III. leto. Štev. 26. 1916. Junius 25. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . . 6 K. Dobijo se Novine. Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če ne jih od štirah več ne eden naslov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Jezus Je obečao. „Grešniki v mojem srci smilenja vretino i nezmerno morje najdejo," Junija 30'ga, v petek bo god Jezušovoga Srca. Istina, ka Jezus ma vsaki den odprto srce pred grešniki, ali te den posebno. To pa zato, ka si je te den sam Zvolo za posvečenje svojega premilostivnoga srca. Zato pa te den, düšice te den prihajajo^ z najvékšim vüpanjom i z najbole gorečimi molítvami k tomi najsmilenejšemi Srci i je prosimo, naj povrné grešnike. Grehi so krivé vse nesreče na sveti. Vera nas vči, ka ne bi bilo na sveti trplenja i smrti, če ne bi se bilo grešno i ravno ta vera nas zagotovi, ka v nebi, kje ne de več greha, ne de tüdi več trplenja i smrti tüdi ne. Čem menje bo grehov, tem hitrej se nam Bog smilüje; grehov za tem menje bo, čem več grešnikov se spreobrné. Prosimo zato, drage düše té dén naslan-jajoč se na obečanje samo Jezuša, pravoga Boga, prosimo verno, milo, • z vüpanjom i dosta, pač celi den za po-vrnenje grešnikov Jezušovo smileno srce. Ešče med delom zdihávajmo: »Jezušovo srce smiluj se grešnikom, kak si obečala. * Naj de pa naša molitev tem bole stalno zaslíšana, prikapčimo k njej 'post. Postimo se te den po Jezušovom tanači. Ednok so vučenik i Jezušovi šteli hüdoga düha izgnati z ednoga mladenca. A ne so ga mogli. Na edno reč Jezušovo je pa pobegno z nesrečnoga mladenca. Kda bi se vučenik! nad tem čüdüvali i ga pitali, zakaj so ga oni ne mogli izgnati, njim je odgovoro : „ To pokolenje se ne da z niče-som drügim izgnati, kak z postom i mo-litevjov. “ (Marko IX. 28.) Obdržimo, zato verni Slovenci, te den, junija 30-ga post, ne Pijmo nikaj zvün vodé i molimo dosta k Srci Jezušovomi za povrnenje grešnikov. Žtem več včinimo za mir i blagov domovine, kak če bi celo vojsko premágali. Bojna. Lansko leto so toga hajd, posebno meseca maja po celoj državi vrelo molili i prosili Marijino pomoč proti sovražniki, šteri je ešče na naših tleh stao ,i v rokah meo tüdi skoro celo Galicijo i Bukovine. Molili smo i zmagati pa zmagati tak sijajno, da je sveti düška sfalila od čüdivanja nad našimi ‘zmgaml. Letos smo mnitev opűstíli: Mesto njé se je širi!a hüdobija i nekša gizda. Mislili smo, da smo nepremagljivi. Zdaj se je pa te nekaj zgodilo, kaj naip je oči odprle i vidimo, ka je ne naša roka, nego božja moč po njej Zmagala. Rus nas je začno napadati. I čeravno, kak je grof Tisza, ministerski predsednik izjavo, ruski uspehi neso končna zmaga, nego samo dočasna Sreča štera dolpobijemo, zgodilo se je pa vendar to, da je Rus začeo opet napadati Černovice, glavno mesto Bukovine i se vleče v Galiciji tüdi dale. notri, mi smo pa mogli prece daleč pobegnoti iz njegovoga. Vse to je, istina, ne ešče veliko delo, nego Opomina nas li, naj doprinesemo kaj smo zamüdili: vrelo, gorečo, sküpno molitev. Po vseh slovenskih farah naj se na god Srca Jezušovoga, a junija 30-ga sküpno moli v cerkvi za odvrnitev sovražnika z naših pokrajin k Srci Jezušovomi i naj se verno zdrži post, kak je više omenjeno. To bo zamüdo v vnogoj reči popravilo. Za Ijübi dom včinimo to, dragi Slovenci. Glejmo zdaj poročila z bojišč: Rusko bojišče. Ruse smo povsod odbili, samo v Galiciji pri Horodenki so malo napredüvali. Odbiti so pri