vsake skladbe, zahtevni ritmi so terjali od pevcev maksimalno pozornost do zborovodkinje, ki je morala istočasno voditi glasove ter usklajevati inštrumentalno spremljavo. Rezultat je publika odlično ocenila, saj je neskončen aplavz nagradil nastop; čeprav je ga. Andrejka skušala zaustaviti ploskanje med izvajanjem skladb, je navdušenje prekosilo prošnje in za vsakim komadom je zazvenel aplavz. Božični čar svojo moč razliva tudi preko znane melodije Franza Gruberja Sveta noč, ki jo je zbor pričel peti ter s približanjem poslušalcem povabil k skupnemu petju. Med petjem so Lucijana Vombergar, Tatjana in Martin Brula po sredini cerkve v majhnih ročicah prinašali novorojenega Jezuščka in ga položili v jasli pred oltarjem, da nas pravzaprav spominja, da je radost večera božičnega koncerta ravno priprava na božični večer, sveti večer, ko nam je bil rojen Rešenik sveta. Na konec še posebno besedo zahvale krajevnemu župniku (Pablo Enrique Pinto Gros), za vabilo zboru; grafični oblikovalki Eriki Indihar za izredno lepo izdelan tiskani program ter MPZSJ in pevovodkinji prof. Andrejki Selan Vombergar za doživet večer, ki nas je vse napolnil s posebnim čarom božiča. mit V pravljicah se dogajajo nenavadne stvari. Pa tudi v San Martinu, saj je naš mladinski dan potekal sredi decembra, ker nam je prašičja gripa preložila vsakoletni julijski datum. Zato smo se mladi srečali šele 13. decembra minulega leta in z našim 41. mladinskim dnevom zaključili celoletno mladinsko delovanje. Najprej smo se pri sv. maši, ki jo je daroval naš župnik dr. Jure Rode v zavodu Presvetega srca Jezusa, Bogu zahvalili za lepa doživetja, ki smo jih skozi leto preživeli v krogu slovenske mladine. Mladi smo ob spremljavi kitar zapeli in s tem spremljali prvoobhajance, ki so na ta dan ponovili prejem zakramenta. Župnik nam je svetoval, naj se vsak vpraša, kako napreduje v krščanski rasti v mladostnih letih. Mnogokrat so nam v otroštvu brali in pripovedovali pravljice, kjer so junaki med bojevanjem izkazovali svojo telesno moč. Takšne sposobnosti so pokazali tekmovalci in tekmovalke pri celodnevnih igrah v odbojki na igrišču Slovenskega doma in v športni dvorani zavoda. Sicer so vse leto neutrudno trenirali in se na zadnjem športnem srečanju prav posebno borili, da bi si pridobili še kakšno točko na celoletni lestvici. Znano je, da so kraljeviči prirejali velike gostije. Posnemali smo jih in povabili na kosilo naše goste in jim postregli dobrote, ki so jih pripravile kuharice Marta Jerman s pomočnicami. V pravljicah so večkrat opisani zelo napeti dogodki. Na našem praznovanju so vsi navzoči nestrpno čakali na kulturni program, ki je bil pravzaprav najbolj napet del dneva. Tako, da so se vsi za trenutek podali v domišljijski svet. Napovedovalka Kati Podržaj je izrekla dobrodošlico vsem navzočim. Posebno je pozdravila veleposlanika Republike Slovenije prof. Avguština Vivoda in gospo ter predsednika Slovenskega doma v San Martinu inž. Tonija Kastelica. Po sprejemu slovenske in argentinske zastave ter petju narodnih himen je stopil k mikrofonu predsednik mladine iz San Martina, Damian Jerman. Povedal je, da se je s prijatelji splačala skupna priprava, čeprav je vsak moral žrtvovati svoj čas. Nato sta spregovorila predsednik in predsednica centralnega odbora, Marjan Godec in Sonja Rozina. Izrazila sta zadovoljstvo, saj so s skupnim delom in prevzetimi obveznostmi lahko izpolnili vse zastavljene cilje. Dejala sta, da bo sodelovanje pri mladinskih dejavnostih koristilo za spoznavanje novih prijateljev in življenjsko rast. Dodala sta, da je treba v prihodnosti zboljšati delovanje na verskem področju in slovenskem vzdušju, ki sta temelj mladinskih organizacij. Končno je prišel težko pričakovani nastop. Publika se je za trenutek oddahnila, pozabila na vsakdanje skrbi in se prepustila pravljičnemu svetu. Pred oder so stopili trije potujoči igralci iz srednjega veka (Sebi Skale, Juan Manuel Hernandez Smersu in Niko Škulj) in s trobentami zabavali