GLAS
LETO XXV. ŠT. 5 (1164) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 6. FEBRUARJA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Ob dnevu kulture
  menujemo ga dan kulture ali Prešernov dan,
to je dan, ko se spomnimo na našega pesnika
iz Vrbe, a tudi naše kulture, tu in zdaj. Ima-
mo Prešernove proslave in tudi letos jo bomo
imeli, osrednjo v Trstu, veliko drugih pa po
vaških in mestnih slovenskih društvih. Neka-
teri povabljeni iz naše sredine bodo odšli na
osrednjo slovensko Prešernovo proslavo v Can-
karjev dom v Ljubljano, drugi jo bomo gledali
v neposrednem prenosu. Gre za obred, ki se
pri nas ponavlja vsako leto, in upajmo, da bo
tako tudi v prihodnje. Da, upamo, da bo tako
tudi v prihodnje, mogoče malce drugače, z no-
vimi vsebinami in novimi govorci, a naj bo to
dan kulture, Prešernov dan, naj bo to praznik
najprej naše, slovenske kulture in nato praznik
kulture nasploh. V Sloveniji je to državni praz-
nik, pri nas je drugače, a vendar je to dan, ko
se vedno znova spomnimo tako velikega slo-
venskega pesnika kot tudi dejstva, da je pri nas
prav kultura tista, ki nas ohranja, skupaj z za-
vezanostjo slovenskemu jeziku in narodno pri-
padnostjo, če o slovenski narodni identiteti
skorajda ne smeš več zapisati besede, da takoj
ne bi bil označen za staromodnega nazadnja-
ka. Danes je drugačna družba, danes smo dru-
gačni, drugačna je tudi identiteta, večplastna,
to poslušamo do onemoglosti, kar je deloma
tudi res, predvsem pa je res, da je naša
razpršenost, razcefranost in nepovezanost tista,
ki nas vse bolj označuje, se pravi, da nas ne oz-
načuje. Vse manj je tega, kar nas povezuje, nas
veže in dela skupnost, narodno manjšino.
/ str. 2
I
foto dpd
www.noviglas.eu
Neustavljiv gejzir!
Mladinski muzikal Lak za sanje
Msgr. Marketz posvečen v škofa
“Z vami kristjan.
Za vas škof”
   og je lju-
bezen”, je
škofovsko
geslo Jožeta Marketza,
66. krškega škofa. Po-
svečen je bil v stolnici
v Celovcu na svečni-
co, 2. februarja 2020.
Da prav ob 100-letnici
plebiscita koroški Slo-
venec prevzema vo-
denje celotne škofije,
je razveseljivo dejstvo.
/ str. 2
Mateja Rihter,
odg. urednica tednika Nedelja
“B
Srečanje pod lipami / Jože Možina
“Zgodovina je živa,
nas vse hromi”
  godovinar,
časnikar, vodi-
telj in avtor tele-
vizijskih dokumentar-
nih filmov dr. Jože
Možina se v svoji mo-
nografiji Slovenski
razkol ukvarja s težki-
mi vprašanji slovenske
preteklosti. Gre za av-
torjevo razširjeno dok-
torsko disertacijo, ki je
sad dvajsetletnega ra-
ziskovanja, zbiranja arhivskega gradiva in pričevanj.
/ str. 6
Katja Ferletič
Z
Dva pogovora na 3. strani
O zborih in
risbah
  okrat objavljamo dva zanimiva in sveža in-
tervjuja. Zborovodja Jari Jarc nam je sprego-
voril o Vokalni skupini Anakrousis in zamej-
skih zborih, umetnica Vesna Benedetič pa o risbah,
ki jih je podarila tržaški otroški bolnišnici Burlo.
T
Svet okrog nas6. februarja 20202
Povejmo na glas
Najlepša pa je srčna kultura
  Muzikal Lak za sanje
Neustavljiv gejzir
GORICA 
  uzikal Lak za sanje je
na premierni uprizo-
ritvi v nedeljo, 2. fe-
bruarja 2020, z odra polnozase-
dene dvorane Kulturnega centra
Lojze Bratuž kot neustavljiv gej-
zir radoživo razpršil ustvarjalni
zanos mladih nastopajočih igral-
cev, pevcev, plesalcev in glasbe-
nikov. V svoj di-
namični vrtinec
je zavrtinčil tudi
izredno nav-
dušeno občin-
stvo, ki se je pre-
senečeno nad
vsestransko kako-
vostjo izvedbe
vseskozi še samo
znašlo v središču
dogajanja in
bučno ploskalo
mladim izvajal-
cem ob tem zelo
zahtevnem gleda-
liškem zalogaju.
O tem odlično iz-
peljanem gleda-
liško-glasbeno
plesnem podvi-
M gu, ki ga je Gledališka skupinaO'Klapa v natančno premišljenirežiji mlade, temperamentne
Sanje Vogrič naštudirala ob 10-
letnici delovanja pod okriljem
Skupnosti družin Sončnica, bo-
mo podrobneje poročali v pri-
hodnji številki našega tednika.
Kdor muzikala ni še videl, naj
pohiti si priskrbeti vstopnico, saj
bodo mladi izvajalci Lak za sanje
ponovili v soboto, 8. februarja
2020, na sam Prešernov dan, ko
se bo v Kulturnem centru Lojze
Bratuž začel niz ljubiteljskih gle-
daliških predstav Iskrivi smeh na
ustih vseh, ki ga že več kot dve
desetletji prirejata Kulturni cen-
ter Lojze Bratuž in Zveza sloven-
ske katoliške prosvete, da bi v
včlanjenih društvih podkrepila
gledališko dejavnost.
Iva Koršič
  na najlepših človekovih dejavnosti in
njenih namenov je kultura. Kultura, ki
je zavestno ali nezavedno usmerjena v
srečno sobivanje, v lepe medsebojne odnose,
v spoštovanje drugih in v dobro mnenje o
njih. Saj je kultura neke vrste uglajenost, tiste
vrste vzgojenost, ki ne gradi samo vsako osebo
posebej, ampak istočasno odstranja iz nje vse
tiste nagibe, ki bi utegnili srečnemu sožitju
škodovati. Če brez občutka posegam v življen-
je drugih, če sem do njih vzvišen, če se čutim
bolj pomembnega in če sem ne nazadnje žal-
jiv, nespoštljiv, vsiljiv ali nemara celo nasilen,
je to pač nasprotje kulture in gotovo ne pri-
speva k navdušujočemu življenju v tej ali oni
skupnosti. Kultura je zato nepogrešljiva, je ne-
ke vrste vir zdravja vsake družbe, je ustvarjalka
dobrega, čeprav ji žal namenjamo vse prema-
lo dejavne pozornosti in s povprečno dvema
odstotkoma prihodka osupljivo malo pomoči,
da bi se lahko res razvijala in krepila. Ker kul-
tura ni zgolj nekaj zasebnega, niso le uvidev-
ne in priznano dobre osebe v svojem na-
jožjem krogu, kultura so poleg branja v samo-
ti najrazličnejše dejavnosti, dogodki, srečanja,
nastopi vseh umetniških oblik, ki nagovarjajo
zbrano občinstvo, da sledi že prej pripravlje-
nim sporočilom - in te, če gre za kulturo, se
vedno, ampak vedno zavzemajo za lepše
skupne poti, na katere naj usmerimo svoj ko-
rak, in vselej želijo obuditi v naši notranjosti
plemenite namere po dobrovoljnem
srečevanju s prav vsemi ljudmi. Kultura je po-
temtakem svetloba, ki bi rada izgnala iz nas
in iz našega življenja vsakršno neprijaznost v
odnosu na druge osebe, vsakršno neobčutlji-
vost ob njihovih stiskah, vsakršno nespošto-
vanje ali v skrajnem primeru celo mržnjo, so-
vraštvo z naklepom drugega onemogočiti, ga
z obrekovanjem očrniti in ga kar najbolj odri-
niti na rob. In višek kulture, ko je ta v sebi že
odrešilna, pa je po vsem povedanem srčna
kultura, je kultura srca, nista več le uglajenost
in prijaznost, ni več splošno dogovorjena
spoštljivost in ni le odmik od nelepih nagibov
v misli na sočloveka. Srčna kultura je nekaj
več, je dosti več, je tisto, kar premore najlepša
umetnost, ki želi človeka dvigniti iz trdote sve-
ta v višave lepote in dobrote, torej v območje
odrešenosti. Srčna kultura je tisto, kar lepoto
in dobroto in z njima odrešenost živo predla-
ga in nas s tem spomni na versko sporočilo,
do katerega se v svoji nepopolnosti stežka a
polagoma vendar prebijamo in ki je v resnici
sporočilo večno ljubečega srca. Srca, ki nam
razkriva edino možnost rešitve in odrešitve v
sočloveku, ko mu pomagamo, ga rešimo in s
tem rešimo sebe. In le ta ljubezen je tista, ki
nas srečno izpolni, saj so drugi človek in drugi
ljudje eno in isto z nami, so mi sami, oni so
del nas in mi smo del njih in vsi smo eno,
zato je odrešilno za nas prav to, da vsem dela-
mo dobro, ker s tem delamo dobro sebi. V
tem je naša rešitev, druge rešitve ni, je ni bilo
in je nikoli ne bo.
Janez Povše
E
  a je dr. Jože Marketz
oseba, ki gradi mostove
in ima socialni čut za
ljudi na robu družbe, kaže na
to, da je bila odločitev papeža
Frančiška pravilna. Na po-
svečenju je imela svoje mesto
tudi slovenščina. Škof Marketz
je svojo pripravljenost na zah-
tevno službo izrazil v obeh
deželnih jezikih. Tudi vojaški
škof Werner Freistetter, ki je ne-
kaj časa kot apostolski admini-
strator vodil krško škofijo v času
sedisvakance, je svoj uvodni
pozdrav izrekel še v slovenščini.
Kar 28 škofov, dva opata in
nuncij iz Avstrije, Slovenije, Ita-
lije in Srbije se je udeležilo po-
svečenja. Glavni posvečevalec
je bil salzburški nadškof Franz
Lackner, soposvečevalca sta bila
škof Freistetter in mariborski
nadškof Alojzij Cvikl. S tem se
je lepo pokazala povezava z Ma-
riborom in z blaženim Anto-
nom Martinom Slomškom.
Ganljivih trenutkov je bilo kar
nekaj: pogled na 93-letnega
očeta novega škofa, Viktorja
Marketza, ki je skupaj s hčerka-
ma, škofovima sestrama Moni-
ko in Frido, sedel v prvi vrsti in
D se veselil posvečenja. Pa takrat,ko so darove k oltarju prinašaliklienti različnih ustanov ko-
roške Caritas, kjer je bil Marketz
dobrih pet let direktor. Da je bi-
la glasba na vrhunskem nivoju,
so poskrbeli stolni zbor in orke-
ster ter zbora iz rojstne in krstne
fare Jožeta Marketza: iz Železne
Kaple in Št. Lipša. V šotoru pred
stolnico so prepevali zbori iz
far, v katerih je Marketz deloval
kot duhovnik.
Pridigal je predarlski škof Ben-
no Elbs, ki je izpostavil, kako
pomembno je, da živimo v zau-
panju Bogu, “v zavedanju, da je
naš zvest spremljevalec, gospo-
dar zgodovine in mojega
življenja”. Poudaril je še pove-
zovanje z revnimi in delo zanje,
kar pa je srčna zadeva novega
škofa Marketza. Svojo skrom-
nost je nakazal tudi z insignija-
mi, ki so preproste, a zelo lepe:
škofovska palica in križ sta iz
domačega, cemprinovega lesa.
Križ je okrašen s srebrom. Na
mitri je kopija križa, ki so ga
našli na Gori sv. Heme. Kot je
tradicija, so po posvečenju vsi
škofje objeli novega škofa in ga
tako sprejeli medse.
Deželni glavar Peter Kai-
ser je v nagovoru omenil
odlično sodelovanje
med Cerkvijo in deželo.
Evangeličanski superin-
tendent Manfred Sauer
je dejal, da je naloga ško-
fa pospeševati lepoto in
dobroto. Marketzu pa je name-
nil naslednje besede: “Kdor te
pozna, ve, da sta zate pozornost
in prizadevanje za pravičen svet
srčni zadevi. V tvojem do-
slejšnjem delovanju, v tvojem
oznanjevanju in v tvoji karita-
tivni osnovni drži ti gre za do-
stojanstvo in spoštovanje, za
raznolikost vere in veroizpove-
di”. Marketzevo posvečenje je
kot velik praznik označil stolni
prošt Engelbert Guggenberger,
ki je eno leto vodil škofijo kot
škofijski administrator. V ime-
nu vseh mladih sta sprego-
vorila mladeniča iz Žih-
polj.
Pri agapi pred stolnico so
svoje dobre želje novemu
škofu izrazili verniki od bli-
zu in daleč, zapeli pa so mu
še dve slovenski pesmi. Slo-
venske pesmi so imele svo-
je mesto tudi pri posvečen-
ju in na predvečer po-
svečenja, ko je v stolnici pri
Gospe Sveti potekala moli-
tev pod geslom Z vami sem
kristjan - o veselju krščan-
skega življenja. V cerkvi se
je res čutilo veselje. “In to
veselje je temelj, na kate-
rem lahko gradimo prihod-
nost naše škofije”, je dejal
Jože Marketz. Vse vernike
in vernice je prosil za sodelo-
vanje in molitev. Zdaj ga čaka
veliko dela in izzivov, da bo Cer-
kev na Koroškem spet približal
ljudem in da bodo čutili, da je
Bog ljubezen. Ob tem mu bodo
stali ob strani sodelavke in so-
delavci. Za generalnega vikarja
je izbral Johanna Sedlmaierja,
za svojega referenta pa Antona
Rosenzopfa-Janka, dosedanjega
vodjo Dušnopastirskega urada
in izdajatelja Nedelje.
S škofom Marketzem zaupamo
v vodstvo Svetega Duha in gle-
damo v prihodnost naše škofije
z optimističnim pogledom ter
z upanjem in zaupanjem.
  Jože Marketz posvečen za 66. škofa krške škofije 
“Z vami sem kristjan. Za
vas sem škof”
S 1. STRANI 
Skupina slovenskih dijakov in dijakinj iz avstrijske Koroške in dežele FJK je 3. februarja v sklopu
projekta Slomejci prispela v Bruselj. Cilj poučnega izleta je spoznavanje evropskih institucij. Projekt
vodita krovni organizaciji SSO in NSKS.
Skupina je popoldne obiskala Hišo evropske zgodovine, pred katero se je tudi slikala.
Pred tem so si dijaki iz avtobusa ogledali glavne znamenitosti belgijske prestolnice.
S 1. strani
Ob dnevu ...
  pajmo, da ne bomo letos
ponovno priča slovenskim
gromovnikom na odru v
Cankarjevem domu, ki bodo na
državni Prešernovi proslavi spet
pljuvali v krožnik, iz katerega jedo,
kot se je to dogajalo zadnja leta,
ker je to zares nedostojno, če
pomislimo, da večina teh ljudi živi
na račun slovenskih
davkoplačevalcev, predvsem tistih,
ki prejemajo tako nizke dohodke,
da jih imamo upravičeno za
socialno ogrožene, izkoriščane,
zadnje na družbeni lestvici. Med
temi gromovniki je ogromno
zasmehovalcev in posmehovalcev,
ki se delajo norca iz slovenske
besede, slovenskih simbolov in
slovenstva nasploh. Hvala Bogu,
tega pri nas ni in prav je tako, da
nam slovenska beseda še veliko
pomeni, kultura tudi. Naj tako
ostane! Bodimo srčni in srečni,
predvsem pa široki, toplo človeški,
kulturni!
U
Foto Vincenc Gotthardt
Kako krhek je naš svet, bi lahko zapisali ob pojavu gripe iz
Kitajske, ki je naredila na svetovni ravni preplah, kakršnega
ne pomnimo. K temu prispevajo predvsem družbena
omrežja, na katerih se širijo nepreverjeni podatki o smrtnih
žrtvah zaradi gripe, ki jo povzorča danes že vsem poznani
koronavirus. Kitajska je v torek, 4. februarja, priznala
pomanjkljivosti pri odzivu na izbruh novega smrtonosnega
koronavirusa. Stalni komite politbiroja kitajske komunistične
partije je po redkem priznanju napake obenem pozval k
izboljšavi kitajskega sistema za nujni odziv. Politbiro, ki mu
predseduje kitajski predsednik Xi Jinping, je pozval tudi k
izkoreninjenju nezakonitih tržnic, kjer prodajajo divje živali.
Povedali so, da je nujno okrepiti nadzor tržnic in popolnoma
prepovedati nezakonito preprodajo divjih živali. V boju proti
epidemiji namreč po njegovem ne gre le za življenje in zdravje
ljudi, ampak tudi za gospodarsko in socialno stabilnost, je
dejal vodja Xi. Novi koronavirus se je prvič pojavil konec leta
v Wuhanu, na tržnici z divjimi živalmi, ki so jo kasneje zaprli.
Do zdaj je smrtonosnemu virusu podleglo že več kot 420
ljudi, več kot 20.000 pa jih je okuženih samo na Kitajskem,
med drugim so okuženi že v okoli 25 drugih državah. Za
zdaj so zunaj celinske Kitajske potrdili dve smrti, na Filipinih
in v Hongkongu. Ministri za zdravje držav skupine G7 so se
v ponedeljek strinjali, da bodo uskladili vse napore, da
omejijo izbruh virusa. Zaskrbljajo predvsem lažne vesti na
spletu in v medijih, padec gospodarstva, negotovost,
neznanje, ki je poleg koronavirusa postalo prava pandemija.
Jurij Paljk
Neznanje je poleg koronavirusa 
postalo prava pandemija
Aktualno 6. februarja 2020 3
  Jari Jarc
V mlade je treba vlagati. Brez
tega ne pridemo nikamor
POGOVOR 
  ari Jarc je doma iz
Doberdoba, zapo-
slen je na program-
skem oddelku deželne-
ga sedeža Rai v Trstu,
znan pa je tudi kot gla-
sbenik, harmonikar in
še zlasti dirigent. To-
krat smo se z njim po-
govorili o tem, kaj mu
pomeni taktirka, katere
zbore je vodil oz. vodi
in kako gleda na našo
zborovsko stvarnost.
Kako se spominjaš
svojih prvih stikov z
glasbo?
Imam bratranca, Vilka
Frandoliča, ki je pred
leti igral harmoniko na
vseh družinskih zaba-
vah. Ob njem sem
vzljubil ta instrument
in sem prof.
Križmančiča, ki je na
Glasbeni matici v Do-
berdobu učil violino
mojo sestro, vedno vle-
kel za rokav in
spraševal, naj me nauči
harmoniko. Pri šestih letih, ko
sem malo zrasel, me je sprejela
prof. Dorina Cante iz Ricmanj
in me pri 23 letih, leta 2010, tu-
di pripeljala do diplome.
Zlasti na Tržaškem obstaja le-
pa skupina odličnih harmo-
nikarjev...
Glasbena matica ima harmoni-
karski orkester Synthesis 4. Ne-
kaj časa sem sodeloval tudi z
njimi. Spomnim se, da smo ne-
kajkrat bili na turneji v Trevisu,
zlato priznanje smo prejeli v
Pulju. Moje sodelovanje z njimi
se je nato končalo, kot se
končajo nekatere faze v življen-
ju, ko sem se raje spustil v zbo-
rovstvo, v dirigentske vode.
Kdaj, kako in zakaj si postal
zborovodja?
Pri 14 letih sem imel stik s pet-
jem, z jazz-petjem v delavnici,
ki jo je v Doberdobu prek Gla-
sbene matice vodila Andrejka
Možina. Že prej sem rad prepe-
val, doma, zase, lahko bi rekli -
pod tušem … Bilo mi je všeč! Po
diplomi iz harmonike v Pesaru,
po predbolonjskem sistemu,
sem se vpisal na bienij v Trst.
Tam sem študiral s Corradom
Rojacem. Obenem so me pri
Moškem pevskem zboru Tabor
na Opčinah vprašali, ali bi jih
vodil. To je bil moj prvi stik z
zborovodstvom, leta 2011. Tam
sem ostal samo nekaj mesecev.
Vedno se jih pa spominjam kot
super skupine. Žal so prav pred
kratkim prekinili delovanje. Le-
ta 2012 so me vprašali, ali bi vo-
dil združeni zbor Skala-Slovan
iz Gropade in s Padrič. Sprejel
sem. Sem se pa moral za to pri-
merno izobraževati. Solopetje
sem vadil s profesorico na Gla-
sbeni matici Mojco Milič, pri-
vatne lekcije sem imel z basom
Aleksandrom Švabom. Da dru-
ge lahko učiš peti, moraš nam-
reč najprej poznati samega se-
be. Kar se tiče zborovstva, sem
se udeležil marsikaterega
tečaja. Najbolj mi je ostal pri
srcu tečaj v Ljubljani z Garyjem
Gradnom, ki deluje na Šved-
skem in je čudovit pedagog. Po-
magali so mi tudi Hilarij La-
vrenčič, Mirko Ferlan in drugi.
Za nasvete sem kar spraševal
kolege, saj na začetku nisem
imel dovolj znanja. Vsi so mi
J
pomagali z dobro besedo in
praktičnimi nasveti. Nekaj me-
secev sem pel tudi v doberdob-
skem zboru Hrast. Največ se
naučiš, če vidiš, kako se te stva-
ri delajo v praksi, mi je vedno
pravil Hilarij Lavrenčič. Pel sem
tudi v moškem zboru Lipa iz
Bazovice. Pomembno je začuti-
ti, kako to gre, z druge strani.
Razumeti moraš, kje so močne
in šibke točke dirigenta, katere
napake se največ delajo.
Zbor Skala-Slovan vodim že
osmo leto, vsem pevkam in
pevcem, ki se dvakrat na teden
redno in neutrudno udeležuje-
jo vaj, pa se moram iz srca zah-
valiti za vso izkazano po-
trpežljivost do moje trme in za
podporo pri vsaki zborovski
odločitvi. Lani sem sprejel vo-
denje Moškega zbora upokojen-
cev Bertoki-Prade: moram jih
pohvaliti, ker niso “kanoničen”
zbor; otepajo se branja not … Je
zanimivo, spoznaš, kako ima-
mo na Slovenskem močan
občutek za petje. Čeprav not ne
berejo - jih nočejo, želijo samo
besedilo! -, pojejo z veseljem in
marsikaj jim tudi uspeva.
Doma si iz Doberdoba, si pa
bil in si bolj dejaven na
Tržaškem …
Na Tržaško so me speljala de-
kleta … Ko sem bil star 19 oz.
20 let, leta 2006-2007, sem bil
še v skupini, ki je delovala s Pri-
morskim psom. Prej sem bil na
stažu pri Primorskem dnevni-
ku, kjer me je Duško Udovič
vpeljal v pisanje člankov; za to
mu bom vedno hvaležen. V
uredništvu sem spoznal člane
Primorskega psa, ki se je kmalu
preimenoval v Klop. Tam sem
spoznal dekle, s pomočjo kate-
re sem spoznal več ljudi na
Tržaškem in potem na
Opčinah. Zaradi tega sem svoje
delovanje “premaknil” na
Tržaško.
Na Goriškem si kdaj vodil
kakšen zbor?
Ja, v sezoni 2016/2017 mi je bi-
lo zaupano vodenje mladinske-
ga zbora Glasbene matice Neo-
kortex, ki je tedaj deloval v So-
vodnjah. Vsekakor redno
spremljam revije, kot je Primor-
ska poje. Služba me tudi sili, da
sem vedno na tekočem, kar se
tiče goriške zborovske
realnosti.
Vokalno skupino Ana-
krousis, ki ima sekstet,
ženski kvartet in mla-
dinsko skupino, vodiš
od leta 2014. Kako se je
začela njena zgodba in
kako se nadaljuje, po-
tem ko si ti prevzel nje-
no vodstvo?
Anakrousis je nastala
kot šolski zbor, ki ga je
najprej vodil Maurizio
Marchesich. Dosegli
so tudi določene uspe-
he. Ko so prerasli sred-
njo šolo, so ustanovili
društvo, da bi nadalje-
vali delo, saj je nastala
lepa skupina. Nato se
je nekaj “porušilo” in
so me povabili, saj sem
takrat v Gropadi vodil
zbor Skala-Slovan.
Sprejel sem, čeprav
njihovih glasbenih
zvrsti prej nisem poz-
nal.
So od vsega začetka
peli lahko glasbo?
Da, tako zabavno, pa tudi nekaj
klasike. Ponižno sem pristopil
k zadevi, nabavil sem si ogrom-
no knjig, kar se tiče te glasbe.
To ni zvrst, ki bi bila razširjena
med zbori, pa tudi knjig ni to-
liko, ne slovenskih ne italijan-
skih. Tako sem marsikaj kupil
drugje, v angleščini, tudi na
Švedskem. Obstajajo vaje in
prijemi, ki so popolnoma ra-
zlični, ni to “kanonično” petje
npr. renesančne glasbe. Ko so
me povabili k sodelovanju, so
ostali v osmih, sedem pevk in
en pevec. Potrebno je bilo najti
več članov. Zato sem šel pet v
nekatere zbore, da bi pritegnil
nekaj mladih. Sestavili smo eki-
po 16 pevcev: število se mi je
zdelo primerno, saj zborovodja
mora biti na razpolago vsake-
mu pevcu, biti mora tudi nekak
psiholog skupine. Pevci so ta-
krat bili stari od 16. do 18. leta,
to so delikatna leta, tudi zaradi
tega sem želel imeti največ 16
pevcev. Skratka: lotili smo se
dela, prenovili smo repertoar,
ohranili smo nekaj pesmi iz
prejšnjega in naštudirali nove.
V letih se je skupina spremeni-
la, dokler se nismo skupaj
odločili, da ohranimo sekstet;
jaz sem šesti član, nekako v za-
kulisju oz. zamenjava basa, ki
je Matija Kralj. Ostali člani so
tenor Erik Solinas, altistka Ja-
sna Gornik, mezzosopranistka
Nicole Gustini in sopranistka
Erika Labiani. To je naš sekstet,
skupina, ki je v tem trenutku
najbolj uspešna. Izkoristim pri-
ložnost, da se jim javno zahva-
lim za izkazano zaupanje, kot
ekipa delujemo odlično in rav-
no tako nameravamo nadalje-
vati.
Jazz in swing sta neobičajna
za naše zbore.
To sem v bistvu “podedoval”.
Prejšnji člani - Jasna, Nicole in
Erika, ki so bile že v prvem se-
stavu - so imeli to vizijo. To je
bilo zame nekaj novega, mi je
pa bila takoj všeč. Gotovo, neo-
bičajno, pa tudi jaz sem “neo-
bičajen” človek po glasbi, ki jo
rad poslušam. Držim se tega, o
čemer pričajo tudi rezultati, da
je to bila srečna izbira.
/ str. 12
Danijel Devetak
  Vesna Benedetič
“Zame je risanje kot
dihanje!”
POGOVOR 
  novem ateljeju,
ki si ga je Vesna
Benedetič
skrbno uredila v Škrbi-
ni, smo se pogovorili s
priznano in vedno na-
smejano umetnico, ki
se je pred leti preselila
v majhno in lepo
kraško vas, ki jo obje-
ma narava. Tu mirno
živi z družino in ustvar-
ja svoje prekrasne risbe
zlasti z akvareli in bar-
vicami. Okoli nas so ra-
zobešena zadnja dela
umetnice, in sicer ori-
ginali risb, ki so poživi-
le prostore tržaške bol-
nišnice Burlo.
Kdaj ste sploh začeli
risati? Risbe najraje
namenjate otrokom,
kajne?
Rišem, odkar se spo-
minjam, in sicer od
otroških let, ko sem
vzljubila risanje. Od te-
daj nisem nikoli neha-
la. Zame je risanje kot
dihanje. Ukvarjam se
tudi z grafiko, a najraje rišem.
Marsikdo bi rekel, da ilustriram,
meni pa ta beseda ni posebno
všeč, kajti večkrat so moje risbe
navdih za zgodbe, ne pa obrat-
no. Res, da ima večina mojih
risb otroško tematiko, ta mi je
najbolj pri srcu. Ni pa rečeno, da
privlačijo samo otroke, saj jih tu-
di odrasli zelo cenijo, morda za-
radi spominov na otroštvo ali pa
tudi zaradi ljubezni do živali in
narave, ki so v mojih delih stal-
nica. Take risbe prevladujejo,
vsekakor večkrat sodelujem tudi
z založbami, ki me vprašajo za
ilustracije knjig za odrasle.