Černovicah v Bukovini, pri Tarnopoli v Ga- liciji i na severnom kraji našega fronta. Rusi trdijo, da so v tom boji 2476 naših častnikov i do 150 jezer moštva vlovili, zaplenili 163 topov i 266 strojnih pušk i nezračunano dosta strliva pa drüge bojne priprave. Ta trditev ne obstane. Naše vojaško poveljništvo spozna toti, ka nazaj se mikajoče čete povržejo strlivo i Ijüdi, ali teliko zgübe je blüzi nej. Rusi z s tov hvalov svoj dozdaj slab položaj ščejo pobolšali pred svetom, kda novo posojilo krvavo po-trebüjejo. — Rusko novo poročilo že to naznanja, ka so se naše čete v novih postojanke!! močno vtrdile, z drügov Rečjov to teliko pomeni, ka oni ne morejo naprej. Pred napádanjom je cár ruske vojsko blagoslovo i vojakom naložo, ka Lwów (Lemberg) moro za vzeti. Türsko bojišče. V • Mezopotamiji kre reke Tigris so türki angleške konjenik premágali i dve ladji potopili. Pri Eufrat reki so pa türski prostovoljci 400 angležov osmrtili. — Pri Dani v Perziji so v tridnevnoj bitki Türki Ruse premágali je nazaj porinoli, ravnotak tüdi Angleže pri Komi, iz med šterih je 180 mrtvi. Z Kösten otoka so Türki odegnali sovražnika. Francozko bojišče. Na belgijskoj front! pri Zillebeke-i so nemci en del na novo zavzetih jarke v zgübili. Pri reki Maas od pristave Thiaumont na zahod so pa zavzeli francozke postojanke, 793 francozov vlovili i 15 strojnih pušk zaplenili. — Na Mort Homme-i so strelni jarki ednok v nemškoj, drü-goč pa v francozkoj roki. Ednok nemci, drügoč pa francozi vlovijo nisterno stotino vojakov. Zadnje dneve je veliki bojov ne bilo, bole se je strelba vršila. — Obroč okoli Verduna je vsikdar menjši, zgübe francozov pa neizmerno velike, kak je Northcliffe lord sam spoznao. Na morji. Nemško pomožno ladjo Hermann so ruski torpedni rüšilci na ■2 NOVINE 1916. junius 25. Baltskom morji vužgati. Moštva, da je rešenja ne bilo, je ladjo v zrak püstilo i se podelo. — Nemške trgovinske ladje so lüdi v boji bile z ruskimi vojnimi a srečno so se rešilo. „Edenu angleški rüšilecje v küp vdaro z drügov ladjov i se potopo. Nekaj moštva je rešenoga. Talijansko bojišče, v kraji ni Ortler so naše čete zavžele snežnike Madatsch i Tufcett. Obe goré sta više tri jezero metrov visokive. Naši letalci so vnogo bomb vrgli na Važna i talijanska mesta. Italijani so začeli proti napád, šteri je pa povsod odbit. Naši so ešče pri Asiago-i 355 talijanov zgrabili i pet strojnih pušk zaplenili. — Talijani poročajo ka so pri Monfalcone-i nekaj naših strelnih jarkov žavzeli, 7 strojnih pušk i strlivo zaplenili pa 488 naših vojakov zgrabili. Dom i svet. Naš državni zbor je skleno razprave o pooblaščenji, ka Vlada sme dačo nalágati na državljane. Vnogo lepih govorov se je glasilo na njem. Huszár Karol je želo, naj po boji vsi so ednaki, kak so v boji pri miranji vsiednaki, naime naj dobijo vsi volilno pravico (votum, glas),,— Grof Andrássg je zahtevo, naj oslobojeno Polsko Samostalno postane i se znova ne razdeli. Grof Tisza predsednik ministerski je na to izjavo, ka de se na želenje Polakov gledalo; — Pozsgag Mikloš je pred domobranskoga ministra vložo tožbo, ka se oproščenje vojakov na polsko delo jako žámüja. Minister je odgovoro, ka proti Zamüdnim vojáškom poveljni-kom ostro nastopa. Ednoga polkovnika jé za toga zroka volo ešče pred vojaški sód dao postaviti. — Pred zbor je vló-žéna pravda, poleg štere se pod dačo vzemejo haski za časa boja dobljeni. Od prvih desetjezér kron haska