CEUE, 30. APRILA 1980 - ŠTEVILKA 17 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
VSEM DELOVNIM LJUDEM
ISKRENO ČESTITAMO
OB DNEVU OSVOBODILNE FRONTE
IN PRAZNIKU DELA!
NOVI TEDNIK
RADIO CELJE
OBISKAU SUM R06ASK0 SIATINO - NAGRADNA KRIŽANKA
NA ZGODOVINSKEM KRAJU
Zvezna štafeta mladosti je »vstopila« na celjsko območje v šmarski občini. Najprej so jo pričakali pionirji osnovne šole
Marija Broz v Bistrici ob Sotli, osrednja občinska proslava pa je bila v Trebčah, kraju Titovega otroštva. Tu je tudi v muzeju
prenočila. Posnetek prikazuje častno stražo. Več berite na 3. strani.	Foto- D Medved
SAMOZAVEST OB PRAZNIKU
Delavec za sodobnim strojem, ki stoji na zloščenem pairketu v novi Uniorjevi proizvodni hali je Marjan Albreht, strugar
koordinatnem brusilnem stroju. Doma je s Prelog, v tovarni je z učno dobo že trinajst let. Posnetek naj bo simbol
Samozavesti delovne organizacije, ki je prerasla iz črne kovačije v sodobno, v družbeni razvoj vpeto skupnost delavcev.
CHICAGO 1886
Zgodovina 1. maja, mednarodnega preiznika dela, se
je začela v Chicagu leta 1886, ko so delavci postavili
zahtevo po 8-urnem delovnem času. Na prvem kon-
gresu II. Internacionale v Parizu leta 1889 pa so skle-
nili, da se vsako leto v spomin na čikaške delavce 1.
maja organizirajo množične demonstracije in stavke.
Proslava je tako postala oblika razrednega boja. Prva
praznovanja pri nas so bila že leta 1890 v Ljubljani,
Zagrebu, Novem Sadu, kasneje še v drugih mestih.
Zmaga fašizma v Italiji in Nemčiji je dala prvomajskim
praznovanjem protifašistično in protimilitaristično na-
ravo. Prvi maj so praznovali pri nas tudi med naro-
dnoosvobodilno vojno. V socialistični Jugoslaviji je bil
1. maj razglašen za državni praznik. V takšni Jugosla-
viji je delovni človek kot proizvajalec in samoupravlja-
lec svoboden in srečen, resnični gospodar svčgega živ-
ljenja in dela.
EVROPSKO SREČANJE ŠOFERJEV
V	soboto, 3. in nedeljo, 4. maja bo v Celju 8. medna-
rodna konferenca predstavnikov društev šoferjev in
avtomehanikov Evrope, kjer bo sodelovalo 130 tujih in
30 domačih delegatov iz šestih držav Avstrije, Švice,
Francije, ZR Nemčije, Lichtensteina in Jugoslavije.
Prvič bodo po svej verjetnosti navzoči kot opazovcilci
in kasnješi člani predstaviki Italije in Romunije. Orga-
nizator srečanja je ZSAM Celje v sodelovanju z repu-
bliško organizacijo, pokrovitelj pa Izvršni svet občine
Celje.
F^i dan dopoldne bo konferenca, kjer bo delegate (z
gosti vred bo vseh v Celju okoli 350 udeležencev)
pozdravil predsednik IS Celje Venčeslav Zalezina. V
popoldanskem času bo nadvse zanimiva prireditev
tudi za vse občane Celja in to na avtopoligonu na
Ljubečni, kjer bo parada pa tekmovanje v kartingu in
razstava vozil, ki jih izdelujejo v Jugoslaviji. V nedeljo
dopoldne bo zaključek srečanja s sprejetjem sklepov,
nato ogled Kumrovca in Trebč ter po kosilu v Celju
odhod. To srečanje, ki je velikega pomena, bo zlasti
služilo nadaljnji krepitvi sodelovanja tistih šoferjev, ki
s težkimi tovornjaki stalno križarijo po evropskih ce-
stah.
T. VRABL
SLOVENSKE KONJICE: ZASEDALA JE
OBČINSKA SKUPŠČINA
V	ponedeljek so se sestali vsi trije zbori občinske
skupščine Slovenske Konjice. Od pomembnejših točk
dnevnega reda naj omenimo uresničevanje sistema
samoupravnega planiranja in potek planskih aktivno-
sti v občini, družbeni dogovor o varstvu okolja ter
poročila temeljnega sodišča, višjega javnega tožilstva
in postaje milice v Slovenskih Konjicah.
UM
ROGAŠKA SLATINA: OTVORITEV PEKARNE
V	praznovanje dneva Osvobodilne fronte in praznika
dela so se v Rogaški Slatini vključili tudi s slovesno
otvoritvijo novo zgrajene MERXOVE industrijske pe-
karne. Z njo bodo nadomestili zastareli pekarni v
Šmarju in Rogaški Slatini in omogočili boljše delovne
pogoje delavcem. Kruha in peciva bodo lahko spekli
trikrat več kot doslej, pa še kakovost bo ustreznejša.
To sta poudarila tudi slavnostna govornika direktor
temeljne organizacije pekarne in slaščičarne Rogaška
Slatina Slavko Sisinger in predsednik izvršnega sveta
skupščine občine Šmarje pri Jelšah Franc Mlaker.
Na slovesnosti ob otvoritvi so se poleg delavcev
temeljne organizacije pekarne in slaščičarne in kraja-
nov zbrali tudi predstavniki družbenopolitičnih skup-
nosti in organizacij, med njimi je bil tudi podpredse-
dnik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije
Miran Potrč, ter delovnih organizacij.
MBP
RADIO V EMO
Pred delavskim praznikom so v celjskem EMO nare-
dili nov, pomemben korak za popolnejše in boljše
obveščanje svojih delavcev. Včeraj se je namreč prvič
oglasil interni radio, razglasna postaja, ki bo oddajala
vsak delovni dan. Za oddaje so izbrali čas med mali-
cami za svoje delavce, ki bodo tako med toplim obro-
kom vsak dan slišali tudi vse pomembne informacije.
B. S.
2. stran - NOVI TEDNIK
PRIZNANJA OB PRAZNIKU
Družbena tvornost naših ljudi je tista sila, ki neprestano dviga naše družbene,
samoupravne odnose na vse višjo in višjo raven. Brez nesebičnih prispevkov
tisočev in tisočev posameznikov bi bili resnejši za humano plat našega skupnega
življenja in bi se ne razlikovali od povprečne potrošniške družbe. Ko v teh dneh
podeljujemo priznanja OF in znake sindikalnim delavcem ob prazniku dela, smo
prepričani, da ta odličja krasijo prsa pravim ljudem
CEUE
V Celju so letos podelili srebrna odlič-
ja OF šestnajstim posameznikom in ene-
mu društvu. Tako je to visoko priznanje
dobilo Gasilsko društvo Ostrožno, med
posamezniki pa so srebrne znake Osvo-
bodilne fronte prejeli: Drago Ceh, Tone
Andrejčič, Tone Mastnak, Marjan Ravni-
kar, Ferdinand Sirca, Jože Kosmatin,
Anton Mogu, Angela Čebela, Jože Ga-
beršček. Stane Krivec, Ivan Einfalt,
Alojz Justin, Milan Loštrk, Franc Mauer,
Marjan Turičnik in Alojz Podjavoršek.
LAŠKO
Srebrna odličja OF so prejeli: Druš-
tvo za telesno vzgojo Partizan Radeče
za dolgoletno uspešno delo pri razvoju
množičnega športa v Radečah in okolici
in za prispevek k zdravemu razvoju ob-
čanov ter utrjevanju za dobre fizične
sposobnosti v SLO.
Strelska družina I. celjske čete Mala
Breza za širjenje množičnega strelskega
športa.
Oto Stare iz krajevne skupnosti Reči-
ca za dolgoletno aktivno in uspešno
družbenopolitično delo, za delo v druš-
tvih, organizacijah in krajevni samou-
pravi.
Drago Cepuš, krajevna skupnost Vrh
nad Laškim za dolgoletno delo v SZDL,
za delo v krajevni samoupravi in mentor-
stvu mladim.
Franc Žgajner, krajevna skupnost La-
ško za dolgoletno aktivno delo v druš-
tvih in družbenih organizacijah, zlasti za
delo v Društvu invalidov Laško.
Janko Ferlinc, krajevna skupnost Jag-
njenica, za dolgoletno delo v družbenih
organizacijah in društvih in za razvoj
krajevne skupnosti.
Ignac Škofic, krajevna skupnost Zida-
ni most za dolgoletno družbenopolitično
delo v krajevni skupnosti, še posebej za
poglabljanje vloge frontne SZDL.
MOZIRJE
Srebrne sindikalne znake so prejeli
Franc Stiglic, Olga Vršnik in Franc Brez-
nik.
Srebrne znake OF pa so prejeli: Joži-
ca Purnat (Gornji grad), Janez Žagar,
Martina Cop, Alojz Plaznik (Mozirje),
Anka Ceplak (Bočna), Ivica Kozovinc
(Šmartno od Dreti), Jože Cehnšek (Reči-
ca ob Savinji), Jurij Kladnik (Ljubno ob
Savinji) ter Osnovna šola Gornji grad.
Poleg tega bodo v mozirski občini, v
okviru krajevnih organizacij SZDL, po-
delili š* petnajst bronastih znakov OF:
Bočria: Amalija Purnat, Feliks 2mavc;
Šmartno ob Dreti: Nada Remic; Mozir-
je: Marija Pavlin, Magda Peternel, Jože
Sedovšek; Gornji grad: Slavko Hren,
Jože Ramšak, Viktor Kovač, Jelka Zi-
dam, Franc Miklavc, Planinsko društvo;
Ljubno ob Savinji: Jože Mermal, Franc
Lihteneger, Alojz Mikek.
SLOVENSKE KONJICE
Na osrednji prireditvi ob dnevu Osvo-
bodilne fronte in prazniku dela, ki je bila
25. aprila v Slovenskih Konjicah, so po-
delili priznanja zveze sindikatov in sre-
brne znake OF.
Srebrne znake zveze sindikatov Slo-
venije so prejeli: Ivan Jelenko (Dravinj-
ski dom, TOZD Dom), Jože Martinčič
(postaja Milice), Albert Klevže (TOZD
LIO Slovenske Konjice), Vinko Brglez
(Unior, TOZD Kovaški obrati), Mirko
Krops (Konus, TOZD Vzdrževanje), Ma-
rinka Stefančič (VIZ, TOZD II. osnovna
šola Slovenske Konjice) in Franc Lajn-
šček (Kmetijska zadruga, TOZD Lastna
proizvodnja).
Srebrne znake OF pa so prejeli: Kra-
jevno združenje borcev NOV Loče; VIZ^
Slovenske Konjice, TOZD II. osnovna
šola, podružnica Veljko Vlahovič Strani-
ce; Tone Gosak iz 2ič, Ignac Javornik iz
Vitanja, Jože Kokot iz Slovenskih Ko-
njic, Ivan Košak iz Slovenskih Konjic,
Marija Rupnik iz Vitanja, Avgust Slati-
nek iz Loč in Bogomil Vogelsang iz Zreč.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Srebrne znake OF in srebrne znake
zveze sindikatov Slovenije so podelili na
osrednji slovesnosti ob praznovanju
dneva Osvobodilne fronte in praznika
dela na osnovni šoli Marije Broz v Bistri-
ci ob SotU 26. aprila.
Srebrne znake zveze sindikatov Slo-
venije so prejeli: osnovna organizacija
zveze sindikatov TOZD Vital Mestinje,
osnovna organizacija zveze sindikatov
osnovne šole Marija Broz Bistrica ob
Sotli, Franc Vehovar (steklarna Boris Ki-
drič, Rogaška Slatina), Božo Kolar (zdra-
vilišče Rogaška Slatina), Karolina Koza-
rič (osnovna šola Bratov Simončič, Ro-
gaška Slatina), Kari Debelak (TOZD
Kozje) in Ivan Lakner (skupščina občine
Šmarje pri Jelšah).
Srebrne znake OF so prejeli: Jože Pla-
nine iz Kozjega, Rudi Artiček z Vinskega
vrha, Jože Libnik iz Rogaške Slatine,
Alojz Krivec iz Rogaške Slatine, Zvonko
Murgelj iz Pristave, Janko Baštašič iz
steklarske šole v Rogaški Slatini, Ruža
Cobič iz Rogatca, Jože Masera iz osnov-
ne šole v Rogatcu in osnovna organizaci-
ja zveze socialistične mladine Rogaška
Slatina.
ŠENTJUR PRI CELJU
Srebrne znake zveze sindikatov so
prejeli: Viki Maur, Jože Mlakar, Marjana
Jelenko, Marija Hvale, Alojz Recko in
OO ZSS Toper - TOZD Moda Šentjur.
Srebrne znake OF so prejeli: Jože
Ceh, Vinko Martinčič, Marjan Skale,
Alojz Pere in Prosvetno društvo Zarja iz
Šentvida pri Planini.
VELENJE
Srebrne znake Zveze sindikatov Slo-
venije so letos v velenjski občini dobili:
Ferdinand Atelšek iz TGO Gorenje, tozd
hladilna tehnika, Vinko Herodeš, TGO
Gorenje, tozd štedilniki, Peter Krapež,
SDK Velenje, Jože Krk, REK - RLV,
tozd mehanizacija, Anka Melanšek, TGO
Gorenje, tozd pralna tehnika, Janez
Pukl, Občinski sindikalni svet Velenje,
Anton Pust,REK DO ESO, tozd strojni
obrati, Ljublnko Supič, GIP Vegrad,
tozd gradnje, Edo Uranjek, REK DO
ESO, tozd elektro obrati Mira Videčnik,
VIS, tozd OŠ Anton Aškerc ter GIP Ve-
grad tozd gradnje, RLV konferenca OO
ZSS tozd mehanizacija in Združene
zdravstvene organizacije Velenje, osnov-
na organizacija ZSS, tozd Savinjsko-Sa-
leški zdravstveni dom Velenje.
Žirija za podeljevanje srebrnih zna-
kov OF pri predsedstvu Občinske kon-
ference SZDL Velenje se je odločila, da
bo letos podelila deset znakov - osem
posameznikom in dve društvom. Na pet-
kovi proslavi v Domu kulture, kjer sta
nastopila tudi mešani pevski zbor gi-
mnazije Celje in dekliški zbor gimnazije
Velenje, so visoka priznanja za uspešno
delo prejeli:
Anica Podlesnik iz Velenja, Stane
Prašnikar iz KS Šmartno ob Paki, Stane
Sevničkar iz KS Kavče-Podkraj, Jurij
Pogorelčnik iz KS Staro Velenje, Ivan
Golob iz KS Skorno-Florjan, Majda Na-
glost iz KS Konovo, Peter Krapež iz KS
Velenje-Levi breg. Drago Tratnik iz KS
Velenje-Stara vas in Gasilsko društvo
Šalek ter Gasilsko društvo Gaberke.
Dobitniki priznanj za najboljše racio-
nalizatorje v lanskem letu:
Miomir Petrovič iz TGO Gorenje
DSSS, Anton Lesjak in Herman Milavži-
na iz TGO Gorenje DSSS, Stane Cevzar.
Jurij Kostric in Erno Ferder iz REK -
RLV, Jože Uranjek, Ivan Zupančič in
Ivan Gavez iz REK ESO ter Jože Rajer,
Dušan Mirtič, Jakob Presečnik, Alojz
Hudarin in Milan Jenko iz GIP Vegrad
Velenje.
Prvič so podelili tudi nagrado za ob-
čana posameznika inovatorja. Letos jo
je kot prvi prejel Franc Jelen iz Šlan-
drove 2/c v Velenju, ki je izdelal stroj za
izmetavanje golobov pri športni pano-
gi »streljanje na glinaste golobe«. To
aparaturo smo doslej uvažali, sam pa je
našel izboljšave in jih tudi dal patenti-
rati.
Dobitnikom srebrnih znakov sindika-
ta in inovatorjem so priznanja izročili na
proslavi, ki je bila v ponedeljek v osred-
nji knjižnici, nastopili pa so otroški pev-
ski zbor OŠ Miha Pintar-Toledo in gojen-
ci glasbene šole Fran Korun-Koželjski.
ŽALEC
V petek so v Žalcu podelili priznanja
Osvobodilne fronte. Prejeli so jih Drago
Kumer iz Gotovelj, Jernej Koštomaj iz
Zabukovice, Milan Zupane iz Zabukovi-
ce, Pavlina Glušič iz Vrbja, Terezija Pra-
protnik z Vranskega, Franc Mandeljc iz
Studenc, Franc Skruba iz Letuša, KO
ZZB NOV iz Tabora, občinska zveza
DPM Žalec, prosvetno društvo Trnava'
in KO SZDL Liboje. Zbranim je sprego-
voril sekretar OK SZDL Žalec Janez Fe-
dran, ter jim ob koncu iskreno čestital za
priznanja ter za ves njihov dosedanji
trud in delo.
OB 110-LETNICI
LENINOVEGA ROJSTVA
Vladimir Iljič Uljanov Lenin se je rodil 22. aprila 1870. Bil je revolucionar,
ekonomist, sociolog in filozof; klasik marksizma, humanist in državnik. Njegova
misel že več kot osemdesetletij navdihuje skoraj vsa pomembnejša revolucio-
narna dogajanja v svetu. Področja, ki jih je proučeval so bila raznovrstna.
Pomembno pa je, da je svoje znanje prelival v mišljenje, ki je dosledno upošte-
valo konkretne zgodovinske razmere in prakso. Lenin je na prvo mesto posta vljal
teorijo diktature proletariata. Prvi je opozarjal, da je kmečko prebivalstvo
rezerva revolucionarne energije. Kot končni cilj v socializmu ga ni prevzemala
misel o nastanku idealne države, ampak odmiranje države. Ker je ugotovil, da je
odmiranje države celovit in dolgotrajen proces, ga ni časovno opredeljeval
Vedel je, da je socializem bodočnost vseh dežel sveta in diktatura proletariata in
nujen predpogoj za izgradnjo socializma. Hkrati je sodil, da se lahko marksizem
razvija le tedaj, če se upošteva raznolikost in bogastvo zgodovinskih razmer. » Vsi
narodi bodo prešli v socializem; to je neizbežno, toda ne vsi enako, vsak bo vnesel
nekaj lastnega, specifičnega lastnim razmeram*.
Slednje Leninove ugotovitve so bile tesno povezane z njegovim proučevanjem
nacionalnega in kolonialnega vprašanja. Ko je naprej razvija Marxovo misel, je
ugotavljal, da ne more biti noben narod svoboden, ki zanika svobodo in enako-
pravnost drugega. Lenin je bil ob teh vprašanjih nedvoumen: samoodločitev,
samostojnost in enakopravnost vseh narodov. Trdil je, da socializem v bistvu
ponuja povsem enake možnosti tako majhnim kot srednjim in velikim narodom.
Leninova družbenopolitična spoznanja so in še imajo velikanski vpliv na
razvoj marksistične misli in na mednarodno delavsko gibanje. Njegove ideje in
spoznanja so bila vzgled in spodbuda naši KPJ odnosno ZKJ v revolucionarnem
boju proti kapitalizmu, v izgrajevanju nove ljudske oblasti med NOB in v
izgradnji povojne socialistične samoupravne družbe. Njegova dela so jugoslo-
vanskim komunistom dala nova spoznanja o odmiranju države, o različnih poteh
v socializem in o enakopravnem sodelovanju z vsemi socialističnimi in drugimi
državami v svetu.
D. STOKAVNIK-
SEKRETAR OK
SZDL CELJE
Na zadnji seji občinske
konference SZDL Celje so
delegati izvolili Draga Sto-
kavnika za novega sekretarja
konference.
Drago Stokavnik je bil do-
slej zaposlen v Železarni Sto-
re, kjer je bil vodja oddelka
armaturne delavnice v tozdu
Valjarna II. Že vrsto let je
tudi aktiven družbenopoli-
tični delavec na različnih po-
dročjih. V svoji temeljni or-
ganizaciji je bil sekretar OO
ZK, predsednik samouprav-
ne delavske kontrole, bil je
član občinskega komiteja
Z K in opravljal še druge
dolžnosti.
Izredno pestra angažira-
nost Draga Stokavnika je
izražena tudi v obsežnem
seznamu sedanjih zadolži-
tev, ki jih opravlja kot član
različnih komisij pri RK
SZDL, CK ZKS, je podpred-
sednik občinske konference
SZDL in predsednik krajev-
ne konference SZDL Dolgo
polje. Ob tem je Drago Sto-
kavnik tudi član predsed-
stva in izvršnega odbora
predsedstva občinske konfe-
rence SZDL Celje, delegat
družbenopolitičnega zbora
občinske skupščine in član
nekaterih drugih teles. Po-
sebne naloge opravlja tudi
na področju ljudske obram-
be in družbene samozaščite.
DS
30 LET SAMOUPRA VUANJA:
80 LET JAKE GRČAMA
Jaka Grčar je najstarejši še živeči predsednik delavskega
sveta Rudnika lignita Velenje inlso jutri, L maja praznovcil
svoj osemdeseti rojstni dan!
V soboto, 26. aprila so mu v prostorih SOZD Rudarsko
elektro energetskega kombinata Velenje predstavniki sa-
moupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij
SOZD REK in delovne organizacije Rudnika lignita Velenje
ter poslovodni organi RLV pripravili sprejem. Jaka Grčar je
bil najprej član delavskega sveta od 17. aprila 1950 in v drugi
mandatni dobi tudi njegov predsednik. Danes je honorarno
zaposlen po 4 ure kot hišnik na upravi REK Velenje. Zdrav
je kot dren in ne mara za nobeno bolezen.
Za visok jubilej je sedanji predsednik DS RLV Jože Aljaž
izročil slavljencu skulpturo »Na odkopu«, delo Jerneja Kre-
žeta in se mu v imenu vseh zahvalil za njegov delež pri
razvijanju samoupravnih odnosov, ter za udarniško delo pri
izgradnji novega Velenja.
Na slovesnosti je spregovoril tudi slavljenec in na kratko
orisal svojo življenjsko pot.	L. OJSTERŠEK
NOVI TEDNIK - stran 3
Letošnji nosilci štafete mladosti so hčere In sinovi tistih, ki so Jo v prvem in naslednjih letih nosili po vsej naši
domovini s prisrčni pozdravi, dobrimi željami In Izrazi globokega spoštovanja ter ljubezni do velikega sina naše
domovine. Junaka revolucije, tvorca neodvisne samoupravne Jugoslavije, štafeta nI samo vez, s katero mladi
prepletajo Jugoslavijo v bratsko skupnost narodov In narodnosti, štafeta mladosti Je tudi časovna predaja Iz leta
v leto, usmerjena v bodočnost po THovI poti.
ŠMARJE PRI JELŠAH: »NADAUEVALI BOMO
TVOJO POT«
Občani šmarske občine so sprejeti štafeto mladosti v krajih
Titovega otroštva - v 'Frebčah. Pravzaprav so ji prvi pozdrav že
namenili v Bistrici ob Sotli, kjer so jo pozdravili pionirji osnovne
šole Marija Broz. To Je bilo v soboto, 26. aprila ob 19. uri. Štafeta,
pridružila se ji Je tudi lokalna. Je nato krenila proti Trebčam, kjer
Jo Je pričakalo nekaj tisoč občanov. Prizorišče Je bilo slavnostno
okrašeno, zagorele so bakle. V slavnostnem govoru Je sekretar OK
ZK Šmarje Milan PugelJ pozval vse zbrane, da nadaljujejo Titovo
delo: razvoj samoupravnega socializma, bratstva in enotnosti. V
kulturnem sporedu so sodelovali kulturniki z vse šmarske občine.
V Trebčah Je štafeta prenočila. V muzeju v Trebčah soji namenili
častno mesto med zgodovinskimi gradivi Titove poti boja in socia-
listične revolucije. Do šeste ure zjutraj Je bil muzej odprt ob častni
straži pripadnikov TO in tabornikov. Z zborovanja so poslali
predsedniku Titu tudi pozdravno pismo.
V nedeljo zjutraj Je štafeta mladosti krenila dalje skozi Kozje in
Lesično ter VirštanJ do Rogaške Slatine in nazaj preko Mestinja v
Šmarje skozi Šentvid, v Grobelnem pa so Jo prevzeli mladi šent-
jurske občine. Ena sama misel Je bila strnjena v želje vseh, ki so v
šmarski občini spremljali najprisrčnejše pozdrave in želje svo-
jemu dragemu Titu: »Radi te imamo, vemo zakaj in nadaljevali
bomo tvoje delo!«
ŠENTJUR: TITO - NAŠ VZOR
Spletu toplih ielja in misli, ki se s potjo, po kateri tudi letos hodi
MveMna štafeta mladosti, vijejo po vsej naši domovini, so se s
prisrčnim sprejemom zvezne štafetne palice pridružili tudi občani
Šentjurske občine.
Slavnost v počastitev praznika OF, 1. maja in prihoda lokalne in
Mvezne štafete, se Je v Šentjurju pričela v nedeljo zjutraj, ko je
godba na pihala zaigrala nekaj slavnosttiih koračnic v pozdrav
praznikom. Potem pa so se mladi, delovni ljudje in občani, pionirji
in predstavniki družbenopolitičnega dela v občini, zbrali na novo
urejeni ploščadi med blagovnico in upravno zgradbo. Združeni
zbori občine, mladi tamburaški in folkloristi, člani zabavno-in-
strumentalnega ansambla in recitatorji so s svojim nastopom
ustvarili praznične trenutke pred prihodom zvezne štafete mlado-
sti, ki se Ji Je priključila tudi lokalna štafeta. Le-ta Je v treh dneh
obšla vse OO ZSMS, vse delovne organizacije v občini in vse
krajevne skupnosti. Obe štafeti so Šentjurčani pozdravili s cvet-
jem in številnimi transparenti, v poslanico pa so med drugim
zapisali: dragi tovariš Tito, obljubljamo ti, da bomo zastavili
vse svoje moči v prizadevanju za uresničevanje sklepov in ciljev,
ki so začrtani v naši družbi... Šentjur, 27. aprila 1980.«
CEUE: »TITO. RADI TE IMAMO!«
Deževno vreme ni zadržalo Celjanov da ne bi v nedeljo v velikem
številu pozdravili zvezno štafeto mladosti, ki je zjutraj krenila iz
Prožinske vasi v Štore in nadaljevala pot proti Celju. Mladinci so
nosili štafetno palico mimo samopostrežne trgovine v Gaber Ju,
skozi Tmovlje, LJubečno, Arclin, Šmartno v Rožni dolini. Lopato,
Ostrožno, Lavo, Babno, do Joštovega mlina v Medlogu in Hotela
Merx. Nato so zavili na Čopovo ulico in nadaljevali pot preko
mosta čez Savinjo. Nekaj pred 10. uro Je nosilce zvezne štafete
loladosti burno pozdravila množica, ki se je zbrala v mestnem
parku, kjer se Je na drsališču že uro prej pričel slavnostni program,
v katerem Je zaigrala godba na pihala »France Prešeren» iz Celja
io vokalno-instrumentalni ansambel Mladinskega kluba Celje
*Polikarp*, zapeli so pevci Tehniškega in Pedagoškega šolskega
f^entra in osnovne šole I. celjske čete ter zaplesali člani folklorne
lupine Tehniškega šolskega centra.
Štafetno palico Je na slavnostno prizorišče ob spremstvu mla-
dincev in pionirjev telovadnega društva »Partizan* Gaberje prine-
se/ mladinec Peter Koželj, na nadaljnjo pot pa ponesel Darko
^vižej Sla vnostni govornik Je bil Peter Šprajc, predsednik združe-
lia borcev NOV Celje.
S slehernega obraza se Je dalo prebrati: »Kmalu ozdravi, dragi
aaš Tito!«
LAŠKO: »NAŠI USPEHI SO TUDI TITOVI
USPEHI«
Zvezna štafeta mladosti Je iz celjske prispela v Laško občino v
''ahiem dežju. Kljub moči Je nosilce pričakala množica ljudi. I*red
t^m so na prostor pred domom »Dušana Poženela- zapovrstjo
pritekle lokalne štafete iz Rečice, delovnih kolektivov. Štafeta iz
^arijagradca Je prinesla pozdrave naravnost s krajevne proslave
obletnici ustanovitve OF.
Iz Laškega Je štafeta krenila proti Rimskim Toplicam, kjer so se
i' pridružile štafete iz Laškega in radeškega območja. Tu Je bil tudi
bogat kulturni program, katerega so pripravili mladi recitatorji iz
Rimskih Toplic, pravtako tudi tamkajšnji pevci, godba na pihala
in folklorna skupina iz Marijagradca. Govornik na osrednji prire-
ditvi občine v Rimskih Toplicah Je bil podpredsednik občinske
konference SZDL Milko Vahčič.
V svojem govoru Je Milko Vahčič poudaril napredek teh krajev
po ljudski revoluciji in poudaril, da so doseženi uspehi hkrati tudi
Titovi uspehi.
Ob vznožju Kojzice, kjer Je bil junija 1941 ustanovni sestanek OF
za Štajersko, Je štafeta iz Rimskih Toplic nadaljevala pot v Hrast-
nik in ostale kraje v Revirjih.
ŽALEC: 3000 UUDI
Nekaj čez 16. uro v nedeljo so mladi Žalčani sprejeli od litijskih
sovrstnikov Titovo štafeto na Trojanah ter Jo potem ponesli proti
Vranskemu, v Prebold, Griže in Žalec, kjer je bila pred hotelom
Golding Rubin osrednja občinska slovesnost. Na njej se Je zbralo
kakšnih 3000 Žalčanov, ki Jim Je spregovoril predsednik OK Socia-
listične Zveze Ivan Robič, pozdravno pismo predsedniku Titu pa
Je prebral član OO ZSMS Žalec Matjaž Baudek. Iz Žalca Je štafeta
nadaljevala pot proti Šempetru in Polzeli ter do Letuša, kjer so Jo
na mostu prevzeli mladi iz mozirske občine.
MOZIRJE: POZDRAV S PLANIN IN GOZDOV...
Nedelja. Mračilo se je že in tudi hlad Je pritiskal. Navzlic temu Je
bilo toplo vsem, ki so se zbrali pred poslopjem občinske skupščine,
da pozdravijo nosilce štafete mladosti in posredujejo svoje naj-
boljše pozdrave za dragega predsednika. Toplo je bilo tudi nešte-
tim cicibanom, ki so prišli s šopki rožic za tovariša Tita.
Istočasno s prihodom glavne štafete Je na trg prispela tudi
štafeta mladih tabornikov, ki je krenila z zasneženega Okrešlja...
Mladim Je najprej spregovoril predsednik Občinske konference
SZDL, Jože Kumer: »Ta simbol množice najlepših želja spreje-
mamo občani mozirske občine danes, ko praznujemo največji slo-
venski narodni praznik, dan OF...« Pozdra ve z najboljšimi željami
za predsednika Tita pa Je izrekel tudi mladinec Robert Klemenak:
»Z naših planin in mogočnih gozdov prihajajo s temi našimi poz-
dravi goreče želje za tvoje dobro...«
Nosilce štafete mladosti so pozdravili še člani folklorne skupine
in Šmihela nad Mozirjem pa mozirski cicibani, učenci domače
osnovne šole in mladinci s petjem, recitacijami in kolom, ter
godba na pihala.
VELENJE
Občani Velenja so štafeto mladosti prejeli iz rok žalskih mozir-
skih mladincev. V nedeljo zvečer Je v Velenju štafeta tudi preno-
čila, v ponedeljek zjutraj pa so Jo predali mladim v konjiški
občini.
SLOVENSKE KONJICE
Na Stranicah so Konjičani sprejeli štafetno palico. Od tam Je
nadaljevala pot skozi Žeče v Slovenske Konjice, kjer so pripravili
kulturni program. Štafeto so pozdravili še v Zrečah in Vitanju,
nato pa so Jo v Spodnjem Doliču predali mladincem iz Slovenj
Gradca.
REPUBLIŠKO PRIZNANJE
OF TROGARJEVI IN
ZAHRASTNIKU
Republiška konferenca SZDL Slovenije je ob oblet-
nici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega na-
roda tudi letos podelila republiška Priznanja OF priza-
devnim in dolgoletnim aktivistom in družbenopolitič-
nim delavcem iz vse Slovenije. Med dobitniki tega
visokega priznanja sta tudi Majda Trogar in Janez
Zahrastnik.
Majda Trogar je začela aktivistično družbenopoli-
tično delo na terenu na Ponikvi pri Grobelnem, kjer je
bila sekretarka mladinskega aktiva v času NOB, marca
1945 pa je bila sprejeta v SKOJ. Vrsto let po vojni je
aktivno delala v mladinski organizaciji in je bila med
drugim predsednica mladinske organizacije na Eko-
nomski srednji šoli v Celju. V Zvezo komunistov je
bila sprejeta leta 1947. Tudi v času njenega službovanja
na Ministrstvu za industrijo in rudarstvo v Ljubljani je
delovala v vrstah aktivistov mladinske organizacije.
Po vrnitvi v Celje leta 1951 je nadaljevala s svojim
požrtvovalnim in bogatim družbenopolitičnim delom.
Bila je aktivna v zvezi borcev, v zvezi komunistov, ves
čas pa je bilo osnovno težišče njenega dela v Sociali-
stični zvezi. V zadnjih petnajstih letih je bila večkrat
članica predsedstva OK SZDL, članica republiške
konference in delegacije za zvezno konferenco SZDL,
bila je predsednica sveta za spremljanje družbenoeko-
nomskega položaja žensk, predsednica koordinacij-
skega odbora za mednarodno leto otroka, sedaj pa
opravlja tudi funkcijo neprofesionalnega podpredse-
dnika OK SZDL Celje. S predanim in aktivnim delova-
njem v SZDL je mnogo prispevala k uveljavljanju
družbene vloge socialistične zveze in k njeni množič-
nosti, posebej pa se je angažirala pri organizaciji in
povezovanju žensk. Občinska konferenca SZDL Celje
je Majdo Trogarjevo predlagala za dobitnico visokega
republiškega priznanja zaradi dolgoletnega odgovor-
nega in predanega frontnega političnega dela, zaradi
nenehne aktivne prisotnosti na ključnih področjih
družbenogospodarske problematike in zaradi vse-
stranske aktivnosti pri utrjevanju družbene vloge
SZDL.
Janez Zahrastnik je začel svoje družbenopolitično
delo kot mladinski aktivist v Radečah in v Trbovljah.
Radeška mladinska organizacija je pod njegovim vod-
stvom dosegla zelo visoko raven aktivnosti na vseh
področjih delovanja, še posebej pa na kulturnem. Pre-
danost družbenopolitičnemu delu je že razvijal v času,
ko je opravljal funkcijo sekretarja OK ZKS v Hrast-
niku. Na njegovo pobudo in z njegovim angažiranjem
so v tej zasavski občini organizirali tudi več političnih
šol in drugih oblik izobraževanja za aktiviste vseh
družbenopolitičnih organizacij. Leta 1968 je postal Ja-
nez Zahrastnik sekretar Medobčinskega sveta ZKS
Celje in to funkcijo opravlja še danes. Kljub njegovi
aktivnosti na številnih področjih družbenopoUtičnega
dela, je ostal povezan in angažiran tudi v domačem
kraju, v Radečah. Ob tem, da je spodbujal delo mladih
v kraju, je njegov velik prispevek zlasti v tem, da je
pomagal krepiti, širiti in poglabljati vlogo in delo orga-
nizacije SZDL v Radečah. Organizacija je razvijala
takšne oblike in metode svojega dela, da je postala
prisotna prav na vseh področjih družbenega dela in
življenja občanov. Kot fronta je uspešno povezala
ostale družbenopolitične organizacije pri izvedbi nalog
. in akcij, ki jih je pred nje postavil razvoj naše samo-
upravne socialistične skupnosti. Za Janeza Zahrast-
nika je bila vseskozi značilna povezanost njegovega
dela z ljudmi. Neprecenljiva so njegova priznanja, ki
jih vsakodnevno vpleta v opravljanje vseh svojih šte-
vilnih funkcij in nalog s skupnim ciljem: približati
odločanje in snovanje v družbenopolitičnih organiza-
cijah neposredno delovnim ljudem in občanom. In
izvajati avantgardno vlogo zveze komunistov preko
aktivnosti njenega članstva prav v frontni in množični
organizaciji SZDL, da bo ta resnično in vsak dan bolj
postajala enotna in množična organizacija vseh organi-
ziranih subjektivnih sil.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 17 - 30. april 1980 ^
HORTIKULTURA 80
ČIMVEČ TRAJNEGA
Vendarle hortikulturna skuiptura
Zdaj je čas tisti, ki priga-
nja, pa tudi neizpolnjeni ali
le delno uresničeni delovni
načrti. Hortikultura 80 je na
pragu, pravzaprav je že tu,
saj bodo osrednje prireditve,
v glavnem od 18. do 20. juli-
ja, le zaključek vseh doga-
janj, ne pa konec. Da, konca
tu ni in ga ne sme biti, če
bomo hoteli izpolniti glavno
nalogo republiške hortikul-
turne akcije, to pa je naš dru-
gačen odnos do okolja, v ka-
terem živimo in delamo.
V prizadevanjih, da bi do-
bili za Hortikulturo 80 čim
več trajnih'dobrin, teče akci-
ja za ureditev dohoda v
Mt?stni park z laške strani.
Kot pravijo, bo ta predel pra-
vočasno urejen. To bo prav
gotovo velika pridobitev.
Tudi častitljivi Mestni park
še čaka na pridne roke, če-
prav jih je bilo tudi v minu-
lem času kar veliko. Lepo bi
bilo, če bi dobili do julija
vsaj zametke otroškega igri-
šča, vsaj nekaj igral. Godbe-
ni paviljon bo moral bržčas
počakati, navzlic temu bo
urejen prostor, kjer bodo na-
stopale godbe ali druge sku-
pine.
Tudi drugi dohod v Mestni
park, Muzejski trg, bo ure-
jen.
