KATOLJŠK CEKKVEN LIST. ^ik?rn¡Ífoa¿lVSak petek D,a feli ?0lV in veljá p° f0Šti 28 ce,° let0 4 <»kr.f H lita 2 pi. 40 kr., za .-etert leta 1 gl. 30 ki V tiskarniei sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za eertert leta 1 gl.. Tečaj XXXVII. ako zadene na ta vske časti in oblasti je prideržal morda edino ostro-nurski nadškof za Ogcrsko. Saj ob času kanonizacije japanskih mučeiicev je imel predstop pred drugimi. Naj znamenitejšc primatovske časti so danes v Evropi: primas Polouiae gnjezno-poznanjska stolica), primas Toletauus (za Španjsko), primas Lugdunensis (za Francosko). Izjema je bila le za Kartago, ker škof Kartažki je imel pravice in čast afrikanskega primasa. 12. Primasom «o podversteni metropoliti. Kar te zadeva, imamo že v 4. stol. škofe, kteri so imeli svoje stolice v znamenitejših mestih provincije (metropóleis); k tem so dobili ne le v političnem, ampak tudi v cerkvenem oziru važnost in od cerkve določeno suprema-cijo nad drugimi Škoti svoje provincije. Pozneje so dobili po me*tu ime „metropolitov.44 Že v davnosti so bili metropoliti viša inštancija za pokrajinske škofe: z dovoljenjem svete stolice so nekdaj poterjcvali in posvečevali izvoljene škofe ; sklicevali so sinode, ter jim pred-sedali. Na vzhodu so se imenovali ti škofje edino le metropoliti, na zahodu pa navadno archiepiscopi (nad-ŠKOfje*. (Dalje nasl.) Božji grob. (ftovor v katol. družbi.) (Konec.) Kapela Božjega groba ima dva razdelka. Najpred se pride v „angeljsko kapelo," ki je 17 čevljev dolga iti 20 čevljev široka. V sredi te kapele stoji marmornat kamen, v kterega je vj^lau kos ravno tistega kamna, s kterim je Kristusov grob bil pokrit. Na tem kamnu jo sedel angelj, ki se je bil prikazal ženam, ko so bile pri.-le Jezusa mazilit, in jim je rekel: „Ni Ga tukaj, \stal je." Iz „angeljske kapele" se gre v pravi grob Kristusov. Nizke iu prav tesne viatica v grob dcržt», ter se mora človek prav globoko prikloniti, da vanj pride. Take jjrobe z majhno odpertino. pred ktero se je velik kamen zavalil, so iineli vsi premožniši ljudje na Jutrovem, in marsikteri so si grob dolbli iu izsekovali veliko lét pred snaertjo. Še zmeraj se vidijo, djal bi. cele podzemeljske pohištva na Jutrovem. ki so vse v živo skalo iu v en sam rob vsekaue. Take so pokepališa ali grobi Kraljev in grobi sodnikov ob poti iz Jeruzalema v Emavs, ktere smo ogledali in nisem se mogel uačuditi tolikemu trudi, s kakorsnimi so bili ¡{delani. Taki grob je bil tudi Jožet Arimatejic pripravil zase, ki ga pa je potlej za Jezusa izročil. Grob Jezusov sam je 7 čevljev dolg, t> čevljev -irok, skor s čevljev visok. Petdeset svetilk ga razsvetljuje. Ko se skozi tesne \ratica noter pride, je groba ob desni straui. namreč kamnita ploša, ki sega podolgoma skor od stene do stene, ima torej dolgost skoro vsega prostora, polovico pa njegove širokosti in jc 2 čevlja debela ter služi za oltar. Ta tabla ali ploša je izsekana iz tiste skale, ua ktero je bilo položeno presveto Jezusovo Telo; položeno tako, da je bil obraz z nogami obernjem proti večeru. Mašnik tedaj mašuje prav na tisti skali, na kteri je Kristusovo presv. telo ležalo. Zdaj je ta ploša v marmor vdelana. Na robu nad plošo stoje zlati in sreberui svečniki, posode s cvetlicami. Višej ob steni je podoba vstajenja Kristusovega, po ena. po dve ali celo po tri, ako včasi vsi obredi hočejo svojo podobo tam imeti. Ob 1, pred 12 po noči se oo. frančiškani, ki so v stražnici zraven Božjega groba, v koru zbirajo in ravno o polnoči se začno molitve jutranjice (Matutinum), ki jih po duevnih okolišinah ali pojo, ali pa molijo; po jutranjicah zadevnega dneva opravijo še jutranjice Marije Device. Maše na Božjem grobu se prično že o polnoči za vsak dan, in sicer najpred pete, ki jih imajo po versti armeni, greki iu potlej katoličani. Kader je veliko romarjev v Jeruzalemu, je nekoliko težavno za duhovna, ki hoče na Božjem grobu maše-vati, u. pr. o veliki noči, ker vsak želi saj enkrat na tem tako svetem mestu najsv. Daritev opraviti. Prenočevati mora duhoven takrat v majhnem frančiškanskem samostanu, v kterem so pravi „varhi Božjega groba," ki se verste, ter gredo v to stanovanje navadno ua 3 mesce; potem zopet drugi pridejo. Pravi njih samostan je namreč San-Salvatore, nekoliko višej od cerkve Božjega groba. Imel sem srečo trikrat maševati na Božjem grobu, torej sem trikrat prenočeval v ondotui stražnici. Prenočiša za romarje so v drugem nadstropjiču skorej v steni božjegrobne cerkve ob veliki kuplji. Le malo stopinjic mi je bilo treba storiti, pa sem bil pri veliki lini, skoz ktero se je vidilo doli na Božji grob. Večkrat v noči sem storil to malo božjo pot, kar je bilo silo giuljivo. Vidilo se je po vsi cerkvi Božjega, vladala je neka skrivnostna tihota. le posamezni romarji so lahno sem ter tje hodili od svetiša do svetiša in so svoje pobož-nosti in premišljevanja opravljali. Taki romarji se morajo v cerkev zapreti ter v nji ostati do druzega dne. Pristavim naj še to, da v Božjem grobu pri maši zraven mašuika in ministranta imajo prostora samo še 3—5 oseb; spredej v ,.angeljski kapeli" pa jih zamore biti že nekoliko veči število. Bridkost in skoraj nekaka maloserčnost keršansko serce obhaja, kauar bere ali sliši, v kakošnem žalostnem stanu, v kakošnem poniževanji so narveči svetiša, obed-nica zadnje Večerje, Kristusov grob in toliko druzih še dandanašnji. Toda ravno v tem je velika skrivnost, v poniževanji je slava, je velikost. Ako se ozremo na Kristusa kakor človeka, ali ne bomo sklicali: „Velik je bil Kristus, ker jc bil križan! Tako smemo reči: Velise so svetiša Kristusove, ker so tako rekoč z Njim križevane še vedno in dalje. Povišan je Jezus