Uubljana, torek 25» novembra 1941-XX Cena cent. 70 CJpravnlStvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon St. 31-22. 31-23, 31-24 Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva Ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica štev. k, telefon 31-22, 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenlenza itAiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. Milano ožjega Ducejeuega sodelauca Minister In Tajnik Stranke Eksc. Serena je Izkazal čast novi pokrajini zmagovite Italije - Sprejet je bil povsod z velikim navdušenjem ter ovacijami Kralju-Cesarju in Duceju Ljubljana, 24. novembra Včeraj je obiskal Ljubljano, kakor sme že poročali, glavni Tajnik Fašistične Stranke, minister Ekscelenca Adelchi Serema. Eksc. Serena je dospel v Postojno ob 8.20 zjutraj v spremstvu šefa svojega osebnega tajništva dr. Montarsola in drugih uradui-kov tajništva. Visokemu gostu sta pnšia naproti Visoki komisar Ljubljanske pokraji ne in Zvezni Tajnik Eksc. Grazioli do Postojne, kjer sta že čakala Eksc. Serena tržaški prefekt Eksc. Tamburini ln tržaški ZVezni Tajnik Piva, s katerima se je Glav-ni Tajnik Stranke zadržal v razgovoru med postankom vlaka. Sprejem na Rakeku Na vožnji proti Ljubljani je Eksc. Seie-no pozdravilo prebivalstvo Ljubljanske pokrajine. najprej na postaji Rakek, kjer so bili zbrani šolski otroci in zastopstvo domačega prebivalstva, šolska mladina je pozdravljala z zastavicami ter po slovensko nazdravljala Tajniku Stranke. Eksc. Serena je uporabil kratek postanek vlaka ter izrekel kratke pozdravne besede prebivalstvu. Nato se je zadržal nekaj časa med šolsko mladino in se pozanimal za družine otrok, ki so se mu približali in ga božali. Med postankom na Rakeku je bil Eksc Serena v spremstvu oficirjev komande mesta. i V Logatcu Na postaji v Logatcu se je zbralo vse domače prebivalstvo ter je izreklo hierar-hu z navdušenimi pozdravi in manifestacijami, polnimi simpatij, dobrodošlico ob pi-ihodu v Ljubljansko pokrajino. Vzdolž proge se je razvrstilo zastopstvo komande mesta z godbo. Ob strani oficirjev se je razvrstilo prebivalstvo, med katerim so po svoii barvi vidneje prišle do izraza stare uniforme gasilcev, nadalje nekaj na- Prisrčen sprejem Eksc« Serene v Ljubljani Najlepši sprejem pa je Tajnika Stranke čakal v Ljubljani. Ljubljana je s svojim sprejemom Ducejevemu sotrudniku dokazala, da se čuti počaščena z njegovim obiskom. Povsod v mestu so zavihrale z javnih poslopij in zasebnih hiš trobojnice. V izložbah trgovin in na zidovih so se poleg zastav pojavile tudi slike Kralja in Cesarja ter Duceja. Posebno slavnostno je bila. okrašena postaja, kjer se je razvrstil najprej častni oddelek z zastavo in godbo. Ob vojaškem zastopstvu so se razvrstili vsi Fašisti ln vse Fašistinje, ki prebivajo v Ljubljani, ob njih pa zastopstvo mestne občine ljubljanske z županom dr. Adleši-na čelu. Prihod vlaka, v katerem se je pripeljal Tajnik Stranke, je bil sprejet z navdušenim vzklikanjem navzočih, ki so zlogovali Ducejevo Ime. Cim je stopil Tajnik Stranke z vlaka, je pregledal častni oddelek grenaefirjev in topničarjev ter počastil slavni prapor 2. polka. Po pregledu oficirskega štaba je bil z navdušenjem sprejet od Črnih srajc, razvrščenih v največjem ivdu. V sprestvu Tajnika Stranke ministra Eksc. Serene so bili Visoki komisar Eksc. Grazioli, poveljnik armijskega zbora general Eksc. Robotti, nacionalni svetnik VagHano, komandant divizije general Orlando, podtajnik Fašistične Zveze v Ljubljani Gatti, general Tallinucci, kve-stor Messana, konzul Di Padova, Zvezni podpoveljnik G. I. La Cassani, komandant Kr. karabinerjev major Lombardo ter druge oblasti in osebnosti. Po pozdravu Fašistov je Tajnik Stranke poslušal pozdrav ljubljanskega mesta, ki so ga zastopali župan dr. Adlešič, velika skupina mestnih svetnikov ter nekaj žena v narodnih nošah. Te so izročile Eksc. Se-reni šopek rož in izrekle pri tem vljudnostne pozdrave. ljubljanskega župana župan mesta Ljubljane dr. Jure Adlešič je nagovoril odličnega gosta s temile besedami: »Ekscelenca! Srečer sem. ker imam veliko čast sprejeti Vas kot zastopnika Rima, ki je simbol civilizacije, kulture in pravičnosti ter najsvetejših tradicij. Srečen sem. da Vam lahko izročim najuda-nejši in najhvaležnejši pozdrav mesta Ljubljane. Kar je Duce storil za Ljubljano, ne bo pozabil in ne more pozabiti naš narod, ki noče biti nehvaležen in izraža po meni obenem z dobrodošlico svojo hvaležnost za ukrepe, ki iih je fašistična vlada izdala v korist Ljubljane in njene obnove. Čast. ki pripada beli Liubljani z obiskom Ministra in Tajnika Fašistične Stranke ter najvišiega sodelavca Duceja. nas navdaja s ponosom v preoričaniu da Vam bo ostal v dobrem spominu kratek obisk med nami in da nam boste ohranili naklonjenost tudi v bodoče kakor v preteklosti!« Tajnik Stranke Eksc. Serena je odgovoril z zahvalo in z izrazom prepričanja glede lojalnosti čustev, ki so bila izražena v teku govorov. Preden je zapustil posta-o, je pregledal zbor fašističnih žena., ki so ga toplo pozdravljale, vzklikajoč Duceju in fašistični Italiji. nameravajo dati produktivne sile pokrajine tudi kot hvaležnost na prizadevanja, s katerim se je Italija posvetila in se še posveča potrebam ter interesom produktivnih slojev naše pokrajine. Ta odgovor velja v prvi vrsti budnemu in razumnemu delu vladnih organov. Ekscelenca, žive in delovne sile Ljubljanske pokrajine so pripravljene izvršiti svojo dolžnost ramo ob rami z drugimi pokrajinami Kraljevine za dosego zmage v borbi, ki jo fašistična Italija bojuje za svoje pravičen in za uvedbo novega reda v Ev- I ropi. rodnih noš, nekaj lovskih krojev, vse pa so | stremljenja, Ekscelenca, so odgovor, ki ga prevladovale zastavice, ki so jih dvigali — """ šolski otroci, vzklikajoč v slovenščini Duceju in Tajniku Stranke. Kakor pestaja Rakeku, je bila tudi postaja v Logatcu okrašena z zastavami ter s slikami Kralja in Cesarja ter Duceja. Ob prihodu vlaka so se znašli armijski general Eksc. Robotti s šefom in oficirji svojega generalnega štaba, general Danioni in okrajni komisar Ro-sin. Ko je Tajnik Stranke pregledal častno stražo, se je ustavil sredi množice, kjer sta bila župan Ciril Oblak in župnik Valentin Remžgar, ki sta mu izrekla udanostne pozdrave in želela dobrošlico. župan Oblak je dejal: Ekscelenca! Ko prvič, odkar je Ljubljanska pokrajina združena z Veliko Italijo, stopate na našo lepo in ljubljeno zemljo, si štejem v visoko čast, da Vas kot župan tega prvega in najpomembnejšega kraja pozdravim.* želimo Vam prijetno bivanje prepričani, da boste znali ceniti naša čustva, naše želje in naše delo ter vse to tolmačiti Duceju in najvišjim hierarhijam. Pozdravljam nadalje Eksc. Visokega komisarja Ljubljanske pokrajine, ki Vas spremlja in ki nam izkazuje čast s svojim drugim obiskom. Ponavljam Vam Ekscelenca svoj pozdrav in pozdrav Logatca! Ekscelenca Serena se je zahvalil za po-drav in za manifestacije, ki mu jih je priredil Logatec. Ko prinaša prebivalstvo Du-cejev pozdrav, je prepričan, da bo prebivalstvo v svoji lojalnosti in v svojem delu našlo najboljšo bodočnost. šolska mladina je nato v italijanščini zapela Gipvinezzo. Tajnik Stranke se je tudi tu ustavil med mladino ter njej in uči-teljstvu izrazil svoje zadovoljstvo. Ko je pregledal zbrano občinstvo, ki ga je pozdravljalo z dvigom roke, je mladina navdu šeno vzklikala Duceju »živio«. likodušni zemlji, Id je postala nova. lepa pokrajina Italije. Zbranim je sporočil pozdrave Duceja in izrazil prepričanje, da se bo Ljubljana izkazala vredno zaupanja in skrbi, ki jo kaže Režim. Minister Serena je nato govoril o korporacijski in sindikalni organizaciji in z veseljem je ugotovil, da se v Ljubljani tipična organizacija fašistične države srečno uveljavlja. Tajnik Stranke je podčrtal moč korporativne-ga režima, ki je s svojim uveljavlje-ii jem dokazal zgrešen ost demokratičnih in boljše viških ideologij. Eksc. Serena pregleduje v spremstva Visokega Komisarja Eksc. Graziolija in Eksc. armijskega generala Robottija častno četo, razvrščeno na peronu ljubljanskega kolodvora Poklonitve v vladni palači S postaje se je odlični gost napotil nfb-ravnost v vladno palačo, kjer mu je Visoki komisar predstavil svoje sodelavce m ugledne krajevne osebnosti. Po razgovoru z "generalnim vikarjem msgr. Nadrahom, ki je zastopal odsotnega škofa, je Minister Serena sprejel župana v spremstvu odposlanca mestnega sveta ter mestnih uradov, župan dr. Adlešič mu je izročil z besedami vdanosti veliko kolajno, predstavljajočo svetnika, zaščitnika mesta. Po končanem predstavljanju je Tajnik Stranke odšel v dvorano za sestanke, kjer so bili zbrane lepo urejene skupine predstavnikov vsea panog delodajalcev in delojemalcev. Velika dvorana je bila polna slovenskih predstavnikov, ki so Ducejevega zastopnika spre jeli z živahnimi klici »živio«, ki so se ponovili, ko se je predstavnik delavcev navdušeno spomnil Kralja Cesarja ter Duceja. Poz&arav predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev Prvi je nato Tajnika Stranke pozdravil predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev dr. Slokar, ki je dejal: Ekscelenca! Kot predsedniku Zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine mi je čast, izreči Vam iskreno dobrodošlico podjetnikov vseh strok. Industrijci, obrtnfki, poljedelci ter slovensko denarstvo, združeno v svojih profesionalnih zvezah, Vam zagotavljajo svojo trdno voljo, da bodo storile vse za dosego vedno večjega razvoja in razmaha in da bodo izkoristile svoja podjetja za čim popolnejšo izrabo vseh gospodarskih virov naše pokrajine, vse z edinim namenom, da v svojih mejah doprinesejo po svojih močeh k mogočnosti In bogastvu fašistične Italije. Ta Pozdrav predsednika Pokrajinske zveze delavcev Nato je spregovoril predsednik Pokrajir-ske zveze delavcev dr. Alujevič, ki je izrazil čustva delavskega razreda ter izjavil. Ekscelenca! Kot predsednik Zveze delavcev Ljubljanske pokrajine in tedaj ket predstavnik delavcev vseh produktivnih strok pokrajine Vam prinašam vdane pozdrave tu navzočih voditeljev sindikalnih organizacij delojemalcev, kakor tudi pozdrave vseh delavcev, ki jih predstavljamo. V Vas, Ekscelenca, pozdravljamo ne samo prvega sodelavca Ducejevega, marveč tudi predstavnika italijanske fašistovske vlade, katere razumevanje za gospodarske, socialne in kulturne potrebe prarednega prebivalstva te pokrajine dovoljuje de-avcem nadaljevati njih delo ter iti za zaslužkom v času vojne, ki je poln truda in omejitev. Delavci bodo vedno znali pravično oceniti ukrepe za gospodarsko ureditev pokrajine ter bodo s svojo lojalnostjo sodelovali pri akciji, ki je brez dvoma posvečena blaginji ljudstva, zlasti manj imuvitim s-o-jem. Javna dela, družinske podpore, povišanje plač, ureditev prehrane, ustanovitev s.niii-kalnih organizacij in vsi drugi ukrepi so-cialno-gospodarskega značaja so ustvaritve, ki nam narekujejo hvaležnost in iskren pozdrav Vam, Ekscelenica, kot predstavniku Države in Stranke, ki objemata Ljubljansko pokrajino ter s svojo dinamično akcijo povišujeta njeno delavnost. Prosim Vas, Ekscelenca, da izvolite izraziti Duceju našo brezpogojno hvaležnost in globoko občudovanje. * Govor Eks:. Serene Med živo pozornostjo in često prekinjen s pritrjevanjem je govoril nato Minister in Tajnik Stranke, čegar govor so sproti besedo za besedo prevajali v slovenščino. Minister in rajnik Stranke je odgovoril na pozdrave in izjavil, da je vesel, ker se nahaja na tej krepki in vc- Otvoritev Doma Fašljev Po končanem poročilu s pozdravom Kralju in Duceju je Minister Serena odšel, da otvori »Dom Fašrev«, ki si je našla mesto v neki vili v bližini Visokega komisarijata. Tu so pričakovali Tajnika Stranke zvezni podtajnik Gatti, ki je spremljal visokega hierarha v dvorano za zborovanja, kjer so bile zbrane krajevne in pokrajin ske hierarhije moškega in ženskega fašija. Rili so navzoči nadzorniki območja, ki »o tudi komisarji srezov dr. Sizgoreo, dr., Griselli, cav. Rosm, cent. Maffei in inž. Cassanego, v zastopstvu GUF-a inž. Carra, Dopolavora comm. Onesti to Liberati, železniške zveze comm. Gulielmo Motti, CO-ni-a Burati ln vsi politični tajniki ter komisarji podpornih centrov. Od ženskega fašija so bile navzoče: pokrajinska zaupnica De Vecchijeva, podzaupnica Casanijeva. pokrajinska tajnica kmečkih gospodinj Rea, tajnica domačih delavk Furlanijev* in druge sodelavke. Eksc. Grazioli je naslovil Tajniku Stranke tople pozdrave in mu zagotovil, da vse njegove delavce preveva trdna volja do dela. Sodelavcem je pri tem naslovil besede posebne zahvale. To zborovanje kakor vsa tega dne je bilo v znamenju izrednega tako rekoč vojaškega navdušenja. Eksc. Serena ie naslovil navzočim nekoliko besed zadovoljstva nad izvršenim delom ter jim pokazal pot, po katert nai nadaljujejo svoje prizadevanje. Zanimal se je za organizacijo posameznih fašijev pokrajine ter se razgovarjal z navzočimi. V ženskem Eašlju Takoj nato je posetil sedež ženskega fašija, kjer sta bili zbrani skupini kmečkih gospodinj in domačih delavk ter njihovo vodstvo. V imenu vseh je govorila pokrajinska zaupnica, ki je pozdravila Tajnika Stranke v imenu fašističnih žen Ljubljana in žen, vpisanih v organizacijo, zagotavljajoč mu, da bodo ona in njene sodelavke z žilavostjo in navdušenjem nadaljevale delo, h kateremu jih je pozvalo zaupanje visoke hierarhije. Eksc. Serena je ženam, ki so mu poklonile lep domač izdelek, izrazil svoje zadovoljstvo in navdušenje »za naloge, ki so jim zaupane v novi pokrajini, kjer je njih delo še prav posebno koristno. V Domu G. I. L. L.-a Po obisku v Fašističnem domu, ki si ga je ogledal v spremstvu zveznega Podta?-nika Gatti j a ki je obrazložil ustroj uradov, se je Eksc. Serena podal k otvoritvi G. I. L. Lovega doma, kjer je ta organizacija našla primeren sedež v prvem nadstropju palače Narodne galerije. Tu so Ekscelen-co sprejeli zvezni podpoveljnik G. L L. La prof. Cassani, ter vodja generalnega štaba Pertoldi. V avli poslopja je bila razvrščena skupina članov organizacije, ki je v imenu G. I. L-a poklonila Tajniku Stran- Nadaljevanje na 2. strani e sovražnika aimariki Vsi sovražni izpadi iz Tcfcruka odbiti — 25 sovražnih letal sestreljen h in uničenih najmanj 5© tankov — Angleški general ujetnik Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja 24. novembra naslednje vojno poročilo št. 540: Tudi včeraj, peti dan velike bitke v Mar-mariki, SO JC borba med italijansko-nem-škimi in britanskimi silami nadaljevala brez prestanka od jutra do večera; srdite borbe na kopnem in v zraku so se neprestano ponavljale na velikem puščavskem četverokotu Tobruk—Dir El Gobi—Sidi Omar—Sollum. Nove izpade sovražnika iz tobruške trdnjave, ki so bili izvršeni z veliko uporabo oklopnih in motoriziranih sredstev, sta naša pehota in topništvo v tesnem sodelovanju z nemškimi oddelki uspešno zadržali. V tem odseku, kjer je sovražnik utrpel velike človeške Izgube, je bilo izločenih lz borbe najmanj 50 tankov ter drugih oklopnih vozil. Na jugu in jugovzhodu trdnjave so italijanske divizije, povezane z nemškimi motoriziranimi edinica-mi ter ob sodelovanju letalskih oddelkov Logaški župan Ciril Oblak izreka dobrodošlico Tajnflra Stranke Eksc. Sereni — Na ljubljanski postaji pozdravlja župan dr. J. Adlešič Eksc. Sereno csi uničile znatne mehanizirane sovražne sile, pri čemer so uničile in težko poškodovalo mnogo tankov in avtomobilskih sredstev raznega tipa; zajeti so bili ujetniki ln prizadejane sovražniku hude izgube. Zapadno od Solluma so Angleži v spopadih v dneh 22. in 23. t. m. z nasprotnimi motoriziranimi silami utrpeli velike izgube: nekatere edinice so bile močno prizadete ali popolnoma uničene, kakor se je n. pr. zgodilo s četrto motorizVano brigado, katere poveljnik general Sperling je prišel v ujetništvo. Na bojišču pri Sollumu, kjer je od popoldne 22. t. m. divizija »Savona« močno zaposlena spričo delovanja sovražnih sil, ld jih podpira silovit topniški ogenj, a jim pomagajo tudi motorizirane in letalske edinice, so se napadi ln protinapadi menjavali brez prestanka: številna mehanizirana sovražna sredstva so bila že uničena ali izločena iz borbe in mnogo izgub so napadalcu povzročile naše čete, Id se trdno branijo. Protiletalske baterije te divizije so sestrelile v plamenih dve sovražni letali. V številnih zračnih bitkah so nemški lovci doslej sestrelili že 10 sovražnih letal. Naši lovci pa so jih v plamenih sestrelili 14 ter uspešno obstfelili s strojnicami več drugih. Neka motorizirana britanska kolona, ld se je pomaknila v cirenajško puščavo, je napadla neko našo malo prednjo posadko severno oaze D.jalo. Posadka je bila po trdoglavi obrambi in potem, ko je povzročila sovražniku izguba, premagana. V vzhodni Afriki, na bojiščih pri Gondarju, krajevno omejene akcije naših prednjih oddelkov ter učinkovit ogeni topništva iz te naše trdnjave. Naši lovci so obstreljevali s strojnicami sovražna taborišča južno kraja Azozo. Zapadno od kraja Marsa Matruh je bila zadeta velika sovražna ladja, ki so jo spremljali štirje rušile! in letala, in sfe<*r % dvema torpedoma naših torpednih letal, Id so sestrelila tudi neko letalo ln se vrnila na oporišče navzlic poškodbam. Ladja se je pri priči ustavila ln se • 3topila. Zapadno od Tobruka je bila s posadko vred zajeta oborožena angleška motorna jadrnica. ke Šopek cvetja. Eksc. Serena je nato pregledal prostore organizacije. Ko je prišel v telovadnico, v kateri so sedaj še Kr. ka-rabinerji, so ga ti spoznali, ko se ie pojavil na balkonu, ter so mu takoj priredili navdušene manifestacije ter na ves glas vzklikali Duceju. Tajnik Stranke je odredil pozdrav Kralju in Duceju, čemur so se vojaki odzvali z močnim vzklikom. V nadaljevanju obiska je Ta:nik Stranke poslušal poročilo prof. Cassanija o podrobnostin G. I. L. L-ove organizacije ter je podal podrobna navodila za delo, ki naj ga organizacija razvija zlasti na področju pomoči vr podpore potrebnim otrokom. Polastitev padlih vojakov Is doma G. I. L. L.