Čeprav časa res ni veliko,
so v teku vsi napori, da bi
vendarle v tem obdobju do-
bili tudi novo skulpturo v
Celju, skulpturo na temo
hortikulturne akcije. Objav-
ljen bo razpis in na delu bo
komisija, ki bo izbrala ponu-
jene projekte. Tudi takšna
skuiptura bo pomembna
obogatitev za Celje.
Zaradi prireditev je zadeva
več ali manj znana. Osrednje
bodo v sredini julija. Parade
ne bo, zato se mnogi zavze-
majo, da naj bi bila vsaj otvo-
ritev cvetlične razstave dru-
gačna, kot bi lahko bila sicer.
Povezana bi naj bila z boga-
tim kulturnim in drugačnim
sporedom.
Kot kaže, bo modernizaci-
ja zadnjega odseka Ceste na
grad morala počakati, če-
prav bi si želeli, da bi bila ta
dela opravljena že včeraj. Ce
to delo ne bo opravljeno do
julija, bo precejšnja škoda,
saj je na dlani, da bodo tudi
Stari grad v času hortikul-
turnih prireditev obiskali
mnogi izletniki. Pa tudi sicer
gre v tem primeru za najbolj
obiskano izletniško točko
Celja. To pa tudi govori, da
bo treba uskladiti razisko-
valna dela na gradu s turi-
stičnimi in izletniškimi hote-
nji. Luknje in jame, zasilni
prehodi in še kaj ne morejo
ostati v nedogled!
M. BOZiC
NOVA ZDRAVSTVENA
POSTAJA VŠTORAH
Tako je delavec štorske železarne, Franc Starkelj, v soboto
popoldne, odprl novo zdravstveno postajo v Storah in ozna-
čil veliko delovno in solidarnostno zmago v'počastitev
dneva OF in praznika dela, prvega maja.
Na slavnosti se je kljub dežju zbralo nekaj sto domačinov,
o pomenu nove pridobitve pa so govorili inž. Jože Gabršček,
Alojz Potočnik, Tone Rožman in dr. Marjan Hrušovar.
V novi zdravstveni postaji so tri splošne ordinacije, od-
delka za preventivno varstvo in fizioterapijo, laboratorij, tri
zobozdravstvene ordinacije z ustreznim zobotehničnim od-
delkom in lekarna, poleg tega pa še prostori za ekološki
oddelek železarne.
Vrednost nove naložbe z opremo in dvema stanovanjema
je nekaj več kot 53,8 milijona dinarjev. Sredstva pa so pri-
spevali: občinska in regijska zdravstvena skupnost, žele-
zarna Store ter drugi samoprispevek celjske občine.
M. B02IC
ZDRUZEHA SREDSTVA ZA NOVA SKLADISČA
V četrtek, 24. aprila so v prostorih Kovinotehne v Celju slavnostno podpisali samoup-
ravni sporazum o združevanju sredstev za večnamenska skladišča na Zgornji Hudinji.
Predvsem je treba poudariti štiri razsežnosti tega sporazuma: da gre za združevanje
sredstev med trgovsko delovno organizacijo in proizvodnimi organizacijami, da so spora-
zum podpisovali praktično tozdi, od Kovinotehne tozda veletrgovine in skladišča ter '
transporta, da sporazum temeljito prehaja preko občinskih meja, saj sta poleg celjske
Libele in sozda ITC podpisnika sporazuma Unior in Comet iz Zreč, in še četrta razsežnost, ^
ki jo v sedanjem gospodarskem trenutku kaže še posebej izpostaviti; to je, da sporazum o j
združevanju sredstev za nova skladišča Kovinotehne v Celju presega republiške meje, saj je
udeleženec tega sporazuma delovna organizacija Kontaktor iz Beograda, organizacija za
zastopanje tujih firm, za proizvodno-tehnično in poslovno sodelovanje, izvoz-uvoz in do-
mačo trgovino.
TEKST: MITJA UMNIK
FOTO: RADO SKOP
MOZIRJE
VEZI MLAJŠIH GOSPODARJEV
51 proiMvtHtnih skupnosti v občini
Opremljenost gospodarstev s kme-
tijskimi stroji je v mozirski občini do-
segla dokaj visoko stopnjo, saj je na
750 kmetijah 810 traktorjev, 955 mo-
tornih in traktroskih kosilnic, 360 po-
biralnih prikolic, vse to v individualni
rabi, poleg tega pa je še okrog 70 stroj-
nih linij za pridelovanje silaže, krom-
pirja in gnojenja z gnojevko, ki se upo-
rablja skupinsko v strojnih skupno-
stih.
Proizvodne skupnosti v kmetijstvu
imajo v mozirski občini že približno
osemletno tradicijo. Zdaj je registrira-
nih 51 skupnosti in sicer 25 za razvoz
gnojevke, 18 za pridelovanje silaže, 16
je pašnih skupnosti, 8 za spravilo krme
ter po tri za pridelovanje ribeza in ja-
god ter za pridelovanje krompirja.
Pomembna je ugotovitev, da se za
združevanje sredstev v proizvodne
skupnosti odločajo predvsem mlajši
gospodarji, sicer pa v občini ugotavlja-
jo, da bi se lahko delo teh skupnosti še
bolj razmahnilo, če bi se pri tem bolj
zavzele nekatere službe, zlasti pa po-
speševalna pri Zgornjesavinjski kme-
tijski zadrugi.
Na dlani je, da je izkoriščenost kme-
tijskih S''rojev v skupnostih dosti več-
ja, kot bi bila sicer. Seveda pa je izkori-
ščenost m'^hanizacije odvisna tudi od
števila člaiiov skupnosti in površin, ki
jih zajema. Med kmeti, zlasti starejši-
mi, je žal še vse preveč zakoreninjeno
prepričanje, da lahko svojo zemljo ob-
delajo le s svojimi stroji, s svojimi trak-
torji. Toda, praksa je potrdila, da so
stroji bolj izkoriščeni v skupnostih,
kjer je moč bolje uveljaviti dogovore,
programe izkoriščanja in podobno.
Opravičljivo je, tudi ekonomsko, če
ima kmetija en traktor, pa čeprav ni
povsem izkoriščen, ni pa moč uteme-
ljiti na kmetiji dva traktorja, lažjega in
težjega.
Da, tako je s temi stroji, veliko jih je
na kmetijah v mozirski občini, toda,
lahko bi dajcili več, če bi bila njihova
uporaba bolj izkoriščena, programira-
na. Le tako!	M.BOŽiC
SLOVENSKE KONJICE: 30 LET UP
V tridesetih letih so delavci lesno industrijskega podjetja Slovenske Konjice iz zastarelih
žagarskih obratov zgradili moderno industrijsko delovno organizacijo. Prehojene poti so se
spomnili na zaključni slovesnosti obletnice, ki je bila 24. aprila. Svečanost so posvetili tudi
30-letnici samoupravljanja in 35-letnici osvoboditve.
Dolga in težka je bila pot. Premagati so morali številne prepreke. Uspeli so. Danes v
osmih temeljnih organizacijah izdelujejo pohištvo, stavbno pohištvo, embalažo... Z upo-
rabo domačih surovin in z uporabo vseh odpadkov v toplarni, z dobrim gospodarjenjem in
neutrudnostjo delavcev so to dosegli. Pri tem pa niso pozabili na kulturno združevanje, kar
so na slovesnosti dokeizali pevci moških zborov iz Slovenskih Konjic in Poljčan, oktet iz
Oplotnice in folklorna skupina.
Podelili so tudi najvišje priznanje delovne organizacije - zlato plaketo LIP. Prejel jo je
dolgoletni direktor ]^omir Delevič, ki je bil tudi slavnostni govornik. Delavci, ki so v
tridesetih letih največ doprinesli k uspehom LIP, so prejeli plakete in zlate značke delovne
organizacije.	MBP
VLADO GORIŠEK
MLADIM VSE M02N0STI!
Skrb in pozornost primarni kmetijski proizvodnii
Junija bo Vlado Gorišek
prevzel dolžnost glavnega
direktorja SOZD Hmezad v
Žalcu. Kljub temu bo funkci-
jo predsednika skupščine
občine še naprej opravljal,
vendar neprofesionalno.
Ker odhaja na novo delovno
mesto, smo mu zastavili ne-
kaj vprašanj, ki vsa zadeva-
jo načrt dela v SOZD Hme-
zad.
NT: Katera bo Vaša prva
naloga v Hmezadu?
V. Gorišek: »Najprej bo
treba temeljito spoznati pro-
blematiko v Hmezadu, če-
prav moram reči, da to
SOZD sorazmerno dobro
poznam še sedaj. Delo bom
zastavil seveda v smislu na-
log na področju kmetijstva,
kot so opisane v dokumentih
zveze komunistov in v dru-
gih dokumentih, tako repu-
bliških kot občinskih. Delati
bo treba predvsem tako, da
bo zemlja čim bolj izkorišče-
na, da bodo večji pridelki in
s tem tudi večji dohodki. To
bo seveda dajalo možnost
lepšega življenja združenih
kmetov in vseh delavcev v
SOZD Hmezad.«
NT: Kaj konkretno bo tre-
ba torej napraviti, da se bo
vse to uresničilo?
V. Gorišek: »Da bi dosegli
večji dohodek v kmetijstvu,
bo treba vse sile uperiti v pri-
marno kmetijsko proizvod-
njo. Treba bo izbrati kulturo
in dejavnosti, ki so najbolj
akumulativne in to tako v
družbenem kot zasebnem
sektorju. Posebno mesto bo-
mo morali dati obnovi hme-
ljišč, urediti nove nasade ter
uvajati nove sorte hmelja.
Poudarek bo treba dati tudi
proizvodnji mesa in mleka.
Pomembna naloga bo tudi
ta, da bomo čim bolj zaklju-
čili reprodukcijske celote.
Delati bo treba na izgrajeva-
nju predelovalnih zmogljivo-
sti, ki dopolnjujejo celotni
agroživilski sistem. Tu še po-
sebej mislim na izgradnjo re-
gijske mlekarne.«
NT: Zakaj nastajajo takš-
ni zapleti na območju pred
pričetkom gradnje mle-
karne?
V. Gorišek: »Premalo se
zavedamo resnosti položaja
in posledic, ki bi nastale, ko
stara mlekarna ne bo več
sposobna za delo. Moram pa
reči, da smo večino sporazu-
mov o sofinanciranju že pod-
pisali v žalski in šentjurski
občini, v Celju pa trgovina
Center, med tem ko nekatere
velike trgovske organizacije
tega še niso storile. Mlekarna
je konec koncev pomembna
tudi zato, ker posredne
vzpodbuja tudi razvoj živi-
noreje.«
NT: V SOZD Hmezad ima
jo pomembno vlogo ka-
dri...
V. Gorišek: »Res je! Za na
daljnji rcizvoj imajo izredne
pomembno vlogo in v Hme
zadu bomo rabili mlade
usposobljene in za delo pri-
pravljeno ljudi, ker bo le v
njih porok za doseganje lep
ših rezultatov. Takim mla
dim sposobnim ljudem bc
treba zagotoviti možnost
vsestranskega napredovanja
ter se odločno boriti prot
znani bolezni nekaterih, k:
,dušijo kadre'. V odločen bo;
proti temu bo treba iti!«
JANEZ VEDENit
št. 17 - 30. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
72 NOVIH KOMUNISTOV
v petek so pri Smiglovi zidanici nad Grajsko vasjo sprejeli
v vrste Zveze komunistov 72 novih članov. Večina novo-
sprejetih članov so mladi delavci, reizveseljivo pa je tudi to,
da so komunisti postali tudi učenci centra usmerjenega
izobraževanja ter na pobudo OO ZKS iz KS tudi mladi iz
krajevnih skupnosti. Na slovesnosti sta mladim spregovo-
rila izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Emil Roje ter
sekretar OK ZKS Žalec Franci Jelen.
J. V. T. T.
SLO IN DS
DA BO BOUE
Nadvse koristen priročnik
Občinski komite za sploš-
no ljudsko obrambo in druž-
beno samozaščito ter sekre-
tariat za ljudsko obrambo
občine Celje sta izdala zani-
mivo in dragoceno »zeleno«
knjižico OPOMNIK za plani-
ranje in delovanje na po-
dročju aktivnosti SLO in
DS. Na tem področju je bilo
pri izdelavi potrebnih doku-
mentov in načrtov veliko ne-
jasnosti, zaradi katerih je tu-
di prihajalo do težav, nepo-
polnosti in nedodelanosti
potrebnih programov. Da se
to ne bi več dogajalo so stro-
kovni sodelavci na tem po-
dročju pripravili ta zanimiv
in koristem OPOMNIK, ki
bo brez dvoma predstavljal"
veliko pomoč nadaljnjem
delu.
Pestro vsebinsko področje
za uvodom in smernicami
ter aktivnostmi zajema še re-
solucijo 1980 ter vlogo in na-
loge DPO, komitejev za SLO
in DS, samoupravnih in dru-
gih organov ter naloge in ak-
tivnosti na področju SLO in
DS - 1980. Ob koncu je tudi
vzorec programa. Gradivo je
zbral in uredil Viki Krajnc,
sodelovali pa so s teksti To-
ne Rožman, Srečko Pratne-
mer, Vaso Starovič, Viki
Krajnc, Alojz Pavšer, Avgust
Jakše, Stane Ocvirk, Vili
Končan, Janez Paul, Franc
Sredovnik, Franc Pusar, Lu-
dvik Zvonar in Jože Kučar.
Tehnično je OPOMNIK ure-
dila Marija Kovač. Koristen
napotek za dobro delo na po-
membnem področju, ki pa
naj ne ostane zaprt v preda-
lih, ampak se resnično upo-
rablja za tisto, za kar je bil
pripravljen.
T. VRABL
STE ŽE
NAROČILI
NOVI TEDNIK?
DVA GASILSKA JUBILEJA
Letos poteka 25 let, kar smo v Celju ustanovili po-
klicno gasilsko - reševalno službo ter 100 let, kar so v
Vojniku ustanovih prostovoljno gasilsko društvo.
Tudi v duhu stabilizacije so se oboji odločili, da bodo
proslavo pripravili skupaj, ločeni bosta samo svečani
seji. Tako bo svečana seja gasilsko - reševalne službe
10. maja s podeUtvijo priznanj, večja taktična vaja pa
na Dan varnosti, 13. maja, nekje v centru Celja, kjer
bodo prikazali tudi vso novo sodobno gasilsko te-
hniko.
Vojniško gasilsko društvo pa bo imelo svečano sejo
6. julija, takrat pa bo tudi gasilska povorka in demon-
stracija gasilske tehnike. Pokrovitelj proslave je občin-
ska skupščina Celje, slavnostni govornik pa bo predse-
dnik IS občine Celje Venčeslav Zalezina.
TV
CEUE - TRNOVLJE: PRVIČ KRAJEVNI
PRAZNIK
Krajevna skupnost Trnovlje bo letos prvič proslavila
svoj krajevni prsiznik - 9. maj. Za to priložnost bodo
izdali tudi krajevni bilten, kot korak k boljši informira-
nosti krajanov.
Sicer pa bodo praznik počastili z več prireditvami.
Že 7. maja bo slavnostna seja osnovne organizacije
zveze komunistov, na kateri bodo sprejeli nove člane
in jim izročili tudi partijske knjižice. Naslednji dan, 8.
maja popoldne, bo športno tekmovanje, zvečer ob 20.
uri pa bodo člani domače Zarje zaigrali »Svejka v
drugi svetovni vojni«. Na sam praznični dan, 9. maja,
bo slavnostna seja sveta skupščine krajevne skupnosti
- začela se bo ob 15.30 uri. Hkrati bo odprli tudi nove
prostore krajevne skupnosti, dve uri za tem pa bodo
razvili zastavo »Zarje« in odprli kulturni dom »Zarje«.
Ob koncu bo še slavnostna seja skupščine krajevne
skupnosti, na kateri bodo podelili krajevna priznanja.
VIKTOR DOBRIŠEK
MAJSKE IGRE V ŠENTJURJU
Majske športne igre so med mladimi v šentjurski
občini postale že tradicionalne in so poleg tega zelo
priljubljene med mladino iz vseh krajevnih skupnosti
šentjurske občine. Na osnovi številnih pozitivnih izku-
šenj bodo majske športne igre tudi letos stekle v me-
secu mladosti. Mladi pri OK ZSMS Šentjur bodo orga-
nizirali igre po posameznih disciplinah, ki jih bodo
pripravile OO ZSMS. Igre bodo sklenili s proglasitvijo
skupnega zmagovalca in podelitvijo nagrad, in sicer
24. maja. Organizacija zaključne prireditve bo letos v
rokah mladih iz OO ZSMS Resevna.
Majske športne igre mladih iz šentjurske občine se
bodo pričele 3. maja ob 15,30 z namiznim tenisom za
moške in ženske na Ponikvi. Naslednji dan se bodo
mladi pomerili na Planini v malem nogometu, v na-
slednjih dneh pa bodo igrali še šah, rokomet, odbojko
in košarko. Ves mesec bo torej v znamenju športa, saj
mladi pripravljajo še orientacijski pohod in kros, po-
merili se bodo še v streljanju z zračno puško in si skozi
tekmovanje in udeležbo pri vseh športnih panogah
zbirali dragocene točke za čimboljšo končno uvrstitev.
Bistvo vsakoletnih majskih športnih iger pa je pred-
vsem množičnost ter sodelovanje in spoznavanje mla-
dih iz različnih OO ZSMS.
M. PODJED
Bogomil Jerman, predsednik sindikata v tozdu tehnična
konfekcija - vodja solidarnostne akcije in Franc Grašič, ki
mu je rdeči petelin pokončal dom.
IZ SOLIDARNOSTI NOV DOM
ČLOVEK PRVI!
Kdor hitro da, dvakrat da!
Osnovna organizacija sin-
dikata v Konusovem tozdu
tehnična konfekcija je bila
pobudnik učinkovite soli-
darnostne akcije, ko je nji-
hovemu delavcu Francu
Grašiču iz Starih Slemen št.
29 v krajevni skupnosti Špi-
talič do tal pogorela stano-
vanjska hiša z gospodar-
skim poslopjem vred.
Pri tem požaru v noči od
31. januarja na 1. februar le-
tos so bili trije Grašiči, mož,
žena Angelca in 8-letni sin
Roman tudi hudo opečeni,
saj je sin Roman zeiradi huj-
ših poškodb rok še vedno v
celjski bolnišnici - to pa bo
sedaj že skoraj tri mesece od
požara, ki je presenetil Gra-
šiče med spanjem.
Nepoškodovana sta ostala
najstarejši in najmlajši, stara
mati in najmlajši sin Graši-
čevih, komaj eno leto star
Franci, ki ga je oče skozi
ogenj reševal zavitega v
odejo.
No, pa podrobnosti o ne-
sreči in pravočasni pomoči
do prve pomoči - med prvi-
mi sta Grašičevim pomagala
Vinko Jelovšek iz Sojeka in
njegov kolega Gusti, bi nas
predaleč odvedle. Tudi ra-
zmišljanja o tem, zakaj je
prišlo do požara - menda
uradnega še ni nič, niso pri
tem bistvena.
Najpomembnejša je člove-
ška solidarnost, predvsem
pa hitra akcija osnovne orga-
nizacije sindikata, ki je prak-
tično takoj rodila sadove. Ta-
koj, ko so si Grašičevi opo-
mogli od poškodb, so se lah-
ko vselili v Goličko graščino
v Dobmežu, s k^avo je na
pomoč takoj priskočil tudi
konjiški LIP z dvema kamio-
noma lesnih ostankov, pa tu-
di sicer so v Konusu delavci
vseh tozdov, ki so se jim pri-
družili še drugi občani iz Slo-
venskih Konjic, zbrali 15
kartonov oblačil, nekaj rab-
ljenega pohištva in posteljni-
ne, saj Grašičevi iz požeira ni-
so rešili prav nič drugega kot
le svoja gola življanja. Na
zbirnem računu za denarno
pomoč pa se je do danes sku-
paj z deležem iz posebnega
sklada, že zbralo preko 10
milijonov starih dinarjev.
Franc Grašič računa, da bo
zaradi učinkovite pomoči
največ svojih sodelavcev v
Konusovih tozdih in delov-
nih skupnostih skupnih
služb, že drugo leto začel na
novo postavljati dom za svo-
jo družino na istem mestu,
kjer je bil in pogorel prejšnji.
Kdor pozna njegove sode-
lavce v tozdu tehnična kon-
fekcija in v vsem Konusu ve,
da pri obnovi požganega do-
ma Grašičevi tudi drugo leto
ne bodo osamljeni, kot tudi
niso bili sedaj ob nesreči.
Njihovi Konusovci jim bodo
zagotovo spet priskočili na
pomoč.
MITJA UMNIK
POMEMBNO JE TESNENJE
Pri izdelavi okvirja - škat-
le, v katero' bomo vložili to-
plotni del zbiralnika, lahko
Kljub temu, da smo se že
pred pričetkom gradnje spri-
jaznili z dejstvom, da bo iz-
koristek (učinek) našega, do-
rna izdelanega sistema zao-
stajal za industrijskimi do-
sežki, ni odveč paziti na kva-
Utetno izdelavo tesnenja in
izolacije vseh elementov. Pri
Sončnem zbiralniku ima po-
sebno važno vlogo tudi bar-
va površine toplotnega dela
zbiralnika. Najbrž ni smotr-
no razglabljati o posebnih
barvah (tako imenovanih se-
lektivnih površinah), ki nas
pri teoretičnem pojasnjeva-
kot osnovni material upora-
bimo proti vlagi zaščiten les,
ki je hkrati tudi toplotni izo-
nju zapeljejo globoko na po-
dročje fizike, materiali pa so
težko dosegljivi. Vendar: ti-
sti, ki bodo želeli doseči nad-
poprečne rezultate, lahko pri
jugoslovanskih zastopnikih
renomiranih tujih firm kupi-
jo kvalitetne barve, ki so iz-
delane prav v ta namen.
Ostali pa bomo prav uspešno
uporabili vse vrste mat barv
domačih proizvajalcev.
Uspeh je seveda v veliki me-
ri »v roki« brizgalca, saj mo-
ra biti nanos barve primerno
lator ali pa pločevino. Skica
prikazuje še eno izmed šte-
vilnih možnih rešitev.
tenak. Uspešno so nekateri
dosegli zaželeno kvaliteto
površine z uporabo kropan
laka z dodatkom pudra. Mor-
da na prvi pogled smešna
kombinacija, toda že mnogi
so dokazali, da ideje - uspeš-
ne improvizacije dajejo pre-
senetljive rezultate. Pri hi-
trih temperaturnih spre-
membah se stekla rado oro-
si. Iznajdljivejši so problem
rešili tako, da v zbiralnik vla-
gajo dve ali tri vrečice higro-
skopične soli, ki jo najdejo v
embalaži za zvitke jeklene
varilne žice.
VELIKO SONCA
ŽELIMO
Mnogo razno vrstne j še (in
morda tudi uspešnejše) mož-
nosti pri konstruiranju sonč-
nih zbiralnikov in celotnega
sistema imajo tisti, ki so jim
dobro znane plastične mase
in tehnologija njihove obde-
lave.
Povezava večjega števila
elementov (sončnih zbiralni-
kov) ne predstavlja posebne-
ga problema, predvsem je
potrebno zagotoviti možnost
odzračevanja in primerno to-
plotno izolacijo.
Od elementov, ki so vgra-
jeni v »primarnem krogu« bi
veljalo posebej omeniti čr-
palko. Ker navadno sončne
zbiralnike namestimo na
PIŠE:
DRAGAN ŽOHAR
streho, je bistveni podatek
za izbiro črpalke tako pogo-
jen statični tlak, ki ga je po-
trebno premagovati. Za
vgradnjo je na trgu na voljo
cela vrsta malih črpalk, ki so
namenjene za vgradnjo v in-
štalacije centralnega ogreva-
nja.
Tudi za ostale elemente, ki
so vgrajeni ob črpalki: proti-
povratni ventil, raztezno po-
sodo in varnostni ventil, ve-
ljajo pri izbiri prav ista pravi-
la kot pri vgradnji v instala-
cije centralnega ogrevanja.
Morda pri nas ne bo mogoče
najti le raztezne posode pri-
merne velikosti. V tem pri-
meru bo pač treba pogledati
za mejo k sosedom.
Se nakaj besed o toplot-
nem akumulatorju. Velikost
(volumen) akumulatorja je
gotovo v najtesnejši zvezi s
površino sončnih zbiralni-
kov. Izkustveno lahko raču-
namo, da naj pripada kva-
dratnemu metru površine
zbiralnikov približno 501
akumulacijskega volumna.
V akumulatorju tekočina
ogreta v sončnih zbiralnikih
oddaja toploto potrošni vodi.
Izdelava in instalacija grelca
- toplotnega izmenjevalca v
akumulator, je verjetno naj-
zahtevnejši del izgradnje si-
stema. Izmenjevalec mora
biti izdelan tako, da ga je
moč v primeru okvare od-
straniti in popraviti, poleg
tega pa mora biti notranjost
toplotnega akumulatorja in
površina toplotnega izme-
njevalca tudi površinsko pri-
merno zaščitena, če ogreta
voda ni namenjena izključno
v sanitarne namene. Toplot-
ni akumulator lahko izdela-
mo kot valj, ki ima na spod-
njem delu s prirobnico pritr-
jen toplotni izmenjevalec.
Le-tega izdelamo iz bakrene
cevi zvite v spiralo. Potrebna
površina toplotnega izme-
njevalca je stvar izračuna.
Orientacijska potrebna povr-
šina je četrt kvadratnega me-
tra, kar za samograditelje
ustreza, saj se vsaj večina di-
menzioniranja elementov ne
bo lotevala.
Za zaključek naj samo še
pripomnimo, da lahko vsi, ki
se bodo gradnje lotili, gotovo
računajo na tovariško po-
moč vseh, ki so si že pridobi-
li na tem področju določene
izkušnje. Po svojih močeh je
pripravljen z nasveti sodelo-
vati tudi Novi tednik. Vsem
želimo mnogo potrpljenja in
uspehov pri gradnji ter obilo
sončnih dni pri izkoriščanju
naprave.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 17 - 30. april 1980 ^
GORENJE:
KOMPRESORJI
IZ ČRNOMLJA
Gorenje iz Velenja ure-
sničuje svoje razvojne na-
črte v izgradnji tam, kjer
so delavci in v uvajanju
nove tehnologije na manj
razvitem območju in to
takšnih proizvodov, ki jih
v glavnem uvažamo. Ta-
ko predstavlja poraba de-
viznih sredstev za kom-
presorje veliko postavko
v zunanjetrgovinski bi-
lanci.
V torek, 29. aprila, je za-
čela obratovati v Črnom-
lju nova tovarna TOZD
kompresorji, TGO Gore-
nje.
Pričetek gradnje sega v
leto 1978, celotna naložba
je vredna 179 milijonov,
od tega samo gradbena
dela 71,5 milijonov. Do-
mače opreme je za dobrih
32 milijonov, uvožene
preko 80 milijonov. Pre-
dvidevajo proizvodnjo
600.000 kompresorjev,
kasneje 800.000 v vredno-
sti okrog 700 milijoni di-
narjev, zaposlenih pa naj
bi bilo 170. To število se-
daj še ni doseženo, saj je
proizvodnjo začelo nekaj
čez sto delavcev.
UM
25. STERIJINO POZORJE
NOV USPEH CEUANOV
Steri/evi nagradi Kumrovi in Korunu
v soboto se je v Novem
Sadu končala osrednja jugo-
slovanska gledališka manife-
stacija letošnjega leta, 25.
Sterijino pozorje. Umetniški
direktor festivala Vladimir
Stamenkovič je tekmovalni
program sestavil na osnovi
ogleda 33 predstav iz 30 gle-
dališč, ki so jih predlagale re-
publiške selekcijske komisi-
je. Čeprav je bila večina
predlaganih predstav upri-
zoritev sodobnih dramskih
besedil, je ocenil za kvalitet-
nejše uprizoritve klasičnih
dramskih besedil. Tako je
dobil letošnji program bolj
umirjeno podobo, saj so le
trikrat uprizorili besedila so-
dobnih dramskih ustvarjal-
cev (Rudija Šeliga, Gorana
Stefanovskega in Dobrivoja
Iliča), ostalih pet uprizoritev
pa je nastalo na osnovi kla-
sičnih besedil (Ferda Koza-
ka, Milutina Bojiča, Laze La-
zareviča, Janka Poliča Ka-
mova in Ivana Cankarja).
Slovenski delež je bil v
tekmovalnem delu festivala
letos izjemno opazen, saj
smo se predstavili kar s tre-
mi predstavami treh različ-
nih gledališč (Drami SNG
Ljubljana in- Maribor ter
SLG Celje), ki so vse sodile v
sam umetniški vrh izbrane-
ga programa. SLG Celje je
nastopilo na Pozorju s Koru-
novo uprizoritvijo Cankarje-
ve Lepe Vide, o kateri je se-
lektor Vladimir Stamenko-
vič napisal v katalog med
drugim: »Korunova predsta-
va je stroga, kruta, intenziv-
no dramatična, kompleksna
v najboljšem pomenu bese-
de... zgoščena je okoli bi-
stvenih vprašanj človeškega
življenja..., njen učinek je
katarzičen, saj nam omogoči
občutiti relativnost življenja
in lastne meje.«
S tem priporočilom so Ce-
ljani prišli na festivalski oder
in tam že desetič nedvomno
dokazali, da ni majhnih in
velikih gledališč, ampak so
le dobre in slabe predstave.
Zbrano spremljanje festival-
skega občinstva in močan
zaključni aplavz sta potrdila
selektorjevo napoved in z ve-
likim pričakovanjem smo se
naslednje jutro odpravili na
•okroglo mizo kritike«. Tam
smo lahko ves čas poslušali
le pozitivne ocene, ki so jih
strokovnjaki izrekali o
ustvarjalni režiji, scenografi-
ji in kostumograhji ter izena-
čeni in prepričljivi igri vseh
nastopajočih. Dejan Penčič-
Poljanski je poudaril, da je
predstava dostopnejša ču-
stvom kot razumu, in pohva-
lil ustvarjalni delež igralcev.
Slobodan Miletič je pohvalil
Korunovo imenitno ugleda-
liščenje Cankarjevega bese-
dila, Slavenka Milovanovič
pa nenehno prisotnost hre-
penenja, ki veje iz te lepe
predstave. Igor Likar je pou-
daril, da je Korun Cankarjevi
drami vrnil telo, y katerem
to hrepenenje obstaja in tako
postavil nasproti telesno in
duhovno plat eksistence. O
visoki likovni kulturi pred-
stave je govoril Milan Mitič,
ki je ugotovil, da je Korun s
predstavo postavil temeljno
vprašanje: kaj in kam naprej.
Dr. Branko Hečimovič je iz-
postavil govor kot posebno
vrednoto celjske uprizoritve,
saj se prav skozi odrski go-
vor gledalcu ponuja poetič-
nost. Taras Kermavner vidi
prednost celjske predstave v
obujeni čutnosti, katero smo
ob Cankarju že skoraj zadu-
šili. Pozitivnim odmevom
ustreza tudi številčna pov-
prečna ocena akreditiranih
kritikov, ki so ji prisodili 8,38
točk.
Zaključno besedo pa je
imela tudi letos ocenjevalna
komisija, ki je pod predsed-
stvom Koste Spaiča tudi z
uradnimi Sterijevimi nagra-
dami izrazila visoko oceno
celjski predstavi. Sterijino
nagrado za režijo je dobil Mi-
le Korun za režijo Cankarje-
ve Lepe 'Vide v izvedbi SLG
Celje, Sterijino nagrado za
igralski dosežek pa je prejela
Anica Kumrova za vlogo Vi-
de v omenjeni uprizoritvi.
Ker je gledališki dosežek
vendarle rezultat skupnih
prizadevanj, pomenita obe
nagradi hkrati tudi priznanje
vsem sodelavcem predstave.
Vsekakor so Celjani na jubi-
lejnem Pozorju ponovno po-
trdili svojo visoko umetni-
ško kvaliteto in še bolj utrdi-
li sloves, ki so ga že uživali v
jugoslovanskem gledali-
škem prostoru.
SLAVKO PEZDIR
VITANJE
PODOBA SE SPREMINJA
Biagovna iiiša, telovadnica, ceste in eieiftriifa
Nova blagovna hiša je
dolgoletna želja Vitanjča-
nov. Zdaj se jim bo uresni-
čila. Pridobili bodo tudi no-
vo telovadnico, dokončali
mrliško vežo, dogradili sta-
novanjski blok, posodobili
gozdne ceste, razširili elek-
trično omrežje in preusme-
rili 46 kmetij.
Delovna organizacija
MERX Celje je namenila 40
milijonov dinarjev za potre-
be trgovine v sodobni bla-
govni hiši v Vitanju. Kar
1200 m- prodajalnih površin
bo imela trgovina. V njej bo
mesnica, prodajalna živil, te-
hničnega materiala, konfek-
cije in obutve pa tudi druž-
bena prehrana bo našla svoje
mesto. Z vsem tem bo zado-
voljila potrebe krajanov, s
svojim izgledom in postavi-
tvijo v središču kraja pa bo
doprinesla tudi k lepšemu
videzu Vitanja.
Osnovna šola v Vitanju še
nima telovadnice. S sredstvi
krajevnega samoprispevka,
posojili in drugimi sredstvi
jo bo zgradila krajevna skup-
nost. Skupaj s kotlovnico in
ureditvijo okolja bodo potre-
bovali sedem milijonov di-
narjev.
Krajevna skupnost pa je
namenila tudi del denarja za
izgradnjo transformatorskih
postaj in razširitev električ-
nega omrežja na Hudinji in
Paki, za dokončanje mrliške
veže in zgraditev kolektorja
skozi Vitanje.
Za posodobitev in vzdrže-
vanje cest na vitanjskem ob-
močju je nemenilo gozdno
gospodarstvo, temeljna or-
ganizacija POHORJE, mili-
jon dvesto tisoč dinarjev.
Stanovanjska gradnja ne
dosega planskih predvide-
vanj. Z dograditvijo ose-
mnajststanovanjskega blo-
ka, ki ga združeno gradijo
vse vitanjske delovne orga-
nizacije, bodo plan izpolnili.
Kumunalna skupnost Ce-
lje je letos namenila milijon
in pol dinarjev za ureditev
gnojišč pri kmetijah zaradi
vodnega zajetja pri Hudinji.
Sredstva za kmetije je name-
nila tudi kmetijska zadruga
Slovenske Konjiče. Omogo-
čili bodo preusmeritev 46
kmetij.
FRANJO MAROŠEK
MALE DOLE: 105
LET GODBE
Godba na pihala Male
dole Kulturno-prosvetne-
ga društva »France Pre-
šeren« iz Vojnika bo letos
praznovala 105-letnico
obstoja.
Godba je ves čas dose-
gala uspehe, kljub teža-
vam, ki so povezane s pri-
mernim strokovnim ka-
drom, nabavo instrumen-
tov, oblek in šolanjem
učencev.
Vseskozi so se zavze-
mali, da so pri svojem de-
lu napredovali in tako v
zadnjem času skoraj ni
prireditve v krajevni
skupnosti in celjski obči-
ni, na kateri ne bi nastopi-
li prav ti godbeniki.
Za sedanjo visoko stop-
njo gre zahvala kapelniku
Ivanu Karlovčecu iz Ce-
lja.
V. MAJCEN
SLOVENSNO NA »DOLGEM POUU«
Ob prazniku OF in 1. maju je KK SZDL Dolgo polje
priredila krajšo prosla.vo in podelila bronasta priznanja
OF. Priznanja so dobili Edo Stepišnik, Štefka Ferk, Boža
Lavrič, Jože Hrovat in Jelena Kobe. Na shki: Predsednik
KK SZDL Dolgo Polje Drago Stokavnik izroča priznanje
Štefki Ferk.	Foto: David
DRAGOCENA BESEDA STROKOVNJAKOV
Torkove oddaje Radia Celje - strokovnjak svetuje - so
zelo priljubljene, kar pričajo tudi številni telefonski pozivi
v studio s katerimi poslušalci neposredno sodelujejo v
oddaji. Minuli torek se je iztekla serija štirih oddaj v
katerih je bilo govora o gradnji stanovanjskih hiš in v
katerih so sodelovali strokovnjaki z različnih področij. Na
fotografiji je številna ekipa OZD KOVINOTEHNA - od
leve proti desni sedijo: Rafko Podgomik, komercialni
direktor oddelka inštalacije in gradbeni material, Emil
Bah, vodja poslovnice elektroinštalacij, Franček Punger-
čič, povezovalec oddaje, Lojze Oset, vodja poslovalnice
ogrevalne tehnike, Slavica Žohar, vodja oddelka za inve-
sticije, Branko Planine, vodja poslovalnice keramike in
zaključnih gradbenih materialov, Franci Kovačič, vodja
komerciale TOZD tehnična trgovina in Mirko Stopinšek,
vodja poslovnice vodovodnega materiala. Foto: D. M.
REKREACIJSKO TEKMOVANJE GASILCEV
Občinska gasilska zveza Žalec je v soboto pripravila
rekreacijsko tekmovanje po sistemu orientacijskega po-
hoda, z zbiranjem točk v posameznih disciplinah. Tekmo-
vanje se je odvijalo v več krajih žalske občine, nastopilo
pa je kar 450 mladih gasilcev. Tekmovali so v vaji z
vedrovko, metu žoge na koš, štafetnem teku, skokih' v
vrečah (na sliki), teoretičnem znanju iz osnove požcirne
samozaščite, streljanju z zračno puško, pridobivanju žiga
in prenesu vode v rezervar.	Foto: T. TAVCAR
št. 17 - 30. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
ŠOLA MILOŠ ZIDANŠEK V DRAMLJAH
VSE JE BOLJ SVETLO!
