PnRntas vladna v wfcnW. Leto XHm štev. 14 Upravmštvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. S122, 3123, 3124 3125. 3126. Inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 4255. Podružnica Celje: Kocenova elica št 2. - Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čisio 78 180 Wien št 105.241 LlnbHana, sobota 17. fruttarla 193* Cena t Din Uredništvo: LfaMjana: Knafljeva aliea S. Teiefo« St 3122, 3123 3124 3125 in 312«. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p« tarifu Ban Marušič o svojem potu Narodna in državna zavest med narodom je vedno jjačja — Prebivalstvo je z zadovoljstvom sprejelo kraljeve odločitve in podpira delo vlade Ljubljana, 16. jan. AA. Gospod ban dr. Drago Marušič je dal po svojem povratku s službenega potovanja uredniku agencije »Avale« naslednjo izjavo: »Predvsem moram s posebnim poudarkom ugotoviti, da se jc povsod, kjer sein »topil v stik z ljudstvom, jasno videlo, da s><: narodna in državljanska zavest prebivalstva vedno bolj jača in da so vsi sloji z radostjo sprejeli manifest Ni. Vel. kralja od 6. januarja, ki jih je rešil pogubonosnih ln za obstoj države nevarnih strankarskih borb. Razveseljivo je bilo to dejstvo v Prekmurju, kjer so manifestacije za kralja m državo zavzele naravnost impozanten značaj in kjer so me zlasti tudi vse deputale preprostega naroda prosile, naj sporočim na merodajnem mestu njih zagotovilo popolne vdanosti do Ni. Vel. kralja in do kraljevske vlade. Zelo značilne so bile tudi izjave zastopnikov prebivalstva nemške in madžarske narodnosti, ki so se povsod potrudili, da govore v državnem jeziku in so z ostentatilo odločnostjo izrazili svoje zadovoljstvo s 6. januarjem. Vsi brez izjeme so izjavili svojo pripravljenost, da z vsemi svojimi silami sodelujejo pri pričeti konsolidaciji države. Presenetilo me je naravnost, s kakšno prisrčnostjo je bil manifest Nj. Vel. kralja povsod sprejet od županov in zastopnikov javnih korporacij, kakor tudi o<3 zastopnikov kmečkega ter delovnega ljudstva. Zla »ti prijeten vtis je napravilo, s kakšno uv: ti devnostio in zaupanjem so zastopniki kmeč kih občin, ki so me povsod posetili v izredno velikem številu, iznašali svoje želje in vedno upoštevali težkoče, zaradi katerih je takojšnja rešitev enega ali drugega vprašanja nemogoča. S tem so zopet pokazali, da je -n ostane kmečki narod steber Jugoslavije, na katerega se je vedno mogoče zanesti. Prav tako pa so tudi zastopniki delavcev pokazali polno razumevanje za prizadevanje sedanje vlade za konsolidacijo države kakor tudi za njen trud za socialno izboljšanje delavskih prilik. Smatram zato za svojo dolžnost, da poudarjam na tem mestu vseskozi patrijotično čustvovanje vsega naroda ob severni meji in v Savinjski dolini. Prav tako pa zasluži moje zaupanje tudi undništvo, ki se trudi, da živi v dobrih zvezah z narodom. Želel bi, da bi se ti stiki še bolj poglobili, kar velja zlasti za učitelj-stvo. k; mora voditi prosvetno, kulturno in gospodarsko delo med narodom. Zlasti pa se mora učiteijstvo „Jejstvovati v Sokol-stvu, ki je tudi o priliki mojega poseta pokazalo svojo neizmerno in požrtvovalno ljubezen do naše svobodne domovine. Z zadovoljstvom sem se prepričal, da se Sokol-stvo lepo razvija, in da se dnevno opaža porast njegovega vpliva med širokimi Just-mi naroda. Vsepovsod se vidi, da postaja ritem narodnega udejstvovanja vsaki dan živahnejši. Zakon o zdravnikih in zdravniških zbornicah V državi bo deset zdravniških zbornic, ki bodo tvorile >no zvezo skupi Beograd, 16. januarja AA. Nj. Vel. kralj Je na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje v soglasju ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o rA ravnikih. Po tem zakonu so zdravniki dolžni, da se organizirajo v zdravniških zbornicah. Vsak zdravnik mora biti organiziran v zbornica, dasiravno vrši samo zasebni poklic. Doktorji medicine, ki niso dovršili pripravniške prakse, ne morejo biti člani zbornice. Zakon predvideva iormalnosti za postanek članstva kakor tudi njegov prestanek. Drugo poglavje govori o zdravniških pri- pravnikih. Pripravniška služba traja eno leto in sicer po bolnicah, šolah za narodno zdravje m higijenskih zavodih. Polovica te službe se mora prebiti v praksi za kurativno, polovica pa za preventivno medicino. Tretje poglavje zakona govori, kdo ima pravico za zdravniško prakso. Nadaljnja poglavja govore o organizaciji zdravniških zbornic ter o disciplinskih oblastvih zdravnikov. Vsaka banovina in upravno področje Beograda ima svojo zdravniško zbornico, ki tvorijo skupno zvezo zdravniških zbornic. Zadovoljstvo na češkoslovaškem zaradi imenovanja poslanika dr. Kramerja Vsi fisti pozdravljajo novega poslanika, v katerem vidijo najboljše jamstvo za še tesnejšo zvezo obeh bratskih držav Praga, 16. januarja, h. Vsi današnji listi objavi iajo vest o imenovanju dr. Kramerja za novega jugoslovenskcga poslanika v Pragi, prinašajo njegovo sliko in osebne podatke. Vodilni listi vseh političnih strank so že pred dnevi, ko je češkoslovaška vlada izdala agre-rnent, najprisrčneje pozdravili imenovanje dr. Kramerja in soglasno izrazili svoje največje zadoščenje. Tudi sedaj listi zlasti poudarjajo, da je dr. Krämer že v svoji mladosti res dejansko in iz notranjega prepričanja ne samo zagovarjal, marveč tudi aktivno delal^ na zbližanju obeli narodov. Kot bivšega člana »mafije« ga označujejo vsi češki listi za iskrenega prijatelja češkega naroda ter naglašajo. da je dr Kramer gotovo mož, ki ima vse sposobnosti za rešitev številnih še nerešenih važnih nalog pri sodelovanju obeh bratskih narodov. Zagotavljajoč mu svoje najdaleko- sežnejše sodelovanje in podporo, žele vsi listi dr. Kramerju na njegovem novem, tako važnem mestu kar največ uspeha in zdravja, da bo mogel do konca izvesti naloge, ki ga čakajo. Tudi tedenski listi objavljajo fotografije dr. Kramerja in ga prisrčno pozdravljajo. Obenem ugotavljajo, da češkoslovaški narod ni še nobenega zastopnika kake druge države pozdravil s tako toplimi in nedeljenimi simpatijami, kakor imenovanje dr. Kramerja. Poslanik dr. Kramer v Beogradu Beovrad, 16. januarja, p. Novoimeno-vani poslanik v Pragi dr. Albert Kramer je davi prispel v Beograd, kjer ostane par dni. Tekom današnjega dne se je mudil dalj časa v zunanjem ministrstvu. V Prago odpotuje koncem prihodnjega tedna. Pogajanja Bolgarije in Grčije o razsodišču Odgovor bolgarskega vladneg .Sofija, 16. januarja d. Vladni list »Demo-kratičeski zgovor« se bavi v posebnem članku z grško-bolgarskimi pogajanji ter trdi, da je bila Bolgarska vedno ustrežljiva, pri čemer izraža željo, da bi došlo do likvidacije vseh nerešenih vprašanj med Bolgarijo in njenimi sosedi. Nato se bavi z zadnjimi izjavami grških državnikov, zlasti Vcni^elosa, ki morajo zbuditi vtis, da se Bolgarija brani razsodišča. List pravi, da je bil grški predlog za razsodiščno pogodbo sprejet s pozornostjo, ki jo je zaslužil. Po natančna proučitvi je bolgarska vlada po-■= [ala v Atene odgovor, ki bi mogel služiti za podlago poza i an j am za zaključitev raz-sodiščne pogodbe. Od tedaj pa je minilo že mesec dni in v Atenah še vedno molče. Bolzar^V" vlada nikakor ni nasprotnica ideje razsodišča, vendar pa postavlja pogoj, da morajo določiti prej vprašanja, ki naj se izrače razsodiščnemu postopanju. Samo ^b sebi je umevno, da se nesporna vprašanja ne morejo pojaviti med reklamacijami . Med ta vprašanja spadajo na primer tudi notranje zadeve Bolgarije. Bolgarija povsem naravno ne more trpeti tujega vmešavanja v svoje notranje zadeve. List za- a lista na Venizelosove izjave ključuje svoja izvajanja z upanjem, da bodo osebni stiki državnikov v Ženevi ustvarili ugodnejšo atmosfero za odstranitev raznih težkoč in izvedbo potrebnih dogovorov. Novi načelni prometnega oddelka generalne direkcije drž. železnic Beograd, 16. januarja AA. z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za načelnika prometnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu Lazar Milo-ševič, dosedanji referent tega ministrstva. Pogreb podpolkovnika Brašiča Zagreb, 16. januarja n. Danes je bil svečano izvršen pogreb naglo umrlega poveljnika IV zrakoplovnega polka v Zagrebu podpolkovnika Stanka Brašiča. Poslednje poti spoštovanega oficirja se je udeležilo izredno mnogo oficirjev in celokupna generaliteta, udruženje rezervnih avijatikov, udruženje rezervnih oficirjev, Sokolstvo, francoski konzul ter zastopniki mestne občine, banske uprave in številno meščanstvo. Ob grobu se je poslovil od podpolkovnika eden izmed njegovih tovarišev oficirjev. OTVORITEV EVROPSKE KONFERENCE Velik Briandov govor na otvoritveni seji — Nemčija in Italija zahtevata sodelovanje Rusije in Turčije Ženeva, 16. januarja s. Dopoldne je bila v stekleni verandi palače Društva narodov otvorjena druga evropska konferenca, na katero je prišlo 17 evropskih zunanjih ministrov in v njihovem spremstvu mnogo_ visokih funkcijonarjev zunanjih uradov. Kon» ferenco je ob velikem navalu zastopnikov mednarodnega tiska otvoril francoski zunanji minister Briand, nakar so govorili šefi delegacij drugih velesil. Seja se je pričela s polurno zakasnitvijo, ki so jo porabili navzoči državniki za to, da so se pozdravili s svojimi kolegi in z novinarji, ki so zastopani to pot v Ženevi po svoji najboljši eliti — najboljši dokaz, kako ogromno važnost polaga vsa svetovna javnost na sedanje ženevske konference, predvsem na evropsko konferenco in na zasedanje sveta DN. Posebno sta bila opažena v kuloarjib razgovora med Briandom in Curtiusom in takoj nato med Curtiusom in Grandijem. Naposled je ob 10.30 francoski zunanji minister Briand otvoril konferenco z daljšim nagovorom, v katerem je najprej naglašal, kako zelo je razkrojeno evropsko gospodarstvo,^ kar nalaga odgovornim državnikom dolžnost, da morajo v skupnem delu najti sredstva in pota za obnovo ravnotežja v Evropi. Izrazil je upanje, da bo prineslo novo leto vsem državnikom manj skrbi, kakor so jih imeli v preteklem. Velike gospodarske težave, zaradi katerih je trpel ves svet posebno v zadnjem letu, so se sedaj uveljavile z vso ostrostjo. Evropa se mora rediniti, če hoče živeti, je nadaljeval Briand % odločnim glasom. Mi lijoni človeštva pričakujejo, da bodo državniki napeli vse sile. da ustvarijo novo Evropo in resen načrt za skupno sodelovanje v njej. Vse države so poklicane k sodeIo7a niu. Delati jc treba metodično, pri čemer je treba v prvi vrsti upoštevati nujne potrebe sedanjega časa, ne da bi pri tem prezrli končni cilj. Narodi se zavedajo silne nevarnosti sedanjosti ter zahtevajo zato bolj kakor kdaj prej, da se pospeši delo za osnovanje evropske unije. Odgovornost evropskih državnikov je silno velika. Zmagati mora pri delavcih za evropsko zvezo neomajna volja, da se mora ohraniti evropska civilizacija. Odločilna mora biti volja, da se ohrani mir. Pot k evropski uniji je odprta, čeiprav je mučna in dolgotrajna. F-ancoska vlada je pokazala pripravljenost ;n voljo, da se ustanovi evropska skupnost ter da se privedejo v življenje velike ideje evropske unije. Obstoje že sedaj konkretni predlogi posameznih vlad, druge vlade bodo pa take predloge še poslale. Podana je torej podlaga za prva dela pri gradnji evropske unije, ki mora priti korak za korakom. Ob koncu svojega govora je predlagal Briand, naj bi komisija prrvabila predsednika lanske gospodarske konference v Ženevi, Coljina, da bi o izidu te konference poročal pred zbranimi ministri. Briandov govor je bil sprejet t dolgo« trajnim odobravanjem, nakar je ob splošni pozornosti povzel besedo nemški zunanji minister Curtius, ki je med drugim izjavil, da hoče še en* krat ponoviti svoje nekdanje izjave o nuj» ni potrebi evropskega sodelovanja im ustvaritve mirovne atmosfere v Evropi. Nemška vlada ie svoja naziranja o tem vprašanju obrazložila že v svojem odgo» voru na Briandovo spomenico. To njeno stališče se od tedaj ni spremenilo. Nem» čija stremi po pravični izravnavi interesov na podlagi popolne enakopravnosti. Go» spodarska kriza je v posebno občutni me» ri zadela Nemčijo, ki ima 4.3 milijona brezposelnih in ki najbolj trpi zaradi po» manjkanja kapitala. Nemčija je priprav» Ijena storiti vse, da bi skupno z ostalimi državami preprečila gospodarsko krizo. Dr. Curtius je nato prešel na kratko na naloge, ki čakajo sedanjo konferenco. Za» sedanje Društva narodov je dalo študij» skemu odboru nalog, naj prouči ves pro» blem evropskega sporazuma. Na zadnji evropski konferenci je bilo za sedanje za» sedanje pripravljeno razno delo med dru» gim n. pr. razširjenje uradov ter odloči» tev o vprašanju pritegnitve evropskih dr» žav, ki niso članice Društva narodov. Smatra, da se ne bi smelo razpravljati o evropski uniji brez Turčije in Rusije, ki nista včlanjeni v Društvu narodov. Tudi ti dve državi je treba pritegniti k odbo» rovemu delu in zato je treba najprej re» šiti to vprašanje. Rriamd je izjavil nato, da je pripravljen sprejeti ta predlog dr. Curtiusa v toliko, da se predloži odboru. Italijanski zunanji minister Grandi se je pridružil zahtevi Curtiusa po ude» ležbi Turčije in Rusije pri pripravljalnih delih za evropsko unijo, ker je potrebna tu popolna enotnost vse Evrope. Če bi bili ti dve državi izključeni, bi postala lo» čitev Evrope v dva tabora še večja. Ev» repska solidarnost zahteva, da vse države kontinenta sodelujejo pri organiziranju boljšega sožitja. Obe omenjeni državi je treba zato nemudoma pozvati na delo. Prava evropska unija se more ustvariti le na podlagi popolne juridične in politič» ne enakopravnosti vseh udeleženih držav. R zen tega se morajo vse države brez iz» Evropska varnostna konferenca Coudenhove-Kalerghi predlaga sklicanje evropske varnostne konference pred splošno razorožitveno in ustanovitev evropskega zveznega sodišča Dunaj, 16. januarja g.Grof Coudenhove-Kalerghi je kot predsednik vseevrop. unije poslai ženevski studijski komisiji za evropsko unijo predlog, naj bi se pred sklicanjem splošne razorožitvene konference sestala posebna evropska varnostna konfe renca. Svoj predlog je utemeljeval med drugimi s tem, da brez varnosti v Evropi ne more biti znižanja carin, prave zaščite manjšin, skupne gospodarske politike in nobene solidarnosti napram Sovjetom. Brez varnosti je tudi razorožitev in brez razorožitve tudi nova rešitev problemov voj. nih dolgov in reparacij iluzorna Coudenhove-Kalerghi je nadalje izjavil, da je stara ovira za rešitev evropskega varnostnega vprašanja dejstvo, ker je to vprašanje tesno združeno z revizijskim problemom. Evropa glede na svoj katastrofalni go. spodarski položaj ne more čakati na rešitev revizijskega vprašanja. Zato mora iskati temelj varnosti, ki bo popolnoma neodvisen od revizijskega vprašanja Prvi korak za utrditev evropske varnosti mora biti solidarna garancija Kelloggovega pakta po vseh evropskih državah. Kot drugi korak pravnega reda v Evropi predlaga Cou-denhove ustanovitev evropskega zveznega sodišča, ki naj bi odločevalo v vseh meddržavnih sporih, za katere haaško razsodišče ne bi bilo pristojno. Razpad nemške gospodarske stranke Borba proti voditelju stranke zaradi korupcije in za vladno politiko Izstop saških pristašev iz stranke Berlin, 16. januarja, d. V političnih krogih zasledujejo z velikim zanimanjem razvoj dogodkov v gospodarski stranki, ki šteje 23 poslancev in ki je v početku stala ob strani Brüninga, pozneje pa se pod pritiskom svojega desnega krila, v katerem je tudi vodja stranke Drewitz, ločila od vlade ter odpoklicala svojega zastopnika v njej, državnega ministra za pravosodje Bredta. Zdi se, da se hoče gospodarska stranka pridružiti desničarskim strankam in preiti v opozicijo proti vladi. Levo krilo stranke, ki je igrala s svojimi 23 poslanci precejšnjo vlogo v parlamentarni večini, z orijentacijo na desno ni zadovoljno, zaradi česar so nastali v stranki spori, ki so se z osebnim sporom med poslancem Ko-losserjem, ki pripada k strankini leviei, ter voditeljem stranke Drewitzom poostrili do skrajnosti. Poslanec Kolosser je namreč obdolžil voditelja stranke Drewitza, da izkorišča strankino politiko za svoje osebne poslovne interese. Ker se je večina vodstva stranke izrekla, naj Drewitz še nadalje ostane na čelu stranke, je poslanec Kolosser napovedal izstop iz stranke, češ, da se bori za poštenost, nakar je strankino razsodišče sklenilo soglasno, da se izključi is stranke. Na