PROSVETNI
Štev. 11	Ljubljana, 9. junija 1956	LETO VIL
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In uprava Nazorjeva 3/1. Telefon številka 21-397. Letna naročnina din 300.—, Štev. ček. računa 60-KB-1-2-140 - Tisk Časopisno založniškega podjetja Slovenski poročevalec.
GLASILO ZDRU % BJNJJPR O SVETNIH DELAVCEV
Razprava o reformi šolstva v Svet« za prosveto in kulturo LR Slovenije
Svee za prosveto in kulturo vezna šola. Pni reformi gre v pr-LRS je dvakrat obširno razprav- vi vrsti za •osemletno osnovno šolo i'jail o reformi šolstva. Da bo na- kot temelj nadaljnjemu izobraže-še članstvo obveščeno o tej - di- vanju v različnih strokah in nesa-skusiji, objavljamo naslednje po- mo za višjo giiimnazijio, ki naj bi točilo, ki ga je sestava! član sveta odločala o organizaciji osemletne-
n._____•k/fTD/^tCT A D A 'Vru A T)	•nt.M.JL L.	-V -v
(tovariš MIROSLAV RAVBAR. Svet za prosveto in kulturo
ga šolanja. Najbrž bo najvažnejša naloga osnovnega šolanja, da bo
je prj razpravljanju o reformi skušali učenca aktimziiirati, ga pri-Žolstva odločil, da iz obeh refe- praviti do samostojnega dela in ratov najprej izlušči glavna vpra- odvračati od pasivnega sprejema-šamja, o katerih bi temeljiteje raja. Če se bo ta princip dosledno razpravljali. Zato se je dliskuti- izvedel skozi vso osemletno šdlo, ralo. največ o naslednjih vpraša- bo za bodočo gimnazijo, za stro-njih:	kovne šole in nadaljnje dalo sploh,
1. o trajanju obveznega šolanja, reformirano šolstvo velika pridobitev.
Prid moramo do popolne jasnosti, ali gre pri enotnosti obveznega šolanja za pravico vseh otrok do enotne splošne izobrazbe, ali pa gre tudi za enoten učni načrt. Ob tem vprašanju smatramo, da ie notranja diferenciacija bistveni
ki naj bo osemletno in naj da temelje splošne izobrazbe ter zbudi v učencu trajno potrebo |po nadaljnjem izobraževanju, obenem naj teži za vsestranskim razvojem mladega človeka; s tem v zvezi je tudli problem niže organiziranih šol;
enotnosti ospmletne obvez- element obvezne osnovne šole, ki lle osnovne ljudske šole, pri čemer naj diferencira pouk in metode,
• je treba poudariti, naj naša sola učni proces sploh, po nadarjenosti, zahteva razen enotnosti učnega nagnjenjih, pridnosti itd. Upošte-načrta tudi enakopravnost vseh vati '	'
učencev, to je,
pa je treba tudi sociološko nuditi mora vsem ugotovitev, da ne kaže otroke de--j.	iiid na nadarjene in nenadarjene,
samo biološko je odvisna tudi me" od družbenih razmer in materialnih pogojev, v katerih otrok živi. Empirično izkustvo, pravi, da je
oorokoim, ne glede na izvor in _	_____^
kraj šolanja, iste možnosti izobra- saj nadarjenost zevanja tn ne samo enotnost izo— pogojena, temveč braževailnega procesa, učnih tod in načrtov;
3. o režimu pouka in o meto-
dah v obveznem osnovnem šoilst- troha upoštevati fizično, imtelektu-vu, ki se mora spremeniti v vsem a|].no in socialno zrelost otroka, zasvojeni notranjem ustroju. tako to naj se diferenciacija giblje sa-glede vzgoije kot glede izobrazbe; mo v mejah delovne metode, sku-o učnem procesu im o temeljiti 'plinskega načina dela in učkelje-
spremembi metode pouka, ki je naijbisrveneiši element reformiranega šolstva; o novih prijemih v učnem procesu (seminarsko delo. oziroma bol je rečeno, delo v sku-' plnah im podobno);
vega zanimanja za otrokov razvoj in napredovanje. Vsaj v zadnjih dveh letih bi potemtakem bilo potrebno enotno šolo diferencirati, saj šola s popolnoma enakim učnim, načrtom-ne bi bila dovolj ko-
4.	o perspektivah v zvezi s so- ristna, za najbolj sposobne otroke,
cialisitičnimi spremembami, našega ki imajo . nagnjenje za teoretični šolstva, v katerem gre prvenstvo študij in sposobnost abstraktnega sociallišstščni moralno - politični mišljenja, pa bi bilo nediferenci-vzgoji in ozki povezanosti z dina- rano šolanje v končnih razredih mako našega družbenega 'razvoja, skoraj izgubljen čas. Družba moki zahteva mnogo temljito izobra- ra nuditi pramemo možnost vsem Ženih mladih ljudi;	otrokom, ki bodo študirali dalje,
5.	o sjx)zhanju, naj se reforma saj ima socializem namen nadauge-
smatra za idealni cilj, proti katere- n ost in sposobnost podpirani in jo rnu gremo, ne pa kolt nekaj Stanič- razvijati. Zato je treba zagotoviti nega in dokončnega, saj bo podo- slehernemu otroku enake možnosti ba reformirane šole redkokje kma- izobraževanja in mu omogočiti, da lu 'dosegliva in bo pomenila trajno svoje sposobnosti v najvišji meri nalogo'vsem, ki se z njo uk var- razvije. Tudi to je treba upošte-jaj,o,D talko družbi kot prosvetnim vati, čeprav gre naša pirva skrb delavcem.	večini otrok,, ki z osemletnim šo-
O tem, ali naj bo obvezno šo- lan,jem prenehajo hoditi v redno Janje osemletno, ni bila potrebna šolo.
dolga diskusija, saj je družba to Notranjo diferenciacijo razume-načeilo ie sprejela. Podobno je tu- mo tako, da ne bomo od vseh u-di z vprašanjem enotnosti obve- čencev zahtevali enakega dela, da znega šolanja, kari zdi se nam, da bomo torej od učencev z različno je vsaka veftirnoat šolanja^ med intelektualno sposobno«®jo različ-7. in 15. letom nedemokratična in no zahtevali. Če bi na primer iz da je enoten tip šole za to dobo obveznega šolanja ifflpusttli učenje osnovna zahteva socialističnega žjivega jezika, bi nekateri učenci šolstva, ki terja, naj se otroci do kasneje prišli v veliko zadrego. 15. leta ne ločijo. Ta zahteva pa Vsi učenci morajo imeti možnost,
ne izvira samo iz splošnega principa demokracije, temveč je obe-
jamsrvo.
nem tudi jamstvo, da bo naša zahteva bi postavila učence pred družba dobila na vseh ipodročjiiih stilne težave in je pouk tujih je-tpiošno izobraženega človeka. No- zik0v že danes najtežje vprašanje vo pojmovanje enotnosti je nam- druge stopnje osemletnega šolanja, reč v tem, da se bliža šola enot- p'r; nO!0rainj} diferenciadiji lahko nemu cilju, da daije vsem enotno ^pjlag^dimo učne načrte tudi kra-kokčmo znanja m skrbi za splos- |ev)nl;m ra2lneram, saj delo v ob-no, moralno, telesno m drugo	^,t,i .m0,ra itak rasti iz do-
vzgoljo. S tem seveda m rečeno,	oko|!ja.
da se različne aposobnostt otrok ne	st j	tafeo ^
bt smele ah mogle upoštevati Pac	^ kot smo povedaii, pojmu-
Pa ?re za vprašanje, kako naj se	>	diferenciacijo,
upcLiteva,o .razlike v njihovih spo-	r(>	ne ^ n
pcbniositnh nn nagnijeiirjiiih. Uii> tem je treba poudairiti, <ia se mo.ra soda s sivoijiim dledom in ucndim načrtom tc>v "Pf
.prilagaja,ti otroku in ne narobe, iKBt, k« vežbo »ti kakor je sedaj v navadg ko premalo moslllimo na učenca in njegovo
izvedbo učnega
skemu ddlu in povzroča polovičarsko izobrazbo ter ustvarja polin-zmogljivost, več pa na striktno teliS“c0 5 saj se mora owok W jdbo učnega načrta. Pri refor-	P^dmetov mnoge, ucm,
mi šole moramo računati posebej Pn	s“‘ s koiP'lco
še s tem, da obvezne šole ne bo- meznosr, a .bistva ne zna m me mo uravnaivalli po njeni najsilabši more poiskat, Bodoča «ola «o podobi, temveč po najboljši, to	bit, glede notranje Afe.ena
pomeni, da ne bomo imeli pred aajc ^nepnimerao^ bolj: prozna.^ očmi pritnitivniih. in zapstalih raz- k?,r
v neki meri že izravnali enakost življenjskih pogojev in ta1 ko vzpostavili enakopravnost šo.’ lan,ja učencev 'na obvezni stopnji, smemo gledati neelastično
bo
Referat govori o tem, naj učni načrt za vse otroke enoten, vendar pa moramo upoštevati različna nagnjenja in zmožnosti, ne- tudi enako nadarjenost in neenake pogoje, v katerih se otroci šolajo.
Zato smatramo, da je potrebna začetke splošne izobrazbe, ki notranja diferenciacija obveznega šolstva, da bi se raven šole ne znižala. Poiskati je treba v obvezni šoli jamstva,, da bodo tudi o-eroci, ki se bodo šolali dalje, pinH
uka in dela v njej. Vprašanje novih delovnih metod v obvezni šoli je mnogo, bolj v ospredju, kakor smo si doslej predstavljali, im celo bolj kot materialna vprašanja. Gre za vsestransko aktivnost in ne samo za poučevanje-preda-varije, in tudi za več ali manj samostojno delo učencev (v krožkih, seminarjih, ki bi jih -rajši imenovali skupine itd.), za priučevaoje delovnih navad, a tudi za učenje doma in ne samo v šoli, saj je u-čenje zelo važna postavka med so-ckilsstičmmi načeli. Če hočemo, da se bo otrok naučili temeljito delati, se mora tudi samostojno učiti. Iz obvezne šole tudi ne smemo izključiti vaje v abstraktnem mišljenju. Potemtakem postaja zares vprašanje metode dela pomembnejše in celo težavnejše kot materialno vprašanje.
Spoznanje, da mora materialna baza rasti obenem z učnim kadrom naše šole, ni novo. V uspešni enotni soli s skrbno diferenciacijo pa bodo zahteve za učitelje in učence neprimerno večje, kakor so sedaj. Taka šola bo zahtevala mnogo požrtvovalnosti, delavnosti, prizadevnosti, sposobnosti, znanja in seveda tudi časa. Istočasno bomo morali reševapi vsa vprašanja, vprašanje materialnih pogojev, učnega kadra in diferenciacije. Če bi čakali, da dozore materialni in subjektivni pogoji, bi reformirane šole nikdar ne bilo. Ker pa tako šolo hočemo, se bomo borili tudi za' vse pogoje, ki zagotavljajo njen nastanek in razvoj.
Pri na® ne sme nobena šola zapirati poti navzgor in naj vsaka šola v okviru enotne organizacije obveznega šolanja daje možnost nadaljnjega šolanja, zato bo treba posebno . pažnjo posvetiiti razvoju niže organiziranih šol v više organizirane in njihovemu izboljševanju. Enako pažnjo pa tud! spremenjenemu in a,zboljšanemu načinu dela v njih.
Glede niže organiziranih osnovnih šol, katerih vprašanje je tudi v Sloveniji zelo težavno, mislimo, da bi se marsikaj rešilo z uvedbo centralnih šol. Centralne šolle bi pomenile najugodnejšo rešitev za vse tiste kraje, ki si sami ne bodo mogli ustanoviti popolne osemletke. Problem bi postal enostavnejši tudi zato, ker ne bi bil en sam učitelj prisiljen učiti vseh osem programov. Osemletne šole naj bi se organizirale tam, kjer so pogoji zanje, druge otroke naj bi zajele centralne šole. Razlog za
obstoj niže organiziranih šol ni zaostalost, ki se da odpravki, temveč majhne, razstresene planinske ali kraške vasi, ki imajo razmeroma majhno število šoloobveznih otrok. To vprašanje obstoji v vsej državi, marsikod izvira iz teh razmer nepismenost ali polpismenost prebivalstva.
Ker je Svet za prosveto in kulturo LRS v zHd.ajih dveh letih precej razpravljal o učiteljskih gimnazijah in pedagoških akademijah ter drugih šolah za vzgojo učiteljskega kadra v reformirani šoli, lahko danes ugotovi,mo, da ;e stališče elaborata skoraj identično z našimi stališči, ki pa se doslej niso realizirala.
Vjprašanje učiteljske gimnazije in njenega nadaljevanja v pedagoški akademiji sega v sklop vprašanj našega srednjega šolstva. Po predlogu elaborata naj bi se ustanovila učiteljska gimnazija, ki bi šla vzporedno z drugimi gimnazijami in ki bi v prvi vrsti dajala kader za pedagoško akademijo. Nudila bi dijakom splošno izobrazbo, njeni absolventi pa bi odhajali na pedagoško akademijo, a tudi na katerokoli fakulteto. Predlog, da bi si zagotovili učiteljski kader z absolventi učiteljske gimnazije, ki bi nato še dve leti obiskovali pedagoško akademijo, je zelo konstruktiven. Pač pa je treba premisliti ob pedagoški akademiji, koliko časa naj traja študij na njej, da ne bi prezgodaj spreminjali strukturo šole in študij podaljševali. Samo po sebi se ponuja vprašanje, kakšno naj bi bilo sedaj in tudi pozneje razmerje med pedagoško akademijo in prirodoslovno - matematično -f ilozofsko (oziroma pedagoško) fakulteto. Pedagoška akademija naj bi vzgajala učitelje za vse razrede obveznega šolanja, ne samo -za višjo stopnjo, fakulteta pa za srednje šole. Zdi se, da bo, postala fakulteta za učiteljeske kandiidaite bolj in bolj privlačna, ako se bo študij na pedagoški . akademiji podaljševal od dveh let na štiri, ker jim bo fakulteta dajala boljši položaj v družbi.