"Vse je bolj svetlo«, je
dejala drobcena svetlola-
sa deklica, ki smo jo na
pragu nove šole povpra-
šali, če ji je všeč. Odgo-
vor, ki se je zdel prvi hip
malce zmeden, bo kar
pravšnji v vsakem pogle-
du. Nova šola v Dramljah
je resnično velika in svet-
la pridobitev in veseli so
je starši in učitelji ravno
tako kot učenci. Saj si vsi
skupaj še pred nekaj me-
seci niso mogli predstav-
ljati, kako pravzaprav te-
če pouk v sodobno ureje-
ni šoli. Resda je bilo treba
veliko truda in naporov,
da je šole dobila streho, a
je bilo vendarle vredno
prebroditi kopico skrbi in
težav, ki so bile zlasti fi-
nančne narave. Zdaj je
šola Miloš Zidanšek veli-
ka delovna zmaga vseh,
ki so kakorkoli pripomo-
gli in sodelovali pri njeni
dograditvi.
205 učencev, ki šolo
obiskuje še najbolj dobro
ve, kaj je to »prostorska
stiska« in »slabi pogoji za
učenje«. Oni dan smo se z
nekaterimi učenci te šole
pogovarjali o njihovem
počutju, delu in življenju.
Kar celo zbornico smo
»zasedli« in Iztok, Sabi-
na, Irena, Ivica, Simon,
Vlado, Roman, Franc,
Ema, Jožica, Simona,
Marjana, Damjan, Janko,
Janez in Saša, so se skozi
smeh spominjali, kako si
je bilo treba zapomniti
vse zvite hodnike, ho-
dničke in stopnice. No,
zdaj so se seveda že dodo-
bra vgnezdili med vse te
hodnike in učilnice in jih
vzeli za svoje. Nikomur se
ne toži po stari šoli, ka-
mor pa kljub vsemu tu in
tam še zavijejo, kadar je
na urniku telovadba. No-
va šola namreč še nima
zgrajene telovadnice, a ko
se bo nabralo dovolj sred-
stev bodo tudi ob šoli Mi-
loš Zidanšek uredili oko-
lico in telovadnico, ki je
zaenkrat dobila le streho,
asfaltirali bodo dovozne
poti in parkirišča, staro
šolo pa podrli in na tem
prostoru uredili igrišče.
Pri urejenju okolice šole
pa radi priskočijo na po-
moč tudi učenci višjih ra-
zredov in prenekatero de-
lovno uro so že vložili za
lepše okolje. V šoli in
okrog nje je od 25. fe-
bruarja, ko so šolo odprli.
vselej živahno. Pa tudi
pred vselitvijo so se izka-
zali drameljski učenci, saj
so pretežni del šolske
opreme, ki so jo imeli
spravljeno na različnih
koncih v Dramljah, sami
znosili in zvozili v učilni-
ce in tako prihranili pre-
nekateri dinar s katerim
bi sicer morali poravnati
stroške za prevoz.
Zdaj, ko se šolsko leto
počasi izteka, pa so dra-
meljski učenci že na
trnih, kam na izlet. Pri-
dno raznašajo časopis in
prihranijo vsak dinar, da
bi lahko bila pot ob kon-
cu leta daljša.
PRVIČ V VRTCU
Ko govorimo o šoli Mi-
loš Zidanšek pa ne more-
mo mimo vrtca, ki je do-
bil prostor v šolski zgrad-
bi. Dislocirana enota
šentjurskega vrtca v
Dramljah ima dva oddel-
ka. Malih šolarjev imajo
kar 39 otrok, cicibanovih
šolarčkov pa 27. Tudi za
vrtec, ki ga doslej v
Dramljah ni bilo, bi lahko
rekli: »vse je bolj svetlo!«
Čeprav je v redni skupini
zaenkrat samo 9 otrok,
lahko njihovi starši brez
skrbi odhajajo na delo. Z
malčki so v dopoldanskih
urah vzgojiteljica, varuhi-
nja in pripravnica in
vsem skupaj je zelo lepo.
Igralnice so polne igrač in
igral, v knjigah so pesmi-
ce in pravljice in na maj-
hnih mizicah okusna in
dobro pripravljena hrana.
Se tiste pesmice o domo-
vini in pticah niso utegni-
li povedati mali škratki,
tako so jih zaposlovali
krožniki pred njimi. Pa
nam je tovarišica poveda-
la, s kakšnim navduše-
njem in zanimanjem so
otroci, ki so sicer prvič v
vrtcu, delali partizanske
čepice in kako hitro so se
naučili pesmice o maju in
mlaju.
»Kdo postavil je ta
mlaj, ki dotika se neba? V
vejah veter se igra, v njem
zastava plapola...«
MATEJA PODJED
SREČANJE S SPREVODNIKOM
šE NIKDAR SE Ml
PREPIRAL
Vinko Jošt je že petin-
dvajset let sprevodnik pri
celjskem Izletniku. PiVo
leto je bil sprevodnik na
avtobusu, ki je vozil v Lo-
garsko dolino, potem pa
vse čas na lokalni progi
Celje-Prebold. Je eden
izmed takih, ki ga imajo
ljudje radi. To ni navse-
zadnje nič čudnega, saj
nikdar ne zna povzdigniti
glasu in tako ni naključje,
če se s potniki še nikoli ni
prepiral.
»Držim se načela, da
imajo potniki vedno prav.
Tako kot tudi sam nimam
rad, če kdo vpije name,
tako vem, da tega ne ma-
rajo niti drugi. Pripričan
sem, da lepa beseda ve-
dno tudi lepo mesto naj-
de. Moram pa reči, da so v
glavnem vsi potniki, ki se
vozijo z nami prijazni in
olikani.«
-	Se pa najdejo iz-
jeme?
»To je res, vendar se da
z vsakomer lepo pogovo-
riti. Najbolj jezen sem na
takšne, ki pridejo na avto-
bus pijani.«
-	Zakaj se sprevodni-
ki v glavnem moški?
»Zato, ker je delo na-
porno, pa čeprav ne izgle-
da tako. Ljudje si pač
predstavljajo, da je kar le-
po sedeti in pobirati de-
nar. Je še druga plat me-
dalje. Se posebej teško pa
je bilo delo pred mnogi-
mi leti. Avtobusi so takrat
imeli prostor za prtljago
na strehah in skoraj na
vsaki postaji si moral po
lestvi gor in dol ter prena-
šati in iskati pakete in
kovčke ter druge stvari.«
-	Kaj vas najbolj moti
na lokalni progi?
»Najtežje mi je ob tako
imenovanih časovnih ko-
nicah. Zjutraj se iz Žalca
in Šempetra pelje v Pre-
bold in Latkovo vas na
delo toliko ljudi, da je
prevoz zares neznosen.
Ljudje se tiščijo in vožnja
zares ni prijetna. Šofer in
jaz pa ne moreva nič po-
magati. Najbolj težko mi
je, ko na kakšni postaji ne
moremo več pobrati lju-
di. Krpana čim prej potre-
bujemo.«
-	So pa tudi lepe stra-
ni vašega poklica.
»So. Poznam ogromno
ljudi. Z njimi rad pokle-
petam na avtobusu, saj
vem, da je marsikomu to
všeč in se počuti bolj do-
mačega. Pomembno je
tudi to. da se šofer in
sprevodnik razumeta. Ce
se, potem to dobro vpliva
na naše potnike. Tako ui-
grana posadka kot smo
na progi Celje-Prebold
Stane Tržan, Ivan Dolin-
šek in Ivan Arženjak, bi
morala biti vsaka. O ra-
zumevanju med sprevo-
dniki in šoferji nam je
precej pripovedovala na-
ša inštruktorica Pavla Ju-
govič, ki je včasih bila tu-
di sprevodnica pri Izlet-
niku.«
Vinka Jošta imajo pot-
niki zares radi. Neposre-
den je v razgovoru z njimi
in vesel je vsakega potni-
ka. Ce pa se vendarle kdaj
zgodi, da je kaj narobe,
potem morda še najbolj
trpi prav Vinko. Čeprav
je zatrdil, da se za poklic
sprevodnika ne bi več
odločil, pa sem prepričan,
da bi mu nekaj manjkalo,
če ne bi opravljal tega de-
la. Enostavno zato, ker
ima rad ljudi.
JANEZ VEDENIK
KAM ZA
PRAZNIČNE
DNI?
1. maj je pred durmi. Vsi, ki smo počitka po napornem in
ustvarjalnem delu potrebni, razmišljamo, kako bomo prvo-
majske praznike čim lepše preživeli. Poslušamo vremenske
napovedi, oziramo se po prognostičnih kartah z željo, da bi
bili ti dnevi sončni in topli, saj nas bo veliko mahnilo v
naravo, na izlete, potovanja. Vsak v svojo smer, kajti letos se
ne bomo srečali na Gričku, na shodih, skupnih izletih kot
leta poprej. Da pa ne bi bila to le gola ugibanja, smo zmotili
nekatere Celjane pri delu in jih povprašali, kakšne načrte
kujejo:
ALENKA ROMIH, proda-
jalka, »Slovenijales« Celje:
Poklic, ki sem si ga izbrala,
rada opravljam. Zadovoljna
sem, če kupcu lahko postre-
žem s tistim, kar išče. Prvo-
majski prazniki so dnevi, ko
se spočiješ in greš na daljši
izlet, potovanje. Ne vem še
zagotovo, kam bom šla.
Najbrž bom nekaj časa na
svojem domu, potem pa še
na fantovem. Morda jo bova
skupaj kam mahnila.
DUSAN PRIHAVEC, inž.
živilske tehnologije, »Etol-
Iff« Celje: Moje delo zahte-
va, da sem veliko zdoma, za-
to pomeni meni in moji dru-
žini Prvi maj, ko smo vsi dlje
časa skupaj, res veliko. Od-
pravili se bomo v naravo, v
gozd. Pekli bomo na ražnju
in se nadihali svežega zraka.
Ce bo slabo vreme, se bo iz-
kazalo, da je bil to račun brez
krčmarja.
KONRAD FAKTOR, vra-
tar, »Aero«, TOZD grafika
Celje: Čuvajska služba je kot
vojaška: vedno moraš biti
pripravljen, buden, pravoča-
sno moraš ukrepati, če do če-
sa pride. Letos bom za prvo-
majske praznike prost in
bom te dni izkoristil za poči-
tek. Z družino bom šel en
dan na Celjsko kočo, ostale
dni pa bom doma. Da bi le
vreme ne zatajilo!
JOŽICA FLANDER, višja
upravna delavka, »Žična«
Celje: O, veliko mi pomeni
Prvi maj. Vsak dan se sreču-
jem s problemi naših delav-
cev, ki jim želim po svojih
močeh pomagati, svetovati.
V prazničnih dneh se želim
predvsem sprostiti. Na Hva-
ru imam sestro in z možem
jo bova obiskala, sin pa bo
med prazniki na delovnem
mestu. Vsi pač ne moremo
počivati.
JUSUF HALKIČ, delavec
v tkalnici, »Metka« Celje:
Čeprav še nisem dolgo v Ce-
lju, sem se v novo okolje do-
bro vživel. Tudi sodelavci so
me lepo sprejeli, zato name-
ravam v Celju tudi ostati. Za
prvomajske praznike bom
šel prvič domov, v Sanski
most, kjer me že težko čaka-
jo oče, sestri in bratje. Veliko
lepega jim bom vedel pove-
dati.
Lepo nam je danes, ko ob prazniku dela razmišljamo,
kako ga bomo čim boljše, čim lepše preživeli in ksiko si
bomo po napornem, ustveirjalnem in svobodnem delu odpo-
čili. Prav zato pa laihko z optimizmom in vedrino zremo v
jutrišnji delovni dan.
MARJELA AGREŽ
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 17 - 30. april 1980 ^
GLEDALIŠKI
AMATERJI LETOS
BREZ REVIJE
Vsakoletna srečanja
gledaliških amaterjev na
celjskem območju pome-
nijo pomemben prikaz to-
vrstnega kulturnega delo-
vanja. Letos tega ne bo,
kar menda ni dovolj sku-
pin pripravilo svojih upri-
zoritev. Seveda se ob tem
nehote postavlja vpraša-
nje, če je Področno zdru-
ženje gledaliških skupin
Slovenije storilo v organi-
zacijskem in vsebinskem
smislu res vse, da bi sre-
čanje vendarle bilo. Sko-
raj neverjetno je, da celj-
sko območje, po tradiciji
bogato z delom gledali-
škega amaterizma, nima
svojega celoletnega pre-
gleda. Sicer pa je to že
problem, ki terja obšir-
nejši komentar!
D. M.
CELJE
PRIJATEUI NA OBISKU
MizoEemski pevci v Celju, na Polzeli in v Laškem
Spet prihajajo v goste. Do-
bri in veliki prijatelji. Gosti-
telji so tokrat člani Komor-
nega moškega zbora, gostje
pa okoli 50-članski moški
pevski zbor Oranje iz Schin-
velda na Nizozemskem.
Lani so na Nizozemskem
peli Celjani, zdaj bodo v Ce-
lju in ne samo v mestu ob
Savinji pevci iz Nizozemske.
Ne prihajajo sami, z njimi bo
še okoU 70 spremljevalcev.
In tako že ta podatek pove,
kaj pomeni prihod njihovega
zbora v Celje. Ne ^e samo za
pomemben pevski in kultur-
ni dogodek, mžuveč za dosti
več, tudi za potrditev prija-
teljskih odnosov, ki vežejo
oba zbora že dolga, dolga le-
ta in ki so zrasla v primer
iskrenega mednarodnega so-
delovanja.
Nizozemski pevci, ki pri-
hajajo tudi tokrat pod vod-
stvom dirigenta g. Pierra Ge-
ritsa, bodo imeli svoj prvi na-
stop v Celju, in to v četrtek,
15.	maja ob 19.30 v veliki
dvorani Narodnega doma.
Tokrat bo na uvodnem delu
koncertnega večera zapel tu-
di Komorni moški zbor.
2e naslednji dan, v petek,
16.	maja, jih bo pot popeljala
v Savinjsko dolino. Ogledah
si bodo Jamo Pekel, obiskali
kolektiv Garanta na Polzeli
in tudi kolektiv Tovarne no-
gavic. Večerni koncert na
PolzeU bo v okviru domačih
kulturnih dnevov. Na kon-
certu bodo zapeli tudi pevci
domače Svobode.
Tudi sobota, 17. maja, bo
naporna. Nizozemski gostje
bodo obiskali laško pivovar-
no, se za tem odpeljali v Ku-
mrovec, v rojstni kraj pred-
sednika Tita in se na povrat-
ku, po obisku Atomskih To-
plic, znova ustavili v La-
škem, kjer bo koncert v zdra-
vihški dvorani. Tokrat bodo
zai)eli tudi člani Komornega
moškega zbora iz Celja.
S tem pa seveda program
njihovega bivanja v Celju ni
sklenjen, saj bodo v tem ča-
su še druga srečanja, tudi
družinska in prijateljska in
po vsej verjetnosti prav tako
uradna.
M. B02IC
V prejšnem tednu so celjski gobarji sklicali redni občni
zbor in sprejeli delovni program za leto 1980. Njihova pro-
gramska usmeritev je vredna pohvale kajti gobe kot glavni
predmet dela niso glavna usmeritev njihovega dela, ampak
je poudarek na varstvu okolja. V svojem programu navajajo,
da bodo pri izvajanju akcije »najprej narava nato šele gobe«,
zelo dosledni. Precejšen poudarek so namenili tudi
obrambni tematiki, kajti malokdo se zaveda, da lahko
GOBA služi v izrednih prilikah kot skorajda edini prehram-
beni artikel.
Sicer pa so v svojem programu začrtali naslednje akcije:
Pomladitev družine s čimer bi tudi najmlajše naučili lju-
biti in tudi spoznati naravo. Nadalje se mislijo vključiti v
HORTIKULTURO 80 z razstavo. Razstavo bodo organizirali
tudi na Golovcu in v Preboldu. V program dela so vključili
tudi nekaj ekskurzij povezanih z nabiranjem in spoznava-
njem gob. Kot vsa leta pa bodo v prostorih upokojencev na
Muzejskem trgu vsaki prvi ponedeljek seminarski večeri. Ta
oblika dela se je že doslej pokazala za najboljšo v smislu
širjenja gobarskega znanja.
Iz programa je razvidno, da se je Gobarska družina Celje v
letu HORTIKULTURE svojega dela lotila s prave strani in
ne bilo bi odveč, če bi se ljubitelji narave in gob vključili v to
spodbudno delo.
A. D.
OBČINSKA PeVSKA REVIJA
V počastitev dneva OF in 1. maja je bila v petek v Narodnem domu Revija mladinskih
pevskih zborov celjske občine. En del je potekal ob 17. uri, drugi pa ob 19. Organizirali sta jo
OK SZDL in Zveza kulturnih organizacij. Več o'reviji bomo poročali v prihodnji številki
Novega tednika 8. maja.	Foto: F. Pungerčič
70 LET EŠC
VSE ZAJETO V BESEDI
Proslava v jeseni, brošura že zdaj
Ekonomski šolski center
Celje praznuje letos svoj se-
demdeseti jubilej, oziroma
prav tako dolgo pot od trgov-
ske šole do ekonomskega
šolskega centra.
Četudi bo proslava te ča-
stitljive obletnice letošnjo je-
sen, je že pred kratkim izšla
brošura, ki opisuje pot in po-
men šolanja srednjih eko-
nomskih kadrov v Celju.
»Kakor koli se je šola imeno-
vala,« je v uvodnem sestav-
ku zapisal zdajšnji ravnatelj,
prof. Drago Loibner, »je bila
kadrovska šola za potrebe
gospodarstva širšega celj-
skega območja. Ne samo v
gospodarstvu, v bankah, tu-
di na občinah, sodiščih, v
službah samoupravnih inte-
resnih skupnosti in družbe-
nopolitičnih organizacij,
skratka povsod, kjer se .po-
sluje', srečamo ekonomske
in upravno administrativne
tehnike, absolvente eko-
nomskega šolskega centra v
Celju.«
In tako se po tem uvodu
vrstijo zapisi »Od trgovske
šole do ekonomskega šol-
skega centra« (prof. Gustav
Grobelnik), pa zanimiv šte-
"Vilčni prikaz absolventov v
letih po vojni na državni
dvorazredni trgovski šoli,
ekonomski srednji šoli in
upravno administrativni šo-
li. Vseh skupaj je bilo 4149!
Skrbno urejena publikaci-
ja predstavlja štiri ravnatelje
(Fran Marinček, Konrad Le-
nasi, Milena Vršnik-Štifter,
Drago Loibner), tudi delov-
no skupnost v zdajšnjem šol-
skem letu. Sledijo zapisi »Od
šolskega odbora do neposre-
dnega odločanja« (Erika Si-
monič), poročilo o delu mla-
dinske organizacije (Dragica
Zabukovšek), prispevek o
delu dijakov na kulturno
umetniškem (Ema Zajam-
šek) in telesno vzgojnem po-
dročju (Meta Cafuta). Rado
Gabrovec pa piše o skrbi za
krepitev ljudske obrambe in
družbene samozaščite. V
končnem delu je seznam
vseh absolventov v letih po
vojni.	M. BOŽIC
ČLOVEK S PLEMENITIM SRCEM - JANEZ ŠMID
KO ZDRA VNIK S PLANINE
VISOKE ZAHAJA MED
BOLNE LJUDI...
Ce je hotenje veliko in volja močna,
potem človek uresniči, kar hoče. Tudi
če je to čisto majhen pobič, ki trga hlače
v šentjurski šoli, doma pa ni razkošja. A
JANEZ SMID - sedanji zdravnik na
Planini v šentjurski občini, se je dobro
zavedal, da se mora sam kmalu postaviti
na svoje noge. Oče - cestni delavec je
služil sam, mati je doma gospodinjila.
URESNIČIL SE MU JE SEN
Skozi šolanje se je pretolkel s štipen-
dijami, tudi vojaški štipendist je bil, pa
še z dodatnim priložnostnim delom. Ni
bilo lahko, a pred sabo je imel cilj -
uresničiti željo, postati zdravnik, poma-
gati ljudem, delati zanje, živeti med
njimi.
Ves čas študija na univerzi ga niso
spremlj^e visokoleteče misli o speciali-
zaciji. Želel je postati podeželski, ljud-
ski zdravnik.
Da je bilo njegovo hotenje in notranja
nuja res pristna, se je pokazalo ob diplo-
mi. Cisto vseeno mu je bilo ah piše na
njej, da je doktor medicine ali ne, zato je
Janez Smid eden tistih redkih zdravni-
kov, ki je dvignil diplomo, čeprav ni v
njej napisan sporni DR. Važno mu je
bUo le to, da je uresničil svoj sen.
ENAJSTO LETO NA PLANINI
Daleč od idealov, ki jih je od malega
pobiča nosil v sebi, je bilo njegovo prvo
delovno mesto v tovarni stekla v Rogat-
cu, v obratni ambulsinti. Delo je bilo
vpeto v uradne ure in pod pritiskom
uprave, ki je terjala malo bolniških izo-
stankov, čeprav so bih Smidovi delavci
resnično bolni.
Pa je zato vrnil štipendijo in se javil na
razpis za zdravnika splošne prsdcse na
Planini. Bilo je to leta 1969, jeseni. Prišel
je v staro ambulanto in bil hkrati zdrav-
nik ter administrativni delavec.
»Skraja me je bilo strah, kljub znanju,
ki mu ga je dala univerza. PraJcsa je čisto
nekaj drugega. Še danes, po desetih le-
tih samostojnega dela vsega ne vem, a
veUko sem že pridobil. Vmes sem ra-
zmišljal o sijecieilizaciji, potem pa sem
počasi izgubljal ambicije. Deset let izku-
šenj ne žeUm vreči proč, zato bom ostal
zdravnik splošne prakse. Seveda mo-
ram tudi študirati, da sem z novostmi na
tekočem.«
A kdaj? »Dohtar« ali zdravnik, kakor
mu kdo hoče reči, vse mu je povšeči,
zdravi ljudi v ambulanti ves dopoldan,
popoldan in ponoči pa je v stalni pri-
pravljenosti. Skozi ves dan se nabere
okoU 70 ljudi, včasih pa tudi sto. Na
obiske na domu se vozi s fičkom, ker so
ceste v zadnjem času skoraj povsod pre-
vozne. Skrbi za okoliš, ki ima 3500 pre-
bivalcev, ki pa so raztreseni po oddalje-
nih vaseh. Po zdravje k njemu hodijo
tudi iz Šmarja, Prevorja, Kalobja, Zabu-
kovja, Sevnice. Dober glas se širi v de-
veto vas, zdravnik Šmida pa še v sosed-
nje občine.
PLAČILO JE HVALEŽNOST IN
RADOST
»Bolnika obdelam - diagnosticiram v
celoti. Najbolj sem vesel če sem bolezen
odkril pravočasno in pacienta rešil na-
daljnjih preiskav. Kot plačilo pa mi naj-
več pomeni bolnikova hvaležnost, ki se
izrciža na več načinov. Ljudje so tod pre-
prosti, a dobri. Da bi taki tudi ostali! Vse
bolj prodira med nje malomeščanstvo,
ki zatira pristne odnose. Starejšim lju-
dem pomeni več kot zdravilo topla bese-
da, ki pa je nikoli ne odrečem. Najbrž
sem tudi eden redkih zdravnikov, ki še
lahko opravljajo delo porodničarja. V
desetih letih sem vodil trinajst porodov
na domu, enako število tudi babica. To
so bila moja najlepša doživetja v življe-
nju. Rojstvo otroka, začetek bivanja.«
TESNE VEZI S KRAJEM
Da ljubi zdravnik Janez Smid otroke,
dokazuje tudi sam. Tri ima sam in živ-
ljenjsko tovarišico, ki mu pomaga in ga
razume.
Poleg tega, da zdravi ljudi od jutra do
večera, pa še ponoči, če je treba, pa je
močno zvezan s krajem, kjer živi. V kra-
jevni skupnosti, je član izvršnega sveta
šentjurske občine, v turističnem druš-
tvu. Najraje pa prepeva s sovaščani v
pevskem zboru, konjiček mu je tudi ša-
hiranje. Poleg tega zbira etno^afske
predmete, zapisuje stare navade in šege
ljudi ter jezikovne posebnosti. Se po ja-
mah brska, čisto na sveže po Gliji jami,
kjer so našli okostje jamskega medveda.
V avli zdravstvenega doma je že nastal
zametek mzdega NOB muzeja, ki je tudi
delo zdravnika Šmida.
Je čudno pri vsem tem, da je kljub 38
letom, že malce utrujen? Pa ne pesimi-
stičen, ampak preobremenjen. Njegovi
ideali, s katerimi je prišel na Planino, še
niso zbledeli. »In tudi ne smejo,« pravi
sam.
Zato se zadnje čase malo odteguje od
društvenega dela, ker medicine noče za-
nemariti. Kljub vsemu mu bo ostal še
stik z ljudmi, s kraji, saj ga narava dela
pripelje med nje. Z njimi pa je tak kot
mora biti podeželski zdravnik - skro-
men, človeški, požrtvovalen. Vsako mi-
nuto pripravljen na pomoč, ranocelnik
tudi v človeški stiski. Tudi tak, da dosti-
krat ne vzame obveznega denarja, ko
obišče reveža. Da ne dela razhke med
premožnim in bajtarjem.
Zato je zdravnik Janez Smid s Planine
njihov, le eden od Planinčanov.
TEKST: ZDENKA STOPAR
FOTOGRAFIJA: ALEŠ STOPAR
št. 17 - 30. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
OB PRAZNIKU DELA
DIPL INŽ. VOJO DJINOVSKI JE ŽE 33 LET V ROGAŠKI STEKLARNI
MED STEKLARJE GA JE
SPRA VIL BORIS KIDRIČ,
LE KDO GA BI LOČIL OD
NJIM...?
V skromno urejeni pi-
sarni je tekel pomenek,
da malo takih Živahen,
zlasti po zaslugi sogovor-
nika, ki je odgovarjal na
vprašanja treh časnikar-
jev. Dobro uro, brez od-
mora. Tudi za kavico v tej
vnetosti ni bilo časa. Od-
govarjal je tako, kot bi se
vse skupaj dogajalo vče-
raj. In vendar so spomini,
zlasti na delovno organi-
zacijo, segali trideset in
več let nazaj, osebni pa še
dlje.
Beseda iz njegovih ust
je bila tekoča, le tu in
tam, ko so spomini zare-
zali pregloboko v čustvo,
se je glas zatresel. Da, de-
lo in življenje nujno
spremljajo tudi takšni
spomini, ki jih ni mogoče
obujati kot finančna ali
proizvodna dejstva, še
posebej, če so vezani na
ljudi, ki jih spoštuješ, ki
veliko pomenijo.
Sedeli smo za okroglo
mizo v pisarni glavnega
direktorja steklarne »Bo-
ris Kidrič« v Rogaški Sla-
tini, diplomiranega inže-
nirja Voja Djinovskega.
»Teče mi triintrideseto
leto dela v tem kolektivu.
Devet let sem bil tehnični
direktor, vsa preostala le-
ta sem glavni direktor. To
je dejansko dolga doba,
toda življenje v steklarni
je bilo vedno tako dina-
mično, zlasti v proizvod-
nji, da so ta leta zelo hitro
minila. Nekateri me sicer
začudeno pogledajo, če
beseda nanese na teh
triintrideset let in me
sprašujejo, ali ni to pre-
več. Menim, da to ni pre-
več, in še ni konec.
Naše delo je bilo vselej
uspešno, čeprav težav ni
manjkalo. In tako smo tu-
di lani dosegli tisto, kar
smo načrtovali, sicer pa je
zlasti minulo leto potrdi-
lo, da je bila politika o
izvozu več kot polovice
proizvodnje pravilna. Ta-
ko nam je samo lani osta-
lo čistega dohodka nekaj
več kot 35 milijonov di-
narjev in zato smo lahko
brez težav izpolnili vse
obveznosti ne samo do
kolektiva in skupnosti,
marveč tudi do naše kra-
jevne skupnosti.«
»Kako ste prišli v Ro-
gaško Slatino,« je bilo
drugo vprašanje v tem
srečanju in razgovoru.
»Moj prihod v Rogaško
Slatino je bil povsem
naključen. Ko sem takoj
po vojni diplomiral na ke-
mični fakulteti v Ljublja-
ni, sem mislil, da bom
ostal nekje v bližini Ljub-
ljane ali kot asistent na
kemičnem oddelku. To je
bilo 1947. leta. Tedaj sem
se slučajno srečal z Bori-
som Kidričem. In ko me
je vprašal, kaj delam in
kaj mislim, sem mu pove-
dal, da sem pravkar di-
plomiral. Pa mi je rekel,
kaj če bi šel v Sv. Križ.
Vprašal sem ga, kaj je
tam? Odgovoril mi je -
steklarna. Tako sva kon-
čala. Prišel sem domov,
vzel v roke karto Sloveni-
je in iskal S. Križ. Nisem
ga našel. No, pozneje sem
zvedel, da je Sv. Križ na-
selje pri Rogaški Slatini
ali še kar v zdraviliškem
kraju. Kmalu za tem sem
pisal Borisu Kidriču in
mu sporočil, da spreje-
mam njegov predlog. Ker
pa o steklarstvu tedaj še
nisem veliko vedel, sem
odšel, prav tako v spora-
zumu z Borisom Kidri-
čem, v steklarno v Panče-
vo. In šele potem, ko sem
spoznal proizvodnjo ste-
kla, sem odšel v Rogaško
Slatino. Postal sem te-
hnični vodja steklarne.
Dekret o tem je podpisal
Boris Kidrič.
Naj še povem, da je Bo-
ris Kidrič rad prihajal v
našo steklarno. Tu je se-
veda poznal veUko ljudi,
saj je Knežec, Kidričeva
domačija, blizu naše to-
varne. In kadar je prišel k
nam je hodil po delavni-
cah, se pogovarjal z ljud-
mi in se zanimal za sle-
herno podrobnost. Tudi
zadnji njegov obisk v Slo-
veniji je bil vezan na našo
steklarno.«
Zdaj je beseda spet za-
stala. Misli so uhajale ne-
kam daleč. Zaživeli so
spomini...
In spet vprašanje, ki je
poseglo v njegovo zaseb-
no življenje. Po imenu,
zlasti priimku, ni Slove-
nec, toda v govoru ne mo-
re zatajiti ljubljanskega
naglasa.
»Rojen sem v Črni gori
1915. leta. Moja mati je
Crnogorka, oče pa Make-
donec, ki se je preselil iz
Makedonije v Črno goro.
Oče je doma iz znane ma-
kedonske vasi GaUčnik,
njegov oče, oziroma moj
ded, je zelo znan po tem,
da je v starem samostanu
sv. Bigorja napravil veli-
ko fresko, ki je dobro
ohranjena še danes.
Spočetka sem se čutil
Črnogorca, toda ker smo
kmalu prišli v Slovenijo
in sem vse šole opravil v
Ljubljani, seveda ne mo-
rem skriti tega naglasa.«
»V novinarskem delu
doslej sem spoznal veli-
ko direktorjev. Nekateri
vodijo kolektiv iz pi-
sarn, drugi znajo krepko
zavihati rokave in v pro-
izvodnji tudi pokazati,
kako se določena dela
opravijo.., Kakšen di-
rektor ste vi?«
»Težko vprašanje. Naj
še enkrat povem, da sem
bil devet let tehnični di-
rektor steklarne in tudi
pozneje, kot glavni direk-
tor, sem se dolga leta več
ukvsirjal s tehnologijo kot
z direktorskimi posli. Ra-
zen tega sem bil v tej ste-
klarni prvi diplomirani
inženir. Ko sem prišel
1947. leta, so me mnogi
čudno gledali, češ, kaj bo
tu delal inženir in za kaj
ga potrebujemo, saj je
steklarna delala od 1928.
leta in ni imela do mojega
prihoda nikoli nobenega
inženirja. Tako sem mo-
ral s svojim delom doka-
zati, da je tudi v steklarni
potreben inženir. Kmalu
pa se je pokazalo, da je en
inženir premalo. Zato ni
slučaj, da smo v tem inže-
nirskem kadru močno na-
predovali. Tako mi danes,
kot direktor, ni treba več
posegati v tehnologijo,
ker imam za to inženirje,
jaz sam pa se bolj ukvar-
jam z vprašanjem, kaj bo
kolektiv potreboval v na-
slednjem letu. Lansko le-
to smo dobro zaključili.
kaže, da bo tako tudi le-
tos. Moja trenutna naloga
je tudi v pripravi nasled-
njega srednjeročnega na-
črta razvoja steklarne.
Skratka, prišel sem kot
edini inženir in bil sem
dolga leta tudi edini s fa-
kultetno izobrazbo. Da-
nes imamo močan štab
strokovnjakov, inženirjev
in drugih, in danes mi je
delo veliko lažje, ker
imam izredno dobre so-
delavce v vseh sektorjih.
In tako se kot direktor
lahko srečujem le z naj-
važnejšimi problemi.«
»Težko bi našli direk-
torja s stako bogatimi
delovnimi izkušnjami,
kot 'jih imate vi. Kako
gledate vi na to pot in na
razvoj območja na kate-
rem delate?«
»V teh triintridesetih
letih sem postal rogaški
domačin. Tako se tudi po-
čutim. V tem času sem bil
dvakrat po štiri leta pod-
predsednik šmarske ob-
čine, bil sem tudi zvezni
in republiški poslanec.
Moram reči, da se na to
prehojeno pot rad spo-
mnim. Bilo je veliko dela
in veliko uspehov. Eden
od uspehov je tudi v stati-
stiki, ki sem jo dobil pred
kratkim o uvozu stekla v
Združene države Ameri-
ke. Naša steklarna, to je
majhen kolektiv, z okoli
1200 ljudi, ima v ameri-
škem uvozu stekla v 1978.
letu delež z 2,1%. To je
zelo veliko, saj je uvoz iz
drugih držav, ki ga se-
stavlja več steklarn, ne-
primerno manjši ali pa ga
sploh ni. To je priznanje
za naš kolektiv. Uspeli
smo predvsem zaradi ka-
kovosti.
In ne gre samo za to. Mi
smo v občini največji ko-
lektiv in kot tak z določe-
nimi odgovornostmi. Tu-
di zato smo pred leti po-
stavili v Kozjem brusilni-
co stekla in tako odprli
okoli sto domačinom,
predvsem mladim, delo
in zagotovili socialno var-
nost doma. In tudi naša
edina letošnja naložba je
namenjena Kozju. Tu bo-
mo postavili novO polirni-
co in zanjo odšeh 42 mili-
jonov dinarjev. Razen te-
ga bomo razširili še bru-
silnico za 25 strojev. To
pa so tudi novi delavci.
Tako bo čez leto dni tu
delalo okoli 150 ljudi. In
tudi v naslednjem sred-
njeročnem obdobju bo-
mo vlagali precejšnja
sredstva v kozjanski
obrat.
Razen tega bomo letos
odprli v Kozjem prvi let-
nik steklarske šole. Tudi
to je za Kozje in njegovo
območje več kot po-
membno. To je vsekakor
velika pomoč našega ko-
lektiva občini in Kozjan-
skemu. In moram reči, da
sem vesel, kadar pridem
v Kozje in vidim samo
mlade, ki tu živijo pplno
življenje, se udejstvujejo
na različnih področjih in
podobno.«
»Steklarna je p«jem,
še posebej, kar zadeva
kakovost. Kaj je tisto,
kar je na vaših izdelkih
tako pomembno, da se
lahko uspešno uveljav-
ljate tudi na tujih, zelo
zahtevnih, tržiščih?«
»Steklarna se je dolgo
uvajala za izvoz, in zlasti
pri izvozu v Združene dr-
žave Amerike smo spoz-
nali, da je treba obliko
prilagoditi zahtevam trži-
šča. Uspeli smo tudi zato,
ker nismo nikogar posne-
mali, osvojili smo čisto
svojo obliko, ki je bila za
izvoz v ZDA, prilagojena
ameriškemu okusu. Sicer
pa je izdelek ostal čisto
naš. In ker je to vselej na-
še, ker niso kopije drugih,
smo uspeli. Zadeli smo
okus, sicer pa je kakovost
pripeljala naše izdelke do
ameriškega trga. Zato ni
čudno, če smo že v marcu
prodali v Združene drža-
ve Amerike celotno pre-
dvideno količino za letos.
O kakovosti naših iz-
delkov in njihovi uvelja-
vitvi na ameriškem trgu
govorijo tudi priznanja,
ki jih od tam dobivamo.
Veste, Američani imajo
navado, da po nekajlet-
nem delu s proizvajalcem
podelijo tudi priznanje za
dobro sodelovanje. In ta
odličja imamo od vseh
naših kupcev v ZDA. V
tem je tudi zaupanje do
nas in našega dela.
Dosegli smo tudi to, da
na kartonski embalaži na-
pišemo »živeli« in potem
tolmačimo, kaj ta beseda
pomeni. Ta korak je bele-
žil dober trgovski učinek.
Razen tega ne prodajamo
nobenega stekla, da ni
točno označeno, od kot
prihaja. Povsod je tudi
naš znak!
Razen tega smo uspeli
pri naših odjemalcih, to
pa so velike in znane tr-
govske hiše, da so nas
vnesli v svoje kataloge in
da tudi v njih piše, da je ta
izdelek delo rogaških ste-
klarjev. Dobili smo ime in
v ZDA kupci zahtevajo
steklo iz Rogaške Slatine!
Po zaslugi takšnega de-
la imamo na primer v
ZDA odjemalce, ki kupu-
jejo naše izdelke že 52 let,
razen vojna leta, in ima-
mo dokumentacijo, da je
bil naš prvi izvoz v ZDA
že 1928. leta.«
In za konec pomenka,
ki se je vrtel še o umetni-
ški vrednosti izdelkov ro-
gaških steklarjev, o tem,
kateri državniki in šport-
niki imajo pokale in vaze
iz rogaške steklarne in
drugem, še en poseg v za-
sebno življenje. Tokrat v
življenje športnika, igral-
ca namiznega tenisa.