-a se je Tajnik Stranke podal na pokopališče, kjer so pokopan > italijanski vojaki, ki so umrli v ujetništvu med svetovno vojno. Pred spomenikom, ki spominja na njihovo žrtev, so se • zbrali oficirji grenadirjev s častno četo in godbo Dva fašista sta no&la venec s trobojnic i. ki ga je Tajnik Stranke položil na sporno nik, ob katerem se je zadržal v vdani zbranosti. Tajnik Stranke se je poklonil tudi 3b kostnici avstrijskih vojakov, padlih v svetovni vojni. Obisk prt grenadirskem polku Nekaj pred 16. je glas trombe naznan-i prihod ministra Tajnika Stranke Eksc. Serene v vojašnico 2. grenadirskega polka. Pogled na dvorišče te vojašnice, ko je tja stopil Tajnik Stranke, je bil čudovit. PolK Je bil razvrščen v dolgi koloni, ki se je zdela kot eno samo polje prs in orožja, na stenah pa so bili razni napisi in zgodovine tega slavnega regimenta. V spremstva Tajnika Stranke so bili Visoki komisar, komandant armijskega zbora, komandant gre-nadirske divizije, komandant divizijske pehote in drugi oficirji. Polkovnik Siivestri poveljnik regimenta, je bil ob strani prapora v sredini razvrstitve. Po raportu je polkovnik spremil Tajnika Stranke k pregledu regimenta in je nato, ko so se zastopniki oblasti podali na balkon v prvo nadstropje, zopet zavzel svoje mesto. Ko se je Tajnik Stranke pojavil na balkonu, jo ogromni kvadrat, ki ga je v svoji razvrstitvi stvoril regiment, dajal občutek veličine, ki je presenečala po točnosti razvrstitve ter po možatem zadržanju zbranega vojaštva. Nad vsem tem pa je kot veliki simbol v zraku dominiral velik napis v črnem na belem: Meni straža v čast sa-vojskega doma. Iz sto in sto grl je tedaj nenadoma zabučala sardinska himna, po tej pesmi pa so grenadirji takoj zapeli Gio-vinezzo in v perfektnem stilu korakali po dvorišču. Kasneje je Tajnik Stranke dejal, da je bil prizor podoben plastični sliki naroda, kl koraka s svojim srcem ln svojim orožjem v nove veličine. Ne bi bilo mogoče drugače opisati vtisa, ki ga je napravilo svečano korakanje ob spremljavi himne revolucije. Po obisku v vojašnici, med katerim se je Tajnik Stranke zaustavil tudi ob postelji bolnikov, se je Eksc. Serena podal v sredino razvrstitve ter je odredil pozdrav Kralju in Cesarju in Duceju. Visoko je odmeval dvojni klic v odgovor. Preden je zapustil vojašnico se je Tajnik Stranke zahvalil polkovniku, komandantu regimenta, ter mu izrekel svoje zadovoljstvo, komandantu divizije generalu Orlan-du pa ie izrazil besede velikega občudovanja zn rrrenadirje in za prizor, ki mu je prisostvoval. Pri Dopolavoru Oboroženih sil Na sedežu Dopolavora Oboroženih SU, kamor se je Eksc. Serena podal po kratkem obisku v mestu, je prisostvoval novi lepi vojaški prireditvi. Tam so ga pričakovali pokrajinski inšpektor Dopolavora O nest!, predsednik ljubljanskega Dopolavora Gatti ter Tajnik Liberati. Navzoč je bil tudi general Danioni, poveljnik obmejnih čet, katerih pevski zbor je zapel v navzočnosti visokega gosta, Visokega komisarja in ostalega spremstva. Velika dvorana je bi la polna vojaštva vseh vrst orožja, ki je ob vstopu Tajnika Stranke priredilo pozdravne manifestacije. Pevski zbor obmejnih čet je najprej zapel himno Kralju, nato fašistično himno, nato pa še mekaj pesmi, pri čemer je pokazal odlične sposobnosti, tako, da bo v kratkem povabljen, naj poje v radiu. Obmejne straže, ki so se razvrstile na odru, so pele oborožene in njih zbrana enostavnost je bolj spominjala na odmor po hudih naporih v hribih, kakor pa na predstavo. Ko je obiskal prostore Dopolavora se je Tajnik Stranke izrazil generalu Danioniju svoje posebno zadovoljstvo. Na sestanku Ljubljanskega fašija Ob 17. se je Eksc. Serena podal v vladno palačo, kjer so se v zborovalnici zbrali Fašisti Ljubljanskega fašija na njegovo poročilo. Bilo je to lepo zborovanje skvadil-stov in Fašistov, prežeto navdušenja in gorečnosti, zborovanje vojakov v fašističnem kroju, sestanek ljudi trdne vere m odločne volje. Vsi zbrani so na povelja Zveznega Tajnika pozdravili visokega gosta z vzkliki Kralju in Cesarju ter Duceju. Lepega zborovanja so se udeležili tud* za stopniki Oboroženih Sil ter oddelek bataljona »M«. Pred poročilom Tajnika Stranke je bila še kratka svečanost blagoslovitve prapora Ljubljanskega fašija. Po verskem obredu je Tajnik Stranke izročil prapor Zveznemu Tajniku Eksc. Graziolu. ki ga Je predal zastavonoši. Takoj nato je Visoki komisar in Zvezni Tajnik Eksc. Grazioli podal poročilo o delovanju Ljubljanskega fašija. Njegova izvajanja je često prekinilo ploskanje navzočih. Govor Visokega Komisarja Eksc. Graziolija Eksc. Grazioli je de;.al: Ekscelenca! Vaš današnji poset, ki je velika čast za ljubljansko mesto in za vso pokrajino, smatramo predvsem kot plačilo vsem onim, ki so s fašističnim srcem ponosni, da delajo po Vaših navodilih ter v popolni poslušnosti in globoki vdanosti Duceju. Izvolite sprejeti, Ekscelenca, našo najtoplejšo zahvalo, združeno z iskrenim in vdanim pozdravom. Dovolite mi, da predno navedem podrobnosti o dosedaj izvršenem delu, najprej povzdignem spoštljivo misel k Veličanstvu Kralju in Cesarju, da se spomnim junaških in plodonosnih žrtev naših padlih za revolucijo in v vojni ter da pošljem navdušen »alala« prestavnim bojevnikom, ki imajo visoko prednost, da lahko služijo fašistični domovini z orožjem v roki ter pridružujejo nove lovorike vojnim zastavam cesarske Italije. Razen tega naj naslovim poseben tova-riški pozdrav vrhovnemu poveljniku in vsem oboroženim silam, ki so v tej pokrajini močno in čvrsto varstvo rimske moči in pravice. Ekscelenca! Pokrajinska zveza bojevniških fašijev v Ljubljani deluje, kakor znano, še niti mesec dni. Ustanovljena je bila 23. oktobra ter je vstala iz preosnove že obstoječe pokrajinske zveze podpornih centrov, ki je bila ustvarjena takoj po naši zasedbi. Danes šteje 10 bojevniških fašijev in 45 podpornih središč, ki so povezani v petih nadzorništvih naše pokrajine. Predstavljajo 10 plamenov revolucije, ki so švignili proti nebu v najvažnejših krajih tega ozemlja in ki se jim bodo pridružili že v kratkem drugi bojenviški fašiji, kakor jih bo sproti mogoče ustanavljati onemu številu fašistov, ki žive tukaj. Bojevniški fašij glavnega mesta je imel doslej čast, da je sprejel od Vas praporček, ki so ga poklonile tržaške fašistovske žene, za kar jim naša tovariška zahvala. To je v resnici najboljše znamenje za bodočnost. Vpisanih fašistov je danes 322, od teh je 58 skvadristov, ženski fašij v Ljubljani pa šteje 51 članic. Odseki kmetskih gospodinj in domačih delavk štejejo danes že 11S6 člani, dasi so bili ustanovljeni šele nedavno, in te članice so brez vsakega pritiska ter popolnoma prostovoljno predložile prošnjo za sprejem. Vseučlliška organizacija GILL in organizacija Stranke sta takisto v teku in se njihova ureditev razvija povoljno. Pokrajinski Dopolavoro je že začel svojo delavnost in razen sedeža v glavnem mestu so danes ustanovljeni še štirje Dopolavori v tovarnah ter trije občinski. Z razpustitvijo starih sindikalnih organizacij, ki so predstavljale razne bivše politične stranke, in z ustanovitvijo Pokrajinske zveze delavcev, Zveze delodajalcev ter Pokrajinske zveze profesijonalcev in umetnikov kakor tudi Pokrajinskega odseka obrtnikov je uvedba našega korporativnega sistema dobila svoj plodonosni začetek, že doseženi uspehi so v polni meri pokazali silo dela. Sloji, ki so že organizirani po interesnih kategorijah, vidijo, da so njihove zahteve, za katere so se bojevali brezuspešno že leta, z zakonikom o delu uresničene. Vedno bolj rase zanimanje voditeljev in delavcev za njihove organizacije in do danes se je pokazala velika privrženost v vrstah delavcev. Stranka in podrejene organizacije bodo po podpornem načrtu, ki ste ga dali na razpolago Vi, pokazale, kako fašistični režim izvršuje zapoved Duceja, ki pravi, da je treba iti ljudstvu naproti, ako se bo ljudstvo te pokrajine izkazalo tega vredno s svojo hvaležno lojalnostjo. Voditeljem in preprostim članom sem dal točen nalog: Morajo si biti svesti, kaj predstavljajo v tej deželi in kaj je velika cesarska in fašistična Italija, ustvarjena od Duceja. Vsako njihovo dejanje mora biti zato absolutno trdno in neposredno, mora biti neizprosna reakcija proti vsakomur, ki bi kakorkoli hotel onečastiti sveto obličje zmagovite domovine. Ekscelenca! Ko pred Vami dajem priznanje vsem svojim sodelavcem o njih dragocenem delu, mi dovolite, da se Vam zahvalim, ker ste mi napravili radost in me nagradili z možnostjo, da nadaljujem svojo službo tudi v vrstah Strankine hierarhije. Prosim Vas, da ponesete Duceju obenem z našim presrčnim in vdanim pozdravom tudi zagotovilo, da bomo znali služiti mu, danes in vedno, z ono vero, ki se je v letih še bolj poglobila, in z voljo, ki ne pozna zaprek. Po poročilu Eksc. Graziolija je zbranim fašistom govoril Tajnik Stranke minister Eksc. Serena. Najprej je čestital Zveznemu Tajniku za delo, ki ga je izvršil, nato pa je govoril ljubljanskim fašistom, ki so tiho in globoko delali kot straže, ki so izšle iz fašistične revolucije v novi pokrajini, ki je vezana na usodo Rima kot večnega vira civilizacije in pravice. Besede Glavnega Tajnika Stranke so zbudile prisrčne manifestacije navdušenja Ducejevo ime je odmevalo v dvorani, izgovorjeno na ves glas. Zborovanje se je za ključilo s petjem fašistične himne, ki jo je začel Eksc. Serena. Glavni Tajnik Stranke Minister Eksc Serena je zapustil Ljubljano ob 17.45. Visoki komisar Eksc. Grazioli ga je spremil do Postojne. Sestanek zunanjih ministrov držav osi v Berlinu Sprejem zunanjega ministra Ciana Prisilno delo Židov v Rumuniji Bukarešta, 24. nov. s. Ministrski svet ;e pod predsedstvom maršala Antonesca sklenil, da se bo smatralo prisilno javno delo, k; so ga doslej opravljali Žid je za državo, za vojaško dollžncst. Židie so bili svojčas. izločeni iz vojaške silužbe ter jim je bil namesto tega naložen letni dčvek mesečna davčna doklada na njihov kosmati zaslužek. Židje, ki ne bi mogli plačati tega davka, bodo poslej zaposleni v iavnih delih, tisti p« ki bi zaradi bolezni ne mogli zadostiti niti tej dolžnosti, bode izključeni iz narodnega občestva. Bukarešta, 24. nov s. Pred tukajšnnm vojaškim sodiščem se je vTŠila razprava nrote komunistični tolpi, ki je v rumunski pre-sitolnici vršila prevratno prupagando z gu- mijastimi balončki, izpuščenimi na raznih krajih mesta. Izmed 10 obtožencev, ki so vsi Židje, jih je bilo 7 obsojenih na dosmrtno prisilno dello, Zidovka Luiza Lazarevič na 10 let ječe, medtem ko sta bila 2 obtoženca oproščena. Hrvatski kulturni sporazum z Bolgarijo Sofija, 24. nov. s. V prihodnjih dneh bo prispel sem hrvatski zunanji minister Lorkovič v spremstvu državnega pod tajnika za prosveto Puka, ki bosta predložila v podpis kulturni sporazum med Bolgarijo in Hrvatsko. Pogajanja za ta sporazum so v Sofiji sedaj v teku in bodo kmalu zaključena. Sporazum bo prvi te vrste, ki ga je Hrvatska zaključila s kako drugo državo. Berlin, 24. nov. (DNB.) Davi je s svojim spremstvom dospel v Berlin itallijanski zunanji minister grof Ciano, da prisostvuje, sestanku evropskih državnikov Italijanskega zunanjega ministra je ob prihodu sprejel nemški zunanji minister Ribbentrop. navzoči pa so bili še minister Funk, državni tajnik zunanjega ministrstva Keppler. podtajnik VVormann ter drugi visoki uradniki zunanjega ministrstva. Sprejema so se nadalje udeležili italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri skupaj & člani italijanskega veleposlaništva. Nemški zunanji minister R'bbentrop je grofu Cianu izrekel dobrodošlico. Oba državnika sta nato pregleoal" častno četo, ki jo ie tvo^l bataljon »Velika Nemčija«. Po reviji častne iete je eroi Ciano odšel na grad Bellevue. kjer bo sta noval za časa svojega bivanja ' Berlinu. Berlin, 24. nov. (DNB ) Danes >ta on spela v Berlin madžars«; zunanji m in k ter Bardossy in hrvatski zunanji minister Lorkovič. Berlin, 24. nov. s. Tukajšnji listi objavila jo na vidnem mestu uradno sporočilo nemškega poročeva.skega urada, ki naznanja sestanek mnogih državnikov velesili m sij v borbi proti boljševizmu v dneh 24. in 25 t. m v Berlinu ob priliki obletnice r »d pisa protik ocninternskega pakta. List »Zwolf uhr-BIatt« pripominja, da bo ta sestanek k' bo dosegel svoj višek iutri, z lavno sve danost jo. svetovnega zgodovinskega pomena Helsinki, 24. nov. d. Kikor iavljajo s po ohlajenega mesta, se danefc pnčno v Ber linu "dnevi protikominternskega '.akta« ki bodo trajali tri dni. Po nfarmacijah ki so dospele iz Berlina bodo na teh dnevih zastopane Italija. Rumun<;a. Madžarska. Slovaška, Bolgarija, Hrvatska. Španija. Dan-ka m Japonska Finsko bo zastopal oosihnik finske vlade v Berlinu Kivimaki. $0 km pred Moskvo Novi uspehi v srednjem odseku vzhodnega bojišča — Uničevanje železniških zvez — Odbiti izpadi sovražnika pri Petrogradu Ia Hitlerjevega glavnega stana, 24. