31. številka.
O
V Trstu, v torek dne 13. marca 1894.


„ EDINOST"
uhaja po trikrat na teden r ieatiii i«. . Panjih ob torkih, Aotrtklh in vobotah. Zju tratijo i zditnj« izhaja ob ti, uri zjutraj, vn£«ruo pa ob 7. uri arečer. — Ol»«dno ladanje stane: " J*d»u mane . f. —. jO, Izvni Aviitrijr f. I 40 »• tri n»«u. . . U.tU . . »poli«. . . . 5- . : , (L-■» r»e leto ... 10 — . . , 1«.—
Ra »nik« krti t. .-I loits s aarošaias •• rs |ssHjs ulr.
Poaamičue i t« ril k« ae dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Itttu po a nvć., » 0«Hd po S nri. Sobotno večarno iidanja v Irttu a ■«., v Gorirt « ni.
»nftkatfa političnega društva za Primorsko
OjfUii ae račuut po tarifu * potita; u naalovi« t ij.'bclimi f-rknrai »e plačuje pruator, kolikor obitvga i ava<lnih »r.tic, i'i'-laii« (Kinrtn.re iii javnoinhvnlo. d«. ma£i ORluti itd au nčnnajo p« pogodbi.
Vai Jopici naj iu potiljajo uredniitvu : ulica Caaerma it. 13. Vaitk" pitno moru biti frank uvano, k«r nefrankovana ao no aprvj imajo, Rokopisi au ne vraAajo.
Naročnino, reklamacije in oglaae »prejema upravniitvo ulica Caaerma 13. Odprto reklamacije ao proato pofttniue.
„r	m«//',
V združevanji je mo6 delavca.
Nedolgo tpmu smo pisali, da so ae pričeli tuđi avstrijski delavci druževati ali organiaovati in to postavnim potem, da pridejo do materijsloega p ob (J ji k a in poli« tićaih prepic.
Že Beg je rekel: Ni d°bro samemu biti, in dal je Adamu druiioo Eto.
Oba idražt^a v družini \ta lolje prenašala življenja težave.
de hrast samotami ni varen pred nevihto, a hrastov gosd živi in ae ohrani ato in bto let.
N«,podlagi družine naatajale ao slovanske kmečke sa druge, kjer več sorodnih dru-iin dela in živi ob enim ognjišči pri neras-deljenem posestvu. Tako ao dobile veljavo in moč srednjeveške stanovsko sadrugeali cehovatvo, kjer je dobit vsak rokodelec svoje Mvetje. Zadruge akrbi sa vsacega — vsak ud sadruge ta vso sadrago.
A ne saiBo obrtniki in rokodelci, tudi trgovci so se sdruževali in s test postajali mogočni.
Poglejmo le severonemško „hanio" t. j. kupčijeko potnorpko druibo, kolike veljave jo bila sa tedanji svet.
Osrimo se na nlijetemsko in angleško „indijsko pomorsko kompanijo* (1606), ki je admienimi mod m i in kapitali moćno oboga, tele Holandie in Angleie, nadvladala vso svetovno pomorsko kupčijo, sasedla eno najbogatejših dežel na celem svetu — Vahodno
Indijo.
■ f! '
Nojem naitevati rasna druitva prejšnjih stoletij, dovolj nam je, če se malo osremo v sedanji las. Kako bi bilo mogoče, da bi se kapital ifairsl.v tski veličin', »ko bi ne bile največja podjela,, kakor veljke fabrike (tovarn^ rudokopi, žplesnioe, deparni savodi in pomorska kupčija v rokah sdruienih , po-čij; bogataši so sdrnšili kapitale in ai ukupili inteligenco; tako oni sdnJ bogatijo, ker ?cd6, da le v tdruienju je velikanaka aila.
goepodarako in politično mod, da je prisiljena vsa^a vlada i njimi računiti; med tem, ko poeamesni trgovec ali fabrikant, naj bode še tako bogat, ni tako štet in upliven kakor v tvesi s večjo druibo. Tudi possmesna trgovska hiša obstoja le nekoliko let, mej tem ko dobro vjafone .diaŽbe. «v«t*jo stoletje. — Združene dvMpe in materijalne sile imajo
drog® .Mlledke kot posaaoioe.
Združena delavska moč sesaj.
1	1 ■ "I I1 1 I. P
PODLISTEK.
(i»)
Hrvatski ipisal Avgust Sanoa, Poslovenil Peter Mtdveifek.
(Dalje.)
tNaravno, nar%voo. Koliko lot »te io v Zagrebu f *
.Dve, domine olariasime!"