Elaboirat j,e glede dotoka na učiteljsko gimnazijo in akademijo optimističen; ta optimizem pa toliko časa ne bo upravičen, dokler učiteljski poklic ne bo postal privlačnejši in v naši družbi ugled'.,, nejši. S tem v zvezi pa svet poudarja resnost materialnega vprašanja prosvetnih delavcev, ki ga je vsekakor treba čimfprej rešiti.
da se tujega jezika uče,,ne bomo ga pa od vseh zahtevali. Taka
potem se raven šole ne bo mogla znižati. Vsako kopičenje predmetov .pa pomeni za otroke nevar-k poliovičar-
je sedanja, pa tudi ocenjeva-otrok bo moralo biti čisto dru-na 'drugačnih na-zahtevah kakor danes.
mer, temveč tisto stanje, v kale- nT . rem so- danes naše .najbolj napre-	m sllonetl
dne šole. Če bo naša perspektiva ^etllk teir loteva s sistemom štipendij, z maiteriailnii- Slabost elaborata je torej vtem, mi podporami in drugimi, sredstvi kar si zamišlja difereciacnjo bolj nadarjenega otroka podpreti, bo- krajevno kakor notranje organiza-' ■	■ v _ : .....--U «o- cijsko. Pri tem omenjamo še dru-
go slabost, ki pa pomeni lahko tudi nevarnost: na učni načnt ne
m togo
ter govoriti o enakem učnem načrtu za vse šole.
V reformnem prizadevanju gre za nove temelje splošne izobrazbe in za novo koncepcijo tega pojma. Osnovna šola naj da
bo-
do dobro služili mlademu človeku za njegovo nadaljnje izobraževanje, splošna izobrazba naj mu torej pomaga, da bo v naši družbi lahko delal in jo pomagal sp.remi-
memo pripravljeni, zato istočasno uijb (aktivistično pojmovanje), iščemo obliko obvezne šale in bo- Sow mora mladega državljana v dače gimnazije oz. strokovnih šol, <f‘0,h usposobiti za njegovo bodo-saj se z vprašanjem obvezne šole ce mesto m delo v družbi, ki povežejo vse nadaljnje stopnje šola- tabuje .množico uzobrazenmh 1,junija.' Vendar pa je treba upoštevati dl> tehnično mn teoretično usposob-tudi dejstvo, da morajo višje šole '«llenlh ter politično zavednth. graditi svojo obliko in vsebino na Osrednje vprašanje v enotno ot-temaljih, ki jih bo postavila ob- gainiizirani šoli pa je vprašanje po-
TEČUI
za učno osebje na gimnazijah in za vzgojitelje
V letošnjih glavnih počitnicah bodo naslednji tečaji;
a)	za slovenski jezik v Poljčah pri Begunjah (žel. postaja Radovljica) od 21. do 31. julija 1956; pričetek predavanj bo v soboto, 21. julija 1956 ob 8. uri; oddaljeni udeleženci naj pridejo v Poljče v petek, 20. julija popoldne; hrana in stanovanje bo v internatu;
b)	za angleški in francoski jezik v Poljčah pri Begunjah od 2. do 20. julija 1956; pričetek predavanj bo v ponedeljek, 2. julija 3956 ob 8. uri; stanovanje in hrana bo v internatu;
c)	za zgodovino bo v Ljubljani na klasični gimnaziji od 2. do 12. julija 1956; pričetek predavanj bo v ponedeljek, 2. julija ob 10. uri;
č) za fiziko bo v Ljubljani na Grabnu v poslopju tehnične fakultete od 28. junija do 14. julija 1956; pričetek predavanj bo v četrtes, 28. junija ob 10. uri;
d)	za opisno geoftietrijo bo v Ljubljani na Grabnu v poslopju tehnične fakultete; pričetek predavanj bo v četrtek, 28. junija ob 9. uri;
e)	za vzgojitelje bo v Ljubljani na osnovni šoli Frana Levstika (pri Šentjakobu) od 2. do 7. julija 1956; pričetek predavanj bo v ponedeljek, 2. julija ob 10. uri;
f)	za biologijo bo v Rovinju na Oceanografskem inštitutu od 17. do 27. avgusta 1956; pričetek predavanj bo v petek, dne 17. avgusta ob 8. uri; vsi udeleženci bodo imeli stanovanje in hrano v internatu pri inštitutu;
g)	za zemljepis bo v Murski Soboti in okolici od 20. do 25. avgusta 1956; pričetek predavanj bo v ponedeljek 20. avgusta ob 8. uri na gimnaziji v Murski Soboti; udeleženci naj pridejo v Mursko Soboto v nedeljo, 19. avgusta popoldne ali zvečer; stanovanje in hrano bodo imeli v dijaškem domu in Gasilskem domu;
h)	za učitelje praktičnega dela in strokovne predavatelje na strokovnih šolah bo v Mariboru od 2. do 7. julija 1956; .obvestila o sprejemu v tečaj in druga navodila bodo dobili prijavljene! na šole.
Za udeležence tečajev iz zgodovine, fizike in opisne geometrije ter za vzgojitelje bo stanovanje in hrana v Domu tehnične srednje šole na Vidovdanski cesti 9.
Zaradi omejenih' proračunskih sredstev niso bili sprejeti vsi, ki so se prijavili v tečaje za zgodovino in fiziko, pač pa vabimo vse tiste, ki imajo veselje do lastnega strokovnega iz-popohlnjevanja in možnost, da si sami preskrbe stanovanje in hrano v Ljubljani, da se tečajev udeleže.
Tečaja za fiziko in opisno geometrijo je vsebinsko pripravilo Društvo matematikov in fizikov LRS.
Tečaje za geografe je vsebinsko* in tehnično pripravilo Društvo geografov LRS.
Za udeležence tečajev za slovenščino, angleščino, francoščino, zgodovino, zemljepis, fiziko in opisno geometrijo ter za vzgojitelje in učitelje praktičnega pouka plača prehrano in stanovanje, odnosno krije del stroškov za to Svet za šolstvo LRS; potne stroške naj bi povrnili udeležencem okrajni SPK, odnosno občine ali ravnateljstva šol iz proračunskih postavk posameznih zavodov.
Obvestila, kateri prijavljene! so sprejeti na tečaje,
razposlali na šole posamezni SPK pri OLO.
~ a)
boč
Ce osvajamo koncepcijo prvega referata, sledi iz njega tudi koncepcija o akademijah. Prvi referat določa tip obvezne osemletne šale, ki naj bo organizacijsko enotna, in naj ima za svoje delovanje istovrstni kader, to je učno osebje, ki naj bi se šolalo v isti vrsti učilišč. Toda tu nastajajo podobne težave, kakor smo jih obravnavali pri enotni osemletni obvezni soli, poraja se namreč pomislek, ali bo bodoča dvoletna akademija sposobna pripraviti kader za celotno osemletko tako v pedagoškem kakor v strokovnem pogledu.
Na štiriletno akademijo sedaj ni mogoče misliti, čeprav bi se samo v njej lahko združilo temeljito pedagoško izobraževanje s strokovnim, ki'je potrebno za delo v osemletni šali:	za razredni
pouk na nižji in za predmetni pouk na višji stopnji. Verjetno pa bo prenatrpanost predmetov na dvoletni akademiji in časovna stiska povzročala težave kandidatom in s tem polovičarstvo.
Pedagoška akademija ne sme samo nadomestiti učiteljišče in
višjo pedagoško šolo, temveč mora postati novo pedagoško učili-šče; Dvoletna pedagoška akademija naj bo pač samo začasna, prehodna stopnja, ideal pa štiriletna visoka učiteljska šola., ki bi nam v prihodnosti zagotovila homogen učiteljski kader. Ko delamo načrte, kako bi dvignili splošno in strokovno izobrazbo učiteljstva, moramo izhajati iz sedanjih pogojev in iz sedanjega stanja. Trenutno je dvoletna .pedagoška akademija edina, rešitev ki pomeni korak naprej.
Vazno vprašanje je tudi nadaljnje izobraževanje obstoječega in nastajajočega učheljskega kadra. Največjo nalogo bodo na tem pio-dročju opravili pedagoški centri, ki so — tako se zdi — najprimernejša oblika za pomoč pri nadaljnjem izobraževanju. Organizirajo naj se kot stalna žarišča, ob katerih bodo rasle naše osnovne in učiteljske šole.
Toda na učiteljski gimnaziji bo potrebna neznatna notranja diferenciacija. pri čemer bi se nekateri bodoči učiteljski kandidati ločili na primer v jezikovno-
zgodovinsko, prirodoslovno-mate-matečno, estetsko-vzgojno skupino. Izmed tistih, ki bi se odločili za take skupine, bi prihajalo učno osebje za višjio stopnjo osemletk.
Dovolj učiteljev, zlasti moških ne bomo dobili, dokler se ne bo izboljšal materialni in družbeni položaj učiteljstva, toda izboljšati se morajo razen plač čudi odnosi javnosti do učitelja. Bodoče učiteljske gojence bi lahko stimulirali tudi z dobro vzdrževanimi internati s popolno oskrbo ' in s štipendijami, tako kot skrbi za svoj naraščaj vojska, ki zagotavlja svojim gojencem vse, kar potrebujejo in ji gojencev nikoli ne manjka.
Ko uvajamo pedagoško akademijo, moramo računati tudi z množico ljudi, kj so jih prejšnje šole in dolgoletna praksa usiposo-bsle za razredni in predmetni pouk (učiteljišče, ^ VPŠ, PMFF). Zato naj pedagoška akademija začne vzgajati učitelje za celotno obvezno šolžnje, sicer bomo Zadevo podaljšali in ostali tam, kjer smo.
Naloge pri izobraževanju odraslih v okviru šolske reforme
v drugi polovici maja se je vršila v Beogradu seja Zvezne podkomisije za izobraževanje, odraslih. Direktor Zveznega zavoda za proučevanje šolskih ’n prosvetnih vprašanj tov. LUKA-TELA Josip je nakazal v kratkem referatu dve osnovni tezi, ki naj bi služili v začetni fazi proučevanja sistema izobraževanja odraslih za izhodišče. O j. ravnal * je organiizataijska vprašamja in odnos državnih organov do celotnega dela na tem področju.
Potreba, ki narekuje, da se lotevamo tega dela intenzivneje in bolj sistematski, nastaja v našem družbenem razvoju, ki zahteva čedalje večje sodelovanje vseh državljanov tako v delavskem upravljanju, kot v upravljanju vseh družbenih organizmov. Za uspešen razvoj le-ten je ob vse večjem iin hitrejšem razvoju industrije potrebno večje znanje delovnih ljudi. Tega znanja jim ni mogla nuditi redna šola, tudi v kolikor so jo obiskovali. Prav tako dosedanje hajraznovrsitnejše oblike pošoi. skega izobraževanja ne ustrezajo v celoti. Potrebno se je lotiti tega dela po določenem, dobro proučenem sistemu, ki bo zrasel iz potreb posameznega okolia, delovnega podiročja m iz strukture oziroma ravni ljudi, ki bodo svoje znanje hoteli, oziroma morali izpopolniti.
Do danes s0 se razvile naj-raznovrstnejiše oblike dela z odraslimi, kot so predavanja, tečaji in razne šole pri ljudskih univerzah, v nekaterih republikah tudi pri delavskih univerzah, p;r,i sindikatih in drugih organizacijah in institucijah. Vendar je celoten sistem dela tak (ne govorim tu o nen.ačrtnosti in anarhičnosti, ki se danes ponekod pojavlja), da delavec, fci ss je odlikoval v svoji stroki, nima možnosti izpopolniti svojega znanja do najvišje 'ravni, čeprav ima morda za to vse pogoje.
Sistem izobraževanja odraslih bi po osnutku, ki ga je pripravil Zvezni zavod 'za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj, bil osnovan ha najširši podlagi, v katerem bi poleg občasnega dela najrazličnejših organizacij delale v bodočnosti tudi stalne ustanove.
Izhodišče za vse delo mora biti osemletna obvezna šola. Izobraževanje odraslih bi v celotnem sistemu šolstva po tem osnutku, obsegalo neklako štiri glavna obdobja:
1.	splošna informativna predavanja pri raznih prganizacijan, ljudskih oziroma delavskih univerzah, če obstojajo, ki bi obsegala:
a)	aktualne politične in gospodarske teme;
b)	populariziranje prirodoslovnih znanosti im njihove uporabe;
c)	področje družbenih znanosti;
2.	tečaji in razne vrste šol za izpopolnjevanje splošne in strokovne izobrazbe. Ti tečaj; ;n šole naj bi dosegli raven tiste 'institucije, ki jih organizira (n. pr. določene tovarne itd.). Njihovo trajanje bi bilo različno;
3.	tečaji in razne šole za dosego strokovne in splošne izobrazbe na srednji ravni. Te vrste tečajev bi organizirale prav tako razne organizacije in institucije bodisi skupno ali posamič, če so £a to pogoji in bi se v njiih izpopolnjeval kader, ki je n. pr. dosegel raven šol v go-
‘spodarstvu in podobnih šol.
4.	tečaji naslednjega, nekako zadnjega obdobja bi bili na taki ravni, ki bi dalj delavcem, oziroma odraslim učencem možnost dosega najvišjega znanja.
Ti tečaji bj se lahko organizirali vzporedno ob fakultetah ali
eventualno tudi pri ljudskih, oziroma delavskih univerzah, kjer se bo pač ta oblike pokazala kot ustreznejša. Slednja bi bili lahko tudi dopisni in bi dajali možnost v posameznih primerih za dosego diplome.
Ko razmišljamo o oblikah in o organizaciji dela z odraslimi v, nadaljnji fazi ter o nalogah pra naporih za usmeritev tega obširnega dela v nek sistem, se nam vzporedno postavlja vprašanje k a dr o v, ki bi bili sposobni to delo uspešno opravlja'1 z .ozirom na posebne metodološke in občutljive psihološke momente, ki se nujno stavijo pedagogom in predavateljem nasploh pri delu z odraslimi. Treba bo torej misliti n« to, kako najhitreje vzgojiti tak kader! Morda bi ta problem Lahko rešile bodoče pedagoške akademije, pri katerih bi se morda ustanovili posebni, oddelki ali stolice za usposabljanje kadrov? Bil js na seji stavljen med drugim tudi tak .predlog. Morda pa bi odgovarjali tudi posebni tečaji posamezne stroke. in metode dela z odraslimi, ki bi jih obiskovali pedagoški delavci in bodoči predavatelji?