ob desnici Očetovi v nebesih in ali ni morai vsega tega ter-peti in tako iti v svojo čast V Nezmerna skrivnost je v tem. kako se Sin Božji še po svojem povzdignjenji v nebesih na zemlji ponižuje. Velike čudeže je delal Jezus na zemlji, pa obljubil je učencem, da bodo tudi oni take in še veči delali. Ali ni tudi to čudo ponižnosti? Ponižuje pa se Jezus do konca sveta še na zemlji — le ozrite se u. pr. na naj veči skrivnost v tabernakeljnu: kaj se po božjem dopušenji vse z njo večkrat godi! Koliko poniževanje mora dostikrat terpeti njegova Cerkev, njen vidni poglavar, njeni služabniki! Toda: „Kdor se ponižuje, bo povišan!" In pri vsem poniževanji — koliko slavo ima Jeruzalem, kraj zadnje Večerje, Božji grob, Oljska gora, itd. po vsem in vesoljnem svetu! Povej kdo, če moreš: na kteri grob pod solncem prihaja toliko naj boljših ljudi iz vesoljne zemlje, kakor v Jeruzalem na grob Kristusov. Prerok Izaija je v silo davnih časih prerokoval od Zveličarja, rekši: „Njegov grob bo častitljiv — Sepulchrum Ejus erit gloriosum!" (Iz. 11, 10.) In to se v resnici godi vse keršanske stoletja, odkar je bil križani Sin Božji v ta grob položen. Celo moslemsko gospostvo, kakor tudi je bilo in je žalostno in sramotno za keršansko čutilo, vender ni moglo zatreti slave, ktera žari iz častitljivosti Božjega groba. Čast Gospodovega groba se je pričela že v stari zavezi v podobah in prerokovanjih. Podoba Jezusova je bil prodani egiptovski Jožef, in globoki vodnjak, v kterega je bil veržen od bratov, je bil podoba Gospodo- vega groba. Podoba groba je bilo počivališč Salomonovo, okrog kterega je stalo GO oboroženih vojšakov. Podoba enako je bil levnjak. v kterega je bil veržen Daniel in je tretji dan nepoškodvan prišel iz njega. Pokop Kristusov je častila sv. Magdalena, kader je bila predrago mazilo izlila nad glavo Gospodovo v Betaniji in je bila hiša polna lepega duha. Jezil se je Iškarjot, češ: čemu ta potrata? in še drugi so mu pri-terjevali; Jezus pa je rekel: „Kaj ste nadležni tej ženski? Dobro delo je storila nad mano. Zakaj, ko je to mazilo meni na telo zlila, je to za moj pogreb storila!" (Mat. 26, G—13.) Kako imenitno je bilo to opravilo za vse čase, je Gospod pokazal z besedami-Resnično. jovem vam, kjer koli po vsem svetu se bo oznanoval t., evangelij, se bo pravilo tudi to, kar je storila;vv njen spomin." Častil je grob Gospodov Nikodem, častil ga Jožef Arimatejic, — oba tako imenitna moža. Častili so grob Gospodov: stotnik, ki je klical: „ta je bil res Sin Božji," Longin, ki mu je bil serce prebodel, stražniki in toliko ljudstva, ki se je na persi terkalo. Kako so ga častili le-ti? Ker so se bili skoro vsi spreobernili in so postali svetniki. Častil je grob Jezusov sam Oče nebeški, ker spolnil je nad Jezusom prerokovanje Davidovo: „Non dabis Sanctum tuum videre corruptionem. Ne boš dopustil, da bi Sveti tvoj strohnjenje vidil." (Ps. 15, 10.) Res je, da je katoličanu bridko pri sercu, ko vidi v tem svetišu. da kriva vera in razkolstvo službo opravlja, iu še bolj, ko vidi divji šum iu hrup razkoluih romarjev o velikih shodih ob samem božjem grobu. Pri vsem tem pa, ako opazuje, s kako krasnostjo. s kako dragimi pa-ramenti in velikimi obredi išejo celo razkolniki božjo službo opravljati na tem svetišu. in kako se noč in dan skušajo ljudje vsih jezikov Zveličarju hvalo dajati — krivoverci s pravovernimi vred; — tedaj je človek pri-moran z Izaijem ponavljati: „Njegov grob bo častitljiv." (Ciprijan Treviso; „Das heil. Land, 5 zvez. 1879.) Kakšno dolžnost imajo katoličani do časnikov katoliških? V Novem Jorku zbrani škofje amerikanski so se posvetovali tudi o katoliškem časništvu, kakošno ualogo da ima, in kakošno dolžnost imajo katoličani v tem oziru. Dali so na svitlo poseben pastirski list, iz kterega bodi po večem ta reč povzeta. Kakošen nauk nam o tem dajejo sami sovražniki sv. Cerkve! S pomočjo tiskarstva povsod z veliko obil-nostj.» sejejo svoje kužljive nauke. Nobena darežljivost jim i.i prevelika, da bi se duš mladine polastili. Pisateljev imajo po vsakem kusu. Spise delajo mične s slikani. In mi pri tem stojimo s križem-rokami in nič naspr »ti ne delamo! Mi vidimo, kako katoliški otroci ta strup serkajo. iu pustimo to počenjati. Otroci temote so v svojem rodu bolj prebrisani kakor pa otroci luči. Neunierjoče duše se pogubljujejo zarad malopridnih bukev, nji pa nič ali skor nič ne storimo, da bi jih rešili. Celo keršanski starši, keršanske matere to žalostno počenjanje čisto vneruaruo gledajo! Njih otroci požirajo naj ostudniši bogokletja. njihove serca se zamotavajo v naj veči razuzdanosti, in ti keršanski starši se ne vzdignejo, da bi to zabranili! Velika vojska se bije krog in krog^ nas: sovražniki kujejo smertivuo orožje zoper nas. Časniki nas napadajo po vsih straneh in marsikteri katoličani še ne išejo zoper te napade braniti se, temuč brez vsega orožja in brambe puste, da jih poženejo v sredo med verste sovražnikov. V tej deželi svobode (v Ameriki), kjer imamo milijone pomočkov, da resnico v vsi njeni svitlosti postav- ljamo pred oči tistim, ki je išejo, se tej dolžuosti odtegujemo. bodi si iz vnčmaruosti ali celo iz samopridnosti. in ne da bi nas vest pekla, pušamo na straui tako mogočni pomoček časuištva ter tiska! Mar pri takem djanji res rujenio zoper nevarnosti sedanjega časa V Naši sovražniki (pri uas v Evropi celo mnogi katoličani) nobene prilike ne puste mimo. da bi z navdušenim veseljem ne terdili, da katoličani učenost merze. Ali je to res V Mi, vaši škofje iu pastirji, vas zarotu-jemo, dokazujte, da je to lažujiva in krivična terditev, s tem. da razširjajte dobre bukve in podpirajte zdravo katoliško slovstvo (ne tacega, ki mesenost moli in bogokletja bruha, zraven pa goreče duhovne obrekuje. da presilujejo. in tako delajo katoliški keršeni ljudje!). Škofje še dalje to reč obravnavajo in pravijo med drugim: Večkrat se pritožujete, da je v teh spisih (katoliških) malo zanimivosti (ne mara. ker je vaš kus spačeu, recite, ali ne? In ko bi bilo res: Kdo je pa kriv tega pogreška?). Podpirajte bolj izdajatelje in pisatelje in ktnali bodo zmožni vam dajati bolj zanimivega berila . . . Ako bi se vsaka družina (recimo pri nas !e : vsaka vas) na en ali dva katoliška časnika naročila, bi vaši otroci lahko odgovarjali na posebne ugovore, ki jih delajo zoper vero; pritežuosti bi se razjasnovale. dvomi reševali . . . Toda v tej deželi (v Ameriki) so tudi časniki, ki se imenujejo ..katoliški.