Sodelujete tudi z otroško revi-
jo Pastirček …
Ja, res je, to je najlepše sodelo-
vanje. Pri Pastirčku so pridni,
pošteni in korektni, kar je zame
bistvenega pomena za plodno
sodelovanje. Te tri vrline skupaj
je zelo težko najti. Zdaj je že tret-
je leto, odkar sodelujem pri Pa-
stirčku. Pri ustvarjanju sem zelo
svobodna, imam svoj prispevek
in lahko sama zberem temo in
ilustracije.
Tudi razstavljate?
Ja, po pravici povedano, sem se
prav slučajno zavedela, da sem
lani “praznovala” 30 let umet-
niškega ustvarjanja, ker sem
prvo samostojno razstavo posta-
vila leta 1989. Razstav sem imela
kar precej in najraje jih posta-
V
vljam v nenavadnih krajih, ker
se mi zdijo galerije preveč
“mrzle”.
Res imajo risbe čudovito na-
ravno tematiko. Koliko je pri
tem pomagala selitev v Škrbi-
no?
Narava me je od nekdaj navdi-
hovala. Selitev v Škrbino in na
Kras pa je bila res zelo dragoce-
na. Tukaj uživam v miru in sem
oddaljena od mestnega kaosa.
Vsako jutro se ob zori sprehodim
s psičkom in občudujem lepote
narave, sonca, ki vzhaja, in sve-
tlobe, ki se poigrava med dreve-
si. V to vas sem se preselila čisto
slučajno, a sem se takoj privadi-
la, kot da bi bila tu vedno doma.
Končno sem dobila svoj prostor,
saj sem si ob hiši uredila atelje, v
katerem vsak dan, od jutra do
večera, ustvarjam v popolnem
miru. Dokler nisem imela take-
ga prostora, sploh nisem vedela,
kako zelo je pomemben pri
ustvarjanju. Tukaj sem popolno-
ma sproščena in se lahko res od-
daljim od vsega, imam pravi
navdih, se koncentriram in lah-
ko na najboljši način ustvarjam.
Tu sem leta 2014 ustanovila Ra-
matou (to je ime rdečega
vrabčka, ki živi v Senegalu in pri-
naša srečo), zavod za mreženje
umetnosti, preko katerega vo-
dim likovne delavnice, sodelu-
jem z založbami, revijami in raz-
nimi ustanovami. Zah-
valiti se moram možu,
ki ima zidarsko žilico in
mi je to nekdanjo štalo
zares hitro in lepo prire-
dil.
Pred tednom dni pa se
je uresničil res pomem-
ben in hvalevreden pro-
jekt “Illustriamo il Bur-
lo”. Lahko poveste kaj
več o tem?
Vse se je začelo z gesto
hvaležnosti Daniele Ac-
cettella, uslužbenke
inštituta OGS. Želela je
podariti eno mojo sliko
bolnišnici Burlo in me
je kontaktirala. Takoj
sva razumeli, da ena sli-
ka ni dovolj za prostore
te otroške bolnišnice.
Začela se je prava akcija
v režiji Daniele, ki je
začela zbirati prve pri-
spevke, da bi uresničila
ta projekt in da bi sku-
paj obarvali sive prosto-
re bolnišnice in razvese-
lili otroke, ki tam notri
prehitro spoznajo bole-
zen. Kmalu je k projektu pristo-
pila tudi kavarna Bar ai sportivi,
v kateri so prav tako začeli
uspešno nabirati finančna sred-
stva; ob koncu je pristopil še
Lions club, ki si je prizadeval za
organizacijo dogodkov, na kate-
rih so zbirali prispevke. Nastala
je lepa skupina, ki smo jo sesta-
vljale, poleg mene in omenjene
Daniele, še psihologinja Patrizia
Portolan, lastnica kavarne Edda
Jurissevich, svetnica Občine De-
vin-Nabrežina Annalisa D’Errico
in predsednica Lions club De-
vin-Nabrežina, Lidia Strain.
Sploh nisem pričakovala, da bo
postal ta projekt tako lepa zgod-
ba s takim koncem. Delo je tra-
jalo dobre štiri mesece. V desetih
sobah Burla je zdaj 27 pisanih
panojev (27. je poklon mali
osemletni tržaški košarkarici
Svevi, ki se je borila proti raku
na ledvicah in nas je, žal, zapu-
stila septembra). Za vsako sobo
sem si zamislila ne-
ko čustveno poto-
vanje, odprto pra-
vljico, kjer otrok
lahko potuje z do-
mišljijo, ki je bi-
stvenega pomena.
Rezultat sta veliko
zadoščenje in pre-
senečenje, saj so mi
v bolnišnici pove-
dali zdravniki,
zdravnice in bol-
ničarke, da se tudi
oni zagledajo v ri-
sbe in da jim te pu-
stijo neki pozitiven
občutek. To me je
res razveselilo.
Kateri pa so nasled-
nji načrti?
Jaz nadaljujem svo-
je ustvarjanje, nato
pa risbe prej ali slej
že dobijo svoj pro-
stor. To je moja filozofija. Eno
željo pravzaprav imam, rada bi
začela ustvarjati “silet book”, to
so knjige brez besed. To je pojav,
ki se kar močno širi in je meni
zelo pri srcu. Zakaj? Ker so otro-
ci, in rekla bi, da odrasli še bolj,
zaprti v takih kalupih, da ne zna-
jo več razmišljati in ustvarjati z
domišljijo, kar je zelo skrb vzbu-
jajoče in tudi žalostno.
Matevž Čotar
Foto damj@n Foto MČ
Kristjani in družba6. februarja 20204
Razmislek o jeziku v leposlovju
Kdo mu osle kaže?
  b prazniku slovenske
kulture sem se pogovar-
jal z znanko, ki je vestna
bralka. Razmišljala sva o Svetlani
Makarovič in njeni zadnji knjigi,
ki ima naslov Luciferka. Oba sva
priznala, da sva se z branjem
težko prebila skoznjo. Mene je
motilo določeno opravljanje pa
tudi neprimerne besede, ki jih ne
vidim rad v literarnih delih. O
knjigi se je razpisal tudi dr. Jože
Pirjevec in nanizal cel sklop po-
datkov o mladosti ge. Svetlane in
tisti, ki so prebrali njegovo Gloso,
so spoznali precej drugačno Sve-
tlano, kot so jo poznali prej iz li-
terature. V intervjuju, ki ga je
imela Svetlana z naslovom Sve-
tloba o mišljenju in nemišljenju,
je tudi vprašanje: “Mar se niste
naredili povsem po svoje? ” Tam
opisuje svojo pot takole: “Jaz, na-
redila sem se po svoje. Najprej je
bilo treba opraviti z Bogom, kar
je bilo najtežje. Hudo je, ko izgu-
biš Boga. Takrat si premražen,
osamljen, nezaščiten, sam na
polju sveta in te zebe do dna
duše, tudi angela varuha ni, ni-
O maš, se kam zateči. Veš, da je mo-litev vse skupaj en bla bla, ker tenihče ne sliši. Ko nehaš moliti,
začneš preklinjati. Molitev sem
nadomestila s kletvijo in sledila
svojemu papanu, ki je bil Primo-
rec”. (Mimogrede: zanimiva ka-
rakteristika o Primorcih!) Kot
sem že omenil, me v knjigi moti-
jo besede, ki so vsaj meni v lite-
raturi tuje. Prav tako prefinjeno
literarno opravljanje ali obiranje
– povedano po domače. Zavedati
bi se morali, da mora biti tudi v
literaturi neka obzirnost. Svojčas
smo rekli svetost besede. Tu ni
mišljeno versko ali teološko izra-
zoslovje, ampak lep, berljiv, kul-
turen jezik. Opažam, da mi Slo-
venci na vse to vedno manj da-
mo. Tudi vse preveč segamo po
raznih anglizmih, mi tu ob meji
pa po italijanizmih, ki jih po svo-
je prikrojimo in vnašamo v po-
govorni in pozneje celo pisni –
knjižni jezik.
Menim, da bi prav ob prazniku
slovenske kulture bilo prav, če bi
se tudi o tem začeli pogovarjati.
Ambrož Kodelja
  stopili smo v Jezusov govor
na gori, kar bi sicer že
prejšnjo nedeljo, če ne bi
obhajali praznika Gospodovega
darovanja. Tokrat sta dve primeri,
soli in luči, s katerima Gospod oz-
nači svoje učence. Kakor pa je raz-
vidno že iz t. i. “blagrov”, poslan-
stvo Kristusovih učencev ni eno-
stavno, temveč sta mu lastna pre-
ganjanje in trpljenje. Da bi vse to
učenci prenašali z veseljem v srcu,
pa daje Jezus takšni primerjavi iz
narave. Ponavljamo, da tu ni govo-
ra le o apostolih in dvainsedemde-
seterih učencih, ki so bili takrat z
Gospodom, temveč o vseh učen-
cih vseh časov. Za govor na gori je
tako ali tako rečeno, da je “posta-
va” nebeškega kraljestva, tudi zato,
ker pokaže tisto postavo, ki je bila
dana Mojzesu, v njeni polnosti. Bi-
ti sol tako pomeni imeti veliko
vrednost in dostojanstvo v Božjih
očeh. To je bilo oni dan, ko je krat-
ko komentiral nesrečo košarkar-
skega zvezdnika Kobeja Bryanta,
njegove hčere in ostalih, morda
najpomembnejše sporočilo ame-
riškega duhovnika Johna Zu-
V hlsdorfa, da je bil tudi tako velikzvezdnik ravno toliko vreden v Go-spodovih očeh kot kdorkoli od
nas. Izkoristil je nenadno nesrečo
ta duhovnik, da bi nas opozoril na
to, da resno živimo svoje krščansko
življenje, v čemer nam je bil Bryant
nekoliko tudi zgled, kot recimo v
tem, da sta bila tisto nedeljo s hčer-
jo Gianno tudi lepo pri sveti maši,
kjer sta svoje življenje izročila Bogu
kot duhovno daritev, kakor nas va-
bi sv. Pavel. Oče Zuhlsdorf nas je
zato povabil, naj se lepo zresnimo,
pričnemo živeti bolj goreče in naj
gremo lepo k sveti spovedi čim
prej, ker bi lahko bila tudi zadnja.
Kot pravzaprav še marsikaj, kar si
mislimo, da imamo oz. celo pose-
dujemo in da nam tega nihče ne
bi mogel vzeti. Kakor Jezusovi te-
danji učenci niso bili le sol Palesti-
ne, temveč vsega sveta, kar kaže tu-
di na to, da se bo potem vera širila
po vsem svetu, tako smo tudi da-
nes kristjani sol sveta. Katoliški pi-
satelj Bernanos je nekoč lepo dejal,
da Gospod pravi, da smo sol in ne
med. Ne govori o osladnosti in
všečnosti, temveč o tem, da daje-
mo okus in da kdaj naše
besede in dejanja tudi
pečejo, kakor peče sol,
če jo uporabimo za ra-
ne. Pomembno pa je še
nekaj – sol se je uporabljala tudi za
ohranjanje hrane. Vse, kar imamo
glede vere, pa tudi samo Sveto pi-
smo, so nam apostoli izročili in je
šlo iz roda v rod. Nekega dne sta
dva človeka nekako vzvišeno in
posmehljivo odreagirala na razla-
go nekega evangeljskega odlomka,
ker sem dejal, da je to uradna cer-
kvena razlaga. Dejala sta, da se že
dovolj dobro razume odlomek
sam. Na podlagi protestantizma
namreč danes premnogi trdijo, da
si lahko vsakdo razlaga stvari po
svoje, kar je kasneje prešlo tudi v t.
i. hermenevtiko po Heideggru in
še zlasti učencih. Tu je tudi nevar-
nost tega, da so 3. nedeljo med le-
tom, ki jo je papež razglasil za“ne-
deljo Besede”, torej Božje besede,
večinoma narobe razlagali, nam-
reč kot samo Svetega pisma kot
Božje besede, v slovenščini pa so
tudi kratkomalo to nedeljo oz-
načili kot “nedeljo Svetega pisma”.
Razlaga mora biti prava, rečemo ji
s tujko “avtentična”, torej takšna,
kakršno so nam izročili. Zato je tre-
ba paziti tudi na to, kakor je pravil
kard. Ravasi, da ne prihaja do “ei-
segeze”, temveč do “eksegeze” -
prva pomeni, da vsakdo razlaga po
mili volji, drugo pa je razlaga na
podlagi tega, kakor so Sveto pismo
vedno razlagali. Tudi to lahko
namreč na ta način izgubi svojo
slanost, prav kakor je veljalo za ti-
sto sol, ki je padla na tla in so jo
ljudje pohodili, ko so razdeljevali
bloke soli ljudem. Prav nič drugače
ni niti s stalnim katoliškim nau-
kom, ki bi ga radi neprestano pri-
lagajali modam določenega časa,
ki pa nimajo nič stalnega, ampak
so, kakor je dejal Bauman, tekoče.
Andrej Vončina
Ljubezen do Jezusa Kristusa
Ljubezen je odnos, ki nas povezuje z Jezusom. On
je namreč temeljna ljubezen na tem svetu, saj je
Božji Sin, razodetje in učlovečenje Božje ljubezni.
Jezus ni samo tisti, ki ga študiramo, o njem govorimo,
pišemo, ampak je tudi oseba, s katero stopimo v
stik. Če verujemo vanj, ga imamo tudi radi.
Jezus je po čudežnem ribjem lovu vprašal apostola
Petra, ali ga ima rad (Jn 21,16). To je ponovil še
enkrat. Tretjič ga je vprašal, ali je še njegov prijatelj
(phileo). Peter se je spomnil, da ga je trikrat zatajil,
in mu odgovoril: “Gospod, ti vse veš, ti veš, da te
imam rad ” (Jn 21,17). Tudi drugi učenci in apostoli
so bili vprašani, ali imajo radi Jezusa in so njegovi
prijatelji. To vprašanje nas postavlja v posebni
položaj, ker smo poklicani in izbrani, da
odgovorimo na njegovo ljubezen. Jezus prihaja
naproti z darom svojega usmiljenja in bližine, z
razlomljenim kruhom in
prelito krvjo.
Jezus trka, čaka,
spodbuja, vendar ne
prestopi naše svobode in
odločitve. Ljubezni ni
mogoče zahtevati, lahko
se samo podari in
sprejme. Po priznanju
krhkosti in greha ter
kesanju se rodi nova
odprtost, da ga
poslušamo in
sprejmemo njegovo
ljubezen. Peter se je po
velikonočnem srečanju z
Jezusom spreobrnil in bil pripravljen iti zanj tudi v
smrt. Jezusa ljubimo, ker, kdor ljubi njega, ljubi tudi
Očeta (Jn 14,21.23). Kdor ga ljubi, ga tudi pozna in
se mu bo razodel (Jn 14,21). Avguštin pravi, da ne
moremo stopiti v njegovo resnico, če ga ne
ljubimo. Brez velike ljubezni, ki je navdihnjena od
Svetega Duha, Jezus ni resničen, pa čeprav o njem
vse preštudiramo.
Ljubezen do Kristusa se kaže v konkretnih dejanjih,
da poslušamo njegovo ljubezen in jo spolnimo.  (Mt
7, 21) Kdor izpolni Božjo voljo, posluša Jezusa, zato
mu je brat, sestra in mati (Mr 3,35). Kristjani smo
povabljeni, da odkrijemo to Božjo ljubezen v Jezusu
in jo posnemamo. Predvsem pa, da sledimo
njegovemu oznanilu od dveh razsežnosti ljubezni:
do Boga in do ljudi (Mt 22, 37-39). Opat Benedikt
pravi, da ne smemo prav nič postaviti pred ljubezen,
ki jo imamo do Kristusa.
Sicer so že cerkveni očetje poudarili, da je vse, kar je
dobro, usmerjeno h krščanstvu, vendar je v Cerkvi
neprestano obstajala skrb prednostne izbire Kristusa
in ljubezni do njega. Danes je to pomembno zlasti
pri srečanjih z duhovnostmi Vzhoda, kjer so veliki
duhovni uvidi in kontemplacije, vendar ni tiste
domačnosti in osebnega odnosa, ki jo predstavlja
Kristusova bližina. Za kristjane je Jezus Kristus edina
možnost za vstop v večnost Boga. Jezus je povedal,
da ni mogoče priti k Očetu brez njega (Jn 14, 6). Nič
človeškega ne sme biti nad Kristusovo ljubeznijo ali
mimo nje. V nobeni kulturi in miselnosti ni ideala, ki
bi bil nad Jezusom Kristusom, samo smo po njem
ustvarjeni, odrešeni in on nas bo sodil. Kabazilas pa
pravi, da je v Kristusu
Bog postal viden, da bi
ga mogli ljubiti. 
Ohranjanja ljubezni do
Kristusa se moremo
učiti pri mojstrih
duhovnega življenja in
svetnikih. Ljudje
morajo videti in
začutiti ljubezen, ki jo
imajo Jezusovi
prijatelji. Ignacij iz
Antiohije je zapisal:
“Lepo je zaiti v svetu
zaradi Gospoda in
vstati z njim.  (…)
Hočem samo najti Jezusa Kristusa. Iščem njega, ki
je umrl zame, hočem njega, ki je vstal zame” (Ignacij
Antiohijski, Rimljanom, 2, 1; 5, 1; 6, 1). Čeprav je
Jezus pri Očetu, je njegovo življenje prisotno med
nami, po spominu, po zakramentih in ljubezni.
Predvsem Jezus ni le človek zgodovine in spomina,
ampak je 'ti', oseba, s katero je mogoče skleniti
najgloblji osebni odnos. Zlasti vzhodna Cerkev
poudarja pomen živega spomina na Jezusa. Sveti
Pavel je izpostavil povezavo med ljubeznijo do
Kristusa in spominom nanj (2 Kor 5, 14). Ko
premišljujemo, da smo tako ljubljeni, da je Jezus dal
življenje za nas, se odpiramo, kesamo svojih grehov
in ostajamo v njem. Spomin prižiga ljubezen, pravi
Cantalamessa.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (101) PRIMOŽ KREČIČ
  Srečanje župana s predstavniki Cerkve 
Govor je bil zlasti o 
obnovi kulturne dediščine
NOVA GORICA 
  osodobitev razpisov za
obnovo kulturne de-
diščine in dostopnost
do cerkvenih objektov za ose-
be z različnimi oviranostmi
sta bili glavni temi letnega
delovnega srečanja župana
dr. Klemna Miklaviča in
podžupanje mag. Elene Zava-
dlav Ušaj s predstavniki kato-
liške Cerkve na Goriškem.
Predstavljen je bil Odlok o so-
financiranju projektov na po-
dročju nepremične kulturne
dediščine, ki je bil posodo-
bljen z namenom vzpostavit-
P ve pogojev za bolj optimalnoporabo razpisanih proračun-skih sredstev. Pogovarjali so
se tudi o ambicijah mestne
občine na področju turizma,
kamor sodi tudi romarski tu-
rizem. Posebej pa so se dotak-
nili tudi dialoga z ostalimi
verskimi skupnostmi v naših
krajih in sožitja kultur.
Letnega srečanja z županom
so se udeležili dekan Dekani-
je Nova Gorica Alojzij
Kržišnik, gvardijan in rektor
bazilike na Sveti Gori Bogdan
Knavs, dekan Dekanije Šem-
peter Robert Ušaj, župnik
Jožko Bric iz Solkana, župnik
Evgen Gantar iz Grgarja, žup-
nik Rafael Leskovec iz Brani-
ka in župnik Adolf Šavelj iz
Čepovana. Župan jim je ob
tej priložnosti predstavil am-
bicije mestne občine na po-
dročju turizma v Vipavski do-
lini in oživljanje kulturne de-
diščine na podeželju, kamor
sodijo tudi cerkve. Predstav-
niki mestne občine so pred-
stavnikom katoliške Cerkve
povedali, da je za obnovo ob-
jektov kulturne dediščine v
letošnjem proračunu predvi-
denih 50.000 evrov, s čimer
mestna občina prispeva k
ohranjanju te dediščine v
naših krajih.
Dekan cerkve Kristusa
Odrešenika Alojzij Kržišnik se
je županu zahvalil za povabi-
lo na letno srečanje ter pou-
daril, da mora biti skrb za lju-
di, še posebej za ljudi v stiski,
naša skupna skrb. Posebej je
izpostavil problematiko
vzdrževanja cerkvenih stavb,
ki so, kot je povedal, za skup-
no dobro ljudi potrebne in
pomembne. Opozoril je tudi
na velik pomen, ki ga ima za
širšo skupnost, tudi ostale
občine, organizacija Karitas,
ki deluje v prostorih na kon-
cu ulice Gradnikove brigade
v Novi Gorici. Predstavniki
katoliške Cerkve so županu
ob tej priložnosti predstavili
tudi praznovanje 40-letnice
župnijske cerkve Kristusa
Odrešenika, ki je potekala ko-
nec novembra lani, in tisko-
vine, ki so nastale v njeno
počastitev.
Župan dr. Klemen Miklavič je
poudaril vlogo duhovnosti za
ohranitev naše civilizacije,
predvsem v odnosu med ljud-
mi in v odnosu človeka do
narave. V obdobju pohlepa,
konzumizma in materializma
je samo duhovnost tista, ki
nas lahko ohrani v miru in
sožitju, je še izpostavil župan.
Foto Mateja Pelikan
Misel na 5. nedeljo med letom
Dajati Kristusov okus svetu
Kristjani in družba 6. februarja 2020 5
Podturn / Konec srečanj za laike  
O koncu sveta
  torek, 13. januarja, je bilo
zadnje srečanje tečaja, ki
je potekal v Podturnu in
je imelo naslov Konec sveta. Dan-
danes je ta tema zelo aktualna;
pomisliti moramo le na ekološko
moralo, ki pojmuje svet brez
Božje navzočnosti. S to mislijo se
je predavatelj navezal na temo
onstranstva, ki so jo sicer že
obravnavali. V resnici imamo mi
kristjani dvojni pogled na Boga
in dvojni pogled na onstranstvo:
včasih vidimo Boga kot ljubezen,
ki razkriva svojo nesebično ljube-
zen; včasih pa ga vidimo kot sod-
nika, ki določi sodbo in je merilo
dogodkov in človeških dejanj. Iz
tega izhaja, da se naša vizija on-
stranstva spreminja. Če damo
prednost ljubečemu Bogu, mora-
mo črtati nekatera prepričanja,
do katerih smo se dokopali v zgo-
dovini. Gotovo v tem kontekstu
ni prostora za pekel. Če pa damo
prednost sodniku, potem so nam
jasne tudi vizije pekla in da se bo-
do rešili samo nekateri. Pravza-
prav v tem drugem primeru bi se
ne mogel nihče rešiti, niti svetni-
ki ne. Ko beremo njihove življen-
jepise, spoznamo, da so bili tudi
oni grešniki. Vprašanje usode člo-
veštva je povezano z Jezusovo
V smrtjo na križu, kajti v središčuspora med Jezusom in farizeji jebilo prav vprašanje usode po
smrti. Farizeji so rešitev videli v
izpolnitvi zakonov in pravil. Reši
se, kdor izpolnjuje vsa pravila. Je-
zus se upre temu. Bog zanj ni sod-
nik, ki meri dejanja in odloči po
teh usodo. Ni brez pomena, da je
Jezus ljubil predvsem vlačuge,
izvržence, grešnike. Tema konca
sveta je prisotna v vseh verstvih
in tudi v srednjem veku so verjeli,
da bo v letu tisoč konec vsega.
Predavatelj je povedal, da je v Sve-
tem pismu govor o koncu sveta
predvsem v apokaliptičnih delih,
ki so posebna poglavja evangeli-
ja, ki poročajo o prihodu Sina člo-
vekovega. Apokaliptične knjige
vsebujejo posebne literarne
zvrsti, katerih vsebine so bile
način sporočanja tistega časa. V
njih Bog ni razodel človeku kon-
ca sveta in sam Jezus pravi, da te-
ga ne ve. Dokončna dovršitev, ki
je pred nami, je za nas skrita; sa-
mo tako ohranjata vera in upanje
svoj krščanski pomen. Ampak
prav zaradi tega, ker človek nima
vpogleda v prihodnost, dobi le-
ta svojo ustvarjalno moč. Apoka-
lipsa je predmet eshatološkega
pričakovanja, njena tehnika je bi-
la predstaviti le negativne dogod-
ke. Dogajanja v svetu v luči tega
gledanja ne potekajo po nespre-
menljivem Božjem načrtu, am-
pak ima za to odgovornost samo
človek. Zato je razumljiva Božja
odločitev za poseg s sodbo. V dru-
gih delih Svetega pisma se zelo
malo ali nič ne piše o tem, saj je
bil pogled judovstva na onstran-
stvo zelo pomanjkljiv. Judje niso
radi govorili o onstranstvu, ker se
jim je le-to zdelo zelo sivo in ne-
pomembno. V 24. poglavju Ma-
tejevega in 13. poglavju Marko-
vega evangelija ter v Lukovem
evangeliju je poleg govora o kon-
cu sveta tudi govor o porušenju
templja, ki se veže na usodo sveta.
Jezus pravi namreč: “Tu zagotovo
ne bo ostal kamen na kamnu, ki
ne bi bil zrušen”. Seveda je bil
evangelij napisan nekaj let, po-
tem ko so Rimljani uničili Jeru-
zalem in on je bil priča porušenju
templja. A ne gre samo za to. Je-
zusove besede so bile namenjene
templju in temu, kar je tempelj
pomenil. Tempelj in vse, kar se je
okrog njega dogajalo; postal je
vse bolj institucionalen, prostor
neke suhoparne sakralnosti, ki ni
dovolil več, da bi se izražala prava
vera. Romar je hodil v tempelj, da
bi spoznal Boga, v resnici je pa
dobil le zunanjost. Ko versko iz-
kustvo ni več živo, izgubi smisel.
Nevarno je, da postanejo verski
obredi neke vrste formalizem, ki
nas privede do izgube Boga, do
neke vrste mehaničnosti in izpol-
njevanja le predpisov in norm.
Današnji človek živi rajši na
površini, manjkajo mu razsežno-
sti globine. Pri takšnem življenju
po zakonih in ritualih ni skoraj
več osebnega sodelovanja, kajti
izkustvo Boga je predvsem
življenjsko izkustvo. O koncu sve-
ta sv. Matej nadaljuje: “Vzdignil
se bo narod proti narodu in kral-
jestvo proti kraljestvu in lakote in
potresi bodo na raznih krajih,
vendar je vse to začetek porodnih
bolečin. Takrat vas bodo izročali
v stisko in vas morili. Vsi narodi
vas bodo sovražili zaradi mojega
imena. Veliko se jih bo takrat po-
hujšalo. Izdajali bodo drug dru-
gega in se med seboj sovražili.
Vstalo bo veliko lažnih prerokov,
ki bodo mnoge zavedli. Ker se bo
nepostavnost povečala, se bo lju-
bezen ohladila. Kdor pa bo vztra-
jal do konca, bo rešen. In ta evan-
gelij kraljestva bo oznanjen po
vsem svetu v pričevanje vsem na-
rodom in takrat bo prišel konec”.
Govori se torej o katastrofi, tudi
Cerkev ne bo izvzeta. Na koncu
pa je govor o neki zrelosti, vztraj-
nosti in oznanjevanju evangelija.