V razpravi o osnutku in nadaljnjem delu je bil0 poudarja, no tudi vprašanje nevarnosti prehitevanja. Nj smiselno usta. navijati ad hoc nekakih ljudskih ali delavskih univerz tam, kjer se bl0 treba Doriti še z zaostalostjo. Delavskim in ljudskim univerzam je treba dati določeno koncepcijo. Izhajati ho treba torej nujno iz potreb in strukture prebivalstva, njihove šolske izobrazae in njihove ravni na sploh. Organizatorji bi torej morali reševati to delo kompleksno, vendar postopno in se pri tem zavedati, da tu ne gre izključno le za izobraževanje ena vrste ljudi, temveč za izobraževanje in na drugi strani za .izpopolnjevanje delovnih ljudi na sploh Pri tem pa naletimo na dve glavni vprašanji, ki jih b0 trebi’ •’pš;i' Vet o-vonstvern:
1..izobraževanje delavcev (kompleksno v vseh oblika in fazah);
2. kmetijsko gospodarsko izobraževanje.
Pri podkomisiji sta bili formirani dve grupi, ki bosta do prihodnje seje prouči,! in priprav— P analizo, ki bo obravnavala delo iz teh dv.eh glavnih področij. Zaradi raznolikosti struktur? ljudi v posameznih republikah in zaradi specifičnosti prilik in problemov na bo morala vsa ta vprašanja posebej proučiti in ■organizirati delo vsaka republika zase.
Posebej se je še razprava dotaknila vprlašanja pomoči države in upravljanja ustanov, ki • ) bodo razvile iiz dosedanjih ou-lik dela. Vsekakor pa ostane poudarek na tem. da je t0 široka družbena naloga, ki je uu morejo reševati zgolj množične organizacije, niti posamezni sveti za prosveto in kulturo, ampak je treba s skupnimi napori pristopiti k razmišljanju o nadaljnjem delu. Ce hočemo uspeti, je moramo pri tem izogibati vsake tendence po monopolističnem reševanju lega •problema.
Celoten osnutek, ki ga je izdelal Zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj in kj ga prikazujem le na kratko, seveda ne more služiti kot recept posameznim republikam za nadaljnje delo. ker bodo morale le-te iskati izhodišče pri lastnih trenutnih potrebah, upoštevajoč pri tem vse možnosti. Osnutek pa daje vsekakor osnovo za orientacijo pri nadaljnjih prizadevanjih in iskanju potj.
Bilo bj prav. da o njem razpravljajo ne le prosvetni delavci, ki so do sedaj nastopali k>t predavatelji in organizatorji tega dela.
Vprašanje izobraževanja odraslih naj bi proučevali tudi na naših visokih šolah, proučujejo naj jih naši pedagogi, množične organizacije jn delavski kolektivi po tovarnah. Rri Svetu za prosveto in kulturo LR Slovenije že dela nosebna komisija, ki bo te predloge proučevala in nudila pomoč pri triih r=aliza-ciji.	Anka Gaberc
Rii bomo imeli jeseni dovolj učbenikov in zvezkov?
Kakor vsako leto se tudi Je-tos šolski delavci sprašujejo, kako bo jeseni z učbeniki in zvezki. Ali se bo sedaj, ko je vsaj teoretično načet monopol Državne založbe Slovenije, stanje zboljšalo, ali pa bomo še kar naprej nadaljevali z improvizacijami, ki razburjajo starše., učence im učitelje?
Koliko bo letos subjektivne krivde založniških podjetij, ako te stvari zopet ne bodo v redu stekle, danes še ne moremo reči, pač pa že lahko povemo, da se že kažejo objektivne težave, ki imajo svoj izvor v pomanjkahju dovolj njih količin papirja. Na zahtevo zveanega sekretariata za prosveto je zato nedavno tega Državni sekreta/iat za blagovni promet sklical sestanek predstavnikov direkcije za surovine, združenje grafične industrije in združenja industrije papirja, na katerem s0 ugotovi. H, da bo v celoti vzeto možno kriti !e do' 75 odstotkov naka-aanih potreb po papirju. Ker po sedanfih razdelilnikih pri' tem učbeniki odrežejo najslabše (57 odstotkov potreb), so ®e na sestanku sporazumeli v naslednjem:
1.	da bo združenje grafičnih podjetij od svojih članov zahtevalo, da dajo razpoložljive količine srednje finega tiskarskega papirja na razpolago prvenstveno za izdelavo učbenikov;
2.	da bo Združenje industrije papirja zahtevalo, č!)a tovarna
papirja pri izvajanju letnega načrta prioritetno pripravijo papir za učbenike in ga tudi Ifikoj dostavijo tistim grafičnim podjetjem, ki se ukvarjajo z izdelavo učbenikov;
3. da se bo že v tretjem četrtletju napravil načrt za osigura. nje tistih količin papirja, ki bodo potrebne šolstvu v letu 1957.
Ce bodo ti sklepi realizirani in če so založbe pravočasno oddale svoja naročila, potem smemo upati, da bo situacija jeseni vsaj kolikor toliko znosna. Na popolno zadovoljitev potreb pa po trenutnem stanju še ne kaže računati.
Letovišče prosvetnih delavcev v Crikvenici
V letovišču prosvetnih delavcev v C r i k v e n i c i j e na razpolago še večje število prostih mest za letovanje v letošnjih počitnicah. Cena penziona, v letovišču je din 850 dnevno na osebo (to je stanovanje in trije obroki hrane). Prenočišče je v čistih in udobnih sobah s po 2, 3 ali 4 posteljami, tekočo vodo in hotelskim konfertom. Prehrana je zdrava in obilna.
Vsi prosvetni delavci, ki želijo letovati v tem domu prosvetnih delavcev v Crikvenici, se maj obrnejo direktno na naslov:
Uprava Odmarališta prosvjet-nih radnika — CRIKVENICA- ,
Stran 2
»PROSVETNI DELAVEC«
Štev. It
Plenum Združenja učiteljev in profesorjev stavnih šol Jugoslavije
Še nekaj pripomb k seminatju o likovni vzgoji v Mariboru
18. in 19. maja t. 1. je and Centralni odbor Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol Ju-gCBiiaiviije iprvi plenum po II. kongresu v Opaiiiji v mai;<u lanskega leta. Plenumu so prisostvovali tudi predsedniki večjih društev. Dnevni red je bi! zello bogat, prav tako je bilja razprava zello usipeŠna in koristna. Osrednji vprašanji, o katerih je plenum razpravljal, sta bik: učno osebje na strokovnih šolah in oblike ter vsebina dela o-snornih organizacij. Zadnja točka dnevnega reda pa so bila obvestila o dosedanjem delu podkomisije za reformo strokovnega šolstva in udeležba članov v javni razpravi o tej reformi.
Na podlagi dvodnevne razprave »o btdi sprejeti naslednji sklepi:
1.	Sedanje stanje učiteljskega kadra niti približno ne ustreza osnovnim potrebam obstoječih strokovnih šol; posebno nizko je število stalnih predavateljev, za strokovne predmete. Ta problem postaja tembolj pereč, če upoštevamo upravičeno težnjo po razširitvi mreže strokovnih šol.
2.	Sestav učiteljskega kadra po šolski izobrazbi predstavlja poseben problem, posebno še, če imamo v vidu, da se v strokovne šole vpisujejo učenci po končani
.osemletni šoli.
3.	Sedanji sistem nagrajevanja učiteljstva strokovnih šol ni dovolj stimulativen, da bi mogli dobiti nove predavatelje in. da bi mogli obdržati dosedanji učitelj-iki kader.
Prav tako obstoječi sistem nagrajevanja honorarnih predavateljev, posebno v nekaterih republikah, onemogoča izbiro kvalitetnih strokovnjakov za honorarne predavatelje.
Sedanji sistem razvrstitve in nagrajevanja direktorjev in inšpektorjev onemogoča zasedbo teh mest s potrebnim kadrom.
Za reševanje omenjenih problemov je plenum sklenil sledeče:
1.	Osnovne organizacije našega Združenja naj ugotove resnično stanje učiteljskega kadita v strokovnih šctlah, ugotove naj njegove potrebe, prizadevanja naj si, da bodo o tem problemu razpravljali ih reševali organi oblasti, gospodarske in družbenopolitične organizacije.
2.	Plenum je mnenja, da je pri bodočem šolanju učiteljskega kadra za strokovne šole potrebno odpraviti obstoječe slabosti, v pogledu nezadostne pedagoško--me-fodske izobrazbe na fakultetah in odgovarjajočih šolah. -
Predavatelje za strokovne predmete je potrebno jemati iz vrst strokovnjakov s fakultetno izobrazbo; imeti morajo 2 do 5 let prakse v svoji stroki; pridobiti si morajo *udf potrebno pedagoško-metodsko izobrazbo.
Vloga in značaj učitelja praktičnega pouka pri vzgoji bodočih proizvajalcev zahtevata, da se strokovna in pedagoško-metodska izobrazba teh kadrov dvigne na višjo raven. To bo možno doseči z njihovim izobraževanjem v po-
sebnih šolah. Zato je potrebno odpreti ustrezne šole za vzgojo novih učiteljev prakričnega pouka.
3. Ker bodo imele vse strokovne šole stopnjo srednje šole, bo .potrebna dopolnilna izobrazba pri tistem delu učiteljskega kadra, ki še nima potrebne šolske kvalifikacije.
Osnovne organizacije in Repu-blilški odbori naj bodo pobudniki pri uvajanju raznih oblik stalnega in načrtnega strokovnega ter pe-dagoako-merodskega izpopolnjevanja učiteljskega kadra. Strokovno izpopolnjevanje obstoječega kadra naj bo stalna skrb Zavoda za proučevanje šolstva in Pedago|kih centrov za vzgojo kadrov.
Za uspešno reševanje teh problemov , je potrebno sistematično izučevati. šolsko prakso, nujno je posebno izdelati metodike za posamezne strokovne predmete.
Na podlagi razprave o materialnem položaju učiteljstva strokovnih šol je plenum mnenja, da je potrebno že pred uvedbo novega plačilnega sistema povečati razpon dopolniti plač do din 5.000. Poleg tega je plenum mnenja, da je potrebno dati vsem učiteljem na strokovnih šolah poseben dodatek do 5.000 din mesečno. Ta posebni dodatek bi se dajal po potrebah, ki jih imajo šole za predavatelje posameznih strok.
II.
Po referatu »Oblika in vsebina dela osnovnih organizacij« in po razpravi o tem referatu je plenum konstariiral sledeče:
Kljub temu da je Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol pri svojem dosedanjem delu izvršilo pomembno vlogo in znatno prispevalo k reševanju tako petre problematike strokovnih šol ter veliko nap ra vlilo pri strokovnem in pedagoškem izpopolnjevanju uekefckega kadra, vendar precejšnje število osnovnih organizacij še vedno ni našlo prave' vsebine dela niti prikladne oblike za izvrševanje svojih nalog. Oblike dela so v številnih društvih okostenele in se ozirajo na konkretne naloge, ki naj bi jih dru-šta reševala. Zato plenum odreja:
1.	Društva naj svoje delovanje usmerijo k svojim temeljnim nalogam, t. j. k šoli in učitelju, kot to določajo sklepi II. kongresa Združenja; skrbe naj v prvi vrsti za boljši uspeh pri pouku in pri vzgoji strokovnih kadrov ter za boljši način dela po naših šolah.
2.	Skrb za strokovno, pedago-
ško in ideološko-politično izpopolnjevanje članstva s pomočjo tečaja, predavanj in podobno, naj ostane tpdi v bodoče glavna skrb društev.	-
3.	Društva ne smejo zanemarjati tudi nalog, ki jih imajo kot sindikalne organizacije; te naloge so: materiadno-praivni položaj članov, kukurao-zabavno življenje, fizična kultura, razvedrilo, letovanja, ekskurzije itd.
4.	Sedanje oblike dela po sekcijah, grupah in podobno morajo postati bolj elastične, dopolniti jih je potrebno z novimi oblikami dela, kot n. pr. s komisijami za po-
samezna vprašanja, z diskusijskimi n. sestavki, s klubi, krožki, plenumi itd.
5.	Društva naj dajejo pobudo za medkrajevna in medrepubliška posvetovanja o posameznih perečih šolskih vprašanjih; taki sestanki naj- služijo tudi medsebojni izmenjavi izkušenj.
6.	Društva sc bodo afirmirala edino z aktivnim sodelovanjem vsega članstva; .posebno skrb naj posvete delu posameznikov v družbenem in političnem življenju komune.
7.	Društva naj kot celota ali kot posamezniki s svojimi prelogi in s svojo aktivnostjo dobe čim večji vpliv pri reševanju problematike strokovnih šol, zato naj sodelujejo v odgovarjajočih organih družbenega upravljanja v prosveti.
8.	Upravni odbori društev naj skrbe, da se vključijo 'v njihova društva vsi učitelji in profesorji strokovnih šol na dotičnem področju.
9.	Aktivnost in uspehe društva in posameznih članov je potrebno objavljati v »Naši stručni ško-li« in v drugih listih.
10.	Osnovne organizacije Združenja morajo imeni letne občne zbore do 1. oktobra, republiški odbori pa do 1. decembra vsakega leta.
III.
Da bi se naša društva organizirano vključila v razpravo o reformi strokovnih šol, je plenum sprejel sledeče sklepe:
1.	Centralni odbor in republiški odbori naj sestavijo aktive za izučevanje materiala o reformi strokovnih šol, da bi po objavi tega materiala organizirali v okviru posameznih društev čim uspešnejšo rappravo.
2.	Potrebno je ustanoviti take aktive tudi po osnovnih društvih, po objavi materiala o reformi strokovnih šol pa je potrebno takoj začeti z, razpravo po profesorskih zborih, sekcijah ali grupah. Ta razprava naj predvsem usposobi, učiteljstvo za izvajanje reforme šolstva.
3.	Jesenski občni zbori posameznih društev Jn republiških odborov naj bodo posvečeni predvsem problemom reforme strokovnih šol. V kolikor bodo dopuščala denarna sredstva, bo Centralni odbor organiziral zaključno diskusijo in izdelal povzetek vseh stališč naših društev v pogledu šolske reforme.
4.	Republiški odbori bodo povzetek razprave o reformi strokovnega šolstva .poslali Centralnemu odboru, ki bo celotno vprašanje pregledal na plenumu ali pa ga bo objavil v prilogi »Naše stružne škole.«
Letovanje v Splitu
Komisija za zveze s tujino Združenja prosvetnih delavcev Jugoslavije sporoča, da je v letovišču v Splitu še več prostih mest za letovhnje naš.h članov v času od 3o. VI. do 7. julija 1957. Izkoristite letovanje v tem našem domu.