-4 ki so pisani za katoličane in jih katoličani zderžujejo. ki pa branijo p-»poluoiua zo-perkatoliške načela, napadajo pa naj svetejši verske resnice in neoveržljive nauke katoliške Cerkve. Je li treba še praviti, da to so le po iiuenu katoličani, ki pod videzom resnice in domoljubja i maj., le to rokodelstvo, da bi blage čutila našega ljudstva z:i-se oropali, ker njihovo prizadevanje je: oblast in postavo spodkopati, ki torej pod slepilom domoljubnosti veiiko odkritoserčuih domoljubov seboj v pogubo vlečejo. (»/¡»a-nujejo naj hujši pleme socijalizma (prekucijstva) ii, i/, govarjajo umorstvo iu naj strašnejši hudodelstva. «Mru-pujejo studence resnice, ker naj blagši nanone človokega serca pačijo. Ne poslušajo zapovedi svoje Cerkve. Ne kralji, ne mašuiki, ne papež niso varni pred njih s o v r a ž 1 j i v i m i napadi. Taki časniki (pisani od katoličanov iu pori pred-tvezo katoličanstva ali pod enajsto brigo za svon» lastno osodo po siuerti). pod kakoršnim koli imenom so izdajajo. so bolj nevarni, kakor čisto malopridni časniki naših sovražnikov. Hudovoljeu iu izdajavsk prijatelj je nevarniši iu tebe prej smertno mahne, kakor pa očiten sovražnik. — Tako amerikauski škofje. 1 iat applicatio. Iz raja štajarskega. „To je zmaga, ki svet premaga, naša vera.- Sv Janez Ev. „Slovani so res mogočen narod; o kako bi bili še le, ako bi bili vsi zediujeni v katoliški veri!" Pij IX. Zopet se oglasim iz raja Štajarskega, huteč plamen ljubavi do dragih mi bratcev spustiti iz svojega serca in priserčuo želeč vsa serca vžgati. da. vžgati vsa mila serca slovanska na žarkih katolišKe ljubavi, katoliške vere najlepše, najboljše, edino-dobre. Z ljubavjo, — več — s pravim gladom, prebiram vse novice tikajoče razširjanje sv. vere, posebno med milimi mi brati. Iiadujem se neizrečeno, ko vidim in čitam o gorečnosti svojih sorojakov ali bratov, ki delajo v vinogradu Gospodovem med Jugoslovani. P. i. milost, nadbiskup Verhbosanski dr. Stadler. veleč. pri?, dr. kan. Jeglič, Val. Lah, P. Bouaventura. P. Brzeska, ki je, se ve da, sedaj v Rimu, pa tudi mnoga misijonska sporočila * povzdigujejo mi dušo in serce. Le tako pogumno naprej, to je pravi napredek, in zasvetil bo ložej kedaj rajski dan sreče zlate, če Bog da, i sreča junaška. Vidimo, da seme vsejano na obširno polje med Bošnjaki in sosebno med Bulgari že prinaša sadu. Pisal je preč. g. Lah. da neki muhamedan bi katolik postal, ko bi vedel, da bode Bosna res za zmiraj z Avstrijo zedinjena, in da bi po njegovem zgledu mnogi ravnali. O Bog daj, da se v tej zadevi kmalu kaj stalnega izverši. Naj lepši pšenica rumeni — hočem reči — naj lepše se nemara kaže za katoliško vero sedaj v Bolgariji, zatorej so se tje ozirali vsi goreči katoliki, na čelu njim Veliki Pij IX, in nikakor ne manjši Leon XIII. Res da, sedanji sv. Oče, tolikrat imenovan največi katoliški deržavnik v celih zadnjih treh stoletjih, čislan od vseh, bliščeč kot „Solnce na krasnem nebu"; zmiraj kažejo na vzhod, se trudijo in podpirajo versko delavnost na iztoku; iu Bog ve, če niso za spreoberujenje vzhoda bolj prepričani kakor mi vsi, ker v Rim vodijo vse pota in tam se zedinjajo vsa sporočila vesoljnega sveta kot v središči, in mogoče, da imajo sv. Oče še kako viši, div-mši prepričanje ali preičutek, da bode nastala za vzhod verska doba zlata. Kaže se pa res mnogo bolje v Armeniji, Rumeniji. Sv. deželi, tedaj posebno v tako zloglasni Turčiji. In glej, v preolikani Evropi se boje redovniki. kakor čč. oo. kapucini, zidati si velike vstanove, v deželah naj večega sovražnika kerščanskega imena, v turških deželah pri Smirni pa zidajo si središče. Samemu sultanu se ne zdi sramotno pri Rimskem Stolu nastaviti si svojega poslanika. Naj lepše, se ve da, sedaj kaže, in naj revniši so naši trikrat revni bratje in sestre na Bolgarskem. Kar jo bilo brati v „Danici," to je še vse premalo. Čital aom mnoga sporočila o njih. in to je tako žalostno, da bi se človek le jokal, naj se že ozremo na nevednost svečenikov, ali na revščino in zatiranje ljudstva. Naj le nekoliko omenim o tem. Prašal je 121eten fantič svečenika razkolnika, koliko je bogov, in ta mu odgovori: Eden ali dva, pa mogoče da tudi 3 ali 4, jaz ne vem. Skoro noben pop, t. j. njihov mašnik. ne zna ne brati veliko in ne pisati, o kaj pravim, še dobro očenaša in češene marije ne znajo. Nekje v celi vasi ni nihče češene marije znal. Vsaj pa tudi temu ni čuda, ako se preudari da tam pop, celo škof, je tolikokrat postal. Kedor je več denarja za to dal; tam cvete prava „sinio-uija." Svečenik je bil in je še zraven kak rokodelec, krojač, čevljar, vertnar, celo kerčmar in žganjar. Če prideš popa iskat, ga boš najdel na polji, ko kosi ali žauje, ali pri šnopsarjih. Ti ga prosiš, da bi prinesel sv. II. Telo in on gre ves umazan in raztersan v cerkev po rPrečasto" (Sv. R. Telo), ki se tam v černem kotu nahaja, kjer červi in merčesi okrog lazijo v nesnažen pert zavito; spluh je vse tako nečedno, kakor, če nebi 50 let nikdo pomel. Cez raztergano streho lije dež, skoz špranje brije ojster vihar in tla so neravna in grozno včedna. Da skoro nikjer ne gori pred „Presve-tim" večna luč, razume se po tem že lahko samo po sebi. O mili Bog, usmili se jih! ,.Razjokal sem se in pri maši sem bil raztresen.