Ameriška Domovina
>> p
■ro<st ^:<<2zssr**,
''z
z?-
National and International Circnlation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 24, 1969
MORMIMO HMtSPAPm
ŠTEV. LXVII - VOL. LXVII
Kina napovedala novo mehaniki ¥
Kanadi hočejo plače, kol jih i^ajo fi v ZDA
MONTREAL, Que. — Air Ca-
po!ilika na Balkanu
Prijaznost, ki jo goji že več lot v odnosih z Romunijo, je začela kazati tudi do Jugoslavije.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — ■^iplomatje še zmeraj mislijo, da Je Tirana navadna politična tro-benta Peipinga. Kar trdi Tirana, trdi dejansko tovariš Mao. V tej 2vezi je zanimivo, kako se tre-nutno suče albanska — to je: '-Udi kitajska — zunanja politika.
V tej luči je treba opazovati ^bansko akcijo, da bi se zopet Prikupila Romuniji in celo Jugo-s'aviji. Zadnje albanske izjave trdijo, da imajo v Moskvi načrt, kako bi zasedli preko Bolgarije Oapreje Romunijo, potem pa Ju-Soslavijo. V Moskvi se zavedajo, b15 je to tvegana zadeva.
bi kvarila račune Sovjetski 2Vezi, se je Albanija (to je Mao) Načela približevati tudi Jugosla-viji. Ni več divjih napadov na titoizem, zato pa Albanija odkri-Va tudi svetle strani na jugoslo-vanski stvarnosti, čeprav bi ji Posledice albanskega upora v Kostnetu narekovale drugačno Politiko. Albanija seveda podpira na celi črti tudi odpor češko-si°Vaških komunistov moskov-skim nakanam, akoravno liberalni komunizem ni v časteh ne v Albaniji ne na Kitajskem.
Drvi cilj nove albansko-kitaj-ske politike naj bi bil podžiganje 0 d P o r a moskovskih satelitov Proti sovjetskemu načrtu za roodnarodni komunistični kongres v Moskvi. Res se sateliti ne bQdo mogli upirati sovjetski taktiki kar naravnost, po ovinkih Pa lahko kvarijo račune.. Na o^gresu bo namreč dosti drugih delegacijj ne bodo slepo sledile ‘ovjetskemu vodstvu. Ako se jToskovski sateliti stališčem ta-*b opozicijonalno •Irank pridružijo bono”, bo
darec 2a “izdajalce
v Kremlju”.
v. "Kot se vidi, ima Peiping že aroko razpredeno mrežo hujskala in sumničenja proti delovne-Programu moskovskega odnarodnega kom unističnega origresa. Peiping bo porabil še zadnje
razpoloženih samo “simbo-že hud moralen u-komunizma
. tedne, da nameče Sovje-. rri se toliko polen pod noge, ko-°r jih bo le še mogoče nabra-
likc
ti.
Ne Čutijo se vezane
New YORK, N.Y. — Skupina v duhovnikov katoliške škofije s rooklynn je izjavila, da se ne ^ atra vezano na celibat in so-Čet Se tahko vsak čas poroči, udi tega v tem času ne name-a- V vprašanju celibata se je rnerno, jasno in odločno posta-fov ^r°tt stališču papeža in ško-
j. Kljub očitnemu nasprotju svo-hjo dn* 0bl.iubi pred posveče-^ k1’ kljub jasni nepokorščini
hic °m tn papežu hočejo člani o-JOriP slriir\inc» rvdoti
ni |erie skupine ostati kot red-
na svojih položa-
Towionr
nad a je zastonj poskušala doseči sporazum z letalskimi mehaniki. Ponudila jim je triletno pogodbo s 23'( poviška tekom trajanja pogodbe. Unija je predlog odklonila z zahtevo po izenačenju plač z letalskimi mehaniki v Združenih državah. Sam predsednik zvezne vlade Trudeau je označil ponudbo Air Canada za ugodno in pripomnil, da Air Canada ni sposobna zahteve mehanikov po enakih plačah z onimi v ZDA izpolniti.
Tako ni bilo drugega izhoda kot štrajk. Letala so' obstala na tleh, okol 6,300 oseb, zaposlenih pri Air Canada, je pa brez posla in zaslužka. Tisti, ki so uporabljali letala Air Canada, si pomagajo, kot vedo in znajo.
Razgovori med unijo letalskih mehanikov in Air Canada so obtičali in pravijo, da ne bodo obnovljeni, dokler ne bo resnih iz-gledov za njihov uspeh. Pot do sporazuma je težavna,'ker so dobili ameriški letalski mehaniki
i
z nedavno novo pogodbo povišanje svojih plač, ki je razliko s kanadskimi še povečalo.
Ameriški letalski mehaniki bodo imeli po novi pogodbi po treh letih $5.50 na uro, pa še posebni dodatek na draginjo, med tem ko bi kanadski imeli po treh letih ob koncu ponujene pogodbe s 23',; poviška $4.70 na uro. Se-dpnja plgča povprečnega letalskega mehanika v Kanadi je $3.97, med tem ko je bila ta južno od meje do zadnje pogodbe $5.14 na uro.
Moskva sprašuje ZDA o namerah tolikšnih sii v Japonskem morju
Sovjetska zveza je vprašala Združene države o namerah močne pomorske eskadre, ki so jo poslale v Japonsko morje z nalogo čuvanja izvidniških poletov pred Severno Korejo.
WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je objavilo, da je Sovjetska zveza uradno povprašala, kakšne namene imajo ZDA z izredno veliko pomorsko močjo, ki so jo poslale zadnje dni v Japonsko morje. Skupno obsega pomorski odred 71 zdaj 29 ladij, med njimi 4 letalonosilke, 3 “napadlne” in eno za boj proti podmornicam, 3 težke križarke in 22 rušilcev. Skupno je na letalonosilkah okoli 260 letal, od tega eno tretjino modernih, nadzvočnih jet letal F4 Phantom. Prvotni skupini 23 ladij se je včeraj pridružilo še 6 rušilcev.
Kam so izginili terenci iz vasi Juž. Vietnama?
SAIGON, J. Viet.
Tiskovni tajnik državnega oddelka Carl Bartch je dejal, da je ameriški poslanik Jacob Beam na vprašanje o ciljih te pomorske sile v Japonskem morju odgovoril v smislu Nixonove izjave pretekli petek na tiskovni konferenci. Predsednik ZDA je tedaj dejal, da je ukazal obnovo izvidniških poletov vzdolž Severne Koreje, pa dal oboroženim silam tudi, ukaz, da poskrbe za varnost teh letal.
Sličen odgovor je dal državni podtajnik E. Richardson sovjetskemu poslaništvu v Washingto-nu na enako vprašanje. Sovjetsko povpraševanje in izraz “zaskrbljenosti” izražen vladi ZDA Vladni že ni uradna nota in uradno tudi trdijo, da'ne kak protest. Moskva hoče
Katera nevidna roka vodi dijaške nemire?
CLEVELAND, O. — N.Y. Times je dal za preteklo sredo sledeči pregled študentovskih akcij:
UNIVERZA CORNELL: Črnski študentje držijo ‘v okupaciji’ upravno poslopje in nekatere pritikline. Profesorski zbor premišljuje, ali naj potrdi sporazum med upravo in črnskimi študenti ali ne. Beli študentje piketi-rajo in obtožujejo administracijo, da je ‘kapitulirala’ pred črnimi uporniki.
COLLEGE QUEENS-BOROUGH: 400 Študentov je zmagalo nad varnostnimi stražami in zasedlo celo nadstropje v upravni zgradbi. Na zahtevo sodnih oblasti so se demonstrantje po 6 urah umaknili, toda 25 se jih je kmalu vrnilo in sklenilo, da ne odnehajo.
UNIVERZA HARVARD: Študentje so vdrli v pisarne in onemogočili redno poslovanje. U-prava je morala poslati tajnice domov.
UNIVERZA YALE: SDS so preprečili zastopnikom marinov, nabiranje kandidatov za vojaško službo. Mogli so nabrati samo 15 interesentov.
UNIVERZA COLUMBIA: SDS so pripeljali srednješolce in z njimi vred zasedli Hamilton dvorano. Ko je preteklo nekaj časa, so dvorano zapustili.
So to samo univerze blizu New Yorka. Nemirov je bilo dovolj tudi v drugih delih naše dežele.
Težko je verjeti, du sc vsa ta junaštva SDS nastala isti dan čisto slučajno.
Vlaki še vedno vozijo čez Kitajsko v Vietnam
HONG KONG. — Kljub vsem javnim prepirom in očitni sovražnosti med Sovjetsko zvezo in Kitajsko vozijo vlaki iz Sov
POROTA JE ODLOČILA ZA SIRKAMA VČERAJ: SMRTI
Po treh dneh razpravljanja je porota, ki je spoznala Sirhana B. Sirhana pretekli teden krivega umora sen. R. F. Kennedyja pretekli junij, včeraj določila zanj kazen: smrt. Sodnik ima še vedno pravico kazen zmanjšati, če se mu zdi, da je šla porota predaleč. Obramba je vložila priziv.