Proti površnemu mišljenju, ki
ima religijo predvsem za zunanjo
pripadnost neki verski ustanovi,
neki veroizpovedi in zakonodaji,
je treba poudariti, da je religija ce-
loten odnos do sveta, do življen-
ja. Zadnje besede nas danes ne
bodrijo, da gremo oznanjat po
vsem svetu krščanstvo, kot smo
delali v preteklosti, kjer smo celo
s silo to počenjali. Tukaj lahko ce-
lo trdimo, da končna vizija za kri-
stjana ni v tem, da bomo svet
rešili, če bomo vse naučili in
krstili v krščanski veri. Kot krščan-
stvo temelji tudi vsaka druga re-
ligija na neposrednem samoraz-
krivanju in samoizpričevanju
Božjega. Vsaka religija, kot
krščanstvo, sloni na dveh stebrih:
na ljubezni in na življenju, ki pre-
maguje smrt. S tem lahko celo
rečemo, da kristjan lahko živi v
drugih religijah. Živeti evangelij
v različnih drugih religijah je mo-
goče. Oznanjevanje krščanstva se
lahko upodobi v izkustvu drugih
verstev. To pomeni, da tudi mu-
sliman, budist, hinduist in vernik
kakšne druge religije lahko pride
do “božjega kraljestva”, če s tem
izrazom mislimo na kraljestvo
ljubezni in premagovanje smrti,
ki ju tudi oni sami v svoji religiji
lahko dosežejo. Kdaj bo torej ko-
nec? Ko bo zgodovina prišla do
neke zrelosti, ki bo temeljila na
izkustvu Božjega, ki prekaša vse
ideologije in kjer bo poudarek na
ljubezni in na premagano smrt?
Srečko Kosovel je nekje zapisal:
“Kdor hoče ljubiti, živeti, ta mora
ubiti v srcu laž”. Torej, če
pšenično zrno ne pade v zemljo
in ne umre...
Nanut Karlo
  red nedavnim je madžarski predsed-
nik vlade Viktor Orban predlagal, da
bi, v okviru prizadevanja za po-
večanje rodnosti, omogočili popolnoma
brezplačno umetno oploditev. Iz tega se
lahko naučimo nekako tri reči (čeprav bi
lahko potegnili še kako stvar več). Prva je,
da onkraj naših meja (kakor tudi znotraj,
pravzaprav), ne obstaja niti en politik, ki
bi resno in polno promoviral krščanske
vrednote. Ugovor, da se že več časa Orban
trudi, da bi povečal rodnost, in da dosega
dobre rezultate, je do neke mere na mestu.
Ne samo Madžarska, temveč vse “višegraj-
ske” države si precej prizadevajo v tej smeri
in tudi dosegajo dobre rezultate, tako da
so prišli z 1,3 otroka na plodno žensko na
1,5 otroka, kar se zdi malo, a ni. Vedeti pa
moramo, da rodnost kot taka ni krščanska
vrednota in sama posebej nima kaj dosti z
našo vero. Je pač odvisno, kako se zadeva
usmeri. Seveda še zdaleč nismo proti veliki
rodnosti, vendar moramo vselej vedeti, da
je ta podrejena vzgoji otrok. Rodnost po
Orbanovo, kjer pa bi lahko dali tudi prii-
mek kateregakoli drugega politika, ki po-
stavlja v središče svojega programa demo-
grafsko rast, je v prvi vrsti sredstvo za do-
sego večjega števila delavcev, davko-
plačevalcev in porabnikov, torej je učin-
kovito in na neki način banalno sredstvo,
s katerim bi v nekem srednje dolgem ob-
dobju uredili številke javnih računov, da
ne bi kazale tako klavrne slike. Gre torej
za pragmatično postopanje z enostavno
predpostavko, da je država brez otrok pač
obsojena na propad. Zato pa ne moremo
trditi, da gre pri tem za promocijo krščan-
skih vrednot, daleč od tega. To je podobno
iskanju pozitivnih plati v raznoraznih
abortivnih zakonih, kakršne so najbrž vi-
deli tudi kakšni nominalno krščanski in-
telektualci (tudi kak zamejski med njimi),
ko so glasovali za zakon 194/78. Še v no-
benem programu, ki bi rad zaustavil de-
mografsko krizo, nismo zasledili tega, da
bi se govorilo o prepovedi ali vsaj omeje-
vanju splava ali katerekoli druge prakse,
ki privede do pokola spočetih, tudi še v
večjem številu kot sama umetna prekini-
tev nosečnosti, to pa je seveda prav umet-
na oploditev. Ta, to pa je druga zadeva, ki
se jo lahko naučimo, nujno uniči na dese-
tine človeških bitij, da bi privedla do no-
sečnosti, ki celo v večini primerov pripelje
do spontanega splava ali predčasnega roj-
stva. Če pogledamo italijanske podatke za
leto 2019, ugotovi-
mo, da je bilo izvede-
nih 77.195 krogov
umetnih oploditev,
kjer jih je bilo več kot
14 tisoč prekinjenih
še pred prenosom v maternico, kar se je
seveda končalo z uničenjem vseh zarod-
kov. Ko se je prenos vendarle zgodil, so
prišli do 51.651 krogov oziroma do pri-
bližno 87.129 oplojenih zarodkov, ki so bi-
li preneseni v maternico ženske, vendar
pa tu ne povedo, koliko zarodkov so proiz-
vedli, tako da lahko ocenimo, da kakih
200.000, glede na to, da proizvedejo ne-
kako po tri na krog. Skratka, od zgoraj na-
vedenih zarodkov, ki so bili preneseni v
telo ženske, je prišlo do 14.604 nosečnosti,
rodilo pa se je 10.844 otrok, od tega 20 %
nedonošenih. V primerjavi s tem umetno
povzročeni splav ni nič. Je torej to krščan-
ski način? Pa tu ne gre le za katolike, am-
pak za vsakega človeka dobre volje in zdra-
ve kmečke pameti. Tako pridemo do tret-
jega in morda najhujšega vidika. Prišlo je
praktično do popolnega ne razlikovanja
ali ne problematiziranja razlike med na-
ravnim spočetjem in, to lahko rečemo,
umetno proizvodnjo človeka. Ni zavesti o
tem prej omenjenem ubijanju, če je kdaj
ta zavest sploh obstajala, tudi med kristja-
ni, ali kdor naj bi to bil. Te zavesti ni, pa
čeprav so podatki zelo zgovorni, vendar
pa (pre) mnogi še vedno ne vidijo v zarod-
ku, vse od spočetja, človeškega bitja, torej
človeka. Umetna oploditev je zato še
slabša sestra že tako slabega splava, skupaj
pa imata iste starše, namreč zanikanje do-
stojanstva človeškega življenja in izgubo
upanja. Saj nas vendar, še prej kot vera, re-
sničnost in zdrava pamet učita, da ima
vsako človeško življenje v sebi ogromno
vrednost, toliko bolj, če je nedolžno in ne-
bogljeno. Učita nas tudi, da je to življenje
kal upanja, od spočetja do naravne smrti.
Pa obrnimo zadeve, bi bila dopustna
takšna tehnika, ki bi na vsakih 10.844
živorojenih ubila več kot 100 tisoč no-
sečnic? Bi to financiralo zdravstveno za-
varovanje? Bi to osrečilo starše? In ali bi
tistih slabih enajst tisoč živorojenih opra-
vičili več kot sto tisoč nosečnic, ki bi umrle
v poskusu, da bi pripeljale nosečnost do
konca? Odgovori lahko vsak, kakor ve, a
nekaj je jasno. Če ni razlike ne za Orbana,
niti, če vzamemo Melonijevo ali Salvinija,
ko govorimo, recimo, o Italiji, a tudi v Slo-
veniji ni kaj boljše, med naravnim spočet-
jem in umetno oploditvijo, potem ni neke
osnovne zavesti glede dostojanstva
spočetega, nihče od teh pa ne misli storiti
nič, da bi spremenil zakone o splavu. Po-
leg tega seveda omogočajo nosečnici, da
lahko izbira med tem, ali bo imela otroka
ali pa bo spočetega, za katerega oni trdijo,
da je samo zarodek, uničila. Onkraj name-
nov lahko ugotovimo, da gre za isto
osnovno izhodišče, da se namreč odloča
o življenju nekoga drugega, kjer je spočeti
predmet, ne pa osebek ali celo oseba. Za
te naše politike je rodnost le zagotavljanje
novih davkoplačevalcev, porabnikov, še
bolj kot delovne sile, glede na t. i. vse večjo
delokalizacijo proizvodnje in podobne
reči. Ali, po drugi strani, za utrjevanje neke
ne natančno določene “nacionalne iden-
titete”, ki pa je v resnici le parodija tega,
kar je stoletja dolgo držalo pokonci naše
dežele in celotni Zahod.
Andrej Vončina
P
Trst / Srečanje časnikarjev s škofom
Pišite lepe, dobre
in resnične zgodbe
  a dan zavetnika časnikar-
jev sv. Frančiška Saleške-
ga so se nekateri tržaški
časnikarji odzvali na vabilo
nadškofa Giampaola Crepaldija in
se zbrali pri evharističnem slavju
v škofijski kapelici v Trstu.
Nadškof je povzel besede papeža
Frančiška, ki je povedal, da smo
ljudje že od mladih nog zelo ra-
dovedni in imamo radi zgodbe, ki
so lahko v obliki pravljice, roma-
na, filma, pesmi, a tudi novic, ki
zaznamujejo in oblikujejo naša
prepričanja in obnašanja. V teh
časih, ko je tehnologija naredila
velik napredek, pa se širi vedno
več lažnih novic in izzivalnih
zgodb, ki ogrožajo mirne odnose
in življenje ljudi. Crepaldi je pou-
daril, da v taki krhki stvarnosti
morajo prav časnikarji deliti lepe,
dobre, resnične in konstruktivne
zgodbe.
Blagoslovu je sledil kratek pogo-
vor med nadškofom, deželnim
N predsednikom novinarske zborni-ce Cristianom Deganom in prisot-nimi časnikarji. V uvodnih bese-
dah je predsednik orisal proble-
matike današnjega časnikarstva in
tiska. Internet in socialna omrežja
so povsem spremenili način dela,
ljudje se zadovoljijo s kratkimi no-
vicami na spletu in ne poglabljajo
argumentov. Časnikarji so imeli
kar precej vprašanj za
nadškofa, predvsem gle-
de prihodnosti mesta, ka-
toliškega tiska, Cerkve in
mladih generacij. Glede
raznih razprav in ra-
zličnih mnenj v Vatikanu
in Cerkvi je nadškof po-
vedal, da je to normalno,
saj duhovniki prihajajo iz
različnih realnosti. Raz-
prave so pozitivne, pravi
Crepaldi: “Bolj bi se bal,
ko bi jih ne bilo, kajti raz-
prave dokazujejo, da je
Cerkev živa, ima mnenja
in si želi doseči vernike
na čim boljši način”. V
nadaljevanju je nadškof
dal nekaj nasvetov
tržaškim časnikarjem, in
sicer, naj pišejo lepe
zgodbe o mestu in naj se
ne osredotočajo na celo-
stranske afere samo zato,
da bi prodajali več izvo-
dov. “Mesto Trst je v zelo
zanimivi fazi rasti in razvoja in o
tem morajo časnikarji poročati in
na ta način seznanjati občane”.
Na koncu je nadškof Crepaldi de-
lil s prisotnimi še misel o mlajših
rodovih in dejal, da je današnji
“izobraževalni program” pod ve-
likim vprašajem. V razmislek po-
slušalcem je navedel nekaj prime-
rov, ko pri maši otroci razgrajajo
in jim starši dajo v roke telefon,
da bi se umirili. To ni pozitivno,
saj otroci ne vedo več, kdaj se ve-
dejo pravilno, kdaj ne in kdaj po-
grešijo.
MČ
Skozi drugačno prizmo (21) 
Cilji in sredstva
Goriška6. februarja 20206
S 1. strani
“Zgodovina je živa, nas vse hromi in
uničuje zato, ker je bila zamolčana!”
  r. Renato Podbersič je z
avtorjem o knjigi spre-
govoril na njeni osmi
predstavitvi, ki je potekala na
Srečanju pod lipami v petek, 31.
januarja, v veliki dvorani go-
riškega Kulturnega centra Lojze
Bratuž.
O delu, ki so ga izdale in založile
Medijske in raziskovalne storitve
- J. Možina, Celjska
Mohorjeva družba,
Mohorjeva založba
Celovec in Goriška
Mohorjeva družba, je
Podbersič povedal, da
je to “knjiga, ki dose-
ga neverjetne številke
in podira rekorde. V
njej ni nič posebnega
in hkrati je vse poseb-
no”. Možina opisuje
začetke slovenskega
razkola, ki je imel
svoje korenine v oku-
paciji, revoluciji in
protirevoluciji - “kar
se je v letih 1941 in
1942 skotilo v itali-
jansko zasedeni Lju-
bljanski pokrajini, je
bil revolucionarni
model, ki se je proti
koncu vojne razširil na celotno
slovensko ozemlje, tudi na Go-
riško in Tržaško. Pojavne oblike
in preživetje slovenskega razko-
la v današnjem času veljajo za
celotno slovensko ozemlje - ta
zgodovina ni pretekla, je živa,
nas vse hromi in uničuje zato,
ker je bila zamolčana”!
V knjigi je nekaj takega, kar je
po mnenju dr. Renata Podber-
siča prava dodana vrednost slo-
venskemu zgodovinopisju. Med
tem so gotovo pomembni viri,
iz katerih je Možina črpal infor-
macije - arhivski dokumenti, ro-
kopisi, osebna korespondenca
Akademskega kluba Straža in
italijanska vojaška poročila, ki
dokazujejo, kako je okupator
opazoval začetek revolucije in
potem bratomorne vojne na
Slovenskem. Nedvomno so zelo
pomembni ustni viri, pričevan-
D ja oseb tudi iz Možinove televi-zijske oddaje Pričevalci, ki sodoživljale vojne dogodke -
“pričevanje ni nikoli prvovrstni
vir, osnova so arhivski viri, iz su-
hoparnih dokumentov pa ne
moremo zajeti čustvenega stan-
ja, ki je bilo značilno za tisto do-
bo. Ravno čustvena razmerja in
strah so bistveni za odločitve -
tukaj so pričevalci ključnega po-
mena”! je povedal Možina.
Zgodovinsko delo, ki vsebuje
217 faksimilov dokumentov in
fotografij iz zasebnih virov, 15
zemljevidov in 35 grafov, anali-
zira predvojno obdobje in razi-
skuje vzroke, zakaj je prišlo do
domobransko-partizanskih spo-
padov, temelji na analizah po-
datkov o smrtnih žrtvah in pov-
zročiteljih na različnih straneh,
pridobljenih iz baze Inštituta za
novejšo zgodovino v Ljubljani,
te podatke pa nazorno prikazuje
v grafičnih ponazoritvah. Med
temi je gotovo zelo razburljiva
tista, ki prikazuje število sloven-
skih žrtev v letih 1941-1946 na
ozemlju Slovenije: največ žrtev
je povzročil nemški okupator
(32.140), sledijo mu partizanski
oz. revolucionarni tabor
(24.443 slovenskih žrtev), “nez-
nani povzročitelj” (21.331), za-
vezniki (7.181), protipartizanski
tabor - vaške straže in domo-
branci (6.151) ter italijanski ta-
bor (6.119).
Ljubljanska pokrajina je bila de-
ležna “presenetljivo blage oku-
pacije z italijanske strani”, zato
se je tu zadrževalo tudi takratno
komunistično vodstvo in prav
tu je, po napadu na Sovjetsko
zvezo, začelo svoj program in
oborožen upor. Revolucionarno
gibanje je presenetljivo nastopi-
lo najprej ne proti okupatorjem,
pač pa v večji meri proti sloven-
skim ljudem - “z revolucionar-
nim nasiljem so dobesedno po-
divjali spomladi 1942 … Fana-
tično so bili prepričani, da bo
konec vojne istega leta in da
morajo zato pohiteti z nasil-
jem”. Komuniste naj bi zanima-
la predvsem revolucija, s katero
so želeli po končani vojni prev-
zeti oblast in iz Slovenije nare-
diti sovjetsko republiko, revolu-
cionarno nasilje pa je po vaseh
postalo tako nevzdržno, da so
prebivalci iskali pomoč in
orožje pri Italijanih - organizira-
li so vojaško samoobrambo,
vaške straže, ki so postale upor
oz. zaščita proti partizanskemu
terorizmu. Na petkovi predsta-
vitvi sta Podbersič in Možina
posebno izpostavila tudi nera-
zumljivo gorje, ki ga je revolu-
cionarno gibanje storilo nad
romskim prebivalstvom - “itali-
janski okupator Romov ni mo-
ril, nemški jih je zapiral v tabo-
rišča, partizani so jih sistema-
tično pobijali”.
V središču obravnave je
eno najbolj občutljivih
poglavij polpretekle zgo-
dovine, obdobja, ko
“življenje ljudi ni bilo
manj vredno od našega
in verjetno so bili tedaj
ljudje manj vajeni nasil-
ja, kot smo mi danes”.
“Zakaj je potrebno v letu
2020 govoriti o teh stva-
reh”? je Podbersič za ko-
nec še vprašal Možino:
“Najbolj zato, ker Slo-
venski razkol sicer zade-
va preteklost, a dejansko
je vsebina knjige na-
ložba v prihodnost posa-
meznikov, družin in na-
cije v celoti. Njeno spo-
ročilo je z vidika med-
vojnih travm odrešilno,
sproščujoče”. Avtor se je
v knjigi poglobil tudi v psiho-
loško plat vojne, ki še danes bre-
meni posameznike, družine in
slovenski narod v celoti. Znan-
stvene raziskave namreč doka-
zujejo, da se doživeto nasilje in
tragične izkušnje ne prenašajo
na potomce samo preko nekih
vzorcev, spominov, ampak so
dejansko vtisnjene v genetskem
zapisu posameznikov - nepoz-
nane in nerazčiščene travme to-
rej še bremenijo. Dr. Jože
Možina je svoj nastop sklenil z
besedami: “V naši naciji ogrom-
no energije izgubljamo zaradi
razklanosti, tega samouničeval-
nega nagona, ki ga je nameno-
ma sprožila revolucija. S priz-
nanjem trpljenja, pokopom
žrtev, priznanjem krivice in od-
puščanjem - tako vidim sloven-
sko prihodnost”!
Katja Ferletič
Ob prazniku sv. Frančiška Saleškega 
Nadškof Redaelli je
prisluhnil časnikarjem
  b prazniku sv. Frančiška
Saleškega, zavetnika
časnikarjev in tiskarjev,
je goriški nadškof Carlo Robereto
Maria Redaelli, kot že prej dolgo
let njegovi predhodniki, ponava-
di vabil delavce in sodelavce pri
sredstvih družbenega obveščanja
k maši, kjer je med homilijo po-
vedal kakšno aktualno misel o ti-
sku in medijih. Letos se je odločil
drugače. Najprej je obiskal eno
izmed uredništev goriških časni-
kov, nato pa je na sproščeno
srečanje v bližnjo kavarno pova-
bil časnikarje in njihove sodelav-
ce. Da bi jim prisluhnil.
V petek, 31. januarja zjutraj, je
obiskal uredništvo Primorskega
dnevnika v ul. Garibaldi v Gori-
ci. Tam sta ga, poleg časnikarjev,
tajniškega osebja in dveh foto-
grafov, sprejela tudi odgovorni
urednik Igor Devetak in predsed-
nik upravnega odbora družbe
O Prae Aleš Waltritsch, ki sta gostuin Mauru Ungaru, uredniku ško-fijskega tednica Voce Isontina,
orisala delo in poslanstvo dnev-
nika in založniške hiše. V kavar-
ni nasproti redakcije je nato
nadškof izzval navzoče z
vprašanjem, kakšno vizijo Go-
riške imajo. V
krogu skoraj
30 zbranih se
je vnel razgo-
vor o utripu
mesta, njego-
vih težavah in
perspektivah,
o tem, kakšno
družbeno težo
ima - in naj
ima - Cerkev v
našem prosto-
ru, o tem, da
krščanske
skupnosti pre-
pogosto raz-
mišljajo kot pred tremi ali štirimi
desetletji in se s preživelimi ka-
lupi obračajo na ljudi, ki so jim
take oblike tuje; pa o vlogi kri-
stjanov na družbenem področju,
zlasti med na rob potisnjenimi,
o vsestranskem obubožanju
našega ozemlja, o tem, da mladi
odhajajo, ker iščejo srečo drugje,
o krizi politike in kulturi (skupna
kandidatura dveh Goric za
Evropsko prestolnico kulture!)
kot priložnosti, da se ta prostor
spet postavi na noge.
Nadškof je spomnil na besede
papeža Frančiška, ki je v le-
tošnjem sporočilu ob dnevu
sredstev družbenega obveščanja
povabil, da bi pripovedovali do-
bre zgodbe konkretnih oseb. Pa
da bi razmišljali o prihodnosti.
Saj “Gorica ima bogato zgodovi-
no, gledati pa moramo naprej in
delati konkretne korake”, je pou-
daril. Načrtov je bilo in je veliko,
stvarnih premikov pa premalo.
Časnikarji s svojim pisanjem lah-
ko pomagajo ljudem razmišljati.
On, nadškof, pa jim je na razpo-
lago, pripravljen z njimi sodelo-
vati. “Še se bomo slišali”!
DD
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV
- Sobota, 8. februarja 2020, ob 20.30 uri
Skupnost družin Sončnica  
Gledališka skupina O'Klapa
MLADINSKI MUZIKAL
LAK ZA SANJE
REŽIJA: SANJA VOGRIČ
- Sreda, 12. februarja 2020, ob 20 uri
Natečaj Mladi oder – nagrajevanje
Otroška gledališka skupina SKD Hrast –
Doberdob
Bojana Levinger
O ŽALOSTNEM KLOVNU IN 
ZALJUBLJENI PRINCESI
REŽIJA: CHIARA BRUZZECHESSE
- Sobota, 22. februarja 2020, ob 20. uri
Dramski odsek PD Štandrež
John Chapman
Michael Pertwee
KOMEDIJA
VOHUNI
REŽIJA: JOŽE HROVAT
Predstave bodo 
v veliki dvorani 
KULTURNEGA CENTRA 
LOJZE BRATUŽ v Gorici
Za rezervacije 
in informacije:
Kulturni center 
Lojze Bratuž  
tel: 0481 531445 
e-mail: info@centerbratuz.org
V torek, 21. januarja, je potekal redni občni zbor volilnega značaja
Prosvetnega društva Vrh Sv. Mihaela. V dvorani Zadružne kraške banke
v Sovodnjah se je zbralo kar lepo število članov, odbornikov in gostov.
Prisotne je pozdravila predsednica društva Karen Ulian, ki se je v svojem
govoru zahvalila vsem odbornikom in članom za izkazano zaupanje in
za pomoč pri delovanju društva, ki je majhno, a po duši in delovanju res
veliko. Pri društvu namreč delujejo štirje pevski sestavi: OPZ Etko
Mužetko, MlPS Vihar, DVS Bodeča Neža in cerkveni zbor. V poletnem
času organizira društvo izlet za člane vseh starosti in s kresovanjem
skrbi za ohranjanje tradicij, spomladi pa prireja že 20 let priljubljeni in
kakovostni zborovski dogodek Zlata grla. Z barvanjem pirhov in
tekmovanjem za najlepše pobarvani pirh nudijo otrokom možnost, da
urijo umetniško žilico in se primerjajo v zdravem tekmovalnem okolju.
S prispevkom, ki ga otroci dobijo na koledovanju z betlehemsko lučko
miru, pa pomagajo manj srečnim otrokom. “To se pravi, da delujemo na
vseh starostnih stopnjah in na več področjih: pevskem, razvedrilnem,
gledališkem, umetniškem, dobrodelnem in kulturnem”, je poudarila
predsednica. Sledila so poročila. Nika Cotič je prebrala poročilo
dejavnosti v letu 2019 in za leto 2020, članica Giulia Černic je poročala
o pestri dejavnosti DVS Bodeča Neža, blagajničarka Mihaela Devetak
je prikazala članom obračun minulega leta ter predračun za leto 2020
in Sara Devetak je prebrala poročilo nadzornega odbora. Med prisotnimi
so bili tudi predstavniki slovenskih društev, ki so prinesli pozdrav:
predsednica ZSKP in pokrajinska predsednica SSO Franca Padovan,
odbornik Krožka Anton Gregorčič Julijan Čavdek, predsednik MePZ Lojze
Bratuž Marko Terčič in odbornik ŠZ Soča Marko Černic. Sledili so predlogi
in volitve za nov odbor, v katerega je vstopilo pet novih članov. Izvršni
odbor bodo sestavljali Nika Cotič, Daniel Černic, Erika Černic, Giulia
Černic, Saša Černic, Annamaria Devetak, Mihaela Devetak, Nerina
Devetak, Tjaša Devetak, Mateja Jarc, Karen Ulian in Melita Valič,
nadzorni pa Marta Brumat, Doriana Devetak in Sara Devetak.
Sveže energije za PD Vrh Sv. Mihaela
Goriška 6. februarja 2020 7
Pevma / Poseben gost na OŠ Josip Abram 
Ararad Khatchikian 
o armenskem narodu
  torek, 28. januarja, je
obiskal učence osnov-
ne šole Josip Abram v
Pevmi res poseben gost, in si-
cer Ararad Khat-
chikian, po rodu
Armenec, a rojen
v Sudanu. Rado-
vednim otrokom
je pripovedoval
življenjsko zgod-
bo in tragično
usodo armenske-
ga naroda, ki so
ga z genocidom
skušali izbrisati
Turki. Povedal je,
kako je njegov
oče moral
zbežati iz roj-
stnih krajev in se
preseliti v Sudan
ter kasneje posla-
ti družino, ženo
(Italijanko) in si-
nova, v kraje, v
katerih bi našli
boljše razmere za
življenje. Tako je
V Ararad prišel v Gorico, kjer jemati imela prijateljico, ki jeiz Opatije prišla v naše kraje.
Tu so dolgo let živeli v sobici,
ki jim jo je prijazno pokloni-
la prav ta gospa. Ararad je ta-
ko lahko obiskoval šolo, za-
radi imena in izvora pa ni bi-
lo vedno lahko, je obrazložil.
Otroci so se pačili in ga žalili
zaradi nenavadnega imena
in priimka. On pa je trdno
vztrajal in jim vedno odpu-
stil. Otrokom, ki so ga pozor-
no poslušali, je posredoval
pomembno izkušnjo, in si-
cer, kako je lahko človek do
sočloveka hudoben, samo
ker nima enake barve polti
ali ker enostavno prihaja iz
drugih krajev. Učencem je
priporočal, naj vedno
spoštujejo bližnjega, ne gle-
de na etnične razlike, saj smo
vsi enaki in vsi sinovi nara-
ve.
Ararad je na šolo prišel v
družbi posebnega prijatelja,
t. j. psa pasme sibirski husky.
Ko je bil mlad, je namreč po-
toval na Alasko, kjer se je zal-
jubil v naravo, pse in v po-
sebno disciplino, sani na pa-
sjo vprego. To strast razvija
tudi v naši deželi, in sicer na
Trbižu, kjer vodi prav šolo
sankanja in prireja tudi tek-
movanja za mlajše in sta-
rejše.
Gost je presenetil otroke tudi
z glasbo, saj je s sabo prinesel
kitaro in ob glasbeni sprem-
ljavi zapel nekaj pesmi v ma-
terinščini in pri njih so s plo-
skanjem sodelovali tudi sami
otroci.
MČ
Obvestila
P. Ivan Bresciani DJ bo v petek, 7.
februarja, ob 20. uri imel lectio
divina v Močnikovem domu v Gorici.
Ob 19.30 v cerkvi sv. Ivana molitev
za mlade. Toplo vabljeni!
KD Sabotin vabi v Štmaver na
praznovanje sv. Valentina v
društvene prostore v Štmavru.
Začelo se bo na petek, 14.
februarja, ob 20. uri s turnirjem v
briškoli, nadaljevalo v soboto, 15.
februarja, ob 20. uri s kulturnim
programom: nastop domačega
moškega zbora in moške zasedbe
zbora Sedej iz Števerjana,
predstavitev in predvajanje
posnetkov o projektu “Skupni in
drugačni običaji Slovencev v Italiji”.
Višek praznovanja bo v nedeljo, 16.
februarja, z odprtjem kioskov ob 10.
uri in s slovesno sv. mašo ob 14.
uri.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja od 22. do 27. marca
letovanje v termah Olimia.
Vpisovanje in informacije po tel.
0481-884156, 328-6360744
(Andrej F.) do 13. februarja.
Slovenska organizacija išče v Gorici
sodelavca/sodelavko za tajniško
delo za določen čas. Obvezno je
dobro poznavanje slovenskega,
italijanskega in angleškega jezika,
vozniško dovoljenje, poznavanje
programov word, exel in power point
ter elektronske pošte. Zaželjena je
razpoložljivost za občasno delo v
večernih urah. Zainteresirani naj
pošljejo najkasneje do 9. februarja
2020 svoj življenjepis na naslov
elektronske pošte
ponudbadela@gmail. com.