-4 piše neki misijonar „videč kako se z mojim ljubim Odrešeuikom tukaj ravna." (Tukaj moramo v pojasnilo manj učenim bravcem omeuiti. da razkolni duhovni, ako so posvečeni od ta-cega svojega škofa, ki v nepretergani versti res ima nasledstvo do aposteljnov, potem oni veljavno mašujejo in res spreminjajo kruh in vino v presv. R. Telo iu presv. R. Kri Kristusovo. — kakor ravno to oblast ohrani u. pr. tudi katoliški duhoven, akoravno bi bil sam v smertuem grehu ali celo odpadnik, ker sv. mašni-kovo posvečenje vtisne neizbrisljivo znamnje posvečencu. Iz tega pa ne sledi, da bi se smel katoličan vdeleževati razkolniške božje službe, in nerazumljivo nam je v tena spisu, kar pravi „misijonar:® „pri celi maši sem bil raztresen." Je ne mara to bil kaka „razkolni misijonar,* in ne katoliški? Vr.) Oj dragi mi bratci sestrice, ti darežljiva in za dobro tolikanj vneta Kranjska dežela, podpiraj, prosi, moli, posebno po priprošnji ssv. blagovestnikov Cirila in Metodija za svoje zapušene, revne bratce, sestrice; vsaj nam je tudi Bolgar najbliži brat! Kakor za Gospoda vseh gospodov, tako malo je oskerbljeno za to revno, nesrečno ljudstvo. Nikjer v celi vasi še enega stola niso dobili, na tleh sedeč po-vžijejo svojo pičlo jed, kolikor jim jo je pustila turška roka. Njihove bajtice so mnoge take, da imajo pri nas domače živali boljša poslopja. To govorim o turški Bolgariji; v na pol svobodni kneževini Bolgarski je v tem oziru že mnogo bolje. (Konec prih.) Iz Mariborske dieoezanske sinode. XIV. De sodalitate Presbvterorum dioecesis Lavantinae. Opportunum dueimus, decretis primae Synodi dioe-cesanae laudabilem quoque intexere memoriam „sodali-tatis Presbvterorum dioecesis Lavantinae;" quae memoria incitamentum simul sit amplioris hujus sodalitatis incrementi. Quum ea sit materialis Cleri curati conditio, ut sacerdos curatus, succrescentibus in dios oneribus et expensis, fixis manentibus proventibus officialibus jam ante decennia insufficientibus, tempore actualis servitii vix numraulum pro diebus temporalis vel habitualis in-validitatis reponere valeat: jam inde ab exordio muneris Nostri epi8Copali8 animum in hoc intendimus, ut fundus constitueretur in adjutorium sacerdotum emeritorum; quem fundum sub nomine „fundi emeritorum" anno 1864 viribus unitis constituere feliciter nobis contingit. Verum in pejus semper vergente sorte curatorum, res eo devenerunt, ut etiam actuales curati, obveniente aliquo morbo aut infestae tempestatis calamitate aut alio sinistro cnsu. ad statum vere deplorabilem se re-dactos sentiant; quippe quum remediis inde emergendi careant, et ideo mente simul et corde deprimantur. Haec omnia animo revolventes opportunum arbi-trati sumu8, sodalitatem emeritorum latiori superstruere fundamento; ita nimirum, ut etiam curatis actualibus, inopina ex quacumque calamitate perculsis, auxilia inde suppeditarentur. Votis nostris lubenter obviam venit venerabilis Clerus dioecesanus, et opitulante Deo sodalitas emeritorum ad finem vergente anno 1873 in „sodalitatem Presbyterorum dioecesis Lavantinae" transiit, statutis in commitiis sodalium generalibus congrue immutatis et a Nobis approbatis. Non possumu8 non summas Deo Optimo et Maximo referre gratias pro inopinato felici successu, quem haec reformata sodalitas, uti ejus anuuae relatioues testantur, primo suo decennio nacta est. Ut autem arbor hujus sodalitatis, quam Charitas plantavit, fraterna misericordia irrigavit, Deus vero miris incrementis foecundavit, uberiores adhuc in poste-rura ferat fruetus, in hac Nostra prima Synodo dioece-sana sodales pro omni obolo. quem saepe saepius utique non sine abnegatione sui ipsius in carbonam sodalitatis immiserunt, laudamus; eos, qui adhuc foris versantur, ad intrandam sodalitatem enixe invitamus; omnes autem in Domino hortamur, ut etiam mortis causa, id est, in testamenti8 suis sodalitatis hujus benevole meminerint. Vitupérât Apostolus Paulus (1. Tim. 5, 8.) eos, qui suorum et maxime domesticorum curam non habent ; ergo laudandi sunt, qui hanc curam in fratres egentes solerter impendunt. Et si canones clericos libere quidem, sed nonnisi ad pias causas testameota condere permittunt: re vera pro nostri aevi circumstantiis inter clericos ejusdem dioecesis causa vix datur nobilior et laudabilior ea, quam haec sodalitas prosequitur. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Celja. (Peto letno sporočilo katolisko-podpornega društva). Namen tega društva: Podpirati učiteljice in učenke privatne dekliške šole v Celjski okolici, po primeri društvenega premoženja pa tudi druge ubožne otroke. Ta namen smo z Božjo pomočjo dosegli tudi v pretečenem letu, akoravno smo imeli toliko stroškov, kakor še nobeno leto ne poprej. Ti večji stroški izvirajo od tod, da se je mesečna plača čč. šolskim sestram začenši s 1. tebruvarjem 1883 povikšala od 55 gld. na 60 gld.. potem pa od davkov, za šolsko poslopje. Kajti c. kr. deželna finančua direkcija v Gradci je dne 12. avg. 1883 št. 13317 odločila, da učilnica šolskih sester v Celji ni javna, dasiravno ima pravico javnosti, temveč privatna ali zasebna; po postavi pa so davka oproščene le javne šole, ktere vzderžuje občina, dežela ali pa der-žava. Ker je c. kr. davkarsko nadzorništvo v Celji dohodke, ktere bi šolsko poslopje dobivalo, cenilo na letnih 500 gld., so se