LOS ANGELES, Calif. — Porota sedem mož in pet žensk, ki je pretekli teden odločila, da je 25 let stari palestinski Arabec, ki se je pred leti s starši naselil v Združenih državah, kriv umora sen. Roberta F. Kennedyja 5. junija lani, je včeraj po 11 urah in 45 minutah razpravljanja odločila, naj bo njegov zločin kaznovan s smrtjo. Končna, uradna odločitev kazni je prihranjena sodniku in jo bo izrekel 14. maja, ko je določeno zaslišanje priziva glavnega odvetnika G. B. Cooperja. Sodnik lahko smrtno kazen še vedno zniža, če smatra, da je šla porota predaleč in določila preostro kazen. Sirhan B. Sirhan ima dobre izglede, da bo kljub odločitvi porote rešil glavo. Ima še vrsto prizivov pri državnem in zveznih sodiščih, na kraju pa tudi lahko uspe napor nasprotnikov smrtne obsodbe, da se to ukine. V Kaliforniji je bila zadnja smrtna obsodba izvršena 12. aprila 1967. Na smrt obsojenih je trenufno v San Quentin državni ječi, kamor bodo spravili tudi Sirhana, 81 jetnikov.
Prevladovalo
je mnenje, da bo porota pod vplivom dokazovanja obrambe, da je obtoženec neuravnovešen in “duševno preveč bolan”, da bi plačal swoj zločin s smrtno kaznijo, Sirhana B. Sirhana obsodila na dosmrtno ječo. V tem slučaju bi imel možnost po 7 letih priti na svobodo.
Ko je glavni odvetnik Grant B. Cooper po objavi odločitve porote šel z obsojencem na samo in mu dejal, da je storil vse, kar je bilo mogoče za njegovo rešitev, je Sirhan dejal: “Tudi Jezus Kristus bi me ne mogel rešiti!” Ko je bila brana odločitev porote, je obtoženec mirno in brezizrazno gledal naravnost na porotnike.
Glavni javni tožilec Lynn D, Compton je dejal, da je bila ob-
opazovalci podeželja
je koncem preteklega in v začet-|tem povpraševanjem javno po-, jgtske zveze vojne potrebščine
1 tega leta izginilo 8,000 rdečih kazati svojo skrb za Severno Ko- prek0 Kitajske v Severni Viet- sodba Praviona in pripomnil, da
nam brez posebnih motenj. Vla-
aktivistov, takozvanih terencev, rej°; s katero ima obrambno vo-na katerih sloni rdeči vpliv in jaško pogodbo. To nemara še pomoč na podeželju, iz vasi Južne- sebno, ker je rdeča Kitajska pri-
ga Vietnama.
Poznavalci razmer sodijo, da so terenci odšli v Severni Vietnam, kjer jih pripravljajo in vežbajo za čas, ko bo vojskovanje končano in se bo treba posvetiti mirni gradnji komunistične moči v Južnem Vietnamu. Ti
jema zaradi pomoči, ki jo je nudila ZDA pri iskanju sestreljenega letala.
Sporočajte domače vesti!
šolani terenci naj bi bili vpliva Hanoia na jugu.
osnova
ke s tovori prevzemajo Severni Vietnamci že daleč onstran meje v Sovjetski zvezi in jih sami vozijo preko Kitajske vse v Severni Vietnam.
Kitajci te vlake sicer skrbno nadzirajo in pazijo na nje, toda jih puščajo v miru, ko vidijo, da na njih ni ruskega osobja, ampak vietnamsko.
je poroto pid njeni odločitvi vodil občutek, da je treba določiti strožjo kazen, da bodo ljudje vedeli, da takih zločinov “enostavno ni mogoče trpeti”. Obsodba izraža v očeh javnega tožilca razpoloženje ameriške javnosti, ki “v večini odobrava smrtno kazen”.
Glavni odvetnik Cooper je dejal časnikarjem po objavi sod-
V Južnem Vietnamu se "pripravljajo" na volitve
Najvi£5nat zjasnitcv’ Do v-13 temperatura Cl nevarnost slane.
hladno, do 50.
CLEVELAND, O. — S tem delom so se pečali saigonski politiki zadnjih 5 let parkrat, samo enkrat so pa pripravam res sledile volitve. To je bilo pred dvemi leti. Od takrat bi morala narodna skupščina delati že poldrugo leto, pa se nikamor ne zgane. Zato jo celo dnevno časopisje popolnoma zanemarja, se kvečjemu norčuje iz nje. Spodnjemu domu z njegovimi 137 poslanci pravi, da je “otroški vrtec”, za 60-članski senat so si dnevniki izmislili ime “zavod za ostarele”. Imajo pa časopisi prav, kajti narodna skupščina dejansko ne dela, kvečjemu debatira, dokler debate ne' utonejo v pozabi. Pač pa je poskrbela zase: dnevnice znašajo na mesec $865!
Vkljub temu sedaj v Saigo-nu vsa politična javnost govori o pripravah na volitve. Razgovori o volitvah imajo poseben namen: pokrijejo naj zaskrbljenost, kaj bo. V Južnem Vietnamu se jim namreč počasi odpirajo oči: vidijo, da A-merika ne bo pri njih “sod-
njemu dnevu kaše kuhala”, da bo preje ali pozneje šla domov. Za tiste čase se -morajo sami pripraviti, ako hočejo še obstati taki, kakršni so. To je glavni vzrok za debate o pripravah za volitve.
Povod zanje je dal sam predsednik republike Van Thieu, ki je ravno povedal, da se bo Južni Vietnam boril naprej tudi takrat, kadar bo ostal sam. Je pa kaj kmalu razodel javnosti tudi povod za svoj pogum. Po glavi mu gre načrt, kako bi skoval veliko stranko, ki bi pod njegovim vodstvom šla enkrat v bodočnosti na volitve in v boj proti komunistom. Svoj načrt je že razložil na par shodih. Zmeraj je pozival vse skupine in struje, naj se ne prepirajo med seboj, naj se rajše združijo pod njegovim vodstvom.
Poklicnim politikom je takoj zadišalo po “političnih kombinacijah”. Začeli so iskati stike s predsednikom in se spuščati z njim v načrte. Seveda je vsakdo hotel najpreje
zvedeti, kdaj bo prišlo do nove vlade in kako bi bilo, da bi takrat prišel v poštev tudi on. Van Thieu je baje vsem odgovoril, da je najpreje treba ustanoviti stranko, potem pa šele misliti na novo vlado. O-pazovalci sodijo, da se je Van Thieuju že posrečilo, da je v svojo mrežo zavlekel 6-7 gibanj ali struj, ki so pripravljene iti v volivni boj pod njegovim vodstvom. Mislijo tudi, da bo Van Thieu že prihodnji mesec organiziral ustanovni zbor nove stranke, ki bo njemu ponudila vodstvo.
Van Thieu je šel korak naprej. Misli tudi na opozicijo. Je že napovedal, da dežela potrebuje tudi opozicijsko stranko, seveda mora biti to “lojalna in konstruktivna” stranka, drugače ne bo mogla obstojati. Ker bo njegova stranka nagnjena na konservativno stran, se bo opozicija lahko nagnila na napredno stran in dobila čast, da velja za napredno in liberalno.
Van Thieu resno išče stike z vietnamsko OF. Tega ne taji,
nekateri mislijo, da taki stiki že obstojajo. Take stike sme po njegovem imeti le on, drugi pa ne. Van Thieu zahteva torej monopol zase, kar se tiče stikov z OF.
To stvar jemlje sila zares. Ko je zvedel, da se v Saigonu pogovarja neka skupina intelektualcev z zaupniki OF, je to skupino dal takoj poloviti in zapreti. Sicer pa ni za Saigon nobena tajnost, da je na ta način prišlo v zapor že nekaj sto Južnih Vietnamcev. Pripornike vsi pomilujejo, ne potegne se pa zanje nihče.
Značilno je. tudi, da je zanimanje za razgovore v Parizu čisto ponehalo. Uradna poročila o njih ne vzbujajo nobenega razburjanja. Nihče namreč ne pričakuje, da bi se tam kaj kmalu rodilo kaj pozitivnega.
Podobnih misli je tudi bivši Trumanov državni tajnik v Acheson, ki navadno zelo hladno presoja dnevne politične dogodke in se zlepa ne da zapeljati v misli po željah.
be, da je ostra kazen odraz prevladujočega razpoložerja in zahteve javnosti po “zakonitosti in redu”. Teh v zadnjem času tako očitno manjka, p^očila c nemirih na univerzah, v mestih, o zločinih vseh vrst vznemirjajo javnost, da tem odločnejše zahteva trdo roko proti vsem, k kršijo zakone. Napovedal je, da bo šel s prizivi in pritožbami ter predlogi vse do konca, pa če bi moral plačati stroške iz lastnega žepa. Vsi odvetniki, ki so sodelovali pri obrambi Sirhana so to delali zastonj. Razprava se je začela 7. januarja in je bila včeraj končana z odločitvijo o smrtni obsodbi.
