39   
Listje in cvetje
Nekaj evetlieja iz pesništva.
(Nabira in razkazuje St. pl. Orlovu:.)
B) Metafora.
Metafora je okrajšana primera. Najlažje jo toraj spoznaS na tem, Ce jo morež spremeniti v primero; v tem jo takoj lahko ločiš od si-nekdohe in metonimije, kateri se ne dasta tako spremeniti. N. pr. Mladost je podobua spomladi. Ako v tera stavku izpustim besedo »tnladost< in mesto nje postavim »spomlad«. dobim metaforo, in o človeku, ki je bil srečen v mladosti, lahko metaforsko rečem: >Pomlad niu je bila lepa«.
Kar smo rekli o primeri, to velja tudi o metafori; tudi ona ima tri dele. Včasih tiči razloček rnej njima le v izpuščenem primer-jalnem vezniku, namestu katerega stoji po-možnik »bili«. Kristus je rabil pogosto takr metafore, n. pr.: >Jaz sera pot; — Jaz sem viaska trta, vi ste mladike« i. t d. Ako je po možni glagol izpuščen, stopi pomožni del me-tafore kot apozicija za primerjani, na primer: >Solnce, oko neba, gleda po svetu<. Včasih metafora primei-jani del zamolči in imeuuje le pomožni, n. pr.: >Oko neba gleda po svetu«. Včasih pa napravi baš nasprotno: zamolči po-možni del in pove nekaj o primerjanem, kar velja le o pomožnem, n. pr.: »Solnce gleda po svetuc. Tukaj je metafora v glagolu »gleda« in isto velja sploh o glagolskih metaforah. N. pr. »Burja brije«; ta metafora je nastala iz primere: »Ko nam burja piba v obraz, čutinio nekako tako, kakor bi britev brila«. Poraožni del >britev« ali »brivec« se izpusti in se le brivčevo delo prilasti burji.
Često stoji primerjani del kot prilastek (atribut) pri pomožnem, n pr. »Življenja va-lovje tam zunaj brumi«; »veselja solncejenjemu utonilo«; zob fiasa itd.
Ker se primere lahko izražajo s samostal-nikom, glagolom, pridevnikom ter celo s pri-slovom, opažamo tudi fiveterne melafore. Na primer a) s samostalnikom: sneg (žmar-nice) na glavi = beli lasje; lev = junak; tiger = srdit človek itd.; ftjzglagolonn: zvezdice pozdravljajo; vihar sejezi; jezero divja; zobje meljejo; prebaviti knjigo itd.; c) s pridevni-kom : srebrni (= kot srebro beli las) las, zlati (= srežni) vek, rakova (= nasprotna) pot. grenka (= neprijetna) izkušnja itd.; č) s pri-slovom: po polževo (= počasi) napredovati, bliskoma (=zelohitro) zginiti, mahoma(= urno.. na mah) itd.
Metafore nahajamo v živem opisovanju notranjega življenja, toraj v liriki in dramatiki. V razburjenosti. kjer se misli vrste bitro druga za drugo, govorimo navadno že v vsakdanjem
življenju v metaforah. Kolikrat se sliši: >To je zver, volk, lisjak« itd. Sicer pa imamo v živem govoru mnogo obledelih metafor, katere so tekom časa zgubile metaforski značaj in jih sedaj rabimo kakor navadne samostalnike. Prvotno melaforska so mnoga imena orodij in posod, n. pr. koza (ponev z nogami, podstalo pri tesaijih itd.); iinena mnogih krajev, hribov, rastlin in osobito raznih ozvezdij. Izplafialo bi se, ko bi kdo taka imena zbra) in raztolraačil.
Nekaj zgledov za metaforo: Po glavi misli roje mu.
(Gregorčio.)
Tožno glavice vis6 cvetlicam ... ... vrtovi se zibljejo drevju. (Stritar.)
Šolski zvonček glasno poje, K sebi vabi mlade roje.
(Praprotnik,)
Vse odeva tiha noč... Tiha noč zaziblje vse.
(Slnmšek.)
Ko bož zadnjič bfla, Zopet poročila Z duhom bož telo.
(nU™» — Lcvstik.)
Na lici se ti čita,
Da ti ni mari svet.   (GtGgorčie.)
Za muhe mi ljudske ni mar.
(Gregorčič.) Kak' umira luč OČij.    (Prcšeren.)