Z željo, da bi o takih problemih mnogo več pisali in polemizirali, dopolnjujem tozadevni članek, ki je bil objavljen v Prosvetnem delavcu št. 9, dne
II.	maja 1956, še z naslednjim:
Spoznanje za ustvarjalno risanje iz otroških predstav, ko se otrok pod dobrim vodstvom z velikim veseljem in spontano uveljavlja in sam aktivno sodeluje pri svojem psihofizičnem razvoju in ko ni glavni smoter risanja risba ali razstava, temveč je glavni smoter sproščenega risanja izobrazba in vzgoja otroka z likovnim udejstvovanjem, se v Mariboru vedno bolj uveljavlja. Napredek v tekočem šolskem letu je izredno važen, razveseljiv in tudi že dialektično odločilen. Vsak pedagog, ki je šel letos mimo razstave otroških risb, mimo praktičnih tečajev za risanje ter mimo zagrebškega posvetovanja in predavanj Ljubljančanov v Mariboru, je svoj delež likovne, pedagoške izobrazbe zamudil in bo sodobnemu razvoju veliko teža sledil.
Prvi korak k uspešnemu in pravilno usmerjenemu napredku sta omogočili zagrebška in ljubljanska razstava otroških risb lansko leto v Mariboru. Pobude teh razstav so bile pomembne večinoma za gimnazije. Za osnovne šole pa je bila zelo koristna odločitev MLO Maribor, ki je določila tov. Jančiča, da se v praksi specialno ukvarja s sodobnim risanjem. Njegova razstava otroških risb konec lanskega šolskega leta je oči-vidno prikazala, kaj otroci resnično zmorejo in kake probleme je treba upoštevati pri ustvarjalnem risanju. Da bi se njegove praktične izkušnje širile med učiteljstvo, so Obzorja v Mariboru že leta 1954 dala v tisk prvi del njegove knjige »Otroška risanka«, ki bo dokazala ustvarjalno zmogljivost otrok v vseh razredih osnovne šole. Praktične izkušnje pa se razvijajo še dalje in prinašajo presenetljive uspehe pri risanju s čopičem in vodenimi barvicami v vseh razredih osnovne šole. j
Ustvarjalno likovno izražanje otroka se naglo razvija tudi v gimnazijah. Videl sem prekrasne risbe pri profesorjih Polaku, Souvenitovi, Kolbiču, Krašovcu in gotovo jih imajo še drugi.
V tekočem šolskem letu se je osnoval v Mariboru »Prostovoljni krožek likovnih pedagogov«, ki je povezan z Društvom likovnih pedagogov pri Zvez} DPM v Ljubljani. Sestaja se ob ponedeljkih ob 20. uri v Asto-rij.i ter so mu dobrodošli vsi, ki se zanimajo za sodobne probleme.
Od 24.. XII. 1955 do 3. I. 1956 je Zveza DPM Ljubljana skupno z Društvom in Krožkom priredila v Mariboru visoko kvalitetno razstavo otroških risb. kj naj bi dajala iniciativne pobude. Obisk pa je pokazal, da bo treba še mnogo prizadevanj za razumevanje otroške sproščeno-
sti ter za psihološko in pedagoško važno , likovno izražanje otrok.
Izredno zanimanje so pokazali v Mariboru učitelji osnovnih šol, pa tudi nekateri profesorji, za praktični tečaj risanja. 148 prijavljencev, kij so tudi obiskovali tečaj, se je razdelilo na tri skupine po 3 dni. Vse tri tečaje je vodil Ivo Jančič v obliki šolskih učnih ur; risali so učitelji s čopičem (brez svinčnika) in vodenimi barvicami kakor učenci v razredu, obenem Pa spoznal! pedagoško in strokovno vodstvo ter potrebno znanje za ustvarjalno risanje. ■
Štiridnevnega posvetovanja o likovni vzgoji in izobrazbi naše mladine 11.—14. aprila t. I. v Zagrebu se je s pomočjo Zveze DPM Maribor udeležilo 5 likovnih pedagogov iz Maribora. S tem je tudi Maribor pridobil potrebne poznavalce in usmerjevalce likovne vzgoje na svojem področju.
Od 16.—18. aprila t.l. je sledil v Mariboru še tridnevni seminar, na katerem so imeli temeljna predavanja vodilni ljubljanski likovni pedagogi — profesorji: Gerlovičeva, Vogelniko-va in Piščančeva ter ing. Ac-cettova. Vsa predavanja so bila temeljita, izvirna po lastni praksi in na osnovi znanstvenih elementov in principov. Namenjena so bila profesorjem srednjih šol, vendar so se zanje še bolj zanimali učitelji osnovnih šol.
Seminar je imel še poseben namen, razčistiti vse dvomljive ali nedozorele, pa tudi kvarne probleme, ki obstajajo na terenu In katerih še nihče ni dovolj analiziral in razčistil. To se jč zgodilo ob koncu seminarja v živahni diskusiji, katere pa pisec zadevnega članka v 9. številki Prosvetnega delavca ni slišal, ker ni bil do konca .seminarja navzoč. O teh prohle-' miih se bo tudi še kaj naroisalo. Analizo problemov je vodil podpisani.
Navzočnost prosvetnih inšpektorjev bi bila seveda zaželena, vendar so ti bili opravičeno odsotni, ker so sočasno imeli psihološki tečaj, vsa predavanja ljubljanskih vodilnih pedagogov pa so obravnavaii_že v Ljubljani. V začetku novega šolskega leta Pa bodo prosvetni inšpektorji sistematično organizirali praktične risarske tečaje na svojih delavnih območjih.
Priznanje in zahvala gre tudi OLO Maribor, Tajništvu za PK, ki je moralno podpiralo in gmotno omogočilo izvedbo tečajev in seminarja. Prav tako gre priznanje in zahvala Zvezi DPM Maribor, ki je omogočilo udeležbo pedagogov na posvetovanju v Zagrebu.
Uspehi praktičnih tečajev se že kažejo po šolah, ker uvajajo udeleženci tečajev risanje s čopičem in vodenimi barvicami po principu vzbujanja otroške ustvarjalnosti na veliko veselje otrok. Novo šolsko leto pa bo prineslo še večji razmah.
In kakšni so uspehi seminar-
ja? Ljubljanski predavatelji so s praktičnimi dokazi izredno lepo in jasno pokazali, kaj je treba razumeti in kako delati za psihičen razvoj in za likovno izobrazbo na,še mladine. Glavno pa je, da so bila prepričevalno nakazana nova pota, da so zrahljana in razbita stara toga nazi-ranja, da je premagan oportunizem, da se že marsikdo zaveda, kako bo pravilno začel in vodil, da se o problemih govori in razpravlja ip da se že močno čutijo uspehi sproščenega, ustvarjalnega likovnega izražanja mariborske mladine. Marsikaj pa nam bodo pokazale še razstave ob koncu šolskega leta.
Veliko znanje in presenetljivi uspehi, ki so jih pokazali Ljubljančani na seminarju, so neko-! liko omalodušili osnovnošolske učitelje, češ da je njihovo znanje preslabo. Jaz se s tem ne strinjam! Osnovnošolski učitelji so pokazali za reformo risanja toliko zanimanja, da to lahko prebije vse ovire, v praktičnem tečaju pa so dosegli skoraj IOO>/0 uspehe s čopičem, kar s prepričanjem prenašajo tudi že v prakso. Dasiravno so pogoji za razvoj risanja na gimnazijah mnogo boljši (tradicija, specializirani profesorji, likovna izobrazba itd.) kot na osnovnih šolah, se risanje na slednjih lahko ravno tako uspešno razvija, samo da le nekaj zanimanja in dobre volje ter nekaj pomoči v razgledanosti in v metodiki. Kdor je bi! v Jančičevem tečaju. ne bo izgubil poguma!
Potrebna je bila tudi pripomba. da bi na seminarju povzeli nekatere sklepe, po katerih bi se likovna vzgoja in izobrazba laže širila in razvijala v bodočnosti. Sklepe nam narekuje že zgodovinski razvoj risanja sam, prav tako pa tudi znanstvena dognanja o nujnosti upo-
števanja otroka in njegove^ otroškega sveta ter njegove aktivne udeležbe pri svoji vzgoji in izobrazbi. Za vzgojno, delov, no vodstvo in za uspešnejšo izobrazbo otrok morajo vzgojitelji uporabljati najprimernejše prijeme (n metode in poznati individualne lastnosti slehernega otroka. Vendar bi v splošnem povzeli naslednje: 1. Učitelj mora razumeti in upoštevati otroka in vedeti, da je risanje odlično vzgojno in izobraževalno sredstvo za otroka. 2. Otroci danes rišejo ustvarjalno s svojimi predstavami in s svojim pojmovanjem ter aktivno sodelujejo pri svojem razvoju. 3. Ustvarjalno udejstvovanje otrok 'so lahko veže na različne materia-lije. 4. Sproščeno risanje ni anarhično, vrši se na znanstveni osnovi. 5. Likovna vzgoja zajema vse otroke v razredu. 6. Otrok se razvija v pestrosti, tudi metode dela morajo biti različne in se prilagajati situaciji. 7. Učitelj ni v ospredju udejstvovanja, pač pa mora v urah risanja otroke voditi, jim dajati pobude za ustvarjalnost, za razvoj domišljije in domiselnosti, vzbujati mora otrokom pogum, odločnost, estetski čut, vztrajnost itd. 8. Smoter likovne vzgoje je otrok, ki se razvija z likovnim udejstvovanjem.
Mislim, da so v vsem tem silno važni vzgojni problemi, ki zadevajo tudi reformo šolstva ter srečo in bodočnost naših otrok. Taki problemi se ne morejo rešiti že na enem tečaju alj na enem seminarju, razvijajo se pa in zorijo vedno bolj v živem delu z otroki, v iskanju, razmišljanju, y raznih razgovorih itd. Nujno je, da s takim delom ne prenehamo, temveč ga nadaljujemo v praksi, v tečajih, seminarjih in na posvetovanjih.
Jančič Ivo, Maribor,
Iz društvenega življenfa
Društvo učiteljev in profesorjev strokov, šol v Ljubljani je napravilo izlet in obenem poučno ekskurzijo v Škofjo Loko — Poljansko dolino — Cerkno — bolnico Franja — Idrijo — Črni vrh — Vipavo — Ajdovščino — Predjamski grad — Postojno. V Škofji Loki smo si ogledali novi muzej, ki nas je preseneti! s svojimi bogatimi zbirkami. V Poljanski dolini smo obiskali dom tn grob Ivana Tavčarja. Globoke smo bili razočarani nad brezvestnostjo tistih, ki dopuščajo, da je ta kulturni spomenik tako zanemarjen in da propada: namesto oken so nabite deske, skozi katere uhaja dež in sneg, ki uničuje parket in zidovje.
Glavni cilj ekskurzije je bil bolnica Franja, imenovana po šef zdravnici Dr. Franji Bidovec, roj. Bojc. Tu smo si obnovili spomine na težka leta NOB in se poklonili spominu 56 partizanov, ki so tu padli oz. umrlj v tej partizanski bolnici. Pri sedanjem stanju tudi ta zgodovinski spomenik ne bo mogel dolgo let kljubovati razdiralnim vremenskim silam.
V Idriji smo sl zaradi stisk« v času mogli žal samo bežno ogledati zgodovinski živosrebrni rudnik in topilnico. Pot nas je nato vodila skozi same zgodovinske kraje: Črni vrh, Godovič, Col, Vipavo in Ajdovščino. Povsod so vstajali pred nami dogodki iz naše polpretekle in novejše zgodovine. Nepozaben vtis je napravil na nas Predjamski grad, ki smo si ga tudi v notranjosti temeljito ogledali.
Ekskurzija je vsekakor dosegla svoj cilj; člani so na tej poti videli marsikaj novega in zanimivega, posebno še, ker mnogi V teh krajih, ki so tako odmaknjeni od železniških zvez, sploh še nikdar niso bili. Morda je še večji pomen te sindikalne ekskurzije v tem, ker je bila zares množična ekskurzija, saj se je js udeležilo kar 120 članov v 4 avtobusih. Ciani izrekajo vodstvu ekskurzije in celotnemu odboru ljubljanskega društva svoje priznanje tn zahvalo. Želeli bi, da bi društvo vsako leto organiziralo podobno ekskurzijo.
"avle Urankar
«1
■»♦♦♦♦♦»»♦fr
I. Andoljšek:
mm Is metodiki
krenja
Bsrik ali kaj drugega
V zvezi s šolsko reformo sili v ospredje tudi to vprašanje in ga bo treba rešiti. Zgodovinski razvoj slovenskih beril nam bo pokazal, da to ni novost, ampak le vpraša-,. nje, ki je tlelo pod pepelom nad petdeset let in ga bo čas spat razpihal.
Do 1. 1850 se sestavljale! beril niso ozirali ne na estetiko ne na zmožnosti učencev in so precenjevali moralnovzgoj-ne, podcenjevali pa estetsko-vzgojne in učencem primerne tekste. Anton Slomšek je s sodelavci prvi upošteval pri sestavi osnovnošolskih beril vsaj deloma učenčeve zmožnosti, estetske zahteve, enoten knjižni jezik v skladu z oblikami, kakršne je uvajal prevod državljanskega zakonika, upošteval pa je tudi krajevna razmere in učitelje ter jim napisal navodila o uporabi beril.
Ker do 1. 1858 realije v osnovni šoli niso bile samostojni predmeti, jih je vnesel Slomšek v berila in jih skušal oživiti tako, da jim je na koncu dodajal leposlovne zvrsti sorodne vsebine (basni, domače pregovore in pesmi). Tako so ta berila realistična in prvi korak k leposlovnim berilom.
Nekako od 1. 1857 do 1878 so bila v rabi Praprotnikova berila (prvotno le na Kranjskem, po 1. 1888 tudi na Primorskem, Koroškem in Štajerskem). Praprotnik je hodil za Slomškom, a je toliko napredoval. da je skušal realije opevati in (vN-ovoti na leposloven način.
Dokler realije v osnovnih šolah niso bile samostojni predmeti, so jih vnašali sestavljale! beril vanje, da bi učenci vsaj deloma spoznali naravo in njene zakonitosti v poveličevanje Stvarnika (zahteva politične šolske ustave), ko pa so bile po 1. 1868 samostojni predmeti, so dobile prostor v berilih, ker ni bilo potrebnih strokovnih učbenikov. Zato koleba vsebina naslednjih beril med leposlovjem in realijami.