Zadnje vesti
TOKIO, Jap. — Severna Koreja je včeraj obdolžila čete ZDA v Južni Koreji, da so s težkim orožjem streljale preko demilitarizirane cone na obrambne postojanke v Severni Koreji Označila je to za grobo, novo “izzivanje”, ki lahko pripelje do obnove vojskovanja v Koreji, ki je bilo zaključeno 1953 s premirjem.
SAIGON, J. Viet. — Ameriški bombniki B-52 so odvrgli ogromno količino bomb na področje severozahodno od Saigona, kjer sumijo zbiranje rdečih. To je bil v zadnjih mesecih eden največjih letalskih napadov v Južnem Vietnamu. — Pretekli teden je padlo v bojih v Južnem Vietnamu 216 ameriških vojakov, rdeče izgube so cenjene na 3400 mrtvih.
BEIRUT, Lib. — V Beirutu in v Sidonu jc prišlo včeraj do tolikšnih demonstracij proti vladi, ker ne pusti palestinskim gverilcem oporišč na tleh Libanona za napade na Izrael, da je ta oklicala izredno stanje. V spopadih med demonstranti in policijo je bilo vsaj 10 oseb mrtvih, med njimi dva policaja, in seveda še veliko več ranjenih.
LAGOS, Nig. — Vlada je objavila, da so včeraj nigerijske čete po močnem bombardiranju zasedle glavno upravno središče Umuahia v Biafri. Vlada Biafre se je umaknila kakih 30 milj dalje v sredino še kakih 3000 kv. milj nezasedenega ozemlja. Njen začasni sedež je v Orly, v neposredni
1
Iz Clevelanda in okolice
^tve leti pri marinih—
Pokojni Sylvester V. Sekne, o katerega smrti in pogrebu smo včeraj poročali, se je javil prostovoljno k marinom že aprila J 967 ne šele decembra 1967, kot smo bili prvotno napak obveščeni.
Vstopnice naprodaj—
Vstopnice za Korotanov koncert 10. maja. zvečer v SND na St. Clair Avenue so naprodaj pri članih zbora.
Športni klub—
Slov. športni klub bo imel jutri, v petek, tekmovanje v namiznem tenisu (ping-pong) v Baragovem domu. Začetek ob 7 30. Vsi vabljeni!
K molitvi—
Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Silvestra Sekneta.
Priče nastopajo—
V sodni razpravi preti črnskemu skrajnežu Ahmedu Evan-.u je včeraj nastopila vrsta prič, ki so izpovedale, da je on streljal na nje. Med njimi je bil tudi voznik policijskega tovernjaka-vlačilca William McMillan. Pokazal je na obtoženca in dejal: Pozitivno... to je mož, ki me je ustrelil. A. Evans je obtožen umora treh policistov in enega civilista 23. julija lani v Glen-/ille področju, kjer'so črni skrajneži napadli iz zasede policijo.
Smrt v starem kraju—
G. Al. Vrtačnik s 6612 St. Clair Ave. je dobil sporočilo, da je 8. tm. umrl v Št. Juriju ob juž. železnici njegov dobri prijatelj g. Franjo Zdolšek, bivši trgovec n posestnik ter oče dveh duhovnikov gg. Francija in Milana Zdolška. Njegovega pogreba 11. tm. se je poleg ogromne množice vernikov, udeležil tudi škof dr. M. Držečnik, 37 duhovnikov r veliko redovnic.
Dopolnil je 85 let—
Znani rojak in zvesti naročnik Ameriške Domovine Martin Pernuš, 1590 Belvoir Blvd., je dopolnil 85. leto. Slaboten je in ne more zapustiti hiše. Lepo pozdravlja vse prijatelje. Bog mu daj se srečnih in zadovoljnih let življenja!
Spremenjen čas seje—
Gospodinjski klub no Jutro-vem (Prince Ave.) ima sedaj tedne seje vsako 1. sredo v mesecu v SDD na Prince Ave.
bližini dveh zasilnih letališč, edine zveze Biafre z zunanjim svetom. Vodnik Biafre Ojuk-\vu je izjavil, da bo ta boj nadaljevala do poslednje možnosti.
BELFAST, Sev. Irska. — Predsednik pokrajinske vlade Terence O'Neill je dobil večino v svoji stranki za predlog, da se katoličanom da tudi v pokrajinskih volitvah enakopravnost po načelu en človek en glas. Vprašanje je, če bo mogoče to odločitev tudi uzakoniti. Predsednik vlade je zagrozil, da bo odstopil, če mu tega ne bo mogoče doseči.
WASHINGTON, D.C. — Življenjski stroški so pretekli mesec narastli za 0.8%, največ v zadnjih 18 letih. V 3 mesecih letošnjega leta so skupno ti stroški narastli za 1.5%, kar je tudi nov rekord. To, kar je stalo pred 10 leti $10, stane sedaj že $12.56!
f
“ • &*”•
' iSMERISKA DOMOVINA, APRIL 24, 1969
Ameriška Domovina
'flwvi'g wg/wru— no tvt r
maSSSBTm,	mMMUm	*"*
6117 St. Cair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
r	NAROČNINA:
gU Združene države:
li $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
f"	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
)	$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO _
... 83	No. 81 Thursday, April 24, 1969
Nixonov odgovor Kimu
Pretekli teden se je naglo razširila vest o sestrelitvi a-meriškega izvidniškega letala EC-121 nad Japonskim morjem. Prvo poročilo o tem je objavila Severna Koreja, ki se je hvalila, da je bilo “imperialistično” letalo, ko je prodrlo nad Severno Korejo, sestreljeno z enim samim strelom. Združene držve so šele nato objavile, da pogrešajo izvidni-ško letalo nad Japonskim morjem z^l člani posadke;
V	Washingtonu so bili molčeči; v javnost so puščali le vesti o iskanju ostankov letala in njegove posadke. V javnosti in v Kongresu so nekateri jezno zahtevali “primeren” odgovor, drugi so svarili k previdnosti in umirjenosti, spraševali celo, če so taki izvidniški poleti res potrebni in vredni tveganja. Predsednik je-rnolčal vse do petka, ko je na tiskovni konferenci objavil, da je ukazal obnovo začasno u-stavljenih izvidniških poletov v bližini Severne Koreje in odredil vse za njihovo zaščito.
Ta teden je prišla v javnost vest, da je odplula v Japonsko morje močna skupina ameriških vojnih ladij. V njej so štiri letalonosilke, med njimi atomska “Enterprise” in “Hornet”, ki je posebej usposobljena za boj proti podmornicam. Skupini se je pridružila tudi oklopnica “New Jersey”. Pomorska sila, ki so jo poslale ZDA v Japonsko morje, ni potrebna za čuvanje izvidniških letal, je daleko večja. Pokaže naj Severni Koreji, da je ZDA sedaj dovolj in ne bodo več dopustile nobenega napada nekaznovanega.
V	Severni Koreji bodo to kazanje ameriške moči presodili in se po svoji sodbi ravnali. Kakšna je, bomo videli!
Severna Koreja je komunistična diktatura, kjer vlada že od leta 1945 Kim II Sung s trdo roko. Leta 1950 je poskusil razširiti svojo oblast preko Južne Koreje, pa je moral odnehati kljub podpori Kitajske in Sovjetske zveze. Leta 1953 je bilo sklenjeno premirje, pri katerem je ostalo in vojaške sile ob črti premirja še vedno stoje druge proti drugim. Na južni strani črte premirja sta še vedno dve ameriški diviziji z okoli 56,000 vojaki.
Severna Koreja se ni nikdar odpovedala nameri združiti vso Korejo pod svojo oblastjo, jo je le začasno opustila zaradi prevelikega oboroženega odpora. Kirn se vse od tedaj vztrajno pripravlja na nov poskus in samo čaka, kdaj bo prišla primerna priložnost. Verjetno smatra, da je čas za to zrel sedaj, ko so Združene države zapletene v vojno v Južnem Vietnamu in ne bi rade tvegale nove vojne še v Koreji. Zasega ameriške izvidniške ladje “Pueblo” lani v januarju ga je prepričala, da ima prav. Severni Korejci so z-zivali skozi vse leto z napadi v demilitarizirani coni ob črti premirja in s pošiljanjem gverilcev v Južno Korejo. Moštvo zasežene ladje “Pueblo” so pustili na svobodo letos šele potem, ko je ameriški zastopnik podpisal izjavo, v kateri so ZDA priznale, da je ladja “Pueblo” kršila severnokorejske obalne vode.
Predsednik Nixon je v času volivne borbe obsodil a-meriško popustljivost v slučaju “Puebla” in zatrjeval, da se kaj takega pod njegovo vlado ne bo zgodilo. Ko so 14. aprila Severni Korejci nenadno napadli ameriško izvidniško letalo, ko je bilo 90 milj od obale Severne Koreje, in ga sestrelili, so ameriške oblasti točno vedele, kje je letalo bilo v času napada, vedele, da ves čas ni bilo nikdar bližje Severni Koreji kot 40 milj. Napad je bil torej popolnoma neizzvan, nameren in očitno izzivanje Severne Koreje.