»Najbolj sem se ogrel
za namizni tenis. To je tu-
di obdobje študentovskih
let. Dvakrat sem bil v
moštvu, ki je osvojilo na-
slov ekipnega državnega
prvaka. Z vsemi nekda-
njimi igralci imam tudi
zdaj prijateljske stike in
nekdanji državni prvak
Žarko Dolinar nikoli ne
pozabi povedati, da sem
mu bil prvi trener. Sicer
pa moram reči, da je bila
moja prva igra v finalu
nekega turnirja prav v
Celju. Bilo je to 1929. leta.
Bil sem prvak Ljubljane
in še in še. To so spomini,
ki me vedno prevza-
mejo...«
V razgovoru
sodelovali:
Milan Božič,
Drago Medved,
Branko Stamejčič;
zapisal:
MILAN BOZiC
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 17 - 30. april 1980 ^
PRVOMAJSKA POPOTNA REPORTAŽA
TRIER, NAJSTAREJŠE
NEMŠKO MESTO, JE
DALO MARKA
Onstran Rena, v sliko-
viti pokrajini ob reki Mo-
sel blizu luksemburške
meje leži Trier, mesto z
bogato zgodovino, ki bo
čez štiri leta slavilo svojo
2000 letnico obstoja. So-
dobni Trier se je od rde-
čih skal peščenjaka razle-
zel čez Mosel v trgovsko
in univerzitetno središče,
ki se poleg tega ponaša s
slovitim moselskim vi-
nom. S svojo galsko-kelt-
sko preteklostjo se je v
obdobju rimske koloniza-
cije prvič omenjal Trier
14 let pred našim štetjem
in je bil po letu 285 naše-
ga štetja stoletje reziden-
ca rimskih cesarjev. Po
vdoru barbarskih Fran-
kov je Dioklecian razdelil
rimski imperij na štiri de-
le in Trier je postal glavno
mesto enega teh štirih de-
lov, ki je zaobsegal Galijo,
Španijo, obe nemški pro-
vinci in Britanijo. Tu je
vladal Constantinus Clo-
rus, oče Konstantina Ve-
likega. Konstantin je od
tu odšel v Carigrad, toda
Trier je še nadalje ostal
eno največjih središč rim-
skega cesarstva, vse do
ponovnega vdora Germa-
nov, ko mesto postopno
izgublja svoj politični po-
men. Palače, terme, veli-
častna bazilika, ostanki
obzidja, od starosti počr-
nela »Porta nigra«; priča-
jo o veličini tega mesta, ki
pozneje živi življenje z
vzponi in padci, do ob-
dobja, ko osiromašeno s
še bolj siromašno okolico
preživlja težke čase odse-
ljevanja ljudi v Ameriko
in ko sredi revščine zgod-
njega kapitalizma 5. maja
1818 sedmi od desetih
otrok advokata Heinrika
Marxa zadiha v ozračju
socialnih kriz, ki je s svo-
jo dejavnostjo, ideologijo
in znanstveno analizo ra-
zredne družbe zaobjel ves
planet. To je bil usta-
novitelj znanstvenega so-
cializma - Kari Marx.
MARXOVA
ROJSTNA HIŠA -
MUZEJ
Rojstna hiša Karla Mar-
xa stoji v eni osrednjih
ulic starega Trierja. To je
tipična baročna hiša, kjer
je Marxova družina sta-
novala le leto in pol in ko
je bil Kari star petnajst
mesecev, so se preselili v
manjšo hišo nasproti
»Porte nigre«, ki jo je
advokat Heinrich Marks
kupil za svojo številno
družino. Kari Marx je ži-
vel v Trierju do mature v
letu 1835, od koder ga je
pot vodila v svet, v Ber-
lin, Koln, Pariz, Brussel
in London, kjer je reven
kot cerkvena miš umrl 16.
marca 1883 v 64. letu sta-
rosti.
Trier in viničarska oko-
lica sta mladeniču Karlu
Marxu vtisnila premnoge
podobe, ki so ga spodbu-
dile k zgodovini in filozo-
fiji in v muzeju so tudi
njegovi pesniški poskusi.
Gotovo je v njegovih
Trierskih letih močno
vplival nanj socialni re-
formist Ludvvig Gall, ki je
od tu po Nemčiji širil ide-
je Saint-Simona, ki so za
Karla Marxa bile poleg
nemške klasične filozofi-
je in angleške ekonomije
temelji njegovega (in En-
gelsovega) nauka.
Trier je hkrati tudi
rojstno mesto Marxove
žene, hčerke obubožane
plemiške družine. Jenny
von Westphalen, ena naj-
lepših trierskih meščank
ni bila samo Marxova po-
trpežljiva in vdana sopro-
ga, marveč tudi v veliko
pomoč pri njegovem
delu.
Leta 1904 je eden zgod-
njih socialdemokratov
odkril podatek o hiši v
kateri je bil Kari Marx ro-
jen. Poskusi odkupa so se
izjalovili, ker socialnode-
mokratska partija ni bila
pri denarju. S široko, po
vsem svetu razpredeno
akcijo, so leta 1928 hišo in
zemljišče končno odkupi-
li in porabili visoko vsoto
za njeno obnovo v prvot-
ni obliki, kajti medtem je
bila večkrat prezidana.
Otvoritev je bila predvi-
dena za leto 1931, toda go-
spodarske in politične ra-
zmere so otvoritev odloži-
le. Maja 1933 so Trierski
nacisti hišo zaplenili in jo
uporabili za uredništvo
svojega glasila.
Ob 150-letnici rojstva
Karla Marxa je bila rojst-
na hiša urejena kot mu-
zej, knjižnica in razisko-
valni institut ter s sveča-
nim aktom predsednika
SPD Willy Brandta ter
sklada Friedricha Eberta
izročena javnosti. Od ta-
krat je to hišo, metodolo-
ško in z dragocenimi
izvirniki opremljen mu-
zej obiskalo do lanskega
leta okoli 150.000 obisko-
valcev iz vsega sveta.
Prihodnje leto bo v ne-
posredni bližini dokonča-
na nova moderna palača,
v kateri bo poleg arhiva,
knjižnice in uprave, pro-
stor tudi za delo razisko-
valnega instituta o vsem,
kar se povezuje z imeni
velikanov delavskega gi-
banja Marxa in Engelsa.
Muzej ima 10 prosto-
rov. S ponosom se Jugo-
slovani ustavljajo ob vi-
trinah, v katerih so tudi
prve izdaje »Komunistič-
nega manifesta« in »Ka-
pitala« v srbohrvaškem
jeziku in pri steni, kjer je
med najvidnejšimi nada-
ljevalci Marxovega dela
tudi podoba Svetozarja
Markoviča.
NIHČE NI PREROK
V SVOJI VASI
Trier ima okoli 90.000
prebivalcev in vendar
smo šele po nekaj posku-
sih od enega od mešča-
nov zvedeli, kje je rojstni
dom Karla Marxa. Po-
dobno sliko kaže tudi sta-
tistika obiskovalcev iz
Zvezne republike Nemči-
je, ki med 150.000 našte-
tim niso v večini. Najbolj
zastopano je Porurje,
Westphalija, Saarland in
Severna Nemčija - in ka-
ko tipično - najmanj
Straussova Bavarska.
Gotovo je hvalevredno,
da socialdemokratska
stranka posveča tolikšno
pozornost in pomen temu
spomeniku in raziskova-
nju življenjskega dela
ustanoviteljev marksi-
zma in Zveze komuni-
stov, čeravno je v tej
stranki idejna paleta zelo
razprta. Na eni strani so
takšni, ki se ograjujejo od
marksizma, na drugi pa
spet malone do kraja pri-
vrženi ideji in nauku
trierskega velikana.
Značilen je tudi trierski
turistični vodič. Na 62
straneh zvezka žepnega
formata je en sam stavek
o Karlu Marxsu.
Non propheta in patri a
sua! In še manj v domači
vasi.
OD ZVENEČIH IMEN
DO PREPROSTIH
LJUDI
Ce izvzamemo majhen
odstotek tistih, ki iz gole
radovednosti vstopijo v
spominski muzej Karla
Marxa, so večji del njego-
vi obiskovalci k marksi-
zmu idejno naravnani lju-
dje. Naposled je bil ven-
darle ta zgodovinski spo-
menik urejen s prispevki
iz vsega sveta in medna-
rodni komite za obnovo
hiše je nekaj časa vodil
znan francoski socialist
in ministrski predsednik
Leon Blum. Med predvoj-
nimi in povojnimi daro-
valci so našli tudi poštni
odrezek znamenitega
afriškega voditelja in
predsednika senegalske
vlade Senghorja, ki je bil
ob obisku v Trierju nad-
vse presenečen, ko so mu
ga pokazali, saj je na to bil
že popolnoma pozabil.
Najbolj spektakularen
je bil obisk predsednika
kitajske vlade in partije
Hua Kuo-Fenga, ki so ga
v Trier pripeljali s heli-
kopterjem in ki si je po-
drobno ter s spoštova-
njem ogledal muzej in
trierski župan se je hudo
trudil, da bi visokemu go-
stu dopovedal, da so v
mestu še druge znameni-
tosti iz dvatisočletne zgo-
dovine. Vljudni Kitajec si
je vse to ogledal, potem
pa povabil župana, da si
pride ogledati Kitajsko,
kjer so zgodovinski spo-
meniki še mnogo starejši
kot v Evropi, da pa žal
nimajo ničesar kar bi bilo
v zvezi z življenjem Karla
Marxa.
Zanimivo je, da so Ki-
tajci najbolj številni obi-
skovalci muzeja med dr-
žavljani socialističnih de-
žel, zato so jim v muzeju
uredili tudi kitajski koti-
ček z izvodi prvih marksi-
stičnih tiskovin v tej dr-
žavi.
Pozoren opazovalec bi
lahko po interesu obisko-
valcev določil njihovo
usmerjenost. Medtem ko
je tisti del muzeja, ki
predstavlja Marxa, nje-
gov rodbinski izvor in
družinsko življenje za vse
enako pomemben, se eni
ustavljajo v oddelkih bolj
pri mladem, drugi pa pri
starem Marxu, kot vodi-
telju Internacionale in
ustanovitelju Zveze Ko-
munistov. Spodbudno pa
je gledati, da je med obi-
skovalci vselej veliko
mladih ljudi, ki si skrbno
ogledujejo vsak razstav-
ljeni predmet in na tiho
med seboj diskutirajo.
In še zanimivost. Prou-
čevalci, oziroma biografi
Marla Marxa so v eno
stenskih vitrin postavili
tudi sliko morebitnega
Marxovega nezakonske-
ga sina. Ta eksponat je
doživel že veliko prote-
stov, zlasti s strani ideolo-
gov vzhodnoevropskih
držav, ki trdijo, zlasti tisti
iz Vzhodne Nemčije, da je
ta eksponat pravokacija.
TRIER - PRIJETNO
MOSELSKO MESTO
MED TRTAMI
Kot že rečeno je Trier
že zdavnaj prerastel svoje
srednjeveško obzidje z
nekdanjimi 28 obrambni-
mi stolpi. Vendar je vse,
kar je pomembnega, ogle-
da vrednega, stisnjeno v
nekdanji obzidani okvir.
Navzven so stanovanjske
soseske, nekaj industrij-
skih obratov, tobačna to-
varna na primer in skladi-
šča ter predelovalni obra-
ti, kajti Trier je predvsem
trgovski center pokraji-
ne. Radi pokažejo tudi
univerzitetno mesto, kot
primer zgrešene in predi-
menzionirane gradnje.
Mesto učenosti je za ne-
kajkrat večje, kot izkazu-
jejo potrebe, arhitektura
prej neokusna, vsekakor
pa nič posebnega.
Trier obdaja slikovito
vinorodno gričevje z zna-
menitim moselskim vi-
nom. Vinogradi so tod bi-
li že v rimskih časih, v
srednjem veku in še pred
stoletjem so bili last
Trierskih škofov in ime-
nitnikov in zato se današ-
nji vinogradniki še vedno
štejejo za viničarje, ki so
tudi pri njih, kot pri nas v
Slovenskih goricah, bili
najemniki.
Zelo zanimiv je bil
obisk pri vinogradniku
Petru Willemsu. Kot do-
ber gospodar je sicer po-
sestvo moderniziral, toda
vse prostore je opremil s
starimi predmeti za po-
^ebe poljedeljstva in vi-
nogradništva, tako da
obiskovalcem nudi tudi
nekakšen muzejski uži-
tek. Posebnost pri njem
pa je, da je nekdanjem
skednju dal prostor hu-
domušni trierski bratov-
ščini, ki si je tu uredila
»viteško dvorano«, zbito
iz preprostih desk, iz vseh
vetrov zbranimi kosi po-
hištva. Trierska bratov-
ščina je veja po vsem sve-
tu znane (nekoč tudi pri
nas) meščanske združbe,
katere člani so si po pro-
padu fevdalnega stanu
omislili nekakšno parodi-
jo na viteški stan. Tam
ima vsak član svoj kariki-
rano opremljen grb, svoj
meč iz sila preproste zliti-
ne. V bratovščini je pre-
povedano govoriti o poli-
tiki ali religiji, dovoljeno
pa piti do neomejenih ko-
ličin, za kar skrbi dobro
založena klet lastnika po-
slopja. Sicer pa Willems
poleti sprejema pod stre-
ho tudi pivce »neviteške«
krvi in na teh »pušenšan-
kih« proda svoj pridelek,
kolikor ga ni namenil
prodaji na veliko.
Willemsova hiša je stala
že v Marxovem času in
nekje tu blizu je imel svoj
vinograd tudi advokat
Friderich Marx, oče usta-
novitelja znanstvenega
socializma.
In še ena znamenitost.
Rimski Trier je napajal 14
kilometrov dolg akva-
dukt. Speljan je bil tako,
da je na meter dolžine
znašal padec natanko 4
centimetre, natanko toli-
ko, da je voda tekla in se
ni kvarila. Dokaz kakšni
graditelji so bili Rimljani.
JURE KRASOVEC
Ulična in dvoriščna stran rojstne hiše Karla Marxa v Trierju, kjer je zdaj skrbno urejen muzej, s čitalnico in
prostori za raziskovalno dejavnost Marxovega in Engelsovega dela in življenja. Zgoraj ob naslovu je manj
znana Marxova fotografija, morda najstarejša, ki sega v čas, ko še ni bila ustanovljena I. internacionala.
št. 17 - 30. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
NA OBISKU PRI ZBIRALCU PRAVLJIC IN ENEM IZMED STAROSTE
PREDVOJNE CELJSKE GIMNAZIJE - ALOJZIJU BOLHARJU
PROFESOR ZVEST
ŽIVLJENJSKEMU
NAČELU:
ŠE VEDNO SE UČI!
Ob našem prvem obi-
sku ga nismo našli doma.
Bilo je to dopoldne, nje-
gova žena pa nam je lju-
beznivo odgovorila, da le-
tega še vsak dan preživi v
mestu, med prijatelji.
Včasih so se zbrali v
Evropi, v kavarni, ki je bi-
la bolj po njihovem oku-
su kot zdajšnja - Pri mo-
stu.
Dokler si profesor Bol-
har ni pred dvema letoma
hudo zlomil noge, je bila
značilna pojava sredi do-
poldneva na Kersnikovi
ulici. Čeprav pri osemde-
setih, se je hitro in čvrsto
pognal na kolo ter se po-
peljal v mesto na obvezni
prijateljski klepet. Zdaj
to stori z avtobusom.
Ob drugem obisku smo
ga našli pri delu. Sredi
papirjev, knjig, časopi-
snih izrezkov, najnovejše
številke Naših razgledov
in starega, zelo starega pi-
salnega stroja, ki pa mu
še vedno lepo služi.
Nikakor ni bil priprav-
ljen na pogovor. Postre-
gel nam je s kupico gren-
čice, ki jo moramo izpiti
časnikarji sami - nismo
se ga spomnili lani, ko je
slavil osemdesetletnico.
In še hujšo pilulo mora-
mo pojesti, če hočemo bi-
ti pošteni - od leta 1925,
ko je prišel v Celje in z
majhnimi presledki biva
v njem še danes, mu ni
bila posvečena ne v kul-
turnih krogih, ne v lokal-
nem časopisju niti ena
beseda. On pa že od vsega
začetka prerašča domači
literarni prostor in je kot
zbiralec slovenskih naro-
dnih pravljic mojster, ki
ga do danes ni še nihče
prekosil.
ROJEN V
PREJŠNJEM
STOLETJU
Pod mogočnimi vršaci
Kamniških planin, tik v
njihovem vznožju - Ka-
mniku, se je strojarjevi
družim rodil sin Alojzij -
še v prejšnjem stoletju.
Oče, podjeten mož se je
selil, zato je mali Lojzek
vso učenost nabiraj v
Ljubljani, kjer je tudi ma-
turiral 1919 leta. Kot uči-
telj je najprej učiteljeval v
Ljubljzini, a »uka žeja« ga
je vlekla naprej. Vpisal se
je na telovadno akademi-
jo v Zagrebu in jo končal.
Napravil je tudi diplomo
iz stenografije in se svoje-
mu vehkemu učitelju ter
nestorju slovenske steno-
grafije Antonu Bezenšku
oddolžil tako, da je napi-
sal in izdal o njem mono-
grafijo.
PETINDVAJSETEGA
LETA V CEUE
»Kot mlad in postaven
mladenič (to ne smete za-
pisati, in se mi smeji) sem
prišel v Celje in od takrat
vse do leta 1941, ko me je
gestapo prvi dan prihoda
v Celje zaprl, sem učil na
celjski gimnaziji telovad-
bo in tudi slovenščino, za
katero sem se zelo zani-
mal.« Predvojni gimnazij-
ci celjske gimnazije ga še
dobro pomnijo, ko je v
elegantni obleki in trdem
oprsniku učil telovadbo,
v dresu pa ga niso nikoli
videh. Avstrijska šola pač
in vedno sem želel biti
eleganten!« Je bil res?
Pravijo, da mu je to uspe-
lo. »Vedno sem bil zelo
navezan na svoje učence,
slabega reda pa nikoU ni-
sem dal. Ni bilo potrebno,
ker so se radi učili in me z
zanimanjem poslušali.
Mladina je vedno dobra,
samo pravilno mora biti
vzgojena.«
Ne pozabite zapisati, te-
ga pa resnično ne! Pred-
vojna mladina na celjski
girrmaziji je bila izredno
narodno zavedna, zato je
tudi večinoma končala v
partizanih, taboriščih.«
»STARI« BRUC NA
SLAVISTI KI
Tudi profesorja Bolhar-
ja je brcal nemški ško-
renj. Najprej je bil izse-
ljen v Šabac, potem je pri-
šel v Ljubljano, odkoder
so ga Italijani internirali
na Rab.
Po vojni je sledil notra-
njemu klicu - ljubezni, ki
je kasneje prerastla v
strast posebne vrste in
posebne veje - slovenski
in slovanski književnosti.
Ni mu bilo lahko, ko je
kot 48-letni bruc slavisti-
ke sedel v isti klopi z ko-
maj puhasto perjadjo.
Vmes je bil honorarni bi-
bhotekar v Narodni uni-
verzitetni knjižnici v
Ljubljani - skratka, uče-
nost tja od cerkvenoslo-
vanščine do vseh mogo-
čih dialektov ruskega,
predvsem pa bolgarskega
jezika, je požiral z največ-
jo žhco.
Pri tem pa ni pozabil na
Celje. Tu je imel svoj dom
in ponovno se je vključil
v pedagoško delo v gi-
mnazijo leta 1953, čez pet
let pa je bil upokojen.
Uradno, seveda! Se deset
let je potem učil na admi-
nistrativni šoli, na tehni-
ški srednji šoli pa še tri
leta nazaj.
NAJVEČJA
UUBEZEN -
NARODNE
PRAVUlCE
Res, da je bila hterarna
žilica v njem, saj je kot
študent in kasneje profe-
sor sodeloval v različnih
Uterarnih slovenskih re-
vijah, pa je bila ljubezen
do pravljic tista, na prvi
pogled. Zanje ga je nav-
dušil prijatelj Finžgar in
tako so že pred vojno izš-
le pri Mohorjevi družbi in
od Bolharjeve roke pre-
vedene pravljice Bratov
Grimm, pa tudi prevodi
ruskih in bolgarskih
pravljic.
Prva izdaja SLOVEN-
SKIH NARODNIH
PRAVLJIC, ki jih je ure-
dil in komentiral celjski
profesor, pa so izšle šele
po vojni, 1952. leta. To je
slovenska knjiga, ki je do-
živela največ ponatisov,
zdaj se pripravlja deseti.
Izreden odmev so imele
tudi Slovenske basni in
živalske pravljice, ki so
razprodane. Letos ali pri-
hodnje leto bodo izšle
SLOVENSKE ŠALJIVE
PRAVLJICE.
Omenili smo le najvaž-
nejše, kajti seznam vseh
del, prevodov, razprav in
študij profesorja Bolharja
je dolg štiri tipkane stra-
ni. Resnični mojster je tu-
di v prevajanju. Prevaja iz
slovanskih in v slovanske
jezike, največ spet prav-
ljice. Za prevode iz bol-
garščine je izjemen moj-
ster. To so spoznali Bol-
gari in ga tudi zato odh-
kovali.
Kako čudovito zveni
ljudsko pesništvo in zapi-
sana nevezana beseda!
Vse to vsebujejo tudi
pravljice. Nič ni odvečnih
besedi, vsaka ima svoj
pomen in modrost. In
ravno slednja je tista, ki
se ohranja iz roda v rod in
nikoli ne izgubi na svoji
pomembnosti.
Spet se je zagrizel v de-
lo in študira. Hiti, ker bi
rad z delom končal, kajti
to je resnično življenjsko
delo. ANTOLOGIJA -
SLOVENSKI SMEH,
kjer bodo zbrane smešni-
ce iz ljudske pripovedi,
preko Trubarja, Svetokri-
škega, cvet naše humori-
stične Uterature vseh ob-
dobij, pa tudi sodobna sa-
tira in humoreska. Za
slednje obdobje pravi, da
ni najbolj plodovito.
Preko tisoč tipkanih
strani se je že nabralo te-
ga slovenskega smeha.
Dela vsak dan, zadnje ča-
se zaradi bolehnosti malo
manj. Žena se huduje, da
preveč dela, on pa grebe
dalje in pripravlja delo, ki
ga v slovenski Literaturi
še ni. Izbor mu dela teža-
ve, ker bi imel rad različ-
na obdobja vsaj enako-
vredno zastopana. Z za-
ložbami se še ni dogovar-
jal, a z izdajo svojih del
nikoli ni imel težav. Te
nastopijo takrat, ko se
moraš pregristi skozi
gmoto celotne slovenske
literature.
MALHA 55 LET
ŽIVUENJA V CEUU
JE POLNA
Veliko smo pustili zu-
naj, a profesor Bolhar
nam tega ne bo zameril.
Skopo odmerjene vrstice
ne morejo povrniti dolga,
ko mu ni bila odmerjena
nobena. In ker se veUčina
meri po skromnosti, ki je
pri profesorju izrazita, po-
tem lahko zapišemo, da je
tudi pri njem ne manjka.
Skriva jo za dobrodušen
nasmeh, izredno ljubezni-
vost in izrazito svetov-
ljanstvo.
Ta starosta slovenske
celjske gimnazije, ki ni
edini, pa eden izmed red-
kih, še vedno vzdržuje sti-
ke z nekdanjimi učenci.
Povabijo ga na obletnice
mature - petdesetletniki,
dijaki, ki imajo v svojih
vrstah ' izjemnega
enainosemdeselletnega
profesorja. Da, prav v teh
dneh je slavil svoj visoki
jubilej, naša sreča pa je
bila v tem, da smo ga zdaj
obiskaM.
Na koncu je bil našega
obiska vesel in prijetno je
bilo kramljati z njim.
Spet bo sedel k pisalne-
mu stroju in bajal, kar
počne vse življenje. Pa
veste, da je čudovito sre-
čati človeka, ki piše o do-
broti, o povračilu slabega
z dobrim, o desetnici, ki
je šla s trebuhom za kru-
hom, o poldrugem Marti-
nu, o hudobnem grašča-
ku in plemenitem baj-
tarčku? Kajti, vse to se v
življenju ponavlja, le v
drugi obUki, profesor
Bolhzu- pa tako drži ogle-
dalo času.
TEKST:
ZDENKA STOPAR
FX)TOGRAFIJA:
ALES STOPAR
Umirjeno, z rokami, pre-
križanimi v naročju, se je po-
govarjala z menoj. Brez tre-
me, brez naglice. Počasi je
izbirala besede, s katerimi je
risala svojo delovno in živ-
ljenjsko pot. Ni bila površna
v orisih dogodkov, kajti ob
svoji zgodbi je pripovedova-
la še o kopici ljudi, s kateri-
mi jo je življenje povezalo s
trdnimi vezmi. O svojih otro-
cih je pripovedovala, o mo-
žu, sodelavcih, o očetu. S to-
likšno ljubeznijo je govorila
o njih, s tohkšno pozornost-
jo, da me je v trenutku pre-
sunilo. Saj vendar ne more
človek govoriti o svojem bo-
gatem in vsestransko plo-
dnem življenju s tako rahlo-
čutnostjo do odnosov, ki jih
je stkal z najrazličnejšimi
ljudmi, če...
»Tovarišica Pavla, vi ste
srečen človek, kajne?«
Brez premisleka je odgo-
vorila: »Da, srečna sem.
Srečna zato, ker imam rada
ljudi, ker sem zadovoljna do-
ma, na delovnem mestu in v
naši družbi. Brez teh zado-
voljstev tudi sreče ne bi bilo,
kajti sreča je ena sama in ne-
deljiva.«
vplivajo tudi na delo žensk,
njihova produktivnost je
manjša, če so problemi veli-
ki. Zaradi tega, ker sem v
življenju že tolikokrat sreča-
la nesrečne ženske, ki same
niso mogle najti izhoda iz sti-
ske, sem se odločila, da jim
tudi jaz pomagam. Skupaj z
nekaterimi drugimi delavka-
mi smo ustanovile komisijo
za dejavnost žena in v njej
posamično obravnavamo
probleme naših delavk. Ker
smo se z vso resnostjo lotile
dela, tudi uspehi niso izo-
stali.«
DVE VELIKI ŽELJI
Verjetno je ena najlepših
odlik Pavle Bizjakove ta, da
je pozorna do ljudi. Da zna
prisluhniti njihovim bese-
dam in tenkočutno izluščiti
pravo podobo problema, ki ji
ga ljudje rišejo. Zaradi tega ji
ljudje zaupajo in jo imajo
radi.
»Menim, da je največja na-
paka ljudi v tem, da so po-
vršni do soljudi, do sodelav-
cev, znancev ali prijateljev.
Ali pa v tem, da ljudem, ki so
v stiski, v prvem trenutku
POGOVOR S PAVLO BIZJAK
SREČA
ČLOVEKA JE
NEDELJIVA
PO OČETOVIH
STOPINJAH
Enaindvajset let je bilo Pa-
vli, ko se je zaposlila v Celj-
skem Emo kot zlagalka po-
sode. Kljub svoji mladosti pa
je bila že tedaj pridna akti-
vistka v mladinski organiza-
ciji, v socialistični zvezi in
organizaciji Rdečega križa v
Gaberju, kjer je bila doma.
Pred osemnajstimi leti je to
bilo, toda tistih let se Pavla
Bizjakova še sedaj z radostjo
spominja.
»S političnim delom sem
se pričela ubadati na željo
mojega očeta. Bil je delavec,
mnogo je delal in zato ni mo-
gel na številne sestanke, na
katere je bil vabljen. Prosil
me je, da sem ga nadomesti-
la zdaj na enem, zdaj na dru-
gem. Počasi sem začela spoz-
navati politično delo na tere-
nu, spoznala sem ljudi in nji-
hove probleme. Tako mi je
prišlo to delo v kri in v sebi
ga nosim še danes.«
V tovarni Emo, posebej še
v proizvodnji posode, kjer je
zaposlena že 18 let, je bila
Pavla Bizjakova vseskozi de-
lavna v mnogih telesih, od
komisij, odborov do raznih
organizacij. 2e leta 1963 je
postala tudi članica zveze
komunistov, tako da je tudi
po partijski plati posegala v
razreševanje problemov, ki
so nastajali v tovarni. V zad-
njih letih je bila tudi predse-
dnica centralnega delavske-
ga sveta, sedaj je delegatka
tega organa. Posebej pa se
Pavla Bizjakova zavzema za
to, da bi sproti urejali in reše-
vali številne pereče proble-
me delavk v Emo. Tako ne-
posrednih proizvajalk kot
uradnic v delovni skupnosti
skupnih služb. Komisija za
dejavnost žena, ki so jo usta-
novile delavke v tozdu Poso-
da in katere predsednica je
tovarišica Pavla, je postala
prostor, v katerega se steka-
jo problemi delavk, od pro-
blemov z varstvom otrok,
stanovanjske stiske in mno-
gi drugi.
»Problemi, ki jih nosijo v
sebi delavke, so mnogokrat
zelo veliki,« pravi Pavla Biz-
jakova. »To so osebni pro-
blemi, povezarii z otroki,
možmi, starši. Težave seveda
ponudijo roko v pomoč, že
naslednji hip pa na t(x kar so
obljubili, pozabijo. Če sem
kdaj začutila, da moram ko-
mu pomagati, tedaj nisem
problema odložila niti za tre-
nutek. Kajti pomoč je treba
sočloveku ponuditi takoj.
Vedno sem se o težavah na-
ših delavk, pa tudi delavcev,
posvetovala z mnogimi ljud-
mi, da težjega odločanja ni-
sem nosila samo na svojih
ramah. Tako je lažje in hitre-
je urejati neki problem. Ko
pa sem bila zaradi kakega
primera negotova, in nisem
vedela, kje bi poiskala pravo
pot njegove razrešitve - te-
daj sem odšla k očetu. On,
star in prekaljen aktivist, mi
je znal vedno pravilno sveto-
vati in mi vzbuditi samoza-
vest, če sem jo potrebovala.«
Pavla Bizjakova je zado-
voljna s tem, kar je ljudem
doslej dala s plodnim in vse-
stranskim delom. A pravi, da
bi lahko verjetno še več sto-
rila zanje.
»Torej si vendarle še kaj
želite?« sem jo vprašala.
»O, seveda,« mi je odgovo-
rila Pavla Bizjakova, »mno-
go malih želja imam. In še
mnogo načrtov. Moj največji
želji pa sta, da bi v svetu za-
vladal mir in da bi predsed-
nik Tito ozdravel.«
Po njenem mirnem licu je
zdrknila solza...
DAMJANA STAMEJCiC
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 17 - 30. april 1980 ^
ZGODOVINSKA SLIKA
Naš dolgoletni zvesti sodelavec VIKTOR KOJC, iz Šoštanja, nam je pred dnevi poslal v
uredništvo zelo zanimivo sliko. Očitno gre za praznovanje 1. maja v Celju leta 1899. Torej na
pragu novega stoletja. Posnetek je napravil fotogra Alfred Aleši, slika pa nima drugega
podatka razen datuma in na hrbtni strani nekaj podpisov, verjetno udeležencev tega izleta.
Zal ni naveden točen kraj. Posnetek je kljub tej pomanjkljivosti vendarle dovolj zgovoren
in zanimiv. Morda ve kdo od bralcev kaj več o tem posnetku?
KRAJEVNI PRAZNIK V
LIBOJAH
Krajani Liboj praznujejo kra-
jevni praznik v spomin na prve
dni maja, ko je v partizane leta
1944 odšlo večje število domači-
nov. Letošnje praznovanje, ki bo
30. aprila ob 15. uri popoldne bo
za krajane razveseljiv dogodek.
Odprli bodo novo zdravstveno
postajo, ki je v sklopu novega
stanovanjskega naselja v tem
kraju. V njem bo splošna in zobo-
zdravstvena ambulanta ter patro-
nažna služba. Namenu bodo pre-
dali tudi nov most čez potok Bi-
strico. Za praznik bodo pripravili
več kulturnih in športnih priredi-
tev. Na sliki: Nova zdravstvena
postaja.
T. TAVČAR
PRVI SPOMENIK NOB
V REČICI
v Rečici pri Laškem, kraju, ki
je posebno znan iz časov druge
svetovne vojne (52 oseb je padlo
kot talci ali umrlo v različnih ta-
boriščih), se ponašajo s prvim
spomenikom, ki je bil postavljen
v Sloveniji žrtvam NOB. To je
bilo 1. novembra leta 1945, ko so
na pokopališču v Rečici pri La-
škem odkrili spomenik žrtvam
NOB. Sicer pa je na ^stem ob-
močju še šest spominskih obele-
žij.
STANKO SKOCIR
P. s.: Tovariš Stanko Skočir,
ki se večkrat oglasi, je k poslani
fotografiji spomenika s tekstom
še pripisal, da je sam sodeloval
pri odkritju spomenika leta
1945 in da je tisto ter naslednje
leto tudi poučeval na osnovni
šoli v Rečici pri Laškem.
UREDNIŠTVO
POGOVOR Z NEVENKO ČREŠNAR
ZA »OKROGLE MIZE«!
štiri osnovne organizacije ZSMS na gimnaziji
Najbrž je še kako umestno
pogovarjati se v mesecu
mladosti s predstavnico
mlade generacije, ne oziraje
se pri tem na preživele kli-
šeje v domišljanju tako
imenovanega »generacij-
skega konflikta«. Sicer pa
pogovor z Nevenko Crešnar
sam po sebi onemogoča iz-
tirjanje misli v omenjeno
nezaželjeno smer: zaokrože-
no zrelo in tehtno razmišlja
in sodi o svoji in svoje gene-
racije aktivnostih ter dolž-
nostih. Še posebej jasne so
besede o delu mladinske or-
ganizacije v celjski gimna-
ziji in njeni, konjiški občini.
Pogovor s komaj 19-letno
dijakinjo, predsednico koor-
dinacijskega sveta ZSMS v
celjski gimnaziji pa smo ta-
kole spletli:
Kako je mladina celjske
gimnazije organizirana?
NEVENKA ČREŠNAR:
»Pred dvema letoma smo se
reorganizirali v štiri osnovne
organizacije in sicer, prvi in
drugi letniki dopoldne in po-
poldne, tretji in četrti pa
prav tako dopoldanski in po-
poldanski. Vse štiri osnovne
organizacije se združujejo v
koordinacijski svet ZSMS,
katerega člani so tudi kultur-
no društvo, športno društvo,
skupnosti dijakov in pred-
stavnik šolskega radia.«
S svojimi okroglimi miza-
mi ste se lepo uveljavili in
tudi dokaj razgibali aktiv-'
nost med mladimi. Kako jih
sami ocenjujete?
NEVENKA ČREŠNAR:
»V začetku tega šolskega le-
ta smo se odločili, da se po-
govorimo o nekaterih po-
membnejših družbenoak-
tualnih dogodkih oziroma
področjih in se tako odločili
za okrogle mize. Imeli smo
jih že sedem, med njimi zelo
uspešne o usmerjenem izo-
braževanju, o informiranju
in o kulturni ustvarjalnosti.
Udeležba in razprava sta ve-
dno zelo dobri.«
Kaj poleg okroglih miz še
lahko poudariš kot uspešno
organizirano delo mladih?
NEVENKA CREŠNAR:
»Vsekakor sodi v ta okvir
marksistični krožek, ki je si-
cer moral prebroditi nekaj
težav in se sedaj udeležba na
njem povečuje, izboljšujejo
se tudi teme. Klub OZN in
razna predavanja o aktualni
družbenopolitični situaciji
dopolnjujejo ta izobraževal-
ni okvir pri nas.
In kako ste zastavili delo
pri mladinskih delovnih ak-
cijah?
NEVENKA CREŠNAR:
»Imamo svojo lastno mla-
dinsko delovno brigado, ki
vsak teden ureja okolico šo-
le. Precej mladincev se je od-
ločilo za očinske, republiške
in zvezne akcije, ureditev
Pelikanove poti na celjski
Stari grad pa je naša lastna
lokalna delovna akcija.«
Za konec našega pogovo-
ra samo še vprašanje, kako
opraviš s svojo mladinsko-
funkcionarsko razpetostjo
med celjsko gimnazijo in
delom v ZSMS konjiške ob-
čine?
NEVENKA CREŠNAR:
»Zaenkrat mi je ta dvojnost
še kar uspevala. V Sloven
skih Konjicah vodim pr
očinski konferenci ZSMS
komisijo za kulturo in je i
tem dosti dela. Kljub temi
upam, da moje dolžnosti ^
gimnaziji ne trpijo preveč.«
MITJA UMNII
CEUSKE KS
NAPREDEK, TODA
Hitreje oživeti obHite deia v KS
Celjske krajevne skupno-
sti so v zadnjih letih utrdile
svoj družbenoekonomski in
samoupravni položaj. Občin-
ska skupščina, izvršni svet,
družbenopolitične organiza-
cije in mnoga druga telesa in
ustanove so jim pri izpelje-
vanju ustavne preobrazbe iz-
datno pomagale.
Seveda pa položaj in vloga
krajevnih skupnosti še ve-
dno ni taka, kot jo opredelju-
je Ustava in drugi družbeni
dokumenti. Vpliv in odloča-
nje v teh temeljnih samoup-
ravnih celicah še ne omogo-
ča ustvarjalnega izražanja in-
teresov vseh občanov. S tem
v zvezi velja tudi omeniti, da
v celjskih krajevnih skupno-
stih še niso zaživele nekatere
nove oblike dela, kot so sek-
cije, hišni sveti, stalna ob-
močja. Tudi delegatske
skupščine se še vse preveč
poredkoma sestajajo, da bi
lahko rekli, da tudi odločajo
o vseh bistvenih problemih
krajevne skupnosti. Ne tako
redko je še vedno svet skup-
ščine tisti organ, ki ozko od-
loča o najpomembnejših ko-
munalnih problemih, vpra-
šanjih preskrbe, otroškega
varstva v krajevni skupnosti.
Poglavje zase, o katerih bi
morali temeljito govoriti v
sleherni krajevni skupnosti,
so tudi delegatski odnosi.
Zdi se namreč, da so delegat-
ske vezi marsikje močno
zrahljane, pa kljub temu kra-
jevne organizacije sociali-
stične zveze in drugi organi v
krajevnih skupnostih bre-
zbrižno stoje ob strani.