.Narave, naravno, jas sem se ie pred več loti umaknil na tvoj repinski tuskulum. Oospa Justicija se vlači tdaj s vsakim vre-gom in	da jo cestni glavar ni ie
dal sapreti; moja boginje je Cereie. Za mojega čuaa je bil prijor pater Onufrius. A sdaj in mediaa rea. Tukaj Vam isročam pi-amo od barona Otmarja Lilienfelda, potem pa bodite tako dobri in mi pokaiete novi čajev n^sad*.
„Čajpv nasad P" začudi ae prijor.
„No, dal Prosim Vas, ne uganjajte komedij, sd modum reverende, jas iagovorim le dve besedi: Sveti Gervasij in Protasij.*
„Sveti Gervaiij in Protasij P" začudi se sopet prijor, prebera hitro pismo, a prebravii je, se strese in premeri s očesom Laokovičs.
„Aha t Zdaj rasumem", reče prijor, „pojdite s menoj,"
jasneje kaie na delu, na isvrieoih velikanskih strojih, parobrodih, stavbah, inoatuvib, prekopih in sto in sto drugih del.
In delavec naj bi .pstal osamel, le on naj bi sa-se živel in trpel? Kedo se »smili posameznega, kedo ga ie iteje, ako ohromi, se obrabi P Nihče.
K večemu, da tega in onega gospodar pohvali: ta mi je slata vreden in mu tudi, sko je pravičen, plačilo poviia sa par desetič. A to je vse. In ko ga ne bo več potreboval — ali mu bodo še slata vreden P
Beda in trpljenje sta delavca spametovala; morda je mislil na pridno bučelico, katera po malem nsbira, a vendar sa mrslo simo nabere dovolj. Saj jih je toliko iu toliko ; vsaka pinete kapljico medu in satovje je polno !
Ni mu kasalo ostati osamelemu, ie sama narava mu vedno kato pot k druženju.
Dokler smo sdravi na delu, druiimo se, odlagajtno od saalužka — da bodemo imeli v času nesreče.
Is tsoih misli so nastats delavska podporna druitva. Teiko nese teiak od pičlegs sasluika, a vendar nese radovoljen svoj delež, da bode obvarovan v času bolesni.
A delavska druitva imajo tudi veliko mor&lno moč, ker prepričujejo delavca o moči v združenju. Će ima pri tem še duševni dobiček, da ae podučuje, da čita liste, da se sabsva, no potem mu postane druStvo nekak narodni dom, ponoaen je nanje.
Se v6 da je to le pričetek delavskega adruševanja, to je le eden obroček v verigi širio delavske organisaoijc. O tem posneje.
M. K.
Politiske vesti.
DrfavnI Ibor. V dodatek k poročilu v večernem izdanju „Edinosti* s dne 10. t. m. objavljamo posamične (lene vlndinega načrta gledć prisvojitve triaikih javnih skladišč (magaszini generali) in hangarjev.
1.)	Odobruje se dogovor trgovinskega in finančnega ministeretva a Tržaško občino in trgovinsko abornioo kot lastnikoma akladiič-nega podvsetja in dogovor a Llojdom.
2.)	Delnične obvosnioe v nominalni vrednosti gld. 1,750.000, katore morajo isročiti konooaijonarji, umaknejo naj se stalno is prometa.
8.) člen govori o oprostu pristojbin in kolekov ter o oprostu davka na sgradbo.
„Hvala Bogu I* vsdihne Lsckovič. Prideta po dolgem hodniku do velike sobe.
Prijor je poklical drugega milogrčnika in hlapca, katerega je imel Lackovič sa vrtnarja. Prišedši v sobo reče prijor :
„Prosim Vas, gospod Laokovič, dajte mi pipo."
„Pipo.*
„Da, aoparica je in tobak draži živce.*
„Živce P Ker ravno hočete, nate jo.*
„Gospod Laokovič, prosim, dajte mi palico ; navada je, da nikdo no aine nositi palioe."
„Palico P Kadar je navada, nnj bo.*
„Povejte mi, gospod Lucknvtf, ali imate morda kako rezilo pri sebi P*
„Imam krivec. Na, glejte*, reče in ga isvleče ia žepa.
„Dajte ga meni."
„Krivec P Naj bo I* se sačudi Laokovič. „Zdaj pa Vas prosim, pokažite mi čajev nasad, ker imam še druzega posla dovolj.*
„Prosim VaB, bodite mirni, sedite."
.Hvala, nimam časn, pokažite mi nasad čaja* reče razdražen Lackovič.