Rdeči so računali z morebitnim ameriškim odgovorom s silo in so umaknili svoje letalstvo in ladje v varnejše predele, podobno kot so to storili lani po zasegi “Puebla”. Edini odgovor je bil, da so ameriška izvidniška letala izostala. Sele v četrtek je ameriški predstavnik pri komisiij za nadziranje premirja v Koreji v Panmunjomu protestiral zaradi napada, naslednji dan pa je predsednik Nixon objavil, da je ukazal obnovo izvidniških poletov in vojaško varstvo za nje.
Sovjetska zveza je nudila zaprošeno pomoč pri iskanju pogrešanega letala in izročila njegove ostanke, ki jih je njen rušilec potegnil iz morja, ZDA.
Državni tajnik Rogers je v tistih dneh izjavil, da so male države lahko “hitre”, velike pa morajo biti previdne in zadržane, ker nosijo odgovornost za varnost sveta.
Ameriško letalo je bilo sestreljeno nad odprtim morjem, 90 milj od Severne Koreje, pri tem je bilo uničenih 31 ameriških življenj, Washington pa samo pravi, da ne bo takih napadov več trpel, ne zahteva pa ne odškodnine ne obsodbe in ne kazni za napadalca. Res čudno! Kje je čas, ko je predsednik Jefferson poslal v Sredozemsko morje pomorsko eskadro z nalogo, da pripelje iz Tripolija, kjer je bilo tedaj gnezdo morskih roparjev, napadalca na ameriško ladjo “živega ali mrtvega”!
Severna Koreja ima vojaško pogodbo s Sovjetsko zvezo, trd nastop proti Severni Koreji bi, pravijo, utegnil vplesti'ZDA v spopad s Sovjetsko zvezo. “Odločen” odgovor
Severni Koreji bi bil torej preveč tvegan, prav tako bi bila tvegana pritožba ZDA v Varnostnem svetu ZN, ker bi Sovjetska zveza lahko preprečila vsako obsodbo Severne Koreje z uporabo veta. Tako ni ostalo nič drugega, kot napad požreti. Nekateri so hoteli celo ustaviti izvidniške polete. Nixon tako daleč le ni šel. Polete je obnovil in poskrbel za varnost letal. V Pentagonu trdijo, da bodo vsak bodoči napad pravočasno prestregli in napadalce kaznovali na samem mestu.
Cas bo pokazal, ali je Nixonov odgovor Kimu učinkovitejši od Johnsonovega.
BESEDA IZ NARODA
Joliet, 111. — Ko sva z Nickom pred kratkim obiskala Jureta, sva ga našla na vrtu, ko je obračal zemljo, kjer bo posejal solato in drugo zelenjavo. Bara je pa pobirala po vrtu razne vejice, ki so jih sape nanesle skozi zimske mesece.
Kakor je zgledalo, sva z Nickom zelo ustregla Juretu, da sva prišla okrog. Bil je že utrujen in odložil je lopato in šli smo na porč sedet. Jure je dejal, grlo imam suho, počakajta malo, bom kaj mokrega prenesel. Nick, ki se take ponudbe nikoli ne brani, je kar z jezikom pocma-kal, rekoč: “To bo pa kar prijalo, Jure, le prinesi ga.”
Ko se je Jure vrnil in smo se z njegovimi zdravili malo osvežili, smo začeli pogovore o tem in onem. Jure se je obrnil na naju, kaj veva midva kaj novega.
Nick se je oglasil, da je pred par dnevi dobil pismo iz starega kraja od svojega daljnega sorodnika.
“Kaj, kaj piše?” vpraša Jure.
“Precej pove, kako jim gre tam. Seveda, kake Amerike tam nimajo. Ampak, v nekih ozirih pa tudi ni preslabo, če je tako, kakor piše. Starim gre seveda težko. Mnogi so brez pokojnin. Mladi pa, pravi, da so po raznih krajih zaposleni. Mnogi se učijo raznih poklicev in potem, ko se izučijo, gredo za delom v Nemčijo, na Švedsko in v druge kraje. Nekatere pa zaposlijo doma, kolikor je kje kakega dela. V več krajih so zadnja leta zgradili razne tovarne. Zaslužek seveda je pa majhen, s katerim se težko izhaja. Tako piše,” je povedal Nick.
“Ubogi stari kraj,” je pripomnil Jure. “Dobrega ni bilo dosti tam nikoli za navadne preproste ljudi. Zdaj pa še posebno ne, ko so v zadnji vojni in prekucijah vse razbili, ljudem pa pustili le razvaline. Zraven pa še komunizem, ki hoče iz ljudi napraviti slepo misleče lutke.’
Kaj pa, ali omenja kaj, kako tam čutijo o grožnjah Rusije, da znajo nastopiti proti Titu, ker ta gradi na Balkanu svoje vrste komunizem?
“O tem ne omenja nič,” odgovori.
Nato smo začeli govoriti o tem. Kaj je pričakovati, če Rusi vdro v Jugoslavijo?
Tu je pa zopet Jure posegel vmes.
“Za enkrat ne zgleda, da vsaj v bližnji bodočnosti do kaj takega pride. Rusi so zdaj zaposleni drugod. Lahko pa tudi. Razmere se spreminjajo kakor vreme. Tito ima srečo v tem, da je ob morju. Njega bi Zapad podpiral in zalagal s tem in onim v taki borbi. Tito je politični mešetar. V takem slučaju odpira vrata Za-padu in ta ga bo založil, 'če bo treba, z orožjem in denarjem. Če se pa obrne, se zna pa zopet dobrikati Moskvi. Dokler pa je položaj, kakršen je v Sredozemlju, bo posebno Ameriki na tem, da bo imela na Balkanu Grčijo, Jugoslavijo in kolikor se bo dalo,
Pomlad je prišla v CoUinwood
CLEVELAND, O. — Bog nam jo je poslal in nas pustil še pri življenju, da se je lahko veselimo.
Po celi vasi je vse v svežem zelenju in cvetju. Okoli lepe cerkve Marije Vnebovzete je še posebno lepo. Na pročelju cerkve
lepa drevesa, cvetoče grmičevje, sprostile njegove sile.
domove in družine pred trpljenjem in razdejanjem vojske.
Kdor še sam ni preživel vojske, mu je težko doumeti obseg in globino vzrokov svetovnega trčenja ideoloških sil, da je v Vietnamu samo majhen ventilček, ki prepušča nakopičen pritisk sovražnih napadalnosti. Zaenkrat ta ventilček še regulirajo naši vojaki, če ga bodo morali prepustiti sovražniku, se bodo
Turčijo, za gotove slučaje na svoji strani. Slednje predstavljajo vrata z vzhoda v Sredozemsko morje in skozi to vodijo pota na črni kontinent. Politika je pač politika, danes taka, jutri tako. Meni zgleda, da Tito bo vozil s svojo politiko naprej. Star je, kakor pravijo, 77 let. Kadar mu bo ugasnilo življenje, takrat zna v Jugoslaviji zavreti. Srbi, Hrvati, komaj čakajo. Takrat zna priti do vdora od strani Rusov, ali pa zna razpasti jugoslovanski komunizem. Eno ali drugo bo. Za zdaj pa, Tito bo mešetaril, kakor mu bo kazalo.”
Tako meni Jure o tem. Morda ima prav.
Zatem smo govorili o domačih razmerah. Potreb za to ip onb je vse polno. Treba izboljšav potov in gest, več prostora za to in ono, več stavb za razne javne ustanove. Priporočil in nasvetov ter načrtov ne. manjka, manjka pa denarja za vse. Kdo bo plačal? Kdo drugi kakor javnost, to so davkoplačevalci.
Mestni svet je pred kratkim zvišal plače trem mestnim uradnikom. Mestnemu u p r a vitelju (City Manager), načelniku policije in načelniku ognjegascev so zvišali plače za 10%. Vse gre navzgor.
V Springfieldu v državni zbornici so pred kratkim predložili predlog, da se zgradi in uredi jezero ob reki Kankakee pri Wil-mingtonu, to je nekako okrog 16 milj južno od nas. To delo bo stalo nekako od 6 do 8 milijonov dolarjev. Še več drugih načrtov je za druge zadeve in potrebe. Včasih teh potreb ni bilo, zdaj so, ker mesto z okolico in ves Will okraj s prebivalstvom se množi, širi in veča vse naokrog.
Tudi več drugega stavbinske-ga dela se obeta pri nas. Pogodbo za gradnjo velikega mostu iz Lockporta, ki bo vodil preko Chicago kanala in 9. ulico, tam, kjer teče državna cesta št. 7, so oddali pred kratkim tvrdki Ar-cole Midwest Corp. v Evanstonu, 111. Ta most bo zgrajen tudi nad progo Santa Fe železnice. Delo bo stalo $3,375,585.