Ko so na zadnji seji občin-
ske konference socialistične
zveze v Celju razpravljali o
vprašanjih samoupravnega
in družbenoekonomskega
položaja krajevnih skupno-
sti so delegati med drugim
menili, da mora demokratič-
na in frontna SZDL utrjevati
svojo družbeno vlogo pred-
vsem tako, da bo postala ^
prostor za izražanje različnih
stališč, interesov in pobud
ljudi. Zato mora razviti
ustrezne oblike in metode
svojega dela ter jih približati
ljudem v krajevnih skupno-
stih.
DS
ZA INKUBATOR SO PRISPEVALI:
-	11. 4. Krajevna organizacija Rdečega križa Nova vas: 5000 din
-	14. 4. Tkanina - TOZD Celje: 4000 din
-	15. 4. OOS TOZD Center za zdravstveno varstvo otrok in mli
dine Celje: 1000 din
-	16. 4. SSP Temeljnega sodišča v Celju: 3000 din
-	17. 4. OOS Sob Šmarje: 2000 din
Saldo na dan 17. 4. 1980 139.450,45 din
Za prispevke se vsem najlepše zahvaljujemo.
Svet za spremljanje drvižbenoekonomskef
položaja žensk pri OK SZDL Cel
št. 17-30. april 1980
NOVI TEDNIK - stran
KAKO ŠTIRJE BOSANCI DELAJO PRI NAS
INDUSTRIJA JE DENAR,
DOM JE TOPLINA
Srečali smo se pri Ferdu Ježovniku, ki
ima cementninarstvo na Teharjih. Sim-
patičen možak, plečat in z bradico, prej
kot kakšen slikar ali kipar kot pa člo-
vek, ki izdeluje opeko in cementne plo-
šče. Na dvorišču je vse v sivem prahu,
sploh vlada delovno vzdušje, ki ga še
podkrepljuje ropot velikega stroja za iz-
delovanje plošč. Stroj pa seveda ni sam
in okoli njega so zbrani štirje možakarji.
Vsi štirje so doma iz vasi Lopare pri
Tuzli in vsi štirje so našli svoj spodoben
kos kruha pri Ferdu Ježovniku, ki jih
ima začasno prijavljene, ker v zimskem
času odidejo domov.
DIMITRIJE JE ZALJUBLJEN V
OPEKO
Po dvorišču je šaril s starim in hrup-
nim viličarjem. On je pri Ferdu tudi
najdlje. Ne dela drugo kot opeke. To je
njegova specialnost in ljubezen. Je tudi
edini od četverice, ki ostaja pri svojem
»gazdi« skozi vse leto. Je izredno vesten
in marljiv, predvsem pa zanesljiv dela-
vec. Doma ima družino, skrbi zanjo.
Ferdo pove, da se pri takih delavcih ta-
koj pozna tudi večja resnot in odgovor-
nost.
Najmlajši je Radivoj Mihajlovič. Ose-
mnajst pomladi šteje, prej je delal pri
Ingradu, pa se je preselil k Ferdu. Nekaj
dinarjev več zasluži, sicer pa je poudaril,
da mu ni šlo niti toliko za tiste dinarje,
bolj za okolje. Pri Ježovniku jih je malo,
so kot kakšna družina in delovno mesto
je bolj socializirano. Vsi se med seboj
odlično razumejo, to jih tudi drži sku-
paj. Delajo tudi po potrebi preko osem
ur dnevno, pa zato ostajajo doma po
teden dni. Večkrat jih odpelje domov
sam »gazda« in sploh so pri njem zado-
voljni.
ZAKAJ TO PISANJE?
Preprosto zaradi tega, ker smo hoteli
spoznati delček življenja in dela tistih
naših delavcev, ki prihajajo iz bratskih
republik in pokrajin v Slovenijo, da si
najdejo zaslužek. Z njim največkrat po-
magajo svojim družinam, ki ostajajo do-
ma in negujejo krpico zemlje, trop ovac
in kakšno kozo. Z večjim zaslužkom v
Sloveniji si želijo pospešiti dvig osebne
življenjske ravni in to jim večini tudi
uspeva. Prav za praznično številko naše-
ga časnika smo izbrali primer, kjer dela-
jo ti delavci pri privatniku, obrtniku.
Želeli smo spoznati to sožitje, te medse-
bojne odnose. A tisto prvo, kar je razkril
obisk pri Ferdu Ježovniku, je bilo očit-
no dejstvo, da se vsi med seboj resnično
dobro razumejo, čeprav prihaja v utruja-
jočem vsakodnevnem delavniku tudi do
problemov, kar pa seveda sodi k člove-
ški naravi.
FERDOVA PRIPOVED
»Pri meni so trenutno štirje delavci.
Vsi so iz ene vasi. Najprej je prišel eden,
za njim ostali. Tu preko ceste je Ingra-
dov samski dom, tu spijo. Dvakrat te-
densko imajo toplo vodo za kopanje in
dvakrat dnevno toplo hrano. Pri meni
dobijo plačo, takole do 7000 dinarjev
pridejo, imajo tudi regres za dopust in
sicer 1600 dinarjev, za novo leto pa dam
še vsakemu 1000 dinarjev. Prav toliko
dobi tudi tisti, ki odhaja služit vojaški
rok. V strukturi osebnega dohodka pa je
tudi terenski dodatek. Tega namreč do-
bivajo taki delavci tudi pri delovnih or-
ganizacijah, čeprav niso na terenu nepo-
sredno. So sicer od doma, pa vendar...
tako jih lahko obdržijo. Tudi jaz jim ga
moram dati, drugače bi odšli. Delajo v
toplejših mesecih, pozimi so doma, nato
se vrnejo.
Dobro se razumemo. Brez dvomljenja
moram reči, da so to dobri delavci, za-
nesljivi in marljivi. Ta ekipa je zelo do-
bra. Sem sicer včasih imel kakšnega, ki
je bil bolj okoren, pa je sam spoznal, da
ne bo šlo najbolje, pa je šel. Dobri so ti
fantje.
Nekoč pa sta bila pri meni tudi dva
Slovenca. Pa so fantje v enem dopol-
dnevu spili šestnajst litrov vina in oble-
žali. Sodelovanja je bilo hitro konec ...«
Radivoj je še mlad, pred tem, da oble-
če vojaško suknjo. Takole pravi: »Prej
sem delal pri Ingradu zdaj sem pri gazdi
Ferdu. Tu mi je zelo dobro. Malo nas je,
vsak ve za svoje delo. Tudi domov gre-
mo in ni problemov. V prostem času
grem malo okoli, največkrat v kino, dru-
gam ne zahajam. Dekleta še nimam, a
tudi to pride na vrsto. Rad delam, mlad
sem in zdrav. Jeseni bi moral v vojsko,
pa ne vem, če bom šel. Doma nas je
sedem otrok, še en moj brat bi moral k
vojakom, zdaj pa ne vem kako bo,
najbrž bom jaz počakal na njegovo vrni-
tev. V Sloveniji se dobro počutim, prišel
pa sem seveda zaradi denarja.
Očitno je, da imajo delavci pri dobrem
privatniku boljše pogoje za delo, bolje
se počutijo. To tudi sami poudarjajo in
je to poleg nekoliko večjega zaslužka
tudi drugi najpomembnejši vzrok za to,
da zapustijo delovno organizacijo in pri-
dejo k privatniku. Zdi se, da so tudi
bolje zaščiteni in niso prepuščeni dobri
volji posredniških gospodarjev, o kate-
rih smo v zadnjem času v naši družbi
precej slišali in videli tudi na TV. Z od-
nosom do dela pa je, kot pravi Ferdo
tako: »Kdor ima odnos do dela bo delal
tudi pri večji delovni organizaciji, kdor
pa je lenuh, se tudi drugje ne bo obne-
sel. Zato pravim, z mojimi štirimi moža-
karji sem zadovoljen, oni pa tudi najbrž
z menoj.«
Ko je škljocnil fotoaparat, so se spet
lotili dela. Tiho so se smehljali okoli
stroja, ki je spet zaropotal enolično me-
lodijo vsakdanjega delavnika. Fantje so
delali z vnemo. Tudi zaradi tega, ker jih
je ločevalo le še malo dni do praznika,
njihovega, delavskega praznika, ki jih
bo spet popeljal do topline domačega
ognjišča, ki je ne more nadomestiti še
tako dobra služba daleč od doma.
TEKST IN FOTO: DRAGO MEDVED
Od leve proti desni: Dimitrije Dikič, Ferdo Ježovnik, Radivoj Mihajlovič, Nedjo
Tomič, Simo Simič
PREMALO SE
POZNAMO
Slovensko gospodarstvo v državah v
razvoju ni neznano. A če bi primerjali in
ugotavljali, katere jugoslovanske orga-
nizacije združenega dela v deželah ekva-
torialne Afrike največ veljajo, potem se
jedrnat odgovor ustavi pri beograjskem
Energoprojektu in pri sarajevskem
Enrogoinvestu. No, v Centralnoafriški
republiki je na močnem glasu Slovenia
Bois (Slovenijales). Slovenske in jugo-
slovanske kolonije naših zdomcev v
Afriki praviloma štejejo nekaj desetin -
mislim pač na tropske afriške države
gvinejskega zaliva. To je tam ob ekva-
torju, kjer se zmrači že nekaj po šesti
uri. Noč pa se vleče kakor ponedeljek,
saj se zdani blizu šeste zjutraj. Vse leto
je tako. A če merimo naš nastop, brez
izjem ne gre. Kajti v Nigeriji seje Ener-
goprojekt dobro razplodil in na gradbi-
ščih, ob večjih projektih, se je število
naših kvalificiranih delavcev povzpelo
celo na dvesto.
Samo v Lagosu, v glavnem mestu Ni-
gerije, v eni največjih, zares razgorelih
afriških luk, dela, živ pomaga, ustvaipa
dohodek Nigerijcem in nam blizu štiri-
deset naših. Toliko sem jih srečal.
Najbrž jih je več. Pogovori, tudi zadrža-
ni, so odkrivali domač svet v daljni Afri-
ki. Afrika nima le enega zrcala. Zato
lahko njena senca, njena podoba, njena
krutost in milina valovi drugače v Slo-
vencu, drugače v Bosancu in Srbu, spet
drugače v Francozu, v Japoncu ah...
Raznovrstne so oblike našega gospodar-
skega prodiranja na afriško celino pod
vročo Saharo. Odvisne so od skupnih,
obojestranskih interesov. Postavljene
so v okvir, ki mu politično pravimo -
enakopravno gospodarsko, znanstveno,
kultumoprosvetno in tehnično sodelo-
vanje (če ne omenjam še drugega). Na
tujem trgu, najsi gre za zahodna ali
vzhodna tržišča ali pa z^ dežele v razvo-
ju, vsakršen poskus naivnega in šablon-
skega pristopa k navezovanju poslovnih
stikov - propade. Slovenska gospodar-
ska udeležba v Nigeriji, Slonokoščeni
obali. Gani, Togu in Centralnoafriški re-
publiki, te države sem obiskal, prav ta-
ko ne pritiska na kljuke ministrstev
zgolj s ponudbo za ustanovitev mešanih
podjetij
Vhodnih vrat je več. Izkušenj in rezul-
tatov še enkrat toliko. Zanimivo pa je,
kako redko se odločimo za študijske
preglede in za strnjeno povzemanje
praktičnih sadov iz nekajletnih naporov
v pribojevanju gospodarskih pravic in
dolžnosti v tem delu svetu. Gospodar-
skih analiz se še lotimo. A bolj z najpre-
prostejšo računico - kaj je predstavniš-
tvo, kaj je firma, kaj je mešano podjetje
dalo. Računica temelji na zgovornih dej-
stvih - na vloženih sredstvih za izpelja-
vo ali uvajanje posameznih projektov.
Kritični pogledi na gospodarjenje in po-
PIŠE: JOŽE VOLFAND 1
slovanje navadno pozabljajo na razme-.
re, v katerih so jih naši delavci ustvarili.
Pozabljajo na predpise v deželah, ki še
niso dognale svojega prava in se v prav-
nih normah držijo angleških ali franco-
skih načel. Pozabljajo na našega člo-
veka.
Veste, mi je še pred afriško potjo rekel
znan gospodarstvenik, vsak dan težje
dobimo ljudi za Afriko...
Ni mi dala miru ta misel. A najbolj
sem jo dojel in začutil globoko v džun-
gli. V Bayangi. Po večerji sem sedel na
leseno verando z delavci Slovenia Bois.
Reka Sangha, pod nami nas ni motila.
Komarji pač. Veranda je prislonjena k
pajotu, k leseni, lični, preprosti petero-
kotni jedilnici, prekriti z narezanimi pal-
movimi Usti.
Sedimo ob nizki mizi. Afriška noč je
glasna. Polna marčevska luna romantič-
no sveti.
Govorimo samo o tem, kako naši živi-
jo v Afriki. Nekdo med njimi tolče v
Bayangi že sedmo leto.
Ali vemo, kako?
Gledal sem seveda, ki je že prvi večer
potegnil iz žepa modrega kombinezona
zmečkan karo papir. Vsak prečrtani
kvadratek mu je približal datum vrni-
tve. Domov. Domov...
Naše predstave o Afriki so vzburljivo,
eksotično obarvane. Vdihnili smo jim
take črte in vsebino, kakršna se prilega
evropskemu okusu. Željam in sanjam,
kako naj bi nas Afrika pozdravila in go-
stila. Televizijske oddaje o afriškem člo-
veku, mislim na potopisne reportaže o
življenju plemen, se preveč zadržujejo le
pri folklori, pri nerazumljivih običajih
in obredih, pri družbeni zavesti afriške-
ga človeka, ki je odraščal v posebnih
razmerah. Mi, na primer, Jugoslavani,
poznamo suženjstvo iz knjig in filmov.
Afriški človek ga še čuti. Spreminja se
mu v odkrit odpor do belcev. Sociologi,
antropologi in drugi strokovnjaki, poli-
tiki in javni delavci ne uporabljajo poj-
ma črni rasizem. Govorijo in pišejo o
identiteti Afrike, o afrikanizaciji, o svo-
bodni in neodvisni Afriki. Preprosti lju-
dje na cesti, v taksiju, v trgovini, v uradu
ne govorijo mnogo - a razločno pokaže-
jo, kdo mora biti gospodar na črni celini.
Kako se znajdejo naši delavci v afri-
ških kultumopolitičnih okoliščinah ?
Kako so nanje pripravljeni? Kako jih
sprejemajo in usvajajo? Kaj se zgodi, če
jih odklonijo?
Ko sem razvrstil vsa vprašanja, za ka-
tera bi se zagotovo pozanim^a vsaka
slovenska delovna organizacija, ki že
dela ali se kani pojaviti na vročem afri-
škem trgu, sem bil v zadregi. Seznam
sem tako podaljšal, da ne vem, kdo vse
bi bil pripravljen sistematično odgovar-
jati po vprašalniku.
Raziskovalni skupnosti Slovenije, ki
je soomogočila to študijsko pot, sem
osnovne cilje krajše opredelil: ugotoviti
in razgrniti značilne pojavne oblike so-
dobnih migracijskih gibanj z orisom
problematike slovenskih delavcev v de-
želah tropske Afrike; zaokrožiti oziroma
strniti ključne zagate, težave in rezultate
delovanja mešanih podjetij in drugih
oblik gospodarskega sodelovanja Slove-
nije z izbranimi državami in zaznati pro-
blemska področja ter osnove, na katerih
bi lahko dolgoročno podili različne ob-
like znanstveno-razsikovalnega, tehnič-
nega in kulturnega sodelovanja. Bolj ko
se je bližal dan poleta v ekvatorialno
Afriko, več nalog sem dobival. Tšma
študijske poti je bila zanimiva s sociolo-
škega, antropološkega in komunikolo-
škega vidika. A še iz mnogih drugih ra-
zlogov. V Raziskovalni skupnosti Slove-
nije in v Centru za proučevanje sodelo-
vanja z deželami v razvoju so predlagali
pogovore na univerzitetnih središčih v
Lagosu, Abidjanu, v Gani in v Central-
noafriški repubhki. Naš predlog - pove-
zava ljubljanske in mariborske univerze
z enim izmed visokošolskih centrov v
prijateljskih in neuvrščenih afriških dr-
žavah. Na zveznem s^avodu za mednaro-
dno znanstveno, kultumo-prosvetno in
tehnično sodelovanje so me seznanih s
pripravami novih meddržavnih spora-
zumov, ki naj bi za prihodnja leta zakoli-
čili vsebino in obliko zbliževanja in
spoznavanja na področju kulture, šol-
stva, znanosti, tehnike, izobraževanja.
Srečam se naj z ljudmi, ki bodo lahko
povedah, kakšni so obojestranski inte-
resi in predlogi glede sodelovanja. Pov-
prašam naj, kdaj bo lahko v Jugoslaviji
razstavljal Michel Kodjo, najboljši slikar
Slonokoščene obale. Koristno in zani-
mivo da bo srečanje s Chinuo Achebe-
jem, nigerijskim književnikom, znanim
v Afriki, v svetu, tudi pri nas. Pomurska
založba ga je tiskala v zbirki Mostovi...
Mnogo nalog za malo časa. V petih
tednih moram preleteti na tisoče kilo-
metrov ob nezanesljivih zvezah in oprt
sam nase. Resda so ambasade prejele
natančno informacijo o poti. A za datum
prihodov še sam nisem vedel. Na taki
poti je plan le gibljiv smerokaz. Že ve-
černi pristanek na Murtala Muhamed
Airportu v Lagosu, bilo je v soboto zve-
čer, 1. marca 1980, mi je potrdil, da se ne
motim. O tem drugič.
Najvažnejše delo meje čakalo v mese-
cu priprav na pot. Presenetilo me je,
kako malo informacij pravzaprav ima-
mo o Afriki.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 17 - 30. april 1980 ^
STC J A VNA SKLADIŠČA CELJE
RAZVOJNI SKOK
NI NAKUUČEN
Ce bi iskali delovno organizacijo v
celjski občini, ki je trenutno v izrednem
razvoju, kjer je domala vsak dan kaj
novega, kjer iščejo nenehno nove, boljše
poti lastnega dela in kjer imajo svojo
vizijo o lastnem razvoju začrtano po-
vsem jasno in argumentirano, pOtem ne
bi mogli ttiimo kolektiva Skladiščno
transportnega centra Javna skladišča.
Drage a nujne naložbe, notranja reor-
ganizacija, posodabljanje vseh vidikov
pretoka blaga, prioritetno mesto izobra-
ževanja, skrb za ustrezen družbeni stan-
dard, kadrovske in kvalifikacijske okre-
pitve, ob katerih vzporedno raste doho-
dek, odprtost za združevanje dela in
sredstev, iskanje boljših poti gospodar-
jenja - vse to so značilnosti njihovega
gospodarskega trenutka. Cilji, ki jih
iščejo, so cilji bolj gospodarskega obna-
šanja, varčevanja s stroški in boljšega
dela - skratka, osnovni cilji, kot smo jih
zapisali na čelo letošnjih vsesplošnih
ustalitvenih prizadevanj.
Bržkone je najpomembnejša v celot-
nem prizadevanju kolektiva njegova ra-
zvojna usmeritev, ki pričenja dobivati z
letošnjimi reorganizacijami prve trdnej-
še temelje resničnosti. Prizadevanja te-
meljijo na dveh ugotovitvah. Osnovna je
nedvomno v tem, da predstavljajo po
ugotovitvah strokovnjakov vsi stroški
premikanja blaga že preko 60 odstotkov
končne cene izdelka. To konkretno po-
meiji, da so vsi premiki osnovnih suro-
vin, m sestavnih delov do proizvodnje,
njihovo skladiščenje, premiki v okviru
delovne organizacije od skladišč do de-
lovnega mesta, po tekočem traku, pa
vnovično skladiščenje gotovega proiz-
voda in slednjič njegova pot do prodaj-
nih polic, vredni že več od samega stro-
ška materiala in vanj vloženega fizične-
ga dela. Ta ugotovitev hkrati pomeni, da
lahko tudi najmanjša izboljšava v tem
postopku hipoma prinese izredno veli-
ke prihranke in ustrezno nižjo ceno ali
večji dohodek za delovno organizacijo.
Druga ugotovitev je v tem, da je slednje
predvsem naloga specializiranih organi-
zacij za blagovni pretok. Organizacij to-
rej, ki bi bile sposobne smotrno skladi-
ščiti, pravočasno, točno in brez napak
oskrbovati proizvodnjo v njenem vlož-
ku, oskrbeti pa tudi kakovosten premik
izgotovljenega blaga od tovarne preko
ustreznih skladišč do končnega potroš-
nika oziroma trgovine. Z novoustanov-
ljenim sektorjem pretoka blaga in ko-
mercialnih informacij o pretoku blaga
so v Javnih skladiščih storili prve odloč-
nejše korake k uresničevanju tega cilja.
Ustvarili so zametek biroja za tovor, ki
bo v Celju specializirana organizacija za
izvajanje vseh transportnih storitev in
uravnavanje pretoka blaga na osnovi
svobodne menjave dela z uporabniki
teh storitev. Skladiščenje blaga tako vse
bolj postaja le obvezni spremljevalec
postopka, stranska dejavnost v stalnem
pretakanju blaga od oskrbovalcev z ma-
teriali, do njihovih predelovalcev in po-
trošnika dobrin. Vse bolj torej zbirajo
vse vrste blaga zato, da bi jih razpečevali
in ne več shranjevali. 2e danes so v
Javnih skladiščih sposobni ponuditi
uporabnikom storitev kompletne uslu-
ge od tranzitnega prometa, do carinarje-
nja, pregleda blaga, embaliranja in pale-
tiziranja ter slednjič dostave.
S pomena gospodarstva v celjski regi-
ji in njegovega razvoja, gre nedvomno
za nova racionalna prizadevanja. Se zla-
sti, ker bodo z uveljavitvijo takega siste-
ma dela postala velika skladišča in mo-
čan lastni transport delovnih organiza-
cij, mrtvo breme razvoja.
Da ne gre več za vizijo ampak vse bolj
za resnično prisotnost sodobnega preto-
ka blaga, pričajo nekatere pozitivne iz-
kušnje. V Javnih skladiščih omenjajo
predvsem Železarno Store oziroma To-
varno traktorjev, kjer so domala v celoti
prepustili vprašanja blagovnega preto-
ka Javnim skladiščem v obojestransko
zadovoljstvo in predvsem veliko gospo-
darsko korist. Začetki podobnega sode-
lovanja so tudi v EMO, v njihovem toz-
du Kontejner, dobre izkušnje omenjajo
iz sodelovanja z Gorenjem in podobno.
Prav gotovo je prav združenje dela in
sredstev za skupne blagovno-transport-
ne centre, ki jim bo prepuščena naloga
oskrbe z repromateriali do delovnega
mesta in prenos izdelka s konca tekoče-
ga traku, dobra iztočnica združevanja na
osnovi zakona o združenem delu in ka-
kovosten prispevek racioneilnejšemu
pretoku blaga, nižanju stroškov in bolj
gospodarnem poslovanju. Žal so v Jav-
nih skladiščih kljub vloženim naporom
še vedno nezadovoljni s tovrstno, oboje-
stransko tudi dohodkovno zelo zanimi-
vo obliko sodelovanja z združenim de-
lom. To pa je vnovičen odraz stanja v
našem gospodarstvu, ko še vedno vlada
drobnjakarstvo, v katerem želi vsakdo
imeti vse dele proizvodnega procesa
pod lastno streho, pri čemer vlaga pre-
velika in nepotrebna sredstva v mrtev
kapital, kakršnega predstavlja v največ-
ji meri infrastruktura, še zlasti pa velika
skladišča, lasten, slabo izkoriščen tran-
sportni park, industrijski tiri itd.
V Javnih skladiščih si obetajo v pri-
hodnjih letih pomembnejše premike v
tej smeri. Kajti takšno obnašanje bo za-
htevala vse bolj zaostrena gospodarska
situacija, omogočila pa ga bo pripravlje-
nost in usposobljenost kolektiva, da
prevzame izredno zahtevne in odgovor-
ne naloge s tem v zvezi. Zato ni naključ-
na skrb za kadre, ki prihaja do izraza še
posebej letos, ko bodo bistveno popra-
vili kvalifikacijsko strukturo svojih de-
lavcev. Zato organizirano štipendiranje
na visokih šolah, zato tudi prioriteta, ki
jo dajejo izobraževanju ob delu in funk-
cionalnemu izobraževanju.
Zato tudi neskrit ponos, s katerim pri-
čakujejo do letošnjega praznika občine
Celje otvoritev novih, pomembnih skla-
diščnih objektov. Investicija je pred
koncem. 2e ob prazniku dela bodo kon-
čana skladišča zveznih rezerv, nekoliko
kasneje še najsodobnejše skladišče, ki
nastaja ob združevanju dela in sredstev
Javnih skladišč in Topra. Julija bo kon-
čana še izgradnja industrijskega tira. Za
18. julij v kolektivu načrtujejo svečano
otvoritev celotnega objekta, svoj praz-
nik pa želijo združiti s prciznikom celj-
ske občine. Ne po naključju, kajti 14.600
kvadratnih metrov sodobnih skladišč-
nih površin ne pomeni veliko le za ko-
lektiv. Pomeni mnogo za hitrejši gospo-
darski razvoj celotne občine. Zato tudi
140 milijonov dinarjev, kolikor jih bo
veljala celotna naložba, ne bo denar, na-
ložen v mrtvo investicijo, neobnavljajo-
či se kapital. Bo osnova za nov, jasno
začrtan razvpjni skok kolektiva samega
in bržkone tudi znatnega dela gospodar-
skih organizacij v celjski občini, na ob-
močju in tudi izven njega.
Novi, najsodobneje opremljeni skladiščni prostori
Notranjost nove prostorske pridobitve
Tudi skrb za okolje je pomembna
št. 17 - 30. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
VASA STRAN
SPOŠTOVANO
UREDNIŠTVO!
Vem, da moj članek ne bo
dosti spremenil na stvari,
vendar želim napisati nekaj
vrstic v zvezi z novimi in sta-
rimi dinarji.
V stari Jugoslaviji so bili
razen kovancev v obtoku:
-	bankovec za 10 dinarjev,
imenovan tudi kovač, pač za-
to, ker je bil na eni strani
upodobljen kovač, ki je držal
v rokah kolo voza. Obstajal
je tudi kovanec enake vre-
dnosti;
-	bankovec za 1000 dinar-
jev, ki so ga s tujko poimeno-
vali tudi zaradi vodnega ti-
ska. V levem spodnjem, ozi-
roma v desnem spodnjem
kotu, kot ste pač bankovec
držali, je bil omamentalni
krog in v njem vodni tisk, ki
je predstavljal monarhovo
glavo;
-	bankovec za 100 dinar-
jev, imenovan sicer tisočak
pa tudi »jur«, zaradi upodob-
ljenega sv. Jurija na njem. Ta
beseda se je uporabljala v
vseh šestih sklonih, če pa ga
je kdo zadel na loteriji - tudi
v vokativu.
Nobene prisile nimam v
mislih glede pravilnega poi-
menovanja, toda, naravnost
smešno se sliši v trgovinah
ali v pogovoru, ko za 10-di-
narski kovanec ali bankovec
uporabljamo besedi »tisoč
dinarjev« ali »en jur«. Trgo-
vina se navadno sklicuje na
okolnost, da je tako bolj
ustreženo kupcu. Smo v ča-
su stabUizacije in ni potreb-
no v ta namen sklicevati
kakšnega simpozija, za to je
potrebno le dosledno odva-
janje te nerodne navade, saj
moramo pravilno prikazova-
ti vrednosti na vsakem raču-
nu ali drugi finančni doku-
mentaciji.
Končno, tudi to spada k
pravilni uporabi sloven-
ščine.
S spoštovanjem!
FRIDERIK JERNEJSEK
Celje
UREDNIŠTVO: Čas je, da
bi napravili konec tej
zmešnjavi v poimenova-
nju naših bankovcev in ko-
vancev in da bi se zavedali,
da imamo samo nove di-
narje.
ŽALOSTNO,
TODA
RESNIČNO
Pod tem naslovom smo
dobili v uredništvo pismo, ki
ga je v imenu nekaterih
»ogorčenih bivših Smohar-
čanov in krajanov« prinesel
Franc Podkoritnik, Rečica
74 a. Laško. In kaj pišejo.
Med drugim tudi to:
»Le kdo ne pozna nekoč
prijaznega zaselka Smohor-
ja, danes žalostno podobo.
Se med vojno je bilo na Smo-
horju enajst kmetij. Povsod
so bila vrata partizanom od-
prta na stežaj. Že 1941. leta
so tod dobili prvoborci var-
no zatočišče. In tako je bilo
vse do osvoboditve. Tu so se
ustavljale brigade in odredi
in Smohorčani so borcem
dajali vse, kar so imeli, seve-
da, zlasti hrano.
Po vojni se je začelo druga-
če, mladi so šli v industrijo.
Lep prispevek ima Lovska
družina, ki je tod naselila
divjad, kot divje svinje in
muflone. Divjad je povzroča-
la kmetom takšno škodo, da
so izgubili voljo do kme-
tovanja. Z žalostjo v srcih so
pričeli drug za drugim zapu-
ščati Šmohor, na Smohorju
pa je zavladala Lovska dru-
žina.. .«
Tako in podobno. V pismu
tudi omenjajo, da je cerkvica
na Smohorju stara okoli 500
let, da gre torej za dragocen
kulturni in zgodovinski spo-
naenik, hkrati pa se sprašuje-
jo, kako je mogoče, da je
zemlja na tem območju, ki je
po vojni prešla v last SLP in
pozneje v uporabo Lovski
družini, prišla na koncu v
last Petra Hrastelja, ki si je
tu, blizu cerkvice, postavil
vikend.
»Nismo proti vikenda-
šem,« so že zapisali, »na-
sprotno, želeli bi, da bi Šmo-
hor si>et oživel in začel služi-
ti svojemu namenu. Povem
naj še to, da so se mladi Smo-
horčani zanimali za pogoje
kmetovanja na tem predelu,
pa so naleteli na nesprejem-
ljive pogoje.«
Tako pismo in še več. Pi-
smo, ki je hkrati vprašanje,
čeprav je v naslovu zapisana
tudi besedica - resnično. Da,
treba je pogledati še drugo
plat in dobiti odgovor, kako
je bilo s to zemljo in kakšna
usoda čaka petstoletni spo-
menik. Tudi odgovor na
vprašjinje, zakaj za mlade
Smohorčane pogoji za kme-
tovanje niso bih sprejem-
ljivi.
Prosimo, sodelujte v poja-
snitvi, zlasti pa pristojna
služba občinske uprave za-
radi problema zemlje na
Smoho^u, pa lovci, kmetijci
in drugi. Že v naprej hvala.
UREDNIŠTVO NT
KAKŠNE
RAZGLEDNICE
IMAMO?
že večkrat je bilo na različ-
nih mestih postavljeno vpra-
šanje, zakaj v Celju ni mogo-
če kupiti lepe razglednice.
Na prodajnih mestih so na
razpolago le tiste z več moti-
vi, oziroma posnetki, ki so
uokvirjeni v »okenčka«, na
mnogih pa je tudi napis
»pozdrav iz Celja«.
Takšne razglednice že dol-
go poznamo kot kičaste in
večkrat je bilo predlagano,
naj bi Turistično društvo Ce-
lje izdalo serijo primernejših
razglednic.
Zanima me, ali kdo v Celju
kaj razmišlja o tej vrsti pro-
pagande?
VILI SUSTER
UREDNIŠTVO: Čeprav bi
iz pisma posredno razbrali,
da gre za vprašanje pred-
vsem celjskemu Turistične-
mu društvu, bi vendarle,
preden ga konkretno zasta-
vimo, radi dodali še svoj
»piskrček. «
Najbrž je res, da so z raz-
glednicami težave. Takšne
in drugačne. Kot nam je
znano, je glavni založnik
celjski Fotolik. Več milijo-
nov komadov je šlo skozi
njihove roke. Med avtorji,
fotografi, so predvsem člani
tega kolektiva.
Tudi turistično društvo je
tisto, ki mu ta vrsta propa-
gande ni tuja. Toda, ker gre
v tem primeru za »gospo-
darsko« dejavnost, so teža-
ve, kajti turistična družbe-
na organizacija bi se naj s
takšnimi problemi in nalo-
gami ne ukvarjala. Pa se,
tudi z drugimi, ker vsaj tre-
nutno ni nikogar iz poslov-
nih vrst, razen Fotolika, ki
bi se zavzel za to področje.
Na sploh pa se^potreba po
primernih razglednicah Ce-
lja kaže na vsakem koraku.
Letošnje zahteve bodo spet
velike, tudi zaradi po-
membnih prireditev, ki jih
bomo imeli v mestu ob Sa-
vinji. To velja tako za turi-
stične, kot hortikulturne in
ne nazadnje športne. Med
njimi bo tudi evropsko pr-
venstvo v košarki za mla-
dince. Ob takšnem progra-
mu bi tudi pričakovali
ustrezno dejavnost na tem
področju, tudi z izdajo pri-
mernih razglednic. In tako
prihajamo na začetek naše-
ga pripisa. Prosimo zlasti
Fotolik, turistično društvo
v Celju, ki lahko pove, kako
je s to akcijo tudi v zvezi s
Hortikulturo 80 in ne na-
zadnje odbor za evropsko
mladinsko prvenstvo v ko-
šarki, kako gledajo na ta
problem in kaj se dela, da bi
bilo v Celju vselej in ob vsa-
ki priložnosti na voljo do-
volj primernih razglednic.
Že v naprej hvala za sode-
lovanje!
VSEM DELAVCEM
ZAPOSLENIM PRI OBRTNIKIH V
OBČINI CELJE
Obveščamo vse delavce zaposlene pri obrtnikih, da
se je naš sindikat uspel dogovoriti z OZD Merx o
možnosti letovanja v Biogradu na moru po zelo ugo-
dnih cenah. Letovanje je možno od 20. 6. 1980 do 22. 8.
1980 v izmenah po 10 ali 11 dni. Prevoz z avtobusi iz
Celja do Biograda na moru je zagotovljen.
Prosimo vse interesente, da se prijavijo oz. zglasijb
do 15. maja t.l. na sindikatu delavcev zaposlenih pri
obrtnikih Gledališka 2 Celje, kjer bodo izpolnili prijav-
nico in dobili tudi vse ostale informacije.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE CEUE
Na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za družbeno pomoč v stano-
vanjskem gospodarstvu in izvajanju družbene pomoči na območju celjske občine v skladu z
odlokom Skupščine občine Celje za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zasposlenih pri
občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb ter
na podlagi 15. in 19. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni
list SRS, št. 5-72) ter v smislu pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih
vprašanj delavčev, zaposlenih pri občanih, ki uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb (Ur. 1.
SRS, št. 11/77) razpisuje
NATEČAJ V LETU 1979
1.	Za posojila delavcem,
zaposlenim pri občanih, ki
pri opravljanju samostojne
dejavnosti uporabljajo dopol-
nilno delo drugih oseb - za
nakup stanovanja v etažni
lastnini usmerjene stano-
vanjske izgradnje.
2.	Za posojila delavcem,
zaposlenih pri občanih, ki pri
opravljanju samostojne de-
javnosti uporabljajo dopol-
nilno delo drugih oseb - za
gradnjo individualnih stano-
vanjskih hiš.
3.	Za posojila delavcem za-
poslenih pri občanih, ki pri
opravljanju samostojne de-
javnosti uporabljajo dopol-
nilno delo drugih oseb - za
adaptacijo stanovanjskih hiš.
1.
Delavci zaposleni pri obča-
nih, ki pri opravljanju samo-
stojne dejavnosti uporabljajo
dopolnilno delo drugih oseb,
lahko zaprosijo za posojilo za
nakup stanovanja v etažni
lastnini, za gradnjo indivi-
dualnih stanovanjskih hiš ter
za adaptacijo stanovanjskih
hiš, če nimajo primernega
stanovanja.
2.
Samoupravna stanovanj-
ska skupnost občine Celje
odobrava kredite za nakup
stanovanja, zidavo stanovanj-
ske hiše in za adaptacijo do
določene neto površine in si-
cer:
-	za družine do 4 članov
največ 68 kv. metrov neto sta-
novanjske površine
-	za 5-članske dužine naj-
več do 75 kv. m stanovanjske
površine
-	za 6 in več članske dniži-
ne največ do 83 kv. metrov
neto stanovanjske površine.
Najvišji znesek odobrene-
ga kredita je 50% od zneska,
določenega v kupoprodajni
pogodbi za nfikup standzir-
dnega stanovanja žili predra-
čuna za gradnjo ali adaptaci-
jo individualne stanovcinjske
hiše, oboje v mejžih standar-
dov stanovanja, ki so določe-
na v elementih standardnih
stanovanj skupščine občine
Celje in ob upoštevanju kva-
drature, navedene v zgor-
njem odstavku.
3.
Odplačilna doba za kredit
bo določena po kreditni spo-
sobnosti posojilojemalca,
vendar ne more biti daljša
kot 20 let. Obrestna mera za
posojilo je 3%.
4.
Prednostno pravico za pri-
dobitev kredita imajo prosil-
ci, ki namensko varčujejo pri
poslovni banki, ki živijo dlje
časa na območju celjske ob-
čine in ki so dlje časa zaposle-
ni pri občanih, ki pri oprav-
ljanju samostojne dejavnosti
uporabljajo dopolnilno delo
drugih oseb v občini Celje.
5.
Krediti se odobravajo samo
za stanovanja ali stanovanj-
ske hiše ali adaptacije, locira-
ne praviloma na območju
celjske občine.
6.