doklade naštele na 94°/0. Po postavi hišnih davkov od novo postavljenega poslopja skozi 12 let ni treba plačevati; od tega davka z letnimi 70 gld. ostane toraj šolsko poslopje do leta 1893 oproščeno, doklade pa se imajo plačevati. Sicer smo se zoper odlok c. kr. finančne direkcije pritožili pri c. kr. finančnem ministerstvu, ki pa pritožbe če ni rešilo. Ker se po tej privatni dekliški šoli štajarski deželi vsako leto precej veliko stroškov prihrani, ktere bi deželna blagajnica morala terpeti, če bi te šole ne bilo, smo v pretečenem letu zopet predložili po g. dež. posl. prof. M. Žolgarju prošnjo visokemu deželnemu zboru v Gradcu, naj nam nakloni primerno podporo iz deželne blagajnice. Deželni zbor je naročil slavnemu deželnemu odboru, naj to reč nadrobneje preiskuje in v prihodnji seji deželnemu zboru o tej stvari poroča. Že poprešnja leta je naše društvo toliko pomagalo najubožnejšim učencem in učenkam iz okoličanskih šol, da so dobivali obutve, obleke itd. To se je storilo pre-tečeno leto tudi o Božiču. Zraven tega so pa najubož-nejši učenci in učenke iz imenovanih šol od 1. febr. 1883 dobivali redno hrano opoldne pri čč. šolskih sestrah. Hodilo jih je blizu 100 ua ta obed ob ponedeljkih, torkih, četertkih in petkih, toraj ob tistih dnevih, kadar so imeli pred- in popoldanski poduk. Veliko teh otrok prihaja namreč od precej daljnih krajev v šolo in sirote so vesele, če se jim podeli kaj tople hrane o poldne, ko morajo čakati na popoldanski poduk. Stroški za to „sirotinsko kuhinjo" so znesli v denarji 120 gld., toda veliko posestnikov iz Celjskega mesta in iz okolice, potem tudi iz Ternovelj itd. je darovalo prostovoljno mnogo živeža, namreč: krompirja, fižola, žita itd. S početkom novega šolskega leta hodi na to kosilo štirikrat na teden po 110 učencev in učenk. Večje doneske v denarji so darovali v ta namen: Slavna Celjska posojilnica 50 gld.; blagorodni g. Konrad Vasič, posestnik lanovške grajščine in c. kr. ministerski svetovalec, 24 gld. Po 5 gld. so darovali: gg. dr. Josip Sernec, dr. Josip Vošnjak, deržavni in deželni poslanec, Ivan Krušic, Ant. Šlander, Mih. Vošnjak, Josip Žičkar itd. Na tak način ni terpela društvena blagajnica nobenih stroškov za to „sirotinsko kuhinjo." Vseh učenk, ki so koncem 1. 1883 obiskovale tri-razredno dekliško šolo je 226, šivalno pa 25. Udov šteje društvo koncem 1883. leta 380, in sicer: 42 ustanovnikov (ki so vplačali najmanj po 40 gld.), 223 letnih udov z najmanj 2 gld., 115 podpornikov vsaj z 52 kr. K sklepu se prav priserčno zahvaljujemo našemu prevzvišenemu in prečastitemu društvenemu zavetniku Njih ekscelenciji premilostljivemu gospodu knezoškofu Lavantinskemu, ki so tudi to leto naše društvo in dekliško šolo na vse strani tako krepko podpirali. Serčno zahvalo izrekamo vsem preblagim dozdaj -šnjim čestitim društvenikom in prijateljem, ktere prosimo, naj nam ostanejo zvesti tudi v novem letu. Z združenimi močmi se je v malo letih dalo mnogo doseči, ne da bi bilo posamezue prehudo bolelo; z združenimi močmi bomo tudi v prihodnje zamogli vzderževati to za naše razmere neobhodno potrebno dekliško šolo, da se bodo zamogli podpirati ubožni šolski otroci in bodo tudi čestiti udje imeli marsiktero nedolžno veselje. V to pomozi Bog! Dubica bos., 11. svečana. Prejel sem 3. marca Vašo pošiljko z mašami gg.: Zupanca, Kristofiča in Na-robeta. Zadnjič sem pisal o čisto novi reči, o zakonih že-nitbenih mahomedanov; danas imam pa zopet nekaj naznaniti, kar bi zamoglo že čez več stoletij zlasti staršem, gospodarjem, sploh predstojnikom ne samo v zgled služiti, ampak tudi v spodbudo ali morda osra-motenje in poboljšanje. Tukaj v Bosni bili so dozdaj mahomedani (turki) v posestvu zemlje in vsega bogastva, kristjani do naj novejših časov še niso smeli imeti polja in enakih ležečih posestev, samo kučica in vert so bili zakonito (po postavi) dovoljeni. Toraj bili so tudi sploh siromašni in ubogi, ki so si dostikrat težko kruh služili pri ma-homedanih, kteri so v svoje hiše jemali za postrežbo ženam naj raji katoliške žene in devojke, ker so te zvesteje od drugih. Tako se godi še zdaj. Da je pa bližnji katoliški duhoven vedel, kje ima svoje ovčice. naznanili so mu drugi katoličanje tistega kraja, da služi v ti ali oni turški kuči katolik ali katolikinja. Navadno je bilo dovoljeno tem slugam, da so smeli hoditi ua nedelje in veče praznike k službi božji, ako se je obhajala blizo njih hiše ali kraja, tudi so turški gospodarji še precej ubogali katoliške „fratreu (ker so bili skoz iu skoz vsi franjevci, od tod splošno ime fratrov. pričo turkov pa so jih imenovali naj bolj ujake) ter so vsaj nekoliko pazili na vedenje teh slug. In ravno en tak zgled naj povem, kakor sem ga doživel jaz sam. Naj mogočnija turška hiša je tukaj begov Čerič-ev. razdeljena _v šest družin. Gospodar ene teh družiu, Kustan beg Čerič, došel je enkrat k meni, da mi ima nekaj razodeti. Na vprašanje, kaj važnega mi če povedati, začel mi je praviti, da ima katoliško služkinjo Kato (Katarino) po imenu, iz one fare doma, da je „frater* po bratu mu naročil, naj dobro pazi nanjo, iu to je dozdaj vestno spolnil. Ali prošlo nedeljo odšla je sim na službo božjo, pa se ni povernila do večera. Poslal sem človeka, da jo je iskal po vsi Dubici: ni je našel, pa v ponedeljek smo zvedeli, da je bila v kerčmi; poslal sem berž po njo in jo dal v kučo pripeljati. To Vara objavljam, da ne bi bil nazadnje jaz kriv. ako bi de-vojka nasrečna postala. Imeli smo v svojih kučah za mojega otca do zdaj v službi mahomedanke. katolikinje in riščanke (grehinje), hvala Bogu, dozdaj ni še nobena nesrečna postala v naši hiši; toraj rečem, da bi to; sramota bi bila za mene