gledalce. Zadnji pa se je bil že naveličal poslušati vedno isto zaključno frazo pravljic in živela sta srečno do konca svojih dni". Opogumil se je in ljudstvu povedal, kako so v resnici živele priljubljene junakinje v primerjavi s tem, kar je bilo zapisanega v otroških knjigah. Pred vstopom vsake junakinje na oder je na kratko opisal njeno zgodbo in posebne značilnosti. Parodija na klasične pravljice je potekala v šestih dejanjih. V njej so morale Sneguljčica (Mikaela Podržaj), Pepelka (Lucijana Dimnik), Bršljanka (Viktoria Hernandez), Trnuljčica (Natalija Jerman) in Lepotica (Tomaž Kaste-lic) dobiti pravega ženina za svojo prijateljico Rdečo kapico (Julija Kastelic). V prvem Sneguljčica s palčkom pomočnikom (Toni Podržaj) obišče Rdečo kapico in začudena odkrije, kako ta živi med smetmi, cel dan samo poležava, je sladkarije in gleda televizijo. Sneguljčica ji zagotovi, da ji bodo ona in ostale princese pomagale, da bo zopet srečna. V naslednjem dejanju se zberejo vse princeske in načrtujejo, kako bodo Rdečo kapico polepšale in ji dobile fanta. Prijateljice se medtem večkrat posmihajo Sneg-uljčici, ker je tako debela zaradi nosečnosti. Predstava se nadaljuje s ,,castingom" preko katerega prijateljice izberejo kandidate za Rdečo kapico. Predstavijo se: kositrni drvar (Martin Jerman), Martin Krpan (Leo Belec), Ken (Damian Jerman), Ostržek (Marko Medvešček) in Kekec (Blaž Truden). Žirija se odloči za zadnja dva. Sledi prizor, kjer princese pokličejo vilo ,,Gillermo Vilas" (Luka Škulj) in vse skupaj spremenijo Rdečo kapico v lepo dekle. Ta ima zmenek s kandidatoma, ki sedita ob Rdeči kapici in si jo vsak po svoje želita osvojiti. Kekec se z zvijačo odkriža Ostržka (porine ga na raženj). Rdeči kapici se opravičuje in ji poskuša stvar razložiti, ona pa je nervozna in obupana. Seveda samo zato, ker meso še ni spečeno, medtem ko ona umira od lakote. V zadnjem dejanju se Kekec in Redeča kapica poročita in njuni prijatelji ob veseli glasbi zaplešejo na ohceti. Tako je Rdeča kapica srečala ljubezen svojega življenja. Pomembno sporočilo te zgodbe je, da čeprav smo včasih zmedeni in sami, nikdar ne smemo obupati, saj nam bodo zmeraj dobri prijatelji priskočili na pomoč. Starejši, mladi in otroci so pozorno sledili dogajanju in se do solz nasmejali. Z močnim aplavzom so nagradili nastopajoče, ki so se res odrezali z dinamičnim igranjem, z gladkim podajanjem besedila in izdelavo prikupne scene in oblek. Mladi so se zahvalili vsem, ki so jim priskočili na pomoč: mame kuharice, Lučka Kastelic (priprava rož), Gabriela Petkovšek (oblikovanje programov), Andrea Boltežar (priprava plesa), Julija Kastelic in Luka Škulj (zamisel programa), Marta Škulj (lektoriranje besedila) in Saši Podržaj (prevod), fantje (scenski prostor). Najboljše zgodbe si zaslužijo priznanje. Slovenska fantovska zveza in slovenska dekliška organizacija sta že 60 let del zgodbe, ki jo bodo nekoč naslednje generacije prebrale. Ob visoki obletnici prizadevnega prispevka k ohranjanju slovenske narodne identitete, tradicije in jezika v Argentini je gospod veleposlanik prof. Avguštin Vivod v imenu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu izročil priznanje in zahvalo predsedniku in predsednici centralnega odbora. V pravljicah se junaki ponašajo s pridobljenimi nagradami. Tem so se pridružili športniki, ki so na krajevnem mladinskem dnevu zasedli prvo mesto. Po pokala sta zmagoslavno prišli dekliška ekipa iz San Justa in fantovska iz San Martina. Športni referent centralnega odbora Tomaž Sušnik je poročal o celoletnem športnem delovanju in o točkovanju posameznih domov. Največ zmag so dosegli mladi iz San Justa in tako osvojili celoletni pokal ,,Franci Pavlič", ki sta ga izročila Tomaž in Matija Belec. Nato smo vsi zapeli mladinsko himno. Tako kot v pravljicah se je tudi naš dan srečno končal ob pogrnjenih mizah in prijateljski družbi. Saši SAN JUSTO Doživetje božiča v Našem domu Umrl je g. Jože Guštin „Božje Dete se porojeva zate, zame, za