K vlogi na natečaj za najem
posojUa mora prosilec prilo-
žiti:
-	izjavo prosilca o članih
njegove družine in izjavo, ko-
liko članov družine bo vselje-
no v novozgrajeno stanova-
nje ali stanovanjsko hišo oz.
adaptirano stanovanjsko hišo
-	kupoprodajno pogodbo
ali predpogodbo ali potrdilo
o zagotovitvi nzikupa stano-
vanja v etažni lastnini z na-
vedbo objekta, v katerem
prosilec, kupuje stanovanje,
neto stanovanjsko površino,
ceno kvadratnega metra neto
stanovanjske površine, ceno
stanovanja in rokom dogradi-
tve oz. vselitve stanovanja
-	fotokopijo ali overjeni
prepis gradbenega dovolje-
nja za gradnjo ali adaptacijo
stanovanjske hiše, če prosi-
lec gradi ali adaptira stano-
vanjsko hišo
-	izjavo o predračunu stro-
škov za gradnjo, nakup ali
adaptacijo stanovsrnjske hiše
ali nakupa stanovanja
-	potrdilo o stalnem biva-
nju nži območju celjske obči-
ne, ki ga izda oddelek za no-
tranje zadeve iz splošne zade-
ve občine
-	potrdilo o zaposlitvi in
delovnem stažu prosilca, ki
ga izda delodajalec,
-	potrdUo o višini osebne-
ga dohodka, ki ga izda Skup-
nost zdravstvenega zavarova-
nja Celje in
-	potrdilo o višini osebne-
ga dohodka zakonca.
7.
Vlogo za posojilo sprejme
Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Celje, prek
sekretarja OOS delavcev v
privatnem sektorju Celje,
Gledališka 2, kjer lahko ude-
leženci natečaja dobijo po-
drobnejša navodila, oziroma
na telefon 24-420.
8.
Vloge za posojila bodo v ro-
ku 30 dni posredovane po-
sebni komisiji pri samoup-
ravni stanovanjski, skupno-
sti, ki pripravi predlog za
odobritev posojila, ki ga potr-
juje izvršni odbor samo-
upravne enote za družbeno
pomoč v stanovanjskem go-
spodarstvu.
Zoper sklep izvršilnega od-
bora ima prosilec pravico pri-
tožbe na zbor 'delegatov sa-
moupravne enote za dnižbe-
no pomoč.
9.
Prvi natečaj samoupravne
stanovanjske skupnosti za
posojila delavcem, zaposle-
nim pri občanih, ki pri oprav-
ljanju samostojne dejavnosti
uporabljajo dopolnilno delo
drugih oseb, traja 30 dni po
objavi. Ponudbe na natečaj,
dospele po tem datumu, ne
bodo upoštevane. Sklepe o
odobritvi oz. zavrnitvi posoji-
la bo sporočila vsem udele-
žencem strokovna služba sa-
moupravne enote za družbe-
no pomoč v stanovanjskem
gospodarstvu Celje.
Udeleženci, ki bodo uspeli
na natečaju, bodo sklepali
posojilne pogodbe v Ljub-
ljanski banki, direkcija za
kreditiranje v komunalnem
in stanovanjskem gospodar-
stvu Celje, ki bo zahtevala od
posojilojemalcev zavarova-
nje za posojila in tudi kontro-
lo za namensko porabo poso-
jila.
10.
V	kolikor bo do obravnava-
nja vlog po tem natečaju
sprejet nov pravilnik o pogo-
jih in merilnih za reševanje
stanovanjskih vprašanj de-
lavcev, zaposlenih pri obča-
nih, ki pri opravljanju samo-
stojne dejavnosti uporabljajo
dopolnilno delo drugih oseb,
bo Samoupravna stanovanj-
ska skupnost občine Celje
obravnavala te vloge po no-
vem pravilniku.
Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Celje
V	letu 1980 se predvidevajo
zbrana planirana sredstva pri
Samoupravni stanovanjski
skupnosti, oddelku za druž-
beno pomoč v višini
2,925.000,00. Iz leta 1979 pre-
nešena neporabljeria sred-
stva v višini 762.076,96 din,
kar skupaj znese 3,687.076,96
din. Za namene solidarnost-
ne izgradnje se bo po ključu
35% tudi letos odvedlo
877.500,00 din, ostanek
2,809.576,96 din pa se bo v
letošnjem letu kot vedno do-
sedaj deUl 35% za nakup sta-
novanj, 30% pa za kredite in
adaptacije.
Komisija za reševanje
stanovanjskih problemov
pri OOZS delavcev zapos-
lenih pri obrtnikih
OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU VSEM
DELAVCEM IN OBRTNIKOM VELIKO
DELOVNIH USPEHOV!
ZDRAVILIŠČE:
DOKONČA 1981-
NOV HOTEL
Dejstvo, ki ga ni mogoče prezreti. Ro-
gaška Slatina je zaslovela v svetu zaradi
svojega zdravilišča. Poznejša uveljavi-
tev steklarne, prav tako v svetovnem
merilu, je bila le še pika na i.
Razvojna pot zdravilišča pozna v zad-
njih nekaj letih pomembne mejnike. Po-
vezani so z novimi naložbami. Začelo se
je s terapijo, potem hotelom Donat in
takoj za tem nadaljevalo z obnovo starih
hotelov, z njihovo modernizacijo. Pri
tem je zdraviliški kolektiv ubr^ svoj-
stveno pot in tudi edino pravilno, kajti
sicer bi v kakovosti prenočitvenih
zmogljivosti nastal prevelik prepad.
»Dela smo se lotili zaradi spoznanja,
da stari objekti niso za odpis in zavoljo
tega, ker lahko tudi ti objekti, ki so že
pojem Rogaške Slatine, služijo svojemu
namenu še dolgo časa, če jih bomo ure-
dili, posodobili itd. Obnovili smo več
kot 70 odstotkov nočitvenih kapacitet v
teh hotelih. Slo je za obnovo opreme, za
ureditev sanitarij, tudi telefonskih nape-
ljav in podobno.
Z obnovo starih hotelov smo tu in tam
izgubili nekaj na številu ležišč, pred-
vsem pa smo pridobili na njihovi kako-
vosti. To pa je bil glavni namen teh vla-
ganj. Hotel Slovenski dom je na primer
pridobil 16 novih postelj, približno toli-
ko jih je izgubila Styria. Na sploh pa
smo v tej akciji, pri vseh starih hotelih,
dobili okoli dvanajst ležišč več,« je pou-
daril direktor TOZD Zdraviliška dejav-
nost, Stane Cujež.
Z delom, ki so ga široko zastavili in
vodili nekaj let, so zdaj za hip prenehali,
kajti stekla so prizadevanja za gradnjo
novega hotela, ki bi naj bil zgrajen do
konca 1981. leta. Stal bo nasproti pivni-
ce med Zagrebškim domom in Park ho-
telom in bo s podzemnim hodnikom po-
vezan s pivnico in terapijo. Tako bodo
gostje v novem hotelu nemoteno kori-
stili usluge v pivnici in terapiji ob sla-
bem in hladnem vremenu. Po zdajšnjih
računih bo treba za novi hotel odšteti
okoli 500 milijonov dinarjev. V to števil-
ko so vključena tudi nekatera dela v
terapiji in druga.
ZdraviUšče, ki je lani s skoraj 331.000
nočitvami doseglo sezono, kakršnih si
še želijo, stopa svojim novim uspehom v
korak. Gre za kolektiv, ki ve kaj, hoče.
MILAN BOŽIČ
STARO SE UMIKA NOVEMU
Pred hitro stanovanjsko izgradnjo se bodo morali tudi v Rogaški Slatini umakniti
nekateri stari objekti. Tudi staremu kozolcu se ne piše rožnata usoda...
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST ROG Al j
NA6UCI;
KORAK ¥š
Rogaška Slatina jja največja in najb6
druge organiiacije »premorejo« 39<^
1
LOJZE METELKO, predse-
dnik skupščine krajevne
skupnosti: »Velik zagon na-
šemu delu je v gmotnem oži-
ni dal samoupravni spora-
zum o financiranju krajevne
skupnosti, ki so ga podpisale
vse OZD v kraju razen Kor-
sa. Brez sredstev, ki jih dobi-
mo na podlagi tega sporazu-
ma, bi v Rogaški Slatini in
celotni krajevni skupnosti
počasneje napredovali.«
RUDI KREBS, predsednik
sveta krajevne skupnosti: »V
vodstvu krajevne skupnosti
se trudimo, da bi bili naši
občani čimbolj seznanjeni z
vsemi vprašanji, sklepi in
stališči, ki jih sprejemejo ra-
zlična telesa. Pri tem si po-
magamo nekajkrat na leto
tudi s časopisom Krajan, ki
ga dobijo vsa gosodinjstva.«
IVAN SITAR, predsedi
krajevne konference SZl
»Čeprav se trudimo, da
obvladovali celotno sam
pravno in družbenopolitii
življenje kraja, nam to p
na vseh področjih ne uspe
Največ težav imamo pri u
1 javljanju delegatskega sii
ma, za katerega ugotav
mo, da še nismo storili \
ga, kar bi morali.«
Krajevna skupnost Roga-
ška Slatina leži v koritasti
dolini, ki jo z vzhodne strani
zapira hrib Janina, na zaho-
dni strani pa Tržaški hrib.
Dolino seka potok, ki se pri
severnem vstopu v Rogaško
Slatino imenuje še Negonj-
ščica, nato Rogaški potok, ki
je v centru mesta pokrit, na
južni strani mesta se mu pri-
druži še Tržiški potok. Tako
okrepljen se Rogaški potok
izliva blizu Rajnkovca v
Sotlo.
Rogaška krajevna skupnost
meji še na štiri druge krajev-
ne skupnosti šmarske obči-
ne in sicer na Kristan vrh,
Kostrivnico, Pristavo in
Stojno selo, na jugu pa meji
na sosednjo republiko Hrva-
ško.
Geofrafska lega, ki je zna-
čilna za krajevno skupnost
Rogaška Slatina, daje svoj-
stven pečat tudi razvoju po-
sameznih delov te krajevne
skupnosti. Mesta samega,
dolinskih vasi in hribovskih
zaselkov. Jasno je, da je naj-
večji razvoj opazen pred-
vsem v mestu, pa tudi v osta-
lih dolinskih naseljih, v hri-
bovitih vaseh pa rsizvoj ne-
koliko zastaja. Morda je naj-
bolj značilen s tem v zvezi
zaselek Cerovec pod Bočem,
do katerega ni speljana no-
bena cesta in je v zimskem
času praktično neprehoden.
Se nekaj je naselij, ki se ote--
pajo z nerazvitostjo in ki še
vedno nimajo vodovoda,
elektrike v domovih, urejene
ceste. Toda jasno je, da vsega
ni moč naenkrat opraviti, po-
sebej še v tako veliki in raz-
noliki krajevni skupnosti,
kot je Rogaška Slatina. Prav
zato kljub naglici razvoja ce-
lotne krajevne skupnosti ko-
rak vendarle včasih neusmi-
ljeno zastane.
PODATKI RIŠEJO
SLIKO
Pa poglejmo še nekaj po-
datkov, ki nam bodo lahko
bolje ponazorili sliko krajev-
ne skupnosti Rogaška Sla-
tina.
V tej krajevni skupnosti ži-
vi po podatkih iz lanskega
leta 7330 prebivalcev, od te-
ga 3492 moških in 3828
žensk. Otrok do sedem let je
v krajevni skupnosti 928, šol-
skih otrok od 7 do 15 let 992,
prebivalcev med petnajstim
in šestdesetim letom 4905 in
občanov, starih nad šestde-
set let 901. Od skupnega šte-
vila prebivalcev jih živi v sa-
mi Rogaški Slatini 4002,
ostali pa prebivajo še v 25
drugih vaseh in naseljih.
Rogaška Slatina ima 49
ulic. Najdaljša med njimi je
Kidričeva ulica, ki pelje od
centra mesta proti Zagrebu
in ob kateri živijo ljudje v
161 gospodinjstvih. Naj-
manjša pa je ulica Na trati z
dvema gospodinjstvoma in
petimi prebivalci. Največja
vas v krajevni skupnosti je
Spodnje Sečovo, ki šteje 359
prebivalcev, med večjimi pa
so še vasi Tekačevo, Top
Spodnje Negonje, Cero
pod Bočem in nekal
druge.
Kot smo dejali že v uvc
sodi krajevna skupnost
gaška Slatina v sam vrh
zvitih krajevnih skupnos
šmarski občini. Pečat ra
tosti in celotnemu raz>
dajejo delovne organiza^
ki so zaradi svoje dejavn
ali proizvodnje znane tuc
rom po domovini in tujir
Rogaški Slatini dor
Zdravilišče, ki daje že po
tri sto let gospodarski,
turni in turistični pečal
lotnemu razvoju kraja. V
stu ima sedež tudi Stekle
pa Steklarska šola, Kors
zarstvo, prevozniško po'
je Donat, v Rogaški Slati
tudi Gradbeno obrtno
munalno podjetje GOI<
tu imajo svoje temeljne c
nizacije Ingrad, Merx, p
govska delovna organiz
Jelša-Mercator. V Rogaž
še strojno podjetje Rosi
skladišče Pivovarne L
in še nekaj drugih dislc
nih obratov je v mestu,
več delavcev zaposluje
klarna Boris Kidrič, tak
njo pa Zdravilišče. Vs
meljne in druge organi2
združenega dela v Ro]
Slatini premorejo 393(
lovnih mest, večino le-tt
sedajo domačini, prek<
1 delavcev pa se vozi v
'ške delovne organizaci,
di iz sosednje republik
vaške.
[ATINA
AVKUUB
\SIH ZASTANE
Ha krajevna skupnost v šmarski občini. Vse delovne In
vnih mest, več kot tri tisoč od teh pa zasedajo domačini
err^ da temelji razvoj
te Slatine predvsem
lustriji in turizmu, pa
zanemariti tudi delež,
ij prispeva kmetijstvo.
]je reči, koliko je v ce-
krajevni skupnosti
;lih gospodarstev, saj
jje večinoma ukvarjajo
/etovanjem popoldan,
^lejo domov iz tovarn.
<0 nam vedeli povedati
liežu krajevne skupno-
1; je zaščitenih kmetij
rih 68 in da se nekaj
^ na teh posestvih uk-
Udi z intenzivno proiz-
i.'
Mkem koraku
jbišče
•o je, da skušajo kraja-
[Bti razvoj komunalne-
jfstvenega, kulturnega,
i^ga in vseh ostalih
a^ružbenega standarda
il^^i razvojem industrije
a^rna. Zavedajo se tudi,
a^^ajajo v zdravilišče šte-
i^stje iz mnogih krajev
|omovine in iz števil-
jih držav, in da je zato
(farnega mesta in nje-
eOkolice predvsem za
;/elikokrat tudi ogleda-
^f>slavije. Zato hitijo, da
jlnikrajšem času posto-
jlf^iveč, da bi zadostili
jl^ni interesom in že-
r^di. Zato bodo tudi le-
j^daljevali z asfaltira-
e^kalnih in drugih cest
ravnokar urejajo v
Rogaški Slatini pločnike in
postavljajo ulično reizsvetlja-
vo, kjer je še nimajo. Pri-
pravljajo se tudi na izgradnjo
novega kulturnega doma v
Rogaški Slatini, ki sodi še v
obveznosti iztekajočega se
srednjeročnega načrta. Le-
tos bodo v Ratanski vasi do-
gradili šolo, v krajevni skup-
nosti bodo postavili več po-
kritih avtobusnih postaja-
lišč, pripravljajo se tudi na
dozidavo jasli pri novem
vrtcu. Na Janini bodo nape-
ljali vodovod. Rogaška bo
dobila tudi novo železniško
postajališče. Med največje
naložbe krajevne skupnosti
pa sodi gotovo gradnja ob-
vezne ceste, za katero bodo
del sredstev zbrali občani sq-
mi, del obvoznice pa bo sofi-
nancirala tudi Republiška
skupnost za ceste. Seveda so
povsod po krajevni skupno-
sti raztresena še manjša in
večja gradbišča, ki pričajo o
tem, da krajevna skupnost s
hitrimi koraki stopa po poti
blaginje in napredka. Tako
rastejo tudi novi stanovanj-
ski bloki, pa nove proiz-
vodne hale, tovarne. Neu-
stavljivo je kolesje novega,
ki preplavlja celotno krajev-
no skupnost. In zelo velika je
pripravljenost občanov pri-
skočiti na pomoč, ko se po-
kaže potreba. Posebej v
obrobnih krajevnih skupno-
stih so ljudj-e pripravljeni
prispevati velik denarni de-
lež in pomoč za izgradnjo vo-
dovodov, cest, za napeljavo
kanalizacije in izgradnjo
drugih objektov. Kajti vsi,
prav vsi po vrsti želijo večji
družbeni standard in lepše
urejen kraj bivanja. Tovrstni
interesi ljudi vežejo v silo, ki
je največkrat neustavljiva.
Klone le pred zelo hudimi
gmotnimi zahtevami za iz-
gradnjo novih objektov, ki
predstavljajo prehud za-
logaj, če ležijo zgolj na rame-
nih krajevne skupnosti in
njenih občanov.
Kljub vsem naporom, ki
jih vlagajo v dvig splošnega
družbenega standarda in re-
zultatom, ki so marsikje vi-
dni, pa prebivalci krajevne
skupnosti Rogaška Slatina
še zdaleč niso zadovoljni s
tem, kar imajo. Menijo na-
mreč, da je še vse preveč po-
dročij, ki zaostajajo za sploš-
nim razvojem kraja. V prvi
vrsti omenjajo s tem v zvezi
trgovino, ki milo rečeno ni
dorasla potrebam in intere-
som ljudi, saj je slabo organi-
zirana in ima preskromno
ponudbo. Posebej v Rogaški
Slatini je problem preskrbe
in trgovine posebej velik.
Krajani si želijo, da bi v krat-
kem dobili v svojem mestu
blagovno hišo, ki bi ponudi-
la bolj pestro izbiro blaga kot
razdrobljene in zastarele
prodajalne. S tem v zvezi so
objavili natečaj za gradnjo tr-
govske hiše v Uradnem listu
in po njihovih besedah so-
deč se že nekaj trgovskih or-
ganizacij zanima za novo-
gradnjo. Velik problem za
prebivalce Krajevne skupno-
sti pomeni tudi skromno šte-
vilo obrtnih delavni?. Tudi
na tem polju so si za bodoče
zastavili obilo konkretnih
nalog s ciljem, da bi poživili
to vejo gospodarstva. Med
probleme, ki vpijejo po reši-
tvi, sodi tudi vprašanje
športnega igrišča ah kot na
krajevni skupnosti radi reče-
jo, športno rekreacijskega
centra. Dejstvo je namreč, da
se nadobudna mladež in re-
kreacije in športa željni ob-
čani lahko tovrstno razvedri-
jo le na športnem igrišču ob
šoli, ki pa je povrh vsega
neurejeno in premajhno. In
nenazadnje se trudijo, da bi
v čimkrajšem času postavili
na južnem delu Rogaške Sla-
tine čistilno napravo, ki bi
čistila odpadne vode, ki pri-
tekajo iz tovarn, preden le-te
pridejo v Vonarsko jezero.
Skratka, načrtov za'v pri-
hodnje je veliko in prav vsi
večji bodo našli svoje mesto
tudi v prihodnjem srednje-
ročnem planu krajevne
skupnosti. Volje in zagnano-
sti za njihovo uresničitev pa
je v krajevni skupnosti več
kot dovoli.
moč uudi vrti
kolo napredka
V tako veliki krajevni
skupnosti, kot je rogaška, bi
bilo praktično nemogoče de-
lati, ustvarjati in graditi brez
široke podpore delovnih lju-
di in občanov. Le-ti soodlo-
čajo o vseh problemih in na-
logah kraja v številnih samo-
upravnih in družbenopolitič-
nih telesih, v mnogih organi-
zacijah in društvih, v skup-
ščini in številnih delegaci-
jah. Samoupravno življenje
in odločanje je vtkano v
osem stalnih območij, od ko-
der prihajajo pobude za reše-
vanje vseh življenjskih vpra-
šanj občanov. Mnogo teles je
ustanovljenih tudi prilož-
nostno. Tako obstoja mnogo
gradbenih odborov, ki jih v
krajevni skupnosti ustanav-
ljajo praktično ob gradnji
slehernega objekta posebej
in v njem združijo ljudi, ki
jih tesno veže skupni interes.
V krajevni skupnosti deluje
tudi več kot petnajst družbe-
nih organizacij in društev, ki
vsako zase organizira in
združuje ljudi s skupnim ci-
ljem in interesom. Najvi-
dnejše med njimi je gotovo
Gasilsko društvo, ki prav le-
tos praznuje 100-letnico svo-
jega obstoja.
Celotno samoupravno in
družbenopolitično življenje
kraja v celoti obvladujejo
družbenopolitične organiza-
cije, posebej še socialistična
zveza in zveza komunistov.
Ni je akcije in ni ga vpraša-
nja, ki bi obšel frontno orga-
nizacijo, pa če je vezan na
katerega od društev, na mla-
dino ali je lasten zgolj bor-
cem. Socialistična zveza daje
ton in smer sleherni aktivno-
sti v krajevni skupnosti, pa
čeprav je še dovolj nalog, ki
ostajajo odprte. S tem v zvezi'
gre omeniti predvsem delo-
vanje delegatskega sistema,
ki so ga v krajevni skupnosti
Rogaška Slatina pretresali že
nič koliko krat. Delegacije,
posebej tiste za skupščine
interesnih skupnosti, ne de-
lajo tako, kot bi morale. Ra-
zlogov in vzrokov takšnemu
delu je več, na krajevni
skupnosti pa omenjajo pred-
vsem preširoko in suhopar-
no gradivo, pa dejstvo, da
delegati praktično ne pro-
drejo v skupščinah s svojimi
stališči. To jim jemlje voljo
in zagnanost za delo, pravijo
na krajevni skupnosti. Veli->
ko bolj kot doslej bodo mo-
rali aktivirati še območne
delegacije za skupščino kra-
jevne skupnosti in poskrbe-
ti, da se bo prav skupščina
poslej bolj uveljavila kot naj-
višje samoupravno telo v
krajevni skupnosti.
Velika cokla hitrejšemu
razvoju samoupravnega živ-
ljenja je tudi dejstvo, da je
rogaška krajevna skupnost
prevelika. Zato ne pride v
pravi meri do izraza sleherni
interes in vsaka pobuda člo-
veka, ki v njej živi. Na kra-
jevni skupnosti so že večkrat
razpravljali o tem, da bi bilo
treba krajevno skupnost raz-
deliti v dve manjši, vendar
pa ob tem ocenjujejo, da bi
bilo mogoče ta proces izpe-
ljati tja do leta 1982, ko bodo
volitve. Do tedaj, menijo, da
bi bilo treba storiti vse po-
trebno, da bi imeli obe novi
krajevni skupnosti zadovo-
ljive pogoje za delo in tudi na
ta način obprto nemoteno,
pot k splošnemu napredku.
DAMJANA STAMEJCIC
P TRBOVC, vodja de-
b za zbor krajevnih
^sti občinske skupšči-
\ zadnjem času opaža-
I interes ljudi za dele-
I delo upada. To je
Ignai, ki nas opominja,
nuno nekaj ukreniti. S
Wezi pa bi morali oce-
m povezanost delega-
Kvne skupnosti z de-
fcuni organizacij zdru-
I dela.*
LOJZE KRIVEC, predse-
dnik krajevne organizacije
ZZB NOV: »^Borčevska orga-
nizacija je v zadnjem času
prebila led nefaktivnosti, ki
jo je nekaj let poprej še obda-
jal. Skupaj rešujemo vpraša-
nja, ki so za borce življenj-
skega pomena, obenem pa
se vključujemo tudi v celot-
no delo krajevne skupnosti.«
SILVO ŽGAJNER, tajnik
krajevne skupnosti: »Vzad-
njem času v naši krajevni
skupnosti ogromno gradi-
mo, pripravljamo pa se tudi
na gradnjo nekaterih velikih
objektov. Včasih se zdi, kot
da smo postali veliko komu-
nalno podjetje. In bilo bi ne-
varno, če bi na ta račun zane-
marili ostalo delo v krajevni
skupnosti. Tega pa se k sreči
zavedamo!*
ALBIN ŠRIMPF, predse-
dnik mladinske organizaci-
je: »Člani naše organizacije
se kar aktivno vključujejo v
delo v krajevni skupnosti.
Opažamo pa, da bi morali
mladince še v večji meri
vključevati v različne izobra-
ževalne seminarje, kajti brez
dvoma bodo morali prav oni
čez čas sprejeti nase najod-
govornejše naloge v krajevni
skupnosti.«
100 LET GASILCEV
V NOGAŠKI SLATINI
Letos v juniju bodo rogaški gasilci proslavih 100 let svojega delovanja in obstoja. Društvo
je bilo ustanovljeno leta 1880 na pobudo zdravilišča in je v vseh letih svojega obstoja prešlo
z elo buren in raznoUk razvoj. Sedaj ima društvo 98 članov, med njimi tudi desetino žensk.
Najstarejši član je Janko Legat, ki je tudi častni poveljnik gasilcev. Društvo je agilno,
vključuje se v domala vse akcije v krajevni skupnosti. Tudi opremljeno je sorazmerno
dobro, čeprav mu primanjkuje nekaterih pripomočkov za reševanje v visokih stanovanj-
skih objektih.
Gasilci Rogaške Slatine bodo 100-letnico delovanja proslavih 28. in 29. junija.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 17 - 30. april 1980 ^
OBISKALI SMO KOVINOTEHNO
NA ROBU MESTA Z
NOVIMI SKLADIŠČI
UDOBNEJE ZA
POTROŠNIKA
Novost začetek »maloprodaje« na Hudinji v
tlorisni površini 908 m^ od tega bo okoli 100
m'^ prodajnega dela z referenti, okoli 200 m^
razstavnega prostora in ostalo skladišče - v
maloprodajnem centru bo potrošnik na enem
mestu dobil vse »od temelja do strehe« - Pri-
pelješ se s kamionom, kupiš, naložiš in odpe-
lješ - v maloprodajnem centru naj bi v bo-
doče v pomoč potrošniku bil tudi svetovalec
gradbinec - otvoritev pomembnega objekta
načrtujejo za letošnji celjski občinski praznik
■Kovinotehna ima tre-
nutno še vedno večji del
skladiščnih prostorov v
ožjem delu mesta Celja,
torej tam, kjer se naj bi v
bodoče ob avtocesti
••vzhod-zahod« razvilo
novo mestno središče z
imenom »srce«. Prostori
so utesnjeni, to pa prepre-
čuje nadaljno širitev, ki
pa jo tržišče nujno potre-
buje. Delovni pogoji so
oslabljeni, zato si v kolek-
tivu prizadevajo, da jih /
novimi skladišči in na no-
vih lokacijah izboljšajo. V
perspektivi je, da se bodo
vsa sedanja skladišča v
centru mesta preselila ta-
korekoč na rob mesta, tja
na Hudinjo v bližino kri-
žišča hitre cesto z Mari-
borsko ...
Ob letošnjem občin-
skem prazniku (lanskem
- op.p.) v Kovinotehni
pravijo: »Letos praznuje-
mo še posebej delovno,
da bomo lahko v prihod-
njih letih z dodatnimi
prostori in boljšimi de-
lovnimi pogoji lahko še
uspešnejši v korist nas
vseh.« (Novi tednik, št.
28; str. 23, 19. julij 1979)
Leto je naokoli in če-
prav so v Kovinotehni na-
pčvedovali otvoritev in
normalni začetek obrato-
vanja že za 20. april pa bo-
do glede na objektivno si-
tuacijo več kot zadovolj-
ni, če bodo ta pomembni
objekt pognaU v pogon
ob občinskem prazniku.
Možnosti so in skoraj pre-
pričani so, da jih bodo iz-
koristili.
Doslej smo se mnogo-
krat spraševali:
-	kje dobim to,
-	kje dobim to,
-	kje dobim to...
Cas je dragocen in - po-
potovanja« iz trgovine v
trgovino za posameznini-
mi potrebnimi elementi
niso ugodna niti koristna
in racionalna. Te po-
mankljivosti želijo v Ko-
vinotehni z bližnjim ča-
som odpraviti. Njihova
edina želja je, da potroš-
nik pride, ob nasvetu ali
sam izbere, kupi in odpe-
Ije.
Nova skladiščna hala
bo imela dve etaži. Dolži-
na hale je 162,56 m, širina
pa 60,80 m ali skupaj
9883,65 m- oz. v dveh eta-
žah 19122 m^. V skladišču
bodo štiri dvigala, imelo
pa bo zaprt in odprt del. V
odprtem, sicer ostreše-
nem delu, bodo prodajali
keramiko, v zaprtem delu
pa vse ostalo, kot recimo
kompleten gradbeni ma-
terial, vijačno blago, oro-
dje, okovje, ležaje... Do-
volj bo skladiščnih pro-
storov za ves gradbeni
material od ploščic, sani-
tarne in ostale keramike,
izolacijskih materialov,
zaključni gradbeni mate-
riali z opeko, stropi, tra-
verzamij kritinami... Gre
za to, da bodo z novimi
skladiščnimi prostori po-
večane možnosti za večji
izbor, izboljšane možno-
sti za delo pa potrošnik
bo bolj zadovoljen.
Vsa stvar je zastavljena
izredno široko, saj gre za
realizacijo ideje, da bi čez
nekaj let Kovinotehna
imela vse skladiščne pro-
store za artikle, ki jih pro-
daja, na enem mestu.
Tam, kjer so že zgradili
skladišče črne metalurgi-
je in kjer zaključujejo
gradnjo nove skladiščne
hale z' maloprodajnim
centrom, nameravajo od-
kupiti še ostale zemeljske
površine in na njih posta-
viti dodatne potrebne ob-
jekte, tako da bo vse sku-
paj v končni fazi pred-
stavljalo zaključeno celo-
to sodobnega skladiščne-
ga objekta. S takšnim na-
činom gradnje in »umi-
kom« iz mesta pa bodo
pomagali tudi hitrejšemu
reševanju mestnega je-
dra, ki naj bi postal sodo-
ben.
Brez dvoma gre za po-
memben objekt, od kate-
rega bo največ imel tisti,
za katerega je tudi grajen,
to je potrošnik.
ZANIMIVOSTI O
KOVINOTEHNI
•	Začetki današnje de-
lovne organizacije segajo
v leto 1810, ko je kot pri-
vatna firma zalagala celj-
ski prostor s proizvodi
metalurgije in kovinsko
predelovalne industrije.
•	Leta 1954 je bila po
združitvi nekaterih
manjših podjetij usta-
novljena KOVINOTE-
HNA, podjetje, ki je regi-
strirano za izvoz in uvoz
ter trgovino na veliko in
malo ter opravljanje in-
ženiringov.
•	Z referendumom 21.
10. 1977 sta se združili Ko-
vinotehna in Tehnomer-
cator v DO KOVINOTE-
HNA. Celje je tako dobilo
giganta na področju trgo-
vine s tehničnim blagom,
ki se uvršča tudi v sam
vrh jugoslovanske trgo-
vine.
•	Za delovno organi-
zacijo Kovinotehna so
značilne štiri dejavnosti:
-	dejavnost velepro-
daje,
-	dejavnost zunanje
trgovine,
-	dejavnost malopro-
daje in
-	dejavnost inženi-
ringa.
Dejavnost veleprodaje
je v stalnen porastu.
•	Dejavnost te temelj-
ne organizacije je razširje-
na na ves jugoslovanski
prostor. Za uspešno delo
skrbijo tudi potniki ter
prodajni centri v Beogra-
du, Zagrebu, Osijeku,
Ljubljani in Mariboru. V
pripravi pa je tudi organi-
zacija prodajnih centrov
v večjih središčih Jugo-
slavije.
• Zunanjetrgovinska
dejavnost ima v delovni
organizaciji bogato tradi-
cijo, s sodobnejšim in še
razširjenim poslovanjem
pa je zdaj ta temeljna or-
ganizacija sposobna ra-
zvijati najzahtevnejše zu-
nanjo - trgovinske posle.
•	V okviru malopro-
daje delujeta dve temelj-
ni organizaciji združene-
ga dela s 27. poslovnimi
enotami po Sloveniji in
Jugoslaviji.
•	Inženiring je v okvi-
ru Kovinotehne »najmlaj-
ši« vendar je kljub »le-
tom« dosegel potrebno
delovno normo.
•	Kovinotehna je za
svoje dosežke dobila več
priznanj.
Najpomembnejše me-
dnarodno odlikovanje za
to področje je bilo nagra-
jeno pred leti z »Zlatim
Merkurjem«, ki so ga
prejeli za razvoj proiz-
vodnje in mednarodno
sodelovanje.
•	Rast števila zaposle-
nih v zadnjih treh letih:
leta 1977 je bilo zaposle-
nih 1407, leta 1978 1471 in
lani 1483.
•	Uspešnost delovne
organizacije Kovinote-
hna na domačem trgu je
razvidna tudi iz podat-
ka, da je po študiji Eko-
nomske politike »200
največjih« na 19. mestu
po skupnem prihodku in
na 29. mestu po družbe-
nem proizvodu.
•	V zunanjetrgovinski
dejavnosti sicer še vedno
prednjači uvoz, vsi napori
pa so usmerjeni k čim
večjemu izvozu blaga v
tujino. Izvoz blaga je
usmerjen predvsem na
področje neuvrščenih v
Afriki, države članice
SEV in LR Kitajsko.
•	Med največjimi
aranžmaji s tujino so:
-	uvoz kompletne
opreme za TE Šoštanj
IV,
-	tovarno celuloze
Djuro Salaj v Krškem,
-	Tovarno kartona
UMKA v Beogradu,
-	Aero Celje in
-	Tovarno sladkorja v
Ormožu.
•	Med največjimi ob-
jekti inženiringa so:
Tovarna AC papirja Ae-
ro Celje, tovarna Alpos
Šentjur, Livarna sive liti-
ne Ferralit Žalec, Klju-
čavničar Celje, IMP Sla-
vonska Požega, Tovarna
stekla Gostivar, proizvod-
nja hala vodne skupnosti
Nivo Celje, trgovski cen-
ter Budva, Delamaris Izo-
la (v izgradnji hladilnica
za ribe), »Menina« Ka-
mnik - kotlovnica, LIP
Konjice - oprema kotlan,
Djuro Djakovič - projekt
hal in klima naprav, plini-
fikacija mesta Pazin in
Istra - Trans Labin.
•	OZD Kovinotehna
sestavlja šest temeljnih
organizacij združenega
dela:
TOZD Veleprodaja,
TOZD Zunanja trgo-
vina,
TOZD Inženiring,
TOZD Universal Poža-
revac
TOZD Skladišča in
transport ter
TOZD Tehnična trgo-
vina.
•	V prihodnjem sred-
njeročnem obdobju pa
delovna organizacija Ko-
vinotehna načrtuje na-
slednje:
-	nadaljno specializaci-
jo po dejavnostih,
-	še tesnejše povezova-
nje s proizvodnjo,
-	organizacijo in izved-
bo predpriprave materia-
la za potrebe industrije,
-	usmeritev zunanje tr-
govine predvsem v izvoz,
-	nadaljno posodobi-
tev informacijskega si-
stema,
-	povečano vključeva-
nje tozdov v kompleksne
posle preko inženiringa
in
-	širitev ter moderniza-
cijo vseh vrst maloproda-
je (prodajni centri, dis-
caunt) za kompleksno
oskrbo individualnega
potrošnika s tehničnim
bladom v najširšem smi-
slu.
Slednje pa smo že zapi-
sali v uvod današnje re-
portaže o novi, veliki in
težko pričakovani prido-
bitvi.
Pogled na nove skladiščne prostore z maloprodajnim centrom z mariborske strani proti Celju.
Pogled na skladišča, kjer bo v vsih prostorih 19.122 m^ površine, iz celjske proti mariborski smeri.
št. 17 - 30. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
2e petindvajsetič bo le-
tos v Celju mednarodni
atletski miting, Skokov
memorial, ki so že vse od
začetka uvršča med naj-
pomembnejše tovrstne
prireditve v Jugoslaviji,
močno znan pa je tudi v
svetu in- to na domala
vseh kontinentih. Pri le-
tošnjem Skokovem me-
morialu je prišlo do manj-
še spremembe, saj ne bo
tako kot običajno doslej
ob celjskem občinskem
prazniku, temveč prej, že
v petek, 2. maja s pričet-
kom ob 15. uri na stadio-
nu "Borisa Kidriča«.
Do spremembe je priš-
lo v glavnem iz dveh ra-
zlogov: v Splitu so v tem
času na pripravah številni
atleti iz inozemstva (med
njimi prevladujejo atleti
Nemške domokratične
republike), ki želijo ob
koncu priprav nastopiti
na nekaj mitingih in pre-
veriti, kaj so v Splitu pri-
dobili. To pa je tudi ugo-
dno za vse tri organizator-
je mitingov (29. aprila v
Splitu, 2. maja v Celju in
4. maja v Beogradu), saj
bo udeležba močna in
kvalitetna, stroški pa veli-
ko manjši, kot če bi bilo
treba plačevati vozovnice
in dnevnice za recimo at-
lete iz ZDA, afriških dežel
in podobno. Skratka,
»dve muhi na en mah« bi
lahko ob tem rekli. To pa
seveda še zdaleč ne po-
meni, da bo miting manj
zanimiv in manj atrakti-
ven, kajti prijavljeni so
takšni atleti, ki so jih ve-
seli na vsakem mednaro-
dnem atletskem mitingu
in ki vsaki prireditvi dajo
prav s svojo prisotnostjo
poseben šarm. Navsezad-
nje pa ni kar tako v ne-
kem popoldnevu videti
na enem mestu pet, šest
ali še več svetovnih re-
korderjev ali olimpijskih
zmagovalcev.
KDO JE FERDO
SKOK?