in za vse moje brate. Izvolite jo pozvati pred sebe, v,i s če bolje slušati nego li mene, koj nišam njezina zakoua (njene vere). Da se ta služkinja tisto nedeljo ni povernila v turško hišo, ampak odšla zares v kerčmo, ker je hotela zapustiti turka in prestopiti v službo v ravno tisti kerčmi to sem že v ponedeljek potem o poldan dobro vedel; da jo je turk dal iskati, tega sem se pa poznej popolnoma prepričal, ker povedala mi je gospodinja katoli-kinja, k kteri je ona služkinja vsako nedeljo zahajala, da je došel turk vprašat po Kati že v mraku, potem pa zopet pozno v noč, ter ni verjel, da je ni v hiši, dokler se ni prepričal s svojimi očmi. ker je hotel na vsaki način stopiti prav v sobo. kjer je družina stanovala. Turk. krivobožec, je toraj toliko skerbel za izročeno si služkinjo, ter za njeno poštenje, in to menda naj bolj iz namena, da ne bi omadežala čast hiše njegove pred sovražniki in svetom, ter je toliko truda si dal, da najde in zopet v hišo pripelje zgubljenko; kako pa ravnajo v enacih dogodbah sebi v sramoto pa v pogubo svoje duše mnogi kerščanski gospodarji in gospodinje, ki se današnje dni pogosto še ne menijo za dušo svoje služinčadi (poslov), ter strogo in terdoserčno gledajo samo na to, da jim po dnevu v delavnike dela ko živina, kaj pa počenja po noči in v nedeljah, to jim ne pride še na misel ne. še manj pa si prizadevajo truda, da bi pozvedili in napčnosti zabrauili. In ali morem o mnozih prenesrečnih in zaslepljenih starših kaj boljega reči zastrau skerbi za duše svojih sinov in hčera? Da, resnično bodo Tir in Sidon, neverci in turki osramotili kristjane na sodbi ter jih obsodili s tim. da so oni brez luči keršanske vere poštenejše živeli, kakor marsikteri kristjan. Ta izgled nevernega turčina bi jaz rad na glas vsim Slovencem oznanoval, ker ravno ta dolžnost, skerb ?SL dušo svojih poslov še bolj pa svojih otrok se danas tudi pri vas močno zanemarja, od nekterih celo taji; pa so tudi posli vedno slabeji. otroci vedno hudobneji, — kaj bode nastalo iz zanemarjanja prevelike te dolžnosti? Kako se bodo zamogli izgovoriti na sodbi nesrečni, kterih duša je zastavljena za vse njim izročene duše? (Kako tudi mnogi posli in otroci, ki so vedno bolj ter-dovratni?) To naj premišljujejo oboji zlasti zdaj pred velikonočno izpovedjo ter popravijo vse dozdaj storjene pregreške in zanemarjanja svojih dolžnosti. Z Bogom. V. Lah. Iz Amerike, 5. listopada 1883. (Janez piSe staršem.) Dolga je bila pot. pa sem jo vendar še dosti srečno prestal. Morie, katerega sem se toliko veselil, me je naj bolj pokorilo. 17. oktobra sem stopil na veli-kausko ladijo „Fuldo." in že koj ta dan popoldne polomila me je morska bolezen. Mislil sem. da ne bode sile, pa sem vendar cele 4 dui kot hlod ležal. Bolela me je glava, ter sen» mislil, da mi bode počila, želodec je tako razgrajal, da sem mislil, ne bo več za rabo. Odkar sem bil na ladiji. nisem jedel nobene gorke jedi, samo enkrat sem dobil od čast. g. B. nekaj sladkorja, spil sem nekaj kave. Oh! da bi bil imel kaj sadja sabo, katerega sem imel doma tako obilo; ali saj kaj merzle vode. Morje je bilo viharno 7 dui neprenehoma, zadnje tri dni pa tako pokojno, da je bilo morje pri miru kot iniza. Nikdar ninem bil tako vesel, kakor, ko sem 27. oktobra zjutraj pervič suho zemljo zagledal. Novi Jork! ne morem popisati iepote. bogastva in imenitnosti tega mesta. Železnice gredo po ulicah nad hišami, želez-nične postaje so ravuo tako v višavi. 29. oktobra zvečer smo zapustili Novi Jork in se odpeljali naprej v sredino Amerike. Iies je ta dežela hvale vredna, kajti tu pridela kmet 000—1UU0 mernikov pšenice. Mernik stane 90—100 centov. 1 dolar ima 100 centov ali po naše 2 gld. 15 kr.; pa tukaj je denar pol manjše veljave. V Čikagi smo plačali za šest ur spanja in zajutrek vsak dva dolarja, po naše 4 gld. 30 kr. Pač poštena dragina. 3. novembra sem prestopil samostanski prag. Ne morem popisati, kako velikansko in krasno je to p^lopje; pa še vedno pridelavajo. Le to naj omenim, da so vsi nadzorniki in sploh, očetje in bratje, silno prijazni in vljudni. Nepopisljiva je njih dobrota, ter tukaj smo z vsem preskerbljeni, kar le kdo potrebuje. Hrana izverstna, rabimo le vilice in nož. Le Bogu se imam zahvaliti, da me je Njegova previdnost tu sem pripeljala. Prosim, denite na pismo marko za 10 kr. Blizo našega samostana je do 40 kranjskih družin, eni so od Bleda, drugi z Dolenjskega, tudi Rajovic je blizo tukaj. Nekoliko modrih izrekov blagodnšnega nadvojvoda Maksimilijana je prinesel zadarski list „Stekliš" in za njim „Edinost/ Glasé se: „Despotizem (samosilstvo enega samega) je težko prenašati; a despotizem mnogih je neprenašljiv, ter prej ali slej propade." (20 apr. 18G0). „Vlada, katera noče ali ne more poslušati tožb svojih podanikov, taka vlada je slaba in hiti v svojo propast." (23. apr. 1860^. „Vladarji morajo biti nad strankami, ker v dobro vredjeni deržavi so jim stranke podložne. Oni vladarji, kateri so vodji kake stranke, ne smejo se čuditi, ako na vse zadnje tudi oni propadejo s stranko." „Bogataša smeš pustiti čakati, a nikdar siromaka, bogataši imajo denarja, torej tudi časa dovolj, za siromaka je čas denar." (2. jun. 1800). „Z bodali se ne koplje blago iz zemlje." ¡2. maja 1800). „Vladarji in ministri, a pred vsem finančni ministri, morali bi imeti mnogo svojega posestva, da na njih poskušajo povišanja davkov." (22. nov. 1800). „Velika razlika je med vladanjem in zapovedova-njem. Za vladarje je treba znanja, za zapovedovanje le zmožnosti. Kako malo znajo vladarji razlikovati té dve lastnosti. Zapovedajoč narodom — tlači se njihova osobnost, toliko potrebna, nasprotno vladajoč jih, vodi jih k