Praprotnikovim berilom so sledila v devetdesetih letih Končnikova, Ranzinger-Žum-rova, kasneje pa Josin-Gang-lova. Zanja je značilno, da ■ imajo v začetku leposlovni del v ožjem pomenu besede (basni, pripovedke, pravljice itd.), kasneje pa sestavke iz realij in .med njimi tudi leposlovne sestavke. Od Končni-kovih beril dalje je v njih vedno več domačega leposlovja, a žal dojemljivosti učencev ni vedno primerno. To so enciklopedična berila (ponekod je dodana tudi slovnica) z leposlovnimi primesmi.
Proti koncu 18. in v začetku 19. stol. se je začelo v Nemčiji in Avstriji reformno gibanje za leposlovno in mladini primerno literaturo. Glasnik teh idej je bil Heinrich Wolgast z znanim delom Das Elend unserer Jugendlitera-tur, 1896. Wolgast in pristaši (Gangsberg, Stadler) so nastopili proti of letalnim šolskim berilom, češ da najboljše berilo vsebuje nepovezane odlomke in ne navaja učence na branje knjig; vtis odlomka je slaboten in kratkotrajen ter ne vzbudi ne doživljanja ne notranjega zadovoljstva; ob berilih se učenec ne navadi ocenjevati knjig, mu ne vzbujajo ljubezni do dobre knjige;
berila niso snovno dovolj mikavna in posledica je, da dušijo zanimanje za branje, zato pa mladina hlasta za šun-dom; šolsko berilo ne more biti sodobno in vsebina prehitro zastari. Iz tega so reformatorji zaključili: za estetsko vzgojo in vzbujanje veselja do branja naj bi prinašale redno izhajajoče bralne pole vsebinsko zaokroženo leposlovno in poljudno - poučno berivo.
Te ideje se niso prijele naših' tal takoj, ampak nekaj kasneje, vendar pa so začele izhajati po 1. 1902 Schreiner-Hubadove čitanke, ki vsebujejo le najbolj značilno in kolikor toliko leposlovno oblikovano realistično snov poleg večine leposlovnih sestavkov. To so naše prve čitanke, ki so se doslej v razvoju najbolj približale leposlovnim.
Kljub temu pa so se vedno močneje oglašali pri nas po 1. 1910 glasovi, naj bi čitanke nadomestili s primernimi listi. Prva svetovna vojna je ta stremljenja pogasila, a so se spet razživila po osvoboditvi 1. 1919. Duša modernejših stremljenj je bil Pavle Flere. Zaradi potrebe po berilih so v naglici nastali 1919/20 Cemerjev Šolski list za nižjo stopnjo, Rapetov za srednjo etopnjo lin Floretov za višjo stopnjo. Šolski listi pa niso kdo ve kaj boljši kot tedanja običajna berila.
Zatem so začeli ponatlakovati Schreiner-Hubadove čitanke in jih prikrojili za tedanje razmere.
Na šolske liste tedaj ni bilo mogoče misliti. Pavle Flere mi je namreč glede tega pisal 30. III. 1954: »Da bi v tistih časih šolski list zamenjal tradicionalno berilo, ni bilo misliti: socialne in ekonomske razmere bi ga v kali zadušile; zato ga Učiteljska tiskarna kot založnica ni mogla forsirati in se je morala vrniti na tradicionalna berila.«
Po 1. 1922 so izšle nove čitanke: Ganglova Druga čitanka (nižja stopnja), Cemejeva Tretja čitanka (srednja stopnja), Rapetova Četrta čitanka (višja stopnja), Fleretova Peta čitanka (ponavljalni razredi; ko je bila 1. 1929 uvedena osemletna obveznost, je služila čitanka višji narodni šoli).
Čitanke pomenijo majhen korak dalje glede na estetske in psihološke zahteve, boljše pa so tudi v tehničnem pogledu.
Spremenjene politične in družbene razmere, novi nazori in slabe skušnje z do-tedanjiimi čitankami so terjali nove. In po 1. 1935 nanovo oživi v pedagoški literaturi boj za šolske liste.
Pavle Flere se je potegoval zanje,- češ da jih imajo tudi Norvežani, Angleži, Američani, Nemci, Avstrijci in Rusi. M. Senkovič se je zavzemal za leposlovna berila, Fr. Fink pa za čitalne pole. Vsaka pola naj bi obsegala zaokroženo berivo z določeno idejo; vsebina se ne bi nadaljevala. Posebne pole naj bi vsebovale aktualno berivo. Pole naj bi bile za nižjo, srednjo in višjo stopnjo in naj bi imele v desnem oglu luknjice, dia bi se dale zvezati. Te čitalne pole bi bile po Finko-vem mnenju boljše kot listi. Mladinski iisti bi namreč morali biti zelo bogati, da bi bili zanimivi, sicer pa bi jih moralo biti več za različno starost učencev. Pole bi vsebovale zaokroženo, stopnji in kraju primemo berivo. Izolirane pole bi . vsebovale sodobno snov in ne bi škodile celoti v estetskem pogledu itd.
Kljub temu pa se je tedanja prosvetna oblast odločila za berila, ki naj bi bila leposlovna. L. 1935 je JUU razpisalo anketo o sestavi novih beril. Ker je bila akcija naperjena proti monopolu Banovinske založbe, je le-ta
sklenila pogodbo s Kristino Hafner in Francem Ločniš-karjem za sestavo beril. Tako so izšla berila, ki so j,ih sestavili Pavle Flere, Josip Jurančič, Andrej Škulj in Ernest Vrane, in jih je založila Učiteljska tiskarna, proti njim pa »konkurenčna« berila K. Hafner in F. Ločniškarja, ki jih je založila Banovinska založba.
Čitanke štirih (Flereta, Jurančiča, Škulja, Vranca) so do 1. 1941 nedvomno najbolj dovršene. »Solskosti« so se ognile že z naslovi. Poleg glavnih naslovov (Naše knjige II — Za vse leto. Naše knjige III — Po domačih krajih. Naše knjige IV — Lepa naša domovina) so podnaslovi šele na str. 2: Čitanka za drugi razred osnovnih šol itd.
V Idejnem pogledu se ravnajo po § 1. Zakona o narodnih šolah Kraljevine Jugoslavije. Poleg jugoslovanstva pa so privzgajale mladini tudi slovenstvo, in sicer z ljudskim pesništvom in različnim narodopisnim blagom.
Notranjo razdrobljenost skušajo omiliti s tem, ker je berivo združeno v vsebinskem pogledu po tako imenovanih življenjskih enotah v smislu tedanjega strnjenega pouka.
Dotedanje stereotipne naslove nad posameznimi poglavji starejših beril (I. Zabavi in pouku, II. Iz prirodopisa itd.) šo nadomestili sestavljalci z bolj privlačnimi. n. pr.: I. Zopet v šoli, II. Sesti september, III. Zjutraj in zvečer itd. (Za vse leto, II).
Enciklopedičnosti se ogibljejo knjige tako, da je večina realistične snovi leposlovno oblikovana. Na ta način pa prihajajo ponekod do neskladnosti med vsebino In pripovedno obliko pri nekaterih specifično šolskih opit sih.
Vsebina je izbrana glede na vzgojni smoter, učenčevo zanimanje, precej tudi glede na dojemljivost le-teh (pedološki vidik!), značaj pokrajine, način življenja prebivalstva in opravila. Nekateri sestavki razkrivajo stisko in bedo tedanje kapi-
talistične družbe, ne nakazujejo pa seve revolucionarnega reševanja. Daši je v berivih tudi času primerno berivo (prazniki), vendar še niso dovolj sodobna. Dosti beriva je umetniškega in se odlikuje po lepem jeziku.
Tehnično so- beriva dovršeha. Pravilna velikost . (15 X 23 cm) omogoča primerno dolžino vrstic, pravilno višino stolpcev in črk, pa tudi pravi razmak med vrsticami. Črke so dovolj razmaknjene in- je dovolj beline med njimi, da ne trpi oko. Ker so vrste daljše kot 1C om, je tudi razmak med njimi večji kot 2,5 mm. Vrst je le po 38 na straneh, da p.e trpe oči. Ko namreč beremo, ne nagibljemo glave navzdol, ampak obračama le oči. Ce je vrst) več kot 40 na strani, trpe zaradi obračanja oči mišice. Nasprotje med potiskano ploskvijo in robom, ki dela tisk razločnejši, ja pravilno tn je razmerje pribl. 4:5:6:7. Papir nima preveč lesovine In je zelenkasto nadahnjen, dobro zglajen, se ne leskeče in je le malo preveč prosojen. Črka so dovolj e velike (2 mm),' obrisi so ostri, črnina (dosti temna In se ne blešči.
Ilustracije so posebno dobre v Tretji in Četrti čitanki in so postavljene na pravo mesto, da otroku ni bilo treba obračati listov.	,
Vezava je močna, le škoda, da so knjige šivane z žico. Trakovi, na katere so prišite tiskovne pole, so dobro vplepljeni na platnice, da so knjige trpežne. Naslovne strani so okusno ilustrirane (III.. IV. Cit.).
Vse to omenjam zato, ker so to s tehničnega vidika razvojno gledano najbolj dovršena slovenska berila in bi se še danes lahko zgledovali po njih.
Po 1. 1939 je izšlo Drugo, Tretje in Četrto berilo K. Hafner in Fr. Ločniškarja, založila jih je Banovinska oz. med vojno Pokrajinska založba.
Idejno se ta berila precej razlikujejo, ker so bolj regiiliozno vzgojno prikrojena, saj pravita avtorja, da »Iz mrzlih severnih krajev priseljenega svetožalja in
raznih ideologičnih razglabljanj pa ne maramo še v Ijudskošol-skih berilih«.
Tudi ta berila se približujejo leposlovnim, ker so v njih le izbrani sestavki iz realij. ki so leposlovno oblikovani. Pri izboru se sicer nekoliko razlikujejo, so pa prav tako pestra in se vidi, da sta avtorja upoštevala učni načrt, estetske zahteve in učence.
Ker so sestavljena po načelih celostnega pouka, ki je terjal, da mora biti jezikovni pouk v tedanjih ljudskih šolah enoten, ne ločijo branja od slovnice in pravopisa. Avtorja sama pravita: »Ob takem pouku ni mogoča v eni uri poučevati samo branje, v drugi samo slovnico itd., ampak mora vsaka ura, oziroma skupina učnih ur obsegati vsa panoge.« Zato pa imajo berila v dodatku navodila za pripovedovanje in pismene sestavke, slovnico, pisano po modernejših načelih, in celo navodila o branju.
Zgodovinsko gledano so berila zanimiva tudi zato, ker imajo v nekaterih izdajah opombe kot kažipot učitelju za obravnavo, učencem pa za uporabo. Sestav-Ijalca sta bila namreč mnenja, da se nekateri učitelji premalo pripravljajo za oblikovanje umetnin, drugi se ne znajo vživeti ne v ■učence ne vanje, tretji so preobremenjeni z delom, začetniki pa razen pičlega znanja z učiteljišč nimajo nobene oporo za obravnavo. Napotki v resnici 1 tn po zatrdilu avtorjev ne ovirajo učiteljevega ustvarjalnega dela pri oblikovanju tekstov.
Ko je »Popotnikov« kritik beril očital sestavljalcema opombe, sta ga. zavrnila z zgornjimi mislimi in z opozorilom, da imajo tudi drugod po svetu v berilih opombe, če nimajo posebnih knjig za učence in učitelje.
Med vojno (1942—1945) so na okupiranem ozemlju ponaiiska-vaii ta okrnjena berila, na osvo- 7 8
7	K. H. in Fr: L.: Nova slovenska berila za ljudske šole, SIJ 1941, str. 42.
8	Ista, tam, str. 40.
' »PROSVETNI DELAVEC«
Stran 3 *
Štev. 11
/
Iz aktiva profesorjev glasbe na srednjih šolah v Ljubljani
Aktiv srednješolskih profesorjev glasbe na gimnazijah v Ljubljani sl v zadnjih letih •močno prizadeva izpolniti na-3oge, ki spadajo v območje strokovnih aktivov. Predavanja, medsebojne hospitadje, zlasti pa strokovni pogovori v aktivu naj bi pomagali k izboljšanju in poenostavljenju glasbenega Jiouka, posebno pa še k siste-jnaiičnemu delu.
Marsikateri nepoučeni član profesorskega zbora na gimnazi-jah si pač ne predstavlja, da ima tudi glasbeni pouk vrsto perečih problemov. Postavimo na prvo mesto samo nujno potrebne pevske sobe in inštrumente. Le redki so zavodi, kjer bi bilo potrebam ustreženo s posebno, tudi dobro opremljeno pevsko sobo in dobrim inštrumentom. Drugi problem predstavlja način pouka, ki se mora izogniti dvema skrajnostima:	po eni
stran; zgolj petju po posluhu, po drugi strani pa pretiranemu teoretiziranju brez praktičnega dela. Vskladdtev teoretične in praktične smeri pouka pa terja Strogo sistematično delo, katerega plod naj postane obvlada-
nje preprostega notnega teksta in čimbogatejši. repertoar mladinskih pesmi.
Iskanje najprimernejših oblik učnega postopka je v našem aktivu trenutno najbolj aktualno. V tem pogledu bo treba najti neko vsaj približno poenotenje raznih metod, ki jih uporabljajo glasbeni pedagogi na gimnazijah. Šele potem bo mogoče misliti na sestavo praktične in vsestransko uporabne učne knjige.
Iz teh potreb so člani aktiva v minulem decembru izvedli enodnevno ekskurzijo v Zagreb, kjer so se seznanili z delom na dveh zagrebških gimnazijah. Aprila so obiskali I. gimnazijo In učiteljišče v Celju ter IV. in klasično gimnazijo v Mariboru. V Celju in Mariboru smo mimo smotrnega dela v razredih spoznali zlasti uspešno delo z mladinskimi pevskimi zbori. Pred odličnim mladinskim zborom učiteljišča v Celju so stali že mlad; dirigenti - učiiteljiščniki, kj jih z uspehom uvaja v vodstvo zbora tov. Boris Ferlinc. Tovariši Ferlinc, Janko Bajde in Jože Kores so se nadvse pri-
jazno odzvali prošnji aktiva ter nam pripravili. hospitadje na njihovih zavodih. Izredno toplo in tovariško nas je sprejel tudi ravnatelj glasbene šole tov. Egon Kunej ter nas seznanil z delom mladinskega zbora I. gimnazije i n s komornim zborom v Celju.
