it 42. §»©š28žiwa ptažana w gotovini. Lfu£ilfa»!v dne SSC. cktobre 3921. Lst© i§i» kntetilske! ,štrsnke ia Slovenije • celoletno ... . ............K 50' poluletno................. Posamezna številka . . ........ 25 — 1-— jpojm3&jgr»j ssi sam, iaa s"sroje. sfcaliSise v državi mspssrsč-ss.Sbirzt.j si osasrsa! Ifisarati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase................K 1-— uradne razglase.............„ 1-50 reklame ................... 2 — ilredniitvo an upravništvo Išsta fe w Mubtjani ma Kongresnem trg«. iS. 9 (nasproti dvorca). Ušesna beseda. ¥iem merodajnim Na Dolenjskem je tekla kri, in sicer, kar je najhuje, kri nedolžnih. Z grozo se vprašujemo, kdo je kriv teh žalostnih dogodkov, kdo je bil tisti brezvestnež, ki je pripravil naše mirno ljudstvo do takega razburjenja, da je izpregovorilo orožje svojo smrtonosno pesem. Po vsestranskem preudarku moramo reči, da nosi glavno krivdo tista prokleta domišljavost nekaterih ljudi, ki nočejo razumeti položaja kmeta, ki stoje sicer na čelu kmetske države, ki so pa brez srca za kmeta. Evo dokaza! Ko so naši poslanci tik pred sprejetjem ustave izsilili, da je kmet oproščen trošarine na vino, se je v tem zmislu tudi izdelala za to potrebna naredba. Ker pa je nekatere gospode zmagovit nastop naših poslancev silno jezil, zato so se hoteli maščevati in so pridejali naredbi protipostavne določbe, ki so izzvale dolenjske dogodke. To je prvi in najusodnejši greh, kateremu sledi za petami drugi. Ko je izšla potvorjena naredba, drugače jo pač ne moremo zazna-menovati, je delegat finančnega ministra dr. Šavnik takoj opozoril merodajne kroge, da bi utegnila taka naredba izzvati velike izgrede. Kljub temu pa naredba ni bila preklicana, ampak se je pričela izvajati. Na odgovor kličemo tiste, ki niso poslušali nasveta modrega uradnika. Zahtevamo, da se jih kaznuje, ker oni so glavni krivci, da je tekla kri. Toda z njimi moramo izpregovoriti še drugo besedo, ker oni so poteptali sveto pravico ljudstva, njegovo suverenno voljo. Narod je po svojih poslancih privolil, da se uzakoni naredba, ki pomeni sicer zanj žrtev, toda na način, da more žrtev sploh prenesti. Frišli pa so za hrbtom sejalci ljulike in s šikanami dosegli, da je narod že sprejeto žrtev mogel občutiti le kot tiranijo. Usodna napaka, kakršna slična je izzvala hrvaško vprašanje in kakršna mora roditi tudi novoslovensko vprašanje. Država pa ima že zadosti vprašanj in kriz in naravnost zločin nad državo in nad narodom je, če nekateri nezmožni ali zlobni uradniki s svojim početjem izzivajo nove krize. Mi takih kriz ne bomo trpeli na noben način in gremo raje do vsake skrajnosti kakor pa da bi bili le v najmanjši meri scknvi takih dogodkov. Zato zahtevamo, hoteč izvajati vse posledice, če ne bi bile naše zahteve do pičice natančno izpolnjene, nastopno: 1.) Naredba glede trošarine na vino se preklici takoj! 2.) Vinogradnik se oprosti dolžnosti prijave in kontrole! Prijaviti mora vino edinole kupec. 3.) Vse do sedaj izrečene kazni se morajo takoj preklicati! 4.) Vse tiste, ki so krivi, da naredba ni bila zadostno razglašena, je treba kaznovati! 5.) Dolenjske dogodke je treba na-j tančno preiskati in vse tiste, ki so j jih provzročili, mora zadeti kazen! 6.) Posebno pa se naj kaznuje razne hujskače, ki so hoteli potem kmetske krvi kovati sebi politični kapital. Poudarjamo še enkrat: Časi so resni! Ker se zavedamo resnosti položaja, je naša beseda mirna, dasi se krči roka v pest, da bi udarila. Prav gotovo pa bomo udarili in j tudi z vso silo, če. se ne bi naše za-f hteve do pičice uslišale. kon zahteva samo, da vsakdo prijavi, kaj in koliko je kupil. Naredba je zato zgolj šikana prebivalstva, ki spravlja nevedno ljudstvo v nesrečo. Svetujemo vsakomur, naj se ravna strogo po naredbi, dokler naši poslanci ne izposlujejo preklica te naredbe, kar se bo zgodilo v najkrajšem času. Trošarina na vino. Do dne 1. septembra t. 1. se je pobirala posebna trošarina na navadno vino samo v Sloveniji in le fina vina so spadala pod splošno trošarino v vsej državi; od tega dne dalje pa spada tudi navadno vino v vsej državi pod splošno trošarino. Vsled tega veljajo izza tega dne tudi za prestopke glede trošarinskih predpisov določbe srbskega zakona z dne 9. novembra 1909. Kar se tiče prijav, ki naj jih podajajo producenti (to je vinogradniki) o pridelanem vinu na finančno kontrolo, se ni od-lani ničesar izpremenilo, razen tega da so se, ker spada tudi navadno vino pod občo trošarino, povišale tudi kazni. Vsak vinogradnik, ki ne trguje z vinom in ki ni gostilničar, lahko vse svoje vino doma porabi in ni dolžan plačati nikakršne trošarine. Pač pa je po predpisih, ki so bili že lani v veljavi, dolžan naznaniti svoj pridelek kakor tudi vsakokratno odprodajo svojega vina. 'Oni vinogradniki, ki trgujejo z vinom na debelo ali na drobno, smejo uporabljati brez trošarine le gotovo množino vina, ki se ravna po številu družinskih članov. Ti vinogradniki so vsled tega pod strožjo kontrolo. Ker nima prijava onih vinogradnikov, ki ne kupčujejo z vinom, takega pomena, kakor ga ima pri onih, ki z vinom kupčujejo, je posredoval poslanec Rajar v finančnem ministrstvu in pri finančni delegaciji v Ljubljani, da bi se rok za prijavo vina podaljšal, če res ni mogoče prijave popohfoma opustiti. Isti poslanec je dalje posredoval, da bi se kazni za opustitev prijave omilile in da se ne bi smatrala opustitev prijave vina kot trošarinsko tihotapstvo. Tovariš poslanec je dosegel pri obeh oblast-vih uspeh, ker se mu je obljubilo, da se bodo odredile izpremembe troša-rinskega pravilnika in dovolile , omenjene olajšave za produeente vina. Pszor, kmetovalci! Opozarjamo vse kmetovalce, zlasti one iz krajev Gorenjske in Notranjske, kjer ni vinogradov, da so oni dolžni prijaviti finančnemu oblastvu tudi vino, ki so ga kupili za svojo klet. Ako ne bi prijavili nakupa vina, bi se jim vino zaplenilo s sodom vred in bi |>ili poleg tega še kaznovani. Prijaviti je vino v 24 urah! V svarilo naznanjamo ta-le resnični dogodek: Naš tovariš je kupil 50 1 vina od vinskega trgovca. Trgovec je prijavil po svoji dolžnosti finančni straži, da je prodal Francu Kosu na Selu 50 1 vina. Trgovec je to prijaviti dolžan. Finančna straža, kateri je trgovec naznanil prijavo, je to javila finančni straži na Selu. Ta je šla h Kosu takoj tretji dan in mu vino s sodom vred zaplenila, ker ni v 24 urah naznanil, da je kupil vino. Poleg tega se je Kesu še napovedala kazen. Pripominjamo, da rte bi imel Kos od vina plačati nobene trošari-ne, ker je le-to plačal že trgovec. Za- Fopis živine in vozil. Na žalskem taboru je bila ena izmed najodločnejših zahtev ljudstva, da se uredi popis živine in vozil tako, da ne bo pri tem trpelo ljudstvo. Zato se je naš minister tovariš Pucelj takoj po svojem prihodu v Beograd obrnil v zmislu ljudskih zahtev na ministra za vojno in mor-narnico, ki je v polnem obsegu priznal upravičenost ljudskih zahtev. S pismom, z dne 7. okobra t. 1. je odgovoril g. minister tovarišu ministru Puclju med drugim to-le: Že z naredbo ž dne 2. septembra t. 1. so bili vsi komandanti komisij za popis živine in vozil opozorjeni na to, da določijo komisije čim največ popisovališč. Komisije so se imele ravnati po teh-le načelih: 1.) Popis naj se izvrši v najkrajšem'času, in sicer točno. 2.) Popis živine naj' se izvrši v takih krajih, da ne bo treba ljudem in živini daleč potovati in da ne bodo izgubljali lastniki živine pri- tem po nepotrebnem časa in denarja. 