se plača 500 k. dače, od drügih desetjezér že 1000 k. i tak više. Grčko. Kráo je odrédo v celoj državi razorožitev pri celoj vojski. To je vojaki pod orožje pozvani se vsi domo püstijo. ltalija. Salandra, talijanski ministerski predsednik je mogo odstopiti. Naše zmage so ga prekopicnole. Njegov naslednik ešče ne določen. Nizozemsko. Dečke gospé so se z prošnjov obrnole k Vilmi, kraljici Hollandije, naj pomaga siromaško bečko dečico, štera ne dobi mleka. Smilena kralica je več vagonov strjenoga mleka poslala za dar bečkim malim sirotikam. Amerika. Bivši predsednik zdrüže-nih držav, Boosevelt, je obetežo. Na novo nešče sprejeti časti predsedništva. Pismo na bojišča. Dragi vojaki! Čisti moži in dečki. K vam se obračám z nedopovedljivo žarečimi prošnjami: ostanite čisti, bežite pred nečistostjov vsakov. Pa je večvrstna ta? Telikokrat se nečistost vsele doprineso kelikokrát si što v sebi telovno nasladnost obüdi. Nečistost je naime poleg navuka cerkvenoga nerédno pože-lenje nasladnosti, to je nerédno krvno poželenje. Vse zato, kaj to nerédno jpoželènjè v Človeki zbüdi, nečistost obrodi, Keliko vrsten je zrok, teliko vrstna je tüdi nečistost doprinešena sama i vsakša je smrten greh, če jo što sam rad preinišljeno včini. Smrten greh je zato iz toga nasládnoga, nečistoga namena kaj gledati, misliti, želeli, čütiti, gučati, poslűšali, se tomi smejati, se dotikati, kaj takšega čiteti, popevali, zato nerédno piti, pač vsaka reč, štero zato opravlam naj v meni krv zpunta i nasladno čütenje v mojem teli žbüdi. Kaj strašnoga je to! Pa je tak. V ednom hipi na stotine smrtnih grehov se mi lehko z ležé v düši, kak črvov z ružnom blati po nečistosti pa eden zadostüje, naj se večno pogübim. Če bi jaz to pravo, ne bi mi trebelo vervati. Bi mi lehko pravi li: pretirava to reč, ne je tak ostra. Ali da jo sv. pismo potrdi, to je sam Bog, ne morete se opirati njegovoj pravici, štera se glasi: »Ne-čistniki ne pridejo v nebesa.« (Gal. V. 9.) I sv. maticérkev je tüdi odvrgla, preku-nola vtrditev, ka bi slobodno bilo koga küšnoti zavolo telovne nasladnosti, štera iz toga küša v telo pride. Küšüvanje je tüdi smrten greh, če se godi za volo nečiste poželivosti. Zato nam pravi sv. Pavel apoštol: »To je 'vola boža, vaše posvečeni, da se zdržite nečistoga djanja, da vas vsak zna svoje telo ohraniti v svetosti i časti, ne po gnanji poželenja, kak neverniki, šteri Boga ne poznajo“ (I. Thes. 4—5). Vsako telo je na nasladnost nagnjeno, niedno ne izvzeto. Vsako je dužno zato v sebi zatreti to nerédno poželivost. Právim nerédno, ar jé tüdi redno, šteromi v zakoni slobodno i še moro po voli iti sjariši, naj se človek narodi poleg božje vole na svet. Ki v zakoni nasladnost išče' i ne deco, je zagrešo ravno tak smrtno, kak ki jo zvüna zakona išče. Nerédno telovno meseno poželivost vsi moremo zatreti v sebi, če se ščemo zveličati. Sv. Augustin pravi: „Spokorite se nečistniki še v živlenji. Jaz vam reč božjo morem toti naznaniti, ali vas v hüdobiji vtrjene nečistnike božje sodbe i po-gübljenja rešiti ne morem. (Sermo 132.) Gospodarstvo. Ka nam je včiniti, ka slive ne bode odpadale ? Šlive so letos v našem kraji páli prav lepo cvele pa nam oblübile obilno sadü. Opažüje se pa, že od tistoga časa, kak so odcvete, ka zavrženi sad jako kaple z drevja ; zlasti či se drevo malo strosi, kaple ž njega teliko sadnih zavržkov ali nastavkov, kak či bi dež šo. Zakaj se to godi ? Predlani so bile