„Mirujte, aioer —*
„Kaj aioer P Sto li snoreli P Kak človek ste P Kakšne neumnosti hočete uganjati P*
4. Vladi dovoljuje sa sa leto 1894. kredit v snesku 200.000 gldM s katerim naj po-ravna stroške za pridobitev in upravo akladiič. Dohodki in stroški skladiičnega pod-vzetja morajo se staviti od leta 1895. naprej vsako leto v državni proračun. — Motivacija govori o sedanjih nepovoljnih uspehih skladiičnega podvsetja tor o dragini v Trstu, naatavdi vslod te okolnosti. Tržaško pristanišče propada gledć trgovinskega prometa; v interesu domače prekomorske trgovine in brodarstva mora se ustaviti to propadanje. V to pa je treba državne podpore. Najumeat-nejie sredstvo, po katerem more državna uprava vplivati neposrodno v poboljšanje tr-žaike trgovine je to, da kupi vlada skladišča,
V	svojo upravo prevzame jih dno 1. aprila 1.1., da ee more najemščina ss skladišča znižati prej ko možno. — Za Lloydove hangarje pUča država, kakor smo 'olli Že omenili, 1,083.000 gld. v 90 letnih obrokih po 44.628 gtd. Lloyd se obvesuje nasprotno, da vpurabi ta denar sa gradnjo ladij v tuzemstvu, upravljal pa bode a hangarji po pogodbi še 90 let ter plača državni upravi najomičino 44.000 gld. ns leto.
„Odsok sa uravnanje valute* je v po. drobni raspravi dne 10. t. m. vsprejel brez spremembe prve štiri člene zakonskega načrta, vsled katerega naj se umakne is prometa sa 200 milijonov gld. državnih baakovcev.
V	razpravi predložil je finančni minister dr. Plenor, da se umakne sa sedaj 100 mlijonov gld. bankovcev, za katere je že pripravljen kovani denar.
Volilna prtoanova. V nedeljo dne ll. t. m. sboroval jo na Dunaju klub levice v po* aobni seji. V to sejo priiel je tudi finančni miniater dr. Plener, da „pomiri" levico, katera jo nekoliko rasjarjena vslod vladinih is-jav voditeljem koalinovanih strank gledć volilne proosnove. Minister izjavil je, da vlada hoče in mora isvesti volilno preosnovo, ako hoče ostati svesta svojemu programu, isjavljvnim pred drž. sborom o nje nsstopu. Nikakor pa ni treba vznemirjati se vstad tega, ako vlada doslej ni še predložila konkretnih predlogov, kajti ista postopa v tej sadevi polagoma, „korak sa korakom*. In baš to načelo je najboljie jamstvo v to, da vlada no namerja presonočiti parlamenta : nedavno sklenil je ministurski svčt, da volilne proosnove ne predloži drž. zboru prej, nego bo se koalinovane stranko sporasumele vsaj o n a č o I n i h potezah preosnove, (Težek porod žaro*!) Zatorej ni nikakor osnovan
Prijor vzdigne roko, milosrčnik in hlapec planeta na Lackoviča io mu oblečeta sobun in iveieta z vrvjo roki, če tudi se je selo branil.
„Beatiao infernalea !" vpije stari advokat. „Ali vas je obsončil vrag P Ali Vas nisem prav razločno vprašal po čaju sv. Gorvasija in Protazija?*
„Po čaju P" vpraša prijor.
„Da, ikiljava vrana fraterskal* huduje se Lackovič.
„Saevit (mahnita)*, ro?e prijor svojemu tovariiu, „Jankič, daj !"
„O — o — o I* znkriči Lackovič, „ti norci imajo mooe za norca I Mene sa norca! Mene, ekonoma, kakoršnega ie ni videla Hrvatska, ki napravlja ooet na debelo.*
„OcetP* povpraŽa prijor.
„Da, ocet, mrcina ti ; tako bo kisel, kakor jo tvoja duša !"
„Saevit!* ponovi prijor. „Jankič I Tui !*
In zopet se spuati debela ploha na Lac-kovičevo glavo.
„Joj I mati moja I Kako sem žel in hanc speluncam latrunculorum P Ali veste veste Vi, kaj je duia, Vi golasni P Ali veste, da
strah, češ, da vlada namerja kaknrinokoli isnenadenje. — O Hohenwartovem protipred-logu povedal je miniater, da jo priznal grof Hohenwart sam v pričo zastopnikov koalinovanih strank, da je protipredlog njega lastno delo, nikakor pa klubovo, kateremu je vodja. — Seju trajah je dve uri, ne da bi bil iscrpljen dnevni red, v^led tega nadaljevala se je včeraj. Omenimo ie, da se je v seji prečitala zaupnica posl. Heilsherga, sedanjega vodje levice, ministroma Plenerju in Wurmbrandu.
„H o h e n v a r t o v klub* odložil je s7oja posvetovanja o volilni preosnovi do po Velikinoči.
Naatopkl razprave proti „Omladini*. V
Pragi pričela je preiskava proti izgrednikom o razpravi proti „Omladini*. Dotični obtoženi so ščuvanja; ne znamo pa 8e, koliko jih je in kdo so. Kot priče saališali so že vse Časnikarje. ki so bili pričujoči o razpravi proti „Omladini".
Različne vesti.