Naslednji dan smo hospitiral' pri tov. Albinu Horvatu na IV. gimnaziji in tov. Slavku Bohincu na ktasični gimnaziji v Mariboru ter se sestali s profesorji glasbe na tamkajšnjih gimnazijah. Dogovorili smo se za skupno delo pri pripravah za izdajo pesmarice ter za stalne stike v pedagoškem delu. Popoldne smo bili navzoči pri pripravah za akademijo VIII. gimnazije, kjer je lepo zapel mladinski pevski zbor pod vodstvom tov. Albina Horvata. Presenetil nas je uspel nastop mladih tamburašev pod vodstvom tov. Gajška.
Vsem tovarišem profesorjem, ki so pripomogli k organizaciji in uspehu naše ekskurzije, izrekamo toplo zahvalo!
Aktiv profesorjev glasbe
srednjih šol v Ljubljani
»Šolska reforma ni penicilin...«
Kot neprizadeta bi k člankoma tov. E. T. in -C. v zadnjih dveh številkah želela pripomniti samo nekaj: Zakaj se polemika o resni zadevi šolske reforme zaostruje-in spravlja v neko satirično obliko, ki v pedagoškem razpravljanju pri nas ni običajna? Čemu mora tov. E. T. svoje nazore končno afirmirati s šestimi vprašanji, ki so prav vsebinska osnova v elaboratu šolske reforme? Zd.i se mi, da so vsa 14-kolonska izvajanja o ocenjevanju neprepričljiva, če je za avtorja sporna aktivizacija mladine v rarednih skupnostih, v pionirskih krožkih in še v ostalih »vprašanjih«, ki jih postavlja menda vsej pedagoški javnosti. Za vse to pa je bilo odgovorov že dovolj objavljenih!
»Glejmo stvari take, kakršne so, in ne take, kakor bi si jih želeli,« pravi avtor E. T., ko ugotavlja, da so zvezde lepe, samo — previsoke so... To sem brala prav pri študiju elaborata Zvezne komisije za reformo in sem se zamislila. Ali ima ob takih trditvah sploh pomen * »premlevati« vsa nova prizadevanja, vse nove načrte za bodočnost?? Če kdo pristane na avtorjeve trditve, pomenijo zary pač pedagoški pesimizem, ki ga vsak napreden prosvetni delavec odklanja.
Obširni članek o ocenjevanju v št. 8 »Prosv. del.« nam ni dal nikakih novih pobud. Res pa je docela šel mimo aktivi-^acije mladine. Šest stavljenih vprašanj .očitno kaže, da avtor docela zanika možnost novih delovnih oblik in aktivnih metod, zavestno učenčevo aktivnost itd., kar zvezni elaborat posebej poudarja v V. poglavju (str. 42 do 50).
(K polemiki E. T. in -c)
Članek tov. -C. je — upam, da smo ga prav razumeli — zavračal nesrečno izolacijo o-cenjevanja — posebno še na slučajnem primeru Velenja. S 56% uspehi se vendar ne moremo »zadovoljiti« in je prav v tem važno oporišče šolske reforme. Ironično vzklika E. T.: »Samo škoda, da nismo s spreminjanjem začeli že davno, ampak smo čakali in še čakamo prekrižanih rok,, kdaj nam hiša pogori do tal..,« Sest njegovih vprašanj pa je nasprotno ravno dokaz, da je proti temeljitemu izboljšanju. Ravno z razrednimi skupnostmi, krožki in skupinskim poukom smo že
in še bomo prodrli brezmiselno gašenje nebistvenih objektov stare šole.
Večkrat čitam zagrebške »Školske novime« in se čudim elanu hrvaških tovarišev. Tov. dr. Zanko, Leko, Švajcer, Danica Nola idr. odločno pišejo n. pr. v diskusiji o šolski reformi o »novem notranjem učnem procesu v smislu socialistične aktivizacije dece, zato je potreben zavesten, sistematičen boj za novo pedagoško misel in prakso...« Mislim, da ni potrebno pri nas ostajati pri starem ocenjevanju in in pa-vlihovsko primerjati vsa dobra prizadevanja s — penicilinom.
L. Vogelnikova.
Gimnazija Mežica
Skupno letovanje z mladinci iz Zap. Nemčije
V Lovranu pri Opatiji bo od 31. julija do 12. avgusta 1958 letovala skupina mladincev iz Zapadne Nemčije, ki jo pošilja na letovanje Zveza za kulturno sodelovanje iz Reutlingena (Bund fiir Internationale Kuiturarbeit — Reutlingen).
Zveza za ‘mednarodno kulturno sodelovanje iz Reutlingena je zaprosila komisijo Združenja prosvetnih delavcev Jugoslavije za zveze s tujino, naj zbere skupino jugoslovanskih mladincev, ki govore nemški jezik- da bi letovala skupaj z nemškimi mladinci.
Jugoslovanski mladinci bi stanovali v Lovranu v privatnih hišah za dnevno ceno okrog 250 din, hranili pa bi se v Železničarskem letovišču za dnevno ceno 400 din in to za tri obroke hrane.
Obveščamo vse mlajše prosvetne delavce, ki se zanimajo za to skupno letovanje, da se prijavijo preko svojega društva na naš naslov: Združenje učiteljev in profesorjev Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 22-1. V prijavi naj navedejo: priimek in ime, poklic, kraj službovanja, znanje nemškega jezika in leto starosti. — Prijave pošljite čimprej!
Za in proti
Vre kaže, da gre prva faza razpravljanja o naši"' šolski reformi h koncu. Izkristalizirala so se vsaj glavna načela, kakšna naj bo bodoča reformirana šola. Čeprav so se visokošolski profesorji izrekli za diferenciacijo na višji stopnji osemletne šole, je vprašanje o obliki te reformirane šole še vedno neurejeno. Menim pa, da oblike ne bo mogoče določiti, dokler ne bo jasno in precizno opredeljena izobraževalna vsebina obveznega osemletnega šolanja.
Ako vztrajamo na stališču (in pri tem moramo vztrajati), da mora biti vsej mladini, ki bo dovršila osemletno šolanje, v vseh osmih razredih odprta pot v katerikoli poklic ali v katerokoli visio sredn’n ali strokovno šolo, sledi tole. Kljub temu, da vztrajamo na tem, naj osemletna šola ne bo zgolj pripravnica za višjo gimnazijo ali srednjo strokovno šolo, ampak naj .daje le zaokroženo splošno izobrazbo, mora vendarle nuditi svojim absolventom toliko osnovnega znanja, da je njihov napredek na višji stopnji mogoč. Dognano pa je tudi, da vsak učenec tega ne zmore. Zato ni nikaka diskriminacija, če se ta ali oni učenec odpove nadaljnjemu študiju In st poišče po dovršeni osemletni šoli primeren poklic.
Toda tudi za vzgojo kvalificiranih delavcev imamo nižje strokovne šole (vajenske, industrijske, kmetijsko-gospodarske in trgovske šole), ki prav tako stremijo za tem, da bi njihovi učenci predhodno dovršili vseh osem razredov osemletne šole.
Vsaka izmed zgoraj navedenih šol ima svoje zahteve. Zato je treba ugotoviti in določiti tisti minimum znanja, kije potrebno za višje, poklicno ali srednje-strokovno šolanje. Takega kriterija odnosno izobraževalne vsebine ne more določiti nobena ožja komisija brez sodelovanja predmetnih, strokovnih učiteljev in profesorje v. Zato je potrebno. da se zbero zastopniki vseh vrst šol im vseh predmetov ter ločeni po strokah in vedah ali predmetih ugotovijo tisto kritično mejo in vsebino znanja, ki jo mora učenec osemletne šole doseči. Kljub temu, da bi tak forum zasedal nekaj dni, bi vendar dosegli rezultate, ki so nujno potrebni za dokončno rešitev tega vprašanja. Tu sc bo poka-
kor hitro bomo rešili prvo vprašanje, to je vprašanje, s kakšnim znanjem lahko pride absolvent v višjo gimnazijo ali srednjo strokovno šolo, bo rešen tudi problem prestopa v višji razred osemletne šole. Ker je osemletna šola obvezna, na) prestopa iz nižjega v višji razred vsak učenec ne glede na negativne ocene v kateremkoli predmetu ali več predmetih. Za prestop v višjo gimnazijo ati srednjo strokovno šolo pa bi naj bile dopustne samo pozitivne ocene.
Nižje gimnazije spadajo v sestav osemletnega šolanja. Njihova združitev z osnovno šolo kot bodočo enotno osemletno šolo je že zaradi prostorov samih marsikje neizvedljiva. Lahko bi se pa izvajala postopoma. Ni bistveno, kakšno ime ima neka šola, bistveni sta enotna učna metoda in učna vsebina. Sele po njej bo mogoče sestaviti nov učni načrt, ki bi se naj začel izvajati vsaj na nekaterih poskusnih šolah. Zakaj? Novi učni vsebini se bo moral prilagoditi ves učni kader, ki ga ni mogoče preusmeriti samo z novim učnim načrtom.	-nlk
Tečaj za učitelje praktičnega pouka
Republiška odbor Združenja učiteljev jn profesorjev , strokovnih šol LR Hrvacske bo letos priredil dva. tečaja:
1.	pripravIjalni tečaj za opravljanje strokovnega in pedagoško dopolnilnega izpita za učitelje praktičnega pouka in za strokovne učitelje. Tečaj bo od 5. do 24. julija. Obravnaval bo občo pedagogiko, šollsko administracijo in družbeno ureditev FLRJ, seminarski del tečaja pa bo posvečen stroki in politično idciložkim ter drugim perečim družbenim vlpraša-n jem.
2.	tečaj, za učiteljice ženskih obrtnih in gospodinjskih šol bo od 26. julija do 14. avgusta; program bo objavljen naknadno.
Oba tečaja bosta v Novem v Hrvatskem Primorju v poslopju Gospodinjske šole, kjer bo celo*-m: ipensioo za cono 10.000 din. Poleg tega mora vsak . udeleženec tečaja plačati še dni 2.000 za stroške tečaja in za turistično takso.
Število udeležencev iz drugih ljudskih republik je omejeno, zato je potrebno, da se refloktanMi ta-
zalo, ali se bomo odločili za enot- koj priti a se preko svoiih društev no ali diferencirano, osemletno Republiškemu odboru Združenju šolo. Torej za ali proti.	učiteljev in proseforjev strokovnih
Š besedo o ocenjevanju. Ka- šol v Ljubljani.
JEZIK IN SLOVSTVO. Izšla je skupna številka 8—9 te revije.
List izhaja med šolskim letom vsakega 15. v mesecu. Izdaja ga Slavistično društvo v Ljubljani, zalaga pa Založba Obzorja v Mariboru.	•
Odgovorni urednik je dr. JOŽA MAHNIČ, urednika pa dr. TONE BAJEC in dr. MARJA BORSNIKOVA. Letna naročnina znaša 400 din, polletna 200 din, posamezna številka 50 din. List dobite v omejeni količini tudi v knjigarnah. Vse do sedaj izšle številke so razprodane, kar dokazuje, da je list že v prvem letu našel krog svojih bralcev. Letos, do konca junija bo izšla še ena številka (dvojna). Posebej opozarjamo na > ta list šole, da sl pravočasno oskrbijo kredit (400 din) za naročnino v prihodnjem letu. — Naročniki poravnajte naročnino na naslov Založba Obzorja Maribor, Maistrova 5. Tekoči račun pri Komunalni banki v Mariboru št. 64-K-4-2-167.
bojenem ozemlju ,pa so nastajala nova in jih bo treba šele preiskati. '
Po osvoboditvi so zahtevale revolucionarne spremembe vzgojnih in izobraževalnih smotrov tudi povsem nova berila. Sestavljale! niso imeli lahkega dela, ker so imeli pred seboj več starejših, preizkušenih literarnih tekstov, manj pa sodobnih, ki bi bili na dostojni višini in bi biii primerni osnovnošolski mladini, poleg tega pa tudi nazori o tem vprašanju v povoijnem vrenju še niso bili ustaljeni. Zafo ni čuda, če prve izdaje čitank niso vedno ustrezale estetskim zahtevam, učenčevim interesom in njihovi duševni razvitosti, zaradi pomanjkanja tiskarskih potrebščin pa v tehničnem pogledu zaostajajo za predvojnimi.
Pri izbiri beriva ni opaziti ozira na kako posebno didaktično smer (strnjen pouk, delovna šola), ker so se te smeri zavračale. Vidi pa se, da so sestavljal-ci upoštevali, socialistično stvarnost, se ozirali na učne predmete (encikiopedičnost), na zahteve estetike (leposlovna smer) in deloma tudi na učence. Mnenje praktikov in redne ocene so toliko preusmerile sestavljalce, da so pri ponatisih poostrili estetsko merilo in se bolj ozirali na učenčeve interese in zmožnosti; bolj urejeno tiskarstvo pa je omogočilo tudi tehnično boljše izdaje.
Sodobne čitanke skušajo sicer odraziti socialistično stvarnost, a tej zahtevi zaradi naglega razvoja kljub popravkom ne morejo slediti. Tudi o njih smemo reči, da se približujejo enciklopcdič-no-leposlovnim.
V zvezi z oceno Druge čitanke 1953 se je pojavila zahteva, po nekem didaktičnem realizmu pri izbiri beriva za berila, a je šla skoifo neopazno mimo; zato b: jo posebej podčrtal. Kritik je namreč navedel Kettejevo basen Vrabec in lastovka (Druga čit., 1953, str. 62), alegorijo 2i-
* I. Andoiljšek: Ocena Tretje čitanke (2. izd.. Liublj. 1951), Sod P 1951, str. 383—399.
valce naše učiteljice (str. 22) in berilce Čigava je klop (str. 10) in dejal: »Nekatera berila (so zgoraj omenjena) niti niso docela v skladu z naprednim gledanjem in resničnostjo. Vzemimo n. pr. berilo ,Živalce naše učiteljice*. Ali ni vendarle malo naivno danes zahtevati od otroka, naj se nauči dela, reda, varčnosti, zgodnjega vstajanja in snažnosti od živali? Razumni človek, ki si je živali ukrotil in jih prisilil, da mu služijo,, se vendarle ne uči od njih n. pr. dela, ki je v socialistični družbi stvar zavesti, ponosa in časti! — Prav tako tudi otrok v drugem razredu že danes prav dobro razume in ve, da vrabček ne ostane čez zimo pri nas zaradi ljubezni do domovine, temveč zaradi tega, ker pač ne more odleteti in ima možnosti, da se pri' nas prebije čez zimo (berilo: .Vrabec in lastovka1). Ce bo učitelj uporabil to berilce pri obravnavi ljubezni do domovine, bo najbrž ura potekla zelo čudno.«10
Kot vsaka je tudi Kettejeva basen alegorija, v kateri pesnik s podobo nazorno pokaže z nastopajočimi, poosebljenimi živalmi lepe in slabe človeške lastnosti. Kette je živalske lastnosti (selivka, naselivec) porabil, da bi z basnijo učil ljubiti domovino. Pesnik to sme (licentia poetica), res pa bi bil Kette morda bolje storil, ako bi bil porabil za to take lastnosti, ki jih živali res imata. Navadno je namreč tako, da v basnih nastopajoče živali res imajo določene značilnosti (lisica zvitorepka, volk kr-voločnež itd.).