slive jako pune, pa je drevje v to, ka je razvilo cvet i sad, rábilo jako dosta hranilnih snovi, telko, ka jih ma letos premalo. Za nastavek novoga sadü njemi je še ostalo, več pa nej; gda pa té snovi porabi, pa jih véČ nega, ka bi se mladi naštavki dale hranili, si drevo samő pomaga, to pa na té način, ka nastavke odpüšča. Mi právimo, ka slive odpadajo, ne mislimo pa, zakaj odpadajo. Mi si mislimo vseli samo na bogata trgatev v jesén, na to pa, ka bi drevji poráblene snovi dostavlali, ne mislimo, nego Čakamo dve, tri leta, ka nam drevje páli obrodi sad. Mi že trdno verjemo, ka nešterne sadovene vrste, med njimi tüdi slive obrodijo vseprek samo vsako drügo ali tretje leto, pa ka po prirodnoj postavi to nači ne more biti. Vidimo, ka nam gorice, či je vrejüjemo, obrodijo vsako leto, pa smo šče zato li nej prišli na miseo, zakaj nam jablan, grüška ali drügo drevje ne bi rodilo vsako leto. Či bi videli, ka je v gornjoj Italiji pomaran-žino pa liminino drevje leto za letom puno z rumenim sadom, pa či bi tüdi videli, kak skrbno se tam drevji gnoji pa streže, ali či bi meli priliko viditi, ka je v vrtnariji ravnotisto sadoveüo drevo, naj bo že te jablan, grüška ali pa sliva, vsako leto z najlepšim sadom obloženo, potom bi spoznali, ka se tüdi v naših ograda! dá dosegnoti vsako leto trgatev, či se drevji vsako leto zadosta gnoji, pa se ovači tüdi dobro vrejüje. Ali zdaj že znate, zakaj nam letos slive odpadajo ? Gnoja nemajo, z šteroga bi si jemale potrebne hranilne snovi. Zmenkalo njim je pa tüdi bržčas mokro če, gda so odcvele; brezi mok-roče najmre ne morejo posrkati dane hrane. Pri nas je bila süšava, gda so odcvele. Što opazi, ka njemi sadni naštavki odpadajo z drevja, pa žele to prepre-čiti, on naj začne drèvji gnojiti, gda je pa süšava, je pa more zalevati z vodov. Trüd se njemi obilno plača. Gnoji se pa sadovenomi drevji od sprotoletja pa do mešeca augusta. Naj- 1916. junius 25. NOVINE 3 bolši guoj za to gnojenje je gnojšnica, -štero moremo z vodov malo razredčiti. To gnojšniob jjbtéríi víevlimo v lüknje, Stere lüknje smo hápráVili okoli dreva tak dálfeč vkraj od stéiilè, kak daleč segajti vejke dreva. Tü se najmre na-hája tisto malo korenjé, štero išče pa vsrkávle hrano. Ne pozabimo pa tüdi drevja zalevati ž vodov, či je velika süšava. Što ščé, ka bi njemi sadoveno drevje vsako leto prinašalo sad, naj dela tak. Glási. Odlikovanje. Mujdrica Janoš, četovodja v 48 pp. je za volo junaštva, štero je kazao na tálijanskom bojišči z svojimi Slovenci, odlikován z srebrnov svetinjov prvoga razreda i imenüvao za stražameštra. — Zvedili smo to tüdi, ka je vnogo drügih naših Slovencov -dobilo Odlikovanje na talijanskom bojišči; prosimo iména teh. Zaistino se veselimo tomi odlikovánji naših vojakov. 'Veselje nam je pa tem vekše, ar k tomi odlikovánji mnogo pripomorejö naše Novine. Glejte, kaj piše Mujdrica stražamešter. „ Novine redno vdablam. Žmetno čakam na nje. Evmgeliom njihov mi da moč, vüpanje, lübezen, on me podpira -od tjedna do tjedna.