3.) Delo komisije naj se izvrši s čim najmanjšimi stroški. Da bi šla komisija v vsako občino, je nemogoče, ker bi se s tem porabilo še enkrat toliko časa in bi bili izdatki za komisije še enkrat večji. Izdal pa sem danes vnovič brzojavno odredbo na vse komandante armijskih oblasti, da mora biti število popisovališč čim večje in da se uredi vse tako, da bodo ljudje pri popisu živine izgubili čim manj časa in da jim ne bo treba daleč goniti živine. Kakor je iz spredaj povedanega razvidno, je imela intervencija tovariša Puclja popoln uspeh. Odgovor vojnega ministra naj služi vsem občinam kot navodilo, da bodo znali varovati ljudske koristi. Naš minister je storil svojo dolžnost, svojo dolžnost je storil tudi vojni minister, naloga občin" pa je sedaj, da poskrbe, da bodo poslovale tudi komisije tako kakor to zahtevata ljudska korist in državna dobrobit. čete odvrniti s tem, če kričite «Primite tatu!», pozornost od samega sebe — storilca? «Pondelj?k» z dne 3. t. m. Vam je očital, da ste si dali od svoječasne klerikalne deželne vlade (odbora) v Ljubljani izplačati za zidavo svojega hleva 20.000 kron (v predvojni valuti) podpore, kar bi v današnji valuti pomenilo en m i 1 i j o n kron, to je znesek, ki ga je ubogi, siromašni narod s težkimi davki plačal v deželno blagajno. Do danes, ^gospod Brodar, še niste zanikali tega dejanja. Ker vem, da ste bogataš, si nikakor ne morem misliti, da ste Vi tisti judež, ki jo sebe in svoje kmetsko ljudstvo prodal za denar klerikalnemu molohu, kateremu služi sedaj zato kot ponižni in krotki kužek za — mastno kost. Pozivljem Vas, da mi -zadevo v osmih d n e h pojasnite, ker drugače bomo o tem še izpregovorili v javnosti in — tudi v p a r 1 a -m e n t u. V Globokem, dne 16. oktobra 1921. Ivan Urek s. r., narodni poslanec. Odprto pismo gospod« Janeza Brodarjn, predsednika in poslanca »Kmetske zveze". Dobro Vam je znano, s kakšnimi pobalinsko gorostasnimi izmišljotinami in brezprimernimi lažmi blati "časopisje »Kmetske zveze» vse pristaše »Samostojne kmetijske stranke«, zlasti pa njene poslance katerim očita vse mogoča pregrehe, podkupljen)© itd. itd. Vsa ta hudobija se vrši neprestano, dan za dnem, pod Vašim predsedstvom in z Vašo vednostjo. Četudi dobro veste, da je vse zgolj nesramna in gnusna hudobija, vendar na najdete v sebi toliko poštenja in moči, da bi to kričečo zlobo preprečili — prepovedali; še več: vsa ta obrekovanja ste celo na svojih shodih premlevali. In zakaj vse to? Morda zaradi tega, da zakrijete svojo lastno umazanost — gnilobo, da ho- Shodi SKS. na Štajerskem Na Štajerskem bodo nastopni shodi «Samostojne kmetijske stranke»: Dne 23. oktobra v Delnici ob Dravi; i dne 30. oktobra pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah/in v Št. Rupertu v Slovenskih goricah; v nedeljo dne 6. novembra pri Sv. Lovrencu na Pohorju in v Slovenski Bistrici; v nedeljo dne 13. novembra pri Sv. Antonu in pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah; v nedeljo dne 20. novembra pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah; dne 27. novembra pri Sv. Katarini; dne 4. decembra pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah; Tine 8. decembra v Mariboru; dne 11. decembra pri Sv. Trojici v Halozah in dne !8. decembra v Zavičah. Na vsakem izmed navedenih shodov bo poročal poslanec SKS. Kmetje, kmetice, obrtniki in delavci, udeležite se polnoštevilno teh shodov, da boste slišali resnico in povedali poslancem svoje zahteve! Na plan za zmago Stare pravde! Splošno državno zavarovanje poljskih pridelkov proti nimam. Na iniciativo ministra za kmetijstvo in vode tovariša Puclja se je vršila koncem preteklega meseca v Beogradu konferenca kmetijskih strokovnjakov, ki naj bi sestavila načrt za občno državno zavarovanje vseh poljskih pridelkov (vštevši sadje in grozdje) zoper uime, v prvi vrsti zoper točo. Vsako posamezno pokrajino naše države je zastopal po en starejši veščak zato, da so se mogle presoditi razmere v vseh pokrajinah ter prilagoditi na ta način po ministrstvu sestavljeni projekt razmeram po vsej državi. Med razpravo se je izkazala taka sestava konference za praktično in povsem umestno. Projekt, ki naj bi postal parlamentarnim potem državni zakon, obseza 26 členov, ki jih vseh sicer ne morem podrobno navesti, vendar pa sem se omejil na važnejše točke v toliko, da informiram kroge, ki se za omenjeno zavarovanje zanimajo. Za izplačevanje odškodnine za po toči provzročene škode, ki jih bodo ocenjale posebne državne komisije, se ustanovi v zmislu člena 7. posebni fond z zneskom 100,000.000 dinarjev (400,000.000 kron), ki naj se v dveh zaporednih proračunskih letih po 50,000.000 dinarjev izpolni, in Sicer na račun indirektnih davkov. Dokler se ne bo dosegel ta fond, se z izplačevanjem odškodnin ne bo pričelo, da se obvaruje tako državna blagajna morebitnega prekoračenja izredno velike odškodninske vsote. Za primer pa, da bi se postavil za ta namen že to leto prvi 'in spomladi prihodnjega leta drugi obrok določenega zneska, bi se moglo pričeti z izplačevanjem odškodnin že leta 1922. Način cenitve in izplačevanja odškodnin določujejo obširno in točno členi 9. do 22. Cenitve bodo izvrševali le državni in od države v to zapriseženi strokovni^ organi, da se preprečita tako vsakršno nesporazumljenje in vsaka pristranost pri cenitvah, kajti prav cd načina cenitve je namreč veliko odvisno, kako bo nameravano zavarovanje uspevalo. Srbija je imela že pred 15 leti ob-ngatorično državno zavarovanje zoper točo, ki je pa že čez tri leta prenehalo, baje ravno vsled nerednega delovanja (cenitev) v to določenih komisij. S količkaj pretiranimi ali površnimi cenitvami se namreč odškodninske vsote lahko tako kolo-salno zvišajo, da prekoračijo razoo-lozljiv fond. Glavni namen takega zavarovanja m m ne more biti, da bi se posamezne oškodovance vsakokrat za celotno njim provzročeno škodo na podlagi tržnih cen odškodovalo, mar- Vf-C l j Se ,ih Teši iz velike zadrege ah bede, ki jim utegne nastati s pokončanjem vsega pridelka. Nasprotno pa je glavni cilj zavarovanj zoper uime, da se vzpodbudi kmetovalce do intenzivnejšega obdelovanja njih posestev, če vidijo, da so za primere elementarnih nesreč (uničenja grozdja, sadja, žita itd.) vsaj deloma obvarovani pred škodo. In vse to bo zagotovljeno z obveznim državnim zavarovanjem, za katero bodo prispevali vsi indirektne davke plačujoči sloji. Nekmetovalci ne bodo imeli sicer od nameravanega zavarovanja nikakršne direktne koristi, pač pa koli-kortohko indirektno korist s tem, da se bodo poljski in drugi pridelki v vsej državi z intenzivnim obdelovanjem znatno zvišali, kar bo pro-vzročilo sorazmerno znižanje cen. Iz tega vzroka je to idejo toplo pozdraviti in škoda bi bila, ko bi skupščina takega zakona takoj ne udejstvila, ker prej ali slej bo moralo do tega priti. Končno pripomnim še, da se je razmotrivalo obenem tudi vprašanje glede zasebnih zavarovalnic zoper uime, katerim se ne bodo delale nikakršne ovire. Fr. Gombač v Ljubljani. . ruske vesti. (Prihodnja seja načelništva SKS. za mariborsko okrožje) bo dne 3. novembra v celjskem Narodnem domu. Seja se bo pričela ob desetih dopoldne. — Tajništvo. (Za pogorelce v Hrastju pri Cerkljah.) Poslanec Janko Rajar je posredoval pri ministru za. gozde in rudni- Spommjajmo se ©b vsaki priliki tiskovnega sklada »Samostojne kmetijske stranke"! 2 Razširjajte vedno in povsod ideje, ki jih zastopa ,,Samostojna kmetijska stranka"! ke, da bi dobili pogorelci v Hrastju iz državnih gozdov kostanjeviške graščine potreben stavbni.las, dalje je posredoval isti poslanec pri okrajnem agrarnem uradu v Ljubljani, da bi dobili prizadeti pogorelci mehek stavbni les iz mokriške grajščine. Pri obeli uradih se mu je zagotovilo, da se bo nakazal les po jako znižani c e -n i. (Kupujte znake SKS.!) Načclništvo »Samostojne kmetijske stranke« je založilo zelo lično izdelane znake SKS.! Tovariši, tovarišica! Znak SKS. je znak boja za Staro pravdo. Kdor je proti, njej, je izdajalec kmetijskega stanu. Dokažite vsemu svetu, da ste potomci ponosnih slovenskih puntar-jev z znakom SKS. na pršili; da vidi vsakdo, kako stojimo vedno in povsod čvrsto za našo kmetsko misel. Nag znak je časten znak — tega ne pozabite nikoli! Zato se zavedajte, da bodi, kadar se blesti na Vaših prsih znak SKS., Vaše ponašanje vzorno, ker po Vas bodo sodili vso stranico in ves kmetski stan. Znak na prša, toda nosite ga vedno s častjo! — Znake se naroča pri tajništvu SKS. v Ljubljani in pri okrajnih odborih SKS. (Ljubljanski župan dr. Peric) je potrjen. S tem dobi vendarle Ljubljana svojega župana. (Ljubljana brez podžupana.) Za ljubljanskega podžupana je bil izvoljen narodni socialist, učitelj Ambrožič. Ker državni uradnik ne more biti podžupan, zato se je moral g. Ambrožič — kot učitelj je namreč državni uradnik — odpovedati ali podžupanski časti ali pa učiteljski službi. Ker ni zvezano podžupanstvo z nobenimi dohodki, se je g. Ambrožič odpovedal podžupan-stvu. Ne moremo razumeti politične površnosti, da narodni socialisti tega niso mogli premisliti že pred volitvi-jo podžupana. (Državno kmetijsko siadzorništvo) .