ves svet ^ Vedno znova, spet in spet ..." Doživetje božiča se v Našem domu pravzaprav prične s pripravo na ta veliki praznik, katerega se vsako leto otroci Balantičeve šole veselijo. Prične se z duhovno mislijo našega župnika p. Alojzija Kukovice in med tem ko je na razpolago za spoved, se zbrana skupina otrok zatopi v razmišljanju božične skrivnosti in veselja. Vodila je srečanje ga. Irena Urbančič Poglajen s sodelovanjem gdč. Angelce Klanšek, ki je otrokom podarila pripoved o legendi božične smreke. Povest se je našim malim globoko vtisnila. Med razmišljanjem o tem kaj in zakaj praznujemo, je bilo veliko prepevanja božičnih narodnih in sodobnih pesmi. Za petje so skrbele Anica^Mehle, Kristina Skvarča Šenk in Marija Krajnik Štrubelj. Za zaključek so otroci pred pripravljene jaslice in božično drevesce Jezuščku zaupali darovane žrtvice, sklepe in dobra dela, da bi njihov božič bil čim lepše doživet. Na dan Jezusovega rojstva, 25. decembra, smo se pa vsi sanhuški rojaki zbrali - kot že 60 let zaporedoma - v katedrali pri slovenski sv. maši, ki jo je daroval pater Alojzij Kukovica ob spremstvu velikega števila ministrantov. Mašo je z ubranim petjem oblikoval Mešani pevski zbor San Justo, ki ga vodi prof. Andrejka Selan Vombergar. Berili sta brala Irena Urbančič Poglajen ter Karel Groznik, psalm Erik Oblak, darove so oltarju približali botra doma ga. Mici Malavašič Cassullo ter Ciril Oblak; v imenu otrok, ki so se udeležili božične priprave, sta Katja Urbančič in Jan Fekonja skupaj s kruhom in vinom ponesla na oltar vsa dobra dela, ki so jih v zna- ^^Hr ^ CH končani ^H^ ^ ,1 ,/^i sveti maši smo si , že segali v roke v pozdravu z željo srečnega in vese-^^ lega praznika. Že v- ^ prostorih ^ Našega doma, v ' glavni dvorani, so nas lepo okrašene mize privabile naj sedemo in prisluhnemo božični akademiji. Navzoče je nagovorila Ivana Tekavec ter povabila predsednika Doma za božični pozdrav. Prof. Karel Groznik je izrekel pozdrave v imenu vseh organizacij, ki v Našem domu redno delujejo, to so: slovenska šola Franceta Balantiča, Skupina mladcev in mladenk, Slovenska dekliška organizacija, Slovenska fantovska zveza, Zveza slovenskih mater in žena, pevski zbor Zveze mater in žena, Farni odbor, Mešani pevski zbor San Justo, folklorna skupina Mladika, Gledališki odsek, Društvo upokojencev ter glavni odbor Našega doma. Takoj po voščilu je zastor razgrnil čudovito betlehemsko sceno... Vesela novica novorojenega Odrešenika je preplavila svet. A v jaslih naš Jezušček leži nebogljen, ubog. Od daleč in blizu se mu prihajajo klanjat ^ V središču scene smo zagledali mlado sveto družino (Mirjam Mehle in Diego Altini ter njuna otroka: sinček Martin in majhna Jana, angelček pri Ji Jezuščku). Angeli in pastirji, revni in bogatejši, kdor je zvedel, da Dete božje v revnih jaslih leži, je prinesel dar za olajšavo Jezuščku in trpeči božji Materi. Vrstili so se razni stani in poklici, ki so iz ljubezni do Novorojenega prinašali darove ter se mu poklonili in ga počastili. Tako smo zasledili mizarjev dar novih, mehkejših jasli; od šivilje sveže srajčke; tišlar je poskrbel za zibelko, da ne bi Dete v mrzlih večerih od mraza trepetalo, perica je srčno obljubila snežnobelo oblekico; čevljar bo pa čeveljčke izdelal, da bi Detetu bodic obvaroval nožice, saj slutil je, da bo Njegova pot trda in težka; pastir je pa novo piščal urezal in podaril Detetu za god, da bo glasba zvenela od vzhoda v zahod. Skupinska recitacija in petje otroškega pevskega zbora šole Franceta Balantiča, ki ga vodita Marija Krajnik Štrublej in Kristina Skvarča Šenk in MPZSJ, ki ga vodi prof. Andrejka Selan Vombergar, so prepletali nastop vlog, ki so Jezuščku prinašali darove. Poezije Božični večer - Pavel Berden, Veš li - Jakob Šešerko, Božje Dete -Ivana Kampuš, Za vedno - Berta Golob. Vloge so odigrali Katerina Javoršek, Barbara Kržišnik, Nace Kržišnik, Gabi Malovrh, Cecilija Malovrh, Mikaela Oblak, Marta Petelin, Mikaela Puntar, Niko Puntar, Marko