Celjska mednarodna at-
letska prireditev se ime-
nuje po Ferdu Skoku, ki
je bil rojen v Pulju leta
1911, že leta 1916 pa je s
starši prišel v Celje, kjer
je končal osnovno in me-
ščansko šolo, učiteljišče
pa v Cakovcu. Daljši čas
je služboval na Polzeli in
Vranskem, od koder je bil
zaradi naprednega dela
med ljudskimi množica-
mi, ki ni bilo všeč takrat-
nemu klerikalnemu reži-
mu, kazensko prestavljen
v Prekmurje. Za časa bi-
vanja v Celju in okolici je
bil aktiven v Ijudsko-pro-
svetnem delu, še posebej
pa v telovadno-športnem
društvu, kjer je največje
uspehe dosegel prav v at-
letiki. V letih 1929-34 je
bil med vodilnimi tekači
na kratke proge v Jugo-
slaviji, stalni član državne
reprezentance, leta 1931
nosilec bronaste kolajne
na 200 m na Balkanskih
igrah.
Leto 1941 je preživel v
vojnem ujetništvu v
Nemčiji, leta 1942 pa je
odšel v partizane, kjer je
kot komandant 1. bataljo-
na Cankarjeve brigade
pokazal izredno hrabrost.
Pozimi leta 1943 je za ra-
nami dobljenimi v bitki
umrl.
KAKŠEN BO
PROGRAM?
Tekmovanje (magneto-
skopski posnetek bo ljub-
ljanska televizija predva-
jala po tekmovanju v ve-
černih urah) se bo začelo
v petek, 2. maja ob 15. uri.
Pokrovitelj je Kovinote-
hna Celje. Moški pro-
gram: teki na 100, 400,
800, 1500 (mladinci), 5000,
110 in 400 m ovire, višina,
krogla, kopje, kladivo.
Ženski program: 100, 200,
400, 1500 in 400 m ovire,
višina, krogla, disk in
kopje. Že iz sestave pro-
grama je razvidno, da so
izredno dobro zastopane
metalne discipline, kjer
bo po predhodnih prija-
vah tudi najmočnejša
konkurenca. Samo pri-
mer: v metu krogle bo na-
stopil svetovni rekorder
Bayer, ki bo skupaj s so-
tekmovalcem Jakobijem
predstavljal odlično kon-
kurenco naši četvorici, ki
letos meče kroglo preko
magičnih dvajset metrov
(če le bodo vsi prišli!)
evropskemu dvoranske-
mu prvaku Saračeviču,
Miliču, Lazareviču, Ivan-
čiču...
Tehnični sekretar AD
Kladivar Štefan Jug, ki je
bil skupaj z dolgoletnim
društvenim delavcem Pe-
trom Drofenikom v Spli-
tu na zadnjih pogovorih
okoli udeležbe tujih atle-
tov, je ob povratku pove-
dal, da v Celju pričakuje-
jo atlete iz vsaj desetih
evropskih držav. Do zak-
ljučka redakcije smo do-
bili prijave Grkov, Švi-
carjev, Italijanov, Avstrij-
cev, Ircev, Angležev, pri-
čakujejo pa še nekatere
druge. Z manjšimi izje-
mami bodo nastopili (ali
res?) tudi vsi najboljši do-
mači atleti, ki so na uvo-
dnih mitingih v novo se-
zono pokazali že dobro
formo, ki ob vestnem de-
lu veliko obeta. Torej ob
vseh teh napovedih (imen
ne objavljamo, ker smo
jih v prejšnjih letih, po-
tem pa jih velikokrat
vseh ni bilo in smo zato
slišali kritiko tistih, ki si
tekmovanje ogledajo
prav zaradi najavljenih
imen!) se obeta dober in
kvaliteten miting, ki bo
prav gotovo prinesel vsaj
kakšno izboljšavo rekor-
da stadiona. To pa je že
vrhunski rezultat medna-
rodne vrednosti, kajti vsi
celjski rekordi bi bili lah-
ko v ponos mnogim po-
membnejšim atletskim
svetovnim centrom.
GENERALKA ZA
MOSKVO
Celjski miting bo ena
izmed mnogih letošnjih
generalk za tiste atlete, ki
bodo avgusta nastopili na
OI v Moskvi ter poskušali
poseči po medaljah, viso-
kih mestih, novih rekor-
dih ... Tudi zaradi tega bo
25. Skokov memorial po-
sebej privlačen.
TONE VRABL
Vrsto let je bil prav na Skokoviti memorialib v središču pozornosti odlični atlet
iz Kenije Mike Boit, ki ga vidimo na celjskem stadionu obkroženega z mladimi
ljubitelji atletike, ki so ga prosili za avtogram. Letos Mika ne bo, osrednja
pozornost pa bo veljala metom, kjer bo nastopila cela vrsta svetovnih rekorder-
jev in olimpijskih zmagovalcev.	^^to; LOJZE OJSTERŠEK
Moje nič kaj rožnato razpoloženje je postalo še manj
ožnato spričo okoliščine, da je mokro, še neizoblikovano
*itje na pol ležalo tudi na moji postelji. Na dva odrasla je
rišel namreč po en otrok in seveda tudi pol njegove mo-
I i^ote in smradu. Eriko sem zavila v odejo, otroka pa v sivih
I očnih urah z mokro platjo obračala proti materi. Spala
I Pin le malo.
Rumeni Niagari od zgoraj, ki se je s stranskimi slapovi
'^j hitro na tleh spremenila v jezero, mokri vonjavi za
' lenoj, ležanju na ozki postelji in praskanju grobe sive
' de;e se je kmalu pridružilo še dvoje nadlog: na pol mrtve
J ^bke so glasno stokale, njihove stenice pa - v primerjavi
I našimi so bile kot mamut proti slonu - so splezale po
osteljnih drogovih navzgor in okušale mojo kri. Mislim,
I 'a mi ni treba poudariti, da sem nekoliko streznjena vstala.
Nimam navade, da bi se za vsako malenkost pritoževala,
ljudje sovražijo tistega, ki jadikuje, toda po zajtrku, ko
, ^fn poskusila ladijsko kavo in prisegla »enkrat in nikdar
i sem rekla kapitanu, ki je imel na skrbi potnike in je
I na pogled prav tak kot Sinjebradec, a je imel dobro srce:
I "Kapitan, dajte mi raje zgornjo posteljo! V sebi obdržim
'Se, celo vašo kavo, čeprav mi ni do tega, da bi jo obdržala v
^bi, niagarski slap od zgoraj se bo tako zmanjšal.*
' Jn res mi je dal gornjo posteljo v sosednji kabini. Tu sem
' '^a med mrožu podobno žensko in popotno nevesto, ki
fa bili obe po svoje prav prijetni. Mroževka je potovala v
' -iie, mlada nevesta pa na odročne Galapaške otoke, ki leže
J 'edaied od Ekvadorja.
I J^opalnica je bila odprt prostor, ki se v njem nikoli nisi
) ^ogel sleči; moški so hodili mimo nje, ženske so v njej v
I *očevinastih posodah prale otroško perilo, mimogrede pa
so vanjo pokukali tudi mornarji. Najhujši pa je bil neki
drug prostor. Imel je sicer prednjo steno, ne pa tudi vrat,
bil je stalno preplavljen in je smrdel po vsem, samo po
ničemer takem ne, kar bi se dalo prenesti;' otroci a tudi
odrasli so se v njem zabavali s tem, da so dogodke z
ladijskega krova risali na steno v rjavi plastiki. Preden je
kdo stopil vanj, je v najboljšem primeru v svarilo zakrulil.
Blizu te celice je bil prostor, kjer smo jedli.
Pokazalo se je, da je potovanje v tuje dele sveta dru-
gačno, kot sem si ga bila predstavljala.
Sedela sem na privezniku. Mimo mene je drsela prelepa
francoska obala s tihimi, ljubkimi zalivi in strmo padajo-
čimi skalami. Povsod na svetu se voziš mimo nizkih obal
ali mimo skalnih sten in vendar nikoli nista dve steni čisto
enaki. Te stene so bile bele kot slike iz pravljične dežele, na
pol so bile pozlačene od sončne svetlobe, na pol zavite v
srebrno meglico, kar pa je še povečalo čar, je bilo, da si za
vsem tem slutil več, kot pa je bilo v resnici. Včasih je na
modri vodki kot labod plaval otok, včasih je molel v morje
kamnit sklad kot čaroben grad, in vselej je te podobe
obdajalo nekaj očarljivo in pravljično daljnjega.
GIBRALTAR
Ladja in želodec sta se neprestano dvigala. Bologno je
bičal oster dež. Čez dan nismo smeli biti v kabinah. Sti-
skala sem se v odprto vdolbino. Moj kašelj je prehajal v
lajež. Morski pes je prežal na nekoga, toda ne name. Manj-
kale so mi potrebne okrogline. Želva je plavala s hrbtom
navzgor - brezupna lega; valovi, ki jih je delala ladja, so jo
spet vrgli v pravo lego. Za nami so se pojavili vreščeči
galebi. V daljavi seje bleščala Sierra Nevada, ki za njo baje
leži zibelka Spancev - lepa, strašna Andaluzija.
Zvečer je ječalo vrvje. Cez mesec so se vlekle sence kot
dim iz Wotanove pipe in mesečeva svetloba je padala skoz-
nje kot sivo črno tenčico. Približale so se ladje, svareče
pozvonile, zapiskale. Mi smo jim odgovarjali. Vse so izgi-
nile v nasprotno smer. Tako zdrknejo druga mimo druge
človeške duše.
Se pred sončnim vzhodom smo se približali Gibraltarju,
in ko je padla svetloba oblačnega dneva na končno pomir-
jene valove, je ležala tik pred nami strma, skoraj navpik v
morje padajoča skala, ki bi lahko služila za žrtvenik, je pa
veljala za leva. K nogam sivo črnega čuvaja so se prestra-
šene stiskale majhne, bleščeče bele hišice, milje daleč nao-
koli pa so plavale ribiške ladje, vseh vrst barke, tuje trgov-
ske in vojne ladje, kot bi jih kdo razsul po morju. V veliki
daljavi se je prikazala tudi afriška obala, neskončno zelena,
v soncu okopana in neskončno tiha. Bleščeča bela nizka
poslopja so bila nenavadno razpotegnjena v dolžino, okna
so bila podobna ozkim, črnim režam, strehe so se rdečkasto
bleščale in bile skoraj ravne. Pokrajina je učinkovala ne-
kam tiho in žalostno.
Na obalo nismo smeli, kajti Gibraltar je celo v mirnem
času posvečena zemlja, ki smejo nanjo stopiti samo poli-
tični izbranci, toda za to bridko izgubo svobode so me
oškodovali trgovci. Pripeljali so pravkar z dreves odtrgane
dateljne, lešnike, limone, pomaranče in fige. Najprej je
priletela na krov vrv, z njo si potegnil gor košarico iz ličja,
položil vanjo denar, spustil košarico navzdol in potem
potegnil v njej gor nakup.
Poleg nas je bila zasidrana s premogom natovorjena
ladja. Majhen pamikje privlekel k njej dvoje ploskih ladjic.
V hipu so z njih kot opice zlezli na tovorno ladjo črni
delavci - bilo jih je kakih sto - se skoraj stepli za lopate,
potem pa z njimi začeli polniti košare s premogom, ki so jih
izpraznjevali na plitvi ladji; pri tem so kričali, se prerivali,
prekopicavah, hitro delali, kup premoga pa seje tako naglo
manjšal, kot bi ga bil glodal orjak. Okoli naše ladje so
krožih galebi, se vrešče poganjah v valove in bili s težkimi
perutnicami. Temni oblaki so ugasili zadnjo sled svetlobe.
Zbogom Evropa!
NA AFRIŠKI OBALI
Mračilo se je.
Zaradi sive megle kmalu ni bilo mogoče ničesar več
videti. Ladja se je grozljivo zibala. Videli smo, kako je dim
bližnje ladje izginil in se spet pognal proti nebu. Ženske so
kričale, otroci so tuUli, sklede so letele z miz, jedi s krožni-
kov. Na vso srečo so nam zvečer postregli s polenovko, to
pa smo tako in tako vselej pometali v morje. Le zakaj neki
vlačijo iz njega ubogo ribo? V kuhanem stanju ji njeno
kraljestvo ni več v zabavo! Kdo pa mara polenovko ? Nihče,
ki ga poznam!
Ko nam je evropska obala s svojimi lučmi zadnjikrat
pomežiknila v slovo, nas je sprejel Neptun z gromom in
bliskom ih spral s krova prah starega sveta, toda naslednje
jutro se je morje bleščalo temno modro in ladjo so obkro-
žali delfini. Plavali so v skupinah in se prav posrečeno
prekopicavah. Mornarji so trdili, da porinejo utopljenca k
obali, če ta ni preveč oddaljena. A to je malo verjetno.
Počasi sem se s svojimi sopotniki bolj zbližala. Prijazen
mavčar, ki je nosil prej svoje sadrene kipce v Nemčijo, je
zdaj s svojim dvanajstletnim sinom potoval v Venezuelo.
Neapeljski frizer s skodrano grivo je nameraval rezati lase
Indijancem, znan slaščičar pa je bil namenjen v Riobambo
v Ekvadorju, kjer so že hrepeneh po njegovih sladkih
rogljičkih. Poznal je deželo, in to od Arica do Caracasa, in
zato sem na vse načine poskušala iz njega iztisniti vse, kar
je vedel o njej.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 17 - 30. april 1980 ^
IZDELKI, KI NE
RAZOČARAJO
E Ikro j je vzoren primer, da lahko neka OZD
harmonično raste in si zagotovi perspektivo.
Še posebej to velja, če se dosledno naslanja
na lastne proizvajalne sile in razvojne pro-
grame, a hkrati vendarle z vso odločnostjo
sledi napredku tehnologije ter skrbi za kvali-
teto in pravilen asortiman svojih izdelkov.
Z vestnim načrtova-
njem, z aktivnim delova-
njem samoupravnih orga-
nov in družbenopolitič-
nih organizacij, so vsi za-
posleni delavci Elkroja,
Naj ob tem povemo, da
v Elkroju načrtujejo bi-
stveno povečanje izvoza
(kar je tudi razvidno iz
plana 1980-85). Kje je
skrivnost lepih uspehov
in uspešnega prodora na
slovenskem oziroma na
jugoslovanskem tržišču
ter izven naših meja?
Gotovo je bistvo lepih
rezultatov v močno razvi-
tih oddelkih: komerciale
in razvojnega oddelka,
odtod tudi taki rezultati.
Dobrih rezultatov pa
Elkroj ne dosega le v fi-
zičnem obsegu proizvod-
nje, ampak tudi v finanč-
nem, saj bodo predvido-
ma dosegli kar trikrat
večji dohodek kot v za-
četku srednjeročnega ob-
dobja 1976-80. Število za-
posltnih pa se je poveča-
lo zA 23% in šteje danes
440 delavcev, do 1. 1985 pa
bo v Elkroju okoli 500 za-
poslenih.
Obseg proizvodnje na-
rašča iz leta v leto; zahtev-
nost dela in kvaliteta po-
sameznih modelov je če-
dalje večja, zaradi velike
konkurence na domačem
in svetovnem tržišču.
Vzporedno s tem pa kroji
Elkroj materialno in so-
vsak po svojih močeh,
prispevali k skladnemu,
dinamičnemu in stabilne-
mu gospodarskemu ra-
zvoju svoje delovne orga-
nizacije, kot tudi k bolj-
cialno varnost vseh zapo-
slenih, saj se le tako lahko
dosegajo dobri uspehi.
Sama socialna varnost je
v jasno začrtani poslovni
politiki, jamstvo pa je do-
šim rezultatom konfekcij-
ske panoge kot celote.
Osnovni cilj Elkrojeve-
ga srednjeročnega plana
v letih 1976-80 je bil izde-
lati v letu 1980 okoli
768.000 kosov gotovih iz-
delkov. V finančnem in
fizičnem obsegu so delav-
ci Elkroja plane prekora-
čili in dosegli že v letu
1979 okoli milijon kosov
hlač. V letu 1980 pa načr-
tujejo 10% večjo proiz-
vodnjo. Za ilustracijo naj
bo spodnji pregled giba-
nja proizvodnje:
bro gospodarjenje in do-
seganje dobrih poslovnih
rezultatov, saj so delavci
Elkroja po večini eko-
nomskih kazalcev na za-
poslenega v vrhu tekstil-
ne, oziroma konfekcijske
grupe v Sloveniji.
V srednjeročnem načr-
tu so predvideli boljše de-
lovne pogoje vsem delav-
cem v neposredni proiz-
vodnji. To je investicija,
ki jo dokončujejo z dogra-
ditvijo nove proizvodne
hale v Mozirju, z vgrajeni-
mi klimatskimi naprava-
mi bodo zagotovljeni de-
lavcev v neposredni pro-
izvodni zdravi delovni
pogoji. Nočno delo (tretjo
izmeno) so že v začetku
srednjeročnega obdobja
ukinili; v prihodnosti pa
načrtujejo prehod na
enoizmensko delo, ko bo-
do premagane začetne or-
ganizacijske težave v novi
proizvodni zgradbi.
Cilji ELKROJA:
Poglavitni cilj je, da bi
bil prihodek v letu 1985
2,5-krat večji kot v letu
1980. Zaradi reorganizaci-
je v delovni organizaciji
in zaradi pridobivanja
TOZD in dislociranih
obratov, naj bi bilo števi-
lo zaposlenih enkrat več-
je kot v letu 1980. Vsem
zaposlenim bodo še vna-
prej nudili zdrave delov-
ne pogoje. Dosledneje bo-
do tudi izvajali sistem na-
grajevanja, tako da bodo
ljudje resnično nagrajeni
po vloženem delu. Se po-
sebej pa bodo v prihod-
njem srednjeročnem ob-
dobju vzpodbujali inova-
torstvo in racionalizator-
stvo in združevali delo in
sredstva na podlagi skup-
nih programov razvojno-
raziskovalnega dela.
Skrivnosti ni. Močno razvit in prodoren razvojni oddelek (od koder je posnetek)
in komercialni oddelek sta ključ Elkrojevih uspehov ih tega 440-članskega delov-
nega konfekcijskega kolektiva.
Likalnica, kjer je poleti pošteno vroče, tudi do 40°C
PRVI MAJ
Prvi maj
je praznik dela,
praznik vseh ljudi
in zato naj doni:
za lenuhe prostora ni!
ANDREJA ROTOVNIK
1. r. Stranice
POMLAD JE PRIŠLA
Sonce že toplo sije.
Nam je lepo.
Toplo in lepo nam je,
ker smo svobodni,
ker ne teče več kri,
smrt več ne preži.
Srečna je mladina,
Jugoslavija je njena domovina.
JUDITA KLANČNIK
STRANICE
POKLICI,
POKLICI...
»Veeeee,	veeeeeeee,
veee...«
Tako se je pričela moja živ-
ljenjska pot. Kmalu sem pre-
rasla polulane pleničke. Na-
redila sem prve samostojne
korake, čebljala sem prve be-
sede. Radovedni strički in te-
te pa so me že spraševali, kaj
bom, ko bom velika.
»Jaz bom b'la mama!«
Igračke so zamenjale knji-
ge in v moje življenje je stopi-
la šola. Takrat sem hotela po-
stati učiteljica. 2e kar videla
sem se pred katedrom: »No,
učenci: Danes se bomo učili
o...«
Naneslo pa je, da so nam
nov vrtec postavili ravno
pred nos. V počitniškem
brezdelju sem opazovala
otroke in vzgojiteljice in se
jim večkrat pridružila. Tudi
otroci so se me navadili in me
klicali: »Tovarišica! Tovariši-
ca, mene je pa Urban udaril.
Tovarišica, meni se je pa za-
drga pokvarila.«
K sorodnikom smo prišli
ravno takrat, ko je moja se-
strična pisala na pisalni stroj.
To se mi je zdelo nadvse ime-
nitno. Sklenila sem, da grem
v šolo za ekonomskega te-
hnika.
Prestopila sem prag sed-
mega razreda in spoznala nov
predmet: kemija. Kemija me
je navdušila in že sem skleni-
la, da postanem kemijski te-
hnik. Ker pa kemijske snovi
nimajo podobnih lastnosti
kot TRAMP in večkrat kaj za-
diši po amoniaku, je moje
navdušenje kmalu splahnelo.
Pri likovnem pouku me je
navdušilo risanje stanovanj-
ske opreme, načrtov stano-
vanj in mest. Hotela sem po-
stati arhitekt. V križanki je
pisalo: slovenski arhitekt. Ni
manjkalo veliko, pa bi napi-
sala svoje ime.
Ko smo nekega dne pri ke-
miji delale poskuse, sem priš-
la na vrsto tudi jaz. Uživala
sem, ko sem preizkušala top-
Ijivost metanola, ki je gorel z
modrikastim plamenčkom.
Ce me bo sedaj kdo vpra-
šal, na katero šolo grem, bom
dejala na kemijsko-tehnično
in upam, da si še ne bom en-
krat premislila.
BERNARDA FLANDER, 8. r
OS PRIMOS TRUBAR,
Laško
OKOLJE
Ljudje si danes sami uniču-
jemo čisto in zdravo okolje.
Iz tovarniških dimnikov se
dviga v zrak veliko plina, ki
je včasih strupen. Tudi iz
mestnih dimnikov se valijo
strupeni oblaki. Naše vode
pa so vse bolj onesnažene z
odplakami. V taki vodi živa
bitja in rastline umirajo. Pa
tudi motorna vozila puščajo
za seboj precej strupenih pli-
nov, ki jih potem mi vdiha-
vamo.
Želimo da bi imeli bolj či-
sto okolje in ozračje.
BOGO CAKS, 4. r.
OS SLAVKO SLANDER
Celje
TV-33
Na šoli deluje dopisniški ,
krožek. Člani dopisujemo v *
več časopisov. Vsako leto iz- f
damo glasilo TV 33. Letošnja
prva številka je izšla že v ja-
nuarju. Zdaj pripravljamo
drugo številko, ki jo bomo
natisnili v aprilu. Posvečena j
bo 35-letnici osvoboditve. Da i
smo dobili snov za pisanje, j
smo na šolo povabili borce, i
Pripovedovali so nam o dneh
iz NOB. Likovni krožek je
zgodbe ilustriral.
MATEJA FIJAV2,
član ured. sveta
Stranice
STABILIZACIJA
2e nekaj časa slišimo in be-
remo, da moramo varčevati s
surovinami in energijo. Pri
tem pa uvažamo star papir in
železo. Je to res potrebno?
Pojdimo na teharsko skladi-
šče. Najprej nam padejo v oči
ogorompi kupi papirja. Ce bi
pobrali ves papir, ga ne bi bi-
lo potrebno uvažati. Tudi
druge surovine ležijo na sme-
tiščih, ob cestah in jarkih. Po-
berimo jih!
NATAŠA PLANKO
OS ŠTORE
OBISK
Učili smo se o prometu.
Spoznali smo delo prometne-
ga miličnika. Tovarišica ga je
povabila v šolo. Pripovedo-
val nam je, kako ureja pro-
met, koliko nesreč povzročijo
otroci. Svetoval nam je, kako
naj se obnašamo na cesti. Tu-
di spraševali smo ga. Učna
ura je bila zanimiva.
MARKO LAZNIK, 2. r.
Stranice
PAPIGA
Kupili smo papigo. Po njo j
smo šli v Migojnice. Prvi dan
se je privajala na novo okolje.
Drugi dan jo je mamica malo
spustila, potem pa je že opa-
zila tudi hrano.
PETER GALESA, 2. r.
1. OS CELJE
OBVEŠČAMO
PIONIRJE IN
KRAJANE
Vse kar se zgodi na šoli ali
v krajevni skupnosti napišejo
člani dopisniškega krožka.
Tovarišica pošlje najboljše
dopise v časopise. Tako ob-
veščamo naše krajane ter
druge ljudi o našem delu ir
življenju v KS.
Skupina pionirjev je zadol-
žena, da vsak teden poroča
pionirjem naše šole o dogod-
kih v naši domovini, o delu
krožkov na šoli in drugih važ-
nih stvareh. Ta skupina vodi
oddaje po zvočniku, ki jim
pravimo Pionirske minute.
Na hodniku imamo steklene
vitrino, v kateri razstavljamo
izdelke, ki jih izdelamo pr
krožkih ali v prostem času.
Na oglasni deski pa sporo
čamo o praznovanjih in tek
movanjih na šoli. Tako s
vsak pionir lahko prebere ir
je hitro obveščen.
Vsako leto pa izdamo št
glasilo TV-33. V njem so zapi
sani vsi dogodki, ki so po
membni za naš kraj in naš<
šolo, zabeleženi so uspehi na
šega odreda. Glasilo izdaja
mo ponavadi enkrat letno, le
tos pa bomo izdali tri števil
ke. Prva je izšla januarja
Druga bo posvečena 35-letni
ci osvoboditve. Tretjo bomi
izdali konec maja.
Pri izdajanju glasila nai
pomaga občinski komite Z.
v Slov. Konjicah. Zahvaljuj'
mo se jim za pomoč.
JASMINA BORNSEK, 3.
Strani(
št. 17 - 30. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 21
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 17 - 30. april 1980 ^
KAKO JE S KILO?
Na podeželju je dosti
primerov, da imajo moški
kilo (pruh). To je velika
ovira pri hoji in pri delu,
sicer pa tudi povzroča ob-
časne težave. Zlasti po-
poldne, dokler se človek
zvečer ne vleže in po-
ravna.
Prosim, da bi v eni na-
slednjih številk opisali
nastanek, zaplete in ope-
rativne posege za trajno
odstranitev te neprijetne
kile.
A. M
ODGOVOR: Kila je
izboklina trebušne mrene
skozi trebušno steno, obi-
čajno na tistih mestih,
kjer je ta stena slabša ali
pa kjer trebušno steno za-
puščajo žile, živci, seme-
novod.
Kil imamo več vrst in
se pojavljajo tako pri mo-
ških kot pri ženskah. De-
limo jih v dve veliki sku-
pini: prirojene in pridob-
ljene. Dalje jih delimo po
mestu, kjer nastanejo: di-
meljska kila, popkovna
kila, stegenska kila, po-
stoperativna kila, pa še
preponska kila in še ne-
kaj redkih vrst na drugih
mestih.
Prirojena kila je pravza-
prav posledica določenih
motenj v razvoju, pridob-
ljena kila pa nastane na
mestih, kjer je tkivo manj
odporno, pod določenimi
pogoji kot so: povečan
pritisk v trebuhu, v red-
kih primerih tudi po-
škodba.
V kilno vrečo, kot ime-
nujemo izboklino trebuš-
ne mrene, običajno zleze
črevo, če je odprtina do-
volj velika. Črevo se pri
mirovanju in ležanju sa-
mo povleče nazaj v tre-
bušno votlino, ali pa mu
je treba pomagati. V ne-
redkih primerih se črevo
v tej kilni vreči zažme in
vklešči in se ne more vr-
niti nazaj v trebušno vot-
lino. V tem primeru govo-
rimo o vkleščeni kili, ki
predstavlja življensko ne-
varnost za bolnika in mu
je potrebno takojšnje ki-
rurško zdravljenje.
Zdravljenje kil je ope-
rativno, ni pa nujno. Pri
operaciji odstranimo te-
koimenovano kilno vrečo
po predhodnem vračanju
trebušne vsebine v tre-
buh, nato pa ojačamo ste-
no trebuha z okolnim tki-
vom. V veliki večini pri-
merov enkratna operacija
za stalno reši obolelega
njegovih težav. Zgodi pa
se, v majhnem odstotku,
da se kila ponovi. Do te
ponovitve lahko pride iz
različnih vzrokov kot so:
vnetje v predelu rane,
manjvrednost tkiva v sta-
rosti, povečani pritiski v
trebuhu itd. Kadar se kila
ponovi, lahko ponovno
operiramo, vendar so iz-
gledi za trajni uspeh slab-
ši kot pri prvi operaciji,
ker je tkivo, ki ga uporab-
ljamo za takoimenovano
plastiko vezivno in kot ta-
ko manj vredno.
Da bi se povečal odsto-
tek uspešnih ponovnih
intervencij, poznamo da-
nes v kirurgiji posebne
metode, s katerimi ojača-
mo steno na obolelem
mestu, za kar uporablja-
mo proste transplantate
kože, ali pa posebne mre-
žice iz umetnih vlaken,
katere vgrajamo v to ste-
no. Ta postopek izboljšu-
je rezultate ponovnih
operacij, ni pa seveda po-
poln in vedno uspešen.
Odgovoril vam je
kirurg specialist
prim. dr.
Janez Jenšterle
št. 17 - 30. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 23
NOVE RAZSEŽNOSTI
PROIZVODNEGA
PROGRAMA
Dejstvo je, da mlada
Cometova tehnologija,
ki je še posebno prodor-
na v proizvodnem in po-
slovnem, razvojnem smi-
slu, potrebuje močne
vzdrževalne in mehanič-
ne dejavnosti. Vzdrževa-
nje - orodjarna, remont-
na in elektrodelavnica je
danes v Cometu zaen-
krat še razmeščeno v de-
lovni skupnosti skupnih
služb, na drugi strani pa
v okviru tozda Conek ra-
ste proizvodnja strojev
in orodij tako da meseč-
ne vrednosti prodaje v
dinarjih sedaj še dosega-
jo številke okrog 230 mi-
lijonov starih dinarjev,
po obsegu pa naj bi samo
letos brusilnih in rezal-
nih strojev BRS 200/300
in njegovih izpeljank
proizvedli kakšnih 3000.
To istočasno pomeni, da
se je v Cometu izredno
razrastla proizvodnja
strojev in dosegla v pri-
merjavi s prejšnjim le-
tom v letošnjem načrtu
za 300 odstotkov večjo
rast.
Se posebej je značilno,
da je ta nova rast doseže-
na v najbolj »nekovin-
skem« tozdu od vseh Co-
metovih, prav v tozdu Co-
nek. Ta nova razsežnost
nas nekako obvezuje na
današnji prvomajski pri-
spevek o zreškem Come-
tu. Najbrž danes še ne
moremo domisliti do-
končne zaokrožene sa-
moupravno organizirane
nove podobe, ki jo bosta
slej ko prej ponudili obe
dejavnosti - vzdrževalna
in remontna ter proizvod-
nja strojev, so pa vsi zna-
ki in elementi že prisotni,
da ne moremo spregleda-
ti kali enega od bodočih
tozdov zreškega Cometa.
Pa najprej o proizvod-
nji strojev in orodja, ki ga
je porodila potreba trga
ob razvoju nove tehnolo-
gije. Začetki segajo sicer
v leto 1974, ko so tehnolo-
gi v proizvodnji brusov
ob reklamacijah ugotav-
ljali, da trg, torej potroš-
nik brusov, nima ustrez-
nih rezalnih strojev. Ra-
zmah ali točneje drugo
rojstvo seže nato v leti
1977 in 1978 ter je po svo-
je pripeto na C 4 - tip
stroja za rezanje vseh vrst
opeke, čeprav se dokonč-
no uveljavi ta proizvod-
nja lansko leto ob stroju
za rezanje in brušenje
BRS 200/300, ki je tudi re-
zultat inovacijskih dosež-
kov Cometovih delavcev.
Gre torej za proizvodnjo,
ki v celoti sloni na doma-
čem znanju in zagnanosti
tehnološkega iskanja, ne-
mira.
Proizvodnja strojev da-
nes zaposluje kakšnih 12
delavcev v tozdu Conek,
medtem ko je v vzdrže-
valni dejavnosti v okviru
delovne skupnosti skup-
nih služb 35 zaposlenih.
Razvoj te dejavnosti je ra-
zumljiv, če ob normal-
nem in pospešenem ra-
zvoju upoštevamo rast
vzdrževanja strojev in na-
prav, pojav vse večjega
števila potrebnih orodij,
od enostavnih do zahtev-
nejših, pa tudi strojev, ki
jih je treba prilagoditi,
prirediti, skratka - pri-
praviti primerne za po-
sebne zahteve Cometove
tehnologije. Nekateri od
teh strojev, na primer hi-
dravlična stiskalnica, po-
meni pravzaprav pravi
šop različnih inovacijskih
preureditvenih izboljšav,
tako da v celoti lahko go-
vorimo že o novem iz-
delku.
Hitreje se je začela ra-
zvijati in širiti vzdrževal-
na dejavnost ob sočasju s
predelavo dolomitne mo-
ke in, ko se s proizvodnjo
bakelitnih brusov pojavi-
jo vse bolj zahtevna oro-
dja in stroji, hidravlične
in elektronaprave. Vzdr-
ževanje je ob splošni rasti
brusne tehnologije logič-
no sledilo tudi svojemu
razvoju, do katerega je
prišlo tudi v zadnjem ča-
su. Poudarimo lahko, da
je bilo veliko idej uresni-
čenih ob dopolnjevanju
in montiranju strojne
opreme za novo tovarnico
umetnih brusov na Malti!
Veliko zaslug za razvoj
te dejavnosti ima bivši
vodja Jože Brglez, ki se
sedaj ukvarja z razvojem,
še posebej po strojniški
plati.
Prej napovedane kali
nove proizvodne razsež-
nosti Cometovega proiz-
vodnega programa, so
torej tukaj, v sedanjosti.
Naslednje srednjeročno
obdobje jim bo moralo
dati tudi urejen samoup-
ravni ter ekonomski sta-
tus, in če bodo te kali do-
segle tisto stopnjo rasti,
da bodo lahko prerasle v
novo kakovost, potem bo
zreški Comet sčasoma še
bolj povečal svoje proiz-
vodno in poslovno ob-
zorje.
ZDRAVKO IVACIČ:
»Oddelek vzdrževanja, v
katerem so orodjarna, re-
montna in elektrodelav-
nica, se je zaradi splošne-
ga razvoja Cometa zelo
razvil. Prav gotovo je že
prerasel nekdanje ožje
okvirje in v smislu samo-
upravne organiziranosti
najbrž ne sodi več v de-
lovno skupnost skupnih
služb.«
MLADEN MAJCEN:
»Lani se je iz inovacijske
projektne naloge razvil
kombinirani stroj za reza-
nje in brušenje BRS
200/300, katerih proizvod-
njo za letošnje leto načr-
tujemo že na številko
3000, seveda z nekaterimi
izpeljankami tega tipa
stroja. Samo od lani do
letos praktično povečuje-
mo proizvodnjo strojev za
300 odstotkov.
Ob standardnem ogrodju doma izdelana 150-tonska
hidravlična stiskalnica, od katerih dve sta monti-
rani tudi v tovarni umetnih brusov na Malti, prvi
jugoslovanski naložbi v tej državi.
Stroj za brušenje in rezanje BRS 200/300 je novi
izdelek proizvodnega programa Cometa, točneje nje-
govega tozda Conek; pomeni pa tudi izdelek, po kate-
rem vse bolj raste povpraševanje.
OBRAMBNI DAM
Na osnovni šoli v Braslovčah so v soboto pripravili
obrambni dan, ki je bil pravzaprav nadaljevanje akcije
NNNP. Pouk je potekal v »podružničnih šolaih« v naravi, ki
so jih uredili na p)etih mestih od Kamenč do Dobrovelj. Ob
koncu so pripravili še partizanski miting, v vrste ZSMS pa s
prejeli okrog 50 novih članov. Obrambni dan je izredno lepo
uspel. Na sliki vidimo učence, ki se urijo postavljati šotor.
J. V. T. T.
i ZGODILO SE JE |
i GRABEŽ 350 TISOČ DIN
X Vodja sektorja za gospodarski kriminal pri UJV Celje
:";: Karel Kastelic je na zadnji tiskovni konferenci UJV Celje, ki
v: jo je vodil načelnik Janez Paul, povedal, da so odredili
>:• pripor zoper Ano Drame, staro 57 let iz Otoka 9 v Celju,
:v zaposleno kot komercialnega referenta pri Avto Celje zaradi
utemeljenega suma grabeža s poneverbo v škodo Zavaro-
valne skupnosti Triglav v višini 349637,50 din.
>: Drametova je delala na mestu prodajnega feferenta ter je
pogodbeno izpolnjevala police za Zavarovalno skupnost
Triglav. Tako »pobranega« denarja pa ni odvajala (!). To se je
začelo lani, odkrili pa so v začetku letošnjega aprila. Zani-
mi^^o je, da so zoper Drametovo lani podali kazensko
ovadbo zaradi nevestne hrambe družbenega premoženja,
j:', ker se ji je »izgubila« kaseta v kateri je bilo 150 tisoč din.
Ob tem dve vprašanji: kako so na to »neodvajanje« de-
narja »gledah« celo leto v Zavarovalni skupnosti Triglav in
ne nazadnje, kje je aktivnost vseh tistih, ki bi morah skrbeti,
jlj da do tega ne bi prišlo. Tudi, kje je delavska kontrola! Žal še
;•:■ vse prepogosto na papirju in tako obstajajo možnosti, da
zaradi nebudnosti ustreznih organov v DO prihaja do zlo-
;:•: rahljanja.	tV
I S KRAMPI IN SVEDRI NAD
I BLAGAJNE
Delavcem Uprave javne varnosti Slovenj Gradec, Maribor
i:J: in zlasti Celje ter delavcem Postaj milic v Žalcu in Celju je
;:•: zaradi vestnega in natančnega dela uspelo v najkrajšem
>:] možnem času odkriti skupino štirih mladeničev, ki so si v
:v slabem letu dni na nedovoljen način s številnimi vlomi v
blagajne po raizhčnih krajih Slovenije prisvojili milijon 200
j;: tisoč din! Začeli so lani v prodajalni Mesnine v Celju pa
nadaljevali na področju Kozjanskega (v Imenem so vlomili v
blagajno KK Hmezad, zadružna enota Pristava, Rogatcu v
:•: samopostrežno trgovino in v Lipoglavu v trgovino Merx) ter
s podvigi zaključevali v noči od 5. na 6. april v ERI Velenje,
tozd kmetijstvo in v naslednji noči od 6. na 7. april v Mislinju
v trgovino Merx, da bi zaključni »izpit« opravili v noči na 21.
:•:; april v podružnici Ljubljanske banke na Polzeli, kjer so
v! odnesli tudi največjo vsoto 600 tisoč din.