drugI strani ie poslanec Drewitz vložil pred sodiščem proti po. slanen Kolosserjn ln še nekemu drugemu član« stranke tožbo zaradi ra/zžaljenja časti. Pričakujejo, da bodo zgledu poslanca Kolosserja siedili Se drugI poslanci levega krila, ki tudi napovedujejo izstop 1z stranke in ki se bodo v tem slučaju potem zopet postavili na stran vlade. V teh razmerah ni izključeno, da bo gospodarska stranka zaradi notranjih sporov razpadla. Berlin, 16. januarja d. Kriza v gospodarski stranki se je poostrila zlasti z izstopom saških volilnih okrajev, zaradi česar je prenehala stranka biti strnjena politična organ'zacija. Saški pristaši stranke utemeljujejo svoj izstop s tem, da poslanec Drewitz, ki je moral v zadnjem času uporabiti vse svoje sile za obrambo proti mnogim očitkom napram svoji osebi, ne more biti več vodja stranke, zlasti zato ne, ker še ni ugotovljeno, v koliko so ti očitki resnični. Gospodarska obnova Rumunije Bukarešta, 16. januarja d. List »Dimi-neata« piše, da pripravlja vlada na pobudo z višjega mesta obsežen načrt splošne organizacije in gospodarske obnove države, ki naj bi obsegal vsa področja produkcije ter narodnega življenja. Izvedba tega načrta je določena za dobo pet let in bi bila zanjo potrebna izredna sredstva, ki naj bi se dobila z inozemskim posojilom v znesku 500 milijonov dolarjev, izplačljive-ga v več obrokih. Da se zagotovi kontinuiteta izvedbe tega načrta, bodo vprašane za mnenje tudi politične stranke, da bi se dobilo njihovo odobrenje. jemne razorožiti po določbah pakta Dn»» štva narodov. Resno znižanje oborožitev je edina integralna rešitev varnostnega problema. Končno je Grandi naglasi! z vsem poudarkom, da «-i samo ob sebi rmevno t» razeovori samo začasnega značaja m da jih bo treba obravnavati pozneje po obi» čajni poti preko nristojnih organov Dru» Š4""-" narodov. Angleški zunanji minister Henderson je fej.'vü, da . načeloma strinja z nozo» ri, ki jih je zastopal Briand, pri čemer pa ni zanikal važnost problemov, ki jih je sprožil Grandi. N Hendersonov predlog je bil sestavljen odbor, ki bo moral izde* lati t>redlo23. dalje. Dgoto» vil je, da je ostala svetovna gospodarska konferenca v letu 1927. kljub navdušenemu odobravanju, ki ga je našla povsod, bres uspeha. Poskus carinske mirovne konference je imel samo polovičen uspeh. Tudi droga carinska mirovna konferenca v novent-bru 1930 je bila sterilna. Po štiriletnem delu jo treba ugotoviti, da se je današnji položaj poslabšal, ne pa poboljšal. Ti neprestani neuspehi morajo imeti za gospodarske razmere in za splošen položaj v Évron* najslabše posledice. Prihodnja seja bo jutri popoldn«. Sestanek ministrov Male antante Ženeva, 16. januarja p. Davi pred pričet-koni dela komisije za evropsko unijo, s« imeli konferenco zastopniki držav Male antante. Sestali so sc zunanji ministri dr. Ma-rinkovič, dr. Beneš in Mironescu. Na tem sestanku so določili svoje stališče, ki ga bodo zavzemali pri pripravljalnem delu za. evropsko zvezo. Seja ministrskega sveta Beograd, 16. januarja. A A. Danes od 17.30 do 20. se je vršila pod predsed-ništvom predsednika ministrskega sveta generala l'etra Živkoviča seja ministrskega sveta, kateri so prisostvovali vsi gg. ministri razen ministra zunanjih zadev, ki se nahaja v inozemstvu. Na seji so razpravljali o tekočih zadevah. Predstavniki SKJ pri kralju Beograd, 16. jan. p. Danes sta bila spre» jeta v avdijenci pri Nj. Vel. kralju mi» nister brez portfelja dr. Svegl in drugi podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavijo dr. Paun kovic, ki sta poročala vladarju o stanju Sokolstva, zlasti o napredujoči or» ganizaciji sokolskih društev v vseh krajinah države. Ljubljanski župan v Beogradu Beograd, 16. jan. p. Danes sta prispela semkaj ljubljanski župan dr. DLnko Puc in podžupan prof. Jarc. Tekom današnjega dne sta posetila razna ministrstva in in* tervenirala v ljubljanskih občinskih zade» vah. Radarji pri ministra socialne politike Beograd, 16. januarja. AA. Predstavniki rudarskih zvez in glavne bratovske skladni ce so se oglasili danes pri ministru za socialno politiko in narodno zdravje ter g. ministru obrazložili svoje stališče do novega zakona o socialnem zavarovanju, ki je po njihovem mišljenju neugoden za rudarje. Oni mislijo, naj rudarji še nadalje ostanejo zavarovani pri samostojnih brator-skih skladnicah kakor doslej. Agrarna konferenca na Dunaju Beograd, 16. januarja AA. Avstrijska pokrajinska zveza agrarnega društva j« obvestila jugoslovenski narodni odbor MTZ, da je sklicala za bližnji čas srednjeevropsko agrarno konferenco, kjer pridejo v razpravo vsa vprašanja, ki se nanašajo na krizo poljedelstva. Odbor vabi vse gospodarske organizacije v naši kraljevini, da se udeleže te konference. Bivši minister Vulovič umrl Beograd, 16. januarja p. Danes je preminul v starosti 65 let bivši večkratni minister in poslanec Velislav Vulovič. Pokojnik je rodom iz Beograda ter je že pred vojno aktivno sodeloval v srbski politiki. Leta 1907. je bil beograjski župan, leto dni pozneje pa je bil izvoljen za poslanca. Od 1. 1909. do 1911. je bil minister javnih del, pozneje pa je med vojno opravljal resor prometnega ministra. Jugoslavija In njeni sosedi Vodilni pariški list o naših odnošajih do Italije in drugih sosednih držav — Jugoslavija je eden naj" jačjih elementov miru Pariz, 16. januarja. M. »Temps« objavlja daijši članek o zunanji politiki Jugoslavije v letu 1930. Članek poudarja uvodoma, da temelj: jugoslovenska zunanja politika v glavnem na smernicah francoske evropske politike ter da je vsekozi prežeta miroljubnosti in želje po napredku. Odnošaji med Jugoslavijo in Francijo so se tekom lanskega leta še bolj ojačali. Revizija in izpopolnitev trgovinske pogodbe je poglobila medsebojne gospodarske stike veličastne manifestacije. ki so se vršile v Beogradu povodom odkritja spomenika hvaležnosti Franciji, pa so ? nova dokumentirale nerazdružne vezi iskrenega prijateljstva in zvestobe med obema narodoma. Pač pa se razmerje med Jugoslavijo in Italijo ni razvilo v enakem pravcu. Med obeina jadranskima sosedoma je vladala v preteklem letu dokajšnja napetost. Po atentatu na »Popolo di Trieste«, ki je bil le reakcija na neprestane napade fašističnega tiska na jugoslo-vensko manjšino, po tržaškem procesu in justifikaciji nedolžnih žrtev, pa j® Jugoslavije vendar pokazala svojo iskreno miroljubnost. Izmenjane so bile dalje ratifikacijske listine konvencij, sklenjenih leta 1922, m beograjska vlada je uveljavila tudi nekatere klavzule agrarne reforme, s katerimi so na osnovi nettunskih konvencij zaščiteni interesi Italijanov v Dalmaciji. Na vse te miroljubne geste pa je Run odgovoril z izgonom jugoslovenskih državljanov iz Zadra, ker niso hoteli optirati za [talijo. Omeniti je treba tudi italijanske mahi-nacije v Angori, Sofiji. Tirani in Budimpešti. s pomočjo katerih je hotela Italija ustvariti obroč okrog Jugoslavije in jo izolirati. Italijanski vpliv v Tirani predstavlja nevarnost za mir v Rvropi. Pri sklenitvi grško-turškega prijateljskega pakta se je v pravi luči pokazala name- ra Italije, ki pa jo je preprečil dr. Marin-kovic s svojim posetom v Atenah. Tudi odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo bi lahko bili boljši, toda zaman so poskusi obeh vlad. da bi odstranili ovire, ki onemogočajo zbližanje. Po dolgotrajnih konferencah se je dosegel sporazum glede dvoiastniških posestev in pacifikacije v obmejnih pokrajinah. Ta poizkus zbližanja in pomirjenja pa je spremljala cela serija atentatov, ki so jih izvršili agenti bolgarskih makedon-stvujuščih na jugoslovenskem ozemlju. Kljub temu je Jugosiav ^trajno delala na likvidaciji vseli . .azumov in ratifikacija konvencije z une 2. marca znova dokazuje, da želi Jugoslavija s svojim sosedom mir in dobre prijateljske odnošaje. Odnošaji s Turčijo so korektni in baš v zadnjem času se pripravlja sklenitev trgovinske pogodbe. Odnošaji z Madžarsko so nekoliko rezervirani, zlasti zato, ker stoji na če«'u revizionističnega pokreta. Odnošaji z Avstrijo so v splošnem sicer dobri, vendar pa Jugoslavija s pozornostjo spreinija pokret Heiimveh-ra in rovarenje majorja Pabsta. Beograd tudi ne more pustiti o ob takih prilikah morali gasilci po nerodnosti ali nervozno» sti in nepremišljenosti informatorjev tudi stopiti v akcijo. Reševalne vožnje Z reševalnimi vozovi in avtomobili je bilo v preteklem letu prepeljanih 2917 bol» nikov iz Ljubljane a tudi iz zelo oddalje» nih krajev dravske banovine: v splošnem torej 287 več kakor v 1. 1929. Bilo je v cclem letu 2415 neplačanih in 502 plačani vožnji. Statistika bolezni -/;kazuje n.^.jd» nje številke: 820 prevozov zaradi notranje bolezni, 587 zaradi telesnih poškodb, 3Ì9 porodov, 229 splavov in krvavljenj, 156 primerov slepiča, 56 umobolnih, 43 posku» sov samoniora, 44 primerov mrtvouila, 49 revme in išiasa, 2b zastrupljen j krvi, 11 primerov opckiin, 36 primerov živčne obo» lelosti, 13 primerov kile. 41 bolezni v gla» vi, 5 poškodb po elektriki, 2 primera spo!» nih bolezni, 1 mrtvičnega krča (tetanus). 10 primerov pijanosti, 13 primerov epilep» sije, 5 utopljencev. 2 primera pasjega vtfriza, 19 primerov nalezljivih bolezni, 6 primerov zastrupljenja s plinom in 424 primerov raznih prevozov iz bolnice n.i kolodvor, ali na dom itd. Gori navedena statistika kaže, da jc bi» lo skoro polovico nujnih prevozov, poseb» no še. če vpoštevamo. da kličejo stranke reševalce največkrat zadnji trenutek m ponoči. Dogodili so se tudi primeri, za katere je bilo klicati reševalno postajo absolutno nepotrebno. Saj so se oglašali ljudje celo. če so krvaveli iz nosa in se iim je pripetila najmanjša nezgoda, zaradi katere bi lahko š!i peš v bolnico, odnosno bi lahko ostali doma. V splošnem pa ie lahko ljubljanska Reševalna postaja s svo» iim delovanjem v preteklem letu prav za» dovoljna in tudi ni bilo nikakih pritožb. Zaračunavanje reševalnih voženj je ostalo neizDremenjeno in sicer: za vož» nje z reševalnim avtom v mestu za vsa» kega brez izjeme 80 D.n. Za bolniške bla» gajne in revnejše sloje 50 Din, za avto izven mesta od km 10 Din plus osnovna taksa 80 Din. Za vsako uro čakanja pa se je računalo še posebej 100 Din. Za pri» mere, da sta bili peijani z vozom po dve bolni osebi hkrati, se je računalo 50 odst več. kakor bi znašala običajna pristojbina. Za prepeljavo 3 ali pa več oseb se je ra» čunalo 100 odst. nad običajno pristojbino. Pri reševalnem avtu so bile za prevoz v mestu v veljavi iste cene in določila, ka» kor za voz. Za pievoze izven mesta, kjer se zaračunava kilometrina veljajo ista do» ločila, kakor za reševalni voz, pri avtu pa ie za kilometrino osnovna taksa SO Din in se zaračunava za vsako pripeljano ose» bo posebej. Delavnice Vsi gasilci in reševalci, to se pravi vse -^be. oziroma vsi člani reševalne postaje so bili >kozi vse leto, kolikor je to do» puščala gasilska in reševalna služba za» posleui v delavnicah pri raznih delih za mestno občino. Vsi avtomobili, kakor tu» di vse ostalo orodje in razne gasilske pn» prave so bile popravljene v lastni režiji. Dalie so izdelali gasilci in reševalci, ki so vsi izučeni obrtniki zase tudi vso službe» no obleko in obutev in pa dežne plašče za vse mestne delavce. To pa še ni vse. Po» leg tega so si gasilci izvršili še mnogo dru» gega dela in sicer: omare, mize. popravila na stavbah, pri uradih in drugih poslop» jih. ki so last mestne občine. Gasilska straža in inšpekcije Kakor vsa prejšnja leta, ako je tudi v letu 1930. skrbelo za gasilsko stražo v gledališčih in drugih dvoranah ob prilikah raznih prireditev Prostovoljno gasilno društvo. Nadzorovalno službo v gledali» ščih pa so vršili naslednji gg. uradniki: inž. Klopčar. inž. Perko. nadoficijal Acce» to. oficijal Ahčam, asistent Možina in ga» *ilski vodja Furlan. Tu imamo celo prali» ko zvedeti, da je bilo v celem letu v dra« mi 209, v operi pa 211 predstav. Na novo se ie določilo gasilsko stražo za večje pri» reditve v dvorani Delavske zbornice in dvorani trgovskega društva »Merkur« ob priliki ogleda, odnosno izdaje uporabnost» nih dovoljenj za javne prireditve. Vaje Praktične vaje in strokovna predavanja P gasilski službi .so se vršile vso pomlad, del poletja in jeseni ter deloma tudi v zimskem času. Tu pa bi bilo želeti, da se vrše vaje vsak dan pol ure in bo tudi skr» beti, da se namesti v gasilskem uradu to» liko službenega osobja. kot jc za izvrše» vanje službe in šole potrebno. Pomisliti ie namreč treba, da dela službo samo 22 ljudi, ki so razdeljeni na 3 čete. od katerih ima poedina službe po 48 ur. medtem ko druga počiva. Velikokrat namreč nastaiajo slučali, da mi jn.-i m mika ljud,; in morajo biti an ga» žirani za primer večjih nesreč tudi usiuž» bcnci »samci, ki stanujejo v pos'opju Mest» nega doma. ob njihovem prostem času. Požarno-policijski ogledi V letu 1930 so bile pregledane sledeče ulice in trgi: Kopitarjeva ulica. Poljanski nasip. Poljanska cesta, Kapiteljska ulica, Barvarska steza, Strossmaverjeva uHca, Am» brožev trg. Vrazov trg. Skofia ulica. Za. loška cesta. Sv. Petra cesta. Hrvatski trg. Usnjarska ulica, Sv. Petra nasip. Vidov» danska cesta. Komenskega ulica. Prečna in Kolodvorska ulica. Tekom tekočega leta pa bodo pregledane šc ostale ulice in trgi v sredini mesta in bo tako mogoče podati šc to leto obširno poročila o stanju požarne varnosti mesta Ljubljane. Dobave v 1. 1930. Za požare mineralnih olj vseh vrst (ben. ein. petrolej, špirit, nafta, mast itd.) j« mestn i občina nabavila v preteklem letu za ccno 54.000 Din velik aparat znamke »Mini» ma.\'< za gašenje s peno. Iz proračuna za leto 1929 pa je prejela reševalna postaja 200 metrov gumiranih cevi. Za ključavni» čarska dela pa jc bil dobavijen aparat za avtogensko varenje. Gasilski urad in rešc» valna postaja razpolagata z motorno briz« galno znamke »Stcver« 40 IIP., gasilskim orodnim avtom »Torino»Fiat<* 35 HP. reše» valnim avtom »Stever« 40 IIP., osebnim avtom »Praga« 35 HP. 10 maskami zna-n» ke »Dräger« za dim, 2 maskama za pline, 1 »Minimax« in 1 »Stanköojaparatom ter raznimi lestvami, gasilskimi cevmi in dru» gim orodjem. Stalež in izpremembe službenega osobja Gasilski urad šteje v tvoj stalež: 1 poveljnika (gasilski vodja Furlan), 1 telefoni» sta (Alfons Waland), 8 gasilcev (Ogrin, Buh, Indof, Kocijan. Kavčič, Bpdnar, Kro» par, Kraljic) in 3 šoferje (Fatur, Zgajner m Kunej). Reševalna postaja pa: 1 telefonista (Karoi Kačar), 2 šoferja (Gaspari in De» beljak) ter 6 reševalcev (Florjančič, NVissi» ak, Damijan, K»vin, Černe in Bratovž). Ts» kom leta je bil na lastno prošnjo preme« ščen gasilec Ivan K^šiček, in sicer zarad-i bolezni na očeh. Po statistik' koncem leta je imel gasilski urad us!užben;h po stroki naslednje osobje: 1 uradnika, 2 telefonista. 5 šoferjev, 5 ključavničarjev, 4 mizarje, 2 čevljarja, 1 krojača in 1 slugo. Strokovni svet ministrstva za gradnje Beograd, 16. januarja AA. Na podlagi čl. 129 zakona o uradništvu in ostalem uslužbenstvu civilnega reda je minister za gradnje postavil za člane strokovnega sveta pri ministrstvu za gradnje: prvega pomočnika ministra za gradnje Mihajla Kne-ziča, načelnika splošnega oddelka Vladi-mirja Novakoviča, načelnika arhitek'. >n-skega oddelka Jovana čikadišo, načet" Ika oddelka za ceste Stanoja Josipoviča, višjega svetnika ministrstva Tasiča. Najstarejši beograjski zdravnik umrl Beograd, 16. januarja p. Po daljSera bo-lehanju je nocoj preminul najstarejši beograjski zdravnik dr. Jovan Maksimovič, v beograjski javnosti znana in popularna oseba. SK Hajduk na potu v Ameriko Zagreb, 16. januarja n. Iz Pariza, javljajo, da je prispelo tjakaj po 36-urni vožnji nogometno moštvo splitskega Hajduka, ki potuje na turnejo v Južno Ameriko. V soboto zjutraj se moštvo ukrca za pot preko Oceana. Hmeljski trg žatec, 16. januarja. Na hmeljskem trgu je tendenca čedalje čvrstejša.* Povpraševanje narašča in cene so se ojačale. Hmeljski sindikat še nadalje intervenira z nakupi. Kupci so večinoma tuji in domači komisarji. Cene se gibljejo med 250 do 450 Kč. Do četrtka je bilo overovljenih 130.000 q lanske žetve. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej stalno in vedro, ponekod porast oblačnosti, podnevi toplo, ponoči hladneje. — Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk, ki je prodrl z Oceana v centralno m južno Evropo, se je v poslednjem dnevu prt nas še pojačil. Oslabljeni barometerski minimum leži nad Sredozemskim morjem m Jadranom. V severni Evropi vlada oslabljena depresija, v vzhodni pa visok pritisk. Ta je v splošnem narasel za 1.5—4.5 mm, največ na severozapadu, najmanj v južnem Primorju. Temperature 90 ostale večinoma nespremenjene ali pa so malo padle. Enako so padle v zapadnih predelih in v notranjosti, in sicer od 1 do 3 stopinje, «ločim so se v vzhodnih in južnih krajih dvignile za 1 do 4 stopinje. Dnnajska vremenska napoved za soboto: Oblačno, pozneje ponekod padavine. Južno vreme. »JUTROt št. 14 3 <Ä5"bota, TL L 1952 Naši kraji in ljudje Važne rudarske zadeve RazdeBiev podpore - Samopomoč rudarjev - Počitniški dom - Za obstoj bratovskih skladnic Zagorje, 15. januarja, »ocijalno politiko doataviJo radarske«™ Od enom3ijonsko svote, ki jo je upravni rvet TPD dovolil delavstvu, je ostalo se okrog 100.000 l>iii in se bo tudi ta vsota porazdella na posamezne rudnike. Zagorje je prejelo okrog 24.000 Din. Ta znese* se bo razdelil kot podoora najpotrebnejšim m bo polovica razdeljena šc tekom tega me» seca, druga polovica pa tekom februara. Razdelitev se je vršila sporazumno z za» upniki II. rudarske skupine. Na inicijativo rudarskega se i: ÄhMdS X £Srbo nadsrji pa se je -čela tudi akcij, rnva rs tvobol n :h otrok. Zgraditi aH pana» f V s^ nameravajo primerni prostori, kjer bfbolehna deca v dobi počitnic na cistern SaE našla okrepčilo in zavetje. Predlaga, no ie bilo. da bi se s pomočjo banske upra* ve in TPD zgradil tak počitniški dom na K umu. Na Kumu bo letos v juliju delav» tko zborovanje za propagando treznosti m bo najbrž do tedaj že rešeno vprašanje prej omenjenega dečjega zavetišča. _ Kakor smo že poročali, je ministrstvo za soci jamo poim^u -------~ --—----. glavarstvu načrt projekta o splosnem socialnem zavarovanju, po katerem d i se bra. tovske skladnice ukinile m priklopne U U Z D Po zahtevi ministrstva so o tem načrtu razpravljale vse krajevne d rato v. ske skladnice. Vse bratovske skladbice so se izrekle proti priključitvi k Ol ZD. Bt&-tovske skladnice so ustanove, ki ze vec let nudijo svojim članom koristi, ki jiht druge slične ustanove ne morejo nuditi, uprava bratovskih skladnic vzdržuje bolniško bla» gaj no ter jo vodi vedno sporazumno z oc* lavstvom, da pridejo člani do hitre m pra» vilne podpore. Tudi v pogledu starostnega zavarovanja ne nudi novi načrt rudarjem kaj boljšega. Stališče krajevnih bratovskih skladnic je potrdila in osvojila rudi seja glavne bratovske skladnice. V ministrstvu za šume in rude se vrši danes konferenca «lede novega socijalnega zavarovanja. IN a seji glavne bratovske skladnice v Ljubljani je bilo sklenjeno, da se udeležijo te kem. ference naslednji gg.: ravnatelj Skubec kot predsednik glavne bratovske SKladmce in zastopnik podjetij podpredsednik Franc šober kot zastopnik zavarovanega delav. stva za rudarsko glavarstvo rnz. Vmko Stergar, za Zvezo rudarjev Jugoslavie taj» nik Arh, za D. rudarsko skupino pa Struc in Skrinar. Izvoljeni zastopniki so se včeraj odpeljali v Beograd Reorganizacija slovenskega lovstva Ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice Slovenskega lovskega društva i a. ževai Za to je P™e!o izdajati svoje eia» — odo . kratkem, «ir^ÄS S5i»PO vseh JSjih Jc^ih. «g J. stva precej ponehalo, je pa po končani vojni pričelo s podvojeno silo. AH že so se pokazale potrebe temelj^ sprememb. Dočirn so se lovci poprej bn» /aH v prvi vrsti ra streljanje tn lovljenje, bilo v novi dobi, ko so bila vsa lovišča močno uničena, treba misliti na gojitev. Gojitev divjačine pa je bila potrebna se a naslednjega vzroka: pred vojno so bua v raznih delih Slovenije državna lovišča m rudi v mnogih drugih loviščih veleposestnikov so, kakor se pravi, lovili lovskopravic» po V teh loviščih so manj streljali, odstre* l i so le to, kar so spoznali, da je za od» strel primerno, v poglavitnem pa so gojili V tisti dobi ie bilo dosti divjadi po»vseh loviščih. NTa svoj račun so prišli rudi so» sedie. Čeprav so ti vse pobili, se m bilo bati. da se zatre ta ali ona divjad, looa po voi rt i so nastopüi drugi časi, število lov» cev se je pomnožilo, zb olj šali so orožje, državna lovišča so dali v zakup privatni» kom ir. tudi veleposestniki se pn takih razmerah niso hoteli brigati za gojitev div» jndi. Obstojala je nevarnost, da bodo lo= vi.šča v par letih uničena in bomo divjad lahko videli ie še nagačeno v muzejih Prav to je bil povod, da je moralo SLU zavzeti novo stališče. Pa tudi ureditev lov» ske zakonodaje, ki je v naši državi različna in sicer zakupni sistem za pokrajine, ki Hitite in poglejte si čim prej naä čarobni velefilm, katerega predvajamo nepreklicno samo še dane« tn jutri zadnjikrat! GRETA GARBO v prekrasnem, nepozabnem vele-filmu globoke vse odpuščajoče ljubezni Hans Jtinkermann In Theo Shall Najnovejši Paramountov «vočnl tednik! Predstave ob 4m 7. in 9* zvečer Telefon 2124. Elitni kino Matica so bile nekoč pod Avstro»Ogreko ter pro» 3ti lov, ki je bil prevzet iz Srbije m je za naše pokrajine neprimeren zahteva minogo i _ _ .j n r,/4 SLI I r LJubljana, 16. januarj "FVod 23. Irti je bilo ustanovljeno SLD. fci je imeao namen s časom združiti vse j^^^f^a dela öd SLD. lovce « slovenskih Pokrajm^Dmst o s e P^™"^ d> da , »ostavilio važno nalogo; podpirati svoje v se_ w j _ — M člane v lovskih zadevščinah, gojiti lovsko prijateljstvo in svoje člane lovsko izobra» ievatL Za to je pričelo izdajati svoje gla» t * t • _ _ i ~ ip nriis Vse to je bilo povod, da se reargansT» ra naše lovstvo in njemu na celu SLL». Slovenski lovci so zato sklenili razširi« delovanje društva. Kakor čitamo v novih pravinn, so -se, k" ---- ; - . ustanovljene po vseh večjih krajih, kjer je več kakor 100 članov, podružnice SLU. Le te bodo pošiljale svoje člane v osreči» nji odbor, najvišjo lovsko instanco Za ustanovitev take podružnice v Ljub» ijani se je vršil v četrtek zvečer v prosto« rih ljubljanske kolodvorske restavracije občni zbor. Udeležba je bila izredno mno» gobrojna in takoj pri vstopu v veliko stek» leno dvorano, kjer so lovci zborovali, je bilo opaziti, da obstojata dva tabora, to» vodi nesoglasja na so pač, kakor pn vsen društvih, zelo različni. Zborovalce je pozdravni predsednik prt» pravljalnega odbora dr Ivo Tavčar, lega je kasneie predlagal bivši dolgoletni pred» sednik SLD dr. Lovrenčič, sedaj kandidat za predsednika osrednjega odbora, za predsednika podružnice. V imenu opozicije se je oglasil dr. Perko, zdravnik iz Most ra predlagal za podružničnega predsednika dr. Franceta LokaTja. Direktor Malenšek je skušal opozicijo pridobiti za prvega kandidata, je pa kliub temu prišlo do volitev. Kako napeta je bila situacija, so pričale volitve. Dr. Ivo Tavčar je dobil 67, dr. France Lokar 59, 1 glas pa je bil oddan za dr. Ravniharja. Po izvolitvi predsednika so volili odbor. Ker opozicija ni predlagala svoje liste, je bila z" dvigom roke sprejeta lista pnsta» šev predsednika. Izvoljeni so bili: notar Mate Hafner, mag. phar. Bakarčič, odvet» nik dr. Krejči, višji sodni svet. Eberl, prot. dr. Novak trg. Pavel Fabiani, krznar in tr» govec Filip Bizjak, mesar Javornik in dvor» ni prepairator Viktor Herfort. Za revizorja sta bila izvoljena trgovec Verovšek, direk» tor Malenšek, kot namestnika revizorjev pa Leopold Zupančič in Peter Stepič. Pri volitvi članov za osrednji odbor je postalo razpoloženje zopet bolj živahno. Nekateri volilci vodilne skupine so predla» gali za člana osrednjega odbora voditelja nasprotnemu tabora dr. Frana Lokarja. Ker je ta to odklonil, je bila sprejeta lista par» tije novoizvoljenega predsednika z nasled» njimi člani: ravnatelj Ivan Zupan, notar Hafner, dr Ivo Tavčar, inž. Tavčar, rav» natelj Ceč, inšp. Justin in sod nadsv. An» ton Jarič. Po končanih volitvah je prišlo med vo» dilnimi člani opozicije in višjimi funkcijo» narji SLD do kratkega prerekanja, kar pa gotovo ne bo v dobrobit slovenskega lov» stva. Na štajerskem podeželja Drami je, sredi januarja. Pred par leti ustanovljeno društvo Kmečkih fantov in deklet je lansko leto priredilo več poučnih predavanj o vseh pa» nogah kmetijstva. Dramatski odsek istega društva je priredil tudi nekaj iger z prav zadovoljivim uspehom. Zlasti je ugajala igra »Stari grehi«, katero so vprizorili na» ši igralci v nedeljo 12. decembra 1930, ter jo ponovili na Kraljevo. Obakrat je bila dvorana nabito polna. Čisti dobiček so upo* rabili za revne šolarje, kar je pač hvale» vredno. Zal, da navadno pri takšnih prire» ditvah pogrešamo sosede i i Ponikve in §t Jurja, dočim se Celjani odzovejo vedno v obilnem številu. Lani ustanovljeni smučarski klub ima se» daj mnogo posla. Ker je zapadlo dovolj snega, je bilo v nedeljo 11. t m. na pri» jaznem hribčku sv. Uršule zabavno, kar tukajšnji ljudje že davno ne pomnijo. Prš» šli so tudi iz Trbovelj, ki so prav pridno smučali med Jelovškovim in Zagredišniko» vim vinogradom. Cela pot do GTabmšeka izgleda, kakor prava drča. Nekateri doma» čini so si naipravili smuko naravnost čez Jerperge, kjer je posebno ugodno za one, ki se vadijo v skokih, zato vežbo je prav poseben mojster Viiiem Fink, ki je tudi prevzel vodstvo kluba. Ker je v našem kra» ju še več pripravnih točk za ta sport, bi želeli, da nas obiščejo smučarji še iz dru» gih krajev, saj je od železniške postaje Ponikve samo eno »ro hoda. Posestniki vi» noffradniških hiš, katerih je precejšnje šte» vilo, bi tudi sebi naredili korist, če bi hi» še nekoliko popravili in sobe primerno opremili, kajti že v poletni sezoni se je pokazalo, da se bo pri nas razvil prav ži» vahen tujski promet. Za to nedeljo je na» povedanih več smučarjev fc Zagreba to sankačev iz št. Jurja. Podjetni g. Mlakar je zgradil na vrhu hriba mično vài podob» no gorsko kočo, kjer nudi došlim gostom vsa potrebna okrepčila. Ko bodo sobe v L nadstropju zgotovljene, bo tudi nekaj vse kaže, bo treba stavbo motno povečati» K odpravi pomanjkanja stanovanj bi mno» go pripomogli oni posestniki, ki imajo hiše na hribu pa ne stanujejo gori. Osnoval se bo odbor, ki bo imel nalogo to zadevo urediti. t Kakor najbrže povsod Je tedi le tokaj mnogo vma neprodanega. Nekateri so ga že prodali* a po taki ceni, da niti stroškov ne krijejo. Gostilničarji trdijo, da zaradi velikih stroškov ne morejo vina po nizki ceni točiti in da sploh ljudje zaradi sploš» ------JMAD pije)«- ▼ mrvi vrsti oikodovaa vinogradniki in gostiknčaa-ji, ki zaradi slabega prometa ne morejo davkov plačevati, nazadnje pa tudi država m banovina, ki dobi pri tako mali potrošnji tudi mnogo manj davkov. Prav živo občuti to tudi naš občinski proračun. A3i se ne bi dalo v tem oziru kaj ukreniti-Ako bi kmetje dobili razne vinogradniške potrebščine (galico, žveplo itd.) cenejše, bi lahko tudi vino cenejše prodajali Pa še prihodnjič kaj. — J. M- nepozabni pevec „Rio Rite" pride zopet in Vam zapoje svojo nežno ljubavno pesem ftohn (Boles POSLEDNJI POLJUB PRIDE v Elitni kino Matica Očarljiva romanca hrepeneče ljubezni ta» zvestega prijateljstva. — Krasne arije, godba in pevke! Vohinčev Ludvik sedaj Louie Wohmc v Westonu je, kakor smo že poročali, rodom iz Zagorja, kjer je nekaj časa delal v steklarn5 in potem iz> gubil še to borno službo Val brezposelno* sti ga jc zanesel v širni svet in končno v srečo znamenitega steklarskega ppdjetnika. ki ga pozna vsa Amerika. Zagorjanski Lud» vik se je popolnoma amerikaniziral, ima pa še vedino srce za domovino m rojake. O tem sm-o itak že poročali danes pa prina* šamo sliko, ki smo jo posneli po nekem velikem ameriškem listu. Zanimiva vremenska statistika Hrastnik, 16. januarja. Upokojeni učitelj g. Jože Roš je meteo» rolog na svojem posestvu na Podbreškem pri Hrastniku. Tu deluje že 10 let in je njegov observatorij pod okriljem metero» ološkega zavoda v Ljubljani, kateremu je g. Roš že večkrat dobro poslužil s svojimi opazovanji. V laškem srezu je še ena me» tereološka postaja in sicer v Rečici pri Laškem. Iz statistike g. Roša smo dob Si nasled» nje zanimive podatke: Padavin je bilo v letu 1930 1210.2 mm. Največ jih je bilo ju» lija in sicer 137.2 mm, po dnevih pa jih je bilo največ na dan 25. oktobra 71.4 mm. Snežilo je 2ókrat, deževalo pa 146krat, drobna toča je padala ókrat, grmelo pa je 47 krat Najvišja temperatura je bila 4 juli» ja in sicer 33.6 stopinj Celzija, najnižja pa dne 12. februarja —13.8 stopinj Celzija.. Leta 1929 je bilo 1206.8 mm padavin in je torej razločka med letom 1929 in 1930 sa» mo za dobre 3 mm, kar je neljaj izvanred» nega. -- Otvoritev gozdarske sole v Mariboru Maribor, 16. januarja Popolnoma intimno in tiho je bila danes dopoldne v bivšem oblastnem dvorcu v navzočnosti zastopnika banske uprave g. višjega svetnika inž. Urbasa, g. ravnatelja Trgovske akademije Dolenca in učiteljskega zbora otvorjena nova, važna strokovna šola, ki bo velikega pomena za vse naše gozdno gospodarstvo, gozdarska šola. Ravnatelj novega učnega zavoda, prvega te vrste v dravski banovini, g. inž. Zmago Ziernfeld je v uvodnem predavanju pojasnil pomen in namen nove šole ter opisal trud in napore, ki so bili potrebni, da se je ideja in želja naših gozdarskih strokovnjakov v 13. letu našega osvobojenja vendar enkrat uresničila. Tudi je podal zanimivo statistiko gozdarstva v dravski banovini. Imenom kraljevske banske uprave je otvoril šolo višji gozdarski svetnik inž. g. Janko U r b a s, kojega glavna zasluga je, da se je ideja gozdarske šole sploh uresničila. S trikratnim živio najvišjemu pro- tektorju naše gozdarske industrije Nj. Ved. kralju Aleksandru L je bila šola otvorjena. V Solo Je bflo priglašenih 22 gojencev, prišli so doslej vsi razen enega. Vodstvo šole je v rokah ravnatelja g. inž. Ziern-felda ter inž. g. Vodopivca kot njegovega pomočnika, poučujejo pa na zavodu izven niih še 3 strokovni učitelji z Vinarske in sadjarske šole, katehet ter profesorja gg. Ivan Mravljak in Al. Struna, šola je bila prvotno zamišljena kot enoletna, pa se je po temeljito izvršenih pripravah uredila kot dvoletna. Gojenci so iz vse dravske banovine. V interesu našega gozdarstva želimo novemu zavodu najlepše uspeha. Predavanje prof. Spektor-skega Ljubljana, 16. januarja V četrtek, dne 15. t- m. je predaval pred Izbranim občinstvom v Francoskem institutu bivši rektor kijevske univerze in sedanji ordinarij za pravno filozofijo na ljubljanski univerzi g. prof. Spektorski o dveh obletnicah, ki sta potekli v letu 1930.: minilo je namreč 100 let od smrti francoskega politika Benjamina Constanta in od rojstva francoskega historika Fustela de Coulangera. Predavatelj je v gladki, elegantni francoščini v več nego lurnem govoru podal zelo posrečeno sintezo karakteristik teh dveh mislecev in njunega pomena za kulturni razvoj človeštva sploh in posebej še za politične in socialne vede. Pri vsej različnosti značajev in idej obeh imenovanih mož sta si slična v tem, da sta oba smatrala za osnovo družbe verovanje, ne pa interese, in da sta oba skušala pojasniti načela sodobne družbe na ta način, da sta jih primerjala z načeli antičnega življenja Njun pomen za francosko in evropsko kulturo je opredeljen s tem, da je bil Constant teoretik osebne svobode, Fustel de Coulanger pa občestve-nih dolžnosti. V sedanjem času dobivajo občestvene vezi in stremljenja, dvigniti državno avtoriteto, vedno več pomena; na na način izgublja liberalistični individua-lizem vedno več tal. Zaradi tega so ideje Fustela de Coulangera postale nepričakovano bolj sodobne nego Constantove ideje. Kje je resnica? se je vprašal učeni predavatelj — ali so bile s smrtjo enega in rojstvom drugega pokopane ideje prvega in porojene ideje drugega? Svoja izvajanja je g. prof. Spektorski strnil v sklep, da bi najbrž bilo najbolje, če bi skušali ti dve ideji združiti v sintezo. Poslušalci so se uglednemu predavatelju z dolgotrajnim ploskanjem zahvalili za krasen in vzpodbuden govor. Beg iz življenja Bled, 16. Januarja. Na Rečici, kjer ima g. Mulej svojo lesno industrijo, je bil zaposlen kot predde-lavec 401etm Ignacij Žagar. Imenovani, ki je bil ločen od svoje žene, je zelo vestno opravljal svojo službo in je bil splošno priljubljen pri delavstvu, kakor tudi pri samemu podjetniku, že nekaj časa so delavci opazovali, da je postal bolj zamišljen in se je pred par tedni celo izrazil, da jih bo kmalu zapustil. Ker so ga Mulejevi uslužbenci že par dni pogrešali pri delu, se jim je njegova