« Zaistino veselimo se, ka je naš trüd ne zaman. * SK Dol ž rumovim tejom 1 Zakaj ? Zato ka je v rami méd Vsemi drügimi vpi-janlivimi pijačami naj več alkohola. Aliöhol je pa naš nájvekši sovrážnik, kak so nam pisale Novine. Vertlnje Slovenske, če ščete, ka do vaši tèžaki möčni, vaša delcá Zdrava in do dügo-cživela, ka vášim prijatelov, vojakom in drügim kaj dobroga tia Što prinèšete, ne ktihájte teja ž rümöm: Záto ka al-kohol, šteri v rumi, jemle moč in zdravje, brajša živlenje, pa dosta drügoga slaboga dela, ár je veliki čemér. Vihér je vničo občino. Csehberek v Nograd županiji. Viher je tak divjao, 'ka je več železniških kol prevrgeo, streho postaje odneso i celo ves tak poškodovao, ka je iz med 178 hiš samo 18 ostalo celi, 12 se jih je pa -do tla porüšilo. Vstoličenje ali vpelavanje kardinala Skrbenskoga na olomuško nadškofijsko stolico se zvrši julija 2-ga. Procesijo z svetogorskov Marijov, to je z podobov, štera je vnešena od -Sveta Goré pri Gorice, so držali v Ljü-bljani z velikov slovesnostjov. Vdeležili so se procesije tüdi Vnogi begunci primorski, ki so z genjenim srcom gledali na svojo Patrono i si obüjali vüpanje, da je pripela nazaj domo. Pomoč molitvi prosi i srcá smilene bogolübéče düše, posebno trétjerédnike i rédnice i deco, velki betežnik, vu velkoj düševnoj i telovnoj stiski, za edno devétdnevnico na čast Lurdskoj materi božoj, naj njemi poslühne prošnje. Zadela je dèca v nos z polenom (prekol) Tratnjek Štefana v Bednjáh, kda jo je v noči dol z svoje črešnje gono. Šmrklavci so se ešče protili, da njemi hišo vužgejo; naznano je to raz* vüzdano deco, na štero starišje ne pazijo, žandárom. Slovenci se močno držijo. Horvat Štefan pešak 48 pp. z M. Polane i Both Ludvik četovodja 83. pp. iz Sühoga Vreha nam náznanjata, ka Rus nezgovorno močno napada njé, ali izdaj so ešče tam, kje so bili, tak močno se držijo Slovenci. Rusi majo prej nezgovorno . zgübe pri napadaj. Zadnji nam tüdi to naznanja, ka so pod njegovov rokov stojéči Slovenci vsi ednoglasno skričali kda tijim je prečteo iz Novin „Dve tožbi*, ka je to vse sveta istina i se zahvalijo pisateli za ljübeznive, pravico razširjávajoče reči. Ravno to nam piše tüdi Kolarič Ivan, četovodja pri strojnih puškah. Slovenskoga dühovnika Antona Bratina je zadeo na Primorskom v Št. Petri izstrelek talijanski ravno te, kda je pred cerkevjov stao i Ijüdem pripo-vedavao, kak, moro še te mesec seno pokositi. Poleg njega je še pet drügih morjenih, petnajset jih pa ranjeníh. Velika toča je pobila Dobrovnik i njegovo okolici) pá' občino Filovec. V silji je tüdi veliki kvár napravila. Tát vjetnikov. Huzak Jožef je v Lenti-bi od ruskih delavcov odneso obleko, obütel i drüge podrobnosti. Vojna sodnija v Pozsony-i ga je na dvajseti mesečno vozo obsodila. Na smrt je obsojen podžupan i tovarnar (fabrikant) Bertoldi Franc na Tirolskom, ar se' je zagučao, ka ma vüpanje v zmago italijanskoga orožjá. Smileni Rusi. Kós Matjaš z Petanec, pioner v 31. dpp. nam piše, ka so oni ednok veliko smilenje dobili od Rusov. Preseliti so mogli strojno puško i njej novo postojanko narediti zato, ka so jo ruske granate jako v cil vzete. I kda so jo selili, njim je edno železo dol-spadnolo z njé pa močen ropot napravijo. Na te ropot je prišlo 25 Rusov, da bi njé dolspostrelali. Lehko bi včinoli, ali tak smileni so bili, ka so samo edno bombo vrgli pred njé tak daleč, ka njim je ne mogla škoditi, pa tak strelili proti njim, ka so strelo sami radi v drügi kraj püščali, zatém pa se nazaj povrnoti v svoje jarke. Delavci naši se tüdi skrbijo za obsta-ne. naših listov. Po Mikša Moršiči so nam poslali iz Kövesggöripuszte 3 K 70 fil. Darüvali so sledeči: Mikša Moršič 1 K BO fil., Moršič Marija 30 fil., Moršič Klara 40 fil., Gomboc Alojzi 30 fil., Récek Matjaš 50 fil., Magyar Andraš 30 fil., Cvernjek Jožef 30 fil,, Contala Roža 30 fil. — Zaistino dobro znamenje, ka naše ljüdstvo spozna düševno po-trebočo i jo še iz svojega siromaštva podpira. Lepo znamenje. Hvala dobromi Bogi i hvala tüdi Slovenskim delavcom na dári. Poadrar pošilajo: Smolko Martin a Belotinec, od 461 zidarske stotnije, nam, svojim domačim dühovnikom, šterim se iz srca zahvali za dühovne dobrote od njihove strani dobljene i ženi pa celoj fari I — Pucko Štefan i Mülič Janoš z Bratonec, domobranca 20 dpp. vsem Očom i materam v imenih pokojnih vojakov i je toláži ta z pesmicov; .