-o je ustanovilo v Mariboru. Za vodjo urada je imenovan višji vinarski nadzornik M a t j a š i č. (Mreža se trga.) Poslanec Janez Bro-dar je dejal nekemu svojemu zaupnemu prijatelju, da se moramo združiti vsi kmetje, pa naj pripadamo tej ali oni stranki. Bravo, poslanec Brodar! Vendar enkrat ena v resnici pametna! Kaj' pa pravite k temu Vi, Stanovnikov atek, ker so Vas ujeli v bolj trdno mrežo kot pa poslanca Brodarja? ■ Upamo, da vseeno 110 v tako trdo, da ne bi mogli tudi Vi izpregledati, da je skrajnji čas, da se kmetje združimo in ločimo od gosposkih dolgih suko.nj! (Državne cigarete.) Klerikalno časopisje, ki si je v svesti, da brez laži, vedno na novo iznajdenih, ne more živeti, trobi zadnje čase v svet, da dobiva med drugimi tudi podpisani kot podpredsednik parlamenta, brezplačno ali p o polovični.ceni mesečno 800 cigaret itd. K temu resnici ha ljubo to-le: Svoječasna privre-' mena vlada, (pred volitvami) je odre-' dila s s o d e 1 o v a n j e m drja. Korošca, da dobe razni ministri, njih pomagači, predsednik in podpredsedniki parlamenta itd. brezplačno ali za polovično cono večjo množino najfinejših j cigaret. Ta odredba je v veljavi še da-! nes. Da se s tem okoristijo, so klerikalni paraziti v bivših vladah s svojimi kolegi prav pridno pušili aH raz-.dajali, ali celo prodajali fine cigareto, ki so jih jemali od države brezplačno ali po polovični C3ni. Ko pa je bilo po volitvah izbrano sedanje predsedništvo. parlamenta, niso niti predsednik, niti kateri izmed p o d-p r e d s e d n i k o v "(t o r e j tudi ne; podpisani) ali kak drug funkcionar parlamenta vzeli niti ene cigarete, bodisi brezplačno, bodisi po polovični ceni od države. Četudi bi to po dotični naredbi lahko storili, smo smatrali to vendar za umazan,1 poštenjaka nevreden čin. Kakor za vsako hudobijo, tako hočejo klerikalci tudi za to, kar so sami požrli — pokradli — državi, zvaliti krivdo na druge, ki so nedolžni. Sicer pa pride tudi za Vaše popušene cigarete še obračun. — V Globokem, dne 15. oktobra 1921. Ivan Urek s. r., podpredsednik parlamenta. («Urek je interpelira! ministra za finance za prost uvoz gumija«) tako neumno laže «Pijani gospodar«. Kakor da bi bil to kakšen greh! Gumi je vendar neobhodno potreben in uvažati se ga mora, ker do sedaj še ne raste v Jugoslaviji, pa čeprav vrti slavni urednik ' «Pijanega gospodarja« ves dan «cucel» po ustih in premišljuje, kako bi ~v svoji pijanosti pogruntal kako posebno mastno laž o samo-stojnežih. Žalibog, da ni «cucel« »Gospodarjevega« urednika iz gumija, ampak iz lepo trebušaste steklenice. Zategadelj bi bilo v resnici dobro, če bi «Gospodarjevi» šefi zamenili steklenico s pravim otročjim «cucelnom», ker bi potem «Gospodar« vsaj malo bolj krščansko pisal. (Odgovor gospodom okrog «Pljanega gospodarja«, pravilno «Ljudskega sleparja«, in «Straže») enkrat za vselej. Ker se me že na vse različne načine hoče osovtažiti* pred ljudstvom, sem primoran Vam dati nastopni odgovor, ki si ga zapomnite: Vi, sleparji, ali res mislite, da bo šlo še dolgo tako na- prej? Ne, in nikdar ne! Če Vi to mislite, potem ste res že zgrešili pot, ker Vas že preprosto ljudstvo obsoja in ker se Vaši lastni pristaši zgražajo nad pi-sarjenjem Vaših nekrščanskih listov. Izgubili boste še tiste, ki so bili do sedaj Vaši najzvestejši kimavci. Ali res mislite, da smo šolarji? Povem Vam, da dospe vsaka stvar enkrat do vrhunca in Vi ste svoj vrhunec že dosegli in sedaj greste navzdol in ne pomaga Vam niti sto takih «Pijanih gospodarjev« niti deset Korošcev, Roškarjev ali kakor so že vsi imenujejo. Na vse Vaše hujskarije in umazanosti ne bom odgovarjal. Zagotavljam Vam pa še enkrat, da bo prišel čas, ko bo tudi Vam v Cirilovi tiskarni zmanjkalo sape. Če še no boste nehali, bomo pa. prišli zavedni samostojneži z bikovkami in s tem naš dolg poravnali. Oprostite, gospodje, da grajce pa Benedikt u v Slovenskih goricah (predava strokovni učitelj P r i o 1 o sadjarstvu), 6.) v Globokem pri Brežicah (predava ra.natelj B e 11 e o kmetijstvu). Kmetovalci, udeležite se predavanj polnoštevilno! , (Za tiskovni sklad SKS.) je daroval tovariš Janko Šumi v Lescah 200 kron. Živel darovalec! — V isti namen je nabral tovariš Anton Školj v Škri-Ijah 80 kron. Živel! Posnemajte! (Čast takim fantom!) Naša mlada tovariša Ivan K r o n o v š e k ml. in Josip P 1 a s k a 11 sta nabrala po vrnitvi z žalskega tabora v veseli družbi za naš tiskovni sklad 100 kron. Živela! kesneje pa je postala žrtev ognja Sa-vičeva hiša na Likovem vrhu. — V Rajhenburgu imamo torej tako bogato zločinsko kroniko kakor v kakem velikem mestu. In vse zaradi alkohola. Zategadelj bo pristojno oblastvo zapiralo ob plačilnih dnevih vse gostilne v Rajhenburgu, Senovem in Armcn-sku. (Resnica o zadnjem živinskem sejmu v Ptuju.) Od resnice neodvisna mariborska «Straža» se drzne popisovati dogodke, ki so zanjo tako neprijetni, da bi storila bolje, če bi o njih molčala, ker sicer mora biti njena laž razgaljena Raznoterosti. (Banke tihotapite.) Na ljubljanski pošti je prišel ravnatelj Vrtovec na sled brezvestni špekulaciji zagrebških bank (čifutov). Ker- je namreč prepovedana prosta,- trgovina s tujim denarjem, zato so pošiljale zagrebške banke tuj denar v priporočenih pismih v tujino in s tem silno škodovale naši valuti. Ker je tako postopanje kaznivo, zato je ljubljanska pošta vsa ta pisma (235 po številu) zaplenila. Mogočni pokrovitelji teh bank pa so izposlovali. da se bankam denar vrne. Toda o tej pred vsem svetom. Vseeno pa se drzne ta nesramni list nalagati naše ljudstvo, | geda< Naše poslance zategadelj opo q , stvari še ni izpregovorjena zadnja bc- (Polhov gradeč.) Vsak je raje gospod j češ da so šli naši poslanci na roko do-j*^^® tHiočinlkrSf čhuS kakor kmet ali delavec 111 vsak bi biLmacim mesarjem s tem, da so jiffl po-j Jrebgkih bauk Ne sme obveljati ml_ vslffSrla^ da blv?like tatovc fcP^U, ma- se kaj takega poslužujem, toda naučil na zadnje mesto. Polhov gradeč je vas,! padla.' Ta trditev je pobalinska laž, ) J3 Pa obeBah» ampak prav nasprotno sem se tega od Vas! — Kmet iz mariborske- okolice. (Dr. Ogrizek, voditelj celjskih klerikalcev) in znani hujskač na klerikalnih štajerskih shodih, je dne 2. oktobra zvečer v kavarni «Evropa» v Celju v družbi šestih pristašev SKS. in dveh radikalnih poslancev iz Srbije izjavil to-le: «Nikakor se ne strinjam, temveč nasprotno odločno obsojam barabsko pisavo ,Slovenskega gospodarja' in ,Straže' ter izjavljam pod častno besedo, da ne sodelujem pri teh listih, ker se mi njih umazanost gnusi«. Ne. vemo sicer, koliko velja »častna beseda« klerikalnega advokata, pripelo in jam o pa, da je bil tačas dr. Ogrizek malo «v rožcah«. Ker pa vemo, da ravno vino govori resnico, smo radovedni, če bo junak Ogrizek imel tudi «t.rezen» toliko poguma, da boi povedal javno svojo spredaj navedeno sodbo o klerikalnih listih. — Slično je dejal neki klerikalni učitelj iz celjske okolice nekaj tednov prej večini našim pristašem: «Za glasilo SLS. priznavam samo .Slovenca'. 'Gospodarja' in .Straže' ne maram več citati in ju _ue priznavam za lista SLS., temveč za glasili nekaterih izprijenih ljudi, ki ju pišejo.