odsotnost zdela sumljiva. Zato se je napotilo v ponedeljek 12. t. m. več uslužbencev v Muhčevo hišo, kjer je Žagar stanoval, da bi morda poizvedeli, kaj je ž njim. Stanovanje so našli zaklenjeno in to je še bolj potrdilo njih slutnje, zato so s silo udrli v stanovanje. Na postelji so zagledali Žagarja z vrvjo okoli vratu. Bil je seveda mrtev. Nesrečnež je zabil v steno nad vzglavjem močan že-belj, na katerega je pritrdil vrv ln se nato v postelji sedè obesil. Na mizi so našli znesek 705 Din in poleg listek naslednje vsebine: Za mena nima življenje več pomena. Zbogom! — Mrtvega Žagarja so potem takoj odpeljali na Bled v mrtvašnico, kjer so ga v sredo pokopali na prostoru, ki je določen za samomorilce. Sokolski dom na Bledu Bled, 16. januarja. NajvažnejSi dogodek blejske gradben« sezone je gotovo delna dogotovitev prepo-trebnega Sokolskega doma, ki je postal središče nacionalnega in kulturnega življenja. Kakor smo že poročali, je društvo prodalo nekdanji stari Sokolski dom trgovcu in kinopodjetniku g. Albinu Izla-karju. Tako je ostal Sokol skoraj eno leto brez lastne strehe. Poborniki sokolske ideje so sklenili takoj po prodaji starega doma zgraditi novi dom, ki bo odgovarjal svojim namenom. Osnoval se je gradbeni odbor pod načelstvom staroste br. dr. De Glerije, ki je kupil krasno 36 arov obširno zemljišče ob Prešernovi cesti tik za vüo Vltavo. Znano stavbno podjetje Plemelj z Bleda je prevzelo zgradbo novega Sokolskega doma in v teku poldrugega meseca ie z ras tla iz tal impozantna stavba novega Sokolskega doma. Dom še ni popolnoma dogotovljen, vendar pa že toliko, da se je vršila v njem Silvestrova prireditev in da ga Sokol lahko uporablja za telovadbo. Z delom se bo še nadaljevalo pomladi. Novi dom zavzema zaenkrat le najvažnejše prostore t. j. telovadnico, ki je velika prostorna in dosti zračna dvorana, ki služi tudi za razne prireditve. Tik velike dvorane je mala dvorana, dalje soba za pevsko in tamburaško društvo, garderoba in stranišča. V podzemlju pa se nahaja stanovanje za hišnika, ki obstoji iz ene sobe, kuhinje ln kleti. Velika dvorana je še za enkrat brez gledališkega odra, vendar pa se ga misli napraviti v doglednem času, ko bodo finančne razmere to pripuščale. Ob priliki otvoritve Sokolskega doma, ki se namerava izvršiti to poletje, se predvideva velika slavnost. Tako je dobil Bled impozanten Sokolski dom, ki je v čast in ponos vsem Blejcem, kjer se bo vzgajala mladina v nacionalnem duhu, držeč se gesla: Sit mena sana in corpore sano! Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmani-Sanem občutku za tek, zapreki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Joselove« grenöce takojšnje poživi jan je zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tr jpič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo r zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vlom v župniiče na Ježici Ljubljana, 16. januarja Ko Je danes zjutraj prišel župnik na Ježici v svojo pisarno, je našel velik nered na mizi in omare odprte. Spoznal je takoj, da so ga ponoči obiskali dolgopr stoiki, ki so prišli v pisarno skozi okno. Zli-kovci so v oglih šipe oddrobili, da so lahko okna odprli. V oknih so sicer železne rešetke, a tat je kljub temu zlezel skozi in pobral denar, ki ga je imel župnik za razne namene zbranega v skupnem znesku 2000 Din. Orožniki so s policijskim psom aaman iskali siedi. Daktiloskopirali so sicer odtis k e na raznih predmetih, a bo najbrž težko izslediti tatove. Tatvina se je zgodila okrog pol 1. ure ponoči, ko je župnik slišal neko škrtanje, a si ni mislil, da bi bili to tatovi. Primorske novice ▼ vladni palači na Reki je bilo zadnje Jase več sej, v katerih se je razpravljal problem avtomobilske ceste Reka - Trst. Navzoči so bili zastopniki obeb pokrajin, kt po se izrekli soglasno za nujno potrebo zgradbe te ceste. O stvari se bo razpravljalo v kratkem še na vseh kompetentnih mestih. V Trstu J© «ed?i v prometu avtomobilov okoH 4000, to je pri prebivalstvu 250.000 oseb 1.6 za vsakih sto oseb. Na dežeK je avtomobilov 500. ČEVLJI po INVENTURI ikumo TEMELJITO OPRAZIffT! „PETOVIA", Ljubljana, Dunajska cesta It oiRiačc vesti Opozorilo naročnfkom Cenjene naročnike, ki ia januar še niso postali naročnine, prosimo, da to brez odloga store. Potrebno je to zaradi reda v poslovanju, potrebno pa je tudi ra naročnike saine zaradi našega nezgodnega zavarovanja. Kattor je namreč razvidno iz zavarovalnih pogojev, izplača zavarovalnica »Triglav« v primeru smrtne nezgode zavarovano vsoto 10.000 Din samo za one naročnike, ki imajo najkasneje do 14 dne v mesecu poravnano vso naročnino. Naročnike, ki so nam doslej pošiljati naročnino za več mesecev ali tudi za celo teto naprej, prosimo, naj se drže po možnosti tudi v bodoče te lepe navade, ker nam s tem zelo olajšajo delo Zamudniki iz preteklega leta naj vsekakor poravnajo zaostalo naročnino še ta me-SCC« Uprava »Jutra«. * Spomenik kraljn Petro v Zagreba. Za spomenik kralju ,'etra Osvoboditelju v Zagrebu je dmslej zbranih in naioženih v Zagrebški mestni hranilnici 1,814.285 dinarjev. .Ako se prišt-;- še pripravljeni prispevek Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov v znesku 410.0UU Din, se sme računati ie » skupnim zneskom 2230.285 dina rie v. * Iz banske uprave. Ban g. dr. Marušič Drago m pomočnik bana g. dr. Pirkmajer Otmar v torek 20. t m. m v petek 23. t. nn zarad, zasedanja banskega sveta ae bosta sprejemala strank. * Vest o novih rednih profesorjih na Hub-Öanski univerzi, ki smo jo dobili po telefonu, popravljamo toliko, da je bi! gosp Teodor Orudinski že prej redni profesor, torej ni bil še le sedaj imenovan, pač pa ie kot tak napredoval v !.-2a. * Imenovanje v finančni službi. Na predlog finančnega ministra so imenovani za gìavne arhivarje: Oroslav Rakuä in Miroslav Krarner v Mariboru. Josip Srnec in Leonard Grilanc v Ljubljani, Franjo Bu-rovac v Gornjem gradu ter Josip Matjaäiö na Rabu. * Promocija. Na univerzi v Zagrebu bo v kratkem promovirai g. Vito Lavrič iz Ljubljane za doktorja vsega zdravilstva, — Čestitamo! * Naše stalne in druge dopisnike ponovno opozarjamo, naj nam n« pošiljajo reki amnih notic za društvene prireditve, plese, igre, kinematografske predstave m podobna, ker ie treba zanje plačati gotove pristojbine Vse take notice naj pošiljajo društva sama, da jim lahko pošljemo račun. Dopisnikom, ki bi nam še pošiljali take notice, bomo te objavljali aa njihov račun. Take notice se sevda tudi ne hononrajo. * izprememba krajevnih imen. Banski epravi Dravske banovine prihajajo razne prošnje, da bi se posameznim krajem ali seliščem daio drugo ime. ali da bi se kako naselje izločilo iz ene vasi tn prukiju-čiio k drugi »Samouprava« objavlja v poslednji številki, da se taki in enaki predlogi morejo upoštevati le tedaj, če so dani res stvarni razlogi za izpremembe ali za preimenovanje krajev, ki imajo svoja, morda celo že stoletja obstoječa imena. Vsaka izprememba krajevnega imena ali določitev novega imena na novo nastalega kraja je mogoča le z odločbo ministrstva za notranje posle. Vse tozadevne predloge in prošnje pa more banska uprava predložiti ministrstvu le tedaj, če so res dani utemeljeni razlogi za kakršnokoli izpremembo. * Razpis službe. Rektorat univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani razpisuje za kemični institut mesto dnevničarja - steklo-p hača Kompetenti naj pošljejo svoje pravilno opremljene prošnje rekioratu univerze do 25 t. m. * Češkoslovaški učitelji pridejo v Jugoslavijo. Društvo češkoslovaških učiteljev in učiteljic v Brnu bo v letošnjih velik h počitnicah priredilo eksk-irzii-^ v našo državo. Izletnik^ br>do prišli v treh oddelkih, katerih vsak bo ste! 80 do 100 udeležencev, v Ju-g .slavijo in se bodo po tri tedne mudili v raznih krajih našega Primoria. Odsek za turizeir v ministrstvu trgovine in industrije opozarja lastnik, hote'ov, naj pripravijo vse P'-*trebno za nastanitev gostov in obveste o tem jugosfovenski konzulat v Brnu * VilharJev spomenik v Planini. Znanemu slovenskemu pesniku rn skladatelju so njegovi čestiilci postavili lep sp »menik v Postojni, ki so ga pa fašisti odstranili. Rodoljubni naši ameriški rojaki so pred leti pričeli akcijo da se Vilharju. ki ie Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja. 2 stanje barometra, 3. temperaturo. 4 relativno vlaüo v %, 5 smer in brzino vetra. 6 oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin. 8 pad ivine v mm. dne 16. januaria 1931. Ljubljana: 7 766.5, —3. 85 mirno. 10, —,_. Maribor: 7. 766 3, —2. 02, W 2 10 — — Mostar: 7. 761.9 8, 74 N 2. 10, — 'Za, greh: 7 766 6. 0.2, 85. SW 2, 10. —, Beo, grad: 7 766 6, —2 92 mirno. 8, —, —. Sa* raievo: 7. 76=v6. 00. 94. mirno. 10, dež 0.2 Skoolie: 7 764 0. 5 85 mirno. 10, — —. Knmbor: 7 761 0. 10. «4. ENE 2. 10, dež 4 0 Split: 7 762 2. 9. 65 E 4 9. dež, 0.5. Rab: ni depeše Vis: ni djeoeše NTaivišia temperatur ^ da-nes v Ljubi iarvi —0 7. najnižia —4 v Mariboru —3, v M o-staru 3, v Zagrebu 0, v Beogradu —2, v Saraievu —1, v Skopliu 5. Sobice vzhaja ob 7.35, zabaia ob 16.45, luna vzhaja ob 7.26, zahaja ob 14.48. 1 notranjski rojak, postavi nov spo«nea& aa jugoslovenskih tleh. Kakor poroča chacaška »iProsveta«, bo novi spomenik odkrK letos pred Vilharjevo rojsaio hišo v Planali. Tudi v Sloveniji se je v to svrho že toliko nabralo, da je bil kupljen prostor, kjer bo postavljen spomenik. Nadaljnje prispevke še zbirajo .naši ameriški rojaki v Chicagu, * stari domovini pa g. Josip Benedek, ki Je bil 37 let učitelj v Planini, sedaj pa živi v Liubljam, Frančiškanska ulica 6, I. nad. * Obletnica smrti Jovana Cvijiča. Včeraj K poteklo tretje leto, odkar je v Beograda umri naš najznamenitejši geograf, slavni znanstvenik vseuč. profesor dr. Jovan C vili č, čigar strokovna dela so največ pripomogla da se je znanstveni svet seznanil z veiepomembmrin zemljepisnim ia antropo-geografskitni problemi Balkana. * Čitalnica v Gradcu priredi * soboto 14. februarja v vseh prostorih Češkega doma veliko akademijo s plesom. Čitalnica, ki je zatočišče vseh graških Slovencev, )e pritegnila v svoj delokrog graške visoko-Šolce. ki sodelujejo v pevskem zboru (tudi v soio točkah) Spored bo zelo pester Pevski zbor. ki šteje 20 pevcev, bo pod vodstvom cand med g. Maksima Se-vška izvajal najb>ljše slovenske skladbe. Teno rist cand med g. Dušan Kunej. ki ie že s svojima nastop; na tukajšnjih čeških prireditvah že: velike usnehe. bo istotako pripomogel k izpolnitvi sjxireda Razen tega bodo na programu recitacije Zupančičeve »Dume« ter odlomki iz Cankarjevih del. Po sporedu bo prosta zabava s plesom Naša iskrena želja b b:ia. da nas posetite tudi iz domovine m tako pripomorete do čim večjega j*peha. * Smrt najstarejše Šaleščanke. Iz Šoštanja na i pišejo: ne 14. t. jc v tukajšnji ubožni hiši umrla Terezija Šmonova, rojena šarnerjeva Dosegla je visoko starost 95 let m je bila najstareiša ženica v Šaleški dolini. To je bila poslednja živa priča tistih patriarhalnih i^-ov v minulem stoletju, ko je Šoštanj životaril še kot samoten, tih tn zadovoljen trg, ko še davno na bilo slutiti, da se bo v njem razvila industrija, io ko je le skozi Velenje mirno Fervege v Celje vodila cesta v široki svet Do zadnjega nenavadno čila - >strega spomina je šaljiva zenica znala originalno pripove-do ati o nekdanjih Jneh, razmerah in prigodah Zato jo je posebno mladina obiskovala «i jo z zanimanjem poslušala. Odkar je s svojimi kokoškami prebivala v šoštanj-ski mestni ubožnici. stara žennca skoro ni nič več spala, le sede je v postelji ponoči dremala, a je navzlic termi bila vedno živahna Preživela je več šoštanjskih generacij. Izpolnilo se je tud njeno davno prerokovanje, da bo na svetu najhujše takrat, ko bo železna kača opasala ves svet Današnjega življenja ni mogi?, več uineti. Legla ie k večnemu počitku. Iu naj ji bo lahek. Spomin na njo pa bo še ostal v vseh tistih, ki so simpatično staro ženico poznali in jo kdaj poslušali. * Novi grobovi. V četrtek zvečer Je pri Sv. Trojic; v Slovenskih goricah umrl po kratki bolezni v 74. letu starosti upokojena učitelj g Jakob Kovačič. Pokojnik, ki je bil znan kot odločen narodnjak rn kreme-mt značaj, je oče profesorja dr Maksa Ko-vačiča. staroste Mariborske sokolske župe in znanega prosvetnega delavca, in polkovnika g Viktorja Kovačiča v Pnzrenu. Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob 15. — V Pragi je premini! g. Franjo C h v ä t a !. ravnatelj Kolinske tovarne v pokoju, star 56 let. Pokojnik Je bi! odlikovan z redom sv. Save IV. razreda. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Družba sv Cirila in Metoda poziva svoje podružnice, da čim orej skličeio občne zbore in nove -d bo re naznanijo vodstvu in sreskemu poglavarstvu * Člani Brezalkoholne produkc?Je bod>-odslej dobivali vse tri protialkuholne liste v Sloveniji: »Preporod«, »Mladega junaka-tn »Jutranjo zarjo« stalno brezplačno Kdor želi pristopiti kot član(ica) dobi vsa pojas niia brezplačne pn Brezalkoholni produk ci.ii v Ljubljani, Komenskega ulica 36 (te I efori 3351). * Važna nacijonalna obletnica Splita. Pnhodn.ie leto bo po20.000 milj Pod morjem« bo predvajala Zvez* Kulturnih uruštev v Ljubljani nepreklicno zadnjič v nedeljo 18. t m. v kinu Ljubljanski Dvor ob 11. dopoldne. Ker je film izredno zanimiv, o čemer pričajo vse doslej razprodane predstav«, opozarjamo vse one, ki še filma niso videli, naj ne zamude prilike! n— iz gledališča. Drama uprizori drevi ob 20. Lipahovo izvirno komedijo »Glavni dobitek« za red A. Kdor se hoče izvrstno zabavati, naj poseti nedeljsko popoldansko dramsko predstavo. GoLeva vesela pravljica »Princeska m pastirček« bo zadovoljila starega m mladega. Začetek predstave ob 15. konec ob poi 18. Zvečer ob 20. pa bo Balzacova komedija »Mercadet« po znižanih cenah Maughamova drama »Sveti plamen« bo imela v ponedeljek zvečer svojo poslednjo abonentsko predstavo. »Trije vaški svetniki« je naslov trodejanki kmečke šale, katero je prevedel za naš oder član drame g Cesar, ki bo igral tudi eno glavnih vlog. Sodelovali bodo ga. Juvanova, Mira Damici, Boltarjeva, Rakarjeva. Ga-brijeičičeva, Rovanova, Lipah, Smerkolj, Jan, Daneš, Kaukler in Potokar. Premijera bo 21. t m. — Drevi se ponovi ljubka mladinska opera »Nina nana, punčka moja...