— Novi grobovi. — Pred kratkim je preminul v bolnišnici sv. Jožefa 65 let stari John A. Mu-hich, rojen v Jolietu. Zadnjih 27 let je bil zaposlen pri U.S. Steel Company. Zapušča žalujočo ženo Terezijo , roj. Bambič, sina Jerryja in dve hčeri, Josephine in Terezijo, obe že poročeni. Bil je član društva Najsv. Imena in pogreb je bil iz cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče sv. Jožefa. Naj počiva v miru!
— V Vietnamu je bil ubit Lance Corporal William Brenčič, star 20 let. Bil je strelec na helikopterju, katerega je zadel sovražni strel in je strmoglavil na tla. V vojaški službi je bil od januarja 1967. V Vietnamu pa je služil zadnjih 9 mesecev. Njegov oče Joseph Brencich je umrl lani v novembru. Mati pa živi v bližnjem Crest Hill-u pri Jolietu. Naj pokojni William, ki je dal svoje življenje za domovino, počiva v božjem miru!
Pa še drugič kaj od nas ter vsem iskren pozdrav!
Tone s hriba
_____ : ’
na obeh straneh cerkve, kakor dragocene preproge — zelena travica. Mladež — fantiči se veselo pode po velikem dvorišču in med njimi pogosto nasmejanega obraza č. g. župnik Tomc.
Da je letos pomlad pri fari Marije Vnebovzete še lepša in
Silvo Sekne je bil 11-mesečno begunsko dete, ko je pred 19 leti s starši prišel v Ameriko. Ni mogel vedeti, zakaj so starši morali bežati in ga nositi tako daleč po svetu. Doraščal je z našimi otroci, se z njimi igral, pretepal s fanti, skupaj so hodili v šolo.
veselejša, je pripomogel duhovni Razborit, da je komandiral vse
gost č. g. dr. Jerko Gržinčič.
Še Marija v cerkvi, ki se od zemlje dviguje v nebo in gleda ven skozi okno to lepoto zemeljskega raja, je vedno na isti višini in hoče še in še ostati med nami!
To je pomlad!
Vse je veselo, pravim, — samo našemu mežnarju so se ustnice na kislo pobesile.
“Lepo je, ali ni res? Travica je pravi žamet,” ga prijazno nagovorim.
Mežnar pa, skoraj jezno odzdravi: “Nisem vesel takega žameta, kar naprej bom moral kositi tega zelenega zlomka.”
Če nihče drugi, č. g. Jerko bo mežnarju pomagal. On je tak človek, da pomaga, kjer le more. Da bi le zemlja kaj več takih Jerkotov rodila.
*
V cerkvenem oznanilu je kratko povedano, da bo naš častiti gost dr. Jerko imel v nedeljo, 27. aprila, ob štirih popoldan v šolski dvorani misijonsko predavanje. Oznanilo pravi, da bo predavanje o Ekvadorju in lepi Sloveniji podano v krasnih barvastih slikah in spremljano po lepih melodijah. Predavatelj nam bo pokazal revščino in lepoto Ekvadorja, naša rodna domovina pa nas bo pritegnila nase, da bomo vsi skupaj prepevali mile slovenske pesmice.,
To svojevrstno predavanje sem jaz gledal in poslušal že pri Sv. Vidu. Je to misijonsko pre davanje, ki bi ga smeli imenovati:	LJUDSKI, CVETOČI IN
POJOČI KONCERT.
Se bomo povabilu odzvali? Marsikaj boš, dragi moj, zamudil, če boš zamudil to predavanje. Zato na svidenje v nedeljo, 27. aprila, ob štirih popoldne v šolskem avditoriju fare Marije Vnebovzete!
J. P.
Vojska je udarila med naše otroke
CLEVELAND, O. — Sosedje so videli, da je mlad vojak, še skoraj otroškega obraza, zavil k ščititi Seknetovim, ki jih takrat ni bilo doma. Nikomur ni hotel zaupati sporočila in je potrpežljivo čakal dolge ure, da osebno izpolni naročilo. Slutnja je stisnila sosede.
Silvo Sekne je padel v Vietnamu!
Vojska je daleč proč, skoraj na
bližnje fante in že kot dečka ga je njegova kar prenapeta podjetnost naravnost razganjala, čestokrat v nevoljo sosedov. Ampak že v majhnem fantku se je v njegovi naravi odražala tudi njegova dobra stran: vedno se je potegnil za majhne otroke, jih ščitil pred močnejšimi robavsi in se znal z manjšimi vživeti v njihovo otroško igranje.
Tudi starši Silva Sekneta so se komaj mogli zavesti, da je njihov Silvo že odrasel in postal vojak .. . Ko je oče Florijan pred našo šentviško šolo opazoval vrišč in dirindaj šolskih otrok, mi je rekel: Saj se mi zdi, da še našega vidim med njimi... Pravkar se je še tukaj igral.
Doslej neobčutena bolečina se je zapičila v srca naših otrok. Silvo je mrtev! Niso mogli jesti in dolge ure so nemo strmeli v neznano. Silvo je padel ... Kaj je vojska, zakaj tam daleč? .. . grebe in vrta v dozorevajočih o-troških možganih.
Silvo Sekne je nepričakovano dozorel v resnega in premišljenega fanta. Od 11-mesečnega deteta naprej je po vsej priliki nekje v njegovi podzavesti lebdela begunska usoda, ki mu ni pri zanašala niti kot otroku v igri z drugimi otroci, ker se je zgodaj moral postavljati, da se je branil pred posmehljivim DP zaničevanjem.
Ko se je Silvo Sekne prostovoljno javil . k vojakom, se je pred pisarno rekrutne komisije moral otepati umazanih dolgolascev, ki so tam protestirali vojaškim vpoklicem. Enega je kar pošteno pretresel in mu ukazujoče svetoval: Odrasti vendar moža! Ta prizor so objavili ame-rikanski časopisi in je bil prikazan tudi na televiziji. Javni protesti proti vojski, hrupne demonstracije z zahtevo po večji svobodi, razdiranje reda po šolah, je po vseh normalnih pojmih izrabljanje prevelike svobode. Ali tem ljudem res ni mogoče dopovedati, da se nekdo mora žrtvovati in boriti tudi za ohranitev svobode, da je oblast dolžni svobodo poštenih državljanov in zavarovati in vsak državljan naj spoštlj vo sklone gla vo pred vsako žrtvijo življenja.
Narod, ki ni pripravljen braniti svoje svobode, ni vreden svobode! Silvo Sekne je s polno zavestjo čutil v sebi klic dolžnosti svobodnega državljana, zato je s postovoljno žrtvijo bil pripravljen obvarovati svobodo
drugem koncu svetmNe slišimo' nove domovi„e Amerike
streliania, udarcev bomb, krika Tr .	,.	.......
...	.	v Vsi sosedje, prijatelji in znai
ranjenih... Obup in nesrečah.	...	.	. .
. ci s sočutjem izražamo sozal ljudi v daljnih krajih nas priza- dmžin| ^ in M c ^
denejo le kot uracunana neiz-|n(;i
bežnost vsake vojske.
Velika država
Krsta z mrtvim vojakom iz vojske je prišla v mirno soseščino. Z njo je prišla žalost. V svoji notranjosti uklepa krik ranjencev na bojišču, tovariško pomoč in zvestobo v smrtni nevarnosti, vojsko; prinesla je mrtvega sina, mrtvega soseda, mrtvega sošolca, mrtvega otroka, ki se je še pravkar z našimi igral na naši cesti. Krsta z mrtvim vo-
Jože Melaher
S. K. imUm Triglav pspsj Hsrfi lajhenšč v spomin
Država Montana je po površini trikrat večja od države New1 York in nekako enaka površini Velike Britanije, Belgije in Holandije skupaj.	!
MILWAUKEE, Wis. — V božjih rokah je življenje vsakega človeka, zato si — po človeško gledano — ne moremo razlagati jakom v naši sredi je svarilo ča- tragičnega dejstva, da se je tako sa in nam opomin, kako ma- nenadoma poslovila od svoje lo mislimo in molimo za tiste, ki družine, od slovenske skupnosti, v neznanskih težavah in nepre- od številnih prijateljev in sorod-stani smrtni nevarnosti tam da- nikov — Herta Majhenič, leč stražijo, da obvarujejo naše Herta Majhenič... Bila je
predvsem dobra žena svojemu možu Ernestu in ljubeča mati svojim štirim sinovom. Dom in družina sta bila za njo prvo in glavno opravilo, vzgoja sinov prva dolžnost. Ker je bila izobražena, prava slovenska in krščanska žena, se je zavedala, da je treba tudi pri skupnosti za, slovenstvo in njeno kulturo svoje delo prispevati. Poleg tega, da je z vso vnemo delala pri društvu Krščanskih mater, kjer je bila več let tudi predsednica, da je pri cerkvenem zboru, ki ga vodi njen mož Ernest, vložila vso svojo ljubezen in delo, je bila vsa leta zvesta članica društva Triglav.