« Tal;o sodijo klerikalni inteligenti o teh listih! Za' klerikalno kmete pa naj bo to edina duševna hrana, iz katere naj črpajo vso svojo znanost. Čestitamo! (Dr. Pegan definitivno suspendiran kot odvetnik.) Stol sedmorice v Zagrebu jo definitivno izrekel svojo sodbo in suspendiral drja. Pegana za štiri mesece kot odvetnika. Kazen je prenizka, ker človek, ki se je na tak grd način izpostavil za avstrijske rablje, ne zasluži prav nobenega prizanašanja. Moralni učinek obsodbe pa je uničujoč. Radovedni smo le, če se bo drznil «Slovenec» še v bodoče zagovarjati Peganovo .dejanje! (Zastonj pošiljajo po deželi «Avto-nomista«,) in sicer v takih množinah, da se moramo kar čuditi debeli kasl, ' j je treba postopati. Treba je ne le denar ^t^J^^l0^^^ zapleniti, temveč vse krivce še posebe ' kaznovati in kmalu se bo naš primanjkljaj zmanjšal! (Velikanske obsodbe) je izreklo mariborsko draginjsko sodišče. Mesar Via- mere slabe. Zato moramo biti iz srca | kupčevalci, ki bi radi kupili poceni na- h<"f P bil ff^ na 10?-000 hvaležni vsakomur, kdor nam hoč, ša^ivino,'n|so mogli mirno gledati * ^ primorskih kupcev, ker so le-ti več ponujali za živino kot oni. Okoli desetih zemlje komaj za 10 posestev; vendar j voriti poslanca Kirbiš in Dobnik, ki pa se mora od tega živeti vse. Tvornico: lahko z mirno vestjo prezirata to gnusni nobene, obrti pa razen malo stro-jno laž, ker vemo pač vsi, ki smo na jarstva komaj za domačo potrebo. Ni j istem sejmu prodajali živino, pravo se torej čuditi, če so naše gmotne raz-; resnico. Nekateri naši mesarji in pre- pomagati. Če sodimo po besedah, potem sta v tem oziru na prvem mestu Tomšič in Rihar, njiju dejanja pa se predpoldne, ko bi se morala razviti kažejo v čisto drugi luči. Vsako stvar obrneta tako, da je njima v prid, rni -drugi pa smo jim deveta briga. Samo, da se njima polnijo mošnjički — pa mirna Bosna. Tako sta delala že pred vojno, še bolj med vojno in tako bosta delala tudi še naprej, če. bodo Pograj-ci tako neumni, da- jima bodo za molzne kravice. Poizkušala sta z zadrugo, toda na tak način, da se moramo vsi čuditi. Dasi sta pobrala deleže, vendar sedaj ne vemo, kje-so, in tudi ne, kje je zadruga, ki je umrla, če se je rodila brez krsta. Sedaj bi nas rada osrečila z elektriko, ki je za kraje mest ali kjer je dosti obrti, potrebna. Za nas, ki redimo komaj vsak po eno kravico in ki imamo vrhu tega navadno za priboljšek kopo otrok, pa je taka potrata naravnost budalost. Nas je Bog že preskrbel z lučjo. Dal nam je solnce in hmo. če se bo petrolej tako podražil, da ga nam ne bo mogoče kupiti, si bomo pa urezali trske, kakor dajal meso nad določeno ceno. Za isti prestopek je bil obsojen mesar Filipič na 200.000 kron globe in mesec dni zapora. Gostilničarka, ki je mesarja ovadila, a sama plačala višje cene, je pa bila obsojena na 4000 kroa globe in deset dni zapora. — Nam se zdi, da spominjajo vse te obsodbe na znani , . , , . ... , pregovor, ki pravi, da male obešajo, na okrajno glavarstvo, kamor je hitel-^ ' izp£g6ajo. Banko zaMevajo takoj intervenirat nas poslanec K i.r-|do 170dlst0tnl0 ob4ti. Toda, ali ste že kdaj slišali, ljudje, da bi bila katera najboljša kupčija, so kar na enkrat iz ginili primorski kupci. Izpočetka se je reklo, da so morali proč, ker je izvoz živine prepovedan, kmalu pa se.je zvedelo, da so bili odgnani k zaslišanju intervenirat b i š. Naših živinorejcev se je polotila na sejmišču taka razburjenost, da je iz strahu pred njimi pobegnila večina domačih mesarjev. Tedaj je prikorakal proti sejmišču naš poslanec Dobnik, kateremu so se pritožili naši živinorejci zaradi odstranitve primorskih bližini kupcev. Poslanec Dobnik se je obrnil takoj zaradi tega na bližajočega se policijskega komisarja in, ko je zvedel vse podrobnosti, odšel nemudoma skuj> 110 s komisarjem na okrajno glavarstvo, kjer je s poslancem Kirbišem vred dosegel, da so bili v nekaj minutah izpuščeni primorski kupci. Nato se je začela živahna kupčija. S primorskimi kupci se je podal na sejmišče so delali naši predniki in imeli bomo naš poslanec Dobnik; ljudstvo je vzkli-elektriko. Če hočeta Tomšič in Ri- i kalo hvaležno njemu in naši samostoj-har -s svojimi pokornimi slugami, ki:ni stranki, ki tako neustrašeno zastopa upajo pri upravi elektrike na mastne vse stanove na deželi. Poslanca Dob- dohodke, imeti elektriko, naj si jo kar napravita, tod-t brez naših stroškov. — »Domoljubov« dopisnik naj pride že vendar na dan z imeni tistih nerodne-žev, ki delajo na koru nemir, ker drugače jih bo navedel drug list. Obenem mu tudi svetujemo, naj pometo pred svojim pragom, ker imel bo toliko posla, da mu bo zmanjkalo časa za redne napade na naše može, katerim ni niti vreden, da bi jim pogledal v obraz. ki plačuje težke tisočake za prazno Potem se tudi ne bodo godilo take slamo, ki jo mlati od tedna do tedna stvari, kakršne so se godile v nedeljo »Avtonomist«. Ker se. »Avtonomist* tako silno izpodtika nad besedo »Kar-list« in ker je tako navdušen za vojna posojila, bi skoraj da uganili tisti vir, ki omogočil je tako radodarno raz-dajo cunje, ki ji pravi ljudstvo vse drugo, samo «Avtonomist» ne. Ampak g. Prepeluh, če hočete ujeti ljudstvo na svoje limanice, si morate preskrbeti že močnejši lep in ne takega, kakršnega ima v sebi Vaša avtonomija. Toda, zakaj ne propagirate avtonomije tudi v cerkvenih stvareh? Ali je Vam morebiti v tem oziru zavezan jezik s zlatim vozlom? Hvalite Judotiskarno, da je izdala ceno šolsko knjigo, ki velja 144 kron; zgražate se nad bedo duhovnika, ki je dobil za bero 500 litrov vina (to je najmanj 10.000 kron), ker mora dati za to državi 800, pravilno 780 kron trošarine? Gospodje, le sekajte po državi, saj—ste itak premajhni, da bi ustavili razvoj! (Pasji kontumac.) Okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico je razposlalo vsem županstvom dopis, v katerem trdi, da ne more razveljaviti pasjega kontumaca, ker si še niso vsa županstva nabavila pasjih znamk in jih razdelila. Občine, ki imajo pasje znamke uvedene že več let, morajo sedaj trpeti zaradi tistih občin, ki jih še do danes niso aVedle. Spričo tega odlok okrajnega glavarstva pač ni posebno moder. Veliko bolje bi bilo ukiniti pasji kontumac in naročiti konja-ču, naj vse pse/ki letajo brez pasjih znamk, polovi in pokonča. Seveda bi moralo okrajno glavarstvo to prej razglasiti. Upamo, da gospodje pri glavarstvu popravijo svojo «salamonsko» razsodbo. (Kmetijski pouk po deželi.) Oddelek za kmetijstvo pri pokrajinski upravi za Slovenijo priredi na podlagi došlili prošenj v nedeljo dne 23. oktobra predavanja v teh-le krajih: 1.) V Č r e n j e v c u pri Slovenski Bistrici (predava strokovni učitelj inž. Petkov-šek o izboljšanju 'travništva), 2.) v T i n j a h na Pohorju (predava živino-zdravnik Š k o f i č o svinjereji in odvračanju kužnih bolezni), 3.) v V r b-j e m pri Žalcu (predava živinorejski inštruktor Zupane o živinoreji), 4.) pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji (predava strokovni učitelj inž. K r 0-p i v š e k o govedoreji), 5.) pri S v na «kroni«, kamor dopisnik tako rad zahaja in kjer se brhka krčmarica tesno »oklepa krščanskih načel.