« Slede Šafranek-Kavičeve »Figurine«, za abonma B. V nedeljo bo pela Zlata Crjun-gjenac-Gavellova Margareto v »Faustu». To je ena izmed njenih najboljših partij kar bodo potrdili vsi poslušalci radija, la so ču-li prenos opere »Fausta* iz beograjske opere, v kateri je nastopila tudi ga. Gjungje-nac-Gavellova. Po znižanih cenah. Prv nastop Betetta bo v torek 20. t. m. v operi »Mignon«, v kateri bo pela naslovno vlogo Gjungjenac-Gavellova Za red A. u— Lutkovno gledališče na Taboru uprizori jutri ob 15. čarobno pravljično igro »Rožencvet in Lilijana«. V odmorih in med igro bo sodeloval salonski društveni orkester pod vodstvom kapelnika br. Svajgar-ja u— Marionetno gledališče Ljubljanskega Sokola vprizon v nedeljo 18. t m. pravljično igro v osmih slikah »Čarobne gosli« Predstava bo v Narodnem domu Ivhod z Bleiweisove ceste) Po igri bo predvajal brat Simončič razne prizore in slike z beograjskega zleta Začetek točno ob 16. a— BogojavljenJe v LJubljani. Za pravoslavno cerkev je praznik sv. Bogojavlje-nja eden največjih praznikov. Ta dan se po odsluženi liturgijj poda litija (procesija) do najbližje reke. kjer se izvrši blago-siovitev vode. Litije se poleg vojaštva udeležijo tudi predstavniki najvišjih oblastev in oficirji garnizije. Tudi v Ljubljani se bo praznik proslavil po običaju. Na sv. Bogo-javlienja v ponedeljek 19. t. m. se bo vršila ob 10 dopo'dne liturgija. Po liturgi.ii pojde ob 11.10 litija po Maistrovi ulici v vojasn'co vojvode M:šiča. kjer bo žvečenje bogo.iav!jenske vode. Litijo bodo spremljali godba in odredi vojske Z gradu bodo v času posvetitve vode oddane tri salve. Po blagoslovitvi vode se vrne litija v kapelo, kjer se zaključi cerkvena slovesnost n— Predavanje slavističnega kluba. Jutri ob pol 11. dopoldne bo predaval pisatelj g. Finžgar o slovenskem kmetu v dvorani Slavčeva tnaskarada v nedeljo 1986 1. FEBRUARJA V HOTELU »UNION« Smeh! Krohot! Tako od srca se še niste nikoli smejali kakor se beate pri sijajni zvočni veseloigri 3 kjer Vas bosta zabavala Stan Laurei in Oliver Hardy najboljša rvetovna komika ta humorista. Izven sporeda sijajna burka »Ljubosumnost*, v kateri nastopajo govo-, Predstave danes ob 4., pol 8. in 9. uri zvečer. reči psi! Telefon 2730. irmo dvor : M-;5-,* ^aV"' VELIK PLES Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah dne 24. januarja 1931 v unioncki dvorani v Linb-IjanL 17820 Fi [harmonične družbe na Kongresnem trgu. Vstop prost. Glej kratko vsebino predavanja v današnjem »kulturnem pregledu«! u— Ljudska univerza za obrtniške va» jence. Zveza obrtnih zadrug v Liubljam priredb v ponedeljek 19. t. m ob pol 19. v velika dvorani Mestnega doma (vhod i i Streliške ulice) VIII vajeniško predavanje. Predaval bo e dr Stane Rape, tajnik Aero» kluba v Ljubljani, o vzrokih nesreč pri zr :k*>pkrvstvu Vstopnina prosta. Vabljesii so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. u— Starešinska zveza »Jadrana« vabi starešine na današnji slovanski večer, na jutrišnji otočn/i zbor Zveze ob 10. v prostorih ZKD ta na skupno kosilo po občnem zboru. u— Oruitvo »Soča«. Važno predavanje bo drevi pri »Levu«. Govoril bo g. dr. I?an Marija čok o kolonizacijski akciji južne Srbije. Pridite vsi, ki se zanimate sa ta vprašanja. Začetek ob pol 21. Vstop prost a— Čevljarska zadruga v Ljubljani obvešča člane da ie napovedati pridobnino za leto 1931. najkasneje do 5. februarja. Vsakdo, ki bi prijave ne znal izpolnita, naj se zglasi v uradnih urah v zadružni pisarni n— Zglaševanje mladeničev in vojaških obveznikov se vrši na Ambroževem trgu 7-1 Ctajte zadevne razglase po mestu, da ne zamudite prijave, sicer boste občutno kaznovani. Opozarjajo se na zglasitev zlasti tudi v letu 1913 rojeni mladeniči, ki se morajo letos prvič prijavila v vojaške s vrhe. u— Zastrupljenje s plinom Ko so prišli včeraj popoldne ostali uslužbenci Devove klišame v Dalmatinovi ulici na delo, so na» šli v obratpvainici 19 letnega vajenca Igor* ia Z zastrupljenega s plinom Vajenec je ostal v lokalu med opoldansko pavzo in je, kakor sam pripoveduje, po nekem delu pozibil zapreti plinsko cev Nesrečnega mladeniča so nemudoma prepeljali v bolni* oo, kjer so mu zdravniki dali injekcije Z. se je zbudil iz nezavesti un je že izven ne» varnosti. u— Nezgoda. Upokojenemu profesortu g. Franu K. je na Miklošičevi cesti tik Zadružne gospodarske banke na mokrem hodniku spodrsnilo. Pri padcu na tla se je občutno ranil na glavi. Pasanti so pozvali reševalni avto, ki je poškodovanca na lastno prošnjo prepeljal domov na stanovanje v Vošnjakovo ulico. u— Avto zadel v konta. 2agar Ivan Jane-žič, stanujoč v Hradeckega vasi 7, se je peljal z dvovprežnim, z drvi naloženim vozom pc Potočnikovi ulici proti Kodelje-vemu Naenkrat pa mu je na oglu omenjene ulice privozil nasproti vojaški tovorni avtomobil, ki ga je na ovinku zaradi poledenele ceste zasukalo, da je zavozil naravnost v konja in ga podrl na tla. Pri tem je dobil konj na plečetu hudo rano. Nesreča je nastala čisto po naključju, ker sta vozila pravilno oba voznika. a— Zgodba o ukradenem prstana. Delavčeva žena Pavla Čoševa, stanujoča v Gramozni jami ob Vodovodni cesti, je pred dnevi ugotovila, da ji je zmanjkal zlat poročni prstan. Nekaj dni nato pa je čula od neke prijateljice, da ji je tak prstan ponuja! v nakup brezposelni delavec Karel Drvarič, doma iz Prosečke vasi v Prek-murju, ki je nekoč stanoval pri Čoševth. Zvedila je tudi. da Drvarič prstana ni möge1 prodati, pač pa je ukradeni prstan zamenjal pri nekem zlatarju za drugega, šele tega je nato nekomu prodal Oškodovana čoševa je zadevo prijavila policiji, kjer pa so ji povedali, da Drvariča ne bodo lovili, ker že sedi v zaporu zaradi številnih tatvin, ki jih je izvršil v mestu in ljubljanski okolici. o— Športni tat. Inž. Vladimiri« Remcu v Kersnikovi uliaj 7, je neznan tat iz veže odnesel 7 parov lesenih krvin za sanke. a— Reprezentančni ples, ki ga pri rede slušatelj* Aleksandrove univerze pod pokroviteljstvom Nj. Vel krfdia Aleksandra L, bo 31. t m. v dvorani Uniona. u—XI. slovanski večer bo drevi na Taboru. Oficielni sprejem od pol 21. do 21. Ta tradicionalna prireditev JNAD »Jadrana« obeta biti ena najelitnejših letošnjih plesnih zabav. Posebno pa dviga nivo prireditve pokroviteljstvo Nj. Vel. kralja Aleksandra L Pred plesom bo kratek soored, pri katerem bosta sodelovala člana narodnega gledališča gdč. Majdičeva in g. Grba Ves ples bo vodil plesni mojster gospod Jenko. Člani »Jadrana« in »Triglava« dobe vstopnice v predprodaji popoldne od S. do 5. v tajništvu »Jadrana«. Reklamacije glede vabil ves dan v »Jadranu«. ■— Zaključni venček plesne fole na Tabora bo v nedeljo 18. t. m. ob 20. v veliki In stranski dvorani na Taboru Prispevek običajen. Vabljeni vsi, ii s*e posečali ples- ne vaje, m tudj drugi ljubitelji plesa. Posebnih vabil ne bo. a— Plesne vaje ASK Primoria bodo f nedeljo 18. t. m, v kletni dvora« boteì* MikJič ob 15.30. o— Zaključna plesna vaja Ljubljanskega Sokola drevi ob 20. v Narodnesa óo«m m ia e— Podružnica »Merkurja« v CeljB. Pre4 dnevi se j« vršli v ueaUu ustanovni ahiui zbor celjske podružruce »Merkurja«, društva trgovskih as privatnih aan*ešc«ncev Jugosiavye. Zboru je predsedovaj kot aa>» starejši član g Orel. Sprejeta so bula predložena pravila. Uprava je naslednja: pred~ sediuk ravnatelj Drago Kralj, prvi pod« predsednik Prokurist Robert Mmisner, drugi podpredsednik pravni referent dr. V.'alf; odborniki: Videčnik, Vrečič, Prodan jr. L*>= fek; namestniki Amtoiič, Česen, Cepin ia Iglar; nadzorni odbor: Wagner, dr. Juhart, bančni Prokurist m Teitsch; n^nts m tla Heiler m Cimprič. Delegat za glavno skisp-ščino matice je član Schuster, namestnik Bele. Zbor je sprejel resolucijo glede načrta zakona o socijalnem zavarovanju. Resolucija je bila poslana ministrskemu predsedniku generalu g. Zivkoviču, ministru so-cijaine politike g. Prek: in predsednik-: vrhovnega zakonodajnega sveta g dr. P^-riču. Za poverjenika je na novo izvoljen g. Marij Schmidichen. Uradn« ure tz člane so od pol 13. do pol 14. dnevno razen sobot, nedelj in praznikov v Za vodni 37-L e— Krajevni odbor Lldruženja vojnih invalidov v Celju je nmei pred dnevi ob lept udeležbi občni zbor. iz poročila posnemamo: Odbor bo zgradil v Aškerčevi ulici paviljon za trafiko, kjer bo prodajal edea izmed invalidov. Paviljon bo stal približno 13.000 Din. Odbor bo tudi skrbel, da bodo dobili č!am kurivo po znižanih cenah, ai je dovej naročil 1 » pol vagona pre« moga. Invalidi so se odločno izjavili profil temu, da bi bili v kakršnokoli gospodarski zvezi z Osrednjim odborom UV1 v Beogradu, kjer je propadlo približno 9 milijonov Din invalidskega denarja. Pri produkcijah prof. Strohschneiderja v Celju so inval'di pobirali vstopnino m prejeli za to 10% izkupička .'-'obiralci so dobili 95o Din, blagajna odbora 974 Din. Pri invalidski tomboli je biio prodanih 5589 tablic. Skoro vse dobitke so ooklomle celjske tvrdke. Od 1. februarja lani dalje se vrši uradova-nje 3 krat na teden. Odbi>r šteje 254 rednih in 82 izrednih članov ter 134 rednih ki 48 izrednih članic. Pri volitvi j« bil izvoljen dosedanji odbor. Občni zbor je pokazal, da skrb-, krajevrc odbor z vso ljubeznivostjo in vestnostjo za svoje člane m članice. e— Umrla je v javni bolnici 55!etna Elizabeta Mežkova, delavka pri tvrtßci Maj-dič iz Škofje vasi. e— Zaradi snažen ja mestne telovadnice se prične telovadba sokolskih mladinskih oddelkov s prihodnjim tednom m proemio roditelje, da na to opozore svojo deoo. e— Nesreča otroka. V Zadobrovi pri Sfkofji vasi je prišel 5!etni posestnikov sinček Albin Zagožen z desno roko v siamo-reznico, ki mu je hudo poškodovala 4 prste. Fantka so prepeljali v oeljsko bolnico. e— Sokolski plesni venček drevi ob pol 9. v Narodnem dormi. Igral bo »Merkur« iz Ljubljane. Posebnih vabil ni Vsi vabljeni. e— Mestni kino. Drevi ob 20.30 zvočni velefilm »Hadži Morat« (»Beli vrag«) t Ivanom Možuhinom v glavni vlogi. Kot dodatek se bo predvajala izvrstna zvočna ša-loigra. Iz Maribora a— Učiteljsko zborovanje. Ob zadovoljivi udeležbi so se v četrtek zbrali Ciani učiteljskega društva za Maribor in bližnjo okolico k običajnemu zborovanju v Soli na Ruški cesti. G. Kutin je predaval o naših mladinskih socialnih ustanovah, nakar je zbor obravnaval aktualne stanovske zadeve. Govorilo se je predvsem o depresiji, ki se polašča učiteljskega stanu zaradi slabega gmotnega položaja. V borbi za ohranitev sebe In družine peša učitelju danea idealizem .. Za uspešno izvajanje naloženih novih dolžnosti, predvsem v izven šolskem delu. Je bilo uöiteljstvu oblrublieno izboljšanje, kakor so ga bile deležne v zadnjem času druge stroke uradništva. V zadnjih dneh se pa na žalost širijo vesti o poslabšanju učiteljskih dohodkov. Takim naklepom za bedno bodočnost učiteljstvo ne verjame. V delu in borbah preizkušeni šolniki trdno unajo. da odločujoči činitelji ne bodo Sli preko bede onih, ki ■ svojim SPIRIN delom v društvih v Soli in m/«d narodom vedno visoko dvigajo prapor ljudske prosvete! Optimizem še nad.vladuje malodušje in obup. Sprejeti skleg* o gospodarskem in prosvetnem delu dokazujejo, da je še idealizem vedno na aiestu. Da bi se jim želje izpolnile! a— Predavanje o strelovodnlh napravah. V ponedeljek in torek se bo mudil v Mariboru višji inšpektor dunajskega obrtno-P Reševalnega zavoda & inž. E. Braun, Ui bo predavaj o napravah in preizkušnji strelovodov V ponedeljek ob 20 bo v kinu Apolo, Slomškov trg teoretično predavano s skioptičmma slikami, v torek popoldne pa >giea raznih strelovodnih naprav v mestu m merilnih aparatov. Nato »pozarja-mo zlasti kleparje, ključavničarje, instartene ter tesane in mizarje, mojstre in pomočnike Poset predavanj je brezplačen, ker nos' vse stroške obrtno pospeševalni zavod rOfZ a— Drugi gostilnlčarski gospodinjski tečaj >e bii otvorjen ič. t m. v gospodinjskem zavodu »Vesna« v navzočnost' staršev gojenk Ln predstavnikov Zveze gostil-ničarskih zadrug in obrtno zadružnega nad-zormštva 1'ečaj je namenjen ženskemu go-stilničarskem naraščaju in ga je. kako' prvega, ki je bil zaključen 15. decembra, organizirala Zveza gostilničarskih zadrug Vodi ga ravnateljica »Vesne« ga Rapoče va Učni program se je raztegnil na 10 tedensko dobo m polaga največjo važnost m gospodinjski pouk. V tečaj je sprejetih 19 gojenk — 7 iz obeh mariborskih sre-20v, 4 iz preva'iskega, 3 iz šmarskega, 2 i® celjskega si pc 1 rz ljutomerskega ptujsKega m radovljiškega sreza. a— 70 aovih romanov Zaradi izredne priljubljenosti svetovnih romanov polj ud < ne zbirke FCnauerjeve založbe ki so bili že ppnovno pc-hvaijeni rudi v kulturni rubrik >.Jutra«, je Ljudska knjižnica v Narodnem uomu nedavno naročila celo zbirko teh mo< ačei tudi graditi moderno so'sko poslopje \ šolskem poslopju bodo modema učilnica prpstori zi gospodinjsko šolo In upravitelje» vo stanovanie obstoieče »z štirih sob. I* Kr?ke«a Agilnost sokoiskih igralcev. Za da» riasnjo m lutrišnjo predstavo Tucičeve dra< me »Golgota« vlada v mestu m okolici ve> Iiko zanimanie kait- vloge so zasedene pp naiboliših močeh Novost pa ho tudi nova kuliseri ja ki jo ie izdelal strokovn- uči--teli g Žab k ar Precedeteli bodo tud' nov' kostumi, izdelek pož'tvova'nih krških dam Med dfianh bo igra «<,kolski orkester no vonaštudirane komade ki bodo v soglasju e predstavo Z Jesenic s— Dva nova grobova Po daljši bolezni }e nreminul v torek v 78 letu starosti go: spod Ivan Vergi hišni posestnik m tovar riišk- upokojenec na Savi Pokoinik, ki je bi i tih i in dobra duša se ie preselil pred desetletji na Jesen:ce s Koroškega in bil na Jesenicah zaposlen dolga leta v tovarni KID kot žičar — Po dolgi in mučni boWni ie preminula v četrtek ga Roza'iia Klemen« čeva. soproga železn^č-ria in hišnega posest« nika na Savi — Pokojn'koma bodi ohra« njen lep snomin. hudo prizadetim preosta« lirn pa naše «r>9*l?pf Iz Tržiča č— Kino. 17 m 18 t m. sijajni zvočni film »Hokus pokus« Predstave v soboto ob 20 v nedplin ob 16. pol 19 in pol 21. Iz Novega mesta n— Občni zbor Sokola bo v petek 30 t. m. ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma. It T'^well t— Tukajšnji pododbor Invalidskega odruženja bo imel v nedeljo 18. L m. ob M. t Mjerdrt màb* gostflne Fort« redni občni zbor t— Naše »okoisko gledališče bo gostova* lo i »RadakaJno kuro« v sosednjih krajih, predvsem Hrastniku in Zagorju Naši vrli diletanti pripravljajo zdaj veliko odrskp pravljico »Trnulčica«, pri kateri bo pasto» pil ves ansambl Za to igTo bodo naprav« ijene popolnoma nove kul«e, ki jih bo ra« dela! domači slikar g Švagelj. Le tako na» prej! t— Danes zopet rajanje n« planinsKem sejmu pri Forteju. Pridite vsi! t— Kino Sokol. Drevi ob 20. prvi Foxov zvočni film »Sedma zapoved«. Nihče naj ne zamudi tega res lepega filma Iz talca ža— Naše prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo 18 t m ob 20. v dvorani g. Robleka veseloigro »Svetnik« Ker je igra polna smeha, zasedba vlog v dobrih rokah, bo gotovo privabila mnogo občinstva. Iz Ljutomera lj— Lovski ples. Podružnica Slovenskega lovskega društva v Ljutomeru priredi v so« boto 17 t m v prostorih gostilne g. Stras« serja v Ljutomeru velik lovski ples. S prvo« vrstnim ljubljanskim orkestrom »Odeon« 6e bo po njenih živahnih ritmih razvila prav živahna zabava. Vabljeni lovci un njihovi prijatelji Iz Murske Sobote mr— Razglas o zatiranju šmarnice Sre» sko načelstvo v Murski Soboti je postulo vinorodnim občinam, lokalntm listom wi po družnici Kmetijske družbe v Murski Soboti tale dodatni razglas o zatiranju šmarnice: Za primer da se ne bo porabil ves razpo» ložljiv kredit za zeleno precepljenje šmar« niče. se bo podeljeval iz ostanka kredita tudi prispevek za nabavo cepljenega trsta za šmarnične nasade, v katerih se je izkr» čila šmarnica poz nv letošnjega proračun« skega leta. V ta namen naj vložijo posest» niki Smarotorfb nasadov • 5 Din ko&ovane prošnje za prispevek, da »i nabavijo ceplje» no trsje za »zkrčeno émaraioo. preko sre» skega načelstva pri banski upravi Prispe* vek za vsak trs znaša 1-50 Din, kakor je cena trsju v banovinskih trsnicah Podpo» ra se dovoli le tedaj, če je prošnja potr» jena od pristo; iega občinskega urada, ki se je preprčal po svojem zastopniku na licu mesta, da ie prosnjik izkrčil v resnici na» vedeno število šmarničnih trsov in da bo zasadil na istem prostoru ustrezajoče šte= vilo cepljenega trsja, v neprimernih polo» žajih pa sadno drevje, oziroma, da bo uve» del drugo kmetijsko kulturo. Prošnji je priložiti originalni račun za naročeno trsje. sadno drevje, oziroma za naročeno seme« nie. Prispevki se izplačujejo po redu. ka» kor so vložene pravilno opremljene proš« nje. in do višine še razpoložljivega kredita. Iz Gor. Radgone gr— Sokol bo imel zadnjo redno odboro* vo sejo za preteklo pcuslovno leto drevi ob 20. v svoji čitalniški sobi na Spodnjem Gri» su. Važne zadeve Pridite gotovo! Iz Gu*tai*ia gu— Občni zbor krajevnega odbora dru« štva Rdeči križ bo v nedeljo 18. t. m ob 16. v prostorih g. Cvitaniča v Guštanju Vabljeni so vsi, ki se zanimajo »a delova« nje Rdečega križa. Iz Dravograda dg_ Obrtniška deputacija pri g. banu v Prevaljah. Dne 14 t. m. se je zglasila de, putacija Obrtnega društve za srez Dravo« grad pri g, banu Deputacijo je vodil dru« š tv en i predsednik g Josip Kac ki je v ime» nu društva orisal g. banu in g. podbanu težaven obrtniški položaj G ban je oblju» bil, da bo storil za obrtništvo, kar mu bo mogoče in da hoče biti vedno naklonjen obrtništvu. PÖDARSTVO Čevljarska obrt in industrija proti Batovi tvornici V ponedeljek 29 pret meseca so se zbra h zastopniki male čevljarske obrti, zastop uiki usnjarske m čevljarske industrije ter zastooniki usnjarske in čevljarske trgovin-iz vse držav* v Beogradu ia se postavijo skupno in soglasno v obrambe za svoj kruh in da skupno zaprosilo kralievo vlado, da ne dovoli tvrdki Bat'a postaviti tvornice čevljev v naši državi Odkar se sponnn amo še nista sedela mali čevl|arski obrtnik ln veliki usniarski in čevljarski industrije? tako složno skupaj na eni klapi in nikdar še niso bili predlogi ene in druge strani tako soglasni, kakor baš pri tej konferenci Vsi predlogi in sklepi so imel izraž «notnega nastopa in pregovor »sloua iaöi. nesloga tlači« je prišel pri tem do svoje veljave Ct bi se bila sestala enako konferenca vseb prizadetih slojev ored šestimi leti. bi nam mogoče Bata ne vznemirjal živcev e svoji ini prodajalnami in popravlja Inicami Na konferenci so bili navzoči delegati vseh na medenih strok m slojev iz vse države. Slo v?nijo so zastopali za čevljarje tov Krajcei Anton iz Maribora in Prešeren Josip iz Ljubljane, dočim ie zastoji industrijo usnja m čevljev dr Golia tajnik Zveze industrij cev v Ljubljani Sprejeta ie bila naslednja resolucija: Danes so se sestali v Beogradu v dvora ni Obrtne zbornice predstavniki vse domače čevljarske obrti, usnjarske in čevljarske ln lustrije in usnjarske in čevljarske trgovine '.aradi važnega vprašanja ki taugira vs«-stroke. posebno pa zaradi namere češkeg? tovarnarja čevljev Tomaža Bat'e. ki hoče v naši državi postaviti vebko tvornico Čevljev. Konferenca je soglasno ugotovila, da je -tanje vseh prizadetih strok v naši državi od leta do ieta slabše ker je posebno zadnja leta uvažal tovarnar Bat'a iz Ceškoslo vaške velike količine obutve ter z njo pre= plavil vsa naša tržišča Poleg tega se Je Bat'a v vseh onih mestih kjei ima svoje orodajalrie potegoval m dobil tudi odobre nje za odpiranje delavnic v\ popravljanje -tarih čevljev ter je s tem odvzel našim do rr.ačim obrtnikom skoro zadnjo skorjo kruha Uvoz Bat'ovih čevljev je povzročil, da Je veliko število domačih čevljarjev zaprlo svo ie delavnice, njihovi delavci pa so pričeli iskati delo v drugih podjetjih, kjer ga v mnogih primerih niso našli Danes prinašajo naši časopisi od dneva 1o dneva vesti, da ie BaPa kupil velik kompleks zemljišča v naši državi kjer hoče zgraditi svojo tvornico za čevlje Današnja konferenca predstavnikov, čevljarske m usnjarske industrije čevljarske male obrti tn fevljarskp in usniarske trgovine konštati ra. da bi otvoritev Bat'ove tvornice v Jugo slaviji ogražala v največji meri obstanek vse naše stroke Zgraditev Bat'ove tvor niče se ne bi smela dovoliti iz naslednjih razlogov : 1 Bat'ova tvornica bi uničila 15.000 malih obrtnikov vso domačo čevljarsko in us njarsko industrijo kakoi tudi čevljarsko In usnjarsko trgovino Naš domači izdelek obutve popo.'noma zadostuje potrebam naše države. Od čevljarske stroke živi v naši državi okrog :m000 ljudi in vsi ti bi ostali brez sredstev za življenje ter padli v breme državnih podpor. 