Dva dni kasneje so jih tudi ponoči delavci UJV prijeli in
seveda zaprli v celjske zapore, kjer so se znašli »glavni«
junaki teh podvigov: Franc Bedrač, roj 1951 iz Maribora,
zaposlen v hotelu Orel kot vratar pri vhodu v b£ir, Anton
>0 Kovačič, roj. 1949 iz Maribora brez zaposlitve in Marjan
Vrhovšek, roj. 1950 iz Braslovč, zaposlen kot skladiščni
X delavec v Garantu na Polzeh. Tudi četrti je že znan, vendar
x bodo podatki posredovani kasneje. Vsi so že stari znanci
zaporov zeiradi prejšnjih prekrškov! Vse akcije so načrtovali
izredno skrbno in skupno, medtem ko so jih izvajali tudi
V; posamezno, plen pa delili. Bih so oboroženi, pri akcijah pa
so se posluževali osebnih avtomobilov in javnih prevoznih
;X sredstev. Specializirali so se na vlome v vse vrste blagajn,
;:•: kjer so se do prihoda do denarja posluževah vseh mogočih
sredstev od krampov in lopat do svedrov, kladiv, vrtalnih
strojev in podobnega.
TV
I SKRIVNOSTNO ŽENSKO
I TRUPLO
Pred dnevi se je zlasti po Žalcu, pa tudi po ostalih krajih
Savinjske doline razširila »vest«, da so pred hotelom Gol-
il: ding Rubin oz. v njegovi neposredni bUžini našli mrtvo
žensko, katere truplo naj bi bilo močno iznakaženo. Verzije
o ženskem truplu so se vrstile kot v najbolj napetih Hitcho-
kovih kriminalističnih filmih, kjer prevladujejo kri, noži,
britve, strupi in mamila.
Na UJV Celje so dali podatek, da ta stvar ne drži in da niso
zabeležiU nobenega podobnega primera. Vse skupaj je izf
v trte izvito ter ena izmed mnogih neslanih, nesramnih in
neokusnih šal.
:!:	TV
24. stran - NOVI TEDNIK
Št. 17 - 30. april 1980 ^
POVEČUJE
PROIZVODNJO IN IZVOZ
Ni naključen središčni položaj Uniorja, viden skozi
stvaritev akademskega kiparja Miodraga Denkoviča
- kot punčica v očesu, kija obkroža šarenica zreške
Forme vi ve.
Do letošnjega poletja bo novi hotel ha Rogli zaokrožil osrednjo podobo rekreacij-
skega in turističnega napredka zreškega Pohorja. Posnetek je nastal te dni, priča
pa o še vedno izrednih smuških razmerah na Rogli.
V orodjarni pri rezkalnem stroju delajo visoko kvalificirani strokovni kadri,
delo in tehnologija pa zahtevata predvsem veliko specializacijo. Kakšna aru-
gačna podoba stare predstave o kovaškem poklicu!
Obleka ne naredi človeka, toda urejenost, ki se lahko odraža tudi navzven, ni
izgubila na veljavi. Urejen glavni vhod, za katerim se od lanske jeseni razprosti-
rajo prostori za družbeno prehrano in garderobe.
Linija posnemalnih strojev v mehanski obdelavi orodja. V novi tovarni orodja so
v Unior ju prešli na serijsko proizvodnjo ročno kovanega orodja, ki se je zelo hitro
uveljavilo po vsem svetu, saj danes izvažajo na vse celine.
V temeljni organizaciji združenega dela mehanska obdelava, tudi pri enem izmed
tipov avtomatičnega stroja za obdelavo klešč. Čeprav tradicionalno moška kovi-
narska dejavnost, zaposluje veliko priučenih ženskih rok.
Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iBPiiiiii iiiiii iipi^^ iiii| II imiii iiiiiiiiii"	i«iiiiwiiwi ........................iiHmiiiiw»iiinw mii
Delo spretnih in urnih rok zreških deklet in žena - na fotografiji pri delu z
avtomatom za obdelavo klešč, je pomembno vtkano v celostnost sedanjega in
prihodnjega Uniorjevega dne. Mogoče je v tem tudi kaj dediščine očetov.
št. 17 - 30. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 25
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 17 - 30. april 1980 ^
TRI LETA BLAGOVNICE HMEZAD
SPREHOD PO ZELEHIH
ODDELKIH
Danes je blagovnica že skoraj premajhna
Tri leta nikakor niso visok ju-
bilej, ki bi mu bilo treba posve-
čati veliko pozornost. Pa vendar
tudi ta leta poslovanja, uspešne-
ga in vsebinskega dela v toko-
vih blagovnega prometa na ob-
močju in jugoslovanskem
tržnem prostoru nekaj pomeni-
jo v mozaiku najrazličnejših
uspehov.
NOTRANJA TRGOVINA
TOZD MALOPRODAJA DE
blagovnica Hmezad z odelki
prodaje kmetijskih strojev in
mehanizacije, gradbenega ma-
teriala, barv, lakov, elektro in
vodoinstalacijskega materiala,
razervnih delov za kmetijsko
mehanizacijo in avtotehnični
materialom, si prizadeva, da bi
bili kupci vedno zadovoljni.
V prvem letu je blagovnica v
osmih mesecih poslovanja in
uvajanja opravila za 45 milijo-
nov dinarjev prometa. Leta 1978
že 111 milijonov in lani kar 170
milijonov prometa. Gradnja te-
ga objekta je bila torej več kot
upravičena.
Letos načrtujejo promet v
vrednosti 220 milijonov dinar-
jev. V blagovnici je zaposleno 53
delavcev. Vedno več je kupcev
tudi iz drugih jugoslovanskih
republik. Pa ne le kupcev, tudi
predstavnikov proizvajalcev in
veletrgovin, ki želijo biti s svoji-
mi proizvodi in blagom prisotni
v blagovnici ter se tako približa-
ti kupcem.
POSEBNA UGODNOST:
BOGAT IZBOR TA-
PET!!!!!!!!!!!!!!
Blagovnica Hmezad lahko da-
nes zadovolji kmetovalce, vrtič-
karje, gospodinje, obrtnike, gra-
ditelje hiš in vikendov, avtomo-
bihste... Izbor blaga v blagov-
nici stalno narašča. Trenutno je
na voljo 10.000 najrazličnejših
artiklov.
Izbor blaga:
enostavno kmetijsko orodje
najmodernejša kmetijska meha-
nizacija
oprema
semena
navadno zidarsko orodje
hobi orodje
najzahtevnejša profesionalna
orodja
gradbeni material
premazi
barve
tapete
centralno ogrevanje
električni material
bela tehnika in akustika
rezervni deli za avtomobile Za-
stava
traktorji IMT in Store
avtomaterial
avtoelektrika
akumulatorji
kolesa in motorna kolesa
oprema za kampiranje
in drugo
VSEM NAŠIM
KUPCEM IN
BRALCEM NOVEGA
TEDNIKA ISKRENE
ČESTITKE OB
1. MAJU
št. 17 - 30. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 27
OBISK V POZD ORODJE-OPREMA ŠENTJUR
PRAZNIK JE
VSAK DELOVNI
DAN
»Zadovoljni smo, kadar imamo ve-
liko dela. Od našega dela, od naših
skupnih naporov je odvisen tudi naš
dohodek. Tega se v našem kolektivu
dobro zavedamo in z veseljem lahko
poudarimo, da smo minulo leto do-
bro gospodarili.« Nekako tako je ste-
kel pogovor z Martinom Žlendrom,
ki je v POZD Orodje-oprema Šentjur
zaposlen kot brusilec, sicer pa je v
tem kolektivu tudi predsednik zbora
delovni ljudi.
»Po poklicu sem avtoklepar, a sem
se tukajšnjega dela hitro privadil in
ga zdaj rad opravljam. Pet let sem že
v tem kolektivu, ki šteje 24 članov.
Funkcijo predsednika zbora delovnih
ljudi so mi sodelavci zaupali pred
kratkim in upam, da ji bom kos. To
je namreč moja prva samoupravna
zadolžitev. V tem času smo imeli že
dva zbora, kjer smo obravnavali ne-
kaj manjših problemov. Predvsem
sem zadovoljen, da moji sodelavci
radi prihajajo na sestanke, kjer ko-
nec koncev v pretežni meri odloča-
mo in govorimo o problemih, ki jih
poraja naše delo in pravicah in dolž-
nostih, ki nam jih nalaga naša orga-
niziranost.«
Tako torej Martin Žlender, ki v
POZD Orodje-oprema brusi valje. Si-
cer pa so v tem kolektivu sklenili, da
bodo v svojo delovno sredino spreje-
li še nekaj kvalificiranih strugarjev in
učencev za priučitev poklica v kovin-
ski stroki. V tej POZD izdelujejo valje
za hladno valjanje profilov in zob-
nike.
Današnja POZD Orodje-oprema je
nastala iz nekdanje obrtne delavnice
na začetku leta 1979. Rezultati dela v
tem obdobju so izredno dobri in ko-
lektiv si prizadeva, da bi bili tudi v
prihodnje.
KOLEKTIV POZD ORODJE-OPREMA ŠENTJUR
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM
IN OBČANOM TER POSLOVNIM PARTNERJEM
OB DNEVU OF IN 1. MAJU.
GOSTINSKO PODJETJE TURIST
LE ZDRU2ENI BOMO MOČNI
Neka/ misli iz razgovora z direiftorjem, Dragom Jeienlcom
Majhen je ta kolektiv po številu čla-
nov, toda v resnici je velik. Velik v ob-
vladovanju nalog, ki stojijo pred njim,
velik v hotenjih in prizadevanjih, da bi
dosegel sam in celotno območje, na ka-
terem delajo, to pa je Gornja Savinjska
dolina, dosti več v turističnem gospo-
darstvu. Zdaj v tem razvoju zaostajajo.
Tega se dobro zavedajo. Zaostajajo z
drugimi vred. Sami so prešibki, finanč-
no namreč, da bi lahko posegli na po-
dročje investicij in drugam, da bi se lah-
ko tako bistveno približali ciljem, ki jih
imajo.
»Za nas bo letošnje leto pomembno
obdobje. V letnem načrtu, ki smo ga
sprejeli, smo potrdili povišanje celotne-
ga prihodka v primerjavi z lanskim le-
tom. Toda, pri uresničevanju te naloge
se srečujemo z mnogimi težavami. Te
niso samo kadrovske narave, marveč tu-
di poslovne. Zataknilo se je z uveljavi-
tvijo pribitka pri storitvah v kuhinji, ker
nam občina ni potrdila novih cen. Pro-
blem se je pojavil zaradi podražitev me-
sa, solate, predvsem sezonske, in drugih
artikov. Mi pa smo ugotavljali, da lahko
tudi kuhinja, z upoštevanjem vseh obi-
čajnih normativov, dobro posluje.
Ko smo planirali prihodek, dohodek
in čisti dohodek, smo znotraj kolektiva
uveljavili pomembne korake, ki potrju-
jejo iskanje notranjih rezerv, boljšo or-
ganiziranost in še kaj,« je med drugim
poudaril Drago Jelenko, direktor kolek-
tiva gostinskega podjetja Turist.
Tedenski obračuni, zlasti v kuhinji,
takoj opozorijo na gibanja in morebitna
odstopanja od začrtane poti. So torej
pomemben signal. Tudi z uveljavitvijo
dnevnega obračuna in izpolnjevanjem
posebnih obrazcev o porabi materialnih
sredstev in drugem, so prišli do ugotav-
ljanja sprotnega, dnevnega, stanja v de-
lovni organizaciji. Ne gre za papirnato
vojno, marveč za kontrolo nad gibanji
materialnih sredstev.
»Pomemben korak smo naredili s ka-
talogom jedil, saj smo načrtovali vse sto-
ritve, od malic, kosil in izrednih obro-
kov in jih tudi ovrednotili. Zdaj je pro-
daja teh storitev neprimerno lažja, eno-
stavnejša.«
V	kolektivu čutijo in vsak dan bolj
spoznavajo, da morajo v dolini in občini
uveljaviti večjo enotnost na gostinskem
in turističnem področju. Takšna usme-
ritev je tudi zapisana kot naloga v občin-
skem srednjeročnem načrtu razvoja.
»To je nuja za razvoj turizma v dolini.
Mi smo premajhni, zato si prizadevamo,
da bi problem rešili in ga spravili z
dnevnega reda. To bi bil in bo tudi naš
prispevek k razvoju in utrditvi turizma
v občini. Zal, o tem samo govorimo, zla-
sti v zadnjih petih, šestih letih, toda,
naredili nismo ničesar. Zato tudi naza-
dujemo v turizmu. To vprašanje mora-
mo rešiti in sprejeti nadaljno pot razvo-
ja. Oblika ni pomembna, tudi ne ime,
važno je le to, da to, kar imamo prodamo
in da gremo na tej poti naprej. Med dru-
gim nas čaka gradnja novega hotela. Po-
trebujemo ga, tu v Mozirju. In menim,
da bomo lahko to nalogo rešili le ob
sodelovanju celotnega združenega dela
v občini.
V	našo dolino radi prihajajo ljudje,
zlasti iz sosednje republike, z Reke, iz
Zagreba in drugod. Zadovoljni so z na-
ravnimi pogoji, hkrati pa poudarjajo, da
je to premalo. Turizem potrebuje še ne-
kaj več in ne le dober zrak, prav takšno
hrano. In tistega ostalega, ki bi gosta
razvedrilo, nimamo. Manjkajo nam ob-
jekti za rekreacijo, manjka plavalni ba-
zen in še kaj... Ce bi vse to imeli, bi bila
naša ponudba kompletnejša in nehote
bi se naše tržišče razširilo in bolj odprlo.
Imamo tudi lepe pogoje za sprejem naj-
različnejših športnih in drugih ekip ter
moštev. Mnogi že prihajajo, toda, lahko
bi še drugi. Vrh tega bomo morali po-
skrbeti za primerno in organizirano dru-
žabno, zabavno življenje. Seveda pri
vsem tem ne smemo pozabiti na solidno
in kakovostno postrežbo.«
Problem gostinstva, tudi v Gornji Sa-
vinjski dolini in v okviru gostinskega
podjetja Turist, so kadri. Fluktuacija za-
poslenih je čedalje večja. To tudi pome-
ni, da se delavci v gostinstvu ne počutijo
najbolje. Na to nezadovoljstvo vpliva
predvsem nedeljsko in izmensko delo in
pa seveda osebni dohodki, ki so v pri-
merjavi z drugimi nizki. Prihodek in do-
hodek v gostinstvu sta v preveliki meri
odvisna od cen reprodukcijskega mate-
riala, od energije in še in še.
»V dobavi hrane, ki jo potrebujemo,
in sploh živil, bi se radi vezali na enega
trgovca. Pa se žal ne moremo, ker je
lahko tudi tvegano. V zaposlovanju pa
ugotavljamo že v dolini neko »konku-
renco«, ki se kaže v tem, da mnogi naši
delavci, ali bolje rečeno delavke, odha-
jajo tudi v pisarne in na druga delovna
mesta pa ne zaradi mnogo večjih oseb-
nih dohodkov, marveč zaradi mirnejše-
ga dela, ker niso vezani na nedeljske
obveznosti in podobno.«
Gre torej za več problemov, s katerimi
se srečujejo tudi v Turistu, gre za polo-
žaj, delo in nagrajevanje gostinskega de-
lavca, za cene v gostinstvu in ne nazad-
nje za mesto turizma in gostinstva v
Gornji Savinjski dolini na sploh, za več-
jo enotnost in nujno povezanost. In tako
so ta vprašanja tudi sestavni del življe-
nja 67 članskega kolektiva, ki se je v
zadnjem času samoupravno okrepil, tu-
di z obravnavo in reševanjem teh pro-
blemov!
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 17 - 30. april 1980 ^
GRADIJO ZA VSE
NAMENE
Gradisovi delavci so lani v tem času dokončali objekt, v katerem so poslovni
prostori Razvojnega centra in lastnih strokovnih služb. Gradnja objekta je bila
zahtevna, saj je bilo pomembno, da se stavba kot celota zlije v okolje, v katerem
stoji.
Velik gradbeni zalogaj za delavce Gradisove grad-
bene operative v Celju je bila tudi izgradnja novega
telekomunikacijskega centra na Golovcu. Gradbena
dela na tem objektu so že zaključili, sedaj v njem le
montirajo še potrebno opremo.
Gradiš se je vključil tudi v izgradnjo novega mest-
nega središča »Srce« pri hotelu Celeia v Celju. Nje-
govi delavci sedaj gradijo prvi objekt v tem delu
mesta in sicer proizvodni objekt za Elektro Celje.
Vseskozi se Gradisova gradbena operativa v Celju
vključuje tudi v izgradi^ stanovanj. Ravnokar Gra-
diš gradi v Novi vasi dva stanovanjska bloka, v
katerem bo okoli 130 novih stanovanj.
Do septembra bo Gradisova temeljna organizacija združenega dela Gradbena
enota Celje zaključila z izgradnjo skladiščne hale in pokritega skladišča Kovino-
tehne. Objekt gradijo na Hudinji v Celju, skupaj pa bo v njem 19.000 n^ skladišč-
nih površin.
Samski dom na Hudinji je Gradiš postavil za svoje delavce. To.je verižni blok, za
katerega je značilen garsonjerski tip gradnje. Le podatek: v njem je 450 ležišč,
večnamenski prostor in še nekaj ostalih namenskih prostorov, ob bloku pa je
tudi urejeno športno igrišče.
Pomembno gradbeno delo bo Gradiš opravil tudi za Javna skladišča v Celju. Ob
sedanjem objektu Javnih skladišč namreč gradijo veliko skladišče po sistemu, ki
ga je Gradiš razvil za izgradnjo industrijskih objektov. Skladišče je med največ-
jimi tovrstnimi objekti, ki jih je Gradiš doslej gradil po svojem sistemu.
Gradiš je zgradil tudi novo Merxovo pekarno v Rogaški Slatini. Nov objekt so
prav pred dnevi predali svojemu namenu.
št. 17 - 30. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 29
M TOVARNI AROM IN ETERIČNIH OLJ
NAJLEPŠE, KOT JE DELO!
Govorita Fanika Hadolin in Vinko Trantura
Gotovo sta med najdalj
zaposlenimi v Tovarni
arom in eteričnih olj
ETOL v Celju Fanika Ha-
dolin in Vinko Trantura.
V tem več kot 200-član-
skem kolektivu sta že
krepko preko dvajset let,
posebnost pa je tudi ta,
da je zaposlitev v Etolu
obema prva in tudi verjet-
no edina zaposlitev.
Fanika Hadolin, Debro
23, občina Laško: »V Eto-
lu sem zaposlena že dvaj-
set let. Najprej sem delala
v polnilnici, ko smo še
vse ročno polnili v delov-
nih prostorih na Ipavčevi
cesti. Po desetih letih je
bilo prosto delovno me-
sto v parfumeriji, sem se
prijavila in bila sprejeta.
Končala sem osnovno šo-
lo, letos pa bom tudi šolo
za kemijskega procesni-
čarja, kar ustreza mojemu
delovnemu mestu, to je
skupinovodja parfumeri-
je. Zjutraj dobim delovne
naloge, ki jih razdelim.
Delo je zahtevno, saj za-
hteva pri mešanju različ-
nih stvari natančnost,
skrbnost, previdnost in
dober vonj.«
Vinko Trantura, Voj-
nik: »Najprej sem se sicer
izučil čevljarske stroke,
nato pa takoj odšel v Etol,
kjer sem že 27 let. Tride-
setletnico bom imel čez
tri leta, ko bo Etol »star«
60 let. Začel sem kot se-
stavljalec esenčnih naro-
čil, potem pa sem šel sko-
zi vse faze našega dela od
barv, parfumerije do de-
stilarne, kjer sem zdaj od-
delkovodja. S tovarišem
Slavkom Mlakarjem sva
pred 23 leti prva začela s
poskusno proizvodnjo
estrov in etrov za arome
in parfumerijo. V tem od-
delku, ki je najtežji po de-
lovnih pogojih, je zapo-
slenih šest ljudi, mesečno
pa pripravimo okoli 45
ton pol in gotovih izdel-
kov. V zadnjih letih se je
veliko spremenilo. Vča-
sih smo delali bolj ročno,
danes pa si že krepko po-
magamo s stroji. Prej je
bilo fizično delo težje,
zdaj pa je umsko, saj za-
hteva skrajno natanč-
nost«
Zanimivosti?
Fanika Hadolin: »Olja
za parfume dobivamo iz
Holandije.«
Vinko Trantura: »Let-
no recimo porabimo oko-
li 100 ton šipkove droge.
največ za kokte in sirupe.
V kokti so šipek, kava,
kakao, oranža, citrona,
vanilija in kongo, v rumu
pa je kar 46 različnih stva-
ri, med drugim tudi roži-
či. Lesnega kisa porabi-
mo letno 40 do 50 ton, do-
bimo ga iz Tesliča, je pa
osnova za rum. Iz TesUča
dobivamo tudi ocetno ki-
slino, mravljično pa iz
Romunije, CSSR, ZRN
itd. Najlepše je takrat, ko
je delo, najtežje, ko ga
ni.«
Kje boste preživeli pr-
vomajske praznike?
Fanika Hadolin: »Do-
ma, kajti 3. maja bosta
imela zlato poroko može-
va starša Marija in Domi-
nik Hudolin.«
Vinko Trantura: »Malo
bom ,skočir do sorodni-
kov, sicer pa odšel na
krajše izlete po gozdu.«
TRGOVSKO PODJETJE V
jnoda
KAKO SO PRI
»MODI« ZAČELI?
1. marca leta 1962 je z zdru-
žitvijo treh trgovskih podje-
tij: Volne, Manufakture in
Vesne nastalo današnje tr-
govsko podjetje »Moda« Ce-
lje, ki ima v svojem sestavu
devet specializiranih poslov-
nih enot: Volno, Vesno, Ma-
nufakturo, Solčavo, Baby,
Pionir, Drogerijo, Torbico in
Mladost ter poslovno enoto
na Starem trgu, kjer prodaja-
jo blago z manjšimi tovarni-
škimi napakami.
Dediščina za začetek je bila
dokaj borna, saj so bili po-
slovni prostori zastareli,
manjkalo jim je obratnih
sredstev. Edina svetla točka
je bila velika volja in zagna-
nost delavcev. Združitev je
bila nujna, saj je bilo skupno
reševanje problemov tako ve-
liko lažje. Delo je bilo trdo, a
je obrodilo lepe sadove. Da-
nes lahko z zadovoljstvom
ugotavljajo, da so uspeli, tako
da trgovsko podjetje »Moda«
Celje uživa sloves solidnega,
korektnega in poslovno zdra-
vega trgovskega podjetja, ki
ga poznajo daleč naokoli. Za-
stavljene cilje v večanju ma-
terialne osnove za postopno
in uspešno gospodarjenje, so
mnogokrat z veliko napora in
samoodrekanja kronali z do-
brimi poslovnimi rezultati.
To pa je bila močna spodbu-
da za vse zaposlene, da so se
samoupravno utrdili in stopi-
li še enotnejši novim nalo-
gam naproti. Vedno in pov-
sod so se opirali le na lastne
sile, trošili in vlagali so le toli-
ko, kolikor so bili sposobni.
Osnova vseh prizadevanj je
bila, da si zagotovijo lastna
sredstva za osamosvojitev in
da ustvarjena sredstva
usmerjajo tja, kjer so družbe-
no najbolj potrebna in kjer
bodo dajala najprej višjo vre-
dnost. V tem so v celoti uspe-
li. Za prepotrebne naložbe so
izdelali program in pred-
nostni red. Tako so vse enote
obnovili in posodobili, zave-
dajo pa se, da nekatere od
njih že danes ponovno kliče-
jo po obnovi.
KAKŠNO JE DANES
MESTO IN VLOGA
».MODE« V CEUU?
Zvesti tradiciji ponudbe
tekstilnega blaga, so vsa ho-
tenja usmerili v specializira-
no ponudbo tekstila, tako da
kupec ve že vnaprej, kje bo to
blago kupil in kje bo zadovo-
ljivo in strokovno postrežen.
Specializacija pa ni usmerje-
na samo v ponudbo tekstila,
ampak tudi v ponudbo ko-
zmetike, fotooptičnih apara-
tov in instrumentov ter viso-
ke mode v usnjeni galanteriji.
Korenine te tradicionalne po-
nudbe so stare preko 80 let.
Zvesti kupci prihajajo od bli-
zu in od daleč, tako iz doline
zelenega zlata, s Kozjanske-
ga, Zasavja, Posavja, ne ozi-
raje se na to, da je na teh po-
dročjih razvoj trgovine mno-
PRI »MODI« SO ZVESTI
TRADICIJI IN KUPCU
go bolj opazen kot v samem
Celju. Zato se čutijo dolžni
zvestobo kupcev ohranjati in
negovati.
SKRB ZA
POTROŠNIKA
Pri »Modi« se trudijo, da bi
bila njihova ponudba čim šir-
ša in popolnejša. Skrbijo, da
so prodajni prostori lepo ure-
jeni in atraktivni, da na nevsi-
ljiv način predstavljajo blago,
ki ga ponujajo ter da kupcu
postrežejo s kar se da veliko
mero vljudnosti, poštenosti
in strokovnosti.
v cem se pri »modi«
odraza skrb za de-
lavce, kakSna je nji-
hova samoupravna
organiziranost in ka-
ko so se vključili v
splošna prizadeva-
nja za stabilizacijo
gospodarstva?
Ker se zavedajo da je le
zdrav in zadovoljen delavec
sposoben premagovati vsa-
kodnevne težave tako na de-
lovnem mestu kot v privat-
nem življenju, mu poskušajo
nuditi čim več. Z zaščitnimi
oblačili in ortopedskimi obu-
vali so dosegli, da poklicnih
obolenj skoraj ne poznajo.
Imajo svojo kuhinjo, ki skrbi
za vsakodnevno kvalitetno
prehrano delavcev, počitni-
ške hišice v Umagu in v Dajli,
delavcem nudijo ugodne kre-
dite za individualno stano-
vanjsko gradnjo itd.
Samoupravna organizira-
nost delavcev sega na vsa po-
dročja vsakdanjega dela, go-
spodarjenja in odločanja.
Morda bi dosegli še boljše in
hitrejše učinke, če bi se sle-
herni delavec zavzemal za do-
sledno uresničevanje dogo-
vorjenih nalog in ciljev. Pri
tem pa se tudi zavedajo, da je
samoupravljanje proces, ki
ga nekdo prej, drugi pa poz-
neje dojame in sprejme.
Ukrepi za gospodarsko sta-
bilizacijo jih niso presenetili,
saj niso bili nikoli vajeni žive-
ti »na veliki nogi«, nikoli niso
razmetavali težko ustvarjene-
ga dinarja, družbenih sred-
stev.
RAZVOJNE
USMERITVE
»MODE« IN NAČRTI
ZA GOSPODARSKO
POVEZOVANJE
Razvojne usmeritve trgov-
skega podjetja »Moda« Celje
so trenutno resolucijsko na-
ravnane. 2e nekaj let je v ob-
činski resoluciji zapisano, da
bo celjska trgovina zgradila
novo blagovno hišo, ki naj bi
popestrila ponudbo v mestu
ob Savinji. »Moda« je sopod-
pisnik sporazuma o pristopu
h gradnji blagovnice. Res je,
da se na projektu dela, neraz-
čiščenih pa je še mnogo vpra-
šanj in problemov. Dve leti
sta že izgubljeni. Ce se pro-
blemi okoli te naložbe ne bo-
do reševali v interesu vseh
sodelujočih in družbenopoli-
tične skupnosti, katera mora
dati svoj prispevek k hitrejše-
mu reševanju težav okoli po-
gojev pri nakupu zemljišča in
pri pridobivanju kreditov pri
denarnih zavodih, bo trgov-
sko podjetje »Moda« prisilje-
no razpoložljiva sredstva
usmeriti v drugo naložbo za
pridobivanje prodajnih povr-
šin ter za obnovo in vzdrževa-
nje obstoječih.
Ker je trgovsko podjetje
-Moda« Celje že od svoje za-
snove dalje organizirano kot
specializirana trgovina s tek-
stilom, tega koncepta ne na-
merava spreminjati. »Moda«
se bo razvijala samo v smeri
tekstilne in njej sorodne bla-
govne skupine, zato tudi ne
teži iz mestnega središča, saj
so za ponudbo ostalega tr-
govskega blaga v Celju pokli-
cane druge trgovske delovne
organizacije.
Kdor ve, kaj išče, ve tudi, kje najde.
Atraktivno, lično sodobno
30. stran - NOVI TEDNIK
NOVI TEDNIK - stran 31
UTRINKI IZ JUGOVZHODNE AZIJE
PO BANGKOŠKIH
KANALIH
Motorni čoln z našo skupi-
no na krovu je hitro drsel po
veliki reki Menam, ki teče
skozi Bangkok - domačini ji
pravijo (v fonetiki) Copraja.
Promet na reki je izredno
gost, prav zato je bila gladina
vode močno vzvalovljena,
saj si je po njej utiralo pot
nekaj prekooceanskih veli-
kanov.
Namenjeni smo bili na
ogled turistične zanimivosti
bangkokških kanalov ali
klongov, ki so povezani z re-
ko Menam. Vodička Cuzi
nam je razlagala, da je bilo
kanalov pred nastopom cest-
ne motorizacije znatno več.
Rastoče število avtomobilov
je mestne očete prisililo, da
so precej kanalov zasuli in
jih spremenili v ceste. Ta
ukrep se jim v deževni dobi
krepko maščuje, saj se vsled
neurejene kanalizacije gladi-
na vode dvigne in vdira voda
v pritlična stanovanja. Imeli
smo vtis, kot da se vozimo
po kanalih Benetk; gradnja
je seveda v Bangkoku eno-
stavnejša v njej prevladuje
les, v Benetkah pa kamen,
pa tudi rastlinska odeja je v
teh bangkoških klongih
mnogo pestrejša, lahko bi re-
.kli naravnost bohotna.
Na kanalih je polno čol-
nov, na katerih prodajajo
razno blago, največ pa sadja,
med katerim prevladujejo
banane in kokosovi orehi.
Kupil sem kokosov oreh in
plačal zanj komaj 5 din. Pro-
dajalka je na vrhu oreha z
mačeto izsekala štirioglato
odprtino, mi ponudila slami-
co in že sem sesal vase hlad-
no mleko kokosovega oreha.
Okus sam je pravzaprav neo-
predeljiv in nima dosti oku-
sa po kokosu. Ta okus je bolj
prisoten v notranji oblogi
oreha, do katere prideš le, če
oreh razkolješ in iz njega po-
strgaš in izluščiš dobrega pol
centimetra debelo oblogo.
To oblogo suše in zmeljejo -
to je kokosova moka.
Tajska je s svojimi 48 mili-
joni prebivalcev poljedelska
dežela. Narodni dohodek na
prebivalca je izredno nizek
in znaša komaj 92 dolarjev
letno na prebivalca. Izjema
je seveda prestolnica, kjer je
življenje sila razgibano. Tam
pred leti, ko je še divjala viet-
namsko-ameriška vojna, so v
Bangkok prihajali ameriški
vojaki, ki so si pri nežnih in
lepih tajskih dekletih kupo-
vali ljubezen. Vojne je bilo
konec, ameriški vojaki so
odšli, dekleta pa so ostala,
cene njihovim uslugam pa
so seveda padle. Armado
mladih in denarnih ameri-
ških marincev sedaj le delno
nadomeste turisti, katerih
osnovni cilj pa ni seks kot
pri marincih, temveč ogled
kulturno-zgodovinskih spo-
menikov, spoznavanje deže-
le itd.
Interesi Amerike, SZ in
Kitajske se križajo prav na
področju Indokine, katere
del je tudi Tajska. Kambod-
ža, ki na vzhodni meji na Taj-
sko, je vsled napada Vietna-
ma razrvana - tajska vojska
budna straži meje proti tej
okupirani deželi, iz katere
prihajajo tudi reke beguncev
in brezdomcev.
Dvajset kilometrov izven
mesta je takozvani »Rosen-
garten«, ki smo si ga za do-
plačilo osmih dolarjev seve-
da ogledali. Prikazali so nam
njihove zelo lepe narodne
plese v bogatih kostumih,
ceremonial okoli poroke, pe-
telinji boj, ki nas ni preveč
razvnel, pač pa domačine, ki
so glasno sodelovali pri bor-
bi pernatih junakov. Prava
posebnost pa je njihov boks,
ki ga ne izvajajo samo s pest-
mi, temveč tudi z nogami,
komolci, rameni, koleni itd.
To je tak univerzalen pretep,
pn katerem udarci kar poka-
jo, pri katerem pa prihaja tu-
di do težkih telesnih po-
škodb. Ti bojevniki v areni
so njihovi pravi narodni ju-
naki, ki jih obožujejo prav
tako kot Spanci svoje tore-
rose.
V Tajski se je pravzaprav
končal prvi polčas naše dol-
ge poti po jugovzhodni Aziji,
ki smo jo iz Bangkoka nada-
ljevali še na Baliju, Jogjakar-
ti, Djakarti, in Bogorju ter
končali v Singapurju. Ta del
ne bom opisoval, ker je to
storil že novinar Janez Vede-
nik. Reči moram, da je bila
vsa pot izredno zanimiva, da
je bila Kompasova organiza-
cija dobra in bi to pot pripo-
ročil slehernemu vedoželjne-
mu turistu.	KONEC
BEOGRAD BREZ
GRADBENIKOV
Pred nedavnim je Borba poročala, da preti nekate
rim proizvodnim panogam nevarnost, da bodo ostal(
brez kadrov. Sem sodijo tudi kmetijstvo, kovinarska ii
gradbena panoga. Minulo šolsko leto se v Beogradu nj
primer niti en učenec ni prijavil za gradbenika.
Vzrok ni samo v večjem zaslužku, lažjem delu 1
pisarni in večjem ugledu, ampak predvsem v slabil
delovnih pogojih gradbenikov. Komaj 8% gradbenil
delavcev dočaka starostno pokojnino, 92% se jih inva
hdsko upokoji, če bo šlo tako naprej, bodo Beograd ii
tudi druga mesta ostali brez gradbenikov že čez neka
let. Morali bi takoj ukrepati.
S POTI V BARCELONO
RAMBLAS JE NEKAJ VEČ
Ramblas je bil nekoč zani-
krna rečica in odvodni kanal
na zahodnem delu gotske če-
trti. Potem so položili kanali-
zacijo in prostor prekrih. Da-
nes je tam najznamenitejša
ulica Barcelone. Ramblas je
nekaj več. Po trgovski plati
je to dunajska Karntnerica,
po živosti večernih ur du-
brovniški korzo, po bohem-
ski pariški Montmartre in po
PIŠE:	6
JURE
KRAŠOVEC
kupljivi ljubezni hamburški
St. Pauli. Začenja se na Ka-
talonskem trgu, največjem v
mestu, končuje na obali pri
veličastnem spomeniku Kri-
štofu Kolumbu.
Tisti večer je središče Bar-
celone bobnelo od demon-
stracij desettisočglave mno-
žice. Katalonci so spominski
dan na vstajo katalonskih
kmetov in meščanov proti
Filipu V., ki je po končani
vojni za špansko dediščino
ukinil katalonsko neodvi-
snost, izkoristili za veliko
manifestacijo v podporo
bližnjemu referendumu za
ponovno katalonsko avtono-
mijo. Pohod so z incidenti
motili skrajni desničarji in
centralisti na eni in za odce-
pitev Katalonije vneti sepa-
ratisti na drugi strani. Začelo
je pokanje, tekanje in preri-
vanje, pa smo se modro uma-
knili v prvi lokal, pred kate-
rim so kdo ve kateri od skraj-
nežev nametali na kup lese-
ne stole, jih polili z benci-
nom in zažgali. Bilo je mo-
dro, da smo se odločili za
nevmešavanje, manj modro
je bilo, da smo šli prav v ta
lokal. Ker na povratek v ho-
tel nismo mogli tako hitro
misliti, smo večerjali kar
tam. Izbral sem si nekakšne-
ga piščanca, za katerega sem
sumil, da je golob, pa je bil v
resnici jerebica v omaki, kar
me je z zapitkom vred olajša-
lo za petdeset starih jurjev.
Kot vidimo na televiziji pa-
lomino reklamo...
... in tako sem na Rambla-
su večer za večerom pasel sa-
mo firbec, na večerje pa sem
zavijal v stranske ulice, levo
in desno, in čim dlje od Ram-
blasa sem bil, ceneje in bolje
sem se napokal.
Marsikje po svetu so me že
napetnajstili, toda tako ne-
sramno, kot v tisti restavra-
ciji še nikoli. Plačilni nata-
kar je imel pri roki kar tri
cenike, na vsakem drugačne
cene za iste jedi in pijače in
predložil ti je tistega, ki je
najbolj »ustrezal« zunanje-
mu videzu gosta in njegove-
mu morebitnemu žepu.
Je pa Ramblas ulica, kjer
vsak trenutek vidiš kaj nove-
ga, kjer ti ponujajo od cvetja,
ptičev in umetnin tudi aliga-
torčke in zelene opice. In
edino tu, razen v kakšnem
nočnem baru, se lahko za
srednjo ceno do sitega nagle-
daš kastilskega flamenga..
Zares vročekrven ples, topo-
tanje pet, tleskanje kasta-
njet, mavrične barve, oglu-
šujoča glasba. Razliko med
posameznimi plesi razloči le
poznavalec. Zame je bilo
kot: polka z leve na desno, z
desne na levo, poskakujoča
polka, polka po eni nogi in
polka kar tako. Polka pač, če
bi primerjal, kako ločuješ
polke z različicami fla-
menga.
Asta la vista, Ramblas, zla-
sti če bom kdaj nepričakova-
no milijonar!
Prihodnjič:
FRANKO GOR, FRANKO
DOL
ZNANILKA PRA VE POMLADI
CELJE, 25. april 1980, opoldne: priletela je štorklja v (
in sedla na dimnik - kakšno naključje, na dimnik hiše,
je celjska poročna dvorana. Ni povedala od kod je prile
niti kam je namenjena. Pomembno je pač to, da je tuk
da lahko verjamemo, da je z njo prišla tudi prava pom]
toplim soncem in seveda tudi tisto, kar je simbolično F
zano z njeno podobo.
Foto: D. Me(
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zalec
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejč
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stop
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljai
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. St<
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.