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V srednjem odseku vzhodne fronte Je osvojil naš napad nadaljnje ozemlje. Po ogorčenih bojih so oklopne čete zavzele mesto Solnec-Nogorski, 50 km severoza-padno od Moskve. Uspešni letalski napadi so bili usmerjeni proti železniškim napravam na področju okoli Moskve. Z bombnimi zadetki je bilo pretrganih več železniških zvez. Pred Petrogradom so se zopet zrušili poskusi izpadov nasprotnika s hudimi izgubami zanj. Uničenih je bilo 8 sovražnih oklopnih voz, med njimi 7 najtežjih. Težko topništvo vojske je nadaljevalo obstreljevanje vojaško važnih ciljev v Petrogradu. Ob angleški južnozapadnt obali so bilo v pretekli noči bombardirana razna pristanišča. Pri poskusu napadov oddelkov angleških lovcev na obalo Rokavskega preliva jf> bilo sestreljenih 7 sovražnih letal. V severni Afriki je potekel tudi včeraj uspešno protinapad nemško-italijanskih oddelkov vojske in letalstva v preizkušenem orožnem bratstvu. Uničeni so bili mnogoštevilni nadaljnji oklopni vozovi sovražnika, Število ujetnikov in množina plena naraščata. Bitka južno od Tohruka. kakor tudi napadi močnih angleških sil proti fronti med Solumom in Bardijo so še v teku. Plačilo za dosežene uspehe Prva vojaška parada ekspedicijskega zbora v Ukrajini po zadnjih zmagovitih borbah Z vzhodne fronte, 24. nov. s. General Messe, poveljnik italijanskega ekspedicij-skega zbora v Rusiji, je te dni izročil v nekem kraju, ki so ga nazadnje zasedle naše čete, odlikovanja za hrabrost junaškim oficirjem in vojakom divizije »Pa-subio«. Oddelki pehote junaške divizije »Pasubio«, bersaljerji, topničarji in spremljevalne čete brze divizije so prišli iz borbenih črt v ponosni bojni opremi ter so se postrojili pred »rdečo hišo«, na kateri so bili vidni znaki borbe, ki se je razvila pri osvajanju mesta. Na trgu stoji še podstavek Leninovega in Stalinovega spomenika. Obe figuri sta bili razbiti in njih ostanki so ležali vse naokoli. Ta trg, kjer so se boljševiki upirali, je bil zavzet od hiše do hiše s pehoto, ki je uporabljala ročne granate. Junaški borci, katerih blatne uniforme in ponosni obrazi so še kazali sledove tolikih borb, so se postrojili v dovršenem redu in so prezentirali orožje pred svojim poveljnikom z istim ponosom in energijo, ki bi jo pokazali v paradi na vežbališču. Nedaleč od tod so bile še borbe. Presunljiv je bil pogled na vojaško parado sredi boljševiškega mesta, ki je bilo komaj zavzeto, in na fašistične vojake, ki so zmagali v toliki oddaljenosti od domovine. Po pregledu čet jih je general Messe pozdravil in jih nagovoril. Omenil je težke dneve, v katerih so čete divizije »Pa-subio« v trdih bojih premagale številčno močnejšega sovražnika, ki si je domišljal, da bo s silnim napadom zlomil železno voljo Chiaramontijeve kolone. General Mese je pripel nato na prsa polkovniku Chiaramontiju srebrno kolajno. Srebrne in bronaste kolajne ter vojne križce je general nato izročil junaškim oficirjem, podoficiriem in vojakom, ki so se najbolj izkazali v borbah. Sledeče čitanje uteme- ljitev teh odlikovanj je bilo zelo ganljivo. Odlikovanci so dovršili številna dejanja izrednega poguma, požrtvovalnosti in borbenosti. Po končani svečanosti so vsi vojaki v zboru zapeli nacionalne himne. Nemška živila za Finsko Helsinki, 24. nov. d. Uradno poročajo, da je na finsko prošnjo Nemčija odredila, da se Finski dobavi 75.000 ton živeža, -čila Rusijo, da j>odjarmi vse dežele zapada in vzhoda — ter da zopet obnovi degenerirano Evropo.« Peter Veliki je v svoji zlo glasni oporoki izdal svojim naslednikom navodila, ki vsebujejo 14 točk. Kot prvo jim priporoča ekspanzivnost proti jugu ter zavojevanje Črnega morja, nato naj bi prišle na vrsto baltiške države in Poljska. Obenem priporoča car svojim naslednikom, da se mora »Rusija mešati v vse nemire v Evropi, posebno pa v Nemčiji«. Nadalje jim priporoča podpihovanje in podpiranje nvalitete med Avstrijo in Nemčijo z namenom, »da bi ena ali druga potrebovala ruske pomoči ter da bi se na ta način Rusija polastila nekakšnega protek-torata nad Nemčijo s končnim ciljem popolnega nadvladanja te države.« Končni korak za dosego nadvlade Rusije nad vsem svetom naj bi bil po oporoki Petra Velikega poizkus na dvorih v Versaillesu in Dunaju, da bi se Francija in Avstrija dogovorili z Rusijo o obvladanju vsega sveta. Ako bi ena teh dveh držav ne prista»a na ruske načrte, bi se morala uničiti s pomočjo druge države, ako pa niti ena niti druga ne bi hotela pristati na Petrove predloge, bi bilo treba obe oslabiti z izzivanjem medsebojnih sporov. Končno bi v danem ugodnem trenutku ruske vojske udarile ha Nemčijo Podrobni Petrovi nasveti s zaključujejo z ugotovitvijo: »Vsa Evropa se lahko ln se tudi mora podjarmiti« »VOlkischer Beobachter« ugotavlja v svojem komentarju, da je tudi sedania Sovjetska zveza v svoji zunanji poetiki Cedila ambicijam megalomanskega carja. »Der Montag« pripominja: Odkar je Mo skva vzpostavila svoj režim nad narodi ruskih step ter nad rodovitno Ukrajino, se je rodil tudi fanatični orientalski imperializem. Stoletja so narodi stepe verovali, da je Moskvi naloženo poslanstvo tretjega Rima ter da mora zavladati najprej nad Evropo, potem nad Azijo in končno nad vsem svetom Ta imperializem so tudi boljševiki z največjo vnemo vselej podpiralL Nemške ugotovitve o »drugi" fronti Berlin, 24. nov. s V komentarjih operacij na vzhodni fronti pravi DNB- da zavzetje Rostova dokazuje, da je domnevno prenehanje nemške ofenzivne akcije samo plod fantazije anglosaških propagandistov in da je iniciativa še vedno trdno v nemških rokah Tako bodo ob svojem času dejstva dokazala to resnico tudi na ostalih odsekih fronte Sovjeti niso zaman zahtevali od svojih angleških zaveznikov ustanovitev razbremenjevalne fronte Ta fronta naj bi bila afriška, kjer so Angleži pričeli z veliko ofenzivo, ki se ne bo razvijala samo nekaj dni. Kakšnih razsežnosti je velika bitka, kaže dnevno nemško vojno poročilo, ki naznanja uničenje nad 260 tankov in okrog 2§0 oklopnih avtomobilov ter izgubo Številnih angleških letal ki so bila uničena v letalskih spopadih ali na tleh. Vse to kaže, zaključuje komentar kako skušajo Anglež) temeljito zaposli*' italijanske In nemške čete v Afriki, da b: mogli nato reči, da 1e bfla ustvarlena dru ga fronta proti osi, da se Sovjeti tako raz bremene. %'SERIRAJTE V ,tJUTRU"! Letalski boji na zapadu Berlin, 24. nov. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo, da so nemška bojna letala uspešno napadla radijsko po-stjo na Setlandskih otokih. Bombe so zadele večkrat po vrsti postajna poslopja ter prizadela občutno škodo. Preteklo noč je manjši oddelek nemškega letalstva napadel luko Ealmouth Konferenca guvernerjev japonskiii pokrajin Berlin, 24. nov. d. Kakor dozuava nemški poročevalski urad iz Tokija, se je davi v službenem stanovanju predsednika japonske vki.de generala Toja pričela konferenea vseh guvernerjev posameznih japonskih pokrajin. Siam in Japonska Bangkok, 24 nov s. Siamska obveščevalna služba demantira vest iz britanskih virov po kateri bi pomenil prihod štirih iaponskih križark v Saigon. da je Japonska ojačila svoj pritisk na Siam Isti urad tudi zavrača britanske trditve, da so ja-Donske čete prekoračile siamsko mejo. ter pravi, da se gibanje japonskih čet v nobenem pogledu ne sme smatrati kot ogra-žanie Siama. Izseljevanje Japoncev iz Amerike Tokio. 24. nov. (Domei.) V japonskem zunanjem ministrstvu 'e bilo danes objav-heno kratko poročilo ki nravi da je bil med Japonsko m Zedinjenim državam pravkar dosežen siporazum. da pošlje Japonska še enkrat svoj potniški parnik »Ta-tuta Maru« (16 975 ton) v Zedinjene države, in sicer v Los Angele- n Balboo. »Taiuta Haru« bo odplula iz Jokobame čim bodo končane priprave za vožnjo preko Tihega oceana, ;n sicer bržkone še ta mesec. Zadnjikrat je »Tatuta Maru« odplula iz Joko ha me v Zedinjene države 15 oktobra in se je 14. novembra zopet vrnila z japonskimi evakuiranci iz San Francisca Eksplozja v ameriškem konzulatu v Hanoiu Tokio, 24. nov. (Domei). V poslopju ameriškega konzulata v Hanoiu je včeraj nastala eksplozija, ki je zgradbo docela porušila. List »Niči Niči« objavlja danes to vest in pripominja, da vzrok eksplozije §e ni pojasnjen. Blodeče mine v Bosporu Carigrad, 24. nov. s. V Bosporskem prelivu so pri Bebeku obrežne straže opazile blodečo mino. Ker gredo morski tokovi od vzhoda proti zapadu, je brez dvoma jasno, da je prišla mina iz Črnega morja. Omejitev perafee msKe v Tfcirčsfi Ankara, 24. nov. s. Odbor za sestavo zakona o državni obrambi je izdelal zakonski načrt, ki prepoveduje uporabo moke pri izdelovanju peciva. Moka se bo poslej smela uporabljati samo za kruh, testenine in druge vrste narodne prehranbene potrošnje. Predvsem bo prepovedana izdelava slaščic. Ta zakonski predlog bo danes prišel v razpravo v narodni skupščini. Razen tega je bil predložen zakonski načrt, ki naj zatre verižništvo in ki določa ustanovitev posebnih sodišč ter smrtno kazen za težke prekrške v pogledu zvišanja cen. Turška živila za Gre"jo Ankara, 24. nov. s. Vplivni turški krogi so sklenili še nadalje pospeševati pošiljke živil v Grško. V ta namen je turškim državljanom, ki imajo sorodnike v Grčiji, dovoljeno pošiljati zavoje, ki vsebujejo živila v vrednosti do 10 turških lir. Rdeči polmesec je prevzel odpremo teh pošiljk. Ukrepi proti verižnrkam na Madžarskem Budimpešta, 24. nov. s. Madžarski m ni-ster za prehrano je objavil da izdeluje vlada zakon o strogih ukrepih proti špekulantom in verižnikom. Trgovci, ki niso sami prostovoljno dafli oblastem na razpolago svojih nakopičenih zalog, bodo strogo kaznovani in bo njihovo blago zaplenjeno. Za konec decembra bodo dani v prodajo enotni tipi obutve in obleke, ki bodo dostopni tudi manj imovitim. Minister je naznanil tudi b'ižnjo uvedbo nakaznic za maščobe v gostilnah. O&sodbe kemunistor v Parizu Pariz, 24. nov. s. Posebno sodišče za zatiranje boljševizma in anarhizma je obsodilo 5 komunistov na zapor do 15 let. Tri justafikacije v Pragi zaradi veleizdaje Praga, 24. nov. d. Izredno sodišče v Pragi je obsodilo na smrt nadaljnje tri osebe, obtožene sabotaže in priprave za veleizda-jo. V soboto v Pragi objavljeno službeno poročilo o teh obsodbah pravi, da so bili obsojenci justificirani 2C. novembra. Neki delavec, proti kateremu se je vodil proces, je bil oproščen. Justifikacija norveškega upornika Oslo, 24. nov. d. Nemško vojaško sodišče v Bergenu je obsodilo na smrt norveškega državljana Ingvalda Garbo. Justifikacija je bila izvršena z u&trelitvijo Garbo je sestavljal subverzivne letake 'er jih skušal razširjati med nemškim vojaštvom. čiščenje v Srbiji Beograd, 24. nov. d. Oborožene sritlc b-skih narodnih prostovoljcev so tudi v soboto nadaljevale svoje očiščevalne operacije na terenu, kjer se pojavljajo komunistične tolpe. Med pogorjem Belanovic in Rudnikom je prišlo do spopida z osamljeno komunistične tolpo, ki je bila docela uničena Veliko število komunistov j* billo ubitih. Med njimi so bile tudi tri učiteljice, ki so sc borile na strani komunistov. Tudi v bližini vas* Ranilovičj 'e billo ubitih več komunistov, kc so srbske čete uničile neko njihovo tolpo. Med srbskimi narodnimi prostovoljci je bil 1 vojak ubit, 8 pa ra-n ;enih. Novi rektor za«??bške univerze Zag-eb, 24 nov. s. Poglivnik je imenoval r-i reksoria zagrebškega vseuč:'H*ča profe- i'a dr. Stjepana Ivčiča. Rimska obmejna postaja v Trojanah Nova odkritja vseučtl. prof. dr. Valterja Schmida Rimsko zidovje na Trojanah, ki je bilo že lani odkrito O Trojanah kot stari rimski obmejni postaji je napisal zanimiv članek g. prof. dr. Valter Schmid v nedeljski Številki mariborskega dnevnika. Ugledni učenjak in raziskovalec izvaja: V rimskih kažipotih in napisih se ponovno omenja carinska postaja Atrans (statio Atrantina). Deželni boginji Noreis posvečen oltar, kurilne naprave, zidovje in zlasti novce so našli že v teku stoletij na Trojanah, M leže skoraj natančno sredi poti med Celjem in Kamnikom. Kosci bronastega konja dokazujejo, da je na tej mejni višini, ki je nekoč ločila Italjo od Norika, stal spomenik nekega rimskega cesarja. Izkopavanja po naročilu muzeja za pradavno in davno zgodovino na graškem Joa-neumu so imela zadnje tedne (v oktobru in začetku novembra) namen, da prikažejo podobo nekdanje naselbine. Bilo je mogoče docela odkriti sledove dveh starorimskih hiš, ostanke tretje hiše pa samo delno. Nadalje je bilo mogoče dognati obrise dveh nadaljnjih hiš, nad katerima že davno stojijo stanovanjska in gospodarsko poslopja. Na bregu, kamor precej strmo vodi stara rimska cesta, je stala pošta (mansio Atrantina), dolga 29.30, široka pa 16.35 m. Ob cestni strani so bili trije gostinski prostori, h katerim je vodil 1.35 m širok koridor. Dva kuhinjska prostora z večjim in manjšim ognjiščem sredi h/še sta mejila na prostorno gostinsko sobo na južni strani. Na krožniku se je našlo še polno ostankov am-fore, posolja in polžev, ki živijo po vinogradih. Strešna opeka, žigosana z žigom druge italjanske legije, pričuje o sosedni hiši, da je tam bila vojašnifca majhnega oddelka (vexillatio) legije, ki je bila tu usta- novljena okrog leta 165. Izprva Je imela nalogo varovati italijansko državno mejo ter je stalno bivala na Ločici pri Polzeli. Leta 176. je bila ta legija premeščena v Albing ob Donavi, leta 190. pa v Lorch ob izlivu Aniže. Nad starejšim poslopjem, ki so ga Markomani zažgali leta 176, so zgradili legionarji novo stavbo, dolgo 18.80 in široko 15.60 metrov. V njej je bilo mogoče dognati bivališče vojakov, kuhinjsko ognjišče, kovačnico z mehom, svetišče in oficirske prostore, poslikane rdeče in belo. Svoboden prostor je ločil vojašn.co od sosednega, pač najbolj impozantnega poslopja naselbine. To poslopje je bilo dolgo 39.90, široko pa 14.80 in je delno pol današnjo cesto in gospodarskim poslopjem. Veliki, pestro poslikani sobi, kjer se je dalo kuriti, so bile priključene še tri večje sobe. Zidovje je bilo nenavadno močno, debelo po 1.65 m in je imelo mnogo globlje temelje kakor ostala poslopja. To je bila carinarnica. Imena uradnikov so pogostokrat naznačena z napisi. Ker je carinarnica imela značaj trdnjave, je lahko v sild služila za obrambo, kakor podobna, masivno zidana stavbišča na Vrhniki in v Ptuju. V nemirnih časih 3. in 4. stoletja je mejo zapirala še poznorimska trdnjava na hribu, kjer je treba prostor še raziskati, letos pa je za to bilo prepozno, ker so bila polja že preorana za ozimino. Po zaslugi ustrežljivih posestnikov Stanka Bervarja, Gregorja Kon-ška in Frana Koželja je lahko bil pregledni načrt naselbine pojasnjen že v prvem delu raziskave. Cestni gradbeni urad štajerskega okrožja je podprl izkopavanja na ta način, da je poslal na Trojane gradbenega tehnika Farčnika iz Celja, ld je posnel pokrajino z vsemi njenimi težavnimi terenskimi razmerami. Drevi vokalno-plesni večer Drevi ob 18. bo v Frančiškanski dvorani vokalno-plesni večer, na katerem nastopajo: naša odlična mezosopranistka Mila Ra-dev-Kogejeva, primabalerina Erna IVJohar-jeva, prvi soloplesalec Boris Pilato in ka-pelnik Dimitrij Zebre. Na sporedu so sa- me izbrane pevske in plesne točke: Leon-cavallo, Verdi, Wagner, Osterc, Richard Strauss, Rachmaninoff, Gounod itd. Ples »Salome«, ki ga bo predvajala primabalerina Moharjeva, bo sigurno senzacija za Ljubljano. S to točko bo gostovala s Pilatom v Turinu in Firenci, kjer nastopita v j istem ansamblu ko letošnje poletje na San Giustu v Trstu. — Predprodaja vstopnic v trafiki Sever. Dolenjski kulturni teden Novo mesto, 24. novembra. Po zgledu drugih slovenskih mest pripravlja tudi dolenjska metropola, da uvede svoj vsakoletni kulturni teden, ki naj bi nudil domačemu prebivalstvu izbrane sadove dolenjske kulture in na katerem bi prišlo do izraza tudi vse domače kulturno življenje. Kulturni teden naj bi bil prvikrat že letos pred božičem. Zaradi kratkega roka bo seveda letos nekoliko skromnejši, toda prvi korak bo storjen. Doslej sta v načrtu dve prireditvi domačinov in sicer velik orkestralni, vokalni in instrumentalni koncert in vprizoritev Golarjeve veseloigre »Vdova Rošlinka«. Istočasno bo prirejena velika umetnostna razstava, na kateri bodo razstavili svoja najboljša dela: Jakopič, Gaspari, Sedej, Držaj, Dremelj in Kalin. Prirejeni bosta tudi dve znanstveni predavanji. Vsekakor želimo, da se uresniči idealno začrtani načrt. Novomeški kulturni krogi bodo gotovo z vsemi močmi podprli zamisel in omogočili stalno uvedbo dolenjskega kulturnega tedna. Dogoni klavnih prašičev Dne 1. decembra bo ob 9. uri v Stični dogon prašičev za zakoL Vsi rejci'iz občine Stična, Viinja gara, St Vid, Primskovo, Krka in Veliki Gaber, ki imajo prašiče godne za zakol, naj jih pripeljejo v Stično na sejmišče, kjer bodo odkupljeni v smislu ČL 4 uredbe o klanju prašičev. Dne 4. decembra bo ob 9. uri dogon prašičev v Trebnjem za občine: Trebnje, Mirna, Vel Loka, Sv. Križ — VeL Loka, Do-brnič, Sela-šumberk, in Žužemberk. Iz Goriške pokrajine Smrt uglednega gospodarja. Iz