2. Država bi morala računati % tem, da bt mala čevljarska obrt. čevljarska in usnjarska industrija ter trgovina, ki bi bila zara di Bat'ove tvornice upropaščena, nehala plačevati državne davke, a vrhu tega bi država izgubila vse one velike vsote, ki jih Bat'a plačuje na uvozni carini. Tako bi imela državna blagajna tri izgube: a) davek čevljarske in usnjarske stroke, b) donos carine, ki jo plačuje Bat'a za uvoz. e) dajati pa bi morala tudi podpore onim, ki bi jih Bat'ova tvornica uničila in ki bi tež« ko našli posla kje drugod. 3. Narodni in državni interesi zahtevajo, da je v državi čim več podjetij. Če bi se pa Bat'i odobrila otvoritev tvornice v naši državi, bi ostalo le še eno podjetje, a to bi bilo v tujih rokah. 4. v dneh najhujše krize, ko je potrebno oomagati domačemu obrtniku, industrijcu in trgovcu, bi bilo najmanj umestno, na praviti nekaj, kar bi še povečalo ekonom sko stagnacijo Prilagamo 195 brzojavk Ì7 vse države, katere potrjujejo soglasnost niše resolucije. Iz vseh gornjih razlogov prosimo kralje vo vlado, da blagovoli vzeti to vprašan}p v razmotriv^nje in da ne dovoli Bit'i zidanje tvornice čevljev v naši kraljevini«. To resolucijo je ponesla 30. decembra posebna na konferenci izvoljena deputacija. predsedniku vlade. Pri tej priliki mu je tudi osebno obrazložila današnji težak položaj obrti, trgovine in industrije in obenem posledice, ki bi nastale, če bi se g. Bat'i dovolilo zidati tvornico v naši državi. G predsednik vlade je deputaciji v zelo iskrenih besedah obljubil da hoče ščititi in podpirati domačo obrt in industrijo ter celo naglašal. da se bo Bat'i tudi prepovedalo Avariati popravljalnice v naši državi S tem je bil napravljen prvi. a mogoče ne zadnji korak za obrambo malega obrtnika čevljarja ter z njim vseh prizadetih slojev = Predlog tarife za skupni davek na po slovni promet. Iz Beograda poročajo, da je po večdnevni razpravi ožji zbornični odbor za sestavo tarife skupnega davka na po slovni promet revidiral predloge za sesta vo te tarife tn je v četrtek dopoldne za Ključi I svoje delo V tem odboru, ki dela na sestavi tarife že drugi mesec, so zasto pane vse gospodarske zbornice in velike gospodarske organizacije v državi Zborni, co za TOI v Ljubljani zastopa zbornični konzulent g. Fran Žagar člani ožjega odbora so včeraj izročili ministru za finance predlog tarife, na podlagi katerega se bo vršila razprava v posebni konferenci, fei lo je sklical finančni minister Ta konfe renca strokovnjakov, ki je bila prvotno sklicana za 15 januar se bo pričela šele 20 ali 21. t m = Za uvecTbo eksistenčnega minima pri nridobnini. Sarajevska trgovski in obrtna zbornica je te dni predložila finančnemu ministrstvu predstavko, v kateri zahteva uvedbo eksistenčnega mimma za nridobni no To svojo zahtevo utemeljuje takole: V oreišniih zaton«kih načrtih o neposrednih davkih je bila predvidena uvedba davka na skupni dohodek Cdohodnma) pri čemer je bi! istočasno določen eksistenčni minimum od 4800 Din ki bi bil onroščen dav ka Pozneie je bila ta davčna obliki izlo cena b načrta, zato pa ie no «edai velisv nem zakonu o neposrednih davkih uveder dopolni'ni davek Vrvt n^-kak ekvivlent pri večini davčnih oblik Ker so h<1e pri ne^ Vaterih davčnih oh'itrsh zlasti pri zemlji ŠVem in hi^npm davku uve!iavl iene delne olaišave in ker se ima io no zadniem komu eik^iu s seie ministrskega sveta dati šp n^dalinje davčne olaišave. zato smatra zbornica z? umestno da sp 'zvedeio gotove l'aisavc tudi pr nridehnini V tem po Va-*elnikovo poročilo; 2.1 tninikovo poročilo S.) bla«rainikovo nco^'n 4.) poročilo r«-^inskih pretrl^dnikov: 5 > proračun za lete 19B1 in določitev zverno doklade 6.1 nov 'inčrta zakona o socüalnem zavarovaniu: 7.) vzeroia vaienrev- 81 «strokovni tisk: 91 'o^nodarski dvit? ob-tniStva: 10 i volitev »vp7ne?a načeMva • 11.1 raznoterosti Vsaka 'idriiira - članica ima nravico noslati n* '•ibčni zbor za vcpfcib 5o člunpv no ene0g< »Ogg« 245 — 260; »2< 215 — 230; >5< 185 do 195; »6< 160 - 170, >7« 120 - 130; >8z 100 — 115. Otrobi: baški 95 — 97.5; sremski, banaški 90—95. -f Somborska blagovna borza (16. L m.) Tendenca mirna. Promet 406 vagonov. Pšenica: baška. Tisa šlep, 8o kg 155—160: baška, okolica Sombor, 78 kg 140—145; eor-niebaška, 79/80 kg 150—155; sremska, 79'80 kg 132.50—137 50. Ječmen: baški, 64/65 kg 110—115. Koruza: baška in sremska 75—80; za januar 77.50—82.50; za februar 80—85; umetno sušena 85—90, Moka: baška >Og< in >Ogg< 245—255; »2c 215—225; >5< 185—195; »6< 165—175; >7< 120—130; >8< 100—110. Otrobi: baški 92.50—97.50. Fižol: baški uzančni 230— 240; mešani 135—145. -r Budimpeštanska terminska borsa (16. t. m.) Tendenca slaba, promet miren. Pšenica: za mare 14.50—14.51, za maj 14.87— 14.88: ri: za mare 1071—10.72; koruza: za maj 12.56—12.57, tranzitna za maj 10.15— 10.20. Dopisi DEEVICA MARIJA V POLJU. Sokol pri, redi v Sokolskem domu tridejansko burko »Nedolžni lahkoživec« v režiji br. Vuge. Vstopnina običajna. Vabljeni! SELCA NAD ŠKOFJO LOKO. V nede. ljo 18. t m. ob 11 dopoldne se bo vršila 1 redna letna skupščina sokolskega društva Selc nad Skofjo Loko v tamošnja osnovni šoli. BLEJSKA DOBRAVA. Dne 6. t. m. M je vršila ob veliki udeležbi članstva v osnovni Soli glavna skupščina našega Sokola. Kot delegat župne uprave je prisostvoval zboru brat inž. Sušteršič, ki je v kratkih, a jedrnatih besedah obrazložil smernice Sokola ta vzpodbujal navzoče k vztrajnemu skupnemu delu. Brat Leon Stravs je zastopal brata starosto Jurija Jelenca, ki je bil službeno zadržan, in podal poročilo uprave. Tajniško poročilo je podal brat Htako Gunčar, blagajniško brat Janko Slana in načelniško brat Lovro Arh. Točna in izčrpna poročila so bila od delegata župne uprave pohvaljena. Izvoljen je bil nato novi upravni odbor, ki je ostal večinoma star, le za mesto podstarešine je bil izvoljen brat Janko Kos. Repertoar)! LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 17.: Glavni dobitek. A. Nedelja, 18. ob 15.: Princeska in pastirček. Izven. — Ob 20.: Mercadet Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 19.: Sveti plamen. C. Torek, 20.: Zaprto. Sreda, 21.: Trije vaški svetniki. Premija-ra. E. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Sobota, 17.: Nina nana, punčka moja. Figurina. B. Nedrja, 18.: Faust Ljudska predstava p» znižanih cenah. Izven. Torek, 20.: Plesni večer Olge Solovjove. Torek, 20.: Mignon. Gostovanje gosp. Julij« Betetta. Ai MARIBORSKO GLEDALIŠČ®. Začetek ob 20. Sobota, 17.: Odgodena noč. Premijera. Nedelja. 18. ob 15.: Lutka Znižane cene. — Ob 20.: Odgodena noč. Ponedeljek, 19.- Zaprto. Torek, 10.: Plesni več« Olge Solovjova. Izven. KULTURNI PREGLED Naši obiski in razgovori Kritik je r besednem zakladu Blovenskega izobraženca nedoločen, skoraj moten pojem. Povprečen 6i ta tel j ga najprej opazi v polemikah, ki nastanejo kdaj pa kdaj zaradi kakšne kritike. Kadar kritik »trga«, vzbuja večjo pozornost nego tedaj, ko gradi. Nastalo je poljudno mnenje, da je kritiko-vo delo že samo po sebi destruktivno. Takšno omalovažujoče stališče je mogoče samo tam, kjei književnost ni dala velikih, daleč vidnih kritikov, kakor so jih imeli n. pr. Francozi so z Sainte Beuveom. Naši kritiki so po večini bili najprej Filologi in šele v drugi ali tretii vrsti bojevniki za določen umetniški aspekt, za neko literarno-znaustveno teorijo. Zgodovina naše kritike še nima v zgodovini naše književnosti posebnega poglavja. Celo stvarjajoči književniki niso našli fio kritike jasnih odnosov, kar «o literarne polemike že ponovno tio-lazale. Po vojni so nastopile tudi v teir. izpre-mumb?. Dobršen del zasluge za to ere .ìo-sipti Vidmarju, ki se je v našem slovstvu prvi nekako »specijaliziral« za književnega kritika. Začel je v >LjubIj. Zvonu« s kritikami ruskih prevodov v slovenščino. Našo javnost je opozoril na se s kritiko Župančičeve »Veronike Deseni Jke«, ki je vzbudila znano polemiko. Poslej redno priobčuje v »L j. Zvoiiuc kritike domačih pesniških in pripovednih knjig. Nekoliko časa je izdajal prvo slovensko revijo za književno m umetniško kritiko z naslovom »Kritika«. Naravno je, da je s svojimi ocenami češče zadel ob odpor in prisilil druge, da oprede-le nasprotno stališče. Ne morem si misliti pravega kritika, ki si ne bi nakopal — osobito v naših tesnih razmerah — osebnih nasprotnikov. Koliko je Vidmar imel prav in koliko se je motil, o tem bodo sodili književni zgodovinarji. Brez dvoma je, o*j nego kvietistična idila in medlo slo-gaštvo. Zato je Josip Vidmar danes kot kritik ime, mimo katerega ne more ne pri-siaš niti nasprotnik njegovih nazorov m ocenjevanj. Josip Vidmar je tudi prevajalec. Med drugim je poslovenil Tolstega »Spoved« ln roman »Rodbinska sreča«. Iz sodobne ruske književnosti prevaja roman K. Fedina : Mesta in letat (za Tiskovno zadrugo), ''revel je zbirko nove! A. Ceh o va (»Anjuta«) in iz angleščine Dickensovo ? Božično pesem v prozie. Mnogo prevaja za gledališče. Če sem hotel obiskati slovenskega kriti« ka — in zdi se mi važno, da se ta tip književnega delavca bolj približa občinstvu — tem moral potrkati pri Josipu Vidmarju. Tu so vprašanja in odgovori, ki naj raz-bistrijo nekatere poljudne »motnosti« v jtojmu »slovenski kritike. S svojim predirnim delom t slovenski književni kritiki ste r znatni meri pripravili in sprožili današnje spore o kulturi in nje avtonomnosti, o umetnosti in ideji, o »imetniku in konfesionalni odvisnosti, o ustvarjanju in morali. .AH lahko svoje stališče v teh vprašanjih označite z nekolikimi stavki? Ksj hočete, z» kakšne smotre se borite rsa tleh slovenske kulture? — Končno merilo vsega človeškega je človek. Najdragocenejša je njegova podoba, 1. Kritik Josip Vidmar ki }o. imenujemo t besedo osebnost. Kultura, po kateri ste me vprašali, je izključno delo osebnosti. Kot taka je nujno avtonomna, l.akor je usodno avtonomna vsaka resnična o-ebnost Vse njeno dejanje in nedejanje brezobzirno nastaja in poteka po neKi zakonitosti, ki je utemeljena samo v njeni izrazito svojstveni naravi. Iz tega osrednjega in splošno življenjskega spoznanja je nastala moja miselnost o umetnosti ter o njenih odnosih do ideje, konfesije in morale. Ta moj nazor se navadno kolportira v zvezi s slabo razumljeno antitezo, ki sem jo nekoč postavil: »ali kristjan ali umetnik«. Že večkrat sem to storil in tudi zdaj ponavljam, da smisel teh besedi ni tak, kakršen se jim vede in nevede podtika, marveč je naslednji: Umetnost je izraz osebnosti, ki pa se ne da izpovedati z neko idejo ali moralo, tem manj kajpada z nekim opredeljenim miselnim sistemom, ki ga človeštvo cela stoletja smatra za razodeto božjo resnico. Iz tega še ne sledi, da bi veren človek ne mogel biti umetnik, marveč sledi samo to, da se mora pri umetniškem ustvarjanju, ki je izražanje lastne narave, posluževati drugih sredstev nego je izpovedovanje nazora, če hoče resnično pokazati svojo bistveno človeško strukturo. Kot tvorec mora pozabiti, da nekaj veruje, marveč mara iskati v svoji fantaziji takih po lob iz človeškega življenja, pri katerih opisovanju dobi ves njegov čustveni in nagonski svet možnost čim večjega in čim odkritejšega razmaha. Tako bo umetnik pokazal, kdo je in kaj je, ne — kaj misli in kaj veruje. Za jasnost v teh stvareh se trenutno pred vsem borim na tleh slovenske kulture. Že* lim, da bi ti pojmi postali jasni in da bi se po tej poti prečistila vsa naša kultura. Prav lako pa mi je kot kritiku naloga, opozarjati na vse pojave našega kulturnega življenja in jih preiskovati, ali so dela osebnosti ali oseb. Jlnogo govore o nekem poslanstvu mlade generacije v Rasi književnosti. Kaj prinaša ta rod v naše kulturno življenje? Ka ko ga presojate? _ Današnji mladi rod se v bistvu ne razlikuje od mladih pojavov v prejšnjih časih Na videz tako preprosta misel o osrednjem pomenu osebnosti je vsakemu mlademu rodu tuja. Mlad človek govori za ideje, v katerih vidi jamstvo za bodočo lepnio in veličino človeškega življenja Zato so mu najvažnejša na svetu. Današnja mladina je v tej lepi zablodi le še boi i izgubljena, kajti razdrto sodobno življenje nujneje terja zdravila in le še pospešuje to nekolike na ivno, pa tudi nekoliko barbarsko vero v moč ideje in življenjskih gesel. Boriti se zoper ta časovni ptjav, smatram tudi z,i eno izmed svojih nalog. Kakšne smotre ste si zastavili kot lite rami kritik in kakšna so Vaša vodilna kritiška Bačeln? Ali pričakujete, da >>os?a strožja načelnost in doslednejši estetski kriterij blagodejno vplivala na kvaliteto na še leposlovne produkcije? — Smotri literarnega kritika so jasni. To je predvsem boj za Čistost umetniškega principa v literarnem delu V drugi vrsti, boj za to, da bi bilo vsako literarno delo vsaj umno in plemenito, če že ni umetniško čisto. Merila v boju za čisto umetnost so mi : notranja svoboda, živost ustvarjenih likov, prozornost snovi itd. Kriterij za presojo ccebnosti pa mi je moja predstava o dragocenem človeku ali moja morala, ki pozna tele temeljne zakone: zvestoba samemu sebi ; pravi odnos do samega sebe in s tem „do drugih; podla malenkost je grša in straš-neiša od zlega, a ne podlega dejanja. Če se v teh osnovnih estetskih in moralnih mislih motim, bo vpliv mojega dela v naši le--poslovni produkciji ničev. Če se vsaj deloma ne motim, ne more ostati čisto brez vpliva, vsaj ne brez posi ed nega. Bodoči naš pomembnejši umetnik bo ta načela realiziral. Ne morda, ker jih bo bral, marveč ker mu bodo pihana v naravo. Kakšna bodo pota naše kritike v bodočnosti, si ne upam soditi. To je vprašanje časovnega okusa m nadarjenosti. Kaj vas je napotilo h kritiki? Nekateri trde. da jc kritikovo delo transpozicija. umetniške tvornosti. Ali ste tudi Vi kot kritik samo »razočaran umetnik«? Kako delate? Opišite mi, prosim, na kratko metodo svojega dela! — Zanikati moram misel, ki smatra kritika za umetnika, ki je le slučajno zašel od pravega ustvarjanja k podoživljanju m razglabljanju o umetninah. Razlika med umetnikom in kritikom je koncem koncev vedno razlika med »moči ali znati« ter »razumeti in vedeti«. Umetnik je človek, ki ume očarati in do dna vznemiriti aree. Kritik je samo Človek, ki ve, kaj ga je vznemirilo in zakaj, s kakšnimi sredstvi m do katere mere. Je' pa