Prispevke za SCGV Emil Komel v
spomin na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na
bančni tekoči račun: Banca di
Cividale - IBAN IT 97 M 054 841
240 1CC 003 003 6225; SWIFT
CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD
SILVANA KERŠEVANA. Informacije
na tajništvu SCGV Emil Komel, tel.
št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Čestitke
Naš dragi Aaron je 3. februarja
2020 naštel okroglih trideset let.
Da bi bil zmeraj tako dobrodušen
in darežljiv in da bi še kdaj kaj
lepega zapel in se še tako rad
pogovarjal z nonoti in da bi tudi
nami in noni včasih namenil
poljubček, mu iz srca želimo mama
Cinzia, tata Jadran, nona Marica,
nono Tonče in vsi, ki ga imamo zelo
radi.
Na Livadi v severnem delu Gorice
je v ponedeljek, 3. februarja 2020,
praznovala zelo častitljiv jubilej,
okroglih sto let, gospa Adela Sedevčič
vd. Luis, naša zvesta naročnica.
Želimo ji, da bi jo še spremljala
zdravje in bistrina duha, ter ji
voščimo, da bi preživela še veliko
lepih trenutkov v družbi domačih in
rastlin, ki jih tako rada goji in krasijo
njeno hišo in vrt.
Darovi
Za misijonarja Pedra Opeko: Antonia
Devetak 50 evrov.
(od 7. februarja 2020 do 13. februar-
ja 2020)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 7. februarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 8. februarja (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 9. februarja, ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 10. februarja (v studiu
Katja Volpi): Človek skozi
tisočletja.
Torek, 11. februarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 12. februarja (v studiu
Danilo Čotar): Samotni pastir:
Brižinski spomeniki 2. del. - Izbor
melodij.
Četrtek, 13. februarja (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
Prosvetno društvo Štandrež in KD Stanko Vuk Miren-Orehovlje
vabita na 
PRIREDITEV
OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE
ob 200- letnici smrti Valentina Vodnika
Ne hčere ne sina
po meni ne bo,
dovolj je spomina:
me pesmi pojo.
Program oblikujejo člani obeh društev.
Nastopajo: igralci, recitatorji, glasbeniki, solisti, voditeljica, 
MePZ Štandrež, slavnostna govornica dr. Nataša Paulin.
Miren, dvorana Gnidovčevega doma
petek, 7. februarja 2020, ob 19. uri
Štandrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič
sobota, 8. februarja 2020, ob 20. uri
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Ob težki izgubi drage mame in none
ANE (ANICE) JUHANT
vdove FERLAT
izrekamo iskreno sožalje hčerkama Irenki 
in Zdenki z družinama.  
VSI ČLANI KULTURNEGA DRUŠTVA SABOTIN IN
PEVCI MOŠKEGA ZBORA ŠTMAVER
V Gospodu je zaspal naš dragi oče in nono
KARLO LAVRENČIČ                  
Žalostno vest sporočata 
SIN HILARIJ in HČI LUCIA Z DRUŽINAMA.
Od njega se bomo poslovili v petek, 7. februarja,
ob 13. uri v cerkvi v Doberdobu, kjer bo
pokojnik ležal od 12. ure dalje.
Doberdob / Slovo domačega glasbenika 
Utihnil je glas 
Karla Lavrenčiča
  slovesom Karla Lavrenčiča
je v Doberdobu zazijala
vrzel na področju kulture in
glasbe. Sam je bil namreč glasbe-
nik, svojo ljubezen pa je nato po-
sredoval tudi otrokoma. Glasba je
tako postala rdeča nit družine
“Keveljirjevih”, kot jih poznamo
v Doberdobu, vse do najmlajše
generacije. Glasbena žilica je bila
Karlu Lavrenčiču prirojena, kljub
temu da možnosti za izobraževan-
je takrat ni bilo kaj veliko. Pokoj-
nik se je rodil v vasici na goriškem
Krasu 28. februarja 1937. Bil je peti
od šestih otrok Jožefa Lavrenčiča
in Karline Gergolet. Že v otroških
letih je spoznal tegobe vojne. Leta
1946 je namreč postal vojna siro-
ta, saj je oče zbolel in umrl za po-
sledicami medvojnega prisilnega
dela in interniranja v Nemčiji.
Karla sta vselej odlikovali na-
S tančnost in zanesljivost. Po opra-vljeni strokovni šoli v Gorici se jezaposlil v tržiški ladjedelnici ter
tam ostal vse do upokojitve leta
1992. Na delovnem mestu so nje-
govo zagnanost in predanost delu
nagradili, Karlo je tako postal vod-
ja raznih oddelkov, nazadnje tudi
pri gradnji podmornic.
Njegova velika ljubezen pa je bila
vseskozi glasba. Bil je samouk,
osnovo glasbe pa je ob koncu pet-
desetih in začetku šestdesetih let
preteklega stoletja kot mladenič
spoznaval pri profesorju Mirku Fi-
leju v Gorici. Spomine na glasbe-
ne lekcije je pokojnik zbral v zapi-
su, ki je bil objavljen v zborniku
ob 40. obletnici Filejeve smrti.
Spominjal se je, kako se je h gla-
sbenemu pouku vozil z motor-
jem, tudi pozimi in v najhujšem
mrazu, ob nedeljah zjutraj pred
mašo. Prof. Filej ga je vedno spre-
jel s “šilčkom” v rokah, da bi si
opomogel od mraza. “Pri delu in
pri učnih urah pa je bil Filej vedno
zbran in zahteven profesor”, se še
spominja Karlo Lavrenčič, ki je bil
na svojega glasbenega mentorja
navezan tudi zaradi vsestranske
pomoči zborom, tudi doberdob-
skemu. Filej je tako ob blagoslo-
vitvi novih orgel v Doberdobu na-
pisal priložnostno skladbo, kar je
bilo Karlu zelo pri srcu. Sam je bil
skoraj 30 let organist v cerkvi in
dirigent cerkvenega pevskega zbo-
ra. Bil je strasten ljubitelj dirigiran-
ja. Od leta 1965 do 1985 je vodil
mešani pevski zbor Hrast, dirigen-
tsko palico je takrat prepustil sinu
Hilariju. Bil je razgledan dirigent,
v repertoar je vnašal novosti,
ovrednotil pa je tudi klasično zbo-
rovsko literaturo. Pod njegovim
vodstvom je MePZ Hrast nastopil
tudi zunaj domačega okolja. Med
pomembnejšimi dogodki so bili
koncerti v Milanu, Karlovcu ter v
Althofnu na avstrijskem Ko-
roškem. Leta 1968 pa je bil tudi
soustanovitelj Slovenskega kato-
liškega društva Hrast in pobudnik
ustanovitve glasbene šole v do-
mači vasi, ki je takrat štela tudi do
40 gojencev.
Karlo Lavrenčič si je družino
ustvaril v rodnem Doberdobu. Le-
ta 1961 se je poročil z domačinko
Adorino Frandolič. V zakonu sta
se jima rodila sin Hilarij in hči Lu-
cija. Starši so obema omogočili
študij glasbenega pouka, tako da
sta šla po očetovih stopinjah. Oba
sta diplomirana glasbenika. Leta
1997 je boleče občutil prerano
slovo od žene, v uteho so mu ta-
krat in v naslednjih letih bili vnu-
ki Mihael, Aleš, Jurij, Urška in
Blaž. Življenje pa ga je vnovič
težko preizkusilo leta 2004, ko je
hudo zbolel. Najprej sta zanj
skrbela sin in hči, nato so ga spre-
jeli v dom ostarelih in onemoglih
v Ronkah, kjer so mu ljubeče stre-
gli do zadnjega. Od Karla La-
vrenčiča se bomo poslovili v pe-
tek, 7. februarja, ob 13. uri v do-
mači cerkvi svetega Martina v Do-
berdobu.
Kultura6. februarja 20208
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (97)
Planina - narava, gradovi in
rodbine
Nova baročna zgradba v Planini - zgrajena v času
gospodov Eggenberških, po vsej verjetnosti s
kamenjem starega gradu - je bila bolj namenjena
bivanju kakor obrambi - turška nevarnost je že bila
mimo -, čeprav je še imela prvine trdnjave. Morala
je biti še kar udobna in dobro opremljena, saj se je
v njej ustavil tudi cesar Leopold leta 1660 na svoji
poti v Gorico (vir: Renata Komić Marn, Kronika, št.
63, 2015). Knezi Eggenberški so tam prirejali tudi
velike zabave. Leta 1716 je grad kupil novi kranjski
deželni glavar grof Janez Gašper Kobencl iz že
omenjene slovenske plemiške rodbine. Prav v teh
letih je bil grad temeljito obnovljen in vključen v
nov tloris. Da je bila obnovitev plod duha tistega
časa, nam zelo dobro pove že omenjeni članek
Nataše Štupar - Šumi: “Grad Planina je eden naših
najlepših in najmogočnejših spomenikov baročne
dobe, z njim se lahko meri samo še grad Dornava,
ki pa je zaradi svoje ravninske zasnove drugače
oblikovan. Stoji na vzpetini, ki se v dveh kaskadah
spušča v dolino Planinskega polja. Med obema
poteka cesta, ki vodi mimo gradu v dolino Unca, v
območje nekdanjih grajskih mlinov, odcep od gradu
pa drži prek kamnitega mostu v naselje Planina”.
Članek Nataše Štupar - Šumi se nadaljuje tako:
“Na vrhnjem platoju stoji grad, ki je po tlorisu zelo
raztegnjene pravokotne oblike, izzidek opazimo le,
kjer se tloris vhodne veže in stopnišča prečno
podaljšuje v zaledje hriba. Medtem ko predhodnik
dvorca boječe izpoveduje načela preloma baročne
dobe, saj se v detajlih še vedno simbolično zgleduje
po polpretekli dobi, je novi grad Planina utelešenje
baročne težnje tedanjega časa. Brezkompromisno
se je odprl v pokrajino in s svojo prečno osjo, ki
dominira tako v tlorisu kot v fasadi, poudaril novo
arhitekturno govorico. Ta os pa je kot magnet
pritegnila in si podredila vso okoliško arhitekturo
in vse prvine narave v tem prostoru: zrak, vodo in
slikovito gozdno okolico. To os začutimo, če se
približujemo gradu iz naselja Planina po poti, ki
vodi čez Planinsko polje in prek kamnitega mostu
na Uncu do gradu, ali pa kadar gledamo grad ob
vodni gladini zalitega Planinskega polja”.
Slovenska plemiška rodbina Kobencl, nova lastnica
in obnoviteljica gradu Hošperk, je imela svoje
glavne posesti na Proseku, v Štanjelu, Šmarijah,
Ložah pri Vipavi, Predjami, Postojni, Planini in
Ribnici, a tudi v Solkanu, Vrtojbi, Koprivi, Mošu,
Siviglianu, Flambruzzu, San Vitu di Crauglio
(slovenski toponim “Kravlje” izhaja iz besede
“krava”) in v drugih krajih. Večkrat so Kobencli
omenjeni kot gospodje ali baroni proseški, saj so
posedovali grad Mokolan oz. Proseški stolp (danes
so vidni le nekateri deli), ki ga je tržaški škof Peter
Bonomo (Trst, 1458-1546) istovetil s Castellum
pucinum, kjer naj bi po pripovedovanju antičnega
rimskega pisca Plinija starejšega pridelovali tako
imenovani vinum pucinum, vino, ki je bilo zelo všeč
rimski cesarici Lidiji (58 pr. Kr. - 29 po Kr.), ženi
cesarja Avgusta (morda je šlo za vino, ki ga zdaj
imenujemo prosekar, po mnenju drugih pa za
teran). V 16. stoletju so Kobencli kupili tudi dvorec
v Ložah pri Vipavi, kjer je že v 12. stoletju stal
srednjeveški grad, ki je pripadal Bogenskim in
Andeškim grofom ter oglejskim patriarhom,
kasneje pa tudi Habsburžanom. Dvorec v Ložah
še obstaja. Zadnji lastnik je bila družina Mayer
(zdravnik Jožef Mayer ga je kupil od grofa Mihaela
Coroninija). Po drugi svetovni vojni je bil
nacionaliziran in za krajši čas, do leta 1962, je v
njem delovala kmetijska šola.
Grof Janez Gašper (1664-1742) - deželni glavar v Gorici in
na Kranjskem, vitez Reda zlatega runa, vzgojitelj bodočega
cesarja Franca I., soproga Marije Terezije. Od gospodov
Eggenberških je kupil grad Hošperk v Planini in ga obnovil.
V 16. stoletju so Kobencli kupili tudi dvorec v Ložah pri Vipavi, kjer
je že v 12. stoletju stal srednjeveški grad, ki je pripadal Bogenskim
in Andeškim grofom ter oglejskim patriarhom, kasneje pa tudi
Habsburžanom. Dvorec v Ložah še obstaja. Zadnji lastnik je bila
družina Mayer (zdravnik Jožef Mayer ga je kupil od grofa Mihaela
Coroninija), saj po drugi svetovni vojni je bil nacionaliziran in za
krajši čas, do leta 1962, je v njem delovala kmetijska šola.
Ruševine gradu Hošperk. “Je novi grad Planina
utelešenje baročne težnje tedanjega časa”.  (Nataša
Štupar- Šumi)
Grb Kobenclov na cerkvi v Štanjelu
Kobencli - večkrat so omenjeni kot gospodje ali baroni proseški -
so posedovali grad Mokolan oz. Proseški stolp na Kontovelu
(danes so vidni le nekateri deli), ki ga je tržaški škof Peter Bonomo
istovetil s Castellum pucinum, kjer naj bi po pripovedovanju
antičnega rimskega pisca Plinija starejšega pridelovali tako
imenovani vinum puxinum, vino, ki je bilo zelo všeč rimski cesarici
Lidiji, ženi cesarja Avgusta (morda je šlo za vino, ki ga zdaj
imenujemo prosekar, po mnenju drugih pa za teran). Na sliki:
grafična obdelava skice iz 16. stoletja (vir slike: Wikipedija).
Dimitri Tabaj
Pismo
Pred 10 leti je umrl prof. Zorko Harej
  ragi profesor Zorko
Harej,
v četrtek, 30. januarja, je
minilo 10 let, odkar vas je
Gospodar življenja poklical k
sebi. V minulih dneh in tednih
sem večkrat mislil na vas, saj je
bilo v tem smislu več priložnosti.
Resnici na ljubo bili ste v mislih
mnogih, ker je Zveza cerkvenih
pevskih zborov letošnji božični
koncert, ki so ga priredili 13.
janaurja pri sv. Justu v Trstu,
uglasila na izbor vaših božičnih
pesmi za otroško-mladinski,
ženski, moški in mešani zbor. Pri
tem je Janko Ban naredil res
veliko delo, saj je opravil izbor
pesmi in koordiniral sodelujoče
zborovodje in zbore. Mislim, da
bi bili s koncertom veseli, čeprav
sem prav tako prepričan, da bi že
jeseni čisto resno vprašali
predsednico Rossano Paliaga in
odbornike, ali ne mislijo, da je
tak 'monotematski program'
preveč enoličen. Skrb za
raznolikost koncertnih
programov vas je namreč vedno
zaposlovala. Glede na odziv
občinstva, ki je napolnilo tržaško
stolnico, in njihove tople
komentarje pa bi bila ta skrb
odveč. Mislim, da bi vas pomirilo
dejstvo, da je za pestrost jamčilo
dejstvo, da so sodelovali otroci in
da je vašim pesmim na mladino
napisala instrumentalno
spremljavo mlada Federica Lo
Pinto, da je nastopil 23-članski
moški zbor, v katerem so pod
Banovim vodstvom peli pevci
MVS Stane Malič in fantovska
skupina Devin-Nabrežina, da je
Aleksandra Pertot povezala v
enotno zveneči zbor svoje pevke
iz Barkovelj in DVS Primorsko iz
Mačkolj, da je priložnostni
D mešani zbor pod vodstvomMateje Černic med drugim, vsajkar je meni znano, krstno izvedel
vašo Laudate Dominum, še
najbolj pa, da je sklepni dve
pesmi, in sicer Le spavaj, sladko
Detece in Božično noč izvedel
mogočen združeni zbor, ki so ga
sestavljali pevci Združenega
zbora ZCPZ, omenjenega
priložnostnega zbora in cerkveni
zbori z Opčin, iz Rojana, Mačkolj,
Sv. Ivana, Devina in Lipa iz
Bazovice. Prav vsi sodelujoči
pevci so ugotavljali, da sta vam
omenjeni dve pesmi med vsemi
božičnimi, ki ste jih napisali,
najbolj uspeli, in zelo primerno
je spregovoril tržaški škof msgr.
Crepaldi, ki je ob koncu skoraj
nekoliko presenečeno ugotavljal,
kako so se ob vaših pesmih
povezale različne generacije
pevcev in se poklonile spominu
osebnosti, ki je s tako mero
občutljivosti zaznamovala
slovensko glasbeno kulturo na
Tržaškem.
Vaša draga gospa Neli, ki je z
Markom prišla na koncert, je
rekla, da ji boste gotovo v sanjah
povedali, kako ste doživeli ta
koncert, in gotovo jo bom ob
priložnosti vprašal, kaj ste ji
zaupali. Osebno pa je bila srečna,
ker je ugotavljala, da vas pri ZCPZ
nismo pozabili. No, to bi bilo
sicer nemogoče, saj sem
prepričan, da so in bodo vsaj
nekatere vaše božične pesmi
redno zvenele po naših cerkvah.
Za nami je tudi molitveni teden
za zedinjenje med kristjani in
spet sem imel priložnost, da sem
se spomnil na vas. Ugotavljal
sem, da je z lansko smrtjo g.
Jožka Markuže odšel v večnost še
zadnji protagonist aktivnega
ekumenskega delovanja na
Tržaškem in Goriškem. Pomislil
pa sem tudi na dejstvo, da je
dejansko z vami prenehal
delovati t. i. ekumenski zbor, ki
ste ga ustanovili na začetku 60.
let. Če se prav spominjam, je
samo še enkrat za vzhodno
liturgijo zbral pevce Bogdan
Kralj, nato pa te maše niso več
priredili. V goriški nadškofiji je
sicer za to skrbel g. Markuža, pel
pa je zbor pod vodstvom Zdravka
Klanjščka. Ko sem kaki dve, tri
sezone občasno pomagal peti v
zboru srbske pravoslavne cerkve,
ki ste ga vodili vse od leta 1977,
sem lahko spoznal, kako veliko
delo so v tem smislu opravili
duhovniki Stanko Janežič, Angel
Kosmač in še Jožko Markuža. Po
vrnitvi g. Janežiča v Slovenijo pa
zlasti zadnja dva. Nekoč smo kot
priložnostni zbor sodelovali v
Ricmanjih pri maši v vzhodnem
obredu, ki sta jo prav v
molitvenem tednu za edinost
kristjanov darovala rajna g.
Kosmač in g. Markuža. Peli smo
Mokranjčevo mašo in več
pravoslavnih pesmi. Tisti
ricmanjski večer mi je ostal v
spominu, ker ste mi ob vrnitvi v
Trst povedali, da je za Vas
Grečaninov 'hor' Osem blagrov
po sporočilnosti ena najlepših
skladb svetovne sakralne
zakladnice. O blagrih pa sva se
pogovarjala, ker je evangelij
govoril o tem. Takrat ste mi tudi
zaupali svoje prepičanje, da je
'usmiljenje' tista lastnost, ki nas
ljudi mogoče lahko najbolj
približa Božji volji. K tej vaši
trditvi sem se v teh letih pogosto
vračal in mislim, da je zelo dobro
odražala Vaš značaj in
občutljivost do bližnjega.
Jezusove besede “Blagor
usmiljenim, kajti usmiljenje
bodo dosegli” so vam bile blizu
in v raznih okoliščinah ste nam
dali vedeti, da je vedno modro in
prav, če človek dvakrat premisli,
preden izreče kako sodbo ali
kritično mnenje. V tem smislu so
izzvenele tudi besede vaše
dolgoletne radijske sodelavke
Dorice Žagar, ko je spregovorila
na vaši žalni seji, kar me je
potrdilo v tem, da sem vas prav
razumel, ko ste mi razlagali o
svojih pogledih na Božje
usmiljenje.
Še ob dveh dogodkih minulih
dni mi je spomin priklical v misli
vaš obraz. Ob prazničnem večeru
v četrtek, 23. januarja, ko je
odbor knjižnice Dušana Černeta
iz Trsta v mali dvorani
Kulturnega centra L. Bratuž v
Gorici podelil kolegici Eriki
Jazbar letošnjo Černetovo
nagrado, sem se spomnil na kar
nekaj sestankov iz časov, ko so
nagrado pripravljali Černetovi
radijski kolegi: dr. Vršaj, dr.
Legiša, vi, dragi prof. Harej, in
Saša Martelanc. Sestanki so bili
navadno kar na radiu in mene so
povabili zraven, da bom poskrbel
za lepopisno izvedbo diplome.
Zanimivo mi je bilo poslušati,
kako ste se pogovarjali in se
usklajevali glede izbora imen
raznih posameznikov, ustanov ali
društev, ki bi jim bila lahko
namenjena nagrada. Ob koncu
ste si porazdelili zadolžitve, da so
podelitve potekale praznično in
doživeto.
Naslednjega dne pa je bil v
hotelu Excelsior na tržaškem
nabrežju novoletni sprejem
stranke Slovenske skupnosti. Ko
sem sledil televizijskemu
prispevku, sem spet mislil na vas
in na to, kako bi doživljali
današnjo stranko, v kateri ste
opravili več odgovornih funkcij.
Med drugim ste bili več let
pokrajinski tajnik stranke in na
njenih listah tudi izvoljeni v
tržaški pokrajinski svet. Bili pa ste
tudi pokrajinski odbornik za
javne uprave, kmetijstvo in
slovensko manjšino, nato pa za
kulturo. Prav gotovo je tudi vaša
zasluga, da je slovenska kultura
doživela določen preboj v Trstu.
S posebnim zadoščenjem ste se
na primer spominjali, da vam je
uspelo, menda leta 1983,
organizirati v dvoranah
Pomorske postaje razstavo o
kraški hiši in kraški arhitekturi in
da so bili napisi dvojezični ter da
je ob tem izšel tudi bogat
katalog. Uspelo vam je tudi, da je
pokrajina vabila na septembrski
glasbeni festival slovenske
izvajalce, kar do takrat ni bilo
zelo običajno. Veliko skrb ste
imeli za ureditev statusa
občinskih knjižnic itd. Glede
političnega dela pa ste mi nekoč
rekli, da je bilo mogoče določene
rezultate doseči samo zato, ker
ste se veliko pogovarjali z vsemi
dejavniki političnega življenja in
jim umirjeno utemeljevali
pravilnost določenih izbir za vso
družbo. Znotraj stranke, tako ste
radi povedali, pa je redno in
pristno soočanje z bazo
temeljnega pomena za vsak
napredek.
Tako, dragi prof. Harej, misli,
spomini... kaj naj rečem?! Naj
zaključim. Deset let je mimo in
ob prvi priložnosti bom obiskal
vaš grob v Žabnicah. Vi pa tam v
nebeškem Jeruzalemu zvesto
spremljate nas vse in še posebej
ZCPZ, saj so prav njeni člani tista
baza, s katero ste se tako radi
srečevali in pogovarjali. Prosim
vas tudi, da mi pozdravite vse v
pismu omenjene, ki so že v
novem Jeruzalemu, saj sem
gotov, da se srečujete, spremljate
in pretresate vse, kar se pri nas
dogaja.
Gospo Neli pa bom vprašal, če ji
v sanjah poveste tudi kaj o tem.
Marko Tavčar
Kultura 6. februarja 2020 9
Britanska nagrada costa biografiji o poljskem vojnem junaku
Prejemnik nagrade je Jack Fairweather
  ritanski novinar in pisatelj
Jack Fairweather je za bio-
grafijo o članu poljskega
odporniškega gibanja med drugo
svetovno vojno Witoldu Pileckem
prejel britansko literarno nagrado
costa za knjigo leta. Poljski upor-
nik je prostovoljno vstopil v
nemško koncentracijsko taborišče
Auschwitz, da bi svet opozoril na
nacistični stroj smrti.
Kot poroča poljska tiskovna agen-
cija PAP, je imel Pilecki pomem-
bno vlogo pri obveščanju sveta o
holokavstu. Dopustil je, da so ga
ujeli, z namenom, da bi vstopil v
Auschwitz. Iz taborišča je pobe-
gnil leta 1943, a mu je v času, ko
je bil zaprt, uspelo pretihotapiti
poročila, ki opisujejo tamkajšnja
grozodejstva. Po prirejenem sojen-
ju ga je leta 1948 usmrtila poljska
komunistična oblast. Njegovega
groba še niso našli.
Fairweather je nagrado namenil
B otrokoma Pileckega, Andrzeju inZofii, ki sta v otroštvu v času ko-munizma slišala za očetovo
usmrtitev, češ da je “sovražnik
države”. “Leta 1948 sta bila v šoli
v komunistični Poljski in slišala,
ko so po zvočnikih oznanili, da so
ga pravkar usmrtili kot izdajalca
in sovražnika države. Nadaljnjih
50 let nista vedela, kaj je njun oče
naredil v Auschwitzu”, je povedal
po poročanju britanskega Guar-
diana.
“V zadovoljstvo
in čast mi je, da
lahko v svoji pi-
sateljski karieri
delim njegovo
zgodbo z vami”,
je še dodal na-
grajenec.
Predsednica žiri-
je Sian Williams
je knjigo oz-
načila za delo,
“ki ga je treba
prebrati”. Poh-
valila je avtorje-
vo poročanje -
uporabil je, navedel in prevedel na
tisoče primarnih virov, medtem
ko je raziskoval življenje Pileckega
- in dodala, da je zgodba o odporu
JEZIKOVNICA
Generacija, vzdržljivejša od Chuck Norrisa
Pred časom sem na naslovnici nadvse prisrčnega izolskega tednika
Mandrač prebrala naslov, ki ga vidite tudi v naslovu današnje
Jezikovnice. Kaj menite, zakaj sem ga izbrala? Razlog tiči v tistem
grmu, kjer je doma sklanjanje in pravilo, da v slovenščini sklanjamo
tako ime kot priimek, ne pa zgolj priimek, kot je v tem primeru v
naslovu. To pravilo velja tako za domača kot tuja
imena, le da imamo pri domačih manj težav,
kajne? Si predstavljate, da bi zapisali “knjiga
Boris Pahorja”? Ni slišati dobro, kajne da ne?
Seveda ne, pravilno je “knjiga Borisa Pahorja”.
Pri tujih imenih, še posebej kakšnih, ki se nam
zdijo zapleteno zapisana, pa smo kar v zadregi.
Pravilno sklanjanje v zgornjem primeru je seveda:
“Generacija, vzdržljivejša od Chucka Norrisa”,
brez težav sklanjamo tako ime kot priimek. Ko
ste v dvomu, pomislite na kakšno znano
osebnost, katere ime in priimek nenehno slišite
ali berete v medijih. Ko sem hodila še v srednjo
šolo, nas je profesorica slovenščine hudomušno
vprašala, ali bi rekli, da smo na televiziji videli Bill
Clintona. Seveda ne, pač pa Billa Clintona.
Predstavnikom današnjih najmlajših generacij bi
verjetno lahko citirali kakšno drugo razvpito osebnost, kot je npr.
aktualni ameriški predsednik, ki ga tudi ne sklanjamo Donald Trumpa,
temveč Donalda Trumpa. Spomnimo se še na kakšno znano
osebnost, npr. igralca v filmih kung fu, ki se je pisal Bruce Lee, pravilno
sklanjamo: Brucea Leeja, ne pa samo Bruce Leeja.
Čeprav sem ravno pri njegovem imenu in priimku videla že vse sorte.