« — Kaplanu pa Bog blagoslovi njegove orle, oziroma vole! (Zgornji Tuhinj.) Gospod Janko Mat-jan, župan in načelnik gasilnega društva, nam je poslal z ozirom na naš do- nika so mestni mesarji kmalu obkolili in mu tožili, da morajo prodajati meso po jako nizkih cenah in da ne morejo živine tako drago kupovati J; o t tuji mesarji. Poslanec Dobnik jim je pojasnil, da temu nista kriva ne kmet, no naša stranka, temveč mestna občinska uprava, ki določa cone; zdrava pamet pa kaže, da bo prodal kmet živino tistemu, ki mu jo bolje plača; dalje jim je pojasnil, da je tudi on za to, da se prodajne cene za meso zvišajo, in sicer obsojena?" (Orel — ubijalec,) Lepe sadove rodi klerikalna vzgoja. V nedeljo dno 9. oktobra je bilo v Nemški vasi pri Ribnici žegnanje. Kakor je že ob takih prilikah navada, se je vršila mala vaška veselica, ki bi se bila končala v najlepšem redu, da je ni motilo nekaj Orlov, na čelu jim 171etni trgovski pomočnik Ro-tar. Vsled tega je opozoril posestnikov sin Jožo Češarek razgrajače, naj mirujejo. To je Rotaria tako razjezilo, da je potegnil samokres in ustrelil če-šarka v čelo. Češarek se je zgrudil in na mestu umrl. Rotar je nato pobegnil, toda še isto noč so ga prijeli orožniki in ga izročili sodišču. — Starši, ne pošiljajte otrok v orlovska društva, v katerih se s hujskarijami vzgaja samo sirovost! («Vse Srbe je treba pobiti«,) je kričal neki pijan mizar južne železnice. Toda vtaknili so ga v ječo, kjer pobija sedaj; mačka. (Stavka mizarskih delavcev v Mariboru je končana.) Delavcem je bil dovoljen 20odstotni povišek mezd. (Bukev je zdrobila nogo) posestniku Lovrencu Ravniku iz Rovta v Bohinju. (Nesreča na lovu.) G. Filip Č e r n e, v vseh narodnih krogih spoštovani 111 tako, da bi kupovali premožnejši sloji meso po višji, ubožneji sloji pa po nižji priljubljeni sodnik v Komnu na Krasu, ceni. Mesarji so njegove besede spre-1 jc ponesrečil na lovu. Pri padcu sc jeli s polivalo in se čudili, da čut.i kmet- jinu je sprožila puška. Strel ga jo zadel ski poslanec tudi z ubogimi mestnimi' tako nesrečno, da je na vožnji v bol-stanovi. — Le takšna in nikakor dru- nico umrl. Pokojnik je bil star šele gačna je resnica o ptujskem sejmu. Mi. 35 let m eden izmod tistih redkih sod-živinorejci pa, ki smo vse to videli injnikov, ki vztrajajo na svojem mesto, _____,______r__________________________ slišali, se v pni vrsti iskreno zahvalju- j čeprav jili Italijani preganjajo na vse pis popravek. Ker je popravek predolg i jemo obema našima poslancema za nji- ] načine. Zapustil je vdovo in tri otroke, in ker ne odgovarja zahtevam tiskov-j jirneustrašeni nastop, s katerim sta zo-jBlag mu spomin! nega zakona, ga ne moremo. priobčiti [pet pokazala^ da je le samostojna stran-J (Grozen roparski umor.) V Žicah pri v celoti. Gospod župan označuje Vse.ka prava zastopnica in zaščitnica kmet- Konjicah je bil zavratno napaden Vin-naše navedbo za neresnične in pozivi je • skih in delavskih koristi. V drugi vrstic dišgrecov lovski oskrbnik Sever, ko se našega dopisnika, naj bi ponovil svoje j pa z gnusom obsojamo lažnivo ma'ri- je vračal od večernega vlaka iz Loč očitke s polnim imenom. To v ved- ,borsko «Stražo«. Vun s to lažnivo | na svoj dom v Špitalič. Morilec ga je nost našemu dopisniku! (Kam plovemo?) V Šmartnem pri Litiji se je dogodilo to-le: Posestničin sin Josip Mak je pozdravil rudarja Boži- cunjo iz vsake poštene hiše! — Ne-j udaril s težkim kladivom trikrat po kdo, ki jo bil navzočem j glavi, nato pa mu je prerezal še vrat , . . ,.,. . .... ,, -in ga vlekel s ceste v jarek, kjer ga (Sv. Lenart pr, Velnu nedelji.) oropal. Umor je ljudstvo silno raz- prOSIlJO mftfro nrtisnro.ik rvm- i .. " ča s sokelskim pozdravom »Zdravo'. -Izobraževalnega, društva« pri- buriJ k • tudi IiajstarcjSi ljudje nc I [«>zuraA om «£uravo.» redi od(je]e]c m kmetijstvo v nedeljo hi _ vJt™ ' 1™;„ i7VTŠ;i - Eozic pa mu je priložil klofuto in )lne 23. t/m> ob osmih zjutraj v ™m""n- f'a b' 8ft v °kra,u ,zvrS" dejal: «Dober večer mi moraš reci:« „i„-u v . j pomnijo, da bi se v tem okraju izvršil že kdfli sliP.pn zločin «Na, tu imaš pa ,Zdravo!'« Mak je rr^n^AVp^r^in^nnor"^ i nato, ki so jo račeli razbijati. Naen- obležal v krvi, a Božiča so izročili so-,lozite 86 Plavanja polnoštevilno! |krafc je granata- razpočila. Učinek j, digču, j- (Shod v Vuzenici.) V Vuzenici, sredi- bil strahovit. Belca je obležal na me- {lz Bele krajine.) Krvava n e d e-1 ®ču zelenega Pohorja, je bil v nedeljo stu mrtev, Čelanu so razbili drobci gla-lja Prošlo nedeijo so blagoslavljali dim 9. oktobra nad vse dobro obiskan|vo in mu zmečkali ude tako, da je v' Tuševem dolu pri Črnomlju zvono-; Khod SKS., na katerem je poročal p o-j umrl čez dve uri, Umek pa je bil težko ve kar se je pa zelo žalostno končalo klanec Drofenik, ki je pojasnil ranjen na trebuhu in je podlegel prav te prej se 'jo govorilo, da morajo po-:in obrazložil današnji politični kakor *----------- c,i"xs " biti Sokole. Ker je spoznal sadove kle-'tadi gospodarski položaj. Kako bi la-tikalne hujskarije, zato je naš tovariš hko bilo bolje, ako bi se hujskači raje župan AgniČ svaril okrajnega glavar- oprijeli dela in pomagali zidati skup-ja, naj ne da zagrizenemu klerikalcu no z drugimi, kakor pa da razdirajo, daj je pogorelo nad 50 oralov gozna. Struclju koncesije za točenje vina. To- - Mislimo, da je sleherni na shodu na- j med tem deset oralov novih nasadov, da svarilo ni pomagalo. Vino se je: vzočni zborovale« uvidel resnico in ob-: Ogenj je zanetil neki kmet, ko je pe-*jdu 80 bl]i navzočni tudi nekateri Starši ne dajajte svojih otrok v kleri-, klerikalci in rdeckarji, ki se pa niso kalna društva, da ne postanejo še ubi-, upali ugovarjati, ampak «0 molče pn-jalci, zakaj tako sirova je vzgoja v teh j ™ali pravilnost izvajanj poslanca Dre- i v. , I fr.T-iil-o _ Tal5 flnn m ru.:vu■ '11 trvvarift društvih! (Iz. Rajhenfourga.) V soboto je po izplačilu ranil z nožem rudar Brili na-stavljenca Špicerja. ■— Kukovičev fant iz Lesk ovca je grozil, da bo zaklal prvega gosta, ki pride v gostilno. Svojo sirovo grožnjo je tudi izvršil in napadel brez povoda delavca Vičiča, ki je odpočival v gostilni na poti proti domu. — V noči od sobote na nedeljo je zažgala zločinska roka gospodarsko poslopje posestnika Fabjančiča, dan jfenika. — Isti dan je poročal tovariš poslanec Drofenik tudi v T r b o -n j a h. Njegovo poročilo so navzočni zborovalci z navdušenjem odobrili, njega samega pa pozdravili pri odhodu celo z domačo godbo. (Iz Prekmurja.) «Prekmurski glasnik« javlja, da bo most pri Dekležovju v kratkem dograjen. Tudi cesta iz Da-kležovja na Veržejo je skoraj dograjena. Na ta način dobi Prekmurje vendarle zvezo s Štajersko. je, da je bilo šele nekaj dni po izbruhu požara obveščeno politično oblastvo o požaru. Ta brezbrižnost je [povzročila milijonsko škodo. Na pomoč so prišli vojaki, ki so omejili. ogenj šele potem, ko je pogorelo že več oralov gozda. (Velik požar) je izbruhnil dne 12. oktobra v Postojni in uničil posestvo gospoda Franketa. Škoda je ogromna. (V rajhenburškem rudniku) se je. zrušil glavni predor, ki veže rudnik s progo. (V Št. Juriju ob Pesnici) si je zažgala blazna ženska hišo. Prepeljali so jo v norišnico. (Prekmurski poljedelski delavci,) ki delajo na Madžarskem in dobivajo za Dragi somišljenik ! Ali si že pridobil »Kmetijskemu listu" kakega novega naročnika ali kako novo naročnico? Ne pozatsimo nikdar, da se meri moč stranke po številu naročnikov na njeno glasilo! delo plačilo v poljskih pridelkih, ne plačujejo nobene carine. (Ljudsko šolstvo v Dalmaciji,) Ministrstvo za prosveto je odredilo, da se vse trirazrednice razširijo v štiriraz-radnice. Tabor v Ljutomeru. Tabor «Samostojne kmetijske stranke*, ki je bil dne 18. septembra t. 1. v Ljutomeru, je sijajno uspel. Tabor je otvoril tovariš Lipša ter podal besedo tovarišu poslancu Drofeniku, ki je poročal temeljito o delovanju poslancev SKS. Opisal je dalje klerikalno gonjo in lenu-harenje njih poslancev ter predvsem poudarjal, da se morejo kmetje le potom združenja .otresti gosposke nadoblasti. Nato je povzel besedo tovariš D ob ni k. Pojasnil je navzočnim ustavo in povedal resnico o centralizmu in avtonomizmu, o katerih klerikalci toliko kriče, da se jim kar pene iz ust cede. Dalje je razkril ljudstvu gorostasno laž o tistih 200 milijonih kron, katere so baje samostojneži dobili po trditvi klerikalcev. Njegova razkritja so učinkovala naravnost porazno in zaprla navzočnim klerikalnim hujskačem popolnoma sapo. Poslanca sta tudi dokazala, na kako podel način sleparijo ti brezvestni klerikalci ubogo ljudstvo. Pozvala sta