Ajdovščine nam pišejo: Pred dvema tednoma smo pokopali daleč naokoli znanega trgovca in posestnika iz Ajdovščine g. Mihaela Malika. Kako zelo priljubljen in spoštovan je bil pokojnik, je pričal veličastni pogreb. Ogromna množica ljudi je prihitela od blizu in daleč, da se poslovi oa predobrega moža. Mnogi venci in šopki so krasili žalni sprevod. Prišli so gojenci sve-tokrižkega zavoda s svojim spremstvom, da se hvaležno poklonijo svojemu velikemu dobrotniku. Domači pevci so dovršeno odpeli dve pesmi — na domu in v cerkvi _ da se je marsikateremu orosilo oko. Vsi smo pokojnika cenili in ljubili; njegovega radodarnega srca ne bomo nikdar pozabili. Blag mu pokoj in časten mu bodi spomin! Iz Rrvats&e Slovenci v Bosni. Prejeli smo: Ko v naših starih krajih sneg pokriva hribe in doline, pomagamo v Bosni pospravljati koruzo in ostale kmetske pridelke v shrambe. V okolici Banja Luke je polno rojakov iz starih krajev. Veliko jih že služi vsakdaml kruh, ostali smo pa zaenkrat preskrbljeni s hrano, da nismo lačni, in streko imamo, da ne dežuje po nas. Matko Sršen iz Maribora, Gantar Ivan iz Pesjega pri Velenju, Kranjc Boris iz Vitanja v Banja Luki, Kavs Ivan iz Slovenjega Gradca, Kogoj Leopold iz šmartna ob Paki,Frank Franc iz Vitanja, Fijauš Franc iz Slov. Konjic, Ka-stelič Matilda iz Račja Frama v Kotor Va-rošu, Justin Drago, Košak Ivan v Kotori-šču in še mnogo drugih, ki se vedno spominjajo na vas. General Montagna pri poglavniku. Pretekli teden je poglavnik sprejel generala Fašistične milice Renza Montagna. Četa poglavnikove telesne straže mu je izkazala čast General Montagna se je v spremstvu generala Coselschija delj časa zadržal v prisrčnem razgovoru s poglav-nikom. Sedež velike župe Pliva in Rama bo odslej v Bugojnu. Hrvatski listi objavljajo poglavnikovo odredbo, s katero je odrejeno premeščenje sedeža velike župe Pliva in Rama iz Jajca v Bugojno. Odredba je stopila takoj v veljavo. Pri gradnji železniških prog je zaposlenih 16.592 delavcev. Odsek za gradnjo železnic je izdal obvestilo o gradnji in trasiranju prog na področju Hrvatske v času od 10. aprila do 10. oktobra. V gradnji so 112 km dolga proga od Bihača do Knina in 43 km dolga proga, ki veže Ba-njaluko z Ukrino, dalje 103 km dolga proga od Karlovca do Bihača in proga od Metkoviča do Ploč. Trasirajo štiri proge, in sicer plitvičko-senjsko progo, progo Zlatar—Bistrica, progo Garešnica—Bano-va Jaruga in progo v 2epču. V teku šestih mesecev je bilo porabljen'h za ta dela 36,158208; pri gradnji je bilo zaposlenih 16.592 delavcev, ki so zaslužili na mezdah 5,830.260 kun. Transformatorska postala v Velik! Gorici za 500 milijonov kun. Pretekli četrtek je bila seja upravnega odbora zagrebške elektrarne. Razpravljali so o elektrifikaciji zagrebške okolice. Za razširjenje električnega omrežja je vse pripravljeno, edino bakrene žice primanjkuje. Zato je bodo začasno nadomestili z aluminijasto. Najvažnejše vprašanje dnevnega reda pa je bila gradnja transformatorske postaje v Veliki Gorici, ki bo napajala štiri električne vode. Za gradnjo postaje je predvidenih 500 milijonov kun, toda zaenkrat bodo zgradili le del poslopja, za kar bodo znašali stroški 200 milijonov kun. Zaključek škofovske konference. V sredo je bila v Zagrebu zaključena škofovska konferenca, ki ji je predsedoval zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac. Nemški ranjenci v Zagrebu. Pretekli teden je prispela iz Nemčije v Zagreb skupina nemških ranjencev z vzhodnega bojišča. Bilo je 105 ranjenih vojakov in dva častnika. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavniki nemških in hrvatskih vojaških oblastev in zastopniki ustaške-ga gibanja. Ranjene vojake so obveznice ženske ustaške mladine obdarovale s ci- KnHnrni pregled Italijanska Akademija Predstaviteijica najvišjih živih duhovnih sil in vrednot današnje Italije, Kr. Italijanska Akademija, je bila ustanovljena s Kraljevim dekretom 7. januarja 1926 ln je dobila 25. marca sankcijo tedanjega parlamenta, ki je izglasoval zakon o nje ustanovitvi in ustroju Bilo je treba štirih let vztrajnega dela, preden je mogla Akademija začeti z delom Ob proslavi sedme obletnire pohoda na Rim. 28. oktobra 1929 je s slavnostmi na Kapitolu stopila v Ita-liiansko kulturno življenje kot institucija, ki je zmožna ne ie reprezentirati, marveč tudi usmerjati tiste duhovno ustvarjalne sile, v katere lahko posega nje izpodbuda. Kr. Akademija je dobila tele razrede: moralne in zgodovinske vede; fizikalne, matematične in prirodne vede; literatura ln lepe umetnosti. V marcu prejšnjega leta se je sestavil zbor prvih tridesetih akademikov, jedro bodočega Instituta, čigar popolno število doseza šestdeset pravih članov. Predsedniku vlade ere pravica, da pri vsakem mestu, ki je postalo prosto izbere izmed treh kandidatov, predloženih s strani zbora Akademije, novega člana, ki naj zasede izpraznjeno mesto. Akademiji je bil določen krasen sedež: razkošna palača Farnesina na obrežju Ti-bere nasproti palači Corsina. Ta prelepa vila. ki je bila v šestnajstem stoletju last rimskega bankirja Chierija, znanega prijatelja humanistov, je okrašena z dragocenimi freskami Raffaela Peruzzija. L. 1930 je bila pod vodstvom podpredsednika Akademije vzorno renovirana. Restavracijfkf« dela so storila iz palače neprekosljiv se- dež, ki je v vsakem pogledu dostojen no-veg-a, visokega namena. Ima avditorij s prostorom za 500 oseb, sejne dvorane za posamezne razrede, knjižnico in pisarniške prostore, okrog palače pa se razprostirajo vrtovi. Ob ustanovitvi Kr. Italijanske Akademije je bilo izrečno poudarjeno, da novi institut ne bo prihajal s svojim delom navzkriž z nobeno Akademijo, ki že obstoji v Italiji, tej materi Akademij. Nje namen je ta, da izraža na področju visoke kulture novi ideal veličine in moči Italije, oživljen z duhom preroda. S primernimi podporami je začela Akademija podpirati znanstveno, literarno in umetnostno delo vseh, ki so stremeli po višji povzdlgi italijanske kulture na tem ali onem področju. Kot oficielni zavod vzdržuje stike z drugimi podobnimi institucijami v tujini in tako učvršča vezi, ki spajata Italijo z vsemi bližnjimi in daljnimi, malimi ali velikimi civiliziranimi deželami. Prvi predsednik Akademije je bil Tom-maso T i 11 o n i, ki je bil po dolgi diplomatski in politični karieri predsednik Senata in nato prezident Akademije. Po njegovi smrti je bil izvoljen na to častno mesto sloveči znanstvenik Gugllelmo Marconi. čigar svetovni sloves je mogel samo počastiti in povzdigniti mlado institucijo v očeh sveta. Ko je Marconi 1. 1937 v RJmu nagloma umrl, mu je Akademija izkazala najvišje časti ln Duce je določil za njegovega naslednika pesnika Gabriella d'A n -n u n z i a. To imenovanje, s katerim Je Italija počastila svojega največjega žive- garetami, sadjem in knjigami, vsak pa je dobil tudi poglavnikovo sliko. Nemški ranjenci so nadaljevali pot v Varaždinske toplice, kjer bodo ostali nekaj Časa na oddihu. Sod s 700 litri vina so ukradli. Da imamo vse vrste tatov, dokazuje dogodek, ki se je zgodil pred gostilno »Preporod« v Zagrebu. Gostilničar Filip Medič je pustil pred lokalom sod vina. V kratkem času, ko nanj ni bil pozoren, so tatovi odpeljali vino tako spretno, da jih ni nihče pri delu motiL Najdene stare umetnine. Pri Sanskem mostu so našli te dni križev pot neznanega umetnika iz 17. stoletja. Slike so delane na lesu in so dobro ohranjene. Prenesli so jih v muzej v Banjaluki. — Pri popravljanju ceste v okolici Bihača so našli starohrvatski meč iz križarskih časov. Redko najdbo so poslali v zagrebški muzej. Dve nadaljnji prem»eri v banjaluškem gledališču. V 14 dnevih od otvoritve ba-njaluškega državnega gledališča so bile na sporedu že štiri premiere. Prvi dve je, kakor smo poročali, zrežiral naš rojak Ferdo Delak, tretjo premiero, Ogrizovi-čevo »Hasanaginico«, so uprizorili v režiji Milana Orloviča, Pugetovo komedijo »Srečni dnevi« pa je spet zrežiral Ferdo Delak. Vse predstave so bile dobro obiskane. Grko-katoliki prestopajo v katoliško vero. Kakor znano, je po vseh krajih, kjer so naseljeni grko-katoliki. živahna propaganda za prestop v katoliško vero. Mnogi verniki grško-katoliške veroizpovedi so že pristopili k rimskemu katolicizmu. Te dni je sprejel poglavnik odposlanstvo prehod-nikov iz Velike župe Baranje in se z njim deli časa razgovarjal. Popusti za hrvatske železničarje. Med hrvatskimi in rumunskimi državnimi železnicami je bil dosežen sporazum o izmenjavi popustov za železniške uslužbence in člane njihovih družin. Po sporazumu bo lahko vsak član družine letno dobil brezplačno karto za potovanje na rumun-skih državnih železnicah. Večja prizvodnja premoga. V ministrstvu trgovine in industrije se je včeraj vršila konferenca, ki je proučevala možnosti izvoza hrvatskega premoga ter zvišanja domače proizvodnje Sklenjeno je bilo, da zavzamejo dtržavni in privatni premogovniki skupno stališče nasoroti inozemskim tržiščem in je bila določena tudi cena premoga, namenjenega za izvoz. Južna Hrvatska pod snegom. Iz Banja-luke poročajo, da je na vsem področju Velike župe Sana in Luka naglo padla temperatura. Že dva dni pada snesr in ga je ponekod že čez 30 cm. V mestu se vidijo že prve sanke. Tudi iz Sarajeva poročalo, da se je ozračje zelo ohladilo ln je na planinah padel tretji letošnji sne?. V vsej Hercegovini pada dež in ni občutnega mraza. Gradnja kmetijsko-gozdarske fakultete. Kakor znano, je bilo v načrtu za novo kmetijsko-gozdarsko fakulteto v Maksimira šest paviljonov. Te dni dovršujejo gradnjo tretjega paviljona. Nadaljnjih treh po novih načrtih ne bodo zidali, ampak bodo namesto njih zgradili eno samo veliko poslopje. Ta zgradba, ki je že v delu, bo služila za vse preostale zavode kmetijsko-go-zdarske fakultete, ki še nimajo dostojne strehe. Fes je narodno pokrivalo Bosancev 'n Hercegovcev. V »Glasniku islamske verske zajednice« razpravlja prof. Alija Name tak o izvoru in značaju fesa. V svojih izvajanjih ugotavlja, da fes ni pokrivalo samo bosansko - hercegovinskih muslimanov, ampak tudi katolikov. Raz) ka je samo ta, da muslimani nosijo rdeče fese, katoliki pa fese temne ali črne barve. V nekaterih krajih nosijo rdeče fese tudi katoliki, vendar jih je lahko po drugih delih obleke spoznati od muslimanov. Vsi vojaki hrvatske vojske bosenskih garnizij, muslimani in katoliki, nosijo fes. Svoja razglabljanja končuje prof. Nametak: En narod smo, eno domovino imamo in v glavnem eno narodno nošo, od katere je fes najkarakterističnejši oblačilni predmet. Nemška trgovska šola v Zagrebu. Z dovoljenjem ministrstva trgovine bo v teku tega meseca otvorjena zasebna nemška dveletna trgovska šola s pravico javnosti v Zagrebu. Vsi predmeti, razen hrvatskega jezika in hrvatske narodne zgodovine in zemljepisa, se bodo poučevali v nemščni. V šolo se lahko vpiše vsak, ki je končal 4 razrede srednje ali meščanske šole s položenim nižjim tečajnim izpitom in znanjem nemškega jezika. Begovičev »Pustolovec pred vrati« na Italijanskem odru. Znani Teatro delle Arti pod vodstvom Antona Bragaglie bo priredil daljšo turnejo po Italiji. Med ostalimi deli bodo uprizarjali tuii Begovičevega »Pusto- čega pesnika, je bilo zgolj simbolično, zakaj pesnik dela »Laudi« ni več mogel zapustiti svoje Vittoriale ln se preseliti v Rim, da prevzame visoko funkcijo, ki Je bila združena z imenovanjem. Ko je leta 1938 umrl tudi D'Annunzio. se je spet pojavilo vprašanje predsedstva. Izvolitev predsednika Senata Luigija Federzo-n i j a je bila sprejeta s splošnim soglasjem. Federzoni je eden največjih stvariteljev nove Italije. Njegove moralne vrednote, inteligenca, kultura, njegovi zgodovinski in književni spisi ter sijajne govorniške sposobnosti, vse to dela iz njega dovršenega reprezentanta visoke institucije. Poleg predsednikov, ki so vodili Akademijo, je šla v teh dvanajstih letih skozi krasno Farnesino dela plejada nadarjenih in odličnih mož, ki se v raznih panogah odlikujejo po svojem delu ln prispevajo svoj delež k veličini in slavi domovin*. Tako je treba omeniti izmed že pokojnih kardinala Gasparija, romanonlsca Panzl-nija, Lucio d'Ambra, Pirandella in dr. Izmed živih so deležni časti članstva v Kr. Italijanski Akademiji pisatelji Giovanni Paplni, Angelo Gattl, Ugo OJetti, Marinet-ti, znanstveniki, kakor je naivečji živeči poznavalec Tibeta Giuseppe Tucci, veliki strokovnjak v primerjalni literaturi Artu-ro aPrinelli, zgodovinarja Alessandro Lu-zlo In Gioacchino Volpi, glasbenik Lorenzo Perosi in mnogi drugi. V sorazmerno kratkem času si Je pridobila Kr. Italijanska Akademija s svojo bogato, vseh panog duhovnega življenja se dotikajočo dejalnostjo povsem izjemno !n vodilno mesto v življenju italijanskega naroda. Naj se ob tej priliki spomnimo, da je takoj po pripojitvi LJubljane Italiji poslala rimska Akademija ljubljanski Akademiji znanosti ln umetnosti topel pozdrav b podpisom svojega predsednika Eksc. Fe- Olajšane skrbi sv. Miklavža Sv. Miklavž bo imel letos hude skrbi, kako naj Vas vse, dragi naši malčki zadovolji, ko pa je zaloga »Jutrove« Mladinske knjižnice že zelo, zelo pičla. Zgodaj mu boste morali pisati in lepo ga morate prositi, da dobite vsaj eno knjigo izmed prelepe zbirke: Janko in Stanko, Prigode gospoda Kozam urnika Sambo in Joko, Ural j Debeluh. Osel gospoda Kozamurnik" Vrtismrček in Šilonoska Tarzan (II. del) Jelarjevi čuvaji. Veliko pa bo vseeno veselje v Miklavža ko izve. da se te knjige dobe zelo poceni, saj stane vsaka samo 4 lire. Kniiee lahko kupite v Ljubljani pri upravi »Jutra«, Puccinijeva ul. 5. (Narodna tiskarna) in v Novem mestu pri tamkajšnji podružnici »Jutra« V ostalih krajih ljubljanske pokrajine lahko knjige naročite po pošti; pošljite po poštni nakaznici tolikokrat po 4 lire, kolikor knjig hočete imeti in napišite na odrezek imena knjig, ki jih naročite. V starih pokrajinah Italije dobite knjige pri vse časopisnih razpečevalni-cah tvrdke Parovel. lovca pred vrati«. — Zdaj prevajajo v italijanščino tudi Begovičevo dramo »Brez tretjega«:, ki so jo z uspehom uprizarjali v Nemčiji. Smrtna nesreča raznašalca časopisov. Na kirurški kliniki v Zagrebu je umrl za poškodbami, ki jih je dobil pri trku svoje dvokolice s tramvajem 531etni raznašalec časopisov Anton Pintar. Po štirih dneh ga je smrt rešila hudega trpljenja. Nov vodič po Zagrebu. Mestni turistični odsek je dal te dni v tisk nov vodič po Zagrebu, ki je ne samo politično. ampaK tudi gospodarsko in kulturno središče hrvatskega naroda. Vodič bo imel 30 strani kjer bodo opisane vse znamenitosti mesta, priložen pa mu bo tudi velik načrt Zagreba in večje število slik. Ne pozabimo na ptice! Zgodnji sneg nas je opomnil, da utegne biti letos dolga in ostra zima. Ta muči zlasti drobne človeške prijateljice z miv-zom in lakoto. Stavljajmo jim krmilne hišice in poklada"mo jim hrane! Z dobro voljo se bo *udi v današnjih časih še vedno kaj dobilo za drobni ptičji rod. Prijatelji narave, ki jo ob vsaki priliki vestno opazujejo, so marsikod spoznali, da je letos mnogo manj ptičev kakor drugi leta. Vzroki so pač različni. To mora s'lit. vsakega prratelja ptičic, da se te, ki so ostale, ohranijo pri življenju in da pozimi ne bodo trpele lakote. Posebno polagamo to na srca našim gospodarjem in posestnikom plodnr- zemlje, ki so pridelali dovolj živeža in zrnja, ki ga bodo lahko brez skrbi pokladali trpečim ptičicam. Zavedati s.; pač moramo: če ne bo koristnih ptic, unl-čevalk škodljivega mrčesa, tudi poljskih sadežev ne bo ln naši sadovnjaki bodo trpeli po raznih škodljivcih, ki jih sicer največ uničuje koristni krilati rod. DOBRO ZDRAVILO Oče: »Dragi gospod doktor, bojim se, da bo moja hči oslepela, pa poročila bi .=>e rada! Res ne vem, kaj naj storim?« Zdravnik: »Le pustile jo, naj sp poroči Ce ji sploh more kaj odpreti oči, ji jih bo zakon.« NESREČNI KAŠELJ Zdravnik: »Pri svojem kaši ju bi ne smeli več piti piva pa tudi vina ne in še manj žganja!« Pacient: »Tako torej mislite, gospod doktor, da naj samo še kaši jam? To sr pi res ne Izplača!