Mogoče ne bo odveč, da opozorim tudi na to. Namreč, marsikdo bi
me vprašal, zakaj Brucea, ne pa zgolj Bruca. Odgovor ni zapleten:
pozorni moramo biti na to, ali v izvirnem jeziku glas, ki je na koncu,
vpliva na izgovor pred seboj stoječega glasu. Če c-ju ne bi sledil e, bi
c prebrali kot k, to pa v primeru Bruce ni prav, zato moramo pri
slovenskem pravopisu, žalibog, poznati nekaj pravorečja in pravopisa
tudi tujih jezikov.  (Če smo že pri tujih jezikih, naj omenim, da si ime
in priimek v madžarščini sledita v obratnem zaporedju kot v
slovenščini. Če pri nas imenu sledi priimek, torej Janez Novak, je v
madžarščini obratno: Nagy Imre. Na to moramo biti pozorni pri
prevajanju, sicer kaj hitro ne vemo več, kaj je ime in kaj priimek.)
Kot zapišemo Brucea (Bruce), zapišemo tudi Georgea (George) in
Bricea (Brice), vendar Osborna (Osborne), ker e
v priimku Osborne ne vpliva na izgovor n-ja; tako
brez težav še: Whita (White) in v Nashvillu
(Nashville). Ne nazadnje zapišemo po tem pravilu
tudi na Youtubu (Youtube), ne pa na Youtubeu.
V zvezi z zadrego pri sklanjanju tujih imenih vas
moram opozoriti še na neko malenkost. Namreč,
marsikdo v želji, da bi ohranil izvirno podobo
tujega imena ali ker ne ve, kako bi se lotil
sklanjanja, slovensko sklonilo doda kar z
vezajem, torej takole: John Wayne, John-a Wayne-
ja. Tako pa po slovenskem pravopisu seveda ne
gre, saj se sklonilo z vezajem dodaja samo pri
kraticah (SKGZ, SKGZ-ja, SKGZ-ju). Pri imenu ni
težav, John je v imenovalniku, Johna pa v
rodilniku. Pri priimku e ne vpliva na izgovor n-ja,
zato ga ne ohranimo, temveč sklanjamo Wayna,
skupaj torej: Johna Wayna.
Včasih naletim na zadrego tudi pri slovenskih imenih in priimkih,
predvsem, ko se delijo kakšna občinska priznanja, ki se vneto
podeljujejo Novak Janezu namesto Janezu Novaku. Ime postavimo
torej vedno pred priimkom (razen v abecednih seznamih) in pri moških
sklanjamo tako ime kot priimek. Zagato pa včasih predstavlja tudi
par. Neustrezno je rabiti: “na domačiji Nejke in Uroša Klinec”, pač pa
“na domačiji Nejke in Uroša Klinca”.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fa-
kultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper)
izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih
bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: 
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 78
Špeter / Predstavitev zajetne publikacije
Trinkov koledar
za leto 2020
“  ihče ne more biti ravno-
dušen do Slovencev v
Videmski pokrajini. Ko
zveni vaša pesem, vaša glasba, vaš
verz, čutim silo življenja, ki kipi
iz vas”, je v uvodnem besedilu k
letošnjemu Trinkovemu koledarju
zapisala slovenska senatorka Tat-
jana Rojc.
Ogledalo tega dela, teh verzov, teh
pesmi, te moči je nedvomno Trin-
kov koledar, ki ga vsako leto pri-
pravlja in izdaja KD Ivan Trinko
iz Čedada in ki so ga pred kratkim
predstavili v prostorih Inštituta za
slovensko kulturo v Špetru. V
uvodnih besedah je predsednica
Iole Namor poudarila pomen pu-
blikacije, pri kateri je letos sode-
lovalo 26 avtorjev, ki so soustva-
rili 225 strani prispevkov, zapisov,
raziskav in zgodovinskih esejev.
Trinkov koledar je pomemben,
kot je povedala Namorjeva, ker
lahko po njem Beneški Slovenci
spoznavajo sebe in svojo zgodovi-
no. O tej zgodovini žal niso govo-
rili v šoli, vsi premalo vedo o pre-
teklosti teh krajev, koledar pa vsa-
ko leto prinaša pomembne pri-
spevke in pričevanja o vsem, kar
se je dogajalo v Nediških dolinah.
Obenem je Trinkov koledar ogle-
dalo slovenske skupnosti v Be-
nečiji, ogledalo dogajanja, dogod-
kov, delovanja društev ter novosti
na kulturnem, umetniškem in li-
terarnem področju. Namorjeva je
med drugim poudarila, da pri se-
stavi te pomembne publikacije
sodelujejo tako avtorji iz Nediških
dolin, Terske doline in Rezije kot
iz Posočja in drugih krajev Slove-
nije. Ljudje z obeh strani nekdan-
je meje pišejo zgodovino tega pro-
stora, ki je, kot pravi Iole Namor,
v marsičem skupna zgodovina.
Letos je v njem res veliko prispev-
kov. Sandro Quaglia in Federico
Lonardi nam predstavljata poglo-
bljen zapis o nedavnih arheo-
loških izkopavanjih v dolini Rezi-
je, ki segajo ravno v čas priselje-
vanja prvih Slovanov. Zapisa Elise
Morandini in Silvestra Gaberščka
govorita o Čedajskem kapitlju, ki
je bil tudi tema lanskega srečanja
Kapljice zgodovine in kulture, ki
N ga vsako leto prireja KD Ivan Trin-ko. O meji pišeta Branko Marušič,in sicer o Rapalski pogodbi, ter
Giorgio Banchig, ki razmišlja,
kakšna naj bo prihodnost krajev,
ki jih je nekoč ločevala težka
železna zavesa.
O pomembnem jubileju, 50-letni-
ci novoletnih srečanj Slovencev iz
Videmske pokrajine in Posočja,
piše zvesti in požrtvovalni prijatelj
Benečanov Zdravko Likar. O Rezi-
ji, in sicer o muzeju na Solbici,
razmišlja Luigia Negro, veliko
prostora pa je namenjenega tudi
dolgoletnim beneškim kulturnim
in političnim delavcem, tistim, ki
jih ni več, in tistim, ki v tem letu
slavijo pomemben, osemdeseti
jubilej, in katerim je svoj zapis na-
menila Iole Namor. Seveda je to
le bežen pregled, v letošnjem
izredno kakovostnem Trinkovem
koledarju boste lahko prebrali še
veliko drugega o Slovencih, ki
živijo na skrajnem vzhodnem ro-
bu naše dežele.
Drugi del almanaha je namenjen
literarnim zapisom v beneškem,
terskem in rezijanskem narečju.
Pisali so Ada Tomasetig, Giovanni
Coren, Claudia Salamant, Lucia
Trusgnach in drugi. V okviru
predstavitvenega večera so prisot-
ni lahko prisluhnili pripovedi Lui-
se Cher, ki v zapisu Speka nazat
pouno liet (Spet nazaj za veliko
let) pripoveduje o Slovencem ne-
naklonjeni politiki novega občin-
skega odbora v Zavarhu in o
težkih, žalost in grenkobo vzbuja-
jočih ukrepih, ki so ljudi pripeljali
nazaj v čas zatiranja in grobega
ustrahovanja.
Prisotne je na večeru v imenu Slo-
venske kulturno gospodarske zve-
ze pozdravila tudi Ksenija Dobri-
la, za glasbene vložke pa je po-
skrbel mladi harmonikar Nikita
Predan. Omeniti moramo še, da
si je platnice letošnjega koledarja
omislila Luisa Tomasetig. Kot pri-
loga je na voljo bralcem tudi krat-
ka publikacija o njenem opusu, ki
je bila izdana v okviru lanske Lui-
sine samostojne razstave v Čeda-
du.
Suzi Pertot
v taborišču še vedno neizrečen del
njegove zgodovine.
“Bere se kot triler, sploh ne kot
življenjepis, in vseeno ne daje
občutka, da bi bila v kakšnem delu
pretirana. To je zgodba, ki je nihče
od nas še ni slišal in si zasluži, da
se jo izreče. Je izjemna knjiga”, je
povedala predsednica žirije.
Fairweather je za knjigo z naslo-
vom The Volunteer: The True Sto-
ry of the Resistance Hero who In-
filtrated Auschwitz (Prostovoljec:
Resnična zgodba o junaku odpora,
ki se je vtihotapil v Auschwitz)
pred tem dobil nagrado costa za
najboljšo biografijo. Dobitnika
glavne nagrade costa za knjigo leta
namreč izberejo med zmagovalci
v petih kategorijah: prvenec, ro-
man, biografija, poezija in otroška
knjiga. Nagrado podeljujejo knji-
gam v angleškem jeziku, katerih
avtorji so iz Velike Britanije in Ir-
ske.
  oncert Deželnega mladin-
skega zbora Furlanije Julij-
ske krajine v nedeljo, 26.
januarja, v ljubljanski stolnici po-
meni mnogoznačno osebno pre-
lomnico – in to ne le zavoljo edin-
stvene specifičnosti samega nasto-
pa. Deželni mladinski zbor Furla-
nije Julijske krajine je namreč na-
stal leta 2016 v okviru državnega
projekta zborovske federacije Fe-
niarco Officina Corale del Futuro,
njegov repertoar obsega klasično
glasbo različnih dob, pri čemer
posebno pozornost namenja
deželnim skladateljem Furlanije
Julijske krajine, zasedbo pa je od
ustanovitve dalje vodila tržaška di-
rigentka Petra Grassi. Natanko tu-
le pa se zarezuje prva prelomnica,
ki jo predstavlja ljubljanski kon-
cert: z omenjenim nastopom, ki
ni bil po naključju (dirigentka je
tržaška Slovenka) v stolnici glav-
nega mesta Slovenije, se Petra
Grassi poslavlja od vokalnega se-
K stava, ki ga je sooblikovala, v istisapi pa se tudi zaokroža koncept,ki se je dograjeval in dopolnjeval
v triletju njenega delovanja ter je
nemara na nedeljskem koncertu
tudi dosegel svoj umetniški vrhu-
nec. Ker gre za koncert sakralne
glasbe, se moramo nedvomno
najprej osredotočiti na prelom-
nost novatorskega prijema tako po
vsebinski kakor po razporeditve-
no/programski plati posredovanja
sakralne glasbe poslušalstvu. Ne
glede na nespregledljiv učinek
temperamentne karizmatičnosti
dirigentkinega pristopa tiči inova-
tivni naboj njene poetike predv-
sem v zamisli ter zasnovi glasbe-
nega dogodka. O tem zgovorno
priča program samega koncerta,
za katerega velja, da nikakor ni v
skladu s tradicionalno utečenim,
če že ne togo tradicionalističnim
razumevanjem podajanja sakral-
ne glasbe. Z eno besedo: pri pri-
stopu Petre Grassi gre za oranje le-
dine, ki se odvrača od golega per-
formativnega podajanja tako, da
prestopa v raziskovalno prev-
praševanje o samih smotrih sa-
kralne glasbe ter hkrati tudi na
empatično vključevalni učinek, ki
ga tovrstna glasba ima na čustve-
no estetsko zaznavanje poslušalca,
čigar novodobni osebni jaz zahte-
va radikalno predrugačenje reli-
gioznega nagovora. Skratka, ne
gre za koncert, pri katerem meja
med izvajalcem (tudi dirigentom
in skladateljem) ostaja neodstran-
jena, pač pa za emotivno estetski
dogodek, ki tisto mejo zabriše in
v ukinitvenem brezčasju izvedbe
dobesedno ustvari novo izvedbe-
no/recepcijsko enoto. S tem na
neanahronističen in svoboden
način vrača sakralno glasbo k nje-
nemu izvoru, ki ni performativ-
nega tipa, pač pa emotivno mo-
trenjska participacija v skrivnostni
substanci stvarstva. S tem je pove-
zana tudi programska dvodelnost
koncerta, ki se za tovrstne nastope
povsem nenavadno razpolavlja na
dve (soodvisni) enoti: na staro in
sodobno sakralno glasbo ter na sa-
kralno glasbo, ki ni konvencional-
no periodizirana, pač pa krono-
topsko določena: drugi del progra-
ma je namreč posvečen skladatel-
jem iz dežele Furlanije Julijske kra-
jine in skladateljem italijanskega
rodu, kar uvaja v koncert etno-
loško in socialno razsežnost eksi-
stencialno vselej problematičnega
ustvarjanja na meji različnih sve-
tov.
/str. 15
Andrej Lokar
Iskanje novega izraza v sakralni vokalni glasbi
Polifonija kultur
Tržaška6. februarja 202010
Komisija literarnega natečaja Mladike, ki se je sestala v
torek, 28. januarja 2020, na sedežu založbe Mladika na
ulici Donizetti 3, je obravnavala 56 prispevkov v prozi in
25 ciklusov pesmi, ki so v roku prispeli na natečaj.
Komisija je po temeljiti razpravi in oceni dospelih
prispevkov podelila naslednje nagrade:
PROZA
Prvo nagrado prejme novela Vrnitev, ki je prispela pod
psevdonimom Vrnitev. Avtorica je Manka Kremenšek
Križman iz Ljubljane.
Drugo nagrado prejme novela Še vedno Alice, ki je prispela
pod psevdonimom Venera. Avtorica je Tadeja Krečič
Scholten iz Ljubljane.
Tretjo nagrado prejme novela Laboratorij, ki je prispela
pod psevdonimom Vrnitev. Avtorica je Milojka Krez iz Renč.
Komisija priporoča za objavo še novele: Bela sled Majde
Arhnauer Subašič, Dekle, ki je na ulici bralo knjige Tanje
Špes, Tisti, ki so ostali zunaj Marije Kostnapfel, Mešani
zakoni Bojane Daneu Don, Begunček jaz, begunčica ti
Darinke Kozinc, Misli, ki kratijo spanec Mojce Petaros,
Dolgi prsti velike vojne ali potres s posledicami Leva
Detele.
POEZIJA
Prvo nagrado prejme cikel pesmi Aprilski cvetovi noči, ki
je prispel pod psevdonimom Ist Apollinaire. Avtor je Andraž
Polič iz Ljubljane.
Drugo nagrado prejme ciklus pesmi, ki je prispel pod
psevdonimom Okrevanje. Avtor je Damjan Jensterle z
Bleda.
Tretjo nagrado prejme cikel pesmi, ki je prispel pod
psevdonimom Neskončna. Avtorica je Ana Balantič iz Idrije.
Komisija priporoča za objavo še cikel pesmi Mementi Nike
Čok, pesmi Maje Smotlak in cikel pesmi Pod strupenim
nebom Aljaža Pestotnika.
Podelitev nagrad bo v ponedeljek, 10. februarja 2020, ob
20. uri na Prešernovi proslavi Slovenske prosvete in
Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani,
Donizettijeva ulica 3 v Trstu.
Izidi 48. literarnega natečaja revije
Mladika za prozo in poezijo
Proslava v Peterlinovi dvorani
   nekaj desetletjih bo-
do v Evropi povsem
izginili ledeniki. Ker
40 odstotkov evropske vode, ki
oskrbuje milijone prebivalcev na
nižinskih območjih, izvira v Al-
pah, bi morali pozorno spremljati
danes v gorah že zelo razvidne
učinke globalnega segrevanja”.
Tako so zatrdili na izobraževal-
nem srečanju (Gore v kroniki in
komentarjih), ki ga je v sredo, 29.
januarja, v Trstu priredila novi-
narska zbornica FJK. Svoje ugoto-
vitve, pričevanja in poglede na z
gorskim svetom povezane tema-
tike so udeležencem posredovali
glavni urednik mesečnika CAI-a
Montagne 360 Luca Calzolari,
novinar alpinizma Roberto Man-
tovani in zgodovinar na videmski
univerzi Alex Cittadella.
Predavatelji so se uvodoma zau-
stavili pri pomenu izbire pravil-
nih besed in obrazložitvi posledic
napačnega poročanja. Čeprav je
dokazano, da vse nesreče, ki se
pripetijo v gorah, s svojim ravnan-
jem povzroča človek, mediji v Ita-
liji skoraj vedno gore predstavljajo
kot “ubijalke”. Ta razvada širi v
“V javnosti napačno podobo gora(kot da bi bil namen le-tehuničevati človeška življenja) in
ustvarja zgrešeno prepričanje, da
so vsi, ki zahajajo v gore, norci,
češ da tam iščejo nesrečo.
Tak pogled na gore je že dolgo
razširjen. Pred 18. stoletjem so v
nižinskih italijanskih središčih bi-
vajoči aristokrati in meščani pisali
o gorah kot o krajih, ki jih nasel-
jujejo hudiči in zmaji. Šlo je za
pripoved dominantne “kulture”,
tvorci katere so živeli v mestih in
ne v hribih.
V preteklosti je pa bilo tudi dru-
gače. Kako si drugače razlagati
dejstvo, da so si skupnosti Walser
v zgodnjem srednjem veku v
Alpah vasi gradile na nadmor-
ski višini 2.100 metrov? Nji-
hov pogled na bližnje vršace
je gotovo moral biti spoštljiv
in uravnovešen, saj bi se drugače
odločali za bivanje na nižjih le-
gah.
Precejšen del predavanja je bil na-
menjen opisu življenjskih razmer.
Kot znano, so ljudje po vojni
množično zapuščali hribe in se
zaposlovali v industrijskih mestih
Padske nižine. V Alpah so se naj-
več izpraznile doline v Karniji in
blizu Cunea. Nastala je tako ne-
popravljiva kulturna, antropo-
loška, ekonomska in hidrogeo-
loška škoda; z opustitvijo tradicio-
nalnih dejavnosti se je v gorah
povečala nevarnost plazov in hu-
dourniških voda.
Država bi morala s specifičnimi
ukrepi zaustaviti nazadovanje
gorskih območij, so poudarili.
Ustava sicer govori o podpiranju
razvoja le-teh, vendar Rim ni do-
slej še izglasoval nobenega to-
vrstnega zakona. Da bi se nekaj
življenja ohranilo oziroma po-
vrnilo v izpraznjene hribovske va-
si, so se delno potrudile le deželne
oblasti v Dolini Aoste, na Triden-
tinskem-Južnem Tirolskem, v Fur-
laniji Julijski krajini in po novem
tudi v Piemontu. “Spodbujanje
gospodarskih dejavnosti ne more
biti zaradi naravnih danosti v hri-
bih ločeno od podpore
družinam in skupnostim”, so
dejali.
Z veseljem so predavatelji nato
ugotavljali, da smo zadnja leta
priča majhni, a nezanemarljivi
težnji, ko se sinovi in vnuki v
mesta priseljenih hribovskih
ljudi odločajo za vrnitev v roj-
stne kraje svojih prednikov.
Največkrat gre za ljudi, ki so se
naveličali urbanega življenja in
izberejo zdravo življenje v na-
ravi, kjer ob uporabi sodobne teh-
nologije opravljajo poklice
prejšnjih rodov (sirarstvo, lesar-
stvo, ovčereja). Z nastopom go-
spodarske krize in posledičnim
večanjem brezposelnosti se je šte-
vilo teh povratnikov na goratih
območjih povečalo. Pojav, ki pri-
naša s sabo tudi na zadružni
osnovi temelječe gospodarske de-
javnosti, je prisoten tudi v Apeni-
nih in na jugu države.
Zanimivost predstavlja dejstvo, da
so gorske občine večkrat prave de-
lavnice družbene integracije in
inovacije: na apeninskem ob-
močju Emilije opravljajo pastirsko
delo številni tja priseljeni Romu-
ni; ponudba razpršenih hotelov
rešuje pred propadom bivališča v
mesta izseljenih prebivalcev.
Kar se tiče ekonomije, gorata ob-
močja ne morejo staviti samo na
karto turizma, je bilo rečeno. Ta
ima namreč razvojni potencial v
skupnostih, v katerih je razširjena
kultura sprejema obiskovalcev.
Marsikje bi bilo primerneje razviti
raznoliko gospodarsko strukturo,
ki naj temelji tudi na proizvodnih
dejavnostih. Le tako ljudje ne bo-
do več zapuščali rojstnih dolin. Si-
cer pa zimski turizem kaže očitne
znake krize. Zaradi pomanjkanja
snega je marsikje manj obiskoval-
cev. Lani je v Alpah, denimo, kar
250 nastanitvenih obratov zaprlo
dejavnost; podobno je bilo pre-
dlanskim.
“Narava nam v hribih nastavlja
ogledalo, v katerega bomo prej ali
slej primorani pogledati in nato
sprejeti točno določene odločitve.
Gre za izzive, s katerimi se bo mo-
rala naša družba soočiti”. Hribov-
ci bi znali na osnovi svojih iz-
kušenj povedati marsikaj o okolju
in naravi, kar bi bilo še kako kori-
stno vsem, ki v urbanih središčih
sprejemajo odločitve. A kaj, ko
jim izredno poredkoma in dejan-
sko le ob ujmah ponudijo mikro-
fon. “Če se dokončno izpraznijo
hribovske vasi, pašnike prekrije
gozd, izgine biotska raznovrstnost
in posledično tudi turni smučarji
ne morejo več v gore s smučmi na
ramenih”, so izpostavili.
Če zaradi podnebnih sprememb,
denimo, postaja čedalje težje
vzdrževanje hribovskih cest, ob-
stajajo tudi pozitivni učinki glo-
balnega segrevanja: zaradi milih
zim po novem skozi celo leto pre-
vozni gorski prelazi pridobivajo
komercialni pomen; ker so polet-
ja v nižinah vse krajša in deževna,
se obdelovanje vinogradov
uspešno seli na hribovita ob-
močja.
Rešitev je po mnenju predavatel-
jev v trajnostnem in kulturnem
razvoju, saj so gore konec koncev
predstavljale sistem vrednot, ki so
v sodobni družbi nato krenile v
pozabo. “Rešitev marsikaterega
problema je v njihovem ponov-
nem odkritju oziroma ovredno-
tenju”, so sklenili predavatelji.
Mch
  b koncu svoje pestre in
vznemirljive časnikar-
ske poti, ki ga je popel-
jala na razne konce sveta, je To-
ne Hočevar objavil avtobiograf-
sko delo z naslovom Skušnjave.
V njem na osnovi neposrednih
spoznanj in poklicnih izkušenj
opisuje raznorazna družbena
dogajanja, v središču katerih se
je znašel ter jih službeno
spremljal. Knjigo, ki bralca po-
pelje v zakulisje krvavih
južnoameriških diktatur, poli-
tičnih spletk, neresnic in polre-
snic, cenzure ter dilem, s kate-
rimi se je med opravljanjem
svojega dela soočal, so v četrtek,
30. januarja, na pobudo Slo-
venskega kluba predstavili v
Tržaškem knjižnem središču.
Z dolgoletnim dopisnikom se
je na srečanju, ki je v glavnem
temeljilo na obujanju zanimi-
vih spominov iz delovno aktiv-
nega obdobja, ki jih knjiga vse-
buje, pogovarjal nekdanji glav-
ni urednik slovenske redakcije
Rai Saša Rudolf. Njun dialog je
dopolnjeval pred nedavnim
upokojeni politični komenta-
tor Primorskega dnevnika San-
dor Tence.
Dolgoletni poročevalec RTV
Ljubljana je uvodoma obra-
zložil, da se je za tak naslov za-
jetne knjige odločil, ker se no-
vinar pri svojem delu nenehno
srečuje s skušnjavo, ali nekaj
objaviti in torej nekoga “na-
močiti”, ali pa ne. “Edinih, ki
se lahko neusmiljeno lotiš, so
O politiki”, je menil in dodal, daje sreča pomembna tudi v no-vinarstvu: “Da se znajdeš v za-
gonetnih situacijah in prideš
ven iz njih živ in zdrav”.
Sledila je omemba revnih
življenjskih razmer, ki vladajo
v Mehiki in na Kubi, od koder
je Hočevar vrsto let poročal.
“Danes je za Kubance, ki nima-
jo v trgovinah kaj kupiti, huje
kot v časih, ko so vsi imeli zelo
malo. Denar, ki na otok prihaja
s turizmom, pobirata oblast in
njena “žlahta”'' otroci CK-jev-
cev imajo hotele in restavraci-
je”.
Rudolfa je zanimalo Hočevarje-
vo mnenje o dnevniku Republi-
ka, ki so ga v 90. letih prejšnjega
stoletja tiskali v Trstu. “Novi-
narji so delali dober in smiseln
'cajtng', potem ga je pa uprava
zapravila”. Do propada za-
ložniškega projekta, ki je pustil
za sabo globoko finančno luk-
njo, naj bi med drugim prišlo,
ker visoki honorarji in plače ni-
so bili ekonomsko vzdržni.
Na srečanju je tekla beseda tudi
o procesu osamosvajanja Slove-
nije in papežu Wojtyli, ki ga je
Hočevar delovno spremljal ce-
lih 30 let. “Ko je prišel v Rim,
so vsi pričakovali, da bo Cerkev
moderniziral, a je vse najbolj
občutljive teme enostavno zbri-
sal z dnevnega reda. Na začetku
mi je bil všeč, potem pa nič več,
ker se je boril proti komunizmu
tudi takrat, ko tega ni bilo več”.
/ str. 12
Slovenska prosveta se je tudi letos odločila, da bo dan
kulture ob slovenskem kulturnem prazniku proslavila
nekoliko drugače kot druga leta. Ta dan so vedno
povezovali z ustvarjalnostjo in nagradami. Tako bo tudi
letos, a sklenili so, da bodo podelitev priznanj Mladi
oder in nagrajevanje literarnega natečaja Mladike
ločili.
Tako bo podelitev priznanj 45. natečaja Mladi oder že
v soboto, 8. februarja, ob 17. uri. Podelitev bo združena
s predstavo O dveh kozah, ki jo bo uprizorilo Lutkovno
gledališče Tri. Vstop bo prost za nagrajence in vse, ki
jih zanima lutkovno gledališče.
V ponedeljek, 10. februarja, pa bodo podelili nagrade
48. literarnega natečaja Mladike. Slovesen večer, ki
bo združen z rednim večerom Društva slovenskih izo-
bražencev, bo uvedel dekliški zbor Igo Gruden iz Na-
brežine pod vodstvom Mirka Ferlana, slavnostni govor-
nik bo Ivan Peterlin. Sledilo bo nagrajevanje v sodelo-
vanju z Radijskim odrom. Večer bo ob 20. uri v Peterli-
novi dvorani, ul. Donizetti 3. 
  Gost Tone Hočevar
O knjigi Skušnjave in
poročevalskih  izkušnjah
TKS  Ob dnevu spomina na holokavst
O antisemitizmu in fašizmu
v Andrićevih delih
  Trstu so ob mednarodnem
dnevu spomina na žrtve
fašističnega in nacističnega
holokavsta priredili srečanje, ki je
potrdilo vpetost pristaniškega mesta
v srednje in vzhodnoevropsko zgo-
dovinsko ter kulturno dogajanje. V
kavarni San Marco je pred kratkim
tekla beseda o antisemitizmu in
fašizmu “prek realističnega pogle-
da” Iva Andrića. Na večeru, ki ga je
organiziral tržaški območni svet čla-
nov Coop Alleanza 3.0, sta sprego-
vorila v Italiji živeči bosanski avtor
Božidar Stanišić in zgodovinar Tri-
stano Matta.
Poudarila sta, da se v sodobni
družbi nevarno širi antisemitizem.
Andrić je prišel zgodaj v neposreden
stik s porajajočim se fašizmom. Iz
Vatikana, kjer je bil v letih 1920-
1921 diplomat na veloposlaništvu
Kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven-
cev, je spremljal krizo in zaton libe-
ralne države ter vzpon fašističnega
gibanja. Po nekajmesečnem delu na
konzulatu v Trstu (kjer se je pri-
toževal nad podnebjem) je svoje kri-
tične poglede na italijanski družbe-
nopolitični pojav v letih 1923-1926
objavil pod psevdonimom v
hrvaških in srbskih književnih revi-
jah.
Na srečanju so o povojnem Nobe-
lovem nagrajencu za literaturo spre-
govorili na osnovi njegovih del
(Rojstvo fašizma in Bufet Titanik),
v katerih so zbrani ti eseji. Andrić v
njih na izviren in kritičen način
analizira fašizem, ki ga primerja s
človeško kugo. V Mussolinijevi
ideologiji je prepoznal njen provin-
cialni in protiintelektualistični
značaj, odsotnost jasno določene
V ideologije (soprisotnost revolucio-narnih in reakcionarnih značilno-sti) in militarizem (obnova nekdan-
jega rimskega cesarstva). Andrić je
v svojih spisih preroški, saj je bil
eden redkih avtorjev, ki je že sredi
20. let preteklega stoletja napovedal,
da bo imel razvoj fašizma pogubne
posledice za italijansko družbo.