pravemu dobremu cilju." (20. nov. 1800). „Zakon (postava) mora zabranjevati tlačenje od zgorej in puntanje od zdolej." {3. jan. 1801.) „Vsak človek je Božja stvar, pa zato ima pravico, da svobodno in neodvisno dela in se razvija v mejah društva. Kedor neče priznati te subjektivnosti svojega bližnjega, ta je in ostane despot." (23. marcija 1801). „Niso narodi vstvarjeni zarad vladarjev, ampak vladarji za narode." (13. sept. 1801.) „Kjer je vstava, tam je tudi upora" (opozicija), (22. sept. 1801). „Kadar se rabijo bodala izven hiše (deržave), služijo za brambo; kadar se pa rabijo doma (v deržavi), ne dovedajo do druzega. nego do samomora." (30. avg. 1801). Iz teh izrekov, kateri se nahajajo v knjigi, katero je izdal ranjki nadvojvoda, vidi se, kako je ranjki Maksimilijan natanjčno spoznaval dolžnosti vladarjev. On sam je hotel gotovo izverševati te dolžnosti, a kako ga je prevaril svet; dokaz to, da se čestokrat naj plemenitejši nameni razbijó na skali človeške strasti. Strahovano bogokletstvo. Bogokletno govorjenje ali pa sploh bogoskrunsko počenjanje ni redka prikazen. Nedavno je bilo tudi v nekem slovenskem listu nekaj podobnega brati. Za maloktero pregreho pa tako pogosto prihaja nagla šiba, kakor ravno za bogo-kletje. In ni čudo, ker taka prederzuost ni le naj ob-čutljivši napad na Božje veličanstvo, ampak razodeva tudi, da bogokletnež je preširen človek, ki ne vé, kaj je omika. Zato so tudi celo krivovérci hudo žaljeni zarad tacih napadov na Boga iu Božjo čast. Amerikanski protestanški list „Weltbote" v Allen-townu pripoveduje naslednjo pretresljivo dogodbo: „Lemuel Thomas," BOletin tesar v Jenkintownu v Pensil-vaniji, je veljal za derzovitega prostomišljaka in verskega zasramovavca. Posédal je rad po kerčmah v veselih družinah in povabil je na pojedino neki večer mesca prosenca tekočega leta več pajdašev, ki so bili z njim enacih misli. Bilo je v „Coltmanovem hotelu." Predsednik je bil „Thomas" in priéél je pojedino z zasram-ljivo predjedno molitvijo, k kteri so se vsi krohotali. Kmali je eden opomnil, da ravno kakor pri zadnji večerji Jezusa in aposteljnov jih je trinajst pri mizi. Nato je „Thomas" naznanil, da hoče on Sina Božjega igrati, druzega je postavil za Juda Iškarjota. Pri nadaljnem posnemanji Zveličarja s kruhom itd. (groza nas je več praviti) je nesramnež kar neprevidoma o blé del kakor zid in se je zgrudil znak na stol. Odpravili so ga domu in spravili v posteljo, kjer je bil naslednje jutro kakor merlič najden . . . Kakošni ostudneži so bili ti bogo-kletneži, kaže poročilo tudi s tem, ker pravi, da njegovi tovarši so še potlej do 4 zjutraj s svojim popivanjem nadaljevali ! Bil je v jutro „mertev najden." Lepi tovarši, ki se za tako grozno zadetega niso nič menili! V čast sv. Jožefu (po lat.: Dei qui gratiae impotes). 1. Kdor milost božjo išče si, Darov nebeških si želi, Naj v Jožefovo le imé, Zaupno kliče, vslišan bo. 2. Če kličeš v Jožefovo imé. Bog tvoje prošnje sliši rad. Ti milost dobremu zinuoži, K pokori v grehu te budi. 3. Kdor Jožefa časti zvesto, Nabira rajske si dari. Na smertni uri hudi boj, Bo s slavno zmago dokončal. 4. On, ki v Marijinih rokah. In v rokah Sina Božjega, V Gospodu mirno je zaspal, Je umirajočim učeuik. 5. Kdo je mogočnejši kot on V Saj vse nebo je gledalo, Kako sam Bog pokoren bil, Mu je na migljej, na ukaz. 0. Kdo je popolniši kot on, Deviške ženin Matere? Saj varh najvišega je bil, Dozdevni oče Jezusov. 7. Oj Trojstvo sveto, blaženo, Bog Oče, Sin in sv. Duh! Na veke naj te vse časti, In sveto Jožefovo imé. Amen. Razgled po svetu. Dunaj. V deržavni zbornici 18. t. m. je Msgr Greuter pošteno ošibal novo brezverstvo, zlasti v šolah napihnjeno vedo. ki človeka do osla in vola v hlevu „degradira" (znižuje); lansko rogovilstvo na dunajski univerzi, pnkimovanje predstojništva in profesorjev k temu; brez verstva v šolah itd. Kaj tako tehtnega se ne sliši vsaki dan. V katoliško Cerkev je malo pred smertjo v Saar-brukenu prestopil predstojnik mašniške delavnice in glavni podpornik odpadnikov, ki se imenujejo staroka-toličani. Tedaj se le spet poterdi. da v katoliški Cerkvi je dobro umreti. Nevarnosti pod zemljo. V rudniku Pakahavkas v Ameriki je vneti ognjeni sopar naredil strašno razdjanje; v trenutku je bilo 150 ljudi mertvih. — Po angleških rudnikih dela pDČez kacih 500.000 ljudi in vsako leto se konča v njih do 2500 ljudi, to stori 48 na teden. 8 oseb na dan. Ogersko. če tudi po veliki večiui katoliško, je pod protestantovskim gospodstvom. Med ministri so štirje protestanti; vsi trije predsedniki poslauiške zbornice protestanti, protestanti so tudi štirje ministerski namestniki, ob kratkem: kjer minister ni protestant, je pa njegov namestnik. V vladnem klubu, pri vradnem čas-ništvu, pri železnicah itd. je več protestantov kakor katoličanov. V spodnji zbornici je sicer med 413 poslanci 224 katoličanov; toda mnogi izmed teh se ravnajo po kalvinskem ministru Koloman-u Tisu, tako, da akoravuo je protestantov manj. vendar v deželi le-ti vladajo. Čas je, da bi se zbudili katoličani! Bnitovnlie zadeve, V molitev priporočeni: Na milostne priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših augeljev varhov in vsih naših patrouov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanja iu vse nečistosti, sovraštva, prekliujevanje in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. To bodi pred vsim drugim priporočeno v bratovsko molitev. — Bratovsk ud, v velikih stiskah z družino vred. prosi molitve, da bi na priprošnje N. lj. G. prejel pomoč iz Jezusovega uajsv. Serca. Po usli-šanji se naznani zahvala. — Vestne pritežuosti priporočene Jezusu na Oljski gori in Žalostni Materi