Pri Triglavu je prijela za delo, kjer koli je bilo potrebno. Nastopala je na odru, pri petju, najraje pa je sodelovala in pomagala pri mladinskih nastopih in materinskih proslavah. Z mladino je imela posebno veselje. Najbolj pa jo je odlikovalo njeno skrito delo, katerega je veliko opravila, ne da bi kdo vedel zanj. Tega dela ni nikoli obešala na veliki zvon, kakor tudi ne svojega slovenstva in krščanstva. Ponižnost, prijaznost, Iju-beznjivost in radodarnost so bila njena odlika. Pripravljena je bila vsak čas storiti dobro vsakemu — pripravljena je bila tudi tokrat, ko jo je božja previdnost nenadoma poklicala k sebi...
Herta Majhenič bo ostala v naših srcih zapisana ne radi va^ likih uspehov in junaških dcflj janj, temveč radi idealov, za katere je delala in živela — ostala nam bo v spominu radi svoja skromnosti in ponižnosti — nje same pa ne bo nadomestil nihče. Nje ni več, njen duh je odšel, da vrne Bogu ljubezen, kar jo še ni razdala drugim. Spomin nanjo bo ostal v naših srcih za vselej, družini pa naj Bog daje Svojo pomoč.
F. Rozina, tajnik
------o-----
Romanje v Frank, Ohio
CLEVELAND, O. — Društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega v župniji Marijinega Vnebovzetja v Collinwoodu pripravlja romanje v Frank, Ohio.
Romanje bo v nedeljo, 18. maja 1969, in ga bo vodil misijonar č. g. dr. Jerko Gržinčič. Vožnja z avtobusom bo stala tja in nazaj $4 za osebo. Tam bo mogoče dobiti kosilo, ki bo stalo $1.75. Prijave sprejemata Mr. Art Eber-man — kličite: 531-7134 in Pa Mr. John Petrič — kličite: 481-3465 v brivnico, ali pa na don1 na 481-3762.
Zadnji dan za prijave je % maja. Prijavite se pa lahko tud. vse nedelje v cerkveni veži p1'' glavnem vhodu v cerkev Marijinega Vnebovzetja v Collinwoo-du. Naročene vozovnice boste dobili v cerkvi pri vseh sv. mašah v nedeljo, 11. maja. Z naročilom je treba plačati tudi voznino. Naročeno kosilo boste Pa plačali v restavraciji v Franku.
Odhod izpred cerke bo takoj po sedmi sv. maši v nedeljo, l8-maja. Odhod iz Franka bo pa ^ 4.15 popoldne.
V Franku je sv. maša ob enajstih, popoldne ob dveh pa Pr°ce' sija. Romarji bodo imeli pa tu 1 svojo pobožnost.
Na romanje se lahko prijaV1 vsak faran, ne samo člani Društva Najsv. Imena Jezusovega-
Ponovnega obvestila ne Ako se nameravate udeleži h izrežite tole obvestilo, da vanl ne bo treba pozneje po telel°uu iskati informacij o romanju. nadalnja pojasnila lahko kličete 481-3465.
Prosimo, da s prijavami ne o lasate. Takoj danes se odločite in si zagotovite sedež v avtobu su. Romanje bo ob vsakem vrC menu.
Društvo N.I.J-
Zelena barva prevladuje
Pri sončnih očalih prevladuj13 zelena barva.. To imajo lju le najrajši.
t
AMERIŠKA DOMOVINA,
r»
oocietjr
ofCTTcw*'"- «o
ONE FAIRLANE DRIVE
Since 1914 ...
•.. the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE * HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officers
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary ................... Robert M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee ................ Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee ................ Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial .............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Social Director .............. Nancy Owen
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.
QUARTERLY MEETING
of the
SUPREME BOARD
of THE HOLY FAMILY SOCIETY OF U.S.A. Joliet, Illinois
CONTINUED
The Supreme Board heard the invitation, which was given hy Joseph J. Sinkovich for a hlutoh Bowling” affair that is being sponsored by St. John’s Society bf Chicago.
The affair will be held on March 9th, 1969, at the Town Mall Bowling Alleys in Cicero. Refreshments and a good time is in store for all those participating.
A- Social question was raised and after a discussion, Joseph J. Sinkovich made a motion that *he Supreme Board give $150.00 Mr thj Social Fraternal participation Fund.
The second motion to the above mentioned is also of importance that $25.00 be given to Me Chairman, Charlotte Toma-
for her efforts and work. Th
ne motions were seconded by '/iatthcw Kochevar. Carried.
At this point the Secretary, °bert M. Kochevar, presented
Ms report.
^resident and members of the opreme Board:
I Would first of all like to wel-Corne Mr. Zefran and Mr. Toma-^|n who, together with me, have e honor of attending our first posting of the Supreme Board al ^be Holy Family Society. I d So Want to extend a warm
Welco
bers
me to the incumbent mem-°f the Board who have all °rked very hard in the past to j a e ^he Society the success it oday. i an(j thg ent.-re mem-^rship of the Society owe a yon a special debt of grati-
tude for the wisdom and counsel you have exhibited in t h e past.
Looking back on the last four years and even further, it is rather hard to realize the tremendous growth that has taken place within our Society. In terms of membership, life insurance in force, assets and solvency, the Society is today in a better position than ever before in its history.
I think it is a good thing for all of us to pause and consider what has been accomplished in the past but we must aoJ; rest on our laurels. What has been done in the past should and must spur all of us on to make even greater strides in making our Society, the outstanding frater-nal benefit society in the nation. I thank you,
Robert M. Kochevar, Secretary
Further, my report on New Business.
1969 will be a crucial and exciting year for the Holy Family Society. During this year and in the years to follow, our society will be entering new areas of operation, will develop new insurance policies for our members and will develop new concepts of benefits for our membership.
In the last few months, our Society has been licensed in the states of Louisiana, Maryland, and Ohio which along with Indiana and Pennsylvania and our domicile State of Illinois means the Society is now licen-
ODPRTO V\ ČETRTEK V MESTU OD 10. OOP. DO 8.30 ZVEC ER, V PODRUŽNICAH DO 9:30.
MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE

Res udobno obutev dobite v May Co.
Boljši tenis čevlji za otroke, dekleta, žene
2.1» par	para za
Primerjajte po 2.99 - 4.99. Trpežni podplati, močno bombažasto blago in notranja opora za večje udobje. Na izbiro v črni, modri ali beli barvi. Otroške mere: 7-12; dekliške 12!&-3; ženske 4-10. Hoteli jih boste kupiti več po tej posebno nizki ceni.
Sprejemamo pismena in telefonična naročila. Kličite 241-3070
Lorain 233-6141; Elyria 322-6304
KLETNI ODDELEK OTROŠKIH ČEVLJEV V VSEH 7 TRGOVINAH
Moški in ianlovski boljši čolnarski in košarkarski čevlji
Perfektni pe 7.»»
Trpežno pralno bombažno blago, močni gumijasti podplati in notranja opora. Oxford oblika, Mere dVa-ll, 12, v skupini. Izgledajo tako lepo, da jih nosite lahko tudi za druge prilike, ne samo za šport. Čolnarski čevlji v beli in modri barvi-, košarkarski v črni in beli barvi.
Sprejemamo pismena in telefonična naročila Kličite 241-3070; Lorain 233-6141;
Elyria 322-6304
KLETNI ODDELEK MOŠKIH ČEVLJEV V VSEH 7 TRGOVINAH
sed in six states. Our Society now has a resident agency Director in Pennsylvania who is now securing new members in the Philadelphia and Eastern Pennsylvania areas. I fully expect that Pennsylvania will be one of the Society’s most successful states.
Within the next three months, the Society will also have two resident agency directors in the State of Louisiana and agency director in Ohio and Maryland within the next year. Finding good men to fill these positions is a very difficult and time consuming job. The Society is working very closely with our General Agent to make sure these positions are filled with men who are of the highest caliber and who will be acredit to the Society.
During the next months, our Society will be applying for a license to operate in an additional fifteen to twenty states. These new states will serve as fertile grounds for the expansion t,f the Society.
While the addition cf states is a big step in the growth of our Society, we must never lose sight of our basic principle and thet is service to our membership In the field of medical care, wt have seen a revolution take place in the last three yrs. Fifteen months ago, a heart transplant made page one in every newspaper in the world. Today, such operations rate but a sentence or two in the back of the paper. To meet these changes in medical care, our Society will this year bring our a new Custom 3-Way Policy and a new Major Medical Policy that will provide benefits for the new services and techniques being used today in the health care field.
Our Society will shortly offer a new hospitalization and home
recuperation policy thru will be sold through the mail and thru other advertising media. While the agency and field representatives system of securing new members is and will continue to be a vital method of operation, we must look to other sources in securing members for the Society. As I mentioned earlier, it is becoming more difficult to secure good men to serve as representatives for our society. These new policies will enable us not only to attract new representatives but also to retain our present fine representatives.