tudi človek, ki kakor nekateri v ljubezenskem izkustvu ve, ehi-tL, po kakšnem pretresu koprni njegovo srce, ga išče, ga zdaj pa zdaj deloma doživlja a mu morda nikoli ne dočaka izpolnitve. Toda iskanje mu je pokazalo podobo, o kateri sanja tako jasno, da jo lahko opiše in primerja z vsemi konkretnimi pojavi njenega sveta, ne da bi jo mogel le malo sam vtelesiti. Ko berem novo knjigo — navadno popolnoma samo kot bravec — »e oglašajo v meni najrazličnejša čustva, ki mi večinoma ostanejo dobro v spominu. Pri stvari, ki jo mislim kritizirati, se vprašam, kaj me je prevzelo in kako me je vznemirilo? Nato pride vprašanje: zakaj? Zakaj me je to očaralo, ono pustilo hladnega ali celo odbilo. Pri tej razlagi prihajam polagoma od čisto človeških stvari k zgolj literarnim ali narobe, kajti vse duhovno se izrazi v oblikovanosti snovi in oblika - je nujen izraz človeka. Toda to tolmačenje človeškega z literarno oblikovanim in oblikovnega s človeškim je težavna in odgovorna stvar Tn je zame še danes, oziroma celo vedno bolj — najtežje umstveno delo. Vsebuje pa neki čar, ki je menda značilen za vsako dviganje podzavednih in poluzavednih dožitkov v jasno in pregledno zavest. Glavni moj napor pri kritičnem poslu velja razkritju osrednje kvalitete nekega dela ali osrednje pomanjkljivosti, ki jo skušam čim jasneje videti v njeni literarni in psihološki naravi. Okrog te velja nato nanizati vse bistvene, a drugovrstne stvari v naravnem redu. V nedavni izjavi t »Jutrn« ste poudarili. da je sodobna svobodna literatura, kakor jo Vi hočete in zastopate, namenjena izbranim izobražencem. Ali ste z Ortegom v Gassetom mnenja, da se umetnost po neki časovni nujnosti čedalje bolj aristokratizi-ra? Nekateri hočejo nasprotno: kar največjo demokratizacij«, kar bi bilo r skladu » sociološko strukturo novejšega razdobja. Pravijo, da ljudstvo hoče »svojo« literaturo. Tudi pri nas je bilo že nekajkrat v diskusiji vprašanje 2ljudske knjige«. Kaj mislite o tem? —Odkrito Vam priznam, da še nisem nikdar premišljal, ali se umetnost res ari-stokratizira. Če naglo preletim štiri velika dela svetovne literature »Kralja Oidipa :, »Dona Quijota«, »Hamleta*: in »Fausta« ln jih presodim glede te trditve španskega misleca, bi mu skoro pritrdil. Moja mi*el o umetnosti kot kruhu za izbrano inteligenco pa izvira iz spoznanja, da je za adekvatno sprejemanje globokih in velikih del treba neke globine in notranje usmerjenosti k veličini, ki je marsikdo nima. Kakor povsod drugod vlada tudi v duhovnem svetu neki hierarhični red. Visoki in nizki duhovi lahko občujejo samo po posrednikih. Kajti visok človek je bolj ali manj vedno sam na svetu. Razumejo ga le redki izbranci tako, kakor ustreza njegovi Jia-gocenosti. Iz teh razlogov sem mnenja, da bi pomenilo vsako programatično deinokratizi-ranje literature samo škodo. Široki sloji bodo kolikor toliko razumeli samo tista velika literarna dela, ki obravnavajo najsplošnejše pojave človeškega življenja. Življenja velikih duhov v intimnejših, za-gonetnejših, Oolj samo njim lastnih plasteh ne bodo resnično razumeli nikoli. Ljudska knjiga je zame vsaka knjiga dobrega pisatelja, ki govori o splošnih in najsplošnejših straneh človeškega življenja. Pred leti ste v neki izjavi obljubili Izdelati si>tcm svoie estetike in morda tudi teorijo svoje kritike. Ali pripravljate to, oziroma kaj podobnega? Ali sploh pišete kaj večjega ? — Vse tedanje obljube so ostale, kar so bile. Res je, gradiva za nekako zaokroženo knjigo o literaturi, umetnosti in kritki se v moji zavesti kopiči z novimi vpogledi tn novimi problemi. Do kake izdelave pa imam še pravtako daleč kakor pred leti. Edina obširnejša stvar, ki je blizu formulacije je pregled Zvonove kritike. Zbran imam tudi material za kritiko v vodilnih katoliških revijah od Jeranove »Danice« do današnjega dne. Vse to bo morda kedaj dalo zgodovino slovenske literarne kritike. Zelo bi me zanimalo, katere pisatelje in mislece štejete med svoje največje simpatije in katera knjiga Vara je izmed vseh najljubša? — Mislim, da ima vsaka starost svoje ljubljence med pisatelji. Moj okus se je zasidral nekako med pisatelji in misleci, ka-kakor so: Platon, Shakespeare, Goethe, Tolstoj. Izmed živečih mi je kot literarni mislec največ pomenil Thomas Mann. Kot op»- nr^M veHkegÄ 9n motsefiocgi ütereks me vedno znova zopet navdušuje GorkiJ a svojimi Spomini na L. N. Tolstega. Umetniškemu idealu, ki je moje umetnostno merilo, pa je najbližje drama o danskem kraljeviču Hamletu. Toda spoznal sem tudi mnogo manjših pisateljev, ki so me s tem ali drugim svojim spisom očarali. B. Bork«. Pisateil Finžgar v Slavističnem klubu V nedeljo, 18. januarja 19:>1 ob pol 1L dopoldne bo predaval v dvorani Filharmo-r-ične družbe v okviru predavanj Slavističnega kluba D. S. F. F. pisatelj Fran S. Finžgar o slovenskem kmetu. V(klilna misel predavanja temelji na po> trebi znanstvenega dela o psihi slovenskega kmeta in umetniške ponazoritve tipa Slovenca. Razmišljanja pisatelja Finžgarja naj bi bila pobuda za tako delo. Predavatelj razdeljuje snov na šest glavnih motivov. 1. Religija je pri ljudeh narave glavna norma življenja in glavno pedagoško sredstvo, kateri doživlja kmet na čisto svojski, konkreten način. 2. Konkretnost našega kmečkega človeka v izrazu in govoru, ki se zrcali v pregovorih, poosebijenju okolice, orodja, gora itd. 3. Kmetova konservativnost pri obdelavi polja, skeptičnost pri strojih, nezaupnost do novosti in novotarij. 4. Gostoljubnost, ki se izraža ▼ medsebojnem načinu življenja in ravnanja 3 tujci. 5. Družinsko življenja našega kmeta, ki živi iz grude in vere. odkoder črpa zmožnosti silnega dela. pridnosti, zvestobe m vzgoje otrok k delu. (i. Predavanje zaključujejo razglabljanja o državni zavesti slovenskega kmeta. Beograjska gledališka senzacija Pred tedji: smo priobčili na tem mestu interview našega beograjskega dopisnika z g. Dušanom Xikolajcvicem, piscem drame »Preko mrtvih«, ki se je imela tiste dni uprizoriti v Beogradu. Med tem je drama že prebila premijero in več repriz; kritika je o nji izrekla razne, po večini neugodne sodbe in v beograjski družbi je nastal za* zaradi nje škandal O tem posnemamo po zagrebškem »Savremeniku« (št. 2.): »»Davno pred prestavo so mnogi vedeli in govorili, da je to komad v katerem se obravnavajo nekatere ost.be in neke dogo« divščine beograjske družbe Tj) je zadosto« v.ilo, da je ta reč boli zanimala kot škan= dal nego kot umetniško delo. Oni. ki se jih tiče, vedo najbolje, koliko se je pisec do; taknil njihovih osebnih in intimn h odnosov Književnik vsekakor sme slikati svoje tipe po vzorcih iz življenja in njegov dobri ohus mu bo mogel postaviti mejo. do katere sme iti. Po beograjskih kritikah pa se vidi, da g. D Nikolajevič svojih tipov ni dobro izgradil, čeprav jih jc bil nosnel iz živMenja in da jc trhu tega prekoračil meje dobrega okusa. Znani kritik g. Z. Vukadinovic pravi o avtorju in njegovi drami: »Policijsko reportažo je napravil hžnivo: Škandalozno kroniko ni pretvoril v književnost, vso dramo je zavlekel z dolgimi a ne tudi globo--fcimi razmisl i evan j i.« »Občinstvo jc bilo razdeljeno na dva tabora: Na one, ki so naivno ploskali piscu, ki vznaša umazano; sti visoke družbe in na one, ki so dajali duška nevolji zoper pisca. zato. ker so bili v gledališču.« »Opaža se jasno, da občinstvo ni razdeljeno po razrednem čustvovanju, ampak po okusu.« Konvertit Papirni na umiku? Nedavno je izšel v Beogradu srbohrvaški prevod Papinijeve znamenite knjige »Jezusovo življenje«, ki jo nekateri smatrajo za najlepšo izmed katoliških apo-logetskih knjig Lani je isti Giovanni Pa-pini izdal življenjepis sv. Avguština. Papi-nijevo ime se često navaja, če je beseda o katoliški miselnosti v Italiji. Ta mož ie brez dvoma ena najbolj bistrih glav sodobne Italije, čeprav je popoln samouk, ki so ga vzgojile in izoblikovale knjige namesto profesorjev. Morda je vplivalo to — mimo njegovega vročega florentinskega temperamenta, — da je večkrat izpremenil smer, kakor nemirna reka, ki ima premehko korito. Bil je nekaj časa nietzschejanec in je ustvaril med mladino Italije nietzsche-jansko razpoloženost. Nato se je vneiaal za Jamesov pragmatizem. Kasneje zopat za Bergsona in njegov vitaiizem. Zatem je postal konvertit in se je uvrstil med vodilne katoliške pisatelje sedanjosti. Njegova anarhistična razpoloženost ga je literarno privedla v futurizem, ki se je pred / * t \ . t J f il *■ \ / t fr X. il t i M Voltaf?e, avtor romana »Candide«, ki ga izda Tiskovna zadruga. (Glej listek.) leti sprostil v spoštovanju katoliških trsw dicij. Ali bo Giovanni Papi nI vztrajal v k ah* pu katoliške ideologije? Vse kaže, da na. Pravkar čitamo v pariških »Les Noi j velie* Littéraires- zanimivo pismo Anicini Aniantea :>Est-ce une résurrection du pini anarchiste«, ki poroča o najnovejši knjigi G. Papinija »Gog«. »Gog« je trenutno največja književna afera Italije. NT še minilo petnajst dni, kar je izšla — poroča Aniante — in že so zaradi nje razburjeni stan in mladi kritiki. Papinijev intimni prijatelj Pancrazi, ki je sourednik revije .Pegaso«, je v * Corriere della Sera.c obdolžil Papinija. da se je vrnil k prejšnjemu anarhizmu. Podobno ga obtožuje Pietro Nardi v Italia Litteraria«. »C-ogs je apoteoza pesimizma, povratek od Krista k Schopenhauerju, od vere k mračnim dvomom. »Gog« pomeni, da Pa-pini zapušča Cerkev in njene dogme. Po tej knjigi preti Papiniju, ideologu mlade katoliške Italije, izobčenje iz Cerkve. Njegovi prijatelji skušajo javnost prepričati, da Papini ni istoveten z nazori svojega junaka v »Gogu«. Toda škandal je že v razmahu, glas o novem preobratu konvertita Papinija gre od ust do ust, od lista do lista. Aniante sklepa svoje poročilo z dostav-kom, da sa ne bi začudil če bi Papiniievo idealno telo. t. i. duh, zgorelo tam, kjer je nekoč zgorel florentinski upornik Sava-narola — na Piazza della Signoria v Pirenei. K Naši ìntervìewi »Jutrov« sobotni kulturni pregled Je bil že doslej majhno nadomestilo za slovenski literarni tednik. Kolikor nam bo dopuì/ii prostor, bomo skušali sobotno slran un'j* vati še bolj smotrno nego doslej in tako vzdrževati vez med literaturo in umetnostjo ter širšim občinstvom. Poseben del tega programa tvorijo inter-vieui z našimi vodilnimi pisatelji, kritiki, prevajalci, skladatelji, režiserji itd. Ti razgovori bodo izšli v tekn leia in bodo skušali vsaj delno osvetliti sedanje stanje našega duhovnega življenja; po svoji obliki bodo stali nad nivojem običajnih časniških inierviewov. Danes objavljam« prri tak razsrovor. Ostali pridejo na vrsto v nekih presledkih. Pristavljamo, da je vrstni red povsem slučajen. Naravno je. da bom» posvečali posebno pozornost novim pojavom in strujam. Moralno odgovornost sa te izjave prevzameta osebno oba tvorca interviewa: vpraševale« in rprašanec. Vpraševalca vodi težnja fini večje objektivnosti Ivan Pregelj v češkem prevodu. V založbi R. Prombergerja v Oiomucu je inšei češki prevod znane Pregljeve povesti »Ple-banus Joannes«. Prevod je deio neumornega prevajalca iz slovenske kn jiževnosti d rja. Bohuša Vybirala. Na koncu knjige ie prevajalec v kratkem članku orisal življenje in Literarno delo Ivana Preglja. Knjiga stane 15 Kč. Pesmi Srečka Kosovela je še nekaj na razpolago. Dobe se v ljubljanskih knjigarnah, a le nevezane. Zunanja naročila posreduje iz prijaznosti založba >Luč«, Ljubljana I., poštni predal 171, ki pošilja na željo tudi položnico. Knjiga stane s poštnino vred 21.— Din. Voltaire in njegov „Kandid" i. Sto tri in petdeset let po smrti »ferney-skesa patriiarhac Francoisa Aroueta Volta ire ja dobivamo Slovenci v novi »Zbirki nvojstrov . ki jo je pričela izdajati »Tiskov-ra zadruga % niegov roman »Candide (prevod Otona Zupančiča, z obsežnim uvodom St. I.ebna). Voilairejevo ime se je pri nas pojavljalo v nekdanjih žgočih kulturnih ra političnih polemikah. Zdaj ie bilo peklenska ;>odoba nepomirljivega brezverca, tdrah in svarilo vernikom in poosebljen je domačega liberalizma«, zdaj zopet bavbav, ki ga je polemično bojeviti antiklerikalizem vodil kakor medveda na vrvi, češ: e iz Dietionnaire philosophique! Vse to kajpak ni dosecrlo bistva voliairijanstva, tem 11 vi i 1 J v * nuiwi •'V ira slikali, niti se njegova prosvetljenost m razumarska samovšečnost ni tolikanj prtte« «ala našemu času in našim potrebam, ka- izrazitejše v 18. stoletju, ki ni bilo v tem pogledu baš revno; nepravično ocenjeno je bilo Voltairejevo literarno delo, v katerem so ozkosledni ljudje videli samo sredstvo ra proticerkveno kampanjo. Danes eledamo na Voltai reja mirneje ln pravičnejše: v njem vidimo enega izmed karakterističnih tinov francoske prosvetlje-nosli, ki je oplodila Veliko revolucijo, ln dobro vemo. da je bila ta struja prav tako potrebna in koristna, kakor vse, ki so bile pred njo in za njo. Skratka: v Voltaireje-vem zanikavanju cerkvenih naukov vidimo negativizem, ki je bil potreben, da pripravi 19. stoletje, in če 20. stoletje zanikuje svojega predhodnika, je to kulturno tako naravno, kakor če je Voltairejeva doba za-nikavala 17. stoletje. Panta rhei ! Imena rek, njih vnanji videz ostanejo, toda njih korita in smeri se izpreminjajo. Nazaj pa se noben tok ne obrne, četudi se vidi, kakor bi se bil obrnil. Voltaire, ki ga danes dobivamo v vzornem slovenskem prevodu, naj ne bo ne strašilo niti svarilo; naj bo samo priča časov, ki so — upajmo dokončno — premagali težko zablodo krvavih konfesionalnih bojev in kulturne ekskluzivnosti. »Kandid«, eno izmed redkih Voltairejevih leposlovnih del, ki jim čas ni mogel vzeti vrednosti, postani knjiga slovenskega človeka, ki naj jo cita sine ira et studio. Opazil bo, da njen moralni nauk tudi danes ni zastarel: Kakor nekoč Kandid, spoznava i današnji človek, da ta svet res da ni najboljši, kar jih je mogočih; da so ljudje neozdravljivo hudobni in omejeni; da pa se »vendar le giblje«. In naposled: če hočeš po vseh viharjih in razočaranjih užiti malo zemeljske sreče, poišči prirodo in življenjsko preprostost. »Ko je bil človek postavljen v eden-ski vrt, je bil vanj postavljen, ut operaretur eam, da bi ga obdeloval; iz tega sledi, oa se človek ni rodil za počitek«, pravi modri in izkušeni Pangloes. »Delajmo br^iz modre vanja«. je rekel Martin; »to j-) edina pot do znosnega življenja«. »Cak.i nas naš vrt« — ta lepi, antično jasni, vergilijanski stavek zaključuje »Kandida«. Vsak skušaj z delom na svojem vrtu in brez modrovanja o »najKljšem izmed svetov« najti svoj mir in zmisel zemeljskega življenja! »Kandid« je bil srečno izbran, da npelje v knjiži-ico slovenskega citatela Voltairejeva ime. Preden nam knjiga, ki bo že po vnanjcst; razodevala 18. stoletje pride na n l/:o. pomudimo se še za trenutek pri Vol-taireju samem. Zares bi bila prava umet» nost, če bi hoteli v obsegu majhnega felj-tona zarisati vse mnogovrstne in močne poteze tega nemirnega duha; takšno zavidljivo delo bi mogel opraviti samo Sainte Beuve. Voltaire in Rousseau sta dva tečaja 18. stoletja, in njuna polarnost je njegova najjačja oznaka. Voltaire — to vam je nov človek, ki se medlo drami iz temine vekov: Descartesovo spoznanje, da je misel, mišljenje, izhod iz rešitve največjih tajn sveta in življenja, je v Voltaireju, nezvestem gojencu učenih, a takrat posvetno-lahkotnih Jezuitov, poprijelo tako rekoč verski značaj. Um je največja pogonska sila človeštva, razumnost najidealnejša odlika, ki loči človeštvo v dva razreda: v razred razumnih in razred nerazumnih. To, kar 30 racionalisti napravili iz razuma, je presegalo meje same razumnosti; ta paradoks čutimo prav danes skoraj na lastni koži ; nova psihologija nas prepričuje, da je razumnost le en instrument v polifoniji naše notranjosti. Toda v veku, čigar najbolj občutne naprave 90 bile zakoreninjene v veri v nadnaravno, na d razumsko, mistično in razodeto, se je moralo rdeti, da_ edinole na nasprotnem tečaju piha osvežujoči veter absolutne svobode in resnice. Ta vera v svobodni, zanikujoči. izključujoči, nad vsem zmagoviti razum ie dobila v Voltaireju fanatičnega apostola, ki je bil — o ironija nsode — prav tako nadut, omejen, doktri-narski, dogmatičen, če hočete, slaboveron. kakor nasprotniki, katere je tolkel e »vojlm jedkim sarkazmom in bičal do krvi s svojo skoraj hudobno in pokvarjeno ironijo. Toda stojte: tako se nam vidi z današnjega vidika; sredi 18. stoletja ie bila ta no vota r-ska upornost bolj ognjevita in zaverovana v svojo upravičenost in absolutno resnico, nego danes katerakoli struja. Lahko bi šli zapovrstjo mimo Voltaireje-vih del od prve,* pisateljske dobe do dni-de. »filozofske«, ustavljajoč se pri raznih, čez mero slikovitih in za nas nenavadnih prigodah njegovega burnega življenja. Toda. da bi stisnili v feljton celo knjižnico njegovih spisov in cel obsežni roman njegovega življenja — roman z jezuiti, metre; sami, kralji, ječami, s preganjanjem in begom v tujino, s katoliškimi teologi, kalvm-skimi puritanci, z Ljudevitom XVI.. z madame Pompadour roman s histerijo kakšnega Foma Fomiča itd? Obupen poizkus. Zato navedimo izmed poglavitnih leposlovnih del poleg »Kandida« »Zairo«, »Henn-ado«, nekatere pesmi, novele in tragedije; izmed zgodovinskih spisov izborno sestavljeno »Stoletje Ludvika XIV.