Ker Kette ni porabil za ponazoritev ideje take lastnosti, ki jo vrabec ima, je basen problematična za določeno stopnjo. Medtem ko se predšolski otrok zaradi nekritičnosti ob to ne bi obregnil in prav tako ne odrasli, ker bi razumel, da gre ža alegorijo, bi pa začetni kritični realist, ki ve, da vrabec ni selivec, res utegnil dregniti v sršenovo
10	V. Cvetko: Nekaj pripomb k Drug?! čitanki za osnovne šole,
Sod P »54, str. 119.
gnezdo. No, končno bi se mu pa dopovedalo, da gre za izmišljeno zgodbo, saj učenec mora tudi na tej stopnji zvedeti, da je zgodba izmišljena.
Glede kritikove opombe, naj bi se otrok ne učil čistosti, reda, varčnosti itd. od živali, ki v resnici imajo te lastnosti, pa mislim, da je neumestna. Alegorije uporabljamo zato, da otroku ponazorimo abstraktnost,- Močno namreč dvomim, da bi osemletnik doumel, kaj je.zavesten odnos do dela.
Kljub temu pa je prav, da je kritik sprožil to vprašanje, da bi le premislil, kje je meja med licentio poetico in didaktičnim realizmom.
Četudi nisem imel namena, podrobno ocenjevati vsebine beril — šlo mi je le za ugotovitev glavnih značilnosti le-teh — bi se vendarle v tej zvezi dotaknil še Tiranove trditve: »Basni in
pripovedke z repkom______Kdaj so
se že preživele!«11
Otrok vsaj na nižji stopnji misli bolj s posplošenimi predstavami kot s pojmi; zato ljubi nazornost. No, in basen je — kot sem dejal — prav zaradi nazornost! primerna. Ce pa jih je preveč in le prehudo »migajo z repkom«, so odbijajoče. Upoštevati pa moramo tudi to, da so otrokom bolj všeč živalske pravljice. Da je v sedanjih čitankah preveč basni, podpišem.
E. Tiran precej duhovito govori v članku Pripombe k našim sedanjim čitankam o tem vprašanju. Ce sem gg prav razumel, pravi, da ne odražajo dovolj in pravilno sodobne stvarnosti, da bi na primeren način oblikovale učencem materialistični svetovni nazor. S popravki jih po njegovem mnenju ne bomo izboljšali, ker so se preživele po obliki in . vsebini in sedanjim nalogam niso kos. Zato pa naj bi jih po Tiranovem mišljenju zamenjal
11	E. Tiran: Pripombe k našim sedanjim čitankam, PD 11. jan. 1956, št. 1.	-.
»gibljiv, živ, zanimiv« šolski časopis.
Avtor citiranega članka pravilno pravi, da otrok živi v svojem svetu in govori svojski jezik; zato pa bi morali izbirati njemu primerno berivo ter ga z njim tako vzgajati, da bi prešel v svet socialističnega človeka na naraven, neprisiljen način. — »Sola — politieum, da. Čitanka — agit-propka, ne!«12
Skoda, da je Tiran podrobneje ocenil le Srbsko in hrvatsko vadnico 1950, Slovensko berilo I 1952 in Slovensko berilo II 1952, nikjer pa ne omenja Prve, Druge, Tretje in Četrte čitanke. Sodim pa, da očitki letijo tudi nanje.
Tiran je zgodovinsko gledano v članku že četrtič sprožil vprašanje o zamenjavi čitank s šolskimi listi.
L. 1954 pa smo lahko brali prav nasprotno tiskano mnenje o tem, naj se čitanke obdrže, namreč:... »čitanko morajo učenci imeti v vseh razredih. To je že dolgo soglasno in načelno stališče — če bi se izrazil v uradnem jeziku — vseh učiteljev.«13
Cisto nasprotni mnenji! Kako tedaj? Pretresimo starejše in mlajše očitke iz pedagoške literature proti dosedanjim čitankam! Le-te so neprikupne že samo zato, ker so šolske in se je treba iz njih učiti brati. Seveda, učenje je učenje — delo, ki je včasih bolj nerodno, kot bi bilo treba: Cankarjeva črtica Mater je zatajil (Četrta čitanka, 1953, str. 40—43) n. pr- je stilistično lepa in idejno močna. Ob njej naj bi učenec doživel spoštovanje do kmečke matere, kmečkega človeka, da se ga ne bi sramoval. Ali je res potrebno take sestavke »lajnati«, t. j. ustne in pismeno obnavljati? Ne, nikakor ne!
V. začetku leta bi bilo treba ugotoviti, kateri so primerni, pregledati sestavke v čitankah in
12	Isti. prav tam.
13	V. Cvetko, n. d., ‘str. 118.
kateri niso kvalitetni, kateri so prikladni za ustne in pismene obnove (skrčitve, razširitve, pripovedovanje po analogiji), kateri za vajo v estetskem branju, dramatizacijo itd. Tako bi Vo berilo vsaj nekoliko bolj mika -no, z neprestanimi obnovami in neživljenjskim branjem pa se mora učencem pristuditi.
Očitek starejšega datuma pravi, da vsebujejo berila kopico med sabo nepovezanih drobcev in ne navajajo učenca na branje knjig. Na branje knjig ga berilo res premalo navaja, čeprav ob analizi, drobcev učenec tudi nekaj pridobi. Ob očitku glede ''drobcev pa se je treba vprašati, če roj začnemo n. pr. učiti brati učence ob epih, povestih. Gotovo ne, saj še s krajšimi sestavki v berilih praktiki niso zadovoljni, češ da se ne dajo obravnavati v eni uri.
Tako se vrtimo v slepem kolobarju: branje knijg — učenčeva dojemljivost — prekratke ure. Pri vsem tem pa večinoma .u-ščamo učenca, da sam bere daljša dela, zato pa res ni čuda, če jih ne znajo mnogi s pridom brati, ne ocenjevati ter ne znajo izbirati med šundom in um :tni-naml.
Pa utegne kdo reči, saj je predpisano domače branje oz. berivo. Vse lepo in prav, toda vprašanje je, kakšni so napotki zanje v šoli in kako se branje kontrolira, ker zdaj ni knjig, zdaj ni časa, poleg tega pa vse predpisano diši po šoli. Zato pa tako imenovani referati romajo iz rok v roke, iz šole v šolo, iz rodu v rod.
Zgodovinski razvoj nam je pokazal, da so ,se ogibala berila notranji razdrobljenosti z druženjem vsebinsko sorodnih sestavkov. To pa je seve le izhod za silo.
V zvezi z drobci je tudi očitek, da berila niso osnovno mikavna, ker učenca pritegujejo dogodki (fabule). To je res in se je temu težko, pa vendarle vsaj mogoče ogniti. Kje pa ' je neki zapisano, da mora biti v
Založba Obzorja
OBDARUJTE OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA UČENCE S KNJIGAMI!
Ob koncu šolskega leta obdarujejo šole, občine, društva in podjetja najboljše učence. Tudi letos naj bo tako.
Za obdaritev imate letos najprimernejšo izbero v izdajah Založbe OBZORJA.
ZA NAJMANJŠE so najbolj primerne pravljice, ki jih lahko dobite še 27 različnih številk, broš. po 40 din in kar-tonirane po 70 din.
ZA SREDNJO STOPNJO je najprimernejša zbirka »BILO JE NEKOČ — povesti iz naše zgodovine. Napisal jih Je OSKAR HUD ALEŠ.
Izšle so 4 knjižice:
so
1.	Pralovec Geg Gun najde ječmen.
2.	Faraonov, praznik Junaški Spartak.
Vsaka knjižica vsebuje po po 40 in 70 din.
3.	Na veliko pot Slovenski knez.
4.	Pogubni oblak.
Črna smrt.
s povesti. Tudi te knjižice
ZA UČENCE NIŽJIH RAZREDOV:
Janez Švajncer: Junak na kolcih, 320 din. Drago Vresnik, Lisko z gora, 320 din.
Mato Lovrak, Deček, 320 din.
ZA UČENCE VIŠJIH RAZREDOV:
Anton Ingolič, Lukarji, 105 din.
a	Človek na meji, 3G5 din.
p	Sončna reber, 450 do 700 din, po vezavi.
Ivan Potrč, Gorice, 135 din.
Oskar Hudales, Mladost med knjigami, 240 din.
Miško Kranjec. Nekoč bo lepše, po vezavi od 550 do 800 dinarjev.
Hieng, Bohanec, Kovačič, novele, 560 din.
Branko Hofman, Vrabčki, 220 din.
Boris Pahor, Vila ob jezeru, 500 do 600 din.
B. Traven, Obiralci bombaža, 130 din.
Louis Adamič. Iz dveh domovin, 175 din.
Mihailo Lalič, Svatba, 275 din.
VVaiter Scott, Ivanhoe, 210 din.
Pavese in drugi. Osem italijanskih novel, 400 din. Roiland, Španska inkvizicija, 320 din.
France Filipič, Pohorski bataljon, po vezavi od 400 do 700 din.
Romain Roiland, Michelangelo, 650 din.
Ferdo Godina, Krivda Jarčekove Kristine, 360 do 540 din, Jack London, Bele samote, 300 din.
H. G. VVells, Velikani prihajajo, 450 do 680 din,
Jules Verne, Carski sel, 520 din.
Boris Grabnar, Potovanje po Veliki garabaniji, sodobna francoska proza. 750 din.
Knjige dostavljamo šolam brezplačno. Prosimo, da Društva učiteljev in profesorjev opozorijo po svojih referentih za mladinsko literaturo šolska upraviteljstva, društva in podjetja na to priložnost, ko lahko nudimo mladini primerno literaturo za počitnice s tem, da jo obdarimo za uspešno delo v šoli.
*
EPISKOP — Tovarna TOS v Ljubljani je že začela izdelovati epilskope. Z njim lahko prenesete vsako sliko na platno, steno ali na kak drug predmet. Zeio je primeren za povečavo risb, zemljevidov in načrtov. Na razdaljo osem1 metrov je velikost slike lahko 378 X 378 cm. Založba spre-■ jema naročila. Dostavila jih bo v tretjem četrtletju. Kompletni aparat stane od 70.600 do 75.000 din.
BIOLOŠKE SLIKE — rak, polž, riba, golob, kobilica in mačka. To so stenske slike v velikosti 70 X 100 cm v barvah, nalepljene na platno, ki so najprimernejše učilo za pouk biologije. Slike so delo akademskega slikarja JANEZA VIDICA. Vsaki sliki je priloženo primerno besedilo, ki sta ga sestavila prof. Gaspari in prof. Grubič. Cena seriji je 3900 din, posamezne slike so po 650 din.
POSLUŽUJTE SE NAŠIH NAROČILNIC, KI SMO JIH POSLALI VSEM DRUŠTVOM UČITELJEV IN PROFESOJt-JEV V SLOVENIJI.
ORGANIZACIJA LJUDSKE OBLASTI V FLRJ.
Zidna karta v velikosti 70 X 100 cm, kašiirana v štirih barvah. Cena 1300 din. Nujno je potrebna vsaki šoli, uradu, društvu in podjetju.
Založila naša založba, ki sprejema naročila.
berilih kopica basni, pravljic, pripovedk, črtic, opisov, orisov itd,? Nikjer! Vse se da po preudarku tako skrčiti, da bi se zbrale najbolj značilne leposlovne zvrsti iz preteklosti in sodobnosti, nekaj poljudnopoučne proze itd., tisto berivo, ki odraža sodobno stvarnost in se z njo vred omenja, pa naj bi bolj sistematično urejeno prinašali mladinski časniki in časopisi.
Tako bi se berilo skrčilo in bi bilo nekaj več prostora za daljša dela, iz katerih naj bi se natisnili najlepši in najznačilnejši odlomki v celoti, ostala' vsebina pa skrčeno. S tem bi berila nekoliko omilila osnovno nemikavnost in bi se že dalo obravnavati v nekaj urah tudi daljša dela, da bi navajali mladino tudi na branje knjig.
S tem bi odpadel tudi očitek o nesodobnosti beril. Vsakdo bi namreč moral vedeti, da berilo kot tako ne more biti toliko sodobno, kot je potrebno, če jih npčemo — kot doslej — vsaki dve leti krpati, vedel pa bi tudi, kje dobi sodobno berivo. Na tak način bi dosegli tudi to, da se učitelji ne bi včasih mučili z brezuspešno agitacijo za mladinske časnike in časopise, obenem pa bi jih ti bolj uporabljali pri pouku kot dosle‘j, ker bi bilo — če hočete — tudi to »oficialnp« berivo ne le v učnih načrtih, ampak tudi v očeh staršev in učiteljev.
Danes, ko imamo kopico mladinskih časopisov in časnikov (Ciciban, Pionir, Pionirski list, Tribuna, Mladina itd.), obilico mladinskih knjig in mnogi časniki (Poročevalec, Ljubljanski dnevnik. Ljudska pravica, Slo-_venski jadran, Slovenski vestnik, Matajur, Primorski dnevnik) prinašajo mladinske priloge, ni nujno potrebno odpravljati doslej običajnih šolskih beril in zahtevati šolske liste. Če se bo tisti trud, ki bi bil potreben za urejanje takega šolskega lista — in ta ne bi bil majhen — porabil za to, da bodo načrtneje urejevani časniki in časopisi za
!««««»< ............
mladino, bo vsaj deloma volk sit in koza cela.