navzočne klerikalne hujskače, naj nastopijo in dokažejo trditve ^Pijanega gospodarja* in «Stra-že». Toda vsi so molčali in zaman jih je ljudstvo poživljalo. Molčali so osramočeni kot zid, ljudstvo pa je spoznalo resnico. Tabor je rodil tako popoln uspeh, kar so pokazale tudi resolucije, ki so bile z -velikim navdušenjem in soglasno sprejete. |Kralj Aleksander) se vrne v domovino sredi tekočega tedna. Okreval je popolnoma. (Narodna skupščina) je sklicana na dan 20. oktobra. ' (Novo konstituiranje skupščine.) Ministrski svet je sklenil narodno skupščino sklicati z ukazom. Pri tej priliki se izvrši novo konstituiranje skupščine. Najbrže bo izvoljeno dosedanje predsedništvo. Prvo sejo bo otvoril najstarejši poslanec, to je bivši ban Matko Laginja. (Naša vojna ,mornarnica.) «Riječ» poroča, da je odplul v naše kraje drugi del vojnih ladij, ki nam jih ima dati Nemčija. Ladje vodijo nemški častniki, moštvo in zastave pa so naše. Flotilja sestoji iz šestih edinic. (Protič in Radič.) Našo trditev, da ne bo iahko spraviti Protiča in Ra-aiča skupaj, potrjuje ljubljanski «Slo-venec», ki poroča precej točno o uspehu Protičevega obiska pri Radi-ču. Pri tej priliki je povedal Radič svoje glavne zahteve. On namreč zahteva takozvano Malo Hrvatsko ter prepušča Srbom Hrvate Bosne in Hercegovine, Vojvodine in Srema. Za Dalmacijo pa zahteva plebiscit. Na ta način bi se vstvarila Velika Srbija in poleg nje Mala Hrvatska z velikimi avtonomnimi pravicami, ki bi bila skoraj samosvoja država. Zategadelj hoče Radič tudi za sebe pravico, da imej Mala Hrvatska v tujini svoje diplomatsko zastopstvo. Veliki gromovnik Radič se je s tem pokazal za silno majhnega človeka. Ne le, da ne poizkuša rešiti hrvatskega vprašanja, žrtvuje naravnost, da govorilno v njegovem slogu, večino Hrvatov Srbom, ter je zadovoljen, če bi bil v Mali Hrvatski, ki bi bila zelo podobna mali vasi, nekronani kralj. Radič se je s tem jako kompromitiral in vse kaže, da je to prvi uspeh, ki ga je dosegel Protič. (Papež proti češkim klerikalcem.) Slično" vlogo kakor pri nas SLS., igrajo na Češkem nekateri klerikalci, na čelu jim župnik Hlinka. Te dni je bila deputacija čeških klerikalcev pri sv. Očetu, kjer so se pridno pritoževali čez svojo domovino. Toda od sv. Očeta so dobili odgovor, ki jim bo še dolgo zvenel po ušesih. Papež je namreč dejal, da se kurija noče vmešavati v notranje razmere suve-renriih držav. Kardinal Gaspari pa je celo poa daril, da se ne sme govoriti v politiki o katoliških strankah, ker bi se moglo tako misliti, da hočejo politične stranke govoriti «v imenu katoliške cerkve*, kar pa ni dopustno. — Gospodje voditelji SLS., kaj pravite Vi na to? Ali se ne pravi to, da prepoveduje sv. stolica zlorabo katoliške cerkve v politične namene? Aii se ne pravi to z drugimi beseda- mi, da se mora preprečiti zloraba vere na vsak način, če ne drugače, pa s kancelparagrafom? (Anarhija v Albaniji.) Po zadnjih poročilih iz Albanije se nahaja albanska vlada v Tirani v naravnost obupnem položaju. Bivši albanski ministri so voditelji opozicije, ki širi med narodom nezadovoljstvo. Ljudstvo noče več dajati ne vojakov, ne živil. Vse se tudi brani plačevati stroške za vzdrževanje vojske. (Ob albanski meji.) Albanske čete, ki so imele do sedaj le nekaj manjših topov, so dobile iz Italije baterijo težkih topov. Tudi število poljskih topov se je podvojilo. Ker je naša vojska koncentrirana, se Albanci ne upajo vpadati v naše ozemlje. Vsak dan se vrše majhne praske, v katerih podlegajo redno Albanci. (Italijanski nastop proti nam.) Italijanski zunanji minister Della Tor-retta je zahteval, da umakni Jugoslavija svoje čete z albanske meje. Dobra je ta! Albanci smejo pripravljati in izvrševati vpade na našo zemljo, mi pa se ne bi smeli niti braniti! Kaj mislijo Italijani, da smo mi na glavo padli, da bomo trpeli take nesramne zahteve! (Sporazum v Benetkah.) Italijanom je zopet uspel naklep proti nam. Posrečilo se jim je pomiriti avstrijske Nemce in Madžare s tem, da so pokazali na nas kot na svoje sovražnike. To je izdajalstvo zavezništva, s katerim so Italijani vnovič dokazali, da ni na vsem svetu tako verolomnega naroda, kakor so ravno Italijani. Poudariti je tudi treba, da nasprotuje beneški sporazum določbam trianonske pogodbe, ki jasno pravi, da je zapadna Ogrska avstrijska. Vseeno pa so preko tega skovali pod vodstvom laškega zunanjega ministra Madžari in Avstrijci sporazum, po katerem naj dobi Avstrija zapadno Ogrsko razen šo-pronjskega komitata, o katerega pripadnosti naj odloči plebiscit. Zato pravi čisto pravilno glasilo češkega zunanjega ministra «Čas», da more obveljati sporazum le, če mu pritrdi mala antanta. (Kako je prišlo do sporazuma?) Avstrijski kancler Šober je pojasnil, kako da je prišlo do sporazuma. Avstrijci niso namreč nikakor hoteli j sprejeti kompromisnega predloga laškega zunanjega ministra, kar je tudi popolnoma naravno, ker bi se morali s tem odreči šOpronjskemu komitatu, ki ga je trianonska pogodba prisodila Avstriji. Tedaj pa je zagrozil Della Torretta, da bodo odrekli Avstriji zavezniki vsako denarno podporo, če se ne sporazume z Madžarsko. In to je zlomilo odpor avstrijske delegacije, ki je nato sporazum podpisala. (Predaja zapadne Ogrske,) tako-zvanega Burgenlanda, se izvrši na ta-le način: Plebiscit se izvrši najprej v Šopronju, nato pa v sosednjih občinah. Madžarsko vojaštvo ostane na svojih mestih, pritegne pa se italijansko vojaštvo. Potem se proglasi splošna amnestija za prebivalstvo zapadne Ogrske. Avstrija prevzame tudi vse uradništvo. S posebnim pozivom pozove Madžarska vse vstaše, da v desetih dneh odlože orožje. Kdor ne*bi sledil temu pozivu, bo kaznovan. Ljudsb/o se pozove, naj upornikov ne podpira. Nepokorščina se bo kaznovala kot veleizdajstvo. Če bi se tudi na ta način ne mogla doseči izpraznitev zapadne Ogrske s (Avstrija pred razpadom.) Avstrijska valuta pada čim dalje bolj in avstrijska krona je vredna le še dve pari. Toda njenega padanja še ni konec. Tujci, kakor tudi domačini se trudijo ta padec še pospešiti, da morejo tako ceneje nakupovati blago skrahirane Avstrije. Dunajske trgovine so preplavljene in v mnogih trgovinah je tak naval, da morajo trgovci zapreti prostore. Vse se hoče iznebiti avstrijske krone in si zanjo nabaviti-blago. Zato raste na Dunaju grozovita draginja in kilogram masti bo veljal kmalu 1000 kron. Banke in podjetja napovedujejo kon-kurze in vse govori o bližnjem ban-kerotu. Naravna posledica tega žalostnega stanja Avstrije je, da beži vse z Dunaja. Deželni vladi za Štajersko in Tirolsko zapirata svoje meje proti Avstriji in tako postajata te dve deželi vedno bolj in bolj samostojni državici. Tirolči so poslali v Berlin deputacijo, ki naj doseže pri-klopitev Tirolske k Nemčiji. V Berlinu so dejali, da tega ne morejo podpirati, ker bi pomenilo to sovražen nastop proti Avstriji, zato so se obrnili Tirolci na Bavarce in jih prosili, da se zedinijo s Tirolci. Tako daleč je prišla Avstrija, da je niti lastni državljani več ne marajo. To se vidi tudi v vprašanju zapadne Ogrske, ko niti enemu Avstrijcu ne pade v glavo, da bi branil svojo domovino pred madžarskimi tolpami. Enako obupen je v Avstriji notranji položaj. Monarhisti so pridno na delu in obenem z njimi komunisti. Delavci uprizarjajo štrajk za štraj-kom, vodstvo socialne demokracije pa je izgubilo vpliv nad njimi. Če ne pride rešitev od zunaj, je polom Avstrije neizogiben. (Draginjsld nemiri na Dunaju.) V zvezi s silnim padcem avstrijske krone, je narasla na Dunaju neizmerno draginja. Delavci so zaradi tega priredili proti draginji velike demonstracije, ki so zadobile velikanski razmah. Vse stojnice na dunajskem sadnem trgu so- demonstranti oplenili, razbili dalje več trgovin ter uničili vse, kar jim je prišlo pod roke. Le s težavo je policija, ki obstoji skoraj iz samih bivših oficirjev, napravila red. (Gorenja šlezija.) Poslaniška