Šenk, Maksi Trpin, Anika Urbančič, Cecilija Urbančič, Andrjej Vombergar, Marjan Vombergar in Danilo Žgajnar. Zamisel programa je bilo delo Ivane Tekavec, za režijo je bil odgovoren Blaž Miklič, scenski prostor je bila zamisel Toneta Oblaka, za izvedbo scene je poskrbel Claudio Selan z možmi in fanti ND, obleke in maskiranje so poskrbele Veronika Kržišnik, Mirjam Oblak ter Danica in Veronika Malovrh; za luči in zvok je poskrbela zvesta skupina, ki jo sestavljajo Marko in Luka Štrubelj, Erik Oblak in Aleks Puntar. Žive jaslice smo zaključili, ko smo vsi navzoči zapeli Sveta noč. Med letom smo tudi čakali priložnost, da bi izročili priznanje mlademu članu Našega doma, a zaradi obveznosti se ni mogel redno udeleževati prireditev. Zato smo izkoristili praznični dopust mladega športnika Kristjana Poglajna, da mu za uspešno delovanje na športnem področju izročimo plaketo s čestitko, saj je s svojim odličnim nastopom popeljal argentinsko reprezentanco odbojke prvič na podij v svetovnem prvenstvu, ki se je letos odigralo v Indiji. Po izročitvi zaslužnega priznanja, smo povabili našega dragega dušnega pastirja, p. Alojzija Kukovico, da blagoslovi skupni zajtrk. Mladina je že delila toplo kavo in sladke potice, ki so jih žene in matere ND napekle. Dopoldan smo še naprej preživeli v božičnem prazničnem vzdušju s prepričanjem, da ,,Božje Dete se porojeva zate, zame, za ves svet^Vedno znova, spet in spet..." mit Ljubljanska univerza napreduje Univerza v Ljubljani se je na mednarodni spletni lestvici svetovnih univerz (Webometrics Ranking of World Universities) uvrstila na 155. mesto. Na lestvici evropskih univerz je ljubljanska univerza na 41. mestu, v primerjavi z univerzami držav srednje in vzhodne Evrope pa na drugem mestu, so sporočili z ljubljanske univerze. Kot so še zapisali, si je Univerza v Ljubljani v primerjavi z lanskim letom močno povečala ugled v mednarodnem visokošolskem prostoru. Januarja lani je bila namreč na 225. mestu, julija lani na 202., januarja letos pa na 155. mestu. Univerza v Mariboru je na tej lestvici uvrščena na 512. mesto, Univerza na Primorskem na 2463., Univerza v Novi Gorici pa na 3422. mesto. poslali v kateri je V nedeljo, 24. januarja zvečer je v duhovniškem domu na Floresu, Buenos Aires, umrl izseljenski duhovnik jprelat Jože Guštin. Žalostna vest je prizadela številne rojake, ki so pokojnika poznali, imeli radi, in se ga spominjali kot dobrega duhovnika, vedno pripravljenega pomagati vsakomur, ki bi kaj potreboval. Pokojnik je bil rojen 17. aprila 1919 na Mokrem polju pri Št. Jerneju na Dolenjskem v verni slovenski družini, v kateri je bilo 12 otrok. Nadarjenega fanta so starši novomeško gimnazijo, na maturiral leta 1939. Vstopil je v ljubljansko bogoslovje ter se kot bogo-slovec leta 1943 priključil domobrancem. Ob strani rev. dr. Franca Blatnika je deloval na prosvetnem področju v štabu novomeške domobranske skupine. Na protikomunistični strani so bili tudi pokojnikovi bratje Janez, Franc in Ciril. Brat Janez je že leta 1942 postal žrtev komunističnih morilcev. Brata Franca so leta 1945 komunisti najprej obsodili na smrt, nato mu pa kazen spremenili v 20-letno ječo, brat Ciril, ki živi v Franciji, je pa prebil tudi dalj časa z pokojnikovim očetom v komunističnih ječah. Jože Guštin je bil v duhovnika posvečen 19. maja 1945 v Krki na Koroškem. In prav to dejstvo, da je bil tik pred posvetitvijo, ga je rešilo, da ni bil z ostalimi domobranci vrnjen komunistom.