Koncert Foarttar. Sijajna so bila poročila, ki amo jih o nastopih Antona Foersterja ml. dobivali is daljne Nemčije in sadnjili dnij tudi is Ljuhljane in Zagreba. Že po teli poročilih smo spoznali, da mora naš umetni k res biti pijanist prvo vrste ; v soboto pa smo se sami prepričali, da jo bil ta dobri glas tudi popolnoma opravičen.
Umetniško igranje na glasovirju ao bistveno slsga is dveh glavnih elementov, iz dovršene tehniko ia is finega predavanja. In v nainm Foersterju se te dva elementa kaj lepo združujeta v harmonično celoto, Menda je ni tehniške zapreke, ki bi je Foerster ne premagali On jo pač kos vaem zahtevam, ki jih dnudanos stavljamo na ročno spretnost modernih pijanistov-virtuosov. Nočoioo lu podrobneje naštevati rekvizitov h katerimi deluje pijanist — vsaj strokovnjaki jih itak posnajo — nočemo povdarjati, kako da ima Foerster vso te posamesne rekvizite v svoji oblasti: sadoatuje naj, če rečemo, da Foer-aterjeve roke že v tem osiru smagonosno vladajo na taatah glasovirja. In pa njegovo predavanje! Te čarobni piano in pianissimo, n. pr. v Lisztovom „rajanji vil", ki ti kar sapo sapre! Človek bi ne verjel, da zna isti naatroj izpod istih rok zadoneti tudi tako mogočno, tako veličastno, kakor n. pr. pri a fugi" v Sehubert-Lisztovi „popotnikovi fantaziji" ali pa pri „Bvatbeni koračnici* I Toda
boste plačali s glavo, meni, ki bom napravljal svilo na veliko P"
„Svilo ?* vpraia mirno prijor in nadaljuje : „saevit, Jankič ! Tui I*
In tretjič oblije hladna ploha Lackoriča. Z obilnim oblivanjem nemiloarčnih milosrčnih bratov premočen uda se Lackovič in se skritim srdom zijA v svoje mučitelje, ki ga pazljivo opazujejo. Vzdrami »o, kakor hi se nečesa domislil in prične so krohotati :
„Ha, ha ! Zdaj ae mi je zjasnilo v glavi! Zdaj som spoznal peklensko spletko, katero so mi spletli! Otmar, ti si to storil! Ti si se sdružil h tem Hi-lctbubovinj pomočnikom, da mu ugonobiš. Tebe, kateremu sem hotel dati svojo hčerko, tobo je prcvzola peklenska strast, zavist, da bom tudi jaz deležnik novega podvsetja. Bog ve, da ni tudi mojomu prijatelju Baltazarju storil kaj hudega? Poslušajte me, mučitelji, poslušajte mojo ple-miiko besedo: ta aroiaplotkar Otmar Lilien-feld nikdar ne dobi moje hčere ate-li slitali P Nikoli in nikoli n« bo muj družbenik mojega podvzetja — veliko svilarnice —". „Junkič !* zavpije prijor.
(Dalje prib.)
Foerster a« reilofiuje saaa strogo t posameznih nuancuh, on tudi v oMe dobro premisli, kaj da ima igrati, on igra israaito, igra • 5ut»m. Kako neino-milo je n. pr. pruizrajal Chopinovo „Nocturno" ali pa draiestno „Dan se dea Elfea" mladega Sapelnikova t Posebna hvala pa gre — vaaj po poročevalce-vem osebnem menenju — našemu rojaku aato, da ae akrbno iiogiblje bolesni, ki včasih kar epidpmično razsaja posebno med mlajšimi virtuozi : pri Fuersterju ne najdeš tiate umetne norvoznosti, tinto bresmerne afektacije, ki nam le premnngokrat sagreni umetniški užitek tudi pri veliko steblih pijaniatih. Foer-eter igra mirno in elegantno, njegova oseba in njegova osebnost ostano popolnoma v ozadju ; tem hvalužcejši pa se rassodui poslušalec naslaja z umetnostjo, katera mu ne podaja drugega, nego skladbo, akladbo brei tujih pripadkov, ampak ravno to akladbo tako pregledno in jtnno, tako kristalnr-čisto, da v duhu kar vidiš vsako pojedino noto. In taka umetnost je prava umetnost! — Zato pa, dragi na» umetnik-rojak, le hodi ivesto naprej po poti, na katero ai toli vspelno ukrenil t Res je sicer tudi umetnikova pot telavna pot, in sa rožami navdušenega primanja se skriva le preveč ojstrega trnja; tudi umetnikovo življenje je le nepretrgan boj, večno učenjo. Toda niti trenotek ne dvomimo o tem, da Te Tvoja isredna nadarjenost in Tvoja neotuahljiva vatrajnoat ne pripaljeta slednjič na tiato sateljeno mesto, kjer bodel kot avitlu sveida atal na glasbenem obnabju! Mi pa bodemo pašno sledili Tvojemu delovanju, bratskim veseljem ae hočemo tudi mi radovati nad Tvojimi vspehi in ponosno pokažemo zmerom tudi na Tebe, kot na nov dokaz resničnosti pesnikovih besed, ki pravijo, da našega roda sin tvae d« aeže, kar mu drago* t