Kadar se pa ne ozira mefafora samo na posamične izraze, inarveč je metaforska vsa raisel ali ves sostavek, imenuje se alegorija. Na primer:
Odprl si nam, oj ključek ti! Pomladi rajski čas.    (,,Troiientica".)
Vam duSo mrzlo bom ogreval,
In sebi bom hladil gorje.    (Gregoroie.)
Kreposti razmakni sice na stežaj, A skrbno ga strasti zakleni.
(Gregorčie.)
... Ne nosi mi križema rok! ¦)
(Grcgorčif.)
Alegorije so mnogi pregovori, n. pr. »Roka roko umiva«. >Zgodaj začne žgati, kar kopriva če postati« itd. Nekatere najlepše pesni Gre-gorčičeve so povsem alegorije.
*) Če se oziramo samo naprislov »križetna«, je metafora; raisel vsega stavka v prenesenem pomenu = ne bodi len, pa je alegorija.
40
Iz mojega spisovnika.
(Priobčil Ant. Maier.)
9. Goban ali jurček.
Goban ali jurček je jedilna goba. Ima tri dele: Idobuk, kocčn in micelij. Micelij, neka mreža nitij, je v zemlji skrit. Kocen je bledorujave baive in z mrežastimi ži-latni opison. Klobuk je na zgornji stiani rujav. Na spodnji stiani klobuka je plodna plast. Ta je sestavljena iz tenkih cevk. V teh se nahaja tros. Iz trosa iz rasto nove gobe. Plodna plast mladih gobanov je bela, izrastenih mmena, starih pa zelena. Stari gobani so nezdravi. Ako se goban prereže, se meso ne izpremeni, ampak ostane belo.
Gobanom so zelo podobni divji jurji, ki se prištevajo najbolj strupenim gobam. Plodna -plast in konec teh gob je rudeč-kaste barve; meso je belkasto, če se pre-reže, pa postane modro.
Pregovori, izreki in pametnice.
(Zaptsal A. K. Scžun-ov.)
1.   Lastnih žuljev kruh je najslajši.
2.   Pri   prazni    zlati   skledi  se   nihče   ne otešča.
3.   Kdor meč le po zraku vihti, za vojno ni.
Prav so uganili: Stana in Ciril Pirc v Ljubljani; Gomilšek Ljudmila pri eč. gg. uršulinkab I. let. 1 Faturjev Ivanek na Rakeku ; Jožetov Ivanko v Bočni; Barle Alojzij, učenec IV. razr. v Novem mestu ; Kramar Milček, učenec IV, razreda v Celovcu ; Osuna Tinica in Milba. učenki pri sv. Duhu nad Kržkim; Dostal Rud.. uecnec nti c. kr. vad-nici v Ljubljani; Kus Pavlina, uoit. kand. v Ljabljani ; Gorišek Dragotin, dijak III. ginin. razr. v Novom niestu ; Svetina J., Jamar Anton. cetrtošolca v Kranju; Frelcsnik Ant., prvošolec, Knralt Fr., drago*olec. Šinon Fi\, učenec
IV.  razr. v Kranjn ;   Smajs .lerica,   Muhovic JHicika, Hri-bernik Micika. Vok Rezika, Drobinc Mieika, Štakne Než., Lah  Micikii,' Pirc Polonica.   Puncer  Miciku, Kos Kezika, Vrankovič Ivanka, Klačnik 3Iicika, Sporn Julika, Kompost Mar., Vovšek   JIiu-.,  Člllk Lizika, Bndl Lizika, Praprotnik Nežica, Marolt Nežica, Kodrc Lizi, Kovšnik Ivanka, Sorčen lvanlia, Marinc Francilia, Brložuik Francika, I>voršak Mi-]ica, Žibret Nežica, Fekner Kftzika, učenke III. razreda v Braslovčali;  Knez Cirilika v St. Fctru nad Laškim; Klnn Jos.. dijak v Novem mestn ; Skrinjar Mir., dijak v Trsto; Dolenec M.itcj in TJrbas Ivan, tretješolca v Alojzijevišču v Ljubljani;  Dolinar Leop., dragosolec v Kranju ;  Sinkovee Florijan, učenec V. razr. v Idriji; Bakovnik. DolinarJos., Hacin Jo?ip, četrtosolci v Ljubljani;   Bajt Mar., učenka v Novištifti; Nidorfer Lenika, Vrbje pri