« MIROLJUBNOST Stotnik: »Fantje, zdaj pa le pogum! Prišel je veliki trenutek, ko naskočite mož na moža!« Vojak: »O, gospod stotnik, ali bi mi ne mogli pokazati mojega moža, jaz bi se l«r pobotal z njim!« GENTLEMAN Joža: »Tisoč dinarjev naj vem posodim? Kakšno poroštvo pa mi lahko dajete?« Slavko: »Častna gentlemanska beseda vam ne zadostuje?« Joža: »Seveda mi zadostuje! Toda prlve-dite mi tega gentlemana!« derzonija ter tako pokazala, koliko uvažu-je kulturne tradicije slovenskega središčnega mesta. Pred premiero Gherardijeve komedije M. Nablocka o značaju te igre Gherardo Gherardi je v Italija dobro znan sodoben dramatik. Trenutno jc na čelu gledaliiške družbe »Compagnia della Com-media«, v kateri so protagonisti: Melnati, Magni in Migliari. Gherardi je napisal v zadnjem času dve novi igri z naslovom: »Tumulto« im »Figli del'marchese Lucera«. Glavno vlogo, teto Lucijo, bo igrala v tej igri, bi jo je zrežirali prof. šest, Marija Nablocka. V pogovoru «, to našo odlično dramske igralko svsa m razgovarjali takole: »Kaj menite o slogu te komedije?« »To delo je pisano v slogu ,haute-cotmme- die*. S tem izrazom je obeleženo delo, ki vsebuje veliko resnega eflementa in prevladujeta v njem fina komika in življenjska verjetnost.« »V čem ;e. po Vašem, najtehtnejši pomen igre?« »V mi&ili, ki jo je položil dramatik vanjo: da so nekatere življenjske osnove, čustva, vzgoja in srčna kultura vedno bistvenega pomena in da obdrže kljub različnim oznakam dob: ideallistična doba, stvarna doba, vedno svojo vrednost.« »Kako ste zasnova/l i vlogo tetke-vzgojiteljice, ki je vzgojila v teku dvajsetih let petnajst otrok brez staršev v svojem idealističnem življenjskem nazora? Vloga po-starne device, ki nosi v srcu ljubezen do neznanega moškega, čigar sliko je na9!a nekoč v vlaku, ter ostane zve-ta tej ljubezni do konca, je za današnje mišljenje nekoliko neprostovoljno komična. Občinstvo bo oh tej oznaki gotovo pričakovalo tradicionalno figuro zarjavele device, zaverovane v svoj ideal, pripravil jene, se ji nasmejati od srca.« »Vloga Lucije res lahko zaipelje igralko v šablon sko tipizira nje, toda prepričana sem, da je bil avtorjev namen drugačen. Dal je liku tete Lucije namenoma malo komike, ker je hotefl pokazati vrednost njenega mišljenja in čustvovanja. Hotel je pokazati v igri gnilobo današnjega površnega sveta, ki pogostokrat učinkuje na mllade, dobro vzgojene duše, v katere je dobra vzgojiteljica, kakor je ta teta Lucija, pole Žid a najlepše kali. toda jih je življenje v krogu plitvih ljudi začasno udušilo. Tak mer sta mlada zakonca Giovanna in Vin-censo, Lucijina nečaka. Oba je vzgojila z največjo ljubeznijo in ko sta dorasla, ju je zaročila, ker je čutila njuno medsebojno Ljubezen. Toda feiko ss razočara, ko ju Kronika * Iz »Službenega lista«. »Službeni list« za Ljubljansko pokrajino št. 94. z dne 22. novembra 1941-XX. EF. objavlja naredbe Visokega Komisarja: Ustavitev predavanj na tehnični fakulteti kr. vseučilišča v Ljub ljani, delovni čas za denarne zavode, preureditev železničarskih družb, predpise za oskrbovanje z mlekom za prehrano, najvišje cene za kaVine nadomestke in predpise o točenju alkoholnih pijač ter objave: cena mleka za prehrano v občini Ljubljana in popravek. * Odlikovani visokošolcL Vojna požrtvovalnost italijanskih visokošolcev je splošno znana. Borijo se na raznih frontah in so povsod ostalim za zgled Doslej je 26 italijanskih visokošolcev odlikovanih z zla'o hrabrostno svetinjo. To število je prav častno, kajti zlata hrabrostna svetinja se podeli le za izredne primere junaštva. * Diploma. Na tehniški fakulteti ljubljanske univerze je bil promoviran za rudarskega inženjer j a g. Zebre Svetozar iz Ljubljane. * Novi grobovi. V Martin j aku je umrl zdravnik g. dr. Ivan Premrov. Pogreb dragega rajnkega bo v sredo ob 15. z njegovega rojstnega doma v Martinjaku na pokopališče v Cerknici. — Umrl je trgovec g. Mirko Bogataj. Pogreb dragega pokojnika bo v torek ob 15. iz bolnice na Studencu na pokopališče k Devici Mariji v Polju. — Preminil je posestnik g. Peter Mayr. Pogreb bo v torek ob 17. iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožaije! * Dogon klavne živine. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino sporoča, da bo dogon za govejo klavno živino v sredo 26. t m. v Šent Jerneju namestu dogona v Logatcu. * Opozorilo ministrstva notranjih zadev o priliki protiletalskih alarmov. Ravnateljstvo protiletalske zaščite, ki posluje pod okriljem ministrstva notranjih zadev, objavlja, da so zbrani statistični podatki pokazali, da od pričetka sovražnosti pa do danea pri letalskih napadih na posamezna mesta države ni bila doslej zabeležena še nobena žrtev med onimi pripadniki civilnega prebivalstva, ki so se na dani alarm zatekli v najbližje zaklonišče. Na drugi strani pa je treba tudi pri najnovejših letalskih napadih na italijanska mesta obžalovati več žrtev med onim delom prebivalstva, ki med napadom rajši ostane v svojem stanovanju ali pa se, kar je še mnogo slabše, zadržuje na prostem. Zato ministrstvo notranjih zadev ponovno opozarja civilno prebivalstvo, da je v trenutku protiletalskega alarma brezpogojno nujno, da se vsakdo zateče v zaklonišče, ki se je po sedanjih izkušnjah izkazalo kot najboljše obrambno sredstvo. * Kljub vojni porast gospodarstva. Pod-žgane po neomajni veri v zmago — piše agencija »Agit« — so vse proizvodne sile naroda usmerjene na dosego vojnega cll.ia. cd katerega vsaj za več desetletij zavisi naša bodoča usoda. Na vseh gospodarskih področjih, cd poljedelstva do industrije, od prometa do obrti, od trgovine do kreditne delavnosti, so težave, ki so združene z voi-nimi razmerami, že zdavnaj premagane = tisto čvrsto odločnostjo, ki je lastna naši latinski in sredozemski rasi. Pomembni no uspehi, doseženi na najdelikatnejših področjih vojnega gospodarstva, uspehi, ki hI-so samo velikega vojaškega pomena, temveč so uvaževanja vredni tudi, kar se tiče oskrba civilnega prebivalstva in cen. Po zaslugi pobude, ki je izšla iz Stranke, je danes, lahko rečemo, celotno vprašanje najvažnejših življenjskih potrebščin urejeno. Na drugi strani so sredstva za kontrolo najstrožjega reda na živilskem trgu prinesla, da tudi vsi sloji prebivalstva v lastnem interesu sodelujejo za dosego čim rednejšega gospodarskega življenja, žetev, ki pravkar prihaja k zaključku, je dala zadovoljive rezultate, razen če izvzamemo pridelek žita; prav zato pa je bilo takoj poskrbljeno, da bo strožja razdelitev in nadzorstvo potrošnje izravnala izpad. Hkratu so kmetje z večjo skrbnostjo in v večjem obsegu opravili zimsko setev, četudi se o industrijski proizvodnji ne objavljajo številke, vendar uspehi tudi na tem področju niso manj važni, kar v enaki meri velja za vse panoge, zlasti za tiste, ki so posredno ali neposredno zvezane z vojno produkcijo. * 50 gramov piškotov ali 100 gramov kruha. Od 1. decembra dalje bo v kraljevini spet dovoljeno izdelovanje in prodaja piškotov in dvopeka. Vendar se bodo ti izdelki prodajali samo proti predložitvi krušne nakaznice in namesto kruha. Piškote enotnega tipa bodo prodajale slaščičarne, drogerije in špecerijske trgovine, ne pa pekarne. Prav tako bo prepovedana njih ambulantna prodaja. Količina tega peciva je odmerjena tako. da bo vsakdo lahko kupil 50 gramov piškotov namesto 100 gramov kruha. Količina dvopeka bo v razmerju s kruhom določena prihodnje dni. Tudi v prodaji peciva bodo zapadli odrezki krušnih nakaznic neveljavni, pač pa bo dovoljena uporaba odrezkov za prihodnje dni. Za postrežbo z obroki mladini po šolah je določena dodatna količina 50 gramov kruha, 50 gramov testenin ali riža, 5 gramov masti, 100 gramov mleka in 5 gramov sira na dan. Razen tega velja za šolsko mladino, ki se hrani po šolah, še dodatek po 15 gramov fižola, 50 gramov krompirja po dvakrat na teden, obenem pa je Šolskim kuhinjam naročeno, naj otrokom nudijo čim več sveže zelenjave in sadja. * Porast kmetijstva v Albaniji. V prizadevanju za dosego čim boljše kmetijske proizvodnje je albanska vlada razdelila večje število podpor posestnikom kmečke zemlje in kmečkim delavcem. Okrog 3 milijone albanskih frankov je bilo porazdeljenih za izboljšanje pašnikov, za posetev detelje, za nakup delovne živine in poljskih strojev, za posetev oljaric in za izboljšanje vinogradov. • Pojasnilo o nakupu oblačilnih predmetov. Rimski listi vnovič opozarjajo na nekatere podrobnosti, ki se tičejo novega načina prodaje oblačilnih predmetov. Razen nakaznice za obleko mora kupec v trgovini pri vsakem nakupu predložiti tudi svojo osebno legitimacijo oziroma legitimacijo poglavarja družine. To velja tudi za primer, kadar cena nakuoa ne presega 20 lir. Kupec ne sme sam ločiti pripadajočega od-rezka od nakaznice — takšne odrezke mora trgovec zavrniti. Prodajalec sam mora odrezati dolžni del nakaznice, o kateri se je prepričal, da v resnici pripada kupcu, oziroma članu njegove rodbine. Da se ku-pujočemu občinstvu olajša gospodarstvo s točkami, naj trgovci razstavljenemu blagu pole? cen pripišejo tudi število točk, ki jih je treba odšteti za posamezen komad. Razen tega so vsi prodajalci oblačilnih predmetov dolžni, da v svojem lokalu izobesilo podrobna navodila o vsem, kar se tiče prodaje blaga na nakaznice za obleko. IZ LJUBLJANE u— Razstava akad. slikarjev Krega rja in Omerse ln akad. kiparja Putricha je bila, kakor je poročalo že ponedeljsko »Jutro«, v nedeljo dopoldne v Jakopičevem paviljonu slovesno otvorjena. čeprav prireditelji niso posebej vabili, se je k otvoritvi zbralo lepo število kulturnega občinstva. Predsednik Društva slovenskih'likovnih umetnikov prof. Saša šantel je v toplih besedah obrazložil pomen dela razstavlja-jočih umetnikov ln poudaril, da je pričujoča razstava važen mejnik v razvoju njihova borbe za čim popolnejši izraz njihovega hotenja. Razstava je bila takoj prvi dan deležna zelo živega zanimanja ln številnega obiska, zato opozarjamo nanjo vse. ki jim je pri srcu domača likovna tvornost. Violinist Karlo Rupel, ki bo koncertlral v torek, 2. decembra, ob pol 19. uri v veliki unionski dvorani, bo izvajal s sprem-ljevanjem pianistke Zore Zarnikove naslednji spored: v prvem delu koncerta bo zaigral Tartinijevo Sonato, Bachovo Fugo in Debussyjevo Sonato. Drugi del koncerta pa prinaša naslednja dela: Dvorak: Slovanski ples, Adamič: Andantino, Paganini: 13. in 20. Caprice, Paganini: Sonatina ln Bassini: Vrvež škratov. Velik virtuozni program, ki ga bo izvajal naš naj odličnejši violinist z njemu lastno umetniško igro. Na koncert domačega umetnika še prav posebej opozarjamo. Vstopnice so od danes naprej v knjigarni Glasbene Matice. (—) Sopranistka Maria Fiorenza Ciampellt, ki bo nastopila na samostojnem solističnem koncertu 28. t m. v veliki filharmonični dvorani, je odlična pevka, ki navduši vsakega poslušalca z naravnim, skrbno kulti-viranim sopranom, ki ji je pridobil na vsakem koncertnem nastopu ali pa v operi vedno največji uspeh. Kritike, ki jih je prejela v najrazličnejših mestih o svojih nastopih, so enoglasne, da je pevka Izredno lepega glasu, ki ima tudi vso dramatično izrazno možnost. Začetek njenega koncerta bo v petek ob pol 19. uri. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Društvo »Pravnik« priredi v sredo, 26. t m. ob 17. uri v dvorani mestne hiše na Mestnem trgu komemoracijo za umrlim predsednikom Metodom Dolencem ter vabi po tej poti k udeležbi vse svoje člane in pravnike. u— Vsi oni trgovci, ki so sami delili krompir strankam, naj do četrtka 27. t m. v sobi štev. 1 v II. nadstropju Mestnega doma oddajo sezname onih oseb, ki so pri njih dobile krompir, prav tako pa mora biti pri vsaki osebi napisana tudi količina oddanega krompirja. u— Za obrezovanje drevja je zdaj naj-prikladnejši čas. Okrog gradaškega mosta so te dni delavci mestne vrtnarije temeljito obrezali in očistili vse nepotrebne izrastke in suhe veje pri košatih kostanjih in drugem drevju tja do Krakovskega nasipa. Priporočati bi bilo. da bi pregledali še ostftli drevored, kjer samujeta dve suhi kostanjevi debli skozi vse letošnje poletje in jesen ter kazita prijetnost tega priljubljenega izprehoda. u— Novost za ljubitelje gledališča je »Gledališki koledarček«, ki je izšel v lični žepni izdaji s 66. slikami naših ljubljencev z gledališkega odra in s pestrimi članki naših gledaliških strokovnjakov. Posebej opozarjamo na razpis bogatih nagrad. V platno vezan stane 12 L in ga do- ■ - ■ 1 gg^^a bite v naših gledališčih ter t večjih knjigarnah in trafikah. — Glave živilskih nakaznic naj imajo vse stranke pripravljene, da jih bodo lahko takoj oddale, ko mestni dostavljalci prineso živilske nakaznice za december na stanovanje. Glave živilskih nakaznic, kakor že znano, morajo vse stranke oddati in zato naj jih že prej pripravijo, da dostavljalca ne bodo mudili šele z iskanjem ter bi zaradi takih zamud druge stranke ne dobile svojih živilskih nakaznic za december o pravem času. u— Nekaj nesreč. Po stopnicah je padla in si zlomila desno nogo Marija Anžlo-varjeva, žena delavca iz Ljubljane. Pri smučanju si je zlomila levo nogo 17-letna hči posestnika Marija Isteničeva iz Begunj. Na cesti je padla in si zlomila desnico 59 letna posestnica Jožefa Brinovče-va iz Boštanja. Štiriletna hčerka posestnika Bernardka Babičeva iz Zagorice pri Ribnici je doma padla s stola in si zlomila desnico. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. u— V počastitev spomina umrlega predsednika Andreja šarabona je uprava Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani poklonila Rdečemu križu 5000 lir, mestnemu poglavarstvu pa za mestne reveže prav tako 5000 lir. u— Za mestne reveže so podarili nameščenci tvrdke Isis d. d. v Komenskega ulici 160 lir namesto cvetja na krsto ge Marije Kervina. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom mestnih revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpirar^h Počastite rajne z dobrimi deli! Iz Novega mesta n— Živilski trg je bil v petek zaradi toplejšega vremena, ki olajšuje uvoz blaga, ponovno bolje založen z živili. Trg se prične zdaj šele po 8. uri in se razvije pravo tržno življenje okoli 9. ure. Na trgu prevladuje še vedno povrtnina in zelenjava, med katero je bilo največ prav lepe en-divije in motovilca, dovoljno pa je bil trg tudi založen z zeljnatimi glavami, kolerabo, cvetačo, ohrovtom in drobnjakom. Tudi s kislim zeljem in repo so pričeli kmetje že prav pridno zalagati trg. V precej večjih količinah so tokrat prinesle prodajalke na trg domači kostanj in orehe, ki so se tudi nekoliko pocenili. Domači kostanj se je prodajal po 2.50 L kg, orehi pa po 10 do 13 L kg. Šibko je bil tokrat trg založen z jabolki, ker so jih kmetje po večini že razprodali. Mlečnih izdelkov ni bilo. Količina mesta je ostala ista kakor zadnje tedne: po 10 dkg govedine za vsakega družinskega člana na teden. n— Zboljšanje cestnega omrežja. Glavna novomeška prometna žila, Ljubljanska cesta, je bila poslednje čase v obupnem stanju. Preko Ljubljanske ceste gre vsakodnevno ogromen tranzitni promet iz Ljubljane proti Karlovcu ter ves domači mestni promet. Zato je cesta že sličila blatnemu morju, razentega pa so bile na cesti tudi že do 15 cm globoke kotanje, kar je prav resno oviralo posebno promet z motornimi vozili. Zdaj je pričel tehnični razdelek novomeškega okrajnega glavarstva temeljita obnovitvena dela. S ceste je bilo postrugano vse blato, globoke kotanje so zasute z gramozom in vsa cesta je izravnana z gramozom, da je že kolikor toliko spet sposobna za promet. Razen državne ceste je nujno potrebno, da se temeljito popravijo tudi glavne občinske ulice, ki so zaradi povečanega tovornega prometa že v prav slabem stanju in kažejo nekatere celo že temelje. Na poslednji občinski seji je bilo sklenieno, da mora gradbeni odbor takoj pričeti popravo teh cest. ker bodo sicer stroški za ccpmvo popolnoma uničenih cest še mnogo večji, kakor bi bili oo-slej. n— V pisarni okrajnega cestnega odbora je bil v soboto razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem cestnega okraja proračun 'zdatkov in dohodkov za proračunsko leto 1942. Proračun ostane razgrnjen do 7. decembra in lahko davčni zavezanci dotlej vložijo morebitne ugovore in pripombe. n— Pričetek pouka na kmetijski šoli. Ravnateljstvo pokrajinske kmetijske šole na Grmu sporoča vsem prosilcem za sprejem, da so tehnične težkoče za začetek šolskega leta deloma odstranjene. Zato se bo šolsko leto za celoletno in zimsko šolo pričelo v sredo, 10. decembra. Vsi gojenci morajo biti 9. decembra zvečer že v zavodu. Iz št. Jerneja Seznam oseb, ki se preselijo v Nemčijo. Na občinski razglasni deski se nahaja seznam oseb. ki so iz naše občine zaprosile za preselitev v Nemčijo. Opozarjajo 3e občani, da si seznam ogledajo. Če ima kdo kako terjatev nasproti izseljencu, naj to takoj javi v občinski pisarni, kjer bo prejel potrebne tiskovine. Razdeljevanje oblačilnih nakaznic se oo ta teden nadaljevalo po razporedu, ki je objavljen na vratih občinskega preskrboval nega urada. Do nedelje 30. t. m. bo razdeljevanje končano. Vas št. Jernej je na vrsti v četrtek, 27. t. m., in sicer dopoldne hišne številke od 1 do 70, popoldne ostale. V ponedeljek, 1. decembra, bo preskrbovalni urad pričel deliti živilske nakaznice po razporedu, ki je bil veljaven v novembru. Dogon živi>ne. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino je določil, da bo drugi dogon za govejo klavno živino v št. Jerneju v sredo, 26. novembra. Objave občinskega preskrbovalnega urada. Pšenični zdrob za bolnike in otroke jo prispel v St. Jernej. Bolniki, ki potrebujejo predpisano hrano, ga dobe 120 kg namesto odgovarjajočega otroka krušne moke otroci do 1. leta starosti pa 0.60 kg mesečno. Podrobnejša navodila dobe Interesenti v pisarni preskrbovalnega urada. — Opozarjamo, da je treba pod pretnjo kazui prijaviti na občini vsak nakup, prodajo, skotitev ali pogin prašičev, ln to v teku 5 dni. Vsak prodajalec mora prijativi točno ime in naslov kupca, kraj in občino bivanja, kar je dolžan ugotoviti že ob priliki prodaje. — Mesarji smejo prodajati meso samo proti predložitvi živilskih nakaznic ter morajo vsako nakaznico žigosati. Iz Spodnje štaferske Sedež civilne uprave je odslej v Gradcu. Kakor je bilo objavljalo v uradniem listu 19. t. m., je bil zavoljo poenostavljenja uprave prenešen sedež šefa civilne uprave na Spodnjem štajerskem iz Maribora v Graiec, Burgring št 4. Vendar je vrsta uradov civilne uprave Se ostala v Mariboru, tako: referent za državno obrambo, policija, urad za gospodarstvo z mineralnim oljem in urad za uradni list pooblaščenci za delo, za izvedbo posameznih pravnih ukrepov, za rasna vprašanja, za ljudsko prosveto in propagando ter nerodno-poli-tični referent urad poveljnika varstvene policije »Alpenland«, poveljnik varnostne policije itd. Pošta, namenjena šefu civilne uprave, se mora olslej brezpogojno pošiljati v Gradec, izvzemšj ono pošto, ki je namenjena samo uradom, ki so ostali v Mariboru. Novi grobovi. V starosti 47 let je umrla v mariborski bolnišnici učiteljica gdč. Luiza Pcvšetova. Prepeljali jo oodo v Gradec ;n jo pokopali v rodbinski grobnici. — V Bras-lovčah je umrLa v starosti 83 let Terezija Brišnikova. Zadnjih 14 dni je v Braslovčan umrla samo ta oseba, rodilo pa se je šest otrok. — NTa Spodnji Kungoti je umria ga. Marija Kreps^ žena kovača, in io je 20. t. m. spremila do groba velika množica prebivalstva. Nekateri izseljenci iz krškega okraja sr posilali »Štajerskemu go&p^arju« pismi'>. v katerem pravijo, da so se 11. novembra d-peljali iz Leskovca pri Krškem in da so 15. novembra prispeli na grad Katharinen-hof na Saškem Pravi'o. da imajo tam za kurjeno in da se jim looro godi. Kar so vzeli s seboj, so jim vmili. Pravijo, ia im ni prav nič žali. da so zapustili domovino in da se ne dolgočasijo. prijateljem ki žalujejo za njimi, priporoča io nai ne bodo žalostni im naj pridejo za njimi. Podpisani so: Heinrich Sakscbeek z ženo. Mimi Schitschkar. družina Petscnnig. Marta in Pavla Keriin. Albin in Jahaia Laurinschegg Delovni čas za denarne zavode Z naredbo Visokega komisarja z dne 3 oktobra o odpiranju in zapiranju obratov je bil določen za pisarne, bančne zavode in zavarovalnice delovni čas od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, z omejitvijo poslovnih ur za občinstvo v popoldanskem času od 15.30 do 16.30. Smatrajoč za umestno, spremeniti delovni čas za denarne zavode, je sedaj Visoki komisar izdal posebno naredbo o delovnem času za denarne zavode, ki je objavljena v »Službenem listu« Ljubljanske pokrajine 22. novembra. Po tej naredbi se delovni čas za denarne zavode z dnem objave določi takole: ob delavnikih od 9. do 15. ure in ob nedeljah od 9. do 13. ure. Nespremenjene ostanejo določbe za dneve, ki se še nadalje praznujejo kot praznični dnevi. Poslovni čas za stranke se določa od 9.30 do 12.30 ob delavnikih, vštevši soboto. Zavodi, ki dajejo posojila na zastavo, smejo poslovati za stranke od 9. do 12.30 ob delavnikih in ob nedeljah izključno le za te posle. Hranilnice lahko začnejo poslovati za stranke pol ure prej, in sicer ob 9., ne smejo pa zahtevati zaradi tega zgodnejše prihajanje osebja v pisarno. Najvišje eene za kavine nadomestke Glede na svojo naredbo z dne 9. maja o predpisih glede cen blaga in storitev in ker je potrebno predpisati maksimalne prodajne cene za kavine nadomestke, je Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino s posebno naredbo predpisal najvišje cene za kavine nadmestke, in sicer za proizvajalce in trgovce na debelo za 1 kg franko skladišče in zaobala brez trošarine, za potrošnike odnosno v trgovini na drobno pa za zavoj ali škatlo vštevši trošarino. Maksimalne cene so naslednje: 1) Kavina zmes »ž:ka« aLi »Kolinska« v zavojih po '/4 kg netto: pri proizvajalcu 12 lir, pri trgovcu na debelo 12.70 lire za kg, v trgovini na drobno 8.75 lire za zavoj. Kavina zmes »Kolinska« v zavojih po 10 dkg neto: pri proizvajalcu 13.90 lir, pri trgovcu na debelo 14.75 lire za kg, v trgovini na drobnol.75 lire za zavoj. 2) Cikorija znamke »Kolinska« v škatlah Stanislav in Fani Pewetz, Ana m AMJJ Arch ter Janez in Kamodcm Drnatacfa. Glasbena SMa v Trbovljah je bik otvorjena preteklo nedeljo. Svečanost je vodil okrožni vodja Eberhardt Nastopali i so fanfar isti iz Trbovelj in Hrastnika ter mladinski zbori iiz obeh krajev. V glasbeno šolo za Trbovlje in Hrastnik je vpisanih 235 gojencev. Sestavili so godalni kvartet in godalni orkester. V decembru bedo priredili koncert v počastitev skladatelja Mozarta. — V Ptuju so odprli glasbeno ?o"o ■> če-raj, v ponedeljek. Pripravljena je bila v ta namen posebna koncertna prireditev in so Cedili razni nagovori. — V Ljutomeru so 18 t. m. priredili koncert nemške domače glasbe. Nastopili so: lisa Kremser in Erika Arnoschego s petjem, lanez Serschem pri klavirju. Han* Haring in Kafer z gosli, klavirsko spremljavo pa sta oskrbeli Irmgard Stna^jser in Radi. Za las fe ušla smrii. Lahkomiselnost je že marsikaterega otroka spravila v nesrečo. Poigosta trčenja in druge nesreče 1 »a cestnh so v veliki meri posledica neprevidnosti a/li lahkomiselnega ravnanja. Na Pohcjrriki cesti v Celju ie bil pretekli četrtek vel:k promet. Neko lOletno dekle je hotelo v otreški prevzetnosti zbežati čez cesto tik pred težkim tovornim avtom. Dekletcu oa je spodrsnelo, padlo je z nasipa in obležalo nezavestno. Bilo je brž prepeljano v bolnišnico, kjer 9C ;e polagoma osvestilo. Petrov blagor. Mariborski ribič Franc Krefl je v Dravi ulovil soma, ki je tehtal 10 kg in je bil dolg en meter. Ulovil ga je pri št. Petru pri Mariboru, in sicer je spravil soma iz reke pet minut n-4--— ko je som popadel vabo. po V* kg neto: pri proizvajalcu 11.90, pri trgovcu na debelo 11.55 lire za kg, na drobno 7 lir za škatlo. Cikorija »Kolinska« v škatlah po 1u kg neto: pri proizvajalcu 11.60, pri trgovcu na debelo 12.20 lire za kg, na drobno 3.70 lire za škatlo. Cikorija »Kolinska« v škatlah po '/6kg ne tO: pri proizvajalcu 12.50, pri trgovcu na debelo 13. 25 lire za kg, na drobno 2.70 lire za škatlo. Cikorija »Kolinska« po 10 dkg neto: pri proizvajalcu 13.10, pri trgovcu na debelo 13.90 lire za kg, na drobno 1.65 lire za škatlo. 3) Kavina zmes znamke »Proja» znamke »Kolinska« v celofanskih zavojih po 1 /5 kg neto: pri proizvajalcu 9, pri trgovcu na debelo 9.55 lire za kg, na drobno 2.35 lire za zavoj. 4) Figov kavin nadomestek v zavojih po V* kg neto: pri proizvajalcu 11.90, pri trgovcu na debelo 12.60 lire za kg, na drobno 7.50 lire za zavoj.Figov kavin nadomestek v zavojih po 1 /4 kg neto: pri proizvajalcu 11.90, pri trgovcu na debelo 12.50 lire za kg, na drobno 3.75 lire za zavoj. 5) Žitna sladna kava (a la Kneipp) v zavojih po V« kg neto: pri proizvajalcu 7.80, pri trgovcu na debelo 8.25 lire za kg, na drobno 4.85 lire za zavoj, žitna sladna kava v zavojih po 1/5 kg neto: pri proizvajalcu 8.30, pri trgovcu na debelo 8.80 lire za kg, na drobno 2.15 lire za zavoj. 6) K že na kava v izvirnih zavojih po Vi kg: pri proizvajalcu 6.90, pri trgovcu na debelo 7.40 lire za kg, na drobno 4.25 lire za zavoj; v zavojih po «/5 kg na drobno 1.70 lire za zavoj. 7) Ječmenova kava v izvirnih zavojih po Vi kg: pri proizvajalcu 5.60, pri trgovcu na debelo 6 lir za kg, na drobno 3.45 lire za zavoj; v zavojih po 1 5 kg na drobno 1.40 lire za zavoj. 8) Ječmenova kava, razsuta: pri proizvajalcu 4.40, pri trgovcu na debelo 4.70 lir za kg, na drobno 5.40 lire za kg. Gornje cene morajo biti razobešene v prodajalni, in sicer na dobro vidnem kraju. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene, kakor so gori označene, vsako zvišanje pa mora odobriti Visoki Komisar. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. Gornja naredba je objavljena v »Službenem listu« 22. t m. in je s tem dnem stopila v veljavo. ča po petih letih kot mladoporočenca in ji pravi Vincenzo: »Ljubezen ne traja več ko dve 'leti.« Lucija spozna, da kali čustev, ki jih je vzgajala v otrocih, niso obrodile zaželenih plodov, zgrozi se: »Nikar,« pravi, »če bi bilo to res, bi bilo razrušeno vse moje življenje in vidva bi me morala sovražiti. Mislila sem na svoje življenje. Potekalo :e mirno, enako, vedro. Vidva pa sta vse tc preobrnila, ker sta prinesla sem zmedo blaznih in mučnih misli, bol. ki je ni mogoče razumeti, brezclanjo bridkost. Hodila sem po varnem, trdna v -voji vesti in svojih snih, vidva pa sta mi vzbudila občutek, da je ped menoj pesek, voda ali nič... Prenesla sta name svoj strah do življenja, tLti strah, ki ga skrivata pod nesramnostjo in predrznostjo. Pahnilla sta me- v svojo muko a odštevši svojo mladost. Pustita me samo im pozabita, kdo vama ie dal najboljše svojega življenja in odpustita mi, da sem vaju učila imeti vero« Kakor vidite iz teh Lucijinih besed, je to lik v slogu visoke komedije, tiste, ki ima sicer srečen konec, a se menjavata v njei resni in vedri element z umetniško odteh-tanostjo brez vsakršnih grobosti. V tem delu ni pri'like za bučen smeh. temveč le za tih nasmeh razumevanja in sočustvovanja. Delo ima svojo vrednost, ker so v njem j globoke in resnične besede o doslednosti v čustvovanju in značaju.« »V katerih situacijah se očrtu je komika dejanja?« »Predvsem v Vimcenzovi in Giovamnimi skrivnosti, da se ne ljubita in da se želrta ločiti, česar se pa t etiki ne upata priznati in zato igrata prisiljeno srečen par. Poleg njiju sta tudi z vefliko mero fine komike obdarjena lika domačega zdravnika Andrea, & sinubi Lucijo, in domačega prijatelja Giangiacomo, neprostovoljnega dom Juana ter končno vloga zvedave Služkinje Ninet-te. — Važno pa se mri zdi naglasiti. da leži vrednost te komedije v subttlnem podajanju im življenjski verjetnosti lakov. Že precej časa nisem imela prfliko igrati podobne vloge, kakršna je Lucija im priznati meram, da jo igram s tistim užitkom, ki ga ima sleherni igraliec z delom, v katerem čuti svojo soglasnost za dramatiko« • Kakor :e omenjeno, *e zrežiral Igro prof. Šest, imscenimal jo je inž. Franz. Poleg Na-blocke bodo igrafti: Vincenza — Kralj, Gio-vamno — Se ver jeva, zdravnika Andrea — Lipah, prijatelja Giamgiacoma — Nakrst. sflužkinjo Ninetto — Gabrijelčičeva. Prevod igre je napravil Smiil jam Samec. Mala SI. Gospodarske vesti i = Rumunija bo imela znatne količine žita za izvoz. Prejšnji teden smo poročali, | iz Rima, da bo Italija dobila iz Rumunije večjo količino krušnega žita V tej zve^a so zanimivi najnovejši podatki o rumunski letini žita. Rumunija je imela letos izredno obilno letino, kar je deloma pripisati tuoi povečani površini posevkov. Cenitev letošnje pšenične letine se glasi na 24.5 milijona metrskih stotov nasproti 10.8 milijona stotov v lanskem letu. Tudi pridelek ostalega žita je bil zelo dober. Pridelek koruza se ceni na 35 milijonov metrskih stotc-v. Rumunija bo imela letos prav znatne količine žita za izvoz. = Hrvatski monopol za rečno plovbo. Iz Zagreba poročajo, da je bila s posebnim zakonskim dekretom ustanovljena Hrvatska rečna plovba d. d. »Hribrod« z namenom, da organizira rečno plovbo na hrvatskih rekah. Družba ima na vseh plovnih rekah na Hrvatskem izključno pravico plovbe, lahko pa posameznim lastnikom ladij izda koncesijo za plovbo. Večino glavnice vpiše hrvatska država, ostalo glavnico pa bodo vpisali zasebni interesenti. Pri prodaji delnic iz zasebnih rok ima hrvatska država predkupno pravico. = Hrvatski izvoz premoga in lesa. Predstavniki zainteresiranih hrvatskih ministrstev in hrvatskih zbornic so imeli pretekli teden konference, na katerih so razpravljali o proizvodnji in izvozu premoga in lesa. Med drugim so tudi razpravljali o rajoniranju prodaje premoga in določitvi kvot za posamezne premogovnike ter o ureditvi izvoznih cen za les ter o razdeli- j tvi surovin. = Hrvatska poljedelska banka se je odpovedala zaščiti. Hrvatski poljedelski banki je uspelo povoljno realizirati del stare j imovine, s čemer je postavljena popolna ! likvidnost zavoda. Zato je ravnateljstvo banke sklenilo, da se odreče zaščiti po odredbi o zaščiti denarnih zavodov. = Iz hrvatske industrije papirja. Ravnateljstvo družbe Tvomice papirja Smith in Meynier dd. v Zagrebu je sklenilo P°~ ! višanje delniške glavnice od 20 na 25 milijonov kun. in sicer z izdajo novih 25.000 delnic po 200 kun. = Zapora električnega toka v Beogradu ukinjena. Zaradi mraza in košave, ki je ovirala reden dovoz premoga za beograj- i sko elektrarno, je beograjska občina 15. novembra odredila, da se od 7.30 do 17. ure izključi električni tok in ustavi tramvajski promet. Le važnim obratom je bil zagotovljen pogonski tok. Izdane so bile tudi omejitve za potrošnjo električnega toka v gospodinjstvu. Ker se je vreme medtem zbolj-šalo, bodo te omejitve s 1. decembrom ukinjene, tako da bolo ustavljeni industrijski obrati zopet lahko obratovali. Ostanejo pa še omejitve glede porabe električnega toka v gospodinjstvu. = Velika finančna transakcija v francoski kemični industriji. Tri največje francoske tvornice sintetičnih barv, in sicer kemični koncem Kuhlmann, tvornica barv in kemičnih proizvodov St Denis ter tvornica kemičnih proizvodov in barv Saint-Clair du Rhone, so 18. novembra z nemškim kemičnim koncernom IG Farbenin-dustrie in s pristankom nemške in francoske vlade sklenile pogodbo o ustanovitvi družbe S. A de Matieres Colorantes et Produits Chimiques »Francolor« (Pariz), z delniško glavnico 800 milijonov frankov. Pri ustanovitvi te družbe bo soudeležen nemški koncem IG Farbenindustrie. Nova družba »Francolor« bo prevzela od imenovanih treh francoskih družb štiri tvornic« sintetičnih barv. Udeležba nemškega koncema IG Farbenndustrie pri novi družbi Francolor bo izvršena na ta način, da bo družba IG Farbenindustrie dala ustrezajoče število svojih delnic trem francoskim družbam. Nova družba Francolor bo pričela poslovati 1. januarja. = Oddaja zasebnih zalog slanine in masti v Budimpešti. Zasebna gospodinjstva v Budimpešti morajo do 