Konečno naj šo omenimo, da je Foer-sterju pri koncertu služil kraaen glasovir is tvrdke Bliithner na Lipskem. Res je pač, da bi pod rokami taoega umetnika oživela le marsikatera stara „ikatlja*, toda isvrstnosti tega nastroja se res nismo mogli nadiviti. Vse lahko privabi« is njega : sdaj Ti sadoni kot polnih orgelj glas, kakor velik orkester, sdaj zopot žvrgoli in žubori, kakor da bi po njegovih atrunah tajnostno vel sefirjev dih I
Glede obiska pa ae kar lahko poslužimo store in že tipične frase, da je bil koncert le pičlo obiskan. Vendar pa je bilo aanima-nje tem večje. Občinstvo je kaj pašno sledilo posameznim točkam, ki so bile res vseskozi velesanimive, in burno odobravanje je rsatlo od komada do komada, tako da je bil nai umetnik konečno primoran le k dodatku. Z veseljem povdarjamo, da ao bili trialki Slovani v občinstvu kaj častno in mnogobrojno ssstopsni. Tako je prav ! Upamo pa, da bodemo ob prihodnji jednaki priliki le na boljšem, kajti tudi tukaj ae nam je de* janski držati gesla a8voji k svojim*!
Slovenski pijanist Anton Fftrotor |n laik« nestrpnost. Slovenski umetnik Anton P 8 r-8 ter dal je napraviti, kar je vse hvale vredno, za slovensko občinstvo slovenske vsporede koncerta, kateri je priredil dne 10. t. m. v Sohillerjevi dvorani in o katerem poročamo na drugem mestu. Ta povsem naravni postopek pa je jako vznemiril slabe iivce tukajšnjega lista WL' Iudipendente". Ta piše namreč pod naslovom ,Mal consigliato* (Slabo so mu svetovali) i osirom na navedeno okolnost mej drugim tako-le : Ako bi se bili izdali (vtfporedi) v nemškem jeziku, naj bi le bilo, ko igra nemšk umetnik v dvorani, ki nosi ime „Schiller- (Kaka milost! Op. stavčeva.) Ali v slovenskem jeziku! (Grozno I Vsklik stavćev.) Kdo je dal gospodu Forsterju tak nasvet? Morda kak sodrug — umetnik? Na vsak način naj bodo uverjen, da se mu je svetovalo slabo, jako slabo, ter da ni ugodil niti onim, ki so uiu prepustili dvorano is uljudnosti.
Koliko neresnic in — budalosti v par vrsticah! — Najprej vedi, revše „Indipen-dente", da je umetnik Forster ain slovanskih (čeških) starišev, rojen v Senju, vsgojen pa v Ljubljani in da se s ponosom čuti S I o-v a n a. Nadalje smo prepričani, da se vodstvo društva Schiller Čuti pač vzvišeno nad takimi malenkostmi. V umetnosti ne sme vladati narodna nestrpnost. V umetnosti no uganja politike oni, koji umetnost vsakemu narodu odpira v njegovem jeziku, ampak oni, kateri
sriali, da je umetnost monopol 1« ene ni- I rodnosti. Kar se pa til* uljudnosti društva „Schillet*, katero j«* g. Ffirster baj»> zlorabil, opomniti je, da je g. Forator dne 7. t. m. članom istega društva brezplačno igral. To je bilo pač toliko vredno, da je smel dlspo-nirsti o avojem koncertu s dne 10. t. m. po avoji volji. Nsmeato, ds se „Indipendente" toliko iopiri s dobrimi svojimi aveti, naj bi bil raje svetoval svojim ljubim Italijanom, da bi bili bolj mnogobrojne obiakali Fo-ster-je v koncert. Od vaeb poalu talcev bilo je najmanje tri Četrtine Siovanov. Po takem so se slovenski vsporedi pač bolje iaplačali nego italijanski. Tu velja pač isrek: „Si tacuisnea, philosophua mansisses."