The Life Insurance field has also been going through many changes this past year with more developments in the future. A number of the large Life Insurance companies have introduced new variable annuity programs tied into their acquisitions or development mutual funds. Our Society is watching these developments very carefully and when the need arises, We will suggest the development of such programs by our Society to better enable us to serve the needs of our members. I wou’d like to mention that during 1968, the Society sold more Life Insurance than in any other year in our history. I can also state that in 1969, we will exceed our record of last year. This tremendous-growth of our Life Insurance is due in great part to Mr. Michael Linderman, the manager of the life sales force in our Chicago office. Mike and his men, who sell only insurance for the Society, deserve a sincere thank you from all of us.
Another area of service to our members that is presently being considered is the establishment of a retirement center of retirement community for the Society’s senior citizens. Our President, Mr. Konrad recently made
0. two oay trip to central Florida to investigate the feasibility of such a development and feels that this concept has great merit -as a tangible living benefit and service to >our elder members. Such a program would encompass apartments that would be available to our members at a moderate rental or property that could be purchased for the building of their own home.
We v/ould also require that any such development satisfy the religious, social and cultural needs of our members. This retirement center concept is still in the very early stages of discussion and the Supreme Board will be kept abreast of these discussions and our recommendations as they develop
One more fraternal benefit that we would like to offer to our members is, that of low cost vacation tours. Studies have shown that Americans can expect more and more leisure time and with this leisure time, people will be wanting to travel and see the world. It is felt that our Society would be offering a much-wanted ser/ice if we could offer to our membership a chance to travel at reduced charter or club rates by our association with a mur or travel organization. Our Society will actively investigate the benefits :n making such an association.
These are j ust a few -of the new concepts of service that we would like to bring to our members and they are living benefits. The old fraternal idea of providing a $100.09 or $200.00 death benefit for a member was fine fifty or a hundred years go. But today, any fraternal worth its salt must develop and emphasize living benefits — whether they be money for the hospital and doctor bills money for the education of children or retirement, travel or even a new
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND Telephone
home in the sun to enjoy.
Times change, people change and our Holy Family Society has changed and will continue to change in order to meet the needs and desires of our members. All of us seated around this table during the next four years will be asked to consider and pass upon many new ideas. By reasoned consideration and by working together, we can enrich our members and increase the stature uf our Society to a level above and beyond any fraternal anywhere.
I thank you,
Robert M. Kochevar, Secretary
A motion was mace by Anthony Tomazin and seconded by Matthew Kochevar that the report and outline of the Secretary be accepted as given. Carried. (To be concluded.)
Female Help Wanted
Wanted: CASHIER
Hours 12 Noon to 4 P.M.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 41103 361-5214
_____________ (61)
J mali oglasi
Dvodružinska naprodaj
V iari Marije Vnebo vzete, Aluminijaste strani, garaža za 2 kare, polna klet. Zahteva (518,500.
MANAK REALTY 481-9201
_________(82)
V NAJEM SE ODDA
stanovanje treh sob s pohištvom v fari sv. Vida. Pokličite čez dan telefon 481-6072.	(82)
DECORATING
946-8436
MAU OGLASI
NAPRODAJ
Hiša s 3 spalnicami, aluminijasta obloga, jedilnica, dnevna soba, 1 in pol kopalnice, lot 75x 100, 56x100, dvojna garaža, na Pawnee Ave
POTREBUJEMO HIŠE
za prodajo
KINKOPF REALTY 531-6346
(82)
Euclid — Chardon Hill okolica
Zidan bungalow, 3 spalnice, velika sprejemna soba, ognjišče za drva, polna klet, dobro zgrajen, garaža za 2 kare $33,900.
Dvodružinska zidana hiša, tretje zgotovljeno, 5-5-3, v izvrstnem stanju, klet, garaža za 3 kare, blizu Severance trgovin. $31,900.
UPSON REALTY
499 E. 260 St. KE 1-1070
(82)
V Richmond Heights
Hillcrest drive, blizu Highland Rd. eno milo južno od Euclid Ave. Zidan ranch, štiri spalnice, klet, vklučena garaža, lot 84x160.
Chardon Rd.
blizu Beverly Hills dr. tri leta star zidan ranch, tri spalnice, dve kopalnice, therma pane okna, gas air conditioned, dve garaži, lot 50x170.
STREKAL REALTY
481-1100	692-1020
(81)
Naprodaj
Zidana hiša, 4 velike spalnice, Villa Angela okolica. Kličite 486-6906.	(83)
KAREL MAUSER:
ROTIJA
Potlej so šli v hišo. Jurček je na vrvici vlekel za seboj konjička na kolescih.
Ženske so pregledale kolovrate, moški pa so začeli hoditi drug k drugemu v vas. Čez leto ni bilo časa za postavanje, zdaj pa ni, da bi dedci doma prodajali dolgčas. Zenske imajo svoje pogovore, možakarji pa svoje.
Tinetu se je oglašala noga. Kazalo je, da ga bo opominjala vsako zimo.
Čeprav je Prtovč tako od rok, vendarle ga skrb ne zgreši. Ze najde pot. Tudi Tinetove bajte ni obšla.
Nekega dne. se je bil Jurček izmuznil iz hiše. Roti j a ga dolgo ni pogrešila, ker je bila vsa zakopana v šivanje, Tine je bil pa pri Tinetovcu.
Sele ko se je zavedla, je prestrašena planila kvišku in zdirjala iz hiše. Otrok je bos koračil v snegu, ki se je naletel pod kap in bil že kar moder v noge. Planila je k njemu, si ga zagnala v naročje in ga odnesla k peči. Odrgnila mu je pordele nožiče z mokro cunjo in ga položila v posteljo. Potlej je zavrela
čaja-
Ponoči se je otrok začel premetavati po postelji. Rotija je kar vedela, da se je prehladil, ludi Tine se ja ustrašil. Jurčkova glava je bila vroča kakor lonec kropa. Težko je dihal in Rotija je vstala :in nažgala luč. Komaj je čakala, da bi se napravilo jutro. Stara Skovinka poz-
“Koliko skrbi ti napravi en daj govori.
CHICAGO, ILL
MALE HELP
PASTRY BAKERS
1st hand pastry man. Top Salary. References. Apply at Lutz Continental Carfe and Pastry Shop. 2456 Westf Montrose, or phone 478-7785
(81)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — 3 days a week (Mon. Thurs. ami Fri.) References req. Call aft. 6 p.m.
OR 4t-4468
(81)
ELDERLY COUPLE — Near North; apt. free. Man to maintain small bldg.; wife to clean owner’s apt. No sal.	Ph. SU 7-6302.
(81)
HOUSEKEEPER — Full charge — 5 days. Must be exper. with excellent references. Salary open.
Ph. 281-6013
I	(83)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — Good location, seating cap. 22. All equip., going bus., reasonable. Selling due to health reasons. Nr. R.R. and trucking co. 3439 W. 51 St. — 778-9312. _______________________ (81)
TAVERN — Well established with fully equipped kitchen with building. For sale or lease.
Call 767-9487
I	(81)
HARDWARE AND PAINTS. Plumbing and houseware store for ale.	Ph. 342-4100
tW- '	(81)
na vse rože in bo vedela svetovati. Kar ni se hotelo daniti. Šipe so bile rožnate in zunaj je piskala burja.
Ob prvi zarji je odšla Rotija k Škovincu. Kakor so bili mati pozimi leni za vstajanje, so bili precej na nogah. Brž so pobrskali po svojih zavitkih.
“Bezga, janeža, lapuha in žajblja mu bomo skuhali, pa mu bo precej odleglo. Čaj no, pa še mete bomo dali zraven. Prehladil se je bučman. Je že zunaj letal.”
“Seveda je, bos je koleštral po :negu. Kar zmuznil se mi je iz hiše”, je skoraj zajokala Rotija.
Še opazila nisem, kdaj.”
Ko je Tine zagledal Škovinko, mu je precej malo odleglo. Hodil je po hiši in nosil otroka v naročju.
Jurček je gledal v strop in v obraz je bil kakor žerjavica.
“Ti revček, ti”, se je zasmilil škovinki, ko ga je pobožala. “Precej bo dobro, le počakaj na kropek.”
Jurček se ni niti nasmehnil. Mrtvo je ležal v Tinetovem naročju in zdaj pa zdaj zastokal. “Če ima davico, mati”, se je
bal Tine.
“Pojdi no, pojdi! Kako naj pa pride na Prtovč? Fant se je prehladil, nič drugega ni. Boš videl, da mu bo po teh rožah odleglo.” Otrok se je slabega čaja branil, toda Skovinka ga je prisilila. Potlej ga je toplo zavila in ukazala Rotiji, naj mu postelje pri peči.
“Zdaj se bo pričel potiti. Glejta, da se ne bo razkopal. Če se bo dobro prepotil, bo kmalu boljši.”
Tine ni imel obstanka. Neprenehoma je stal pri peči in gledal v otroka, ki je prekladal glavo in se stegoval kakor pohojen črv. Rotija je mendrala po hiši in še na zajtrk pozabila.