Večer je obogatilo branje odlomkov
iz del, ki prikazujejo individualne
zgodbe univerzalnega pomena. An-
drić v eni izmed teh med obiskom
židovskega pokopališča v Sarajevu
ugotavlja, da na nagrobnih spome-
nikih ni letnic po letu 1941. Ustaši
in nacisti so namreč skoraj docela
iztrebili židovsko prebivalstvo: od
10.500 sarajevskih Judov je konec
vojne dočakalo le 1500. Za nekatere
od teh je pot v smrt vodila skozi
Rižarno. Za primerjavo naj navede-
mo, da je med vojno v Italiji izgubi-
lo življenje 8 tisoč Judov.
Drugje z opisom vsakdana večkrat
nekonvencionalnih oseb pisatelj
prikazuje, kako se je antisemitizem
v času druge svetovne vojne posto-
poma uveljavil v Bosni, k verski in
kulturni raznolikosti katere so po-
tomci večinoma iz Španije pregna-
nih Židov veliko doprinesli.
Na srečanju, ki se je sklenilo z opo-
zorilom, da je treba v demokra-
tičnih družbah gojiti spomin in za-
vest, da bi se preganjanje na verski
ali narodni osnovi nikoli več ne po-
novilo, je Stanišić navedel pomen-
ljiv zgodovinski detajl: “Med vojno
so stanovanja in hiše izgnanih
židovskih prebivalcev v Beogradu,
Sarajevu in Zagrebu oropali njihovi
dotedanji sosedje... ”
Mch
Predavanje v organizaciji novinarske zbornice FJK
O gorskih tematikah
Tržaška 6. februarja 2020 11
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami
darujejo Marija Zanevra 10
evrov, Anamarija Durnik 20
evrov, Ninko Černic 100 evrov,
Alma Trobec 20 evrov, A. M. 20
evrov.
Za društvo Rojanski Marijin dom
daruje Alma Trobec 20 evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel:
za slovenske misijonarje:
Magdalena Kresnik 20, N. N.
100, Marjana Babnik 20 evrov.
Za mleko dojenčkom p. Janeza
Krmelja – Madagaskar: Kotar
Milena 10 evrov.
Za s. Anico Starman –
Slonokoščena Obala: M. S. 50
evrov.
Za p. Danila Lisjaka – Uganda:
M. S. 50 evrov.
Za p. Pedra Opeko –
Madagaskar: A. M. 50 evrov.
Posvojitve otrok v misijonu p.
Ernesta Sakside – Corimba'
Brazilija: B. in V. 312 evrov, G.
in P. 312 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
Vračanje k patrističnemu prepletanju med umom in vero
Dr. Malmenvall v Društvu slovenskih
izobražencev o poteh ruske teologije
  a zadnjem srečanju v
Društvu slovenskih izo-
bražencev so poslušalci
lahko širili svoje obzorje z zani-
mivimi vsebinami v zvezi z
vzhodno rusko teologijo.
Gost večera, odličen govornik dr.
Simon Malmenvall, je namreč
specialist za teologijo vzhodnega
krščanstva. Prisotne je najprej
prijetno presenetil že z izjavo, da
se z veseljem vrača v rodni Trst,
kjer je preživel svoja prva mlado-
stna leta. Rodil se je leta 1990 in
se zaradi izbire študija na Gimna-
ziji Šentvid preselil v Ljubljano.
Kljub svoji relativno kratki
življenski poti spada že med naj-
prodornejše slovenske intelek-
tualce. Je v Ljubljani diplomiran
rusist in filozof (prejel je študen-
tsko Prešernovo nagrado Filozof-
ske fakultete); svoje znanje pa je
ob magisteriju še poglobil z zgo-
dovinskimi in s teološkimi veda-
mi oz. doktoratom iz teologije.
Na Teološki fakulteti in na Fakul-
teti za pravo in poslovne vede
predava kot docent za področje
filozofije, religiologije in aplika-
tivne etike. Objavil je že veliko
raziskav, večinoma iz teologije
vzhodnega krščanstva.
Predavatelj je na ponedeljkovem
srečanju v Društvu slovenskih
izobražencev prosto zajemal iz
svojega obširnega znanja in z ja-
snimi besedami približal izredno
zanimivo, a zapleteno zgodovino
moskovske pravoslavne Cerkve.
Priložnost za ponedeljkovo pre-
davanje je bil izid prve knjige Poti
ruske teologije, ki jo je prevedel
iz ruščine. Večer je uvedel profe-
sor in filozof Jernej Šček, potekal
pa je v obliki pogovora, ki ga je
usmerjal zgodovinar Matic Batič
(zaposlen na ZRS Koper).
Govornik je prisotne seznanil z
bistvenimi podatki o izredno za-
nimivem avtorju knjige, Georgi-
ju Florovskem, ki je danes priz-
nan kot eden najbolj vplivnih
teologov in analistov razvoja ru-
ske pravoslavne Cerkve. Rodil se
je l. 1893 v Odessi; imel se je za
Rusa; izhajal je iz pravoslavne du-
hovniške družine in tako kot nje-
gov praded, ded in oče je bil tudi
sam duhovnik. To poslanstvo je
združeval s poslanstvom razisko-
valca in pisca razprav. Po
državljanski vojni je leta 1920
emigriral v Bolgarijo, nato v Pra-
go in Pariz (tam je bil docent pa-
tristike na Pravoslavnem teo-
loškem inštitutu). Poučeval je še
na več uglednih univerzah, npr.
tudi na Harvardski univerzi, pa
še na univerzi v New Yorku in
Princetonu.
Dr. Malmenvall je predstavil kro-
nološki razvoj ruske bogoslovne
N misli in razvoj ruske pravoslavneCerkve, kot izhaja iz Florovskega,in se pri tem seveda moral ome-
jiti le na nekatere poudarke. Eno
izmed ključnih in zanimivih
vprašanj, ki si jih zastavlja avtor
Florovskij ob pregledu ruske cer-
kvene zgodovine, je, zakaj je bila
ruska pravoslavna Cerkev toliko
stoletij servilna in poslušna do
raznih državnih aparatov in zakaj
se ni znala postaviti proti ruske-
mu boljševizmu.
Začetek raziskovanja monografi-
je Florovskega o zgodovinski poti
ruske teologije sega v dobo same-
ga sprejetja krščanske vere v 11.
stoletju (Vladimira Svetega ali Ki-
jevskega), konča pa se v obdobju
boljševiške revolucije. Gre za
izredno obsežno monografijo, ki
so jo v slovenskem prevodu raz-
delili na dva dela. Prvi del, ki je
pravkar izšel v založbi Logos, se
konča z dobo vladanja Aleksan-
dra I. in Napoleonove invazije
Rusije sredi 19. stoletja. Čas dru-
gega dela prevoda knjige Poti ru-
ske teologije pa, ki bo izšel poleti,
je avtor Florovskij doživljal v Ru-
siji v prvi osebi pred svojo emi-
gracijo v tujino.
Florovskij je najprej analiziral
prvo obdobje ruskega krščanstva,
ki zaobjema dobo od 11. pa do
13. stoletja: za to obdobje ruskega
bogoslovja in za starorusko kul-
turo nasploh je glavna značilnost
povezanost z bizantinsko Cerkvi-
jo in to, da sicer prevzame teo-
loške tekste iz bizantinske kultu-
re, vendar selektivno. Zanimivo
je, da sprejema le tiste teološko
dogmatične tekste, ki so se bolje
skladali z značinostmi takratnih
začetkov sprejemanja krščanske
vere in z njihovo še nastajajočo
identiteto (gre npr. za liturgične
ali asketske tekste ali za zgodovin-
ske spise). To je obdobje Kijevske
Rusije, prve državne tvorbe
vzhodnih Slovanov, ki je nastala
med Baltikom in Črnim morjem
ob koncu 9. stoletja in ki so jo na-
silno uničnili vdori tatarski ljud-
stev.
V tako imenovanem “tatarskem
obdobju”, od 13. do 15. stoletja,
ima pravoslavna Cerkev vlogo
povezovanja vernikov v duhov-
nem, političnem in nacional-
nem smislu.
Za 15. stoletje pa navaja Florov-
skij dve ključni zgodovinski
značilnosti: takrat dobiva mo-
skovska Rusija med raznimi sprti-
mi kneževinami največjo poli-
tično moč in pravoslavna Cerkev
ji postaja vedno bolj podložna.
Druga zgodovinska značilnost te-
ga stoletja je, da moskovska Cer-
kev zaradi razpada Vzhodnorim-
skega bizantinskega cesarstva leta
1453 in zaradi širjenja musliman-
ske vere v osmanskem cesarstvu
nima več stikov z Mediteranom
oz. z grško pravoslavno Cerkvijo.
Moskva po eni strani sprejme
vlogo nadaljevalca bizantinske
verske dediščine in se razglasi za
zaščitnico pravoslavja, po drugi
strani pa bizantinske dediščine
ne sprejme v celoti, temveč z ne-
katerimi različicami. Prav v tem
obdobju pride do prvega prelo-
ma s cerkvenimi očeti, ki so pred-
stavljali temelj bizantinske Cer-
kve. Postopoma se moskovska
Cerkev vedno bolj oddaljuje od
grške Cerkve in od bizantinskega
izročila.
V 16. stoletju se moskovska pra-
voslavna Cerkev začne zgledovati
po zahodni Cerkvi: to se vidi v
tem, da npr. začne po zgledu je-
zuitskega reda uvajati v gimnazi-
je in v cerkvene šole pouk v la-
tinščini (zato, da okrepi lastno sa-
mozavest). Istočasno se moskov-
ska Cerkev dodatno oddaljuje od
patristične tradicije. V 16. stoletju
pride tudi do dodatnega razkola
med katoliško in pravoslavno
moskovsko Cerkvijo zaradi t. i.
“uniatske politike”: katoliška
Cerkev je namreč želela vzeti pod
svoje okrilje vse kristjane v Litvi
(takrat pod poljsko oblastjo), mo-
skovska Rusija pa se s tem ni
strinjala in se je imela za zaščit-
nico tistih kristjanov, ki so spre-
jeli pravoslavno vero.
V času vladanja Petra Velikega na
koncu 17. stoletja in na začetku
18. stoletja je bilo za pravoslavno
Cerkev značilno, da jo je po pro-
testantskem vzoru popolnoma
podredil državnemu aparatu.
Ukinil je moskovski patriarhat in
namesto patriarha imenoval
nad-prokuratorja (neke vrste mi-
nister, ki je prevzel vodstvo Cer-
kve in odločal o vseh ključnih
cerkvenih zadevah). Cerkev je ta-
ko postala popolnoma podrejena
državi. Peter Veliki je šel tako da-
leč, da je duhovnike oz. bogo-
slovce enostavno rekrutiral, kot
bi šlo za vojake v vojski. To stanje
se je nadaljevalo vse do obdobja
pred oktobrsko revolucijo, ko je
Cerkev končno vzpostavila pa-
triarhat. Prej pa v ruski pravoslav-
mi Cerkvi ni bilo odločne opozi-
cije vladarju Petru Velikemu. Do-
ločeno izjemo predstavljajo ruski
meniški redovi: menihi so nam-
reč s tihim, asketskim načinom
življenja predstavljali opozicijo.
Na duhovni ravni so zvesto na-
daljevali staro meniško bizantin-
sko tradicijo in zvestobo patri-
stičnemu izročilu iz 1. tisočletja
(npr. s kontemplacijo, molitvijo,
zavezanostjo uboštvu). Poleg
njih obstaja še ena izjema, ki jo
predstavljajo posamezni ukrajin-
ski in beloruski cerkveni dosto-
janstveniki (metropoliti), ki so se
uprli Petru Velikemu; a z njihovo
smrtjo se je opozicija končala.
Po mnenju Florovskega pride na
začetku 19. stoletja v pravoslavni
teologiji v raznih samostanih
(npr. v Moldaviji) do manjšega
preporoda ali vračanja k patristi-
ki, npr. z objavljanjem patri-
stičnih tekstov. Tudi v Duhovnih
akademijah in v Ruski historični
šoli je opaziti vračanje k izvirom
med intelektualci, filozofi in teo-
logi.
Florovskij vidi problem ruske
pravoslavne Cerkve v tem, da je
bila preveč zavezana vladi, zato
ni znala pravočasno odgovoriti
na izzive časa (npr. na potrebo po
pravičnosti, enakosti, ali na mar-
ksistično ideologijo). Predvsem
pa vidi glavni problem v tem, da
so se vrhovi moskovske Cerkve
ločili od patristične tradicije. Uk-
varjali so se s teološkimi vprašan-
ji, vendar ločeno od molitve in
liturgije. Florovskij je zato imel za
svojo življenjsko nalogo to, da
pripelje ruskega vernika zopet k
patrističnemu organskemu pre-
pletanju med umom in vero in k
njuni sintezi ali celovitosti.
P. in
  cerkvi sv. Jerneja v
Mačkoljah so v nedel-
jo, 26. januarja, bir-
manci prvega in drugega let-
nika priprave na zakrament
svete birme prejeli Sveto pi-
smo. Papež Frančišek je 30.
septembra 2019, na god sv.
V Hieronima, razglasil za vsoCerkev, naj bo 3. nedelja medletom posvečena obhajanju,
razmišljanju ter širjenju Božje
besede. Na ta dogodek so se
birmanci pripravili tudi z du-
hovno obnovo, na kateri so
razmišljali o pomenu in ra-
zličnih načinih molitve.
Prebiranje Svetega pi-
sma in razmišljanje ob
njem je eden izmed
načinov molitve. Pri
maši je med pridigo go-
spod Klemen Zalar bir-
mancem in vsem verni-
kom približal pomen branja
Božje besede. Povabil je pose-
bej birmance, naj Svetega pi-
sma, ki ga bodo prejeli v dar,
ne postavijo na knjižno poli-
co, da bi se na njem nabiral
prah, ampak naj ga pogosto
jemljejo v roke in ga berejo,
SSG Trst / Nova premiera   
Samo konec sveta
  petek, 7. februarja
2020, ob 20.30 bo na
velikem odru tržaške-
ga Kulturnega doma premier-
no zaživela komorna drama
Samo konec sveta, ki jo je z
naslovom Juste la fin du
monde napisal francoski
igralec, režiser in pisatelj Je-
an-Luc Lagarce (1957-1995),
eden izmed najbolj uprizar-
janih sodobnih avtorjev. Za
slovenski prevod je poskrbela
Suzana Koncut, ena izmed le-
tošnjih dobitnic nagrade
Prešernovega sklada, ki s svo-
jimi mojstrskimi prevodi pri-
bližuje slovenskim bralcem
sodobne francoske pisce.
Drama obravnava zapletene
teme, stigme, ki pogojujejo
medčloveške odnose, in po-
manjkanje prave komunika-
cije znotraj družine. Besedilo
je nastalo l. 1990. Obravna-
vana tematika je v marsičem
avtobiografska. V njej se av-
tor dotika tudi teme homo-
seksualnosti in AIDS-a. Prav
s to boleznijo se je spopadel
tudi sam dramatik Lagarce.
Leta 2015 je delo doživelo fil-
msko inačico, ki jo je režiral
mladi Kanadčan Xavier Do-
lan (1989). Film je bil de-
ležen velike nagrade žirije na
festivalu v Cannesu.
Predstava je nastala ob
življenjskem jubileju igralca
Vladimirja Jurca, a načrt zan-
V jo se je porodil že pred leti.Jurc jo posveča svojemu pri-jatelju teatrologu Jovanu
Ćirilovu, ki mu je svetoval
branje tega dela.
V predstavi igrajo Maja Bla-
govič, Primož Forte in Tina
Gunzek, pa še gosta Romeo
Grebenšek, pred leti član
SSG, in Sara Gorše, ki je že so-
delovala s tržaškim gleda-
liščem. Scene in kostume
podpisuje lanskoletna Prešer-
nova nagrajenka, izvrstna ko-
stumografka Bjanka Adžić Ur-
sulov. Avtor glasbe je Denis
Beganović, ki bo na odru tudi
nastopil kot pozavnist.
Pred petkovo premiero bo
odprtje razstave Jumbo - Ko
gledališče zaživi na zidovih
mesta. Razstava bo zabeležila
petnajstletno sodelovanje
Slovenskega stalnega gleda-
lišča z grafičnim oblikoval-
cem Andrejem Pisanijem –
Sintesi HUB, ki je poskrbel že
za ničkoliko plakatov, gleda-
liških listov...
V tržaškem Kulturnem domu
si bodo ponovitve predstave
Samo konec sveta sledile do
1. marca 2020 v mali dvora-
ni. Goriški abonenti pa si jo
bodo ogledali v ponedeljek,
17. februarja 2020, ob 20.30
v Kulturnem centru Lojze
Bratuž. Naslednjega dne bo
pa matineja za višješolce.
IK
saj bodo tako spoznali Jezuso-
vo življenje in živeli po Nje-
govem zgledu. Sveto pismo je
namreč knjiga življenja. Po
pridigi so birmanci nav-
dušeno zapeli pesem Naš za-
klad je Sveto pismo. Nato je g.
Zalar vsakemu birmancu
izročil Sveto pismo z željo, naj
ga spremlja na poti življenja.
Birmanci so s svojim sodelo-
vanjem obogatili nedeljsko
bogoslužje in prosili vse ver-
nike, naj molijo zanje, da bi
ostali zvesti Kristusu.
JT
Foto damj@n
  Slovesen trenutek med nedeljsko sv. mašo 
Podelitev Svetih pisem
birmancem
Mačkolje 
Videmska / Aktualno6. februarja 202012
Špeter / Beneška galerija - Razstava
Prešeren v notah
   ulturna vez z Go-
renjsko sega prav-
zaprav daleč v pre-
teklost, v tiste čase, ko so go-
renjski umetniki bogatili s fre-
skami naše poznogotske votiv-
ne cerkvice. Prav zato se vese-
lim te niti, ki nas vseskozi
povezuje na kulturnem po-
dročju, in pozdravljam pobudo
Gorenjskega muzeja iz Kranja,
ki nam je dal možnost, da
uživamo ob tej zares svoje-
vrstni razstavi, posvečeni
Prešernu”. Tako je v soboto, 1.
februarja, v Beneški galeriji v
Špetru predsednik
Inštituta za sloven-
sko kulturo, Gior-
gio Banchig, poz-
dravil nov projekt,
ki je nastal, zahval-
jujoč se sodelovan-
ju z Gorenjskim
muzejem. Gre za
razstavo z naslo-
vom Prešeren v po-
pularni glasbi.
Pomen sodelovan-
ja med Benečijo in
Slovenijo je v svo-
jem pozdravnem
nagovoru poudaril
tudi župan občine
Špeter Mariano Zufferli. Toplo
se je zahvalil Inštitutu za slo-
vensko kulturo za ves trud, ki
ga vlaga v svoje delo. V tem
zgodovinskem trenutku je so-
delovanje med beneškimi
občinami ter sosednjo Sloveni-
jo zelo tesno, perspektive za
prihodnost, tako na kulturnem
področju kot v okviru vsestran-
skega dela in napredka, pa so
odlične. V upanju na skupno
rast na vseh področjih je Zuf-
ferli prisotne pozdravil tudi v
imenu vseh ostalih predstavni-
kov krajevnih uprav Nediških
“K dolin.Občinstvo je nagovoril tudipredsednik Društva beneških
umetnikov Hijacint Iussa. O
razstavi je povedal, da se neko-
liko razlikuje od običajnih. Va-
jeni smo namreč predvsem na
to, da si v Beneški galeriji ogle-
dujemo slike, tale razstava pa
združuje besedo in glasbo.
Vendar je umetnost, pravi Ius-
sa, samo ena, človek pa se
izraža tako, kot pač zna in želi.
O razstavi sta spregovorila tudi
direktorica Gorenjskega muze-
ja Marjana Žibert ter kustos
Gašper Peternel. Mag. Marjana
Žibert je poudarila, da je Prešer-
nov muzej v Kranju eden iz-
med najbolj obiskanih, tudi s
strani mladine. Gašper Peter-
nel pa je povedal zanimivo
anekdoto o prvi uglasbitvi
Prešernove pesmi, Podoknice,
ki jo sicer vsi poznamo pod
imenom Luna sije. Prisotnim
je še pojasnil, kako so skozi čas
nastajale posamezne moderne
uglasbitve Prešerna in kako je
Gorenjski muzej vse to zajel v
panojih in posnetkih. Na raz-
stavnih panojih lahko v sliki in
besedi spremljamo, kako so
Prešernove pesmi prehajale v
glasbo, spoznavamo posamez-
ne pevce in skupine, ki so jih
izvajali, po telefonu ali pa po
diktafonu s slušalkami, ki je na
razpolago v razstavnih prosto-
rih, pa lahko vse skladbe tudi
poslušamo. Prešernove poezije
so, od Zdravljice do Vrbe, Ne-
zakonske matere in celo poezi-
je Memento mori, uglasbili in
peli številni pevci in skupine,
od Helene Blagne do Šifrerja,
lačnega Franca, Kreslina in celo
skupine Laibach. Več o Prešer-
nu v popularni glasbi boste se-
veda lahko izvedeli v Špetru.
Razstava bo namreč na ogled v
prostorih Beneške galerije vse
do 23. februarja.
Sobotno srečanje, posvečeno
dnevu slovenske kulture, se je
končalo z izvedbo petih Prešer-
novih poezij. Prisotne sta z za-
res odlično in izvršeno, bre-
zhibno interpretacijo presene-
tila Davide Klodič, ki je pel in
poskrbel za spremljavo na kita-
ro, ter harmonikarica Polona
Tominec.
Suzi Pertot
  Pogovor / Jari Jarc
V mlade je treba vlagati ...
S 3. STRANI 
Kaj pa ženski kvartet in Ana-
krousis Young?
Prisegam na to, da je treba vla-
gati v mlade. Sami člani so do-
ločili, da pevci morajo biti roje-
ni pred letom 2000. Samo sta-
rejši lahko stopajo v skupino.
Zbor obravnavam zelo “demo-
kratično”, zato se držimo tiste-
ga, kar odloča večina. Seveda, če
vidim, da jemljejo popolnoma
zgrešene odločitve, dam veto …
To možnost sem si pridržal.
Odločili so se za to mejo. Po
mojem mnenju pa je bilo na-
pačno. Sekstet, ki ga sestavljajo
člani na višji kakovostni ravni,
dobro deluje naprej in tudi po-
maga pri financiranju delovan-
ja. Za kake intenzivne vaje smo
npr. bili na Pohorju, v Logarski
dolini itd. Z odborom društva
pa smo odločili, da bi investirali
tudi v mlajše. Zato smo odprli
naše vrste tudi mlajši generaciji,
skupini, ki jo zdaj sestavlja se-
dem pevcev in pevk. Vsi skupaj
vadimo enkrat tedensko, tako
da se mladi tudi preizkusijo s
“starejšimi mački” ter skupaj
sooblikujejo in razumejo, kaj
pomeni odnos do petja in do
zabavne glasbe. Skupaj nastopa-
mo nekajkrat na leto: v
božičnem času, v naši reviji Vo-
kalna eksplozija in pa ob za-
ključni prireditvi. Letos je tako.
Z ženskami pa je bilo takole: v
društvu je ostala Sanja Marija
Viviani, približala sta se pevka s
Koprskega, Jasna Jug, ki je že
imela zborovske izkušnje, in Ve-
ronica Savi. Ko bi stopile v našo
skupino, bi se sekstet zvokovno
“zrušil”. Ker sem ga hotel ohra-
niti v ravnovesju, smo pomislili,
da bi postavili na noge ženski
kvartet. V njem je še Jasna Gor-
nik. Jasna Jug je pravkar rodila -
ji čestitam! -, Sanja pa se žal
počasi oddaljuje, skupino pa na-
meravamo ohraniti. Želimo
najti nove pevke. One so imele
srečo: ravno v letu, ko so začele
delovati, je do mene stopil Livio
Laurenti, dirigent Trieste Early
Jazz Orchestra. Tom Hmeljak, ki
igra bobne, nam je priskrbel vo-
kalne aranžmaje in veliko po-
magal, da so ta dekleta dobila
svoj projekt, ki še vedno dobro
deluje. Je fantastično! Imele so
že kakih sedem koncertov in
stvar teče! Skupino vodi Lau-
renti, jaz sem bil samo korepe-
titor. Moram se pa zahvaliti
podpredsednici društva Ana-
krousis in pevki Jasni Gornik za
vse nasvete in neutrudno delo
v zakulisju. Neizpodbitno dej-
stvo je, da brez njene strasti do
petja ne bi dosegli marsikatere-
ga rezultata.
Od kod so pevci?
Včasih so bili s Tržaškega in z
Goriškega. Dva sta bila iz Dober-
doba. Zdaj so v glavnem vsi iz
Tržaške: nekateri s Krasa, nekaj
jih je iz mesta, ena s Koprskega.
Tudi najmlajša skupina goji
iste glasbene zvrsti?
Da. Zabavno glasbo, pop, jazz,
swing, gospel. V zbor pristopajo
ravno zaradi tega stila.
Kaj bi povedal o Kulturnem
društvu Anakrousis?
Društvo Anakrousis je od same-
ga začetka zelo dejavno. Najprej
je predsedstvo prevzel Maurizio
Stagni, neutrudno pa je društvo
vodil podpredsednik Egon Gor-
nik. Ustanovni odbor društva,
ki so ga sestavljali starši nekdan-
jih in sedanjih pevcev, so pred
nekaj leti zamenjali sami pevci.
Naše delovanje je zelo razveje-
no, od naše zborovske revije Vo-
kalna eksplozija do niza koncer-
tov Večeri in večerje s slovenski-
mi glasbeniki. V poletnem času
prirejamo pa raznorazne tečaje.
Kje nastopate? Kako je doslej
bilo na tekmovanjih?
Sekstet ima za sabo poldrugo le-
to življenja. Če upoštevamo to,
je jasno, da je že dosegel izjem-
ne rezultate. Na zborovskem
tekmovanju Seghizzi smo se la-
ni uvrstili na drugo mesto, pre-
jeli smo posebno nagrado za vo-
kalne skupine. Zdaj razmišlja-
mo, da bi se letos poleti ude-
ležili kakšnega tekmovanja.
Skušam izbirati taka, ki bi ne bi-
la za velike zbore, saj mi - resnici
na ljubo - ne spadamo v tisti
svet. Iščem tekmovanja za
manjše skupine. Nismo pa še
dovolj “zreli”, da bi šli na
kakšno tekmovanje, kot je Vo-
kal. total v Avstriji, saj tam-
kajšnje skupine “igrajo v neki
drugi ligi”. Za zdaj še ne; če pa
bomo še naprej delali dobro in
bo ekipa ostala taka, kot je, bo-
mo gotovo naskakovali neko
drugo raven, višjo od tiste, na
kateri smo v tem trenutku. Pev-
ci se izobražujejo tudi kot posa-
mezniki. Društvo Anakrousis
sodeluje pri tem, saj plačuje po-
lovico stroškov za lekcije solo-
petja. V mlade je treba vlagati!
Brez tega ne pridemo nikamor.
Imamo ogromno koncertov: v
kratkem bomo začeli enkrat
mesečno nastopati celo v ne-
kem hotelu, potem imamo že
najavljene koncerte do meseca
julija. In je še drugo, o čemer bi
tokrat raje ne govoril. Stvar teče!
Koliko vadite?
Dvakrat tedensko z mano, en-
krat tedensko pa ima vsak član
vaje solopetja. Ob potrebi ima-
mo še intenzivne vaje. V času
pred Seghizzijem smo vadili
vsak dan vsaj po dve uri.
Redno se tudi izpopolnjujete.
Marsikdaj - bolj intenzivno pred
tekmovanjem, drugače pa en-
krat vsake tri ali štiri mesece -
smo imeli izpopolnjevanja s slo-
venskimi glasbeniki. Pomagali
so nam Matej Virtič, Jasna Žit-
nik, Barbara Grabar, Martina Fe-
ri. To so pomembna imena so-
dobne zabavne glasbe na Slo-
venskem. Ne nazadnje tudi Ta-
mara Stanese in Marko Sancin,
kolega v službi, oba sta kakovo-
stna dirigenta. Ko ju vprašam,
mi rada dasta kak nasvet.