Iz proraČnnokoQo odbora. Z Dunaja ae nam pile: Pri raspravi o proračunu minister-atva za notranje poalove in aicer pri naslovu „uprava posamičnih dežela" tožil je poslenec dr. Gregorčič radi takoavanih urivanj (Einsehub) pri podeljevanju političnih služeb v Primorju; poliljajo se namreč tjs od miniaterstva uradniki na tkodo onih uradnikov, ki službujejo tam. Mimo tega se je pritoževal tudi, da se namelčajo uradniki, ki ne poinajo jeiika ljudstva. Gospod minister notranjih po9lov markiz Baoquohem odgovarjal mu je, da je posebno v Primorju težko nameščati uradnike, veiče vaem jezikom, kerda je treba pesnati i liri jOtikO. Miaisterstvo pripoineva, da bi morali uradniki posnati jezike ljudstva ter ds tudi gleds ns to, ds namesti take, ki jih posnsjo. Y pomanjkanju takih uradnikov pa aamelča uradnike, vešče vsaj dvem jesikom, mej teme seveds nemškemu, s sshtevs od dotičoikov, ds ae priuče le tretjemu.
Z« družbo ov. Clri a In Motoda darovali
so igrslei ,kinežkega biljarda" v gostilni .Pri velikem oblaku" v Skednju 60 atotiuk. — Nabral je g. A. Mili« v gostilni g. I. Tan-ceta na Nabrežini 2 gld. 5 nvč.
fioftka prosvsta. Dne 11. t. m. zborovslo je v Prsgi gledsliško društvo. V tej aeji vsprt-jeli so predlog, ds se sezids v Prsgi le jedno narodno češko gledališče, katero bode atalo okolo 400.000 gld. O tem predlogu bode v kratkem raspravljat deželni odbor. Baron Pralak predložil je, da ae dovoli podpora češkemu gledališču v Brnu.
Z Brata ae nam pilo: Kar presenetila nas je vest, objavljena v večernem isdanju eenjene .Edinosti" od dne 97. preteč, m., ds se je sprejela pri občnem sboru podružnice Sv. Cirila in Metoda na Greti rosoloeijs, na podlagi katero ae ima prenesti otroiki vrte« s Grete ns Belvedere.
Mi ae popolnoma vjemamo s vsebino člsnks, prinolenegs v cenjeni .Edinosti" s dod 3. marca t. 1., h ksteremu dodsjemo le neksj pojasnil.
Ko se je ustsnovil pred neksj leti italijanski vrtec zloglasne ,Pro Patrie" na Greti, poavotovali so ae nekateri gretaraki rodoljubi, kako bi ae dala preprečiti velika nevarnost, katora je protila po raznarodovanju njihove dece. Bivli rojauski kapelan, goap. P., navduševal je tedaj nekatere mladeniče k ustanovitvi podružnice Sv. Cirila in Metoda in rea se je jelo na to delati, ali glavne pomoči jo manjkalo, t. j. onega, kateri bi ai upal sklicati shod. Radi tega je zaspala stvar sa nekaj časa, dokler se ni poprijel bivši predsednik gosp. Martu lanc resne ideje, da se morajo ugotoviti naše želje. Njegov trud in drugih rodoljubov ni bil sastonj, kajti kmalu sa tem stala je podružnica na Greti kot mala trdnjavina proti zloglasni sPro Patriji". Ali to ni bilo šo dosti. Vzrok, kateri nas je vodil k ustanovitvi podružnice, je bil ta, da si priborimo v kratkem tudi otroiki vrtec, kateri naj bi stal uprav blistt one sanjke, katera je bila namenjena loviti nale otroko. Žalibog, da ni bilo v bližini primernih prostorov, sbok česar je moral namerovani vrtee namestiti se v Rojanu, nekaj preoddaljeno od namerovanega mesta. A a tem niamo še do-aegli uprav onega cilja, po katerem smo hrepeneli, t. j. izvesti nale nedolžne otročiče iz sovražnikovih zanjk, kajti tem otrokom bil je Rojan preoddaljen.
de le čes par let se je posrečilo bivlemu predsedniku gosp. Martelancu s velikim trudom in naporom pridobiti nam drugi otroški vrtec v četrtem okraju in to uprav ondi, kamor je bil namenjen prvotno — na Greti; a to šo le tedaj, ko smo dobili primerne prostore. In sedaj nam hočejo tega odvzeti.
Mi ai usojamo povprašati: so li gospodje, kateri so sklenili resolucijo, pomislili ns posledice, kstere lahko provsrodi ta reaolueija F Nimajo-Ii alovenaki otroci iz Belvederja blile pohajati otroiki vrtec v Rojanu, nego li oni s Grete? Nsdejsje so, da slavno vodstvo se ugodi oni resoluciji, kličemo : Ne podirajte onega, kar ao priborili drogi s velikim trudom in nsporom 1	Gretaraki.
h Solana so sam pilo: Z osirom na veat is Sežano, prijavljeno v sobotnem večernem isdanji, prosimo popraviti, da ae jo svota 4 gld 16 nvč ss družbo sv. Cirila in Metoda nabrala že pred 14 dnevi in sioer pri stavi Rončclj - Štolfal gld. 3 gld., 16 nvč pa so darovali zbrani prijatelji.