Čez čas se je pričel otrok potiti. Kar lilo je od njega. Rotija ga je brisala po obrazu in se nasmihala. Tudi Skovinka je prišla pogledat, kako so se rože obnesle.
“Je že dober, samo prehlad ga je mučil. Peč dobro kuri, da otroka ne bo treslo, ko se bo nehal potiti.”
Tine je bil ves blažen. Precej je stopil k morajni in natočil kozarček brinjevca.
“Zvrnite ga, mama, zunaj je mrzlo in burja.”
Škcvinka se brinjevčka ni nikdar branila. Poleti je govorila, da zamori vročino, pozimi je trdila, da kri požene in ude omehča.
Rotija je preoblekla Jurčka in ga znova toplo ogrnila.
“Jajček mu ocvri. Morda bo le kaj jedel”, je Tine ukazal Rotiji.
“Zdaj vsaj vesta, kakšni križi so z otroki. Majhen otrok, majhen križ, velik otrok, velik križ” je modro rekla Skovinka. “Jaz sem že vse poskusila, vidva pa šele bosta. To glejta, da ne bosta ostala pri enem. Več otrok, več tepeža, pa tudi več sreče. Tako vama povem: dosti otrok lahko bajto v grunt zrinejo, če le s hišo držijo.”
In je odracala. Jurček je s te kom mlatil cvrtje.
“Skoda, da imava samo tega,” je zamrmral Tine in pogledal Rotijo, ki je močno zardela.
“Saj bo še eden”, je tiho rek la.
Tine se je zasmejal, vzel metlo in odpehal sneg izpod kapa. Da ne bo Jurčka še kdaj imelo, da bi racal po njem.
sam takle štrukelj. Nemara jih z dvema res ne bo toliko”, se je Tine naslonil na metlo in gledal
po zasneženem bregu.
*
Jurček si je bil kmalu docela opomogel, živahnost se mu je bila vrnila in kadar je Tine odšel k Škovincu, je Rotija ostro pazila nanj, da ji ni ušel. Vrata je že znal sam odpreti in mimogrede je smuknil v vežo in z veže čez prag. Nekajkrat ga je morala odtrgati od duri, ko jih je ravno dobro odprl.
Ljudje so že sušili baklje za sveti večer. Rotija je nekaj premišljala, ali bi šla k polnočnici ali ne, toda Tine je tako silil, da mu ni upala kvairiti veselja.
Na sveti večer so se zbrali. Tinetovec, Grohar, Lukec, Tine, Rotija, Marjeta, Jaskova Mica in še nekaj deklet. Skovinc je prišel zadnji. Stari so vsi ostali doma, zakaj pot v tem snegu ni prijetna. Pa še brez mesečine. Nebo je temno, gozdovi čudovito tihi, bel jezik snežne odeje se tesno opleta vitkih smrek.
Dokler je gaz še dobra, bakelj ne nažigajo. Pot je dolga in skoz gmajne temna. Grohar stopa naprej, za njim Lukec, potlej ženske in zadaj spet moški. Zadnji je Tine. Zenske je strah, da bi zadaj same hodile. Počasi stopajo in kadar prvi kaj pove, mora skoraj kričati. Vrsta je dolga in vsi hočejo zvedeti, kaj se spre-
Ko zgine gaz v hosto, nažge Grohar baklo. Za njim še drugi. Dolga vrsta blestečih plamenov se pomika skoz zasneženo smrečje. Sneg se iskri in hrusta pod težkimi čevlji. Pogovor se zdaj pa zdaj pretrga pa spet nadaljuje.
Na Češnjici se združijo z Rud-ničani in češnjičani. Zdaj jih je že za celo kačo. Malo od Češnjice se oglasi v Selcih zvon. Potrkavanje pljuskne na vse strani. Na Studenem se vrsti priključijo novi ljudje. Še nekaj večjih otrok je, ki mečejo v zrak vžigalice, ki gore v vsemogočih barvah. Grohar vrže bakljo s sneg, da ugasne. Nazaj grede pa bo še prav pršilla. Gaz je lepa, škornji močni. Škoda ognja, da oi gorel brez potrebe.
V Selcih fantje nabijajo, da
' Sl
V blag spomin
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MAMA, STARA MATI, SESTRA IN TETA
Marija Kolarič
rojena POGRAJEC
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 24. aprila 1967.
Daruj, Gospod ji mir, naj večna luč ji sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
mož RUDOLF, sin RUDOLF z ženo VITO, vnuki TONE, PETER IN TOMAŽ, sestri IVANKA POGRAJEC in ALBINA OSENAR, nečakinji MILENA GOBEC in BREDA LONČAR, nečaka PETER in STANE OSENAR
Cleveland, Ohio 24. aprila 1969.
ljudje stopajo v koraku. Kar privzdiguje jih. Grohar za čas sname klobuk, tudi Tine. Nekaj se vsem zliva v dušo, topla sladkost, ki napolni dušo do roba. Samo eden naj bi zapel, koj bi vsi poprijeli. Toda nihče se ne oglasi. Brez besede stopajo dalje, selški zvonovi jim pritrku-jejo že prav nad glavo.
(Dalje prihodnjič)
VEČER NARODNIH IN
UMETNIH
priredi PLESOV
KRES v soboto, 26. aprila ob 7:30 v SND na St. Clair Ave.
S
JOS. ŽELE IN SINOVI
ZAVOD
Tel.: ENdicott 1-05«
POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE
COLLINWOODSKI URAD 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago lil smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
'diiiiinimimmiiimimmiiiimmimiimiiHiiiMiuiiiiimimiMiimiiiiiimmiiKiii:.'
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma »veža jajca ter vseh vrat perutnino. Pridite in sl izberhol
HOWARD 54» RAST 585 STREET, EUCLlD
KI 1-8187
KONCERT
PEVSKEGA DRUŠTVA “PLANINA”
v nedeljo, 27. aprila 1969, ob 4. uri pop. v Slov. domu na Maple Heights, O.
Mešani zbor
1.	MAJNIKOVA ................... Ant. Nedved
2.	PRED MOJO KAJŽO	..... Koroška narodna
3.	DA SEM JAZ PTIČICA	.......... M. Rožanc
4.	VPRAŠANJA ..................... I. Zorman
Trio: Mary Topasi, Mary Yemec, Mildred Lipnos
5.	KAJ MI LAŽEŠ	............ Boris Kovačič
Kvartet: F. Urbančič, L. Kastelic, A. Glavic, L. Fink
6.	HIŠICA OČETOVA ............
7.	BEAUTIFUL ISLE OF SOMEWHERE
Ženski zbor
8.	MOJI MAMICI ...............
9.	TAM V ŠTAJERSKI DEŽELI ....
ODMOR Ženski zbor
10.	POMLADNA ..................
.... Narodna
.... J. S. Fearis
J. Naraločnik A. Vacko
Harm. F. Vauter
Duet: Olga Ponikvar, Lillian Sadowski
11. RECI, STARA MAMICA
Boris Kovačič
12.
Ženski zbor
APRIL SHOWERS ........................ L. Silvers
Duet: F. Urbančič, A. Glavic 13. IGRAL SEM NA ORGLICE .....................
V. S. Avsenik

Mešani zbor
14.	SPET PTICE POJO ..........
•5. VSE BOM PRODALA ..........
15.	TONE SOLNCE, TONE ........
17.	CVETOČIH DEKLIC ......................
Solistinja: Mary Topasi
18.	POTRKAN PLES .........................
Zdaj pa vsi skupaj, tudi občinstvo, zapojmo;
O ja, zmiraj vesel, vesel, o ja, dokler na svet bom živ, o ja, zmiraj bom vince pil, o ja, dokler bom živ.
DIRECTOR: FRANK VAUTER, A.A.G.O
PIANIST: CHARLES LOUCKA
PO KONCERTU PLES IN ZABAVA
MEHURJASTI VZOREC — V Parizu so na modni razstavi pokazali tudi večerno obleko iz plastičnega materiala v. “mehurjastem vzorcu”, kot jo kaže slika.
Koroška narodna
...... M. Bajuk
F. Ferjančič ..... V. Parma
....... Narodna
O ja, kadar pa umrl bom, o ja, vinca več pil ne bom, o ja, den’te me v črni grob, o ja, liter na grob.
‘JJ jgEj
DA BI SE UDOMAČILI — Vajenci za napeljevanje telefonskih vodov se žogajo, ko so na drogovih, da bi se “visoko v zraku” čim preje čim bolj udomačili. Slika je bila posneta v delovni šoli telefonske družbe v Kaliforniji.
NENAVADNO PRIZORIŠČE — Ko si je skupina obiskovalcev ogledovala Metropolitan opero v Lincolnovem središču v New Yorku, sta se nenadno pojavila na stopnišču dva pevca z meči in nadaljevala svoj boj. Tenor Placido Domingo in baritone Sherrill Milnes sta povprašam, kaj je to, odgovorila, da sta potrebovala za svojo vajo “več prostora”.