^ Po novi maši je bil tri leta kaplan v Šm^helu pri Pliberku, nato je emigriral v Čile ter je štiri leta deloval v dušnem pastirstvu v škofiji Temuco. Po prihodu v Argentino je leta 1952 prevzel kaplansko mesto pri sv. Ignaciju v Buenos Airesu, kjer ga je spoznal pok. kardinal Copello ter ga imenoval za svojega osebnega kaplana. Na tem položaju ga je potrdil tudi Copellov naslednik buenosaireški nadškof kardinal dr. Caggiano ter ga imenoval še za svojega osebnega tajnika. Poleg tega položaja je deloval v duhovniški službi argentinske zvezne policije, kjer je v težki dobi imel mesto glavnega kaplana. Izredno delavnost je pokojni razvijal s svojim apostolatom za duhovno in gmotno pomoč moralno padlim dekletom v Buenos Airesu. Za duhovno in telesno rešitev izgubljenih deklet je ustanovil posebno organizacijo. Poleg vsega tega je dolgo let neumorno delal tudi v apostolatu Marijine legije ter Njune duhovniške službe, ki je ob vsaki uri ponoči na razpolago za duhovno pomoč umirajočim v Buenos Airesu. Vse to ogromno delo ga pa ni oviralo, da se ne bi dejavno udeleževal tudi v slovenski organizirani skupnosti. Bil je slovenski katehet v šolskem tečaju Ivana Cankarja v Beraza-teguiju in duhovno oskrboval tamkajšnjo skupnost še dolgo potem, ko je formalno delovanje Doma že prenehalo. Bil je tudi kurat pri DSPB Tabor. Mnogi se ga spominjajo ob pobožnostih svetih ur na prve petke v naših skupnostih, ko je bil vedno na razpolago za sveto spoved. In še bi lahko naštevali. Po osamosvojitvi naše domovine se je za nekaj časa vrnil v Slovenijo, predvsem v misiji Marijine legije, a se kmalu znova pojavil med nami in nadaljeval svoje delo med argentinskimi in slovenskimi verniki. Bog mu je postavil na pot hude preizkušnje. Počasi je izgubljal vid; na koncu je popolnoma oslepel. Pojavile so se tudi druge težave. Zato je zadnja leta preživel v domu za ostarele in prizadete duhovnike na Floresu, kjer je Bogu posvečal svoje trpljenje. V kapeli tega doma je bila tudi pogrebna maša, ki jo je vodil naslovnik floreške vikarije, škof msgr. Luis Alberto Fernandez. Somaševalo je več duhovnikov, med njimi Slovenca župnik Franci Cukjati in Jože Repovž SDB. G. Cukjati se je s toplimi besedami poslovil od pokojnika, ko je orisal njegovo življenje in delo. Zapustil nas je dober duhovnik, priča težkih dni slovenske in argentinske zgodovine, saj je deloval na buenosaireški nadškofiji za časa požiga kurije in cerkva leta 1955. Odšel je k Bogu po zasluženo plačilo. Naj počiva v miru! G. JOŽE RAZMIŠLJA Vztrajnost Kdor bo vztrajal do konca, ta bo zveličan, pravi Sveto pismo. Samo vztrajnost v dobrem nam zagotavlja uspehe. To velja za študiju, v molitvi in na vseh poljih človekovega udejstvovanja. Ko se učimo tujih jezikov, je vztrajnost nujno potrebna. Zgled v tem nam je na primer papež Pij XII, ki se je učil ruskega jezika pri 80 etih svojega življenja. Vsi veliki uspehi človeštva so sad vztrajnosti. Jezus je vztrajal v svojem poslanstvu, kljub tolikemu nasprotovanju političnih in verskih neprijateljev. Vztrajal je tudi takrat, ko je vprašal svoje učence: ali hočete tudi vi oditi. Bil je pripravljen ostati sam, a vztrajati do konca, vse dokler ne odreši človeštva. Vztrajnost ni vedno lahka. Jezusa je ta drža stala smrt na križu. Potrebno je imeti zelo veliko in trdno vero. Dostikrat zahteva celo pozabo samega sebe, ko je treba misliti na druge. Od človeka zahteva veliko dela in mnogih žrtev. Lažje je vztrajati v delu in v dobrem, če v tem najdemo dobre zglede in ljudi, ki se temu posvečajo. Vztrajnost predpostavlja stalno borbo, da se človek ne ustraši in ne naveliča. V veliko težavo so nam tisti, ki se za to ne menijo, ki ne delajo in vse pričakujejo in zahtevajo od drugih. Vztrajnost mnogih, starejših in mlajših, je povzročila tako imenovani „slovenski čudež" v Argentini. Domovi, tečaji, organizacije, šolstvo, zbori in vse ostalo, kar nas odlikuje, je delo slovenske diaspore. Vztrajnost se nikdar ne konča. Ne vemo, kje je njen konec. Mislim, da dokler nam Bog daje moči. Vzdržali smo v mnogo težjih časih in okoliščinah, ker smo se vedno zatekali k Njemu, ki nam daje moč. Prejemali smo jo z višave. Če bomo to delali še naprej, nam ne bo težko vztrajati do konca. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI SLABO, A BOLJSE Kar 80 odstotkov Slovencev meni, da je gospodarski položaj v Sloveniji slab, kaže nacionalno poročilo o rezultatih jesenske javnomnenjske raziskave Eurobarometer. Slovenci so precej črnogledi tudi glede prihodnjega gospodarskega položaja Slovenije, a obenem še vedno ostajajo najbolj zadovoljni z življenjem med novimi članicami EZ. GOSPODARSKO KRIZO PLAČUJEJO SLOVENSKE manjSine Madžarska televizija je z novim letom močno okrnila edino oddajo v slovenskem jeziku, ki je namenjena porabskim Slovencem, Slovenske utrinke. Ustvarjalcem oddaje, ki jo pripravljajo že 17 let, na sporedu pa je vsakih 14 dni, so sredstva zmanjšali kar za polovico. V Uradu Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so izrazili zaskrbljenost nad okrnjenjem. Poudarili so, da ne morejo pristati na argument, da je razlog za krčenje oddaje Slovenski utrinki varčevanje. Po njihovem so take poteze v nasprotju tako z dogovori obeh vlad z novembra lani kot tudi s sklepi mešane komisije, ki je sredi novembra lani zasedala v Lendavi. Predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek pa pričakuje, da bo vlada pod vodstvom Boruta Pahorja odločneje stopila na stran slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in še posebej na Madžarskem. V ta namen je Pahorju in zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju poslal tudi javno pobudo. STO TISOČ BREZPOSELNIH Ob koncu januarja je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 99.591 brezposelnih oseb. V primerjavi z decembrom 2009 je bila brezposelnost večja za tri odstotke, v primerjavi z januarjem 2009 pa za 34,7 odstotka, so sporočili z zavoda. Januarja se je na zavod na novo prijavilo 10.650 brezposelnih oseb, kar je 26,3 odstotka več kot decembra 2009 in 17,4 odstotka manj kot v lanskem januarju. ČRNA KRONIKA ZA RUMENI TISK Trije psi bulmastifi so v Oražnovi ulici v Ljubljani napadli njihovega lastnika in mu prizadeli rane, zaradi katerih je na kraju umrl. Psi so že leta 2006 napadli človeka in bi jih morali ,,evtanizirati", kot sedaj pravijo. Vendar je lastnik, zdravnik Sašo Bečirovič poiskal advokate in s pomočjo vplivnih ljudi pri oblasti dosegel, da so mu pse vrnili, čeprav so bili izvedenci soglasni, da psi ne smejo ostati skupaj, ker lahko napadajo v krdelu. Še na kraju napada so policisti in veterinari uspavali in nato ubili napadalne pse. Po Bečirovičevi smrti pa se je dognalo, da je bilo vmes še marsikaj, kar buri fantazijo spolnim sadistom in polni rumeni tisk po Sloveniji in tudi drugod po svetu. PO SVETU hrvaSka Hrvaška premierka Jadranka Kosor je na sedežu vlade v Zagrebu na poslovilno srečanje sprejela predsednika države Stipeta Mesiža, ki bo v četrtek sklenil drugi petletni predsedniški mandat. Tako Kosorjeva kot Mesiž sta poudarila, da sta bila zadovoljna s sodelovanjem med vladnim kabinetom in uradom predsednika. Kosorjeva se je zahvalila Mesižu za izjemno korektno in kakovostno sodelovanje ter poudarila, da bo Mesiž tudi po 18. februarju ostal dejavnik političnega in družbenega življenja na Hrvaškem. UKRAJINA PO VOLITVAH Ukrajinska premierka Julia Timošenko, poraženka predsedniških volitev v Ukrajini pred tednom dni, je v svojem prvem odzivu na volilne izide dejala, da ne priznava Viktorja Janukoviča za novega predsednika. Napovedala je še, da bo rezultat volitev izpodbijala na sodišču. Na volitvah so se po njenih besedah dogajale nepravilnosti. Po njenih besedah Janukovič ni bil legitimno izvoljen in tudi ne bo postal predsednik Ukrajine. Mednarodni opazovalci so sicer izrazili mnenje, da so bile volitve svobodne in poštene. Ob tem je napovedala, da svojih privržencev ne bo pozvala, naj gredo na ulice kot po predsedniških volitvah četa 2004, ko je po zmagi Janukoviča izbruhnila oranžna revolucija. POTRJENA NOVA EU KOMISIJA Evropski poslanci so 9. februarja v Strasbourgu s 488 glasovi za, 137 proti in 72 vzdržanimi podprli sestavo nove Evropske komisije pod vodstvom Portugalca Joseja Manuela Barrosa. Pred tem je parlament potrdil tudi resolucijo o okvirnem sporazumu z Evropsko komisijo. Zasedanje parlamenta pa se je začelo z nastopom Barrosa, ki se je zavzel za nov način dela v Evropski uniji. To je tudi razumljivo, saj so bili številni