24. t. m. oddati občinskim prehranjevalnim ustanovam zaloge slanine in masti, ki presegajo lVtkg na osebo. = Nakupna dovoljenja za kmetijske trktorje v Nemčiji. Nemški državni pooblaščenec za proizvodnjo strojev je v sporazumu z državnim ministrom za prehrano in kmetijstvo odredil, da je prodaja kmetijskih traktorjev s kakršnim koli pogonom dovoljena le na podlagi posebnega nakupnega dovoljenja, ki ga izdajo deželni prehrambeni uradi. Tekočo proizvolnjo razdeli n? posamezna področja državni vodja kmetov. Tvornice morajo traktorje dobaviti po vrstnem redu dostavljenih nakupnih dovoljenj. ŠPORT Spored »izven sporeda" Nekaj treninga med domačimi nogometaši — Kaj je bilo drugod? Ljubljana, 24. novembra. Na spomlad smo pred nekaj dnevi prenesli ves nogometni spored — po najbolj informiranih virih — in čisto sprijaznili smo se že z dejstvom, da za letos nogometašev ne bomo več videli na njihovih terenih. Toda preteklo soboto — bilo je žal prepozno, da bi bili obvestilo lahko tudi uvrstili v našo nedeljsko številko — nas je presenetila kratka napoved SK Ljubljane, da hoče v nedeljo vendarle nekaj zaigrati, in sicer z dvema svojima enajstoricama skupno s Korotanci in Mladiko. Za trening, je bilo rečeno, če bo treba morda res sestaviti kakšno moštvo, ki naj bi po nepotrjenih časopisnih vesteh imelo v dogledni bodočnosti nastopiti nekje v starih pokrajinah. O tem zagonetnem gostovanju, ki je zadnje dni precej razgibalo našo ožjo nogometno srenjo, ]e treba povedati še enkrat, da oficielno niti nogometna zveza niti SK Ljubljana — njeno ime se kar tako slučajno ujema z imenom nogometne reprezentance Ljubljanske pokrajine — nista prejeli nobenega obvestila o tem In so vsa ugibanja — ali celo nesoglasja — glede tega, kdo naj prav za prav prevzame to nalogo, same kombinacije. Res je pač toliko, da SK Ljubljana vabi svoje Igralce na raz-glasni deski, naj nujno prinesejo po tri fotografije, obenem pa iih obvešča, da bodo odslej spet redni treningi med tednom — zaradi gostovanja v Padovi ln Benetkah. Dokler je dejstvo okrog tega gostovanja tako malo kakor doslej, moramo paC počakati na nova. Bodisi kakor koli, vtis imamo pa le. rta jo današnja nedelja imela svoj spored, ki v ostalem ni bil spored, ker je bil samo trening in je le peščica ljudi vedela zanj, v glavnem zaradi nekega neznanega dogodka, ki se našim nogometašem le še obeta, čeprav je sezona po vseh formalnostih zaključena. Kje in kdaj, tega ne ve nihče, toda igrali so včeraj prav pridno ln celo na dveh igriščih. Dve Igrici na dveh igriščih Za zaprtimi vrati na Tvrševi cesti so nastopile tri garniture Ljubljane (Korotana ni bilo na spregled) in drugorazredna Mladika, favorit svojega razreda in nedavni strahovalec velikega Marsa. (To moštvo je zadnjič čisto neoporečno zmagalo nad enaj-storico iz Most, čeprav samo na svojem malem terenu). To pot Mladika nI prišla do tolikih časti, čeprav je Ljubljana na dveh ali treh važnih mestih postavila rezerve. Do odmora so se vztrajni Mladikarjl uspešno otepali stalnih napadov ln obdržali svoje svetišče neprizadeto, v drugI polovici igre pa je prišlo, kar je moralo priti. Ljubljana je v kratkem razdobju spravila v mrežo tri žoge ter še podvojila razliko, preden so gostje prišli do prve priložnosti. da bi lahko dobili svoj častni zgodl-tek. To je bila enajstmetrovka, ki je ostaia v rokah vratarja Ljubljane ln Je tako končni izid ostal 6:0 (0:0). Igrica je potekala v danem okviru, kol prijateljska tekma za trening. Del nastopajočih jo je vzel resneje, nekateri pa tudi ne posebno, toda pri vsem tem se je le videlo. da sta na terenu dva nasprotnika različnih kakovosti. Mladika je Imela svoj glavni posel v obrambi. Ljubljana pa v napadu. kjer pa klnib visokemu izkupičku tudi ni šlo vse kakor bi moralo. Vojaku je treba vojne, nosfometašu pa dobrih tekem in čim več. ker sicer zariavi ln pozabi še ono. kar je znal. To ne velja za vse aktivne pristaše te igre brez izjeme, toda prav te izjeme zmerom potriuieio pravilo. Drugi par ljubljanskih enajetoric se Je sestal na igrišču za Kollnskn tovarno — prav tako brez prave napovedi in prav ta ko pred izbranim avditorijem — nekaj pri staši obeh taborov. Svoboda je poskusi!* srečo z Marsom in do odmora 1e res redila pol uspeha z neodločenim Izidom 2 : 1 V drugi polovici igre so domačini le prešli do nekaj več besede in so se slednjič uveljavili tudi s končnim izidom, ki se je glasil 4:3 v njihovo korist. Igra je pokazala, da se v Svobodi razviia dobra enaj-storica. ki bo lahko — ko bo šlo smet zares — tudi poseela v postojank«! vodilnega terceta Ljubljana-Mars-Hermes. Tako je torej brez pretresljajev minila ta čemerna športna nedelja — sredi med jesenjo in zimo, prav za prav brez sporeda za velik del onih, ki so mu tako zvesti ot> vsaki, še tako skromni priliki. In malone i tudi za nas, ki smo zmerom »zraven«. Spat dve točki za Trlestlno Po V. kolu vodijo Tržačani sami z 8 točkami pred Venezio in Bomo V. kolo nogometnih tekem za državno prvenstvo v diviziji A ni bilo odigrano v celoti, ker je bila genovska tekma med LI-g-urio in Livornom v 35. minuti prvega polčasa — takrat še ni bilo nobenega goia na nobeni strani — prekinjena zaradi neuporabnosti igrišča. Ostalih sedem tekem označujejo predvsem sami tesni izidi — vsega je bilo spravljeno v mrežo 20 gotov ln največjo zmago (3 : 0) j"e slavil edino Milano nad Genovo — omembe vredno pa je dalje, da je Venezla lanskemu prvaRu Bologni spet odvzela obe točki, da je močna Ploma dosegla v Florenci samo remis ln sta prav tako remizirala Lazio in Ambro-siana. Tržačani so ostali zvesti dosedanjim uspehom in so tudi to pot — vsekakor na svojem igrišču in proti manj nevarnemu Napoliu — spravili ves izkupiček ter se za prihodnji teden sploh odtrgali v vodstvu z 8 točkami pred Venezio in Romo, ki jim sledita s sedmimi. Bologna je ostala med najslabšimi predzadnja in bo morala polagoma opusrtiti račune, da bi se morda le še dokopala do vidnejšega mesta. Podrobni izidi te nedelje so bili: Roma; Lazio - Ambrosiana 2:2 (2:0). Torino: Torino - Modena 2:0 (1:0). Trst: Triestina - Napoli 1:0 (0:0). Benetke: Venezla - Bologna 1:0 (0:0). Bergamo: Juventus - Atalanta 3:2 (2:1). Milano: Milano - Genova 3:0 (2:0) Firence: Fiorentina - Roma 2:2 (1:1). V diviziji B je veljala glavna pozornost moštvu Siene, ki je moralo ta dan nastopiti proti drugoplasirani Fanfulli iz Godija, in pa vodilni enajstorici Vicenze, ki je morala prav tako v goste proti Pro Patril. Ker je Fanfulla doma zmagala, Vicenza pa se je po tekmi brez gola vrnila domov z eno samo točko, se je vrh tabele spremenil tako, da je vodstvo prevzela Fanfulla, na njeno mesto pa je odšla Vicenza s točko razlike, za njimi pa se gnete potem ostala množica 18 moštev, med katerimi prede precej trda tudi ReCanom (Fiumani), ki je obvisela z vsega dvema točkama tik :aad prepadom na predzadnjem mestu. Izidi te nedelje so bili taki-le: V Savoni: Bari - Savona 3:2, v Alessan-drii: Alessandria - Prato 2:0, v Bustu Ars.: VI. seznam oseb, ki se izselijo v Nemčijo Pro Patria - Vicenza 0:0, v Pescari: Pe-scara - Udinese 1:0, v Padovi: Padova -Fiumana 7:2, v Resrii Emilii : Reggiana -Lrcchese 3:1, v Pisi: Novara - P'sa 3:0, v Lodiju: Fanfulla - Slena 3:1, v Spezn: Spezia - Brescia 4:2. it Med nogometnimi izidi pretekle nedelje bi lahko danes zabeležili še naslednje: Medmestni dvoboj med Monaltovom in Sofijo je ostal na bavarskem terenu neodločen 1 : 1, kar je za Bolgare vsekakor časten uspeh. V prvenstvu Ostmarke so bile odigrane naslednje tekme: Austria - FC Wien 4:0, Viena - acker 3 : 2, Rapid - Sturm (Gradec) 8 : 1, Flondsdčrfer AC - Post Sp G 6:5, Wiener SC - Sportklub 3:2. Zmaga švedske v tenisu Dvoboj z Italijo je dobila s 4 : 2 Stockholm, 22. novembra. DrugI dan meddržavnega teniškega dvoboja — v soboto — med Italijo in švedsko sta bila na vrigti dva singla, v katerih so obakrat zmagali domačini. V prvi igri je znani specialist za igro v kritih prostorih Schroder zmagal nad Dol Bellom v štirih setih 6:0, 4:6, 6:3, ln 6 : 3, za njim pa je še mnogo laže obračunal Johansson z Bossijem, ki ga je odpravil v zgovornih treh setih, in sicer 6 : 4. Po drugem dnevu turnirja je torej Švedska prevzela vodstvo po točkah 3 :1. Stockholm, 24. nov. Tretji in zadnji dan teniškega dvoboja med Švedsko in Italliijo je prinesel 6ipet po eno zmago vsaki ekipi. Najprej sta v doubleu zmagala Šveda Schro-der-RcMsson v treh setih 15:13, 6:2, 6:4; v drugi igri pa je nato Cucelli porazil svojega švedskega nasprotnika v singlu. Rezultat dvoboja je tako 4:2 za Švede. Dve mednarodni boksarski prireditvi. V Bratislavi so v nedeljo nastopili proti izbranim boksarjem Slovaške Hrvati in dosegli remis z 8 : 8. točkami. Po porazih, ki sta jih obe reprezentanci morali pred kratkim spraviti v Italiji, je izid srečanja bolj zadovoljiv za predstavnike Hrvatske. — V Monakovu so Nemci zmagali nad Danci z veliko premočjo 14 : 2 točkama. Edini uspeh so imeli Danci s svojim zastopnikom v težki teži. V »Službenem listu« z dne 22. t. m. je objavljen VI. seznam oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo. Ta seznam vsebuje naslednjih 232 oeeb (v oklepajih leto starosti .n kraj rojstva): Občina Kočevska Reka Štalcarji: Kostner Ivan (39, štal-carji); Kostner Ivan (69, škrilj), Marija, roj. Tschernkovitsch (68, Novi Lazi); Perz Josip (61, Dunaj), Jera, roj. IurkKovisch (51), Viktor (20), Rudolf (15); Pertz Avgust (22), Hedvika (28), Roman (31); Osanitsch Helena (70, Trava); Weber Ivan (27, Breže), Ivana, roj. Osanitsch (26); Tschernkovitsch Antonija (41, štalcarji); Tschernkovitsch Marija, roj. Krisch (28. Mlaka); Tschernkovitsch Matija (75 let, škrilj); Marn Franc (40, Livold), Josipina roj. Wolf (38, Brooklyn); Marn Hilda (38); Plesche Leopold (47, štalcar;i), Magdalena, roj. Putre (43, Brooklyn), Robert (18) Alfred (11), Leopold (22); Skieber Alize, roj. Wenchierutti (43, štalcarji). Ema (18) Jurij (16), Edvard (15); Skender Regina, roi. Wenchierutti (54, štalcarji). Morava: Glad Marija (63, Morava'; Glad JoSip (31, Morava), Josipina, rojena Zurl (29), Josip (2). Marija (10 mes.j, Fitz Josip (43. Morava), Neža, roj. Paniki 45, Morava), Hilda (21), Josip (18). E-1-vard (17), Leopold (15), Frida (13); Hut-ter Matija (79. Morava), Uršula, rojena Tschinkel (73), Anton (30), Ivan (3*«. Hutter Marija (66, Morava); Poje Ivan (64. Breže). Lena, roj. Michitsch (66); Ma-rinzel Anton (50. Morava), Antonija, r>i. Kovatsch (38), Anton (17), Ivan (16), Josip (14). Ivan (8); VVolz Marija, roj. Hut ter (70, Morava); Mantel Elizabeta (T9, Morava); Schuster Josip (40, Morava) Pavla, roj. Stampfel (36, Presule), Josip (14). Magdalena (11) Pavla (9), Ivan (5); Schuster Franc (77 Morava), Magdalena roi. Hutter (75); M»rn Josip (73 Livold), Marija, roj. Kump (70); Kump Jurij (57, Morava); Schuster Ivan (35. Morava), Ana, roj. Verderber (32) Ivan (5), Franc (3); Ruppe Ivan (72 Kot), Magdalena, roj. Kump (67); Hogler Pavel (38, Gorenje lo-žine), Josipina, roj. Weber (42), Frida (loj Mariia (10), Ana (6 mes ); Wolf Ivan (37, Livold), Neža, roj. Schleimer (33); Fitz Andrej (44, Morava). Josipina, roj. Wol. (36). Andrej (8), Štefanija (5); Fitz Jurij (75. Morava), Marija, roj. Wolf (66). Novi lazi: Lampeter f Marija (22. Novi lazi); Petsche Albert (38, Clevelandi, Helena, roj. Schager (32), Herta (5), Albert (1); Putre Marija (45, Novi lazi); Putre Alojzij (21, Novi lazi); Wittreich Peter (42. Novi lazi); Josipina, roj. Ja-klitsch (43), Peter (15), Josipina (9), Vida (2); Wittreich Peter (68, Novi lazi), Magdalena roj. Wittreich (73); Michitsch Josip (62, Pleš); Magdalena, roj. Fritz (77); Michitsch Rudolf (38, Pleš), Josipina, roj. Tomitz (29), Emest (9); Novak Lena (78, Spodn a Gornja Briga); Springer Matija (42, Novi Lazi), Marija, roj. Novak (38), Josipina (19), Ivan (18); Handler Josip (23, Novi lazi); Handler Adolf (29, Novi lazi); Handler Julijana (68); Springer Ivan (75, Novi lazi), Lena, roj. Janisch (72); Sumperer Jurij (61, Novi lasi), Josipina, roj. Kump (38), Ivan (20), Ana (13), Konrad (9); Tramposch Josip (84, Osilnlca), Helena, roj. Petsche (76), Tramposch Julijana (41). Tramposch Pavel (21); Ko-scher Pavla (69, Kočevje); Schleimer Alojzija (46, Kočevje); Schleimer Marija (71); Wittrelch Franc (25, Novi lazi); Hutter Josip (45, Morava), Marija, roj. KnOspler .(42, Brooklyn); Pavel (14), Adolf (4), Wolf Marija (21. Rogati hrib); Turški Matija (55. Breže), Josipina, roj. Fritz (55); Turški Ernest (27. Dolenja vas), Marija, roj. Katze (30), Vil-emina (1). Elfrida (it mes.); Knaker Alojzij (42, Zajčji doi), Magdalena, roj. wittreich (43), Alojzij (2); Novak Peter (21, Novi lazi), NovaK Neža (73, Koč. Reka); Tschernkovitsch Jurij (32, Novi lazi), Tschernkovitsch Marija, roj. Handler (28). Julijana (4), Adolf (2); Lampeter Josip (59, Novi lazi), Lampeter Ana (19), Helena (17), Paull (15). Marta (14); Plesche Josip (50. Morava), Ana, roj. Michitsch (50). Josipina. Josip. Franc: Kuket* Marija (40. Draga). Marija (15); Loschke Marija (44. Mačja vas), Josip (15); Tscherkovitsch Peter (24. Cle-veland); Tscherkovitsch Ivan (30, Cleve-land): Tscherkovitsch Marija (53. Novi lazi); Knans Jakob (50. Koč. Reka). Josipina. roj. Kumo (45); Wolf Peter (61, Rogati hrib); Wolf Peter (32. Novi lazi), Pavla roi. Gerblt* (30). Peter (4). Frida (2); Wolf Franc (35. Podati hrib): Wolf Josip (24. Amerika); Mlchft«ch Alojzll (42. Novi lazi). MarHa ro1. Belan (39). Ivan (15V Alojzij (13). Mariia (10): Micb«t«"»h Matija (52 Novi lazi i. MrrHa. ro1 Michitsch (46). Zofija (21). Pavla (19V Herbert (13) Artolf r6): W«lf Josip (77 Koč. Reka): Wolf .Tosip (50 Novi larIV Jera. rolena Sohnelder (48). MarHa (19). Josip (16) Viktor (10): SchneMer T/Pna. roj. Ander-kohl (87. Kočevje): St«i-er Ivan r77. Novi lazi). Jostnlna. roj. Me^itz (70V Pavla (34): Ma'cbH Jurij (41 Novi lazi). Mae-dalena. ro1. Fitz (32). Jurij (7). Ar« (4); MaicMfi Jurij (7? TSJovI lari). A"a. MarHa. roi. Wolf (63); Wttt-e»rh Ivan (33 Liubliana). Marija roj. Sohaerer (32). Klara (10), Franc (6); Zetinsfci Lena (61. Novi lazi): Barmi'tTn Marija (47. Po^en). Alojzij (19); Wolf Maedalena (82. Novi lazi); Pntter Tvan (4,6 M)°ka). Masrd^lena, roj Wolf (47), Franc (16), Ivan (13); Ger-bitz Ivin (60. Sp. Vecenbach), Mariia roj. Sider (70): Sider Ivan (27. Novi lazi). Berta roj. Tramposch (RS1* Valter (3): Wolf Josipina (46, Dunaj). Josipina (23); Sprinarer Jurij, 72. Novi lazi). Marieta roj. Agnitsch (74); Wittjne Matija, (70. Novi lazi), Jera. roj. Michitsch (49). Pavla (11), Marija (10), Albina (7). Bartol A-ojzij (18), Anton (17); Stiene Ivan (47. Dunaj) Marija, roj. Erker (48), Emilija (9). Morebitni upniki navedenih oseb morajo v 14 dneh. to je do 6. decembra prijaviti svojo terjatve Pohotnemu nradu za dolgove in terjatve, Ljubljana, Rimski trg. Obnovite naročnino! Naše gledališče DRAMA Torek, 25.: O, ta mladina. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.30. Sreda, 26.: Dom. Red Sreda. Začetek ob 17.30. Četrtek, 27.: O, ta mladina. Red A. Začetek ob 17.80 Petek, 28.: Hamlet. Izven. Ljudska predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 15. uri Delo, ki bo zanimalo poleg drugih obiskovalcev predvsem vzgojitelje,je Gherardijeva komedija: »O, ta mladina«. Tehtnost v njej izraženih misli o idealističnem pojmovanju življenja ln k temu pokazano nasprotje sodobno, stvarno usmerjene mladine, pokaže resnico, namreč da je človekov značaj vedno plod prve vzgoje in da ostane to zanj odločilno za vse življenje. Po raznih lahkih italijanskih dramatikih bomo spoznali v Gherardu Gherardiju avtorja z velikim smislom za poglobljeno, umetniško vredno komedijo. Glavno vlogo Lucije bo igrala Nablocka, Giovanno Severjeva, Vincenza Kralj, Giangiacoma Nakrst. zdravnika Lipah in služkinjo Gabrijelčičeva. Režiser prof. šest. Inscenator ing. Franz. Shakespearjev »Hamlet« kot ljudska predstava. Ta igra, ki je postala tekom let na našem odru v pravem pomenu besede ljudska predstava, bo nudila v letošnji novi zasedbi z Janom v naslovni vlogi Vido Juvanovo kot Ofelijo, Levarjem kot kraljem ln drugimi v novi režiji drja Krefta dognano podobo »Hamleta«. Nova inscenacija ing. Franza daje dejanju smotrno in slikovito prizorišče. Opozarjamo na zelo znižane cene. OPERA Torek. 