konferenca je sprejela predlog Zveze narodov glede delitve Gorenje Šlezije. Enako je odobrila tudi gospodarske ukrepe, ki jih je predlagala Zveza narodov. S tem je gorenješlezijsko vprašanje rešeno. Za Poljsko še dokaj ugodno, ker dobi 81 odstotkov premogovne produkcije in vse rudnike cinka. V četrtek dne 20. oktobra prevzamejo Nemci in Poljaki v svojo upravo njim prisojene dele Gorenje Šlezije. (Zaradi odločitve giede Gorenje Šlezije) vlada v Nemčiji silno razburjenje. Državni kancler \Virth je celo zagrozil z demisijo, če sprejme vrhovni svet zaveznikov predlog Zveze narodov. Ker pa je vrhovni svet zaveznikov izjavil, da sprejme vsako odločitev Zveze narodov, je kaj malo verjetno, da bi imele grožnje Nemcev uspeh, posebno še, ker je razsodba Zveze narodov v gospodarskem oziru še dosti pravična, v nacionalnem oziru pa tudi ne ravno krivična. (Berlin ni več socialističen.) Dosedanja socialistično-komunistična večina v berlinskem občinskem svetu je padla. Socialisti, ki so imeli do sedaj 125 odbornikov, jih imajo sedaj ker hoče sovjetska vlada izpremeniti svojo taktiko. Praške esere vodi Ke-renski, ki je največ zakrivil, da so prišli do vlade boljševiki in ki je opetovano s svojimi izstopi koristil boljševikom. Da bi se boljševiki hoteli s sklicanjem ustavotvorne skupščine odpovedati svoji vladi, je pač bajka. In tudi politična amnestija bi bila le začasna, kar so boljševiki že opetovano dokazali. Kerenski, ki je bil velik vedno le v besedah, ponavlja svojo staro napako in s svojim neumestnim oportunizmom samo podaljšava rusko krizo. illjSll strani tolp, tedaj odstopi madžarska samo 110, dočim se je število me-vlada in Avstrija se obriše še za zad- ščanskih odbornikov zvišalo od 100 nji kos zapadne Ogrske. O, Madžari so mojstri! Se pač precej vidi, da so hodili v šolo k Italijanom ! (Madžarska ogroža mir.) Kljub vsem zanikanjem postaja vedno bolj jasno, da pripravljajo Madžari pohod proti Avstriji z namenom, da vzpostavijo habsburško monarhijo. Madžarska mobilizira' tajno in vpoklicala je že nekaj letnikov. Vsak dan odhajajo na avstrijsko mejo dobro opremljene čete. Zaradi tega so zagrabili v Avstriji delavci z vednostjo vlade za orožje, da obranijo republiko. (Madžarska in češka.) Madžari so organizirali na Slovaškem veliko zaroto, ki naj bi vrnila slovaške kmete madžarski nadvladi. Toda zarota je bila odkrita in vstaja preprečena. Istočasno pa zbirajo Madžari ob slovaški meji močne čete, ki naj bi izzvale na Slovaškem nerede in odtrgale Slovaško od Češke. Da bi dosegli bolj gotovo uspeh, so se Madžari zvezali s slovaškimi komunisti. Zaradi tega je bila Češka prisiljena poslati proti Madžarski močne čete, da se ne bi ponovili taki dogodki kakor leta 1019. ščanskih odbornikov zvišalo od na 115. (Mirovna pogajanja med Turčijo in Grško) se prično s posredovanjem zaveznikov v kratkem. V ta namen je odpotoval grški ministrski predsednik Gunaris v Pariz, London in Rim. Neuspeh grške armade je s tem službeno priznan. Vse grško ljudstvo dolži kralja Konstantina, da je on tega kriv. Zahteve po njegovem, odstopu so vedno glasnejše. (Velikanska stavka v Ameriki.) Ker so znižale ameriške železnice delavcem plače, so le-ti sklenili splošno stavko, ki izbruhne dne 30. oktobra. Pričakuje se,- da se bodo železničarjem pridružili še drugi delavci. Splošna gospodarska kriza je čim dalje silnejša. (Izprememba sovjetske taktike.) V Pragi zborujejo te dni ruski socialni revolucionarji, ali kakor se jih splošno po začetnicah imenuje, ruski eseri. Po poročilih listov bodo eseri sklepali tudi o tem, ali se vrnejo vsi v Rusijo, če razglase boljševiki amnestijo za politične prestopke in če skli-čejo rusko ustavotvorno skupščino. Eseri trde, da je oboje dosegljivo, (Pristojbine na vozove.) Vsled posredovanja poslancev SKS. je izdal finančni minister pojasnilo, kako je razumeti pravilnik o taksah in pristojbinah. Pojasnilo finančnega ministra se glasi: «Po št. 100. taksne tarife se plača taksa za prijavo vseh vrst avtomobilov, izvoščekov in koles motornih ali navadnih) brez ozira na to, če služijo za prevoz potnikov ali blaga, v špekulativne ali v čisto osebne namene. Za vozove na vzmeteh se plača ta taksa samo tedaj, kadar se uporablja vozove izključno za osebne namene, to je za luksus, in ne plača se taksa, če se uporabljajo vozovi za prevoz živil, kakor mleka, zelenjave itd. V tem primeru se plača samo taksa po št. 20., to je dva dinarja. Za špediterske vozove na vzmeteh se plača le taksa za prijavo!» — Beležimo z zadoščenjem pojasnilo finančnega ministra, ker je z njim preprečeno veliko ljudsko zlo. Za uspeh pa iskrena hvala poslancem SKS.! (Rumunska živina.) Kakor znano, ima Rumunija veliko preveč živine, ki jo kljub nizkim cenam vsled pomanjkanja prevoznih sredstev ne more vnovčiti. Zato so Rumuni opetovano poizkušali prodati svojo živino v Jugoslavijo. Ker pa je to vedno preprečil tovariš minister Pucelj, so pridobili Rumuni zase nekatere beograjske liste, ki so zaradi tega silno napadli tovariša ministra. Spričo tega je bil tovariš Pucelj prisiljen poslati «Novi Štam-pi» v Beogradu popravek, ki je tako značilen, da smo se namenili, ga mestoma ponatisniti. Tovariš Pucelj piše: «Uvoz živine iz Rumunije je moral biti prepovedan iz zdravstvenih ozirov. (Rumunska živina je namreč pogosto bolna.) In zato se je moral dovoliti uvoz le za lokalne potrebe mejnega prebivalstva v zelo omejenih količinah pod pogojem, da se živina takoj zakolje. V vsem je bilo uvoženih 300 do 400 glav živine. Nastopile bi naravnost katastrofalne posledice, ko bi se izvoz naše živine vsled na kugi bolne rumunske živine onemogočil. Zato ne more in tudi noče ministrstvo ^za_ kmetijstvo na ljubo nekaterih, ki jih mami lahek in hiter dobiček, kompromitirati živ-ljenskih interesov naše države in interesov 11 milijonov našega živinorejskega naroda.» Odločni nastop tovariša ministra Puclja pozdravljamo kar najtopleje. (Izvoz drobnice.) Gospodarsko-finančni komitet je dovolil izvoz 30.000 ovac in 20.000 ovnov. Teh živali se sme izvoziti preko Rakeka 3000, preko Jesenic 6000 in preko Maribora 3000. (Izvoz konj.) Gospodarsko-finanč-ni komitet je nadalje dovolil izvoz 2000 konj. Izvoz drobnice kakor tudi izvoz konj je dovoljen na pritisk tovariša ministra Puclja. (Izplačevanje 20odstotnih bonov.) Ker so izvršene vse prednrinrave za izplačilo 20odstotnih odtegljajev ob svoječasnem markiranju kron, se bodo po sklepu finančno-ekonomskega komiteta ministrskega sveta začeli leti takoj izplačevati pri pristojnih davkarijah, in sicer do zneska 1000 kron. Za večje bone se bodo izdajale triodstotne državne obveznice. Potem žrebanja se bodo te obveznice vsako leto izplačevale, tako da bodo do leta 1925. vse izplačane. Izplačilo bonov je odredila vlada na pritisk naših poslancev, ker jim je pred vstopom v vlado izplačilo bonov obljubila. (Vprašanje zaplenjenih in neveljavnih lOOOkronskih bankovcev) bo rešeno takoj, ko bo izvršena zamenjava denarja v novoosvobojenih krajih Dalmacije. Tudi to je uspeh poslancev SKS. (Kako se bo kril naš državni primanjkljaj?) Proračun za leto 1921./ 1922. je izkazoval, kakor znano, nad sedem milijard izdatkov in le pet milijard dohodkov. Primanjkljaj je znašal torej dve milijardi dinarjev. Da se doseže ravnovesje v proračunu so se skrčili izdatki za 700 milijonov dinarjev. Še preostali primanjkljaj pa se je zmanjšal spričo večjih dohodkov države kakor pa so izkazani v proračunu, ki se je sestavljal v mesecu marcu leta 1920. Ker pa kljub že doseženim poviškom državnih dohodkov primanjkljaj še ni izravnan, namerava uvesti finančni minister nove davke, in sicer posrednje in neposrednje. Podražil se bo tobak, izmed posrednjih davkov pa se bo povišal davek na vino (ki se bo uvedel sedaj tudi v Stari Srbiji, kjer še ni bil uveden) in uvedel se bo davek na lepake, na železniške in tramvajske karte kakor tudi na tovorne liste. Neposrednji