poslanci precej kritični do dela Evropske komisije v zadnjem petletnem mandatu. NOVO LETALO Rusija je 29. januarja prvič predstavila novo lovsko letalo, ki velja za rivala ameriškega letala F-22. Rusija je letalo DESETLETNICA PEVSKEGA ZBORA V MENDOZI Bralcem Svobodne Slovenije je Slovenski pevski zbor v Mendozi že dobro znan. Saj smo vsa leta o njegovem delu in koncertnih nastopih prinašali daljša poročila, iz katerih je razvidno veliko kulturno in narodno vzgojno ter propagandno delo, ki ga je za slovensko stvar ves čas vršil v Mendozi in je v veliki meri pripomogel k lepemu slovesu, ki ga ima slovensko ime v tem mestu, pa tudi v mendoški provinci. Za 10. letnico zbora je izšla izredna izdaja Glasnika Društva Slovencev v Mendozi s člankom M. B. ,,Pogled nazaj". Iz njega povzemamo glavne odstavke (... ) Tako je v njem zapisano: ,,Ko je prišlo v začetku l. 1949 s skupino rojakov tudi nekaj pevcev in pevk v Mendozo, so se ti takoj zbrali pod vodstvom prof. B. Bajuka in začeli pri domači službi božji peti, sprva sicer ,,po domače", ker niso imeli nič not, vendar je bilo med njimi nekaj starih cerkvenih pevcev in pevk, ki so znali svoje glasove z doma; tako je zborček kmalu kar lepo ubrano zadonel, v štiriglasnem stavku. Tako se je začelo v največji preprostosti; vsi pa so imeli najboljšo voljo poleg skromnih zmožnosti." ,,Ko je prišel v juniju istega leta v Mendozo z večjo skupino še rav. Marko Bajuk, je pa prevzel še orglanje. ... " SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Marka Kremžarja in njegove žene ge. Pavle roj. Hribovšek, se je rodila hčerka. Pri krstu bo dobila ime Veronika. Srečnim staršem naše čestitke. Svobodna Slovenija, 11. februarja 1960 - št. 6 DR. IVAN AHČIN UMRL V nedeljo, 14. februarja t. l. se je zaključil boj, ki ga je bojeval eno leto s svojo hudo boleznijo dr. Ivan Ahčin. (... ) Že ime je samo povedalo, kaj vse je bil v življenju: duhovnik, časnikar, publicist, vseučiliški profesor, sociolog, ki svojega bogatega znanja in široke razgledanosti po vseh problemih, ki spremljajo človeka, ni sebično hranil zase, ampak ga dajal vsem rojakom. (...) Bil je močna in vplivna osebnost, katere delovanje se je raztegovalo od slovenskega bogoslovja, preko Družabne pravde, Svobodne Slovenije in njenega Zbornika-Koledarja ter Duhovnega življenja v Slovensko kulturno akcijo. V vodstvu Slovenske ljudske stranke je bil že skoro 39 let. (...) SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V župni cerkvi v Ramos Mejii je bil krščen Matej Janez, sin arhitekta Marjana Eiletza in njegove žene ge. Pavči roj. Maček. V Rosariu pa Marijan sin Marijana Vidmar in njegove življenjske družice ge. Marije roj. Peternel. Srečnim družinam naše čestitke. Svobodna Slovenija, 18. februarja 1960 - št. 7 RESUMEN DE ESTA EDICION razvila v tajnosti v sklopu načrta za modernizacijo ruskih oboroženih sil. Lovec pete generacije, ki ga je proizvedlo podjetje Suhoj, je že opravil preizkusni let. Trajal je nekaj več kot 45 minut, opravili pa so ga v bazi podjetja na ruskem Daljnem vzhodu. Novo letalo, ki ga je Rusija razvijala od 90. let minulega stoletja, lahko opravlja dolge lete z nadzvočno hitrostjo, hkrati pa lahko napade tudi več tarč. Ruske oborožene sile naj bi ga začele uporabljati leta 2015. JEDERSKA AMBICIJA Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je v Katarju izrazila bojazen, da postaja Iran „vojaška diktatura". Kot je dejala, iranska revolucionarna garda nadzira podjetja in tako izpodriva vrhovnega vodjo, predsednika, vlado in parlament. Pri tem je poudarila, da Združene države Amerike ne želijo uporabiti vojaške sile proti Iranu, da bi tako zajezile njegove jedrske ambicije, temveč so bolj naklonjene uporabi mednarodnega pritiska prek Varnostnega sveta združenih narodov. OTRO PREMIO PARA BERNARDA Durante el receso, se entregaron los premios Tischler (su nombre hace referencia a una importante personali-dad entre los eslovenos de la region de Carintia en Austria) a los