Iz Loktvsa pri Ajdovftćini se nam pile : Županom v Lokavcu je bil te dni isvoljen g. Vidmar, po domače tGrofiČ", podžupani pa so : Fr. Blažko, Josip Slokar in A. Rustja.
Iz Zagorja na Pivki se nam pile : V večernem isdanju 29. Itevilke Vašega cenjenega lista je čitati: Za spomenik pok. Iv. Sluge, učitelja v Tatrab, darovali ao nadaljo sledeča gospAda: V. Pin nabral med rodoljubi v Knežaku 3 gld. 48 nvč. To je pomota, kajti nabralo ae je v Zagorji na Pivki pri ss-bsvnem večeru ondotnega bralnega drnltva, kjer so bili nsvsoči samo trije rodoljubje is Knežaks, drugi so bili vsi is Zagorje.
Policijsko. Po noči na nedeljo ulomili so neznsni tatovi v tabaksrso Elise Ipsvie v ulici del Boseo in ukradli duhana in smodk v skupni vrednosti 13 gld. — Kmet Jakob Miku! is Idrije izročil je dne 10* t. m. ne-snsnemu telsku 20 gld., ds mu kupi 200 kg. soli. tNeslsni" težsk ps si jc mislil, da ai kupi rajle ss-se kak boljši tuiitek" in ssradi tega prepuatil je Mi kulu, da ga čaka, dokler ae ne naveličs. Mikul pričakuje le da nos premetenega težaka, aol in — svoj denar. — V nedeljo so prijeli strsisrji 38 letno Frsnčiško Z. is Sekano, ker je pohajale po Trstu kljubu temu, da je odgsana is Trsts. — V brezplačno stanovanje in obakrbo spravili so redsrji 44letno poatrelnieo Jerico Prudič is Cirknlee, ker je na sumu, ds ai je prisvojila ionsko krilo, kstero ae ve ds ni bilo njeno. — Pred gospddo tatovi rea ni varna več nobena atvariea. Po noči na včeraj odneali ao na dvorilču hfle it. 33 v ulici Ginlia vodovodno pipo, vredno ft gld. Ako ai nsmerjajo napeljati lasten vodovod, potem bodo pač mirno spali — gostilničarji.
Razprava Nlodorksrn. Kakor amo bili le objavili, vriila ae je razprava proti tržaikemu lekarakemu pomočniku Hermanu Niederkornu, is Gorice, dno 10. in 11. t. m. v Inomoatu. Porotniki odgovorili ao na prvo vprašanje (gledć žaljenja Nj. Vel.) s 12 4k, os drugo (motenje javnegs miru) s U dk in ns tretje (lirjenje prepovedsnih tiskovin) s 12 dfc. Se-diiče je na to obsodilo Nioderkorna na 10 mesuoev težke ječo in 26 gld. globe.
Paakllian tsmomor. Po noči na nedeljo akočils jo 23le(ns Liss Usets is Puljs, ata-nujoča v sagati Msrinella, ras obrežje „Man-dracchio" v morje. Rešili ao jo finančni strel-nik Šubart, nek mornar in jeden atražar. Odpeljali ao jo v bolniinioo. Vsr»k poaku-lenemu asmomoru: „nesrečne ljubes«in" in pa — pijanost.
Madjarakl apostol. Zagrebika .Hrvatska* prinaia neko veat po .Budapeati Hirlapu", po kateri jo grof Albin Czaki, ogrski naučni minister podelil 100 učitoljem in učiteljicam podporo po 40 gld., ker so so odlikovali kot poaebni iiritelji madjarakega jezika, daai aami niao madjsrake narodnosti.
Koledar. Danes (13.) Rozina; Evfrazija. — Jutri (14.) Matilda, kr.; Evtihij, muč. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 6. uri 24 min., zatoni ob 5. uri 66 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri sjutrsj 9 stop., ob 2 pop. 12 stop.
Loterijske itevilke, izžrebane, 10. t. m. Dunaj	72, 32, 49, 18 58.
Gradec	26, 39, 6, 59, 60.
TemeŠvar	4, 83, 71, 26, 76.
Najnovejše vesti.
Dunaj 11. Gospodarska komisija gosposke
zbornice priporoča s obsirnm na vladino rnoti-vaoijo, da naj vsprejme gosposka zbornica brez spremembe sačasno trgovinsko pogodbo
t Ruiijo.
DmnJ 12. Cesar se vrne na Dunaj ded
17. t m. ob 7. uri zjutraj. Odklonil ja svečani vsprejem.
Dunaj 12. (Poslaaska zbornica). Pod-predaednik dr. Kathrein omenil je a priarč-nimi beaedami zasluge pok. poslanca BenoSja. — Gledč trgovine na obroke govorila ata glavna govornika poal. Sigmund proti in poal. Pininaki a a dotični zakonski načrt. Zbor sklenil je zatem preiti v podrobno raspravo.