Koliko zgoščenk ste izdali?
Ob koncu novembra lani smo
pod mojo taktirko izdali drugi
CD, ki nosi ime Six. Leta 2018,
po prvem nastopu na Seghizzi-
ju, smo izdali prvi CD, Evolu-
tion, ki smo ga posneli dve leti
prej. Z Marchesichem so že prej
izdali Start.
Kakšni so vaši naslednji kora-
ki?
V mislih imamo več projektov,
ne nazadnje nov repertoar. Če
smo se doslej držali bolj swinga
iz 40. let prejšnjega stoletja,
čeprav vse pesmi niso iz tistega
časa, sem letos odločil, da se bo-
mo v tem letu lotili bolj reper-
toarja iz 50. in 60. let. Izbrskal
sem šest dobrih aranžmajev pe-
smi skupin Beach Boys in The
Monkees ter nekaj Elvisa.
Skušam se malo oddaljiti od
zborovske mainstream-scene,
zdaj je bolj sodoben pop. Tudi
na Slovenskem imajo zdaj več
pop glasbe, sodobno zabavno
glasbo ali pa se ukvarjajo s slo-
venskimi popevkami iz 70. let.
Tudi mi imamo v repertoarju
kakšno slovensko popevko,
med drugimi smo naštudirali
pesmi Zelena dežela, Na vrhu
nebotičnika in Ne čakaj na maj.
Odločili smo se torej, da gremo
v drugo smer: zvrst je prirejena
na tak način, da ne gre za kla-
sičen swing, temveč so to bolj
zametki nekega rock’n’rolla. To
deluje zelo dobro! Naštudirali
smo Fun Fun Fun Beach Boy-
sov, I’m a believer iz 60. let. Po-
skušamo iti v to smer. Morda
bomo tudi kaj izdali, verjetno
enkrat decembra: zbirko
božičnih, čeprav pevci v prvem
trenutku niso bili najbolj nav-
dušeni, morda pa tudi kaj dru-
gega. Nekatera društva vsako le-
to pripravljajo koledar ali
kakšno brošuro, mi bi lahko po-
sneli še eno ploščo.
Kako gledaš na splošno na
našo, zamejsko zborovsko
stvarnost?
Že nekaj let razmišljam o tem,
da je mlajša generacija dirigen-
tov zelo uspešna. Dirigenti so
zelo izobraženi, kar se jim šteje
v čast. Zaradi tega tudi prihaja
do rezultatov, ki jih včasih ni bi-
lo v taki meri. Sicer pa je res, da
so Stojan Kuret, Matjaž Šček in
drugi že dosegli izjemne rezul-
tate. Obenem razmišljam o
tem, v katero smer vodi zborov-
ska glasba leta 2020. Ne gre za
to, da bi hotel izpostavljati svoj
glasbeni slog, se pa o tem iskre-
no sprašujem, saj je vedno manj
pevcev, ki bi radi pristopili k
zborom. Mislim, da je izredno
delo to, kar delajo v zborovski
piramidi Emil Komel v Gorici:
zbirajo že otroke in jih izo-
bražujejo do odraslih let. To je
odlično delo. Sprašujem pa se o
repertoarju. Sodobna glasba po-
nuja ogromno lepih stvari, bolj
ali manj zahtevnih. Znano je,
da je narodno-zabavna glasba
60. let v bistvu “nedotaknjena”.
Ves ta čas je instrumentalna se-
stava kvintet ali trio, imajo vo-
kalni del, in to je to. Je potrebna
prenova tudi v zborovstvu, kar
se repertoarja tiče? Ali ne? To je
vprašanje, na katero morda ne
bo nihče odgovoril, dokler ima-
mo pevce. Do takrat bo v redu.
Kaj bo ostalo, ko bo še ta zadnja
generacija odraslih pevcev, ki
pojejo v naših zborih, počasi -
čez 20, 30, upam vsaj 100 let -
opustila to dejavnost? Kako naj
privabimo mlade pevce? Je na-
pačno moje ugibanje, da bi
morda morali iskati različne re-
pertoarje? V nekaterih krogih,
sicer ne povsod, “brezplačno
udejstvovanje” in zdrava družba
nista več dovolj. Kako lahko to-
rej mlade pridobimo in držimo
skupaj, da se še naprej družijo v
zdravem okolju, da svoj čas
preživljajo v krogih, ki so - ne
nazadnje - spodbudni, ustvarjal-
ni in zabavni? Obstaja ogrom-
no skladateljev in pesmi,
možnosti je ogromno.
Z 10. strani
O knjigi Skušnjave ...
  ako kot v knjigi se je tudi
na predstavitvi pogovor
sukal okrog državnikov
in drugih, s katerimi je
Hočevar prišel v stik. Do An-
dreottija, do katerega naj bi tu-
ji novinarji težko prihajali, je
v letih sprejemanja zaščitnega
zakona za slovensko manjšino
dospel po zaslugi senatorja
Spetiča. Med redkimi je lju-
bljanskemu dopisniku tudi
uspelo nekaj besed izmenjati z
nacističnim zločincem Eri-
chom Priebkejem. Srečanje je
obravnavalo tudi spremembe
“precej na slabše”, ki jih je še
predvsem v zadnjem času
T doživel novinarski poklic. “Ta-ko kot to velja za učitelje, pro-fesorje, sodnike, škofe in du-
hovnike, je tudi novinarski po-
klic izgubil veljavo”, je ugota-
vljal Hočevar, ki glede prihod-
nosti poklica ni ravno opti-
mist. V splošni primerjavi med
včerajšnjim in današnjim
časnikarstvom je obenem opo-
zoril na pomenljivo posledico
sedanjih razmer: “Zaradi mno-
gih odpuščanj in mladih brez
stalne službe si novinarji ne
upajo pisati proti nikomur”.
Ob sklenitvi vsebinske obrav-
nave dela, ki nudi bralcu celo
vrsto informacij in intelektual-
nih spodbud, se je predstavi-
tev dotaknila tudi dogajanja v
sodobni slovenski družbi.
Hočevar je bil kritičen do rela-
tivizacije slovenske medvojne
kolaboracije.
V sklepnem delu srečanja je
spregovoril o svojih psih, ki so
ga v raznih državah spremljali
pri delu ter mu pomagali pri
vzpostavljanju stikov z ljudmi,
od katerih je nato dobival za
svoje delo vselej koristne infor-
macije. Naslednja knjiga, ki jo
že piše, bo namenjena ravno
njemu priljubljenim štiri-
nožcem.
MCh
Foto Alan Radin - Radio Koper
Slovenija 6. februarja 2020 13
Prebivalce v Soški dolini skrbi, kaj se dogaja v Anhovem,
nekaj kilometrov od Nove Gorice. To je območje, ki je pred
desetletji trpelo zaradi azbestnega cementa. Da bi tovarna
cementa Salonit Anhovo pridobila več energije, je zadnja leta
sežigala v pečeh objekta vse odpadke, ki prihajajo iz doline,
vključno tiste najnevarnejše. Prvi so proti temu ukrepali
zdravniki in zobozdravniki Zdravstvenega društva Slovenije.
Količina odpadkov, ki jih sežigajo v cementarni, se je povečala
od 109.000 na 135.000 ton letno. Salonit Anhovo je v
avstrijsko-italijanski lasti, 74,5 odstotka obvladuje celovški
Wietersdorfer Alpacem, 25 odstotkov pa italijansko podjetje
Buzzi Unicem.
Protestno pismo so zdravniki in zobozdravniki objavili lani
decembra in naslovili na zdravstvene ustanove, zlasti na
Ministrstvo za okolje in prostor ter na Agencijo RS za okolje.
Na to težavo je opozorilo že 140 zdravnikov in zobozdravnikov
na območju regije, vendar se oglašajo tudi drugi zdravniki iz
Slovenije, do zdaj jih je skupno 160. Zdravniki poudarjajo, da
analize potrjujejo, da je vzrok rakastih obolenj in
drugih zdravstvenih težav, ki jih že nekaj časa opazujejo pri
prebivalcih, prav sežiganje odpadkov. Ob tem je treba
opozoriti še na to, da meritev nevarnih snovi v izpustnih plinih
tovarne ne izvajajo neposredno državne institucije, ampak
so prepuščene pooblaščenim tehnikom, ki jih izbere in plača
vsak posamezni podjetnik. Industrijske peči povzročajo večje
izpuste nevarnih snovi, kot so dušikovi oksidi, organske
spojine, rakotvorni benzen itd. Ker po zakonu v cementarnah
ni obvezno imeti toliko filtrov, kot jih imajo v drugih
industrijskih pečeh, je nevarnost, da se količina strupenih
plinov v ozračju še bolj poveča in tako ogroža življenje v okolici.
Karlo Nanut
Ne želijo, da se ponovi zgodba z azbestom
Izšla zajetna in dragocena knjiga o Zgodovini Cerkve na Slovenskem
Mogoče predčasne parlamentarne
volitve ali pa nova koalicija!
  Sloveniji javna občila pa
tudi politične stranke in
javne osebnosti ne spo-
ročajo in obravnavajo tega, da se
zgolj okoli 10 odstotkov slovenske-
ga prebivalstva, torej t. i. običajne
javnosti, zanima za politiko, njeno
vlogo, namere in delovanje. Zato
ne preseneča, da je veliko več ljudi
kot za analizo domačih sprotnih
dogodkov in zadev zaskrbljenih in
v strahu zaradi širjenja virusa, ime-
novanega novi koronavirus, ki je
nastal in ima žarišče na Kitajskem.
Povzroča virusno pljučnico, posle-
dično lahko tudi smrt. V tem času
pa je v Sloveniji tudi veliko prime-
rov navadne gripe, kateri pa se je
mogoče v precejšnji meri ubraniti
s cepljenjem.
Na področju politike pa je odstop
premiera Marjana Šarca in koali-
cijske vlade, ki so ju sporočili v par-
lamentu, pomenil začetek kam-
panje za izvolitev nove sestave tega
najvišjega predstavništva države.
V prvi fazi postopka za premosti-
tev politične in vladne krize deluje
predvsem predsednik države Bo-
rut Pahor. Za slovenskega državne-
ga poglavarja je znano, da si priza-
deva delovati povezovalno. Spo-
minjam, da je po prejšnjih
predčasnih parlamentarnih volit-
vah, ne glede na zaklinjanja večine
strank o izključevanju sodelovanja
s SDS, mandatarstvo za sestavljan-
je vlade najprej ponudil Janezu
Janši.
Zelo je pomembno, zanimivo in
aktualno, da je iz besednjaka vla-
dajočih strank izginila trditev, da
niso pripravljene sodelovati z Ja-
nezom Janšo. Svoj srd in jezo so
preusmerile na samovoljo Marja-
na Šarca, ki je s položaja premiera
odstopil, ne da bi se posvetoval
oziroma o tem obvestil ministre
V drugih koalicijskih strank. Poli-tične stranke, ki se bojijo, da nji-hovi kandidati za poslance ne bi
bili več izvoljeni v Državni zbor
nove sestave, so se začele dobrikati
Janezu Janši in Slovenski demo-
kratski stranki z namenom, da bi
jih povabil v novo vladno in poli-
tično koalicijo, ki jo domnevno že
snuje. Sicer pa se poslanci iz vseh
strank bojijo za svoj mandat v par-
lamentu, torej za dobro plačano
službo in privilegije.
Del politike, ki ga sestavljajo Lista
Marjana Šarca, Socialni demokrati
in stranka Levica, pa se z različni-
mi utemeljitvami zavzema za nove
predčasne volitve. Meta Roglič je
v časniku Dnevnik zapisala, “da je
pred Janševimi vrati vse daljša
vrsta”. Zapisali so tudi: “Odločitev
o tem, ali bo prišlo do oblikovanja
desnosredinske vlade ali pa se bo-
mo podali na predčasne volitve, je
po prevladujoči oceni v rokah
SDS, največje parlamentarne
stranke. Če bo Janez Janša preso-
dil, da njegova zmaga na novih vo-
litvah ne bi bila zanesljiva oziroma
bi po njih težko sestavil koalicijo,
se bo potrudil oblikovati vlado za
preostali dve leti sedanjega man-
data. Pri tem ne bi bilo zanemar-
ljivo, da bo Slovenija v drugi polo-
vici leta 2021 predsedovala Svetu
EU, voditi vlado v tem času pa naj
bi bila velika ambicija Janeza
Janše”. Časnik Delo je 28. januarja
na prvi strani objavil komentar, v
katerem Uroš Urbas zatrjuje, “naj
izvoljeni politiki, ki se med sabo
ne zmorejo dogovoriti ničesar,
vsaj državo ne jemljejo za talca. Pri
razmisleku, kako naprej, je treba
imeti pred očmi odgovor na eno
samo vprašanje: Kaj je najbolje za
državo in njene državljane”. Neka-
ko v nasprotju s takim duhom in
prepričanjem pa je Janez Markeš,
tudi v časopisu Delo, menil, “da je
Marjan Šarec politični in volilni
javnosti že ponudil strahove pred
vladavino desnice, posebej SDS in
Janeza Janše”.
V Slovenskem katoliškem tedniku
Družina je odstop Marjana Šarca s
položaja predsednika vlade in
možni prihodnji razplet dogodkov
in krize v Sloveniji ocenil Bogomir
Štefanič. Meni: “Z manjšinsko vla-
do smo bili dobrih 500 dni priča
preigravanjem vseh vrst, pre-
pričevanjem o vrhunski usposo-
bljenosti, izredni učinkovitosti, vi-
zionarski prodornosti, reformni
naravnanosti, in še o čem, da smo
nazadnje prišli do spoznanja: to je
bila v veliki meri predstava za jav-
nost, v tek pognana predvsem za-
to, da bi prelisičili izide zadnjih
parlamentarnih volitev in po-
skrbeli za ohranitev sedanjega
stanja. Ohranitev tega za vsako ce-
no. Stvari bo treba vsaj v politiki
prečistiti. V ustavni demokraciji je
ključno orodje za takšno
prečiščevanje menjava oblasti, o
kateri govori tudi družbeni nauk
Po dolgem čakanju
Koprsko pokopališče
na spletu
  recej let je že minilo, od-
kar so za pokopališče v
Kopru pripravili spletni
iskalnik grobov. Ne ve se, zakaj
je trajalo tako dolgo, a slednjič
so iskalnik le postavili na inter-
net. Doslej je namreč bil dosto-
pen le v stavbi uprave na poko-
pališču. Po pri-
hodu novega di-
rektorja koprske-
ga komunalnega
podjetja Marjeti-
ca pa se je to
spremenilo.
Koprsko pokopa-
lišče je zelo staro,
eno najstarejših
v Sloveniji, če
pogledamo sta-
rost ohranjenih
nagrobnikov. Po-
leg tega gre za
eno od največjih
pokopališč v Slo-
veniji, kar daje
spletni objavi še
toliko večjo težo.
Mnogi nagrob-
niki so razkošni
in tudi umetno-
stno mojstrsko
izdelani. Veliko
lastnikov sta-
rejših grobnih
parcel je danes v
Italiji, največ v
Trstu.
V Slovenski Istri
pa je na spletu še eno pokopa-
lišče, piransko. Prvenstvo na in-
ternetu med slovenskimi božji-
mi njivami ima nedvomno naj-
večje pokopališče, ljubljansko.
Njihov iskalnik vsebuje poleg
imena in priimka pokopanih
tudi fotografijo nagrobnika.
Starejša dokumentacija o poko-
P pih pa je objavljena na internet-nih straneh ameriške cerkve Je-zusa Kristusa svetnikov posled-
njih dni. Česa podobenga si za
zdaj za druga slovenska poko-
pališča zgodovinarji in rodo-
slovci samo želijo.
Na Vipavskem česa podobnega
še ni. Ajdovska komunala, ki
oskrbuje vsa pokopališča v
občinah Vipava in Ajdovščina,
ima na svojih straneh vse
osmrtnice. To je v drugih
občinah precejšnja redkost. Žal
pa so arhivske strani dostopne
samo za zadnji dve leti.
TAM
SNG Nova Gorica / Premiera: Galileo   
O velikem znanstveniku tokrat malce drugače
  lovensko narodno gledališče
Nova Gorica namenja vsako le-
to eno predstavo mladim gle-
dalcem. Lansko leto so osrečili najm-
lajše s pravljično uprizoritvijo Smrčul-
jičica, letos pa so želeli s šesto premie-
ro v sezoni in prvo v novem letu za-
dovoljiti najstnike oz. mladostnike.
Nastala pa je taka predstava, ki lahko
nagovarja občinstvo od “trinajstega
leta naprej”, kot so jo sami ustvarjalci
označili. Ker so mladi bolj dovzetni
za novosti, za nekonvencionalno gle-
dališče, so se novogoriški gledališčni-
ki odločili, da bodo zanje posegli po
raznolikem ustvarjalnem spektru, ki
ga ponuja “snovalno gledališče” (ang.
devised theatre). Značilnost tega gle-
dališča je, da predstava ni zgrajena na
predhodnem dramskem tekstu, ta
namreč nastaja sproti, ustvarja ga ce-
lotna igralska skupina. Tako so vsi s
svojimi idejami, domišljijo, pa seveda
tudi tveganjem, ki ga tako delo pred-
stavlja, soavtorji uprizoritve. Režiser
in dramaturg imata pri tem nalogo,
da izbereta, izluščita del iz velike ko-
ličine nabrane snovi in ga drama-
turško obdelata ter režijsko uredita ta-
ko, da iz vsega nastane neka gledljiva
smiselna celota. Prav to se je dogajalo
pri pripravah predstave Galileo, ki so
jo na malem odru SNG Nova Gorica
uprizorili igralci Tilen Kožamelj, dru-
gič gost v novogoriškem gledališču,
Medea Novak in Maja Poljanec Ne-
mec, v dramaturški obdelavi Mareka
Turošika in režiji Zorana Petrovića.
Njemu je tovrstna ustvarjalnost v gle-
S dališču blizu, saj je študij opravil naoddelku za alternativno in lutkarskogledališče v Pragi. Tudi zaradi tega so
v tej avtorski predstavi opazni ele-
menti performativnega gledališča, saj
so v njej prisotne tudi lutke, maske in
še kaj. Čeprav nosi gledališki projekt
ime Galileo in je navdih črpal prav iz
življenjske zgodbe Galileja (1564-
1642), velikega astronoma, fizika,
inženirja, filozofa in “očeta” opazo-
valne astronomije, na čigar znanstve-
nih raziskovanjih in dognanjih temel-
ji tudi današnja znanost, predstava ni
biografija tega vsestranskega toskan-
skega znanstvenika. Pritegnila jih je
zanimiva Galilejeva življenjska in
znanstvena vse prej kot lahka pot, na
kateri je venomer iskal le resnico in v
sebi ostajal trdno pri svojem pre-
pričanju, kljub nasprotovanju svojih
sodobnikov in kljub temu da se je
moral javno odpovedati svojim nazo-
rom na inkvizicijskem procesu, na ka-
terem so ga obsodili za heretika. Izha-
jajoč iz tega, so igralci ob njem po svo-
je razpletali osebna razmišlja in po-
glede na današnji čas. Tako je Tilen
Kožamelj svoje razpredanje osredo-
točil na dvom o resnici, ki večkrat
kljuje tudi v naši zavesti, kot je dvomil
veliki genij o splošno sprejetih resni-
cah tedanjega časa. Maja Poljanec Ne-
mec je posegla v Galilejev intimnejši,
družinski krog. Prevzela jo je predv-
sem zgodba njegove hčerke, ki je v sa-
mostanu preživela vse dni svojega
življenja. Medea Novak je v izrazno
posebno močnem, ganljivem trenut-
ku želela mladim, ki jim včasih pre-
večkrat strežemo z resnicami, “oviti-
mi v celofan”, posredovati misel, da
je življenje trdo in da se je treba za vse
boriti, še najbolj seveda za resnico, ta-
ko kot se je Galileo. To so le utrinki iz
predstave, ki izhaja iz preteklosti, a je
vpeta v današnji čas. Ob vseh Galile-
jevih genialnih odkritjih želi ta svo-
jevrstna uprizoritev poudariti tudi
osebno svobodo in resnico, ki se ven-
darle prej ali slej dokoplje do luči, ki
jo zastirajo temine zatohlih dogem.
Predstava je, kot rečeno, skupinsko
delo in pri njej igrata kar nekaj vloge
tudi likovna podoba, za katero je po-
skrbela Toni Soprano Meneglejte ob
soavtorici Moniki Pocrnjić, in zvočna
spremljava, ki si jo je zamislil Rob
Canninig. Kot je mogoče razbrati iz
imen oblikovalcev, je uprizoritev pre-
cej mednarodno obarvana.
V kar razgibani predstavi, ki niha med
dramo, komedijo, lutkarstvom pa še
čim, so domiselno in prijetno prika-
zani sprehodi po Lunini površini
astronavtov-lutk (zelo posrečena je
“spojitev” igralca in lutke). Prizor se
povedno nanaša na ameriški podvig
iz daljnega l. 1969 in seveda na dej-
stvo, da je Galileo preučeval nebesna
telesa in njihovo kroženje okoli son-
ca.
Gotovo bo predstava všeč predvsem
mladim gledalcem, katerim je še zla-
sti namenjena. Ti imajo radi, kar je
nenavadno, zato jim je bliže inova-
tivno, tudi bolj “eklektično” gleda-
liško izražanje, ki se poslužuje raznih
izvirnih in domiselnih elementov
gledališke umetnosti, da brez pred-
sodkov izpove svoje misli in raz-
mišljanja.
Iva Koršič
Cerkve”.
Iz kronike pomembnih dogodkov
v Sloveniji navajam, da je pri Teo-
loški fakulteti Univerze v Ljubljani
izšla knjiga o Zgodovini Cerkve na
Slovenskem. Gre za obsežen, na-
tančen in bogato dokumentiran
prikaz njenega razvoja in ravnanja,
zaradi česar jo imenujejo za nadk-
njigo. Razdeljena je na poglavja, ki
vsebujejo posamezna zgodovinska
obdobja, od, denimo, krščanstva,
kakršno je bilo in se razvijalo v Sta-
rem veku, kakršna je bila oziroma
je delovala pozneje v posameznih
zgodovinskih obdobjih; tudi v
času med obema svetovnima voj-
nama, med drugo svetovno vojno,
po drugi svetovni vojni in zdaj v
novi državi Sloveniji. Novo delo,
ki bo namenjeno tudi študentom
Teološke fakultete, obsega 639
strani, njen avtor pa je dr. Matjaž
Ambrožič, duhovnik, doktor zna-
nosti in ustvarjalec na drugih stro-
kovnih in znanstvenih področjih.
V razgibanih političnih dneh je so-
dišče Evropske unije v Luksembur-
gu odločilo, da ni pristojno
odločati o slovenski tožbi proti
Hrvaški zaradi njenega nespošto-
vanja arbitražne razsodbe o meji
med državama. Odmevi o tem pri-
meru so bili takojšnji in še poteka-
jo. Vršilec dolžnosti slovenskega
zunanjega ministra dr. Miro Cerar
zatrjuje, “da ne gre za pravno zma-
go Hrvaške, ker je arbitražna raz-
sodba o meji veljavna”. Predsed-
nik SDS Janez Janša je prepričan,
“da je leva vlada z neuspešno
tožbo po nepotrebnem zapravila
veliko denarja slovenskih davko-
plačevalcev”. Hrvaški premier An-
drej Plenković pa je po odločitvi
sodišča EU Slovenijo pozval k dvo-
stranskim pogajanjem o meji.
Marijan Drobež
Medea Novak, Tilen Kožamelj, Maja Poljanec Nemec
foto SNG Nova Gorica/Peter Uhan
Dr. Matjaž Ambrožič
Aktualno6. februarja 202014
Četrta številka mladinske revije Galeb v š. l. 2019/2020
Veselo in praznično
  ajetna, 63 strani obsega-
joča decembrska številka
mladinske revije Galeb, ki
jo izdaja Zadruga Novi Matajur,
Čedad, je gotovo razveselila bral-
ce, ki so v prazničnih počitniških
dneh imeli kar precej branja na
razpolago. Božično razpoloženje
preseva že Galebovo naslovnico,
na kateri je lepo okrašena
smrečica, ki je izšla izpod barvic
Dajane Lakovič, petošolke OŠ J.
Jurčič, Devin. Tudi drugi učenci
iz raznih razredov iste šole so Ga-
lebu poslali kopico risbic z
božičnimi motivi. Tretješolci OŠ
Trubar - Kajuh iz Bazovice pa so
smelo segli po peresih in napisali
zgodbe ali narisali prizore po vse-
bini knjige Brata pirata, predsta-
vitev katere so ob avtorju Robertu
Šabcu doživeli na mladinskem
oddelku Narodne in študijske
knjižnice. Decembrska številka
Galeba je bogata z raznimi zgod-
bami v nadal-
jevanjih,
ki si
sledijo
v tem letu. Tako
se je Jesenček v
pripovedi Na-
talije Šimuno-
vić in likovnih
podobah Katerine
Kalc znašel na se-
vernem tečaju in
spoznal snežinko
Belo, ki je kar se-
dla nanj kot na
čarobno pre-
progo. Muc
Rdeči
blisk pa
je na svo-
jem potepuškem po-
hodu srečal črno miš Miss Nero,
ki je zbežala iz laboratorija za po-
skuse na živalih in vodila Rdečega
bliska po živalskem vrtu. Tam je
spoznal surikate, majhne planil-
ce, ki živijo v afriških savanah. Kaj
se je godilo miški Frančiški, ki si
je v pozabljenem nahrbtniku v
gozdu uredila nov udoben dom,
razkriva Darinka Kobal s čudovito
ilustratorko Katerino Kalc. Neli K.
Filipič nadaljuje pripoved o Emi-
lovem svetu. Tokrat se je z lese-
nim mečem, ki mu ga je očka na-
redil iz deščic, šel neustrašnega vi-
teza, ki se je namenil rešiti prin-
ceso... Ana Zavadlav je prispevala
Z ilustracije. Marko iz zgodbe MajeJerman, ki vsakokrat predstavljav njej kakšno znano zgodovinsko
osebnost, je zbolel in tako grozno
kihnil, da se je odeja z narisanim
časovnim strojem stresla in
znašel se je v neznani sobi. Skozi
okno je na vrtu videl dečka, ki je
nabiral zelišča. Ta mu je dal gre-
nak napitek, tako da je Marku
odleglo. Ta deček je bil Alexander
Fleming, znanstvenik, ki je odkril
antibiotik.
Maša Ogrizek razvija svojo
strašljivo zgodbo Lisičja luna o
ugrabljenih otrocih, ki se počasi
spreminjajo v živali. Mrakobne
ilustracije so delo Tine Dobrajc.
Helena Jovanovič je napisala
zgodbo o severnih jelenčkih
Skočku in Plamenku, ki sta se od-
daljila od Božičkovega doma in
odšla na potep... Ilustracije je do-
dal
Štefan Turk, ki je likovno opremil
tudi Slikovite besedne zveze. Te
obravnava v svojem besedilu Kla-
risa M. Jovanović. Tokrat je v sre-
dišču pozornosti veter: ko zapiha
ugoden veter, je treba to izkoristi-
ti; nič pa ne koristi govorjenje v
vetru ali bojevanje z mlini na ve-
ter; leteti kot veter, bi bilo kra-
sno... Ko bo vse grdo prešlo, bo
zavel nov veter... To so zelo po-
vedne besedne zveze, ki jih otroci
lahko dobro uporabljajo tudi v
šolskih spisih. Za boljše pozna-
vanje slovenskega jezika in za nje-
govo izboljšanje je zelo dragoce-
na rubrika --- Po slovensko --- iz-
pod peresa Matejke Grgič. Tokrat
z ilustratorko Chiaro Sepin pred-
stavlja avtomobil in izraze, pove-
zane s tem vozilom. Priložene so
tudi koristne vaje. V rubriki Mi-
kro in makro likovna umetnica
Jasna Merku' razlaga, da ima vsa-
ka oblika svojo strukturo, in pred-
stavlja trikotnik, kvadrat in krog,
ki nam pomagajo pri risanju.