trabajadores de la cultura y la pol^tica que con sus contribuciones enriquecen los tesoros de la minor^a eslovena en Koroška. El premio, en la 31^ edicion, fue para Bernarda Fink. La explicacion por parte de uno de los presidentes, de las dos organizacio-nes responsables de la premiacion, fue muy elocuente. Entre otros conceptos afirmo que el premio le es entregado a Bernarda por su fuerza art^stica excepcional con la que alegra en incontables actuaciones a los amantes de la musica y que, a pesar de su reputacion internacional, sigue siendo modesta y continua musical-mente vinculada con su nueva nacion Carintia. (Pag. 2) RACCONTO DE ACTIVIDADES El pasado mes de diciembre estuvo lleno de activida-des, algunas de ellas ya han sido publicadas, otras estaran en este numero y quiza, en los siguientes. Los jovenes de San Mart^n celebraron su d^a el 13/12/2009 y con ello cerraron el ano de las actividades juveniles en el marco del 60° aniversario de sus organizaciones (masculina y femenina). El embajador Avguštin Vivod entrego un reconocimiento del gobierno esloveno por tantos anos de trabajo. Como en todo "mladinski dan" hubo torneo de voley. La jornada tuvo como ganadores al equipo femenino de San Justo y al conjunto masculi-no de San Mart^n. El trofeo general se lo llevo el centro esloveno de San Justo. Por otra parte, en la Catedral Santos Justo y Pastor, el coro mixto esloveno de San Justo (direccion: prof. Andrejka Selan Vombergar; tecni-co vocal: Marcelo Brula) realize un concierto navideno el pasado 20/12. Para el d^a del natalicio del Nino Dios se realize el ya tradicional pesebre viviente en el centro esloveno Nuestro hogar de San Justo. (Pags. 3 y 4) COMIENZA EL CURSO DE IDIOMA ESLOVENO En marzo se abrira la inscripcion para el curso de idioma esloveno en la Facultad de Filosof^a y Letras de la UBA. El idioma esloveno se ensenara en grupos de diferen-tes niveles (1-6), segun los anos que los alumnos ya llevan cursando y/o segun los conocimientos previos de los interesados. Los cupos son limitados (grupos de 20 alumnos maximo). El curso es anual y es gratuito (los alumnos tendran que abonar para el material de estudio) y no se requiere ningun requisito especial para la inscripcion, con excep-cion de ser mayor de 18 anos. Los alumnos sin conocimientos previos del idioma automaticamente se inscri-biran en el nivel inicial. Los alumnos que el ano pasado asistieron al curso y rindieron examenes se inscribiran en el nivel correspondiente. Los alumnos que se estan inscribiendo en el curso de esloveno por primera vez y tienen conocimientos del idioma esloveno tendran que presentarse en el Examen de nivel en los siguientes horarios: lunes 22 de marzo, de 18 a 20 hs., martes 23 de marzo, de 17 a 19 hs. (la informacion sobre el aula estara publicada en el pizarron de anuncios de SEUBE en el segundo piso de la Facultad). La Inscripcion para el curso tendra lugar desde el 01/03 hasta el 23/03 inclusive, en la oficina de la Secretar^a de Extension Universitaria y Bienestar Estudi-antil (SEUBE), Facultad de Filosof^a y Letras, Puan 480, C.A.B.A. (2° piso, Oficinas 225 y 223), via e-mail (seube@filo.uba.ar) o por telefono 4432-0606, int. 128. Se precisa dejar el nombre y el apellido, un numero de telefono y la direccion electronica. El Inicio del curso sera el sera el jueves 25 de marzo para los niveles 2 (de 19 a 20:30) y 6 (de 17:15 a 18:45); el viernes 26 de marzo para los niveles 3 (de 18:45 a 20:15) y 5 (de 17 a 18:30), y el miercoles 7 de abril para los niveles 1 (de 19 a 20:30) y 4 (de 17:15 a 18:45). El Jueves y Viernes Santo (1 y 2 de abril) no habra clases. En el caso de cualquier pregunta, no duden en contactarse con la prof. Mojca Jesenovec (mojca@podgana.net). SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Marija Ivana Tekavec, Saši Podržaj, Marko Vombergar in Mojca Jesenovec. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (54-II) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O