Dunaj, 12. Zdrulena levica objavita je, da je nje klub s vaemi glaaovi proti jedaeaia odobril popolnoma točke 1, 2 in 6 vladinoga načrta sa volilno preoanovo. Zajedno izjavlja, naglasujod potrebo volilne reforme, da hoče podpirati vlado na podlagi po nje načelnika vsprejetih načel.
DnnaJ, 12. 30000 deleveev ae jo podalo danes na centralno pokopalilče, da položijo vence na grobove padlih npornikov ob ustaji dne 13. marcu I. 1848. Pripetilo se ni v tem ničesar isrednega.
Pariz 11. Danea to saprll 5 anarhistov, med katerimi jo Italijan Jurij Rocco. Pri rasnih anarhistih premogokopih v Deeaie-villu, bile ao hiine preiakave.
Buonoa Ayrss 11. Is Rio Graude (Bra-sijs) jsvljsjo, ds ae je general Solgsdo od« rekel revoluoiji ter odpuatil do 1000 vojakov.
Tvgovlnakl bMMjavL
BudlmpeMs. Plenica sa spomlad T94-7 0I, sa jasan 7 4» -7-51 Korota sa maj.juni 4-91—4*91 -•- Ovsa ta spomlad «97 -0 98.
Plenica nova od 77 kit. t. 7'S5—7 40, od 70 kil. (. 7-46-7 00, od 79 kil f. 7 54-7 40. od 90 kil. f. 7 65—7-70, od 01 kil. for. 7-75- -7 00, Ri »•45 -W51 ovaa novi «-95 -7*40.
•IsAmen 8-65-925 ; proso 4'10 - 150. Uradne ponudba plenice, povpraševanje mirno. Prodalo sa je 90.000 mat. atot. po starih cenah. Koruze pom.mjkuje, jako stalno. Vrama lep*.
Frača. Nerafinirani aladkor: stalan. Za februar 16-90, april 16'75. Z« maj 16-80. Nova roba september 1590,
Bsilmpeits. Špirit, 10.50—17*—, miren. Havrs. Kava Bantoi good averag« se mare 102 74, sa i ul i 90-50.
laabvg. Santos Kood avaraga ta mere f. 8115, maj 8075, september 77-45.
Dun^Jaka bona 19.
Drlavni dolg v papirju .... 9815 98 00 . , v srebra .... 98— 90'l<>
Avstrijska renta v sletu . . .120-10	119-95 . , v kronah . . 97-80 97*70
Kreditna akeije.......16615	365-60
London 10 Lst........ 124.95	194.00
Napoleoni.........991'/. ••>'/.
100 mark.........S1-— 01-07V.
toO itelj, lir........ 43-25 45-25
SVOJI K SVOJIMI
V novi prodajalnlci
Aleja« Voaol v Trstu, sllea Barriera reechta it. S, je naprodaj najflneje blago po ugodni ceni. Sladkor, kava, rii in moka vedno svela. Olje najfinej, domače in fino. Teatenina v velikem isboru kolikor napolitaaska tolikor domaša jako dobra.	(26)
danes predrCeranj.
Ooatiln* „JU Talntfrmfo",
Piasia Dogana št. 2 toži istrsko vino po 28 avl. belo po 32 nvft. V druiine po 20 nvi. od lednega litra viije. Isboraa kuhinja. Sprejemajo ae naročila na obeda ia velerje po imerala cenah. Podpisani se nadeja toraj, da ga bodo gostje obi-skavali v velikem številu.	Udanl
26-5	V. Covaeleh.
Josip Errath
v Mokronogu na Kranjskem
prodaja oraha po a. gl. 17 — nova ellve po a. gl. 8 — namianst Jabolka po a.
gld. 12 — dalavskl mir po a. gld. 50 -avaU šltraka JesJoaa v ubojih s 1410
komadi po nt^niftjih cenah.

Dobro kuharico
i&cejo trije samci na deželi. Oglašenja s pogoji v uredništvu tega lista.
via delle Legna št. 5.
_____ svojo delavnico električnih strojev, telefonov itd. posebno pa strelovodov ia mesto In na deleli.
Pekarija!
se d k r najem, na deželi v jako pripravnem kraju, tik farne cerkve in itirirasredne iole, kjer ni do sedaj nobenega peka. — Kje, pove urednittvo tega Usta!	(5)
Konj na prodaj
4 leta star, 153/4 pesti visok, dober za vse, vozi sam in s parom, lepe uoSnje in dobre krvi. Barve je kostanjevorujave. Kje? povo uredništvo tega lista. (9).
Lastnik politično društvo ,Edinoet'. — Isdavatelj in odgovorni urednik : Maka Cotii. — Tiaka Tiekarra Dolenc v Trstu