davki se bodo zvišali za 20 do 40 odstotkov, in sicer na ta način, da se bo plačal od skupne vsote davkov še 20- do 40odstotni povišek. Kdor plača sedaj 10.000, bo plačal v bodoče 14.000 kron davka. Kdor pa plača samo 400 kron, se mu davek ne bo zvišal. Na ta način upa doseči finančni minister ne samo ravnovesje v proračunu, temveč celo prebitek. Jasno je, da se moramo izogniti primanjkljaju, ker drugače bo padala naša valuta še naprej. Gotovo pa je tudi, da se morajo vsi novi davki naprtiti onim, ki imajo denar, ne pa revežem. Tako naj se ne podraže-cigarete in duhan slabše vrste, temveč najfinejše blago, ki je v teh dragih časih v resnici že luksus. (Naše zunanje posojilo.) Poleg notranjega državnega posojila si mora preskrbeti država tudi zunanje posojilo, ker pri današnji draginji ni mogoče s 500 milijoni dinarjev plačati vsega, česar država potrebuje. Zunanje posojilo bo seveda dražje kot naše notranje, ker tujci pač izrabljajo naš položaj. Če bi bili vsi državljani dovolj zavedni, bi ne bilo treba skrbeti za najetje zunanjega posojila, tako pa ga moramo skleniti in drago plačati. Na ta način bijejo sami sebe oni, ki niso hoteli podpisati notranjega posojila. Davkoplačevalci, bodite zavedni državljani! (Uboga Jugoslavija.) Ker je bil dne 12. t. m. židovski praznik, zato ni poslovala borza v Zagrebu. Kaj neki se pulijo Hrvati zaradi Zagreba, ko pa itak že ni več njihov, ampak čifutski! Nič čudnega, če Zagreb ne mara Srbov, kajti tako ne bi čifuti nikdar odirali Srbov kakor delajo to s Hrvati v Zagrebu. (Bankovcev) smo imeli koncem septembra za 4.467,418.975 dinarjev. Število bankovcev je naraslo zopet za 128 milijonov. Kovinska podlaga Narodne banke pa je istočasno narasla za 1,477.041 dinarjev, kar je premalo za toliko novih bankovcev. (Vrednost denarja.) Naša valuta pada dalje, in sicer naravnost strahovito. Amerikanski dolar velja že 265 do 271 kron, avstrijska krona že 13 do 14 vinarjev "(dočim je bila pred kratkim vredna samo še 8 vinarjev), nemška marka eno krono in 85 vinarjev, francoski frank že nad 19 kron in laška lira nad 10 kron. (Denar brez cene.) Ruska sovjetska vlada namerava izdati bankovce po 1, 5 in 10 milijonov rubljev. Če pomislimo, da velja en angleški funt šterling nad pol milijona rubljev, ali en naš dinar nad dva tisoč rubljev, potem pač ni čudno, če je sklenila ruska vlada izdati milijonske bankovce. Potemtakem postane Rusija skoraj dežela milijonarjev. Toda ti milijonarji bodo žalibog silno podobni beračem. (Banke,) katere smejo v Ljubljani kupovati in prodajati tuj denar so: Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka, Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Slovenska es-komptna banka in Zadružna banka. (Naša pošta.) Leta 1919. so odpravile naše pošte 120 milijonov raznih pošiljk, med katerimi je bilo 700.000 zabojev in šest milijonov brzojavk. — Leta 1920. je bilo od-premljenih 208 milijonov pošiljk, med katerimi je bilo' 1,000.000 zabojev in nad sedem milijonov brzojavk. — Leta 1921. pa so bile že v prvih štirih mesecih presežene te številke. — Dolžina brzojavnih žic znaša 154.000 kilometrov. (Most preko Drave.) Ministrski svet je odobril kredit v znesku enega milijona kron za gradnjo mostu, ki bo spajal Slovenijo s Prekmurjem. (Nova tovorna postaja Dohova.) Južna železnica razglaša, da se je z dnem 1. oktobra otvorilo postajališče Dobova za promet z brzovoz- Obrtsiiki, naša moč in dobrobit sta mogoča sam© v res trdni organizacij vsega obrtniškega stanu. n im blagom v množinah pod 1000 kilogramov za tovorni list. (Nova ležišča premoga) so odkrili v vasi Malini pri Oriovcu v Slavoniji. (Cene premogu.) Pokrajinska uprava za Slovenijo je znižala znatno cene premogu iz velenjskega pre-mogokopa. Nove cene znašajo za 100 kilogramov: lignita po 24, 30, 31 in 32 kron, kosovea po 22, 28, 29 in 30, d r o b n e g a premoga po 17, 23, 24 in 25, zdroba po (Cene živini) so v Rumuniji silno padle. Izvoz je namreč nemogoč. V tem oziru ima zlasti minister Pucelj velike zasluge. Zategadelj prodajajo Rumuni živino skoraj za slepo ceno. Rumunska živina je za več kot enkrat cenejša od naše živine. (Nemških bankovcev) je bilo dne 30. septembra v prometu za S6.348 milijonov mark. število bankovcev se je povečalo za štiri milijone. (Švica) je imela dne 30. septembra bankovcev za samo 971 milijonov lo, zi, iz in 20 kron. Prve cene veljajo za velenjski, druge pa za celjski okoliš, tretje za Kranjsko in Hrvatsko do Zagreba in četrte za oddaljenejše kraje. (Poročilo s tržišča s poljskimi pridelki.) Zagreb, dne 11. oktobra. Pšenica (slavonska, 80 kg težka) od 1080 do 1090, bosanska koruza od 830 do 860, oves od 740 do 760, ječmen, macedonski, od 890 do 920 kron. Cene postavno postaja vtovo-ritve. issjsEs/sjrjei.. S tem ss javno zahvaljujem banki •»Beogradska zadruga", ki mi je škodo, provzročeno po požaru, v znesku 52.600 K v celoti izplačala in mi tako pomagala v moji nesreči. Vsakemu gospodarju torej to popolnoma domačo zavarovalnico zaradi take kulantnosti priporočam. V Petkovcu pri Petrinji, dne 19. septembra 1921. Pava o Ljuhojevič s. r, poljedelec. J P© nizki ceni dobite lastnega izdelka. LJUBLJANA J Ponudbe prosim na upravništvo »Kmetijskega lista" pod ,,Bukovo oglje'5. pri Antona Merharja, pletarju v Ljub ljani, na Sv. Petra cesti št. 22. Žepne, l •.....i stenske, c^^P niMIse, JpM kuhinj- AffL ske ure, kmlme> 0mtf >C slatninio M V srebrnmo ^ s ceneje Ssjfc^u' \--^ pri trvdfci I-sarsiM. Pa&iiž v LJubljani, Stari trg št. 20. ^ ----- — " — ^ — ^ ro za kuhanje zganja, žgalne aparate s hladilno cevjo in bakrene kotle za ® perilo izdelujem točno po naročilu. Izvršujem vsa popravila na razno- ^ (i\ vrstnih kotlih. Kupujem ali prevzemam v račun star baker in cin (cinaste krožnike). — Za solidno, trpežno in strokovnjaško izvršeno delo jamčim, f/ | MJLHS WBISS, bakpokotlav, | t LJUBLJANA, Novi Vodrnat št. 189. | eL . ^ X2x»ja*veo & Tui*k „pri zlati lopati" i L3UBL3ilNI, Valvasorjev trg St. 1 aasproti križanske cerkve (prej Hammer-sclimidt-Miihleisen). Zaloga cementa in karbida. Telefon int. št. 3 Telefon int. št. 3 nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge ■na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. osrednja gospodarska zadruga, v Ljubljani, Sodna ulica št. 3, o prejela zopet en vagon kristalnega ladkorja. Ta sladkor je na razpolago /sem članom zadruge, dokler zaloga ne ;ioide, kilogram po 40 kron in proti pla-iiu enoodstotnega davka na poslovni .romet v znesku 4.0 vinarjev za kilogram. j Kapital: II 20,000,000 j MAJVClNMVA LSlV INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- - m«j ..... NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU iiJlIiJljJAJM, dJjLljJNlS DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT 160VA ULIOA ŠT. I fZVESD,f ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA Uvoz in prodaja razno vrstnega inozemskega manulaktur* . nega blaga. ^^ a Letošnja izdaja, se odlikuie po slikah iz naše domovine in je posvečena poznanju naše države. Bivša Avstrija nam je z vsemi sredstvi zapirala pogled na naše sedanjo deželo, tako, da je le malo Slovencev, ki poznajo našo bogatp .domovino, zato si je štela «PRATIKA» v dolžnost, da s podrobnim opisom naših južnih krajev seznani svoje bralce z našo obširno domovino. — Tudi letošnja izdaja stane 5 K. Kmetovalci I Ne pozabite, da ]e Blaznikova Velika Pratika Vaše najstarejše kmetsko glasilo ! Pratika se dobiva skoro v vseh trgovinah: kjer bi je pa do bilo dobiti, naj bo naroči naravnost v tiskarni J. Blaznika naslednikov v Ljubljani, Breg št. 12. I. SANDRIN LJUBLJANA Posebni oddelek ssa pletenine, trikotažo in perilo. MESTNI TRG 6 ^mvainegei uoreiei . Izvršuje vse bančne posle najkulantneje i Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu Urednik: Jakob Kušar. Ako še »fsi član »Jugosiovenske Matice", tedaj pristopi k tem« prepotrebnemu obrambnemu društvu!