Božji. — Družina v velikih stiskah in ki ji preti grozna nesreča, se priporoči v molitev bratom in sestram, da bi na priprošnje N. lj. G. presv. Serca. in sv. Antona Pad. iu sv. Jožefa bila hudega obvarovana. — Bolna žena za ljubo zdravje. — Mladcneč hudo na očeh bolau za zdravje. Zahvale. Hvaljena bodi Lurška Marija D.! Bil me je napadel serčui kerč, da nisem imela več sape iu me je hotlo kar zadušiti; vžila pa sem nekoliko lurške vode iu z njo se pomočila ter v Marijo klicala: in hitro potem mi je odleglo ter sem iz nevarnosti in zamorem delati. y% V Dolu, 1(5. sušca 1884. Koledar za prihodnji teden: 24. sušca. S. višji angelj Gabriel. — 25. Oznanjenje Marije D. — S. Emauuvel. — 27. S. Rupert. — 28. Spomin predrage Kervi N. G. J. Kr. — 29. S. Ciril dijakon. — 30. Tiha nedelja. S. Janez Klimak. Mesec mali traven, april je posvečen božjemu češenju umirajočega in od smerti vstavšega Zveličarja. Skaži mu božje češenje in zahvalo pred drugim z vredno velikonočno spovedjo in sv. Obhajilom. Listek za raznoterosti. Spomin nove maše prijatelja Ignao^a. Krasno je solnce sijalo. Vetrič prijeten pihljal, Tisoč cvetlic lesketalo, Kamor svit rajski je pal. Vender naj bolj lesketala Cvetka le ena se je, V solnčnem se žarku igrala, Kakor nikoli še ne. Zlata ta cvetka cvetela Rajsko nad serčicem je, Serca gorkota jo grela, Da — njo gojilo serce. Žlahtno to cvetko je Tvoje, Nace! pognalo serce, Da je razširjala svoje Cvetje najlepši — nad vse. Cvetka pa sad dozorila Tamkaj pred Jagnjetom je: Ko se daritev spolnila Serce razvnelo je se. Brojanski. Jože- Jožef- Josip- Jožkotom Bog daj časni blagor, večni dom! Vsim, ki v hišo te sprejmo, Moj naznani listič to! ' Vr. Za pirhe se dobivajo v katol. bukvami: 1. Rože in koprive za dom in šolo, 1. zvez., po 10 kr. (Dijaški kuhinji v korist.) 2. Prestave naj lepših himen sv. Cerkve. Poslovenil J. Bile. 3. Križev pot za duše v vicah. Griže pri Celji, U». sušca. (Zahvala.) Njih prevz-višenost visokorodni milostljivi g. knez in škof Lavan-tinski dr. Jakob Maksimilijan Stepišnek so blagovolili za novo cerkev v Grižah 100 gld. darovati. — Cerkveno predstojništvo v Grižah za blagoserčni dar svojemu mi-lostljivemu Vladiku naj toplejšo zahvalo izreka. Matija Arzenšek, Tomaž Saler, Franjo Cerev, župnik. ključarja. Mali ljudski inisijon je imel preč. P. Dolijak S. J. v grajšinski kapeli Hmelniku na Dolenjskem skoz celi teden. To se je zgodilo v naj veči veselje ljudstva s tako velikim pospehom, kolikor koli je mogoče v majhni kapeli, kjer je zamoglo le malo ljudi blizo. Podal se je preč. Pater 13. t. m. na Koroško v Tinje, kjer bo nadaljeval apostoljsko delo, in to s čast. g. Lempeljnom vred skoz delj časa. Iz Lnrda je neka Palatinka pisala družini svoji naslednjo dogodbo: Bila mi je sreča viditi čudovito ozdravljenje. Proti 5% zvečer sem klečala pred jamo. Kar zaslišim veselo vpitje, kteremu zdajci nasleduje slovesna pesem. Grem v jamo, ki so jo pa zdajci za-perli zarad velikega pritiskanja ljudi. Bil je tam 381etin mož, ki je bil že od davno sključen, zdaj pa. ravno ko so ga iz čudovite vode vzdignili, je čutil, da zamore hoditi. Se ve, da veselje je bilo nepopisljivo. Kakor znamnje svoje hvaležnosti je sam na oltar v jami nesel svojo zlato uro z zlato verižico; eden njegovih domačih ga je spremljal, duhoven je z njim berglje nesel, in mnogo ljudi jih je obdajalo. Dalo se je znamnje in vse je pokleknilo molit rožni venec. Ozdravljeni pa se je vsedel na atol, ker bil je še slab in tresel se je na vsem životu. Duhoven, ki ga je spremljal, je bil tako pretresen, da ni mogel ne besede izreči, da bi jim bil rožni venec molil, ter je moral drugi duhoven namesto njega predmoliti. Ko so odmolili, je ozdravljeni vstal in nekoliko stopinj ho lil, potem se je zopet vsedel in gorke solze so se mu iz oči vlile. Imela sem srečo to z drugimi viditi. Huda služba. Gospodinja: Zakaj pa hočeš kar meni nič, tebi nič — službo zapustiti, Maruša? Maruša. Ce smem naravnost povedati: ker ne morem vaše jeze prestajati. Gospodinja: E, kaj moja jeza! Komaj se obernem, pa je že ni več. Maruša. Res, gospodinja, pa komaj se v novo obernete, že je spet tu. Dobrotni darovi. Za študentovsko kuhinjo: Neimenovan 2 gld. — Neimenovan dobrotnik 1 gld. 20 kr. — Čast. g. župnik Anton Kerčon 2 gld. — Čast. g. kaplan Fr. Mekinec 1 gld. — Neimenovana dobrotnica 1 gld. Za cerkev Jezusovega presv. Serca: S Kerke čast. g. župnik J. Zore 30 gld. (za srečke). — Dobrotnik iz K. 50 gld.*) — Vavtavas po čast. g. župniku Ant. Kerčonu 10 gld. za srečke, versta 598. — Kranjska gora po čast. g. župniku BI. Arteljnu 10 gld. (za eno polo srečk). Za cerkev v Bohinjski Bistrici: S Kerke čast. g. župnik J. Zore 15 gld. Za sv. Očeta: Iz Mekin po čast. g. župniku J. Ederji 8 gld. Za opravo ubožnili cerkev: Iz Ovsiš 1 gld. 20 kr. — Iz Blok 37 gld. — Iz Cirknice 55 gl. — Iz Spodnje Idrije 19 gld. 40 kr. — Iz Borovnice 25 gld. — Z Janč 22 gld. 35 kr. — Vavtavas 5 gld. Za sveto Detinstvo: Čast. g. župnik A. Kerčon 1 gld. — Iz Doba po čast. g. Fr. Mekincu 9 gld. Za kapelo sv. Jožefa v Kuteževem: Marjeta Jerovšek 2 gld. — Marija Vidic 1 gld. — N. N. 1 gld. Pogovori z gg. dopisovalci. G. M—r v B.: Ne spominjam se, da bi bilo kako tako pitanje došlo; sicer je pa tudi tako prav. — G. T. v K:: Bila je pomota, pa le v čerkah. ne v bistvu. — G. A—k v Gr.: Naznanila vselej dobro došle: plače nič ni. Iskreno pozdravljeni! *) Op. Ta znesek je po zmoti zadnjič stal v nDan.u med darovi za cerkev v „Bohinjski Bistrici," dasiravno je bil djan v pravo blagajnico, namreč: rza cerkev Jezusov, presv. Serca." Vr. Odgovorni vrednik: Luka Jeraa. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.