Seveda pa bi morala bit! berila vsebinsko, didaktično in tehnično na dostojni višini. V tehničnem pogledu vsaj na taki višini, kot so nekatere naše razkošno opremljene mladinske knjige. Tudi ilustracije bi morale biti najboljše, da bi se jih učila mladina »brati« in ocenjevati. V berilih za nižje razrede nikakor ne bi smeli varčevati z večbarvnim tiskom.
Dokler imamo toliko niže organiziranih šol, v katerih so učitelji pravi omnibusi, bi morala imeti berila tudi dobre opombe. 2e učiteljišča doslej niso dovolj seznanjala kandidatov z mladinsko literaturo in jih niso navajala na ocenjevanje le-te, poleg tega pa nima vsakdo »posluha« za dojemanje umetnosti, vsaj ne takega, kot bi bil potreben učitelju.
Včasih se sliši proti opombam ugovor, češ da omejujejo učiteljevo ustvarjalnost. Ko bi bil jaz na niže organizirani šoli in ne bi imel literature, skoraj, kolikor si je želim, pa bi slišal, tak ugovor proti opombam, bi si'mi-slil — oprostite — da me tisti, ki tako govori, vleče za nos.
Vsekakoi/pa moram v tej zvezi z obema rokama podpisati Tiranovo misel, naj bi bile šolske knjige danes proste davka, da bi bile čimcenejše, ako že ne bi šolske reforme v malem začele s tem, da bi jih mladina dobivala v šoli iz kreditnih skupnosti.
Dodal bi še to, da, kdor hoče učiti koga ljubezni do knjige in branja, mora tudi sam rad in dosti brati. Zato ne bi smelo biti učiteljev brez bogatih knjižnic. In sredstva? Tudi na to je treba misliti pri šolski reformi!
Ako ne bi zadeve uredili tako, pa ne bi kazalo drugega 'kot uvesti tako imenovane bralne pole ali pa šolske liste. Ne morem pa si prav misliti, kriko bi le-to izglodalo nevezano v torbicah učencev po nekaj tednih.
(Konec v naslednji številki)
Stran «
•PROSVETNI DELAVEC«
Štev. rt
Predsedniki maturitetnih izpitnih odborov:
TEPLY Bogo za II. gimnazijo v Celju,
LESKOŠEK Janko za I. gimnazijo v Celju,
SMOLEJ Viktor za gimnazijo v Ajdovščini,
HAINZ Jože za gimnazijo Škofja Loka,
PETAUER Leopold za gimnazijo na Jesenicah,
POLENEC Janko za gimnazijo v Ptuju,
AVČIN dr. ing. Franc za gimnazijo v Idriji,
MIKUŽ dr. Metod za gimnazijo v Novem mestu,
GRAD dr. Anton za gimnazijo v Kamniku,
TOMŠIČ dr. France za gimnazijo v Črnomlju,
OBLAK, ANTON za gimnazijo v Trbovljah,
PETERNEL Rado za IX. gimnazijo v Ljubljani,
ZIHERL Boris za gimnazijo Kranj,
PETKOVŠEK Viktor za II. gimnazijo v Mariboru,
SAVNIK dr. Roman za gimnazijo ’ Kbčeivje,
MODIC Lev za gimnazijo Ravne,
LEGISA dr. Lino za gimnazijo ‘v Novi Gorici,
STUPAN Bogomir za Klasično gimnazjo v Mariboru, KOMPARE Dušan za X. gimnazijo v Ljubljani,
ŽABKAR Jože za gimnazijo v Brežicah;
PREZELJ Jože za gimnazijo v Kopru,
ŠKANDALI Zvonko za gimnazijo v Postojni,
PERŠIČ Zorka za VI. gimnazijo v Ljubljani,
KREFT Ivan za gimnazijo v Murski Soboti,
GOGALA dr. Stanko za III. gimnazijo v Ljubljani,
LEBAN Milan za I. gimnazijo v Mariboru,
VPILDMAN Oto za XII. gimnazijo v Ljubljani,
ILESlC dr. Svetozar za VIII. gimnazijo v Ljubljani,
KREFT dr. Bratko za Klasično gimnazijo v Ljdbljani,
LOVŠE Živko za V. gimnazijo v Ljubljani,
KREČIČ Ivan za gimnazijo v
Stični,
JURANČIČ Janko za I. gimnazijo v Ljubljani,
AHLIN Franc za II. gimnazijo v Ljubljani,
Predsedniki izpitnih odborov na učiteljiščih:
ŠILIH Gustav za Učiteljišče v Ljubljani,
ŠEGULA dr. Iva za Učiteljišče v Tolminu,
GESTRIN Ferdo za Učiteljišče v Kopru,
GSPAN Alfonz za Učiteljišče v Novem mestu,
MIHELIČ Stane za Učiteljišče v* Celju,
MELIHAR Stane za Učiteljišče v Mariboru,
SCHMIDT dr. Vlado za Srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani.
DruIMvo o&čitfeSiev Ira profesoric v fe EiCT&fiifiliranIo „fifliapce**
Društvo učiteljev in profesorjev občine Vojnik je praznovalo osemdesetletnico Cankarjevega rojstva na poseben način. Člani Društva iz Vojnika, Strmca, (Jk>cke, Frankolovega in Dolane •o pripravili »Hlapce«, s katerimi bodo gostovali po celjski Okolici. Dne 18. in 19. maja so imelj po dve predstavi v Vojniku in na Dobrni.
Tečaj za profesorje zgodovine
Zgodovinsko društvo LR Srbije prireja v sporazumu z Zvezo zgodovinskega društva Jugoslavije tečaj za profesorje zgodovine. Na tečaju, ki bo od 10. do 30 sept. v Beogradu, bo obravnavana zgodovina narodov Jugoslavije od 1. 1918 — 1945. Tečaja naj bi se upeležilli v prvi vrsti oni profesorji, ki bodo' kasneje to najnovejše zgodovinsko obdobje posredovali ostalim zgodovinarjem v svojem okraju. Iz vsakega okraja se bo lahko udeležil -ečaja vsaj en zgodovinar. Reflektanbi naj pošljejo svoje prijave do konca julija Zgodovinskemu društvu za Slovenijo, Univerzitetna knjžnica.
Ker materialni pogoji tečaja še niso znani, bo Zgodovinsko društvo reševalo to vprašanje skupno s svetom za šolstvo LRS kasneje.
Vojniška dramatska skupina učiteljev je s svojim nastopom dosegla v režiji svojega društvenega predsednika Matka Matjana pomemben uspeh. Ce vzamemo za merilo vaške diletantske predstave (dobre), so »Hlapci« nadpovprečno uspeli.
Vojniškr dramatski družini gre- posebna zahvala za to, da je znova obudila k življenju nekoč pogostejši pojav, da ob posebnih prilikah učitelji sami prirejajo gledališke predstave. Zato je njihova družina dosegla doslej pri poslušalstvu nepričakovan uspeh. Gledalci spremljajo »Hlapce« z nenavadno zbranostjo in so jim postali novo odkritje. Zato je delo uči-
teljskih dramatskih družin še tembolj pomembno, saj bo tudi v domače društveno življenje prineslo nove pobude.
Ob teh predstavah sem se s.pomnil žive želje ijudsko-pro-svelnih delavcev, da bi namreč doživeli ustanovitev dramatske-ga centra, ki bi organiziral daljše tečaje, kjer naj bi — podobno kakor UPZ — predvsem učitelji režiserji teoretično in praktično poglabljali svoje znanje in uspešno usmerjali svoje sposobnosti. Učitelji, ki večinoma vodijo vaške ljudske odre, nimajo vedno prilike in možnosti, da bi izbrali primerno dramsko delo, ga uspešno opremili in izvedli.	J. Z.
i CD G CD !1 CD E CD I CD D CD H CD E CD 9 CD B CD ■ CD ■ CD D CD 1 d'
1 A Z P I S
S šolskim letom 1956/57 bosta na nižji gimnaziji v Mengšu prosti dve učni mesti, in sicer:
za profesorja ozir. predmetnega učitelja angleščine in
za profesorja ozir. predmetnega učitelja biologije.
Prosilci naj pravočasno, a najkasneje do 30. Junija 1956, vlože prošnje na občinski ljudski odbor Mengeš — Svet za prosveto in kulturo.
Samsko stanovanje bo morebiti zagotov" družinska ne.
0
■
o
■
o
■
o
B
0
fl
o
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO FILME na 16 mm traku:.
šolske
prosvetne kulturne
strokovne
za vsa podrošja
Razpolagamo z velikim številom šolskih diafilmov iz hio* logije, zgodovine, fizike, kemije, geografije, znanosti in tehnike, umetnosti, spoznavanja prirode in družbe. frnn> coske književnosti itd.
Diafilme morete nabaviti pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 6. za ceno po 500 din od kosa.
— Zahtevajte naše kataloge in informacije! — Filme tudi izposojujemo.
99
FIG,
ZAGiSEIS
Direkcija in laboratorij: KRUGE 48
telefon 25-243, 37-955
Distribucija: BOŽiDARA ADŽIJE 17 telefon 37-279
j
m Delo »Mladinske knjige" letos
©
NAKLADA POSAMEZNE ŠTEVILKE LISTOV:
64.300 izv.
63.000 izv.
c
a
M
u
U
29.000 izv.
□
CELOLETNA NAKLADA:
2,300.000 izv.
580.000 izv.
OD
270.000 izv.
GD
Založba »Mladinska knjiga« želi ob koncu šolskega leta prikazati rezultate v preteklem šolskem letu. Ta prikaz bo prav gotovo zanimal prosvetne organe in prosvetne delavce. Podatki kažejo Uspeh žaiožbe. K temu uspehu je predvsem pripomogel kvaliteten, pester in nevsiljivo poučen program izdanih knjig in listov. Tudi živa oprema in mnoge ilustracije so približali knjigo mladim bralcem. Vsa ta dela pa bi izšla v zelo nizki nakladi, ako ne bi založbi močno pomagali prosvetni delavci. Da so postale naše izdaje Ciciban, Pionir, Pionirski list, Čebelica, Sinji galeb in Kondor prav nepogrešljivo vsakdanje branje mladine, je zasluga požrtvovalnih prosvetnih delavcev. Zato se iskreno zahvali ujemo vsem, ki so na kakršen koli način pomagali
založbi do njenih uspehov.
ŠTEVILO NAROČNIKOV NA IZDAJE ZALOŽBE »MLADINSKA KNJIGA« V ŠOLSKEM LETU 1955/55
			LISTI			K N J l Z N t		č B KM	\ C		i\ N J 4. h		i L i
š- N	Okraj	Cici- ban	Pionir	Pionir. list	Cebe lica	Sinji galeb	Kon- dor	Zlata ptica	Poto piši	Živali	Cici bane	/50 'arje	Mla- dino
1 M	Celje	7 596	3 894	7 976	1 145	1 248	320	102	102	86		53	41
l.	Gorica	4 352	1 456	4213	510	751	48	34	35	I0S	t	'	/
3.	Kočevje	1 387	451	1 371	175	170	31	14	13	13	4	3	2-
4	Koper	3 372	1 598	3 290	685	608	34	29	33	59	19	19	IV
5.	Kranj	7 021	2 844	5 937	1 345	1 383	172	58	55	48	28	36	26
6	Ljubljana	13 518	6 947	11 724	4 203	3 671	204	96	93	93	30	38	37
h	Maribor	11 437	4 979	11 735	2412	3 447	10C	96	159	75	76	34	28
8.	Murska Sobota	4 280	2 020	5 031	385	502	4	23	14	15	9	9	9
9.	Novo ■ mesto	2 552	696	2 912	142	173	9	27	31	24	6	6	6
10	Ptuj	3 240	1 790	4 321	806	859	14	28	22	24	9	8	9
II.	Trbovlje	5185	4 648	5 785	1 719	2 227	27	66	67	50	50	68	42
	Skupno	63 913	31 323	64 286	13 527	14 979	963	573	624	596	292	281	225
KNJIŽNICA ČEBELICA
LONČEK KUHAJ, ilustriral Gvido Birolla	France Bevk: PAZI NA GLAVO — GLAVA NI ŽOGA,
Ela Peroci: MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON, tlu-	ilustriral Dušan Petrič
striral Leo Koporc
POVODNI MOZ, ilustriral Maksim Gaspari, ponatis ESKIMČEK. ilustrirala Cita Potokar, ponatis
Stanko Semič-Dakl: PARTIZANČEK, ilustriral France Slana
Vuk St. Karadžič: LA? IMA KRATKE NOGE, ilustriral Miha Maleš
VSE KNJIŽICE SO ŠE NA ZALOGI
KNJIŽNICA »SINJI GALEB«
za 90 din je prejel učenec vsak mesec kvalitetno knjigo iz domače in svetovne književnosti. Letos so izšle:
T. Seliškar: Posadka brez ladje, I. del, ponatis T. Seliškar: Posadka brez ladje, II. del, ponatis E. Kastner: Pikica in Tonček, z orig. risbami, ponatis
I.	Cankar: ČRTICE, ilustriral Maksim Sedej
J.	Verne: 20.00 milj pod morjem, I. del, orig. risbe J. Verne: 20.000 milj pod morjem, II. del
E. Bass: Nepremagljiva enajsterica, z orig. risbami H. R. Haggard: Salamonovi rudniki, ilustriral Milan Bizovičar
IZ ZBIRKE POTOPISOV (knjiga po 300 din) sta Izšla 2 potopisa B. Škerlj: Neznana Amerika T. Henry: Beli kontinent IZ ZBIRKE IZ ŽIVLJENJA ŽIVALI Izšla knjiga B. Škerlj: Nevšečno sorodstvo V Cicibanovi knjižnici smo med ostal izdali:
B. Rudolf: Zamorček in ladjica (95.—) Slikanice: Naše igre (100.—)
Moji prijatelji (100.—)
G. Vitez: Vesele zanke (150.—)
Matej Bor: Ropotalo in ptice (160.—)
Knjižnica za šolarje:
F. Bevk: Pastirci (130.—)
D. Maksimovič: Pomladna pesem (75.—) Andersen: Snežna kraljica (370.—)
Knjižnici za mladino so se v letošnjem letu pridružile:
A. Daudet: Tartarin iz Tarascona (390.—)
F. Milčinski: Ptički brez gnezda (295.—)
F. S, Finžgar: Pod svobodnim soncem F. S. Finžgar: Pod svobodnim soncem (370)
I. Tavčar: Cvetje v jeseni (190.—)
Lutkovni oder:
M.	Rode: Meh za smeh (70.—)
N.	Kurent: Baterija ing. Lisca (70)