že mo prišli mi po vas, kda de Jezus zbüdo nas", i prosila brate i sestre pokojnih, naj se molijo i jočejo za njé, ka, do prišli gor v nebo, kje je za ,,njó pripravljeno", — imeni živečih vojakov pa prosita vseh molitvi za njé, ka do mogli priti nazaj v ljübi kraj; — Žalig Štefan i njegovi pajdaši, pešáki 48 pp. celoj Slovenskoj krajini i njoj mir želejo; — Balažic Daniel z G. Bistrice, Ggörek Jožef, Tratnjek Štefan, Horvat Štefan, Farkaš Matjaš, pešáki 48. pp. iz Pilzena nam i naznanja] o, ka se veselo Novinam, je vsi radi čtejo, posebno lepe navuke, kaj za nájveč vredno držijo! — Brodar Janoš, Zarnuda Andraš i Maojarič Balaž od VI. delavskoga oddelka, Madjimurci, nam i naznanjajo, da se Movi-nam radüjejo; — vsem čtevcom naših Novin, Sreš Martin i Lük Ivan iz 3, strelskoga bataljona, šteriva tüdi prosita „Noyine" i pisala, ka sta že več mesecov ne čűla svojega maternoga jezika, pa sta v takših okolščine) ka nemoreta k bofcoj slüžbi idti, ar nega naše katoličanske cerkvi, pa že jako žejata po krščanskom navuki, kak žéden jelen po mrzloj vretini — Kováč Jožef, Draškovič Jožef, Sobočan Štefan domobranei 31. d. pp. nam i pišejo; ,,mi, ki med telkim dalešnjom sveti živemo že te dugi čas v tom nepoznanom orsági, spoznamo, ka je jako potreben dober tisk." V molitev se prepoveča vsem vernim Slovencom, posebno tretjerednikom Sobočan Štefan od Lipe, poddesetnik v 48 pp., ki drügőč ide na bojišče. Slovo vzemem od moje. drage matere, štera z menom vred nikaj nej dobrögá mela na tom sveti, zdaj pa, gda že nama skoro nikaj nej tali to, se moreva ločiti; duže va mogla terpeti. Iz srca vás prosim, — lejko se več nigdar ne bodeva več vidila, — odpüstke mi, či sam vas gda kaj razžalo. Sodbe na dale tak skrbna i delavna mati zamé. Z Bogom lübléna žena; lepo te prosim od püsti mi vse, či sam ti gda kaj božnoga včino. Trpi lübléna žena v imeni Jezuš ivom, prosi od bi. Dev. Marije pomoč, ona de se molila pri sv. Sini za naj. Z Bogom drobne dečice, vodila de vas nebeška Mati, samo njo prosite, i pod njeni plašč se skrivajte. Z Bogom sestra i svak, prijatelje i neprijátel cela fara jelenska; odpüstimo vse eden ovomi, Bog nam tűdi odpüsti; idem pred rususke granate, i šrapnel. V vaše molitev se preporača Domiter Mihal z Krašič. — Mi podpisani slovenski vojaki slovo vzememo od lübe, lepe Slovenske krajine, fare črensovske, vseh dühovnikov, starišov, bratov, sestér, rodbine, poznancov i vseh Slovencov. Ponizno vas prosimo, dragi dühovnik!, molite Boga za nas, ka pridemo drügikrat tüdi srečno 4 NOVINE 1916. junius 25 nazaj v svoj rojstni kraj, kak smo prvokrat prišli. Sprosite nam, lübi Slovenci, pomoč od BL Devico Marije, ka srečno zmágamo i se povrnemo nazaj v svoj kraj, darüjte v te namen za nas sv. obhajilo, šteroga smo ne mogoči bili prijéti, čeravno smo se spovedati. To nas najbole teži, ka brez Jezušovoga tela idemo na bojišče. O nadomestite vi, ki nas Ijübite, te