Žalcn ; Punčub Mir., učenec v Sp. Idriji ; Cibej Štauko, ueenec na Dolu ; Kunpj Alojzija, Pirnat Jozefa. Škertiec Mar., nčenke v Podsredi ; Jelenec Jož., Jelenec Mart.. učenca v Božakovem ;   Pesek Anton, Lali Avg., Ogrizck Tomaž io Tkalec Jurij. dijak v Haribom ; Križanie llar. in Korom Mar., učenki pri svetem Križu pri Ljutomeru ; nčenci II. razr. na Kakeku ; JMajaron lliaka, Kalan SoH, Vilar Mici, Okorn Marika, Oelešnik Mici pri čč. gg. oršnlinkah v Ljubljani; Sajovic Gvidon, tretje-šolec t Kranjn ; Kragl Viktor, dij. v Tržičn: Petrii Fran-čiška,   Hvala Marija, MilaTec Mar. id Frančiška, ucenke v Planini; Pivk keop., učenec V. razr. 0. kr. Ijudske šole v Idriji;  Šlaraborger Tonček, gimnazijec v Mariborn ; Šlaui-berger Inka^ v Ljatomeru; Hočevarlv., Gruden Iv., Grebenc Gabrijeia, škulj Ivana in  Strah Ana, učenci  III. razreda v Laščah; Vabič štefika in Fanika, učenki v Žalcn; učenci II. skupinc v Nazareta;  Jeraj  Jozefa,  Petrin Ana, Jeraj Mar.. Petrin Jlar., učenke aa Eečici; Medvešek Ludovik v Ljubljani ;   Cottman Josipina,   učcnka II. razr. mcšč. solc pri tiršolinkah ; Gartner Drsg. in Kleraenec Micika, uženki ln. razr. v Planini;   Sever llar., Tnšar Franč., Podobnik Antonija, Kote Marijana, ucenke y Sp. Idriji; Poldka Rot-tova, učeuka IV. r. v Stari ccrkvi; Kosmač Leon, učencc
V.  razr. v Idriji;  Milavec Ana. učcnka III. r. v Planini; Bezlaj  Josipa, ačit.   kandid., Tckavc Al., Koniina Brag., Bant  Slavka, Pasquotti ltozika, Požar Rezinka, gojenke v Lichtenthnrnovem zavodu v Ljobljani; Friedl Ad. in Mar., učenca ni. razr, pri sv. Barbari v Halozah ;  Huber Mici, Koprivnikar Fanči, Milavcc Josipa,   gojenke  p. n. šolskih sestcr v Maviborn ;  Žiher Al.. učenec y Vurbergu ; Jenko A]bio, IV. rnzr. c.br. radnice v LjabJjani; Franc Kuralt, dij, II. gimn. razr. v Kranju.
Priporanja: G. urednika še prav posebno veseli, da ste se prcmnogi izmej vrlib rcjevateljcr sponinili tndi njega ter mn tndi vošoili: srečno novo leto. — Hvalft lepa I Bog vap uslisi, dragi otroci !
Odgonetka uganke v 1. številki: Mlado pišče.
Prav so nganili: Baiio Alojzij in Vi3, učenca y Novem mesta; Pavlina Rnsova, u6it. lcandid. v Ljubljnni; Gorišek Dragotiu, dijak v Novem mestu; Bukovnik Jaoez, Dolinar Josip, Hacin Josip, Čctrtoso'ci v Ljubljani; Bajt Mar.. učenka v Novi Štifti; Punčuli Mir., učenec v Idriji; ucenci II. vaxr, na Eakeku ; Oibej Stunko, učenec na Dolu; Hočevar Iv., Grudeo Ivan, Grebenc Gabrijela, 6lni]j Ivana in Strah Ana, učenci in nčenke v Lasčah ; Jeraj Josipa, Petrin Ana, Jeraj Marija, Petrin Mar., nčenke na Rečici ; Medvešek Lud. v Ljnbljani ; Cottinan Jos., nčenka II. razr. mešČ. snle pri čč. ursnlinkali v Ljubljani; Sever Marija, T-asnr Fran.. PodobniV Antonijn., Kete Marijana. uženke v Spod. Idriji; Rant Slavka in KoneiBaDragotina, gojenki v Lichtentliurnovem zavoda.
,,Vrteo" izliaja 1. dne vsacega meseca in stoji f prilogo vred za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr. — Uredništvo in npravniatvo sv. Petra cesta st. 76, t Ljubljani.
kdaj*telj, saložnik in nrednik Ant. Kržifi. — Natisnila Katoliška Tiskarna t Ljnbljani.