Bobnarico, glasbenico in ptico,
obravnava v svoji rubriki Soimen-
jaki Darinka Kobal ob mičnih ilu-
stracijah Ivane Soban. Z branjem
rubrike Osupljive lastnosti živali
bodo Galebovi bralci širili svoje
znanje biologije. Avtorica Marti-
na Zorec tokrat piše o navadni
bolhi (ob natančni ilustraciji Ka-
terine Kalc), ki je vrhunski skaka-
lec! K znanju iste vede prispeva
tudi rubrika Drevesa z
druge strani, ki jo predsta-
vlja Jure Jakob ob
ilustracijah Anje
Jerčič Jakob. V
ospredju sta prava lipa in
lipovec. Lipa kot sim-
bolno drevo – v
starih časih kot
drevo sreče, lju-
bezni... - je rasla
na Slovenskem
navadno v sre-
dišču vasi; pod
njo se je marsikaj
dogajalo.
Medved in Miška
v zabavnem stri-
pu Majde Koren
in Bojana Jurca
se gresta zim-
skih
športov:
na vrsti
so zimski skoki v Planici.
V decembrskem Galebu seveda
ne manjka niti vezana beseda. Bo-
ber kolesar je naslov hudomušne
pesmice Tine Arnuš Pupis ob ilu-
straciji Ajlin Visintin. Živa Pahor
je živahno ilustrirala pesmico
Majde Artač Sturman Družinica
na snegu, v kateri ob sneženju
“zakadi se Kuža Debelinko // sko-
zi vrata za snežinko”. Verzi so ti-
skani z velikimi črkami, tako da
jih zlahka preberejo tudi prvošol-
ci. Galebov kviz Nevenke Škrlj in
Vaja za koncentracijo in sprosti-
tev Ester Derganc in Chiare Sepin
dopolnjujeta zanimivo vsebino
decembrske številke Galeba.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 4. februarja 2020, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (277)Erika Brajnik
Zdravje ledvic v naturopatiji (3)
Živila, ki krepijo ledvice:
Ledvice imajo obliko fižola. Krepimo jih
prav z uživanjem fižola, ker jim dovaja to-
ploto. Svetujem, da ga uživamo vsaj 2 krat
na dan čez celo zimo. Če nas napenja, ni
problem v fižolu, ampak v našem črevesju,
zato ga kuhajmo
z lovorovim li-
stom.
Ledvice prečisti
blitva, ki je polna
železa, kalija, vi-
tamina A in C in
je velik antioksi-
dant. Pojejte vsak
popoldan eno
blitvo, poleg tega
pa še spijte vodo,
v kateri se je kuhala, saj prečisti mehur in
prepreči, da bi ga porasla bakterija escheri-
chia coli!
Dopoldan jejte veliko grozdja, ker grozdje
prečisti ledvice. Grozdje je polno bakra,
mangana, železa, kalija, je velik diuretik in
remineralizator telesa.
Kaj šibi ledvice?
Znanstveno je dokazano, da vitamin C v vi-
sokih odmerkih (1000 mg in več na dan)
povzroča ledvične kamne in šibi ledvice, za-
to svetujem, da ga uživamo le za kratko ob-
dobje ob prehladu (nekaj dni, ne nekaj me-
secev!).
Tudi pitje limonade na tešče ni priporočlji-
vo za nekoga, ki ima šibke ledvice, saj ga de-
mineralizira in s tem šibi ledvice! Raje pijte
limonado po zajtrku oziroma popoldan, ko
energija ledvic
upade in si
zaželite sladkarij.
Tudi kalcijev kar-
bonat šibi ledvi-
ce in povzroča
ledvične kamne,
če ga uživamo
nekaj mesecev ali
let. Če moramo
dolgoročno
uživati kalcij, po-
tem je bolje, da izbiramo kalcijev citrat in
ne karbonat! Zgodilo se mi je že, da so
prišle na pregled stranke, ki so po operaciji
poškodovane noge uživale kalcijev karbo-
nat, ki jim je nakopal ledvične kamne. Noga
se je pozdravila, a na škodo ledvic!
Ledvice so dragocen in pomemben filter
našega telesa, imejmo jih radi, pomagajmo
jim, da bodo lahko čistile naše lepo telo.
Imejmo se radi in iščimo zdravje!
www. saeka. si
V starih časih,
ko so v vaseh še
bili kmetje, so
vsi živeli v te-
snem stiku z na-
ravo in kmečko
gospodarstvo je
bilo vezano tu-
di na izko-
riščanje gozdov. Gozdovi so bili čisti, steze ureje-
ne, kolovozi prav tako, vsak gospodar je vestno
in z velikim spoštovanjem skrbel za svoj košček
zemlje. V gozdu so žagali drva, nabirali zelišča,
gobe, robidnice, “drnjule”, “šparunge” oz. “špu-
riš”. Za podiranje dreves in obdelovanje lesa so
uporabljali različne vrste sekir, večjih in manjših,
ter žag. Podrto drevje so nekateri obdelali že v
gozdu, oklestili so veje, drugi pa so ga kar naložili
na voz, ki je bil na vo-
lovsko vprego, in pripel-
jali na dom. Žaganje in
cepljenje lesa je bilo
večinoma moško opra-
vilo - za kurjenje v peči
ali na ognjišču so nase-
kali daljša polena, za
špargert pa krajša. Hlo-
de so žagali s polkrožno
ali oglato žago na lese-
nih “kozah”, nacepljena
drva pa so ponavadi zla-
gali v urejene drvarnice
zraven hiše. Nekoč so
skrbeli, da so uporabili tudi najmanjšo vejico -
“vsaka suha palčka je bla dobra”: tanjše veje so
otroci v gozdu vezali v “fašine” in jih doma upo-
rabljali, da bi zanetili ogenj, v ta namen so v
žaklje, ki so jih vezali z dratom (žico), nabirali tu-
di “jeriče” - storže.
Po drugi svetovni vojni je bila kraška pokrajina
izmaličena, drevja ni bilo, tako sta nona in nono
pozimi, v najhujšem mrazu, hodila v gozd nabi-
rat zmrznjene “čuoke”, štore - nono je kar z ba-
tom udaril po njih in ti so zlahka počili. Tata mi
je pripovedoval, kako je kasneje, že kot dvanaj-
stleten deček, hodil z očetom in nonotom v naš,
kraški gozd žagat drva. Žagali so lahko samo od
Božiča do prvega pomladnega dne: najprej je
gozdni čuvaj, ki je skrbel za območje doberdob-
ske občine, označil tista drevesa, ki se jih ni smelo
podreti - “ni pustu žaget dosti”. V gozd so se od-
pravljali s sekiro, “rnčeljico, fičuolo” in “žgu-
nom”. Voz z lesenimi kolesi so vedno pustili na
“lepem, čistem kraju”, saj ob vsaki luknji je bilo
nevarno, da se prevrne, nato so se napotili na
prostor, kjer je bilo določeno, da bodo žagali, in
so začeli delo. “Hrastov se ni smelo niti pogledat,
kaj šele podirat”! - več ur so žagali, potem pa so
drva dali na voz in jih z volom pripeljali domov,
ne da bi jih v gozdu prej oklestili - “cela cesta je
bila pometena”. Doma so nadaljevali delo: klestili
so, žagali in drva sortirali po velikosti. Drv je bilo
malo, zato so se sušila samo dobrih šest mesecev,
tako da, ko so jih dali v špargert in zanetili ogenj,
so se najprej “jokala”, iz njih se je cedila voda. Po
žaganju so morali zelo paziti tudi, da se krave niso
pasle na tistem kraju, saj so se zelo rade sladkale
z mladimi sadikami drevja. Tata mi je povedal,
da, ko jim je pri žaganju prvič priskočil na pomoč
družinski prijatelj z motorno žago, je bila prava
“fešta” - v enem popoldnevu je “vrgu dol” dva-
tri vozove! Kmalu zatem si je tudi nono kupil no-
vo motorno žago, a ker se je bal, da se bo pokva-
rila in je doma sam pripravljal gorivo, mešanico
bencina in olja, je vedno dodal preveč olja in ob
vsaki uporabi se je grozno kadilo; ko pa se je vse
skupaj zataknilo, jo je nesel v Dol k pravemu stro-
kovnjaku za motorne žage, ki so ga vsi poznali
kot “Bepi šega”. Vse je postalo še lažje, ko je nono
priskrbel štiri gume letalskih koles in naročil nov
voz, in še več, ko so doma kupili prvi traktor -
bilo je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in
kmečki stroj so takoj prekrstili v Miškota, ki je v
kratkem postal nezamenljiv družinski član. Ob
trdem delu v gozdu so možje in fantje postali
lačni - “še skale bi požrli”, zato so si privoščili ma-
lico: nona jim je dopoldne prinesla čaj z rumom
in vroče “panine s krodeginom” - po malici je bi-
lo sicer še težje ponovno poprijeti za delo … Tata
se spominja tudi, kako je s sestro Adriano v gozdu
pobiral manjše veje grmičevja, “drobiž”, ki je bil
primeren, da bi zane-
tili ogenj in, čeprav
hrastov niso smeli
žagati, je pa bilo do-
voljeno pobirati želod
za krmo za prašiče.
V gozd so nekoč zaha-
jali vse leto in ob vsa-
kem letnem času, ob
vsakem vremenu opa-
zovali, kako se je
kraška pokrajina spre-
minjala. Preoblačila se
je, tako kot danes, v
najrazličnejše barve:
poletni odtenki zelene so se v jesenskem času
spremenili v ognjene barve, rdeče, oranžne, ru-
mene in vedno znova očarali človeško oko. Čudo-
viti so bili hrasti, “kropince”, akacije-“gacke”,
grmičevje drena“drnjule”, rešeljike, robide … a
saj so danes še prav tako lepi. Spomladi so do-
mačini pobirali “šparunge”, skrbno so pregledo-
vali “šprgišča”, grme, ob katerih so divji špargli
rasli, in jih skušali čim več najti, poleti robidnice,
ko se je bližala jesen, pa lešnike. Nono Jožef, Pepe,
je bil odličen poznavalec in izvedenec v nabiran-
ju gob, tata pa pravi, da sam jih ni nikoli našel -
“lahko bi jih tudi pohodil, sploh jih nisem videl”.
Jeseni je nono nabiral dežnike, ki jih je nona na-
jraje pohala, z ostalimi gobami, spomladanskimi
sortami, je pripravljala prikuhe, rižote, moja ma-
ma pa ima odličen recept za gobovo juho, tako
da imamo včasih tudi mi, tako kot v preteklosti,
na mizi sadove iz kraškega gozda.
GOBOVA JUHA
Sestavine:
400 g mešanih gob, 200 g krompirja, 2 stroka
česna, 3 šalotke ali 1 majhna čebula, olivno olje,
moka, majaron, peteršilj, lovorov list, sol, poper,
50 ml belega vina, 100 ml smetane za kuhanje.
Priprava:
Gobe očistimo in zrežemo na lističe, krompir olu-
pimo in zrežemo na majhne kocke. Sesekljamo
česen in čebulo ter peteršilj. Česen in čebulo po-
pražimo na olivnem olju, da čebula postekleni,
nato dodamo gobe in pražimo 10 minut.
Mešamo, nato dodamo vino in pustimo, da al-
kohol izhlapi. Gobe pomokamo in zalijemo z
enim litrom goveje juhe, nato dodamo krompir,
lovor, majaron, solimo in kuhamo 20 minut. Ku-
han krompir zmečkamo z vilicami, da se juha
zgosti, nato dodamo sesekljan peteršilj in smeta-
no, popramo po okusu. Gobovo juho lahko ser-
viramo v kruhovih hlebčkih ali pa v globokih
krožnikih. Bog žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (70)
Aktualno 6. februarja 2020 15
Velik okoljevarstveni problem, ki ogroža zdravje  
Anhovo, črna smrt 
v smaragdni dolini
  drija, Judrio v italijanščini, je v
Furlanski nižini, na obrobju Brd,
precej nepomembna reka. V do-
lini, ki ji je zibelka, v tesnem objemu
beneških pobočij, tam, kjer se od iz-
vira do prvih vinogradov zrcali v ze-
lenju neskončnih gozdov in se prešer-
no smeji modrini daleč nad vrhovi,
je lepa in divja. Idrska dolina je kra-
sna. Daleč od vsega, kar je človeško.
Pravijo, da je to najbolj zelena dolina
v Furlaniji Julijski krajini. Na vzhodu
se nad njo dvigujeta Kanalski Kolo-
vrat in Korada, razgledni grebeni se
strmo spuščajo v dolino Soče, ki na
oni strani grebenov teče vzporedna
in zaradi svoje lepote privablja
množice turistov. Ko se ustaviš na poti
z Marijinega Celja proti Koradi, se v
samoti pogostokrat srečaš z belogla-
vimi jastrebi, baje prebiva tu občasno
celo medved, ki se, tako kot mi, jeseni
gosti s kostanjem. Sanjski svet. Podo-
ba raja, bi tej pokrajini rekel Prešeren.
Sredi bohotnega zelenja imaš
občutek, da je okoli tebe samo neo-
krnjena divjina, nedotaknjena lepota
narave, ki kraljuje tam, kjer si človek
ni znal najti prostora.
A vendar ni tako. Pot, ki se iz majcene
vasice Britof dviguje proti Ligu in Ma-
rijinemu Celju, se nato z razglednih
pobočij spušča v objem Soče in nas
pelje navzdol do Kanala. Tudi spodnja
Soška dolina je lepa … Gozdovi so tu-
di tu bohotni. Vendar tišina ni več ta-
ko božansko veličastna. Čutiti je ropot
strojev. Velika tovarna, ki daje delo le-
pemu številu krajanov in okoličanov,
I se kot mogočni velikan dviga nadhišami, nad livadami, nad bregoviSoče, ki postane tu neznatna in ne-
močna. Anhovo.
O Anhovem vsi premalo vemo. Sko-
raj nič, dejansko. Mediji nam sicer na
veliko poročajo o prepovedi prodaje
in uporabe plastičnih krožnikov in
pribora, ki naj bi baje rešila vse naše
okoljske probleme, o mali okoljevar-
stvenici Greti, ki je gostja pomem-
bnih srečanj pa tudi državnih institu-
cij. O problemih, s katerimi se srečuje-
mo vsak dan, pa ne piše nihče. Ljudje
naj bodo zadovoljni, da se naše vlade
tako zavzemajo za okolje in seveda za
naše zdravje. Na zunaj vse lepo in
čisto, visokodoneče besede o evrop-
skem zelenem dogovoru obljubljajo
velike spremembe, ko gre za konkret-
ne, otipljive probleme, zaradi katerih
ljudje umirajo, pa je pomembno le
eno: zaslužek.
V sosednji Soški dolini pa je, kot se
zdi, ljudem prekipelo. Ne samo lju-
dem, ampak predvsem zdravnikom.
Tistim, ki vsak dan sprejemajo v svoje
ambulante domačine, ki vse pogoste-
je zbolevajo za raznimi vrstami raka
in drugimi boleznimi, ki so posledice
onesnaženja spodnje Soške doline.
Anhovo slovi zaradi azbestnih izdel-
kov, ki jih je Salonit proizvajal do leta
1996 in povzročal v Soški dolini, kot
pravijo tukajšnji zdravniki, pravo epi-
demijo azbestoze, mezotelioma in
pljučnega raka. Od leta 2007 Salonit
deluje kot cementarna z dovojenjem
za sežiganje oziroma, kar je veliko
slabše, za sežiganje odpadkov, med
njimi tudi nevarnih. Kaj to pomeni?
Pomeni, da cementarna uporablja do
največ 70 % goriva na osnovi odpad-
kov, sežiga jih, da tako pridobiva ener-
gijo, nima pa izpustnih filtrov, ki so
obvezni za sežigalnice. Če pogleda-
mo lanske podatke, ki jih je objavila
Agencija RS za okolje, je v letu 2018
Salonit Anhovo sežgal 104.000 tone
odpadkov. Gre za odpadne gume, izo-
lacijski material, odpadna olja in go-
riva, odpadne dele raznih strojev, pla-
stiko in še in še bi lahko naštevali. Sa-
lonit Anhovo je trenutno v večinski,
74 % lasti avstrijske družbe Wieter-
sdorfer Alpacem GmbH, 25 % delež
pa pripada italijanski družbi Buzzi
Unicem S. p. a. Tri četrtine odpadkov
in nevarnih snovi, ki so bile sežgane
v cementarni, je prišlo iz sosednjih
držav, iz Italije in Avstrije. Zaslužek,
veliko ga lastnik pridobi s sežiganjem
odpadkov, gre v sosednjo Avstrijo, v
Sloveniji ostane samo to, kar gre za
plače niti 300 zaposlenih v tovarni sa-
mi. Od 110.000 ton odpadkov, ki so
jih sežgali v letu 2018, je bilo 15.500
ton nevarnih, v zrak pa se je s sežigan-
jem sprostilo 2.609 kilogramov rakot-
vornega benzena, kar je 40 % vseh in-
dustrijskih emisij benzena v celotni
Sloveniji. Ko bi šlo vse po predpisih
in bi bil tudi v Sloveniji benzen
uvrščen v prvo nevarnostno katego-
rijo, bi bila za vso državo dovoljena
letna emisija 1 kg. Pomislimo, kaj vdi-
hujejo otroci iz okolice Kanala, dim
sega seveda tudi veliko dlje, do Gorice
in do sosednje Italije. O tem nihče nič
ne reče, države, ki k nam pošiljajo od-
padke, se hvalijo z okoljevarstveno
politiko in valijo krivdo za one-
snaženje na naše osebne avtomobile
ali celo na cigaretni dim. Seveda …
Naši stari štirikolesniki nikomur ne
dajejo zaslužka. Anhovo pa. Anhovo
daje tujcem velike zaslužke. Pomislite
… Ko bo začela veljati prepoved ka-
jenja na plažah, na cesti in v javnosti,
iz dimnikov v Anhovem pa se bodo v
okolje širili benzen in druge nevarne
snovi, bomo gotovo vsi veseli in 100
% zdravi.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz
leta 2017 je v Anhovem v okolje šlo
50 kg živega srebra, 12 ton prahu, 45
ton amonijaka, 57 ton skupnega or-
ganskega ogljika, 1200 ton dušikovih
oksidov, poleg tega so se ob so-
sežiganju v ozračje razpršili delci PM
10, PM2, klorovodikova in fluorovo-
dikova kislina, dioksidi, furoni, ra-
zlične vrste težkih kovin ter celo ra-
dioaktivni izotopi. Zdravniki na tere-
nu beležijo povečano število priroje-
nih napak in umrljivosti pri novoro-
jenčkih, povečano število splavov, ne-
plodnost ter porastek rakavih
obolenj. Ob podpori Zdravniške
zbornice Slovenije so zdravniki in zo-
bozdravniki celotne goriške regije
začeli zbirati podpise, ki naj bi ARSO,
Agencijo republike Slovenije za okol-
je, in Ministrstvo za okolje in prostor
spodbudili k razmisleku in spremem-
bi politike na področju, ki že močno
trpi zaradi posledic dolgoletne azbe-
stne proizvodnje. Do 21. januarja
2020 je bilo zbranih več kot 300 pod-
pisov, na novinarski konferenci pa je
v imenu zdravnikov prof. dr. Metoda
Dodič Fikfak poudarila, da toliko
oboljenj zaradi nezdravega okolja, kot
jih je v Soški dolini, ne beležijo nikjer
drugje v Sloveniji. Soška dolina umi-
ra, ljudje umirajo. Tujci si v Sloveniji
privoščijo vse to, česar doma ne mo-
rejo in ne smejo. To pa predvsem za-
to, ker Slovenci molčimo in potrpi-
mo. Predvsem, ko gre za službo, var-
nost, denar. Predvsem, ko nam uka-
zujejo tujci. Ko nas je Cankar označil
za hlapce, je zadel v bistvo.
Protesti zaradi Anhovega so zdaj, ko
so se oglasili slovenski zdravniki, na
dnevnem redu tudi v sosednji Italiji.
Nekatera gibanja in stranke že zahte-
vajo odgovore o “slovenski” cemen-
tarni, ki onesnažuje velik del Furlanije
Julijske krajine. Seveda, nikjer nihče
ne omeni, da je ta cementarna tudi v
lasti italijanske družbe Buzzi Unicem
in da slovenskega tu ni prav nič, razen
cenene delovne sile.
Ljudje, ki prebivajo v spodnji Soški
dolini, pa so kljub vsemu zadovoljni,
da se nekaj končno premika in da
širša, tudi mednarodna javnost govo-
ri o hudem ekološkem problemu v
eni izmed najlepših dolin v Evropi.
Upajmo, da bodo besede prinesle sa-
dove.
Suzi Pertot
  menjena razsežnost pa
pomeni ob ločevanju tu-
di medčasovno in
medžanrsko sonavdihovanje, ki
najverjetneje zmore najti svoj smi-
sel le v poti, začrtani v pristopu Pe-
tre Grassi: v osvobojevalni katar-
zičnosti, ki že kot taka pomeni pre-
seganje vsakršnega jalovega socio-
logizma. Vse to seveda ni daleč od
poprej omenjene revitalizacije
predvsem estetskih kriterijev umet-
nosti, odraženih v navdihu kot iz-
voru kreacije. V ta namen bi mor-
da kazalo uporabiti nekoliko tve-
gani in morda neustrezni pojem
ontologije umetnosti, to se pravi
iskanja njene biti – oziroma: umet-
niškega ustvarjanja iz tega, kar
umetnost pravzaprav je. S tega vi-
dika je najbrž tudi potrebno tol-
mačiti koncert Polifonija kultur v
ljubljanski stolnici: kot željo, da bi
tako s programskim (beri: izbor
skladb in skladateljev) kakor izved-
benim novatorskim pristopom
razbili togo zakoličenost utečenega
zborovskega nastopanja in s tem
odprli slovenski umetniški prostor
ter ustvarili plodna tla za pozablje-
ne oblike umetniškega izraza, s
čimer se sklada tudi delovanje in
poslanstvo organizatorja, Kulturno
umetniškega društva KUD KDO?,
v slovenski umetnosti. V prvi vrsti
gre za to, da ob upoštevanju telu-
rične potresnosti modernističnih
tokov na eni ali revivalističnega ne-
kritičnega poseganja po starem na
drugi strani ponovno najdemo pot
do umetniškega ustvarjanja kot
odraza metafizičnega nagovora, ki
lahko edini razgradi samoomeje-
valno težnjo sodobnega umet-
niškega ustvarjanja. V smeri to-
vrstnega iskanja dandanes razra-
hljanih razmerij med prvinami, ki
tvorijo umetniško delo, se umešča
O tudi ne zgolj spektakelsko perfor-mativni, marveč izrazito avtorskipristop Petre Grassi pri njenem vo-
denju ter programski izgradnji
Deželnega mladinskega zbora Fur-
lanije Julijske krajine ter posle-
dično tudi ljubljanskega koncerta
Polifonija kultur, pri čemer je upo-
raba besede polifonija najbrž tudi
v muzikološkem pogledu vse prej
kakor naključna. Prvi del se prek
starih skladb Williama Byrda in Ja-
cobusa Gallusa ter klasika na pre-
hodu med 19. in 20. stoletjem, Jo-
hana Wagenaarja, od skladbe Ot-
she nash Andreja Makorja (ki
izrašča iz bolgarske pravoslavne
tradicije in je napisana v slogu ho-
mofone harmonizacije enoglasnih
pravoslavnih koralov) pne do
skladb dveh sodobnih skladateljev,
Slovenke Tadeje Vulc in Seana Do-
hertyja. V prvem delu prevladujejo
toni meditativnega melosa, ki v
poslušalcu ustvarjajo razpoloženja
zbranega pričakovanja. Drugi del
pa je manj tematsko naravnan, saj
se od priredbe ljudske pesmi iz Be-
nečije tržaškega slovenskega skla-
datelja Pavleta Merkuja prek mo-
dernih ali sodobnih skladateljev
italijanskega rodu Pietra Clausetti-
ja, Orlanda Dipiazze, Giovannija
Bonata, Andrea Venturinija (le-ta s
skladbo Patriarcharum vestigia
izhaja iz zapisa monodije iz oglej-
ske bazilike ter ustvari popolnoma
novo delo, v kateri spretno izrablja
izvorno teksturo in možnosti, ki
jih ta ponuja pri ustvarjenju popol-
noma harmonsko sodobne
zvočne polnobarvne oblike, ki pri-
dobi izpoved, ko ozveni akustično
bogati prostor sakralnega objekta
– s tem pa bržkone predstavlja ene-
ga od ustvarjalnih vrhuncev kon-
certa) zaključuje z uglasbitvijo be-
sedila Giorgia La Pire Vorrei najm-
lajšega sodobnega slovenskega
skladatelja iz Furlanije Julijske kra-
jine, Patricka Quaggiata. Gre torej
za dva vsebinsko emotivno prav ta-
ko pa skladateljsko formalno za-
ključena koncepta, ki ju avtorski
prijem Petre Grassi pri izboru
skladb, prav tako pa njen viharni
interpretativni zanos kakor neuta-
jljiva veščina pevcev Deželnega
mladinskega zbora Furlanije Julij-
ske krajine povezujejo v novo se-
mantično pomensko kontekstua-
lizacijo, ki na izrazno avtentičen
način soustvarja nove temelje ter
spodbudo za kompozicijo, inter-
pretacijo ter tudi recepcijo ne le vo-
kalne, pač pa vsakršne klasične sa-
kralne glasbe v našem času.
MeMlPZ Emil Komel
Koncert v Ljubljani
  sredo, 29. januarja
2020, je Mešani mla-
dinski pevski zbor
Emil Komel iz Gorice imel
koncert v Uršulinski cerkvi
Svete Trojice v Ljubljani.
Zbor se pripravlja na držav-
no zborovsko tekmovanje
Naša pesem, ki bo potekalo v
Mariboru 28. in 29. marca.
Nastop pred polno cerkvijo
je bil zato dober preizkus za
tekmovanje tako za mlade
pevce kot tudi za dirigenta
Davida Bandlja.
Program koncerta z naslo-
vom Veni Sancte Spiritus
(Pridi, Sveti Duh) je vseboval
sakralne pesmi in se je začel
prav z omenjenim gregori-
janskim koralom, ki je polno
zadonel v prelepi baročni
ljubljanski cerkvi. Pevski
zbor je izvedel zmes ra-
zličnih stilov in tradicij cer-
kvenih skladb, od renesanse
V (Cantate Domino in SicutCervus) preko liturgičnihmolitev vzhodnega krščan-
stva (Heruvimskaja pjesn,
Seisab Valurikas Ema in Go-
spodi Iisuse) do sodobne
glasbe. Vredni omembe sta
skladbi Andreja Makorja O
lux beatissima in Roberta
Brisotta Epitaphium, prejšnji
teden prvič izvedeni ne sa-
mo v Sloveniji, ampak tudi v
Evropi. Zaradi tega sta na
koncertu bila prisotna oba
skladatelja, ki sta se za krstno
izvedbo svojih skladb na
koncu iskreno zahvalila pev-
skemu zboru in dirigentu.
Epitaphium je pogrebni epi-
gram, ki ga je rimski pesnik
Mark Valerij Marcial posvetil
deklici in siroti Erotion, ki je
umrla, ko še ni bila stara 6
let. Brisotto je žalostinko
uglasbil in posvetil spominu
otrok, ki so umrli v bom-
bnem napadu v Siriji leta
2017. Na sporedu je bila tudi
Rheinbergerjeva Anima no-
stra, ki je bila na lanskem
mednarodnem zborovskem
tekmovanju v Arezzu del ob-
veznega programa in za kate-
ro so komelovci prejeli po-
sebno nagrado za najboljšo
izvedbo. “Rdeča nit” celot-
nega sakralnega programa je
prisotnost Svetega Duha v
različnih izraznostih in obli-
kah, misel, ki je ojačena z in-
vokativnim naslovom kon-
certa “Veni Sancte Spiritus”.
Večer je bil namenjen Svete-
mu Duhu s cerkveno litur-
gično glasbo, ki je močno
prišla do izraza s čistimi,
svežimi glasovi pevcev,
večina katerih so najstniki.
Publika, ki se je zbrala v veli-
kem številu, je po vsaki pe-
smi navdušeno ploskala mla-
dim pevcem in dirigentu za
kakovostno opravljeno delo
in jim na tak način voščila
vso srečo na zborovskem tek-
movanju v Mariboru.
Samuel Devetak
Z 9. strani
Polifonija ...
Foto  Jana Jocif