našo za müdo. Balažic Daniel z G. Bistrice, Ojörek Jožef z D. Bistrice, Barát Ferenc z Hotize, Kodba Ferenc z Razkriža, Kocet Jožef z Gor. Bistrice. Vojne posojilo v TBlmfičl. V Tür-niiči so na Štrte vojno posojilo 114 jezer koron podpisali, i z te svota 40 jezer na pošti. Na podporo Marijinoga Lista 1 Novin so darüvali sledeči: Balažic Bara z Gumilic 1 k., Rankovec: Hauko Katá 2 k, Majcan Treza 2., Geder Ana z Tišine 2 k., Forjan Štefan topničar 4 k., Forjan Ana z Lipovec 2 k., Gomboc Jožef i pajdaši, domobranci SI dpp. 19 k., Rogáč Ferenc, stražamešter 83 pp. 3 k., Lang Jožef četovodja 3 k., Bojnec Martin, topničar 5 k., Franko Ferenc pešak 83. pp. 6 k., g. Zorko Edmund, kadet narednik 4 k., Veršec Klara z Grabovice 1 k., vlč. Hauko Jožef, kaplan, z Črensovec 2 k., Žalig Janoš, domobranec 3 dpp. 2 k., Novak Štefan vojni delavec 1 k., Jan Čurič Jožef ulanar 2 k., Plej Jožefa dovica z Črensovec 1 k., Žalig Štefan, pešak 48. pp. 2 k., Gregorinčič Ferenc pešak 48 pp. 3 k., Edšidt Jožef z Gederovec 6 k., Mekiš Janoš, topničar 4 k. 60 fil., Rüžič Ferenc, domobranec 31 dpp. 2 k., Kűplen Jürij, pešak 95 pp. 1 k. 50 f., Jerič Ivan, .trenski vojak 4 k., Mát* Ivan od Sv. Jürja 2 k., Marič Ana 2 k., Pozvék Ana z Stradena 5 k., Lebar Štefan 1 k., Erjavec Ferdinand 1 k. 60 fil., Zver Andraš 1 k., Horvat Ferenc 1 k., Žižek Sándor 1 k., Režonja Mihal 1 k., Balažic Ferenc 1 k., Kavaš Ludovik 40 fil., domobranci 20 dpp., Lazar Mikloš z Tropovec 4 k., Kralj Ana z Brezovec 2 k., N'. N. z Gomilic 20 fil., Zelko Ferenc, dom. 31 dpp. 6 k., Brodar Janoš i pajdaši, vojni delavci 6 k., preč. g. Rožman Jožef, kurat z Gradca 1 k., Flisar Vince, pionier 83. pp. z Tešanovec 5 k., tišinski farniki 46 k. 16 fil., Moršič Mikša i njegovi delavci 3 k. 70 fil., naročniki z Gederovec 10 k., Domiter Mihál z Krašič 2 k., Gašpar Janoš z Skofje Loke 3 k. — Bog Iepo plati! (Dale.) Serčn. Snajžna je lehko vsaka ženska v drüžbenom i drűžinskom živlenji po Fellero-voj „E'sa" pomádi, štera lize i kožo èuva. Odstráni šplinte, lise, krpe, nesnago mozol čièke, kozo omehči, ozdrávi. Vnogo jezér gospin jo z uspehom rabi. Ne rabimo pa škodlive reči, nego naročimo si pravo ,,Elsa“ pomado kožo občuvajoéo, štere en teglèek pridjani stane 2 kor.; 2 teglčka franko 5 kor. Ravnotak je jako dobro Fellerovo boraz žajfa (80 fil.) i Fellerova mlečna žajfa (1 kor.) Naročüje se samo pri Feller V. Eugen lekar-niki, Stubica, Centrale br. 146; (Horvatka). Pošta. Maček Jožef Koprivnik. Sin se išče gor. Potrpite. Bojna Pošta za zasebne Zavitke (pake) se je stavila na: 27 35 38 40 42 44 47 63 66 68 70 71 72 75 84 87 92 104 110 126 132 136 139 162 169 173 189 206 351 351-H 351-III 352 353 i 507-o šterila. H. J. P. Naznanite g. plebanoši tiste sebešt-janske pesmarice, štere so se na risalske svetke celo noč teple okoli. Oni je že na red pobe-rejo. Prle pa stalno trebe pozvediti, če je istina. Vsakomi guči naime ne trebe vervati. Iz pisem naših vojakov. Čas njim kratijo Novine i je na batrivnost včijo. V Na ruskom bojišči ednom velikom logi v jarkaj stanüjemo. Sem redno dobimo Novine. Če ne bi teh slovenskih Novin bilo, ne vem, z čem bi si čas kratili v tom tužnom kraji, kje ne drügo čüti kak grlemje topov i klepetanje strojnih pa peških pušk. Té Novine nas, Slovenske dečke büdijo, ka batrivno stojimo proti neprijateli, šteri nikdar ne de mogo vtrgnoti v našo zemlo, dokeč de se ednomi slovenskomi dečki srce