25.: Zaprto. Sreda. 26.: Aida. Dijaška predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 16.30. Četrtek, 27.: Rigoletto. Red Četrtek. Začetek ob 17. Petek, 28.: Zaključena predstava za Dopolavoro Začetek ob 17.30 Verdijeva »Aida« kot dijaška predstava. Da bo imelo dijaštvo priložnost spoznati to Verdijevo veledelo, bodo ponovili opero v sredo ob 16.30 pri zelo znižanih cenah. Učinkoviti libreto, ki pokaže konflikt egipčanskega vojskovodje med dolžnostjo do domovine in ljubeznijo do Aide, hčerke etiopskega kralja, nasprotnika Egipčanov, je podan v muzikalnem pogledu z Verdijevo največjo invencijo. V glavnih partijah Heybalova, Radevljeva, Franci, Primožič, Betetto in Lupša. Dirigent A. Neffat, režiser C. Debevec, zborovodja R. Simoniti, koreograf Ing. Golovin. Abonente reda četrtek opozarjamo, da bodo imeli v četrtek ob 17 predstavo Verdijeve opere »Rigoletto«. Po zaslugi nosilcev glavnih partij, kakor tudi ostalih sodelujočih, orkestra ln zbora ima letošnja uprizoritev velik uspeh. Muzikalno in Igralsko dognano podana opera nudi z Ribičevo kot Gildo, Primožičem v naslovni partiji in Manoševskim kot vojvodo, lepo predstavo. Sodelujejo še: španova, Lupša, Pugelj, Poličeva, Stritarjeva, Sladoljev, Dol-nlčar ln Kos. Dirigent D. žebre, režiser R. Primožič, koreograf Ing. Golovin. j . 4 ' _ •• v4 "V^v:. •Si"- .V "i + Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminul gospod Andrej Šarabon veletržec, borzni svetnik ln predsednik borznega razsodišča Prezaslužnega sodelavca, ki je bil že ob ustanovitvi Ljubljanske borze eden prvih funkcionarjev ter dolga leta požrtvovalno predsedoval razsodiščnemu kolegiju, ohranimo v častnem spominu. UPRAVA LJUBLJANSKE BORZE ZA BLAGO IN VREDNOTE R. Sabatini: SRCE I Roman Mislite, da sem zato zaupal gospoda Mancinija vaši skrbi in pouku v rabi orožja, da mi ga zapeljete na pot razuzdanosti, ki vas je privedla v zavrženo stanje, v katerem ste bili, preden sem vas rešil — in v katerem boste jutri spet, ko vas prepustim vaši usodi?« »Poslušajte me. prevzvišenost,« sem ogorčeno za-klical »Stvar ni moja krivda. Neki tepec je poslal gospodu Manciniju sod vina in...« »In vi ste ga naučili nezmernosti v pijači,« me je rezko prekinil. »Pokazali ste fantu, kako naj se opiie. Ko bi ostal v vašem varstvu, ne dvomim, da bi kmalu zaslovel kot kvartopirec ali pretepač. Res neumen sem bil, ko sem se obrnil do vas. Vendar se štejem srečnega, da morem zajeziti gorje, preden doseže vrhunec, s tem, da vam dečka odvzamem in vas pahnem v pesjak, od koder sem vas pobral.« »Vaša prevzvišenost menda ne misli...« »Tako gotovo, kakor je Bog v nebesih, vas mislim zapoditi,« ie krikni] »Še nocoj, gospod de Luynes boste zapustili Palais Royal. in če vas slučajno kje srečam, ne da bi vas bil sam poklical nazaj, bom storil to. česar iz napačnega usmiljenja za zdaj ne storim: dam vas pokopati v Bastilji, kjer je strohnelo že mnogo boljših od vas. Za Boga. kaj' mislite, da sem veljan biti igrača takemu sleparju?« »Vaša prevzvišenost me odslavlja?« sem prestrašeno vzkliknil, braneč se verjeti, da bi se bil res odločil za ta skrajni ukrep. Ali se mar nisem dovolj jasno izrazil?« Tedaj sem do dobrega spoznal svoj nezavidljivi položaj; hkratu s to zavestjo pa je nadvladala v moji notranjščini brezbrižnost človeka, ki je vrgel svoj poslednji denar na igralno mizo in ga izgubil. Ta brezbrižnost me je zanesla, da sem skomignil z rameni in se zagrohotal. Bil sem vojak najemnik, enako bogat z napakami kakor reven s čednostjo: človek, ki se je preživljal z mečem in prestrezal udarce, kakor je vedel in znal, ali pa tudi vobče ne. Vsekako mi pa ni mogel nihče očitati, da bi me bil kdaj videl prestrašenega. »Kakor vaša prevzvišenost izvoli,« sem hladno odvrnil; »čeprav mislim, da bi nasproti človeku, ki je tako obilno prelival svojo kri za Francijo, kakor sem jo jaz, trohica prizanesljivosti ne bila odveč.« Dvignil je obrvi in ustnice so se mu skrivile v porogljiv reža j. »Rodbina, iz katere izhajate, gospod de Luynes,« je rekel z ostro odsekanim glasom, »slovi po tem, da je obilneje prelivala za Francijo tujo kri kakor svojo. Saj ste menda nečak Alberta de Luynesa. Ste mar pozabili umor maršala d'Ancre?« Kri mi je tako vroče planila v glavo, da sem kar zažehtel od jeze, in brez pomišljanja sem mu zabrusil: ' ^ »Mnogo jih je med nami, ki imajo za kaj zardeti, kadar je govora o njihovem rodu; Gaston de Luy-nes se z njimi še primerjati ne more.« Morda sem izrekel te besede brez žaljivega namena; vendar je bilo iz poudarka mojega glasu in iz načina, kako sem zapičil oči v kardinala, lahko posneti, da merim na njegovo lastno temno in negotovo poreklo. Prebledel je kakor zid in že sem mislil, da me bo pri tisti priči prebodel. Ko bi bil to storil, stavim, da bi se bila usoda Kyrope drugače obrnila, nego se je. Vendar se je premagal. Veličastno se je vzravnal, iztegnil roko proti vratom in rekel z glasom, ki je bil hripav od srda: »Ven! Ven, gospod! Takoj se okoristite z mojo prizanesljivostjo. Spravite se mi izpred oči, preden pokličem stražo in vas nagradim, kakor vaša drznost zasluži.« Priklonil sem se — a ne brez trohice poroga, kajti malo mi je bilo mar, kaj bo — ter z dvignjeno glavo in ponosnim, kljubovalnim izrazom zapustil mogočnikove prostore. Krenil sem po hodniku, po glavnih stopnicah nizdol, prekoračil dvorišče, jo ubral mimo straže, ki me je pozdravila, ne vedoč, da sem padel v nemilost, in zapustil dvorec. Sele tedaj sem pobesil glavo in se globoko zamišljen napotil proti domu, pozabljaje vse, kar ie bilo okrog mene, in brezčuten za mrzlo februarsko sapo, ki mi je brila v obraz. V duhu sem obnavljal vse svoje lahkomiselno življenje z minljivimi radostmi in trajnimi bolečinami, ki mi jih je bilo podarilo ali ki sem« si jih bil nabral ob njegovih stezah. Kardinal ie bil povedal čisto resnico, ko je rekel, da me je rešil lakote. To se je bilo zgodilo pred komaj tednom dni. Usmilil se je bil Gastona de Luynesa, nečaka slavnega Alberta de Luynesa, ki je bil v prvih časih pokojnega kralja kronski vojskovodja francoskih armad, ter me imenoval za mečevalnega učitelja svojih nečakov Andreja in Pavla de Man-cini, vedoč, da ga v vsej Franciji ni boljšega meča od mojega, nekaj pa tudi, ker je imel vzrok, da se je obdajal z meči, kakršen je bil moj. Pred malo dnevi se mi je bilo pokazalo življenje polno novih upov, pot do slave — morda tudi do bogastva — se mi je bila spet odprla; a glej, skoraj še preden sem utegnil prestopiti prag, me je neusmiljeno vrglo nazaj in vrata v novo življenje so se mi pred nosom zaloputnila. Kadar človek gleda na svojo propast, je v tem nekakšna rahla poezija. Toda propast sama po sebi povzroča kaj nepoetično razpadanje vseh praznih sanj in zato ostane nazadnje zgolj trda, strašna, zavržena resničnost. Propast! To vam je grda beseda, prikladna, da bi jo vklesali v nagrobnik lahkomiselnemu, praznemu in razuzdanemu življenju, kakršno je bilo moje. Nazaj, Gaston de Luynes; vrni se v pesjak, iz katerega te je za trenutek potegnila kardinalova roka; obrni upapolnemu jutru hrbet in poberi se v mrko noč obupa; nazaj v vnanjo temo, kjer boš izbiral med lakotno smrtjo in beraškim zaslužkom učitelja mečevanja. n. POSLEDICE PIJANOSTI Ne dede na ponižanje, ki me je bilo doletelo, sem tisto noč kakor po navadi trdno spal, in da povem po pravici, pozno dopoldne je že bilo, ko me je zbudilo trkanje na vrata. Radio Ljubljana TOREK, 26. NOVEMBRA 1941-XX Ob 7.30: Poročila v slovenščini; 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa; 8.15: Poročila v italijanščiri; 12.15: Malga-jev duet na harmoniko; 12.55: Koncert pianista prof. Marijana Lipovška; 13.: Napoved časa, poročila v italijanščini; 13.17: Simfonični koncert, dirigira mojster Ar-gento; 14.: Poročila v italijanščini; 14.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca; 14.45: Poročila v slovenščini; 17.15: Nemška komorna glasba, izvajajo sopranistka Alba Anzellotti in violon-čelist Arturo Volucci in pianist Giorgio Pa-vareti; 19.30: Poročila v slovenščini; 19.45. Simfonična glasba; 20.: Napoved časa, poročila v italijanščini; 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini; 20.30: »Moč usode«, delo F. M. Ftave v Štirih dejanjih, glasba G. Verdija; v odmorih slovensko predavanje in vesti v slovenščini; 22.50: Poročila v italijanščini. GigU V hotelu pri mizi sedi Benjamino Gtgli z nekim gospodom, ki ga ne pozna. »Tukaj so ljudje pač bolj izobraženi Ko na švedskem,« pripoveduje Gigli. »Nekoč se mi je zgodilo, da me je hotelski sluga vprašal, kako mi je ime. Prosim Vas, mojega imena ni vedel. Jaz pa sem možu rekel: »Benjamino Gigli« in sem šel v dragi hotel. »Odlično,« pravi sosed pri mizi, »kako pa Vam je v resnici ime?« ijiTirij 11 Beseda l -.60. taksa —.60. Za daianje naslova ali za šifro L i.—. Služkinjo hišno pomočnico, iščem. Ing. Mikuž, Zg. Šiška, Mntianova 17. 19-490-1 Gosp. pomočnico ki zni cimostoino kuhati, iščem k eni osebi. Oglasiti se je od 2. do 3. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19-189-1 Beseda I -,6T.. taksa —.60. S$ daianie naslova ali za šifro l }.— Opremljeno sobo v mestu takoi oddam stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19498-23 Sobo s štedilnikom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19499-23 Velik zajčnik I zajci p-odam. Gasilski cesta 6, Šiška. 19185-6 Beneda L —.60, taksa —.60, Za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Bobne za karbid stare, kupujemo. A. Goreč, poleg nebotičnika. 19351-7 Reseda 1 —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro 1 3.—• Opremljeno sobo s posebnim vhodom, išče v ali blizu centra kadilec takoj ali kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa, čista«. 19491 -23a Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Radioprejemnik Tcevni, z okvirno anteno, s kratko, normalno in dolgo valovno dolžino, prodam. Ogleda se med 13. in 14. uro: Bleiweisova cesta 42-1., soba 26. 19506-9 Opremljeno sobo po možnosti v centru mesta in s posebnim vhodom, išče boljši gospod. Ponudbe s kratkim opisom in navedbo cene na Pierazzi G., »Hotel Balkan«, soba 16. 19484-23a Prazne steklenice vi vseb vrst, vsako količine plačamo najbolje. — Rupena, Tavčarjeva 6. 18880-7 Vrtno zemljo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »10 do 20 kub. metrov«. 19407-7 Trgovsko opremo rabljeno, v dobrem stanju, Za manjšo trgovino na deželi, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina Kočevja«. 19486-7 Sobo odda Beseda L —.60, taksa —.60, Za daianje naslova ali za šifro I }.—. Veliko prazno sobo * posebnim vhodom, oddam S 1. decembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19487-23 Beseda 1 —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Zakonca brez otrok iščeta opremljeno stanovanje: prostorno spalnico, jedilnico, salon, kuhinjo, kopalnico, centralno kurjavo, pritikline. Lega v sredini mesta, po možnosti v bližini kavarne »Emona«. Najemnina se plača naprej. Absolutno zanesljivo. Ponudbe staviti do 30. nov. na ogl. odd. Jutra pod »Stalna stranka«. 19502-21a beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Kompenzacija marke za lire. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lire«. 19463-16 Beseda 1 —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali z* šifro I 3.—. Mali gramofon s ploščami, dober kupim Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Mali gramofon« 19497-2 Beseda L —.60, taksa —.60 za daianje naslova ali ?:< šifro L }.—. Prodam stroj za izdelovanie preganih etiket. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »30.000 lir«. 19429-2° beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3-—. Boljša gospa vešča italijanščine, z dolgoletno prakso, vajena reda in snage ,išče gostilno na račun. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18936-17 r/. beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Posteljne vložke lzdeluie iz močne žice in sprejema popravila Alojz Andlovic, Gregorčičeva 5. 19269-12 Kupimo stare avtomobile in motorna kolesa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačamo visoko ceno«. 19432-10 Osebni avto Mercedes, typa 170 V, zelo dobro ohranjen, šele 28.000 km vožen, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »32.000«. 19501-10 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro 1. 3.—. Dvostanovanjsko hišo prodam na periferiji Ljubljane, z vrtom. Posredovalci izključeni. V isti hiši oddam enosobno stanovanje. Poizve se: Breg 2, Sešen. 19336-20 Umrl je naš dragi, nepozabni oče, stric, svak in brat, gospod MIRKO BOGATAJ trgovec Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 25. novembra ob 3. uri iz bolnice »Studenec« na pokopališče v Devici Mariji v Polju. Ljubljana, dne 24. novembra 1941. ŽALUJOČI BOGATAJEVI Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Jabolka prvovrstna razpošilja po po vzetju po ceni L 4.80 za 1 kg fco Ljubljana: H. Schoeppl, Hrastje, pošt; St. Jernej. 19494-34 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Kobilo 31etno lipicanko, zelo hi tro, prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 19482-27 Izgubljeno Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 3.—. Izgubila je 130 lir žena brezposelnega delavca od nunske cerkve do drame. Pošten najditelj . se naproša, da odda denai v ogl. odd. Jutra. 19507-28 Psa sem našel v soboto popoldne na Rudniku. Na vratu ima. napis Valdi. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 19504-28 Rjavo aktovko z nekaj perila sem 15. t. m. pustil v tramvaju na progi ' Št. Vid. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 19500-28 Informacije Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Gospod iz Zagreba kateri je iskal v soboto 22. t. m. gdč. Emilijo na Tyr-ševi 13 s pismom, se naproša, da se oglasi istotam. 19488-31 Izgubila dva ključa oddati y ogl. odd. Jutra od 7. do 19. ure. 19483-31 Umrl je naš ljubljeni soprog, oče. sin in brat, gospod " ..... - .■■•■■ .... .-St Viktor Mlakar sod ar Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne z Žal — kapele sv. Antona — k Sv. Križu. LJUBLJANA — PONIKVA, dne 24. novembra 1941. Žalujoči: KRISTINA — soproga; VIKTOR — sin, in ostalo sorodstvo. t Umrl je 23. novembra gospod PETE1 MAYR posestnik Pogreb se vrši v torek, dne 25. novembra ob 5. uri popoldne z žal kapele sv. Frančiška — k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Cvetje se v prid dobrodelnim namenom hvaležno odklanja. Ljubljana-Kranj, dne 24. novembra 1941. Žalujoči ostali t Umrl je moj dragi brat, gospod Alojzi] Recelj učitelj v pokoju Pogreb pokojnika bo v sredo, dne i 26. novembra ob V->3. uri popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. GLOBOKO ŽALUJOČA PESTRA I f MLADINA LJUBLJANSKE GLUHONEMNICE stoji ▼ globoki žalosti ob krsti svojega velikega ln plemenitega dobrotnika, gosooda ANDREJA ŠARABONA zaslužnega predsednika Podpornega društva za gluhonemo mladino in ustanovitelja fonda Doma gluhih Njegovo delo za bedne med najbednejšimi bo ohranjeno v častnem spominu. Ljubljana, dne 25. novembra 1941. PODPORNO DRUŠTVO ZA GLUHONEMO MLADINO V LJUBLJANI Uspešno oglaševanje le. v »Jutru« URADN1ŠTVO in NAMEŠČENCI Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani naznanjajo pretresljivo vest, da je dolgoletni zavodov predsednik, gospod Andrej Šarabon veletrgovec v soboto, dne 22. novembra 1941 mirno v Gospodu zaspal. Blagemu pokojniku, ki je bU vedno naklonjen težnjam osebja, bomo ohranili trajen in časten spomin. V Ljubljani, dne 23« novembra 1941« 3 Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Pran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani. a