gibalo. (Bačič Gerenc, četovodja 18. dom. pp.) Ne ostávi slovenskoga tiska. »Leto dni je minola, ka sem te ostavo fara törjanska i niednok še ne pozdravo. Navek naté mislim, morebit me niti poznala ne boš, če pridem vté domo. Svoje Ijübljene domače i vse farnike srčno pozdravim pa lepo oprosim, naj naj molijo zamé i vsa vojake k škap. D. Mariji, ka hitrej nastane, bláženi mir. — Novine sem redno dobivao v Esztergom, zdaj sem premeščen v edno kolavrusko vés, kje pazim 23 rusov Prosim vas pošlite za menov Novine, toga lepoga slovenskoga tiska ne zapüstim. (Hozjan Štefan z Malepolane, zapoved-nik 508-ga delavskoga oddelka.) Najnovejše. Immelmann imenom nemški zra-koplavar je s svojim zrakoplavom do-lispadno i mro. Nova talijanska vláda je imenovana. Ministerski predsednik je Boselli. 100 litrov domače pijače Elpis! vkrepčevalne, téčne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, maline, mui-katelka, meta, pomeranèe strašnica in vi-šnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domáča pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišne gospodarska, delavnico, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko! zmožnosti Janez Grolich, drogerija »pri angelju* Brno Štev 65 Moravsko. En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošljejo v Stemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerjjah. Što si kürečih očih ne odprávi, si zmantrá boje z bolečinami si oslabi celo telo. Odprávlanje kürečih očih brez bolečine je prava dobrota za vsakoga, ki trpi od njih. Ne moremo zadosta naglašttvati, kak nevarno je rezan-je kürečih očih. Nož zna, ne da bi v pamet vzeli, globlje v meso priti, nogo je pa vedno izpostáv-Ijena prahi i nesnagi, kaj v ram pride i vnogo smrtnoga krvnoga ostrupenja je nastanolo tak že. Küreče oči brez noža gotovo lehko i hitro moremo Odpraviti z Fellerovim .Elsa" flajštrom za turiste (flajšter za küreče oči cena 1 kor. v škatlah 2 kor.) ali z Fellerovov ,Elsa* tinktnrov za turiste (— te-koca tinktura za küreče oči, cena 2 kor.) — Vnogo jezer tnristov, žandárov, pismonoscov, vojakov, gos-podarov i gospin šteri premálo obütel nosijo i ki so je dozdaj rabili preporaca to sredstvo, štero hitro i stalno odprávi knreče oči. Dokeč nájveč sredstva za odprávianje kürečih očih (rezanje tüdi itd.) samo gomji de kürečih oka odstráni koren pa notri neha, zavolo česa oko znova zraste tečas više imenovana Fellerovo sredstva z komom vred odpravijo küreče oko. Oboje sredstvo kak i prah proti znojenjé tela i nog (cena 1 kor.) se nepos-redno da naročiti pri: Feller V. Engen lekamíki STUBICA, Centrale 146. (Zagr. žup.) Zapoved pazlivosti je, da pri kupili Fellerovoga .Elsa-Fluida'1 pazimo na ime Feller i .znamek* „Elsa*, ar je vnogo malovrednoga pona-rejenja. Neščemo zdaj tű reklama delati tomi zanesljivomi domačemi vrastvo če bi med našimi čtevci ga što še ne Poznao, lehko Pozvedi od svojega zdravnika kak dobra reč je proti prehlanjenji, najbole če gut i grlo trpita zavolo mok-rote vremena, 12 malih, ali 6 dupliških ali 2 specialniva glažka franko 6 kor. 24 malih ali 12 dupliških ali 4 specialni glažki franko 10 K 60 fil. v jedino pravoj kakovosti pri Feller V. Engeni lekarnar!, Stubicar Centrale 146 (Zagr. tup.) Felerove ték davajoče, odvajajoče Rebar-bara .Elsa pirule* (6' škatlic franko 4 kor. 40 fil.) se dajo po znamki .Elsa* spoznati. I Nyomatott az Kgytiáxmegyei Könyvnyomda körforgó gyarssajtóján Szombathetyen.