«, potem »Filozofska pisma« in danes zastareli, za tiste čase izvrstni »Izvleček iz splošne zgodovine«. Če bi mogli navajati še dalje, bi nastale dolge voltairejanske Ktanije, s katerimi ne bi bilo čitatelju nič pomacano. Se to: vžurnalistiki je bil Voltaire srenij, da mu je malo enakih: njegovi pamfleti so še danes prospesna šola vsem, ki iščejo klasičnih vzorcev bistrega in veščega mečevanja z uma svetlim mečem. Ta nenasitni epiku-rejee je bil telesno rojen še ob pravem času, ker je spadal v galantno dobo, toda po duhni bi bil srečnejši v 19. stoletju. »On bi navdušeno pozdravil čudoviti napredek na- iega koristoljubnega tn praktičnega stoletja«, je pisal Gustave Lanson. »izume vseh vrst, ki so storili življenje lažje, prijetnejše in hkrati intenzivnejše. Državljanski za» konik, stroji, železnice, električni brzojav, vse to bi ga bilo očaralo. On je filozof, kakršnega je treba svetu birokratov, inženjer-jev in tovarnarjev«. Z Voltai re jem se je potemtakem pokazal človeštvu nov ideal človeka: ideal poosebljenega razuma. Med tem pa je na druge-n polu 18. stoletja nastajal še en ideal: Rousseaujev »dobri človek«, ki ga je civilizacija izpridila; človek čustven, sanjav, liričen, romantičen. Nobeden teh idealov ni povsem nov, toda nov je duh. ki sta ga izžarevala. Se danes kolebamo med obema poglavitnima tipoma človeka, in kdo more reči, da bo človeštvo kdaj premagalo omamo obeh skrajnih idealov? So dobe, ko prevladuje racionalistično-naturalistični duh; so zopet dobe, ki se svobodneje izživljajo v čustveno-iracionalnem duhu. 19. stoletja je morda pozabilo Voltaireja. toda on je ves živel v njem; 20. stoletje ne bo mislilo na Rousseauja, a če nas ne poplavi val »amerikanizacije«, ali ne bomo vzlic vsej tehnični civilizaciji in_ industrijskem kolektivizmu iskali z vso žejno dušo vira nekih omam. ki ga od sramu ne bomo imenovali romantika in povratka k naravi, pri katerem bomo tajili Rousseauja kakor Peter Kristusa?! V vseh nas bolj »B manj živi polarnost 18. stoletja. Nemara bomo v »Kandidu« občutili za hfp neko, na videz samo našo struno?! Vsekakor bomo po njem s»poznali Voltaireja tako pravično, kakor sra njesovi pozni verniki niso mogli. Čitajmo ca brez predsodkov. B. Borko. ŠAH Urejuje dr. Milan Vidmar Sairisti so idealisti, tato sc jim slabo sodi. Nikjer n« pride to tako jasno do izraza, kakor Y zunanji shki šahovskih kiubov. Malo je elegantnih klubov os. sveta. Navadno se shajajo šahisti v preprostih kavarnah, fihče nima rad gostov, ki malo konsumira-jo in dolgo sede. Palais Royal r Pariro je s^ra stavba s slavno preteklostjo. ; ili nasi: ->ari:>ki šahisti svoje zavetišče, lov«, "e ogoče v kaki krasni dvorani ali Pi * udobnih khibskih prostorih. Na dvorščr stoji skromen, lesen paviljon, zelo skroi,—a majhna kavama šahistov. Prav za prav strašen lokal. Umazan, zanzero, slabo ventiliran. Pa nič ae de. Kraljestvo šaltistov ni od tega sveta. Njihove ideje hi fantazije plavajo v visokih sferah in ne čutno telesnega pomanjkanja. Maia koliba ima vedno odlične šahovske goste. Tudi dr. Aljehina lahko najdemo tam. Šah se v Franciji nikdar m povzpel visoko Vsaj v zadnjih petdesetih letih ne. Prve svoje igralce je Francija v zadnjem času vedno imporrirai a. Janowski je bil Polja«. Aljehin je Rus. Tudi Tartakower, k; že vec let" živi v Parizu, je Poljak. Pravkar so Parižani zaključili svoj turnir za prvaštvo Pariza. Seveda je bil dr. Tartakower favorit. Pa vendar ni zmagal. Ostal je na drugem mesni. Prvo nagrado in nasiov prvaka je odnesel mladi poljski študent medicine J. Cukiermann. V odločilni partiji turnirja ie Cukiermann porazil Tartakoweria. Partija jc tako in-teresantna, da jo danes z veseljem prinašam. Jasno nam kaže, da se tudi veliki mojstri ne smejo lahkomiselno spuščati v nevarne eksperimente. Dandanes amaterji že tako obvladujejo tehniko šaha, da so vedno op a sni. Beli: Crai: J. Cukiermann dr. S. Tartakower 1. d2—d4 SgS—fó 2. Sgl—f3 b7—b6 V hipermoderni obrambi damskega gambita poskuša črni vedno zasesti polje e4. Prva poteza že skrbi za to. Tu pa Tartakower dosledno igra na točko e4. Rad bi takoj imel lovca na b7, ki naj pomaga kontrolirati velevažno točko v sredini šahovnice. 3. c2—c4 Lc8—b7 A. g2—zd c7--c5 Tartakower ima nenavadne variante rad. Normalno bi bilo e7—eó. Ce pa črni neče misliti na točko d5, bi lahko tudi igral c7—e5. Na 5. d4Xe5 bi potem lahko odgovoril 5. — — — Sf6—g4. Tako je svoj čas igral Aljehin proti Teichmannu. 5. d4—d-5 e/—e6 Črnega ženira kmet na dS. Toda falange je treba napadati na bazi. Falanga c4. :.iua bazo na c4. Pravi napad bi torej b;! 5.----b6—bo. 6. Sbi—c3 e6Xd5 7. c4À'd.5 bò—b5? Zakaj sedaj? Tartakower bazardira. Očividno b. rad zamotal pozicijo, da bi potem lažje v kalnem ribaril. Solidno ie bilo 7. ____d7—do in kasneje SbS—d7, LiS— e7, 0 -0. S. Lcl—g5 --- [veli krije kmeta na cL5 indirektno in grozi že vzeti kmeta na b5. To je že začetek napada. 8. _____b5—b-4 9. Sc3—e4 ---- Črni je ze v zadregi. Jasno je sedaj, da b b:i mori-'l pravočasno igrati d7—d6. Beli mu raztrga kraljevo krilo ker niti Lf8— c7, ni': tHtè—e7 nj več priporočljivo. 9.______d7—d6 10. Lg5Xf6 g7Xjò 11. Dd'—a4+! --- Ta poteza je Tartakowcrja gotovo presenetila. Rošada je izgubljena. Na 11.-- SbS—d7 bi namreč sledilo 12. Lfl— h3, LiS —e7, 13. l ai—d 1 tn nato Si3—h4—15. Tega b črni ne zdržal. 11 .------KeS—e 7 12. Sf3—b4 --- Polje f5 je seveda za skakača silno prikladno. Beli napada in se ne briga za malenkosti. Kmet na d5 ga prav nič ne skrbi. 12.------Lb7—c8? Grozota' Res je, da črni kmeta na d5 n- smel vzeti. Na 12.---Lb7Xd5 bi namreč sledilo 13. Sh4—?5+, Ke7—e6, 14. Lil—h3, Ld5Xe4, 15. Siö— db+, Ke6Xd6, lo. 0—0—Ot-, Le4—dò 17. TdlXd5+, KdóX d5. 18 Till—dl r in dobi. Črni pa bi bil vsaj lahko igral i)dS—c8. 13 Lfl—g2! ___ Grozi že 14. Sc4Xc5, d6Xc5, 15. d5—d6+ 13------Dd8—h6 14. Tal—cl! Sb8—a6 Crai ie moral zopet kriti kmeta na co, ker ie zopet grozilo Se4Xc5. 15. Da4—b3 Lf8—h6 Vendar ena napadalna poteza. Toda le navidezno pridobi črni tempo. Beli ima že pripravljen odločilni napad in se ne briga z\ nasprotnikove poteze. 16. Db3—f3 ! --- Grozi Df3Xf6+, Ke7—d7. 18. Df6Xf7+, Kd7—-fezi. Polja f7 črni ne more kriti. Partija je izgubljena. 22. _____Lc8—e6 Obup! 23. d5Xc6! Cukiermam tórva. Lahko bi igral De8X aS, kar bi popolnoma zadostovalo. Igrana poteza ie seveda elegantnejša tn ostrejša. 23,______TigXeS Zi. e6Xi7+ g7 25. f7Xe8 postane dama. Crnj se vda. Žalosten konec drznega pustolovca. T;,ko bi rekel stari Dufresne. ki nas je v sturih časih v Reklamki poučeval. Eožični turnir v Hastingsn je koiičal z zmago holandskega prvaka dr. Euweja. Ca-pablanca ie s težavo zleze! na drugo mesto. Nesreča, ki se mu je pripetila v partiji z Indijcem Mirom Sultanom Khanom se ni dala več popraviti. Oba danes opisana primera dajeta našim šahistom nazorno sliko nevarnosti turnirske igre. Tudi veliki mojstri lahko izgube proti slabejšim igralcem. Treba jim je le igrati tako. kakor Tartakower proti Cukierniannu, drzno, riskantno in eventualno lahkomiselno. V rezervnem mojsterskem turnirju je v Hastingsn zmagal Flohr. S to zmago je mladi Pražan popravil vse neuspehe lanskega leta in zopet pokazal, da moramo z njim računati. Mlada garda je na poht-Ju. Saj je bü že zadnji čas. da se pokaže nova generacija velikih mojstrov. Sah menda /eikiar ne bo propadel. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižničar Matija Rod-. (Nadaljevanje). Gaspari Tone, Cesta. Povest. 4675. Zalaznik A., Dvig uboge gmajne. 4676 r. Čcrmelj Lavo, Ljudska astronomija. 4677 r. Knaflič J. Fr., Tri rože. Povesti 4678. Kraška Vida (ur.) Žensk' a'manah. 4679 r. Šlibar Ljudraiia, Lepodržne vaje za mladi* no in ženo 46S0 r, Jezernik Marija, Princesa Iza 4681. Koka'j-Zeljeznova Marjana, Brezdomci. Ro? mati 4682. Timmermans Fel. — Zdenka Knez in dr. R. Ložar, Župnik iz cvetočega vinogra« da. Povest. 4683. Mauriac Francois — Edi Kocbek in Jak. Solar, Gobavca je poljubila. Roman 4684. Hugo V — Fr. Terseglav, Leto strahpte 1793. 4685. Svensson Jon — Joža Lovrenčič, Prigode malega Nonnija 4686. Lagerlöf Selma - Rud Kresal, Gosta Ber* ling Rom-m. 4687 Dornik Ivan, Brez oči Novele. 46S8. Roš Franc, Juretovo potovanje in še mar« sika j. 46S9. Zamacois Ed., Dvoboj na život i smrt. Ro« man 1380 h. Sienkiewicz FI., Porodica Poianeckih. Ro« man 1382 h. Kisch E E. ima čast, da prikaže raj Arne« riku. 1384 h. Benoit P.. Ponočnp sunce. Roman izbjeglih ruskih knjeginja. 1386 h. Flabberton John. Helenina dječica. 1387 h. Hauptman Gerh. Die Spitzhacke. Ein phan« tastisches Erlebnis. 11748 n. Istrati Panait. Michail. Jugend des Adrian Zograffi 11763 n Kin Fing Meh oder die abenteuerliche Ge« sch'chte von Hs: Men und seinen sechs Frauen 11765 n Bessedowskv A.. Den Klauen der Tschckka entronnen. 11766 z. Ford Henry, Und trotzdem vorwärts! 11767 z. Landsberger Art., Die Reichen. Burlesker Roman 11768 n. Proust Marcel, Die Herzogin von Guerman« tes Roman. 1177l«72 n Velde Th. H van de E T. oder E. U. (Ehe-Tauglich oder Ehe«Unt°ugliich?) Eine Anleitung zur Beantwortung der Frage: Kann, will, darf und soll ich heiraten? 11774 z Dwinger E E., Zwischen WHss und Rot. Die russische Tragödie 1919— 1920 11775 n. Curtius E R u. A. Ber^straesser. Frank« reich T.: Kultur 11780 z. — II.: Staat und Wirtschaft 11781 z. Herriot Ed.. Vereinigte Staaten von Euro* pa. 117«! z. Asch SHialom, Mottke der Dieb, Roman. 11795 n. Gaisworthv John, Auf der Forsyte«Börse. 1179Č n Wa'pote Jercmv auf der Schule. Ro« man. 11800 n. Lawrence D H, Der Hengst St. Mawr. Roman. 11801 n. ITaenee' Gart Zwi«*-mnnn Roman. 11803 n. Mae^c-'^ck M., Das Lehen der Ameisen. 11804 ?.. Boree K Fr., Dor und der September. 1180? n. Wolff .Tphrmna, Frauen zwischen gestern und heute. Lebensstücke. 11797 n. Vse tu na'-e'fene knii«*e se lahko n?ro?e v kn'igarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica. Šcr.t iakobska knjižnica v Liuhljani. Su« ri trg 11. izposoja vska del'vnik od pol 4. popoldne do ",-sl 8. r^-ečer slovenske, srh o« hrvatske, češke, ruske. poUske. nemške, francoske, italijanske, angleške in esperant« ske kn i ige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno r/kfže. Tzposoievalnina za na dcžeV» zt tri tedne, za znanstvene knj-te «tiri tedne. Na razpolago popolni imeniki knjig. Sport O gostovanju table-ten!s sekcije SK Ilirije v Murski Soboti Kakor je >Jutro« že na kratko poročalo, se je vršil pred kratkim table-tenis turnir med Ilirijo in Muro, ki se je končal z rezultatom 33:31 za Muro. Turnir, ki je bil dobro organiziran, se je vršil v dvorani hotela »Krona< v Murski Soboti, kjer je Ilirija tudi ložirala. Edina hiba „j j niize, ki za resnejši turnir sploh niso uporabne. Vsekakor je športna javnost pričakovala sigurne zmage s strani Mure. Zato je Ilirija drugi dan tem bolj presenetila, ker je izšla iz boja s tako častnim rezultatom in s tem prešla med najboljše table-tenis klube v državi. Igrači SK Mure so nastopili dokaj samozavestno, toda že po prvih partijah so spoznali resnega nasprotnika. Brata Nemca sta ponovno potrdila sodbo o svoji odlični kvalifikaciji, dočim Kardoš in Horvath še nimata zadostne rutine, škerlak in Toth pa bosta s sistematičnim treningom kmalu dosegla višino svojih nasprotnikov. Dame ga. Brodar-Jonaš in gdč. Kordoševa nista pripisovali večje pažnje posameznim partijam in sia zato podlegli premoči ljubljanskih igralk. Gdč Kardoš Katica obeta s svojo mirno igro zelo mnogo. Ilirija ima prednost v tem, da je v kompletni ekipi kvaliteta vseh šestih igralcev enaka, dočim j s Mura in večina drugih klubov oprta samo na trojico dobrih igralcev, od katerih zavisi končni rezultat. Njena sekcija bo že letos na državnem prvenstvu igrala vidno ulogo, kajti klub ima poleg igralcev tudi močno damsko ekipo, od katerih so Wormove in Geržiničeva brez dvoma najboljše v državi. Od posameznih igralcev bi omenil Horskega, ki je odlično nadomestil vrzel zaradi odsotnosti Grünfelda; tudi Lanti je svoj prvi turnir dobro prestal. Ostali igrači so nudili nepričakovan odpor z izjemo Dénesa. ki je bil zlasti drugi dan skrajno nerazpoložen. Od posameznih igralcev so dosegli Worm 4 zmage, Denes 5, Lowe 7, Girgon 5, Lanti 1, Horsky 5 in dame gdč. Worm lika 4, Geržinič N. 6, Worm Ellen 2. K točkam Mure pa so prispevali: Nemec Janez 11 zmag, Nemec Luuovit 11, Kardoš 7, Horvath 3, Toth 2, škerlak 2, izmed dam pa ga. Brodar 4 zmage in gdč. Kardoš Gaby in Katica po 2 zmagi. Rezultati posameznih disciplin so bili siedeči: single gospodov 20:16 za Muro, double-gospodov 5:4 za Muro, mixed-double 6:3 za Muro, damski double 1:0 za Ilirijo in single dam 7:2 za Ilirijo. Turnir sta organizirla in vodila zelo dobro predsednik SK Mure Lovšin in Nemec Janez. Po turnirju sta odigrala z odobravanjem pristašev obeh klubov načelnika table-tenis sekcij Ilirije in Mure Pevalek in Lovšin komično partijo, ki jih je v treh setih odločil v svojo korist Lovšin z 19:21, 14:21, 21:17. S tem turnirjem, ki je uspel nad vse pričakovanje, sta pionirja slovenskega table-tenisa SK Mura in Ilirija ponovno pridobila javnost za ta lepi sport. E. N. Razpis skakalne telane za prvenstvo Mariborskega zimskosportnegu podsaveza v Mežici dne 25. januarja 1931. Skakalno tekmo organizira SPD Mežica (Zimskosportni odsek). Tekmuje se po pravilih JZSS ter lahko startajo samo člani, verificirani pri JZSS. Prijave se sprejemajo do 24. I. 1931 na naslov: SPD Mežica, (zimskosportni odsek) ter znaša prijavnina Din 10.—. Za prijave dne 25. t. m. se plača dvojna prijavnina. Start za telano ob 10. Za prevoz zunanjih gostov z avtobusom iz Pre-valj do Mežice ie potrebno urejeno. Vodstvo tekme: Predsednik tekme: inž. Ivo Krivospičenko, tehnični vodja: inž. Josip Tiringer, sodnik: dr. I. Kmet, istočasno zastopnik JZSS in nadzira izvedbo tekme, merilci skokov: inž. Božo Pirkmajer, Ludolf Gallob, Mirko Stopar; starter: inž. ? i-ro Baraga in Franc Pogorevnik; zapis i-kar: Martin Ule, Stanko Vončina in Mi.cs Ličen; nadzornik na odskoku: Franc Po-leiner in Herbert Kališ; nadzornik na doskoku: inž. Avgust Gogsla in Josip Rosba-cher; zdravnik: Dr. Adolf Ramšak. Tekmuje se samo v kategoriji seniorjev in junioriev. Prvak kategorije seniorjev prejme plaketo ter naziv prvaka MZSP, prvak juniorjev kolajno. Drugo plasirani prejme v vsaki kategoriji znak MZSP. Razdelitev nagrad ter razglasitev rezultatov bode v Me-ici po tekmi. MZSP. t ««dello 18. Januarja ob TS N* kolo« jv.*u bo čakal* vojaška godba ter t.e bp raz-vila odtod p»/vorka po Aleksandrovi, Sodni, Tattenhachovi ulici, Glavnem trgu. Gosposki in Slovenska ulici na Grajski trg, kjer Ivo razhod. Vsi udeležena' b' do odšli nato v restavracijsko dvorano hotela Orel, kjer se bo vršila razdelitev diaril in razgla« sitev rezultatov. Naprošamo cenj. občinstvo, častno nastopili. Zaradi hitrejše obiave rezultatov ho v Ribnici posV»va!a pošta vso nedeljo. Opo« zar jamo predvsem m»h,;k<;. naj ne za>mmF prisostvovat* izredni nrUnki. prvim velikim smuški m tekmam v Ribn:cì. a na večer naj s poh-xlm v povorki pokaže solidarnost z zimskoeportnfki. V soboto p.' ie iz prii.a.zrosti dostavil g. Cooič. a za kritje stroškov rc računa na rvsi-bo minimalna cena 25 Din. Prijave spreiema g. Bureš. Vods-tvo od vseh vlakov na K'.-nni vrh iiz nos fa i e Fa!a pre< vzamem funko'ionarji p^lsave/a. Zaradi prenočišč v Ribnici in zaradi prebrane so vsi tainošnji faktorji pokazali vcKko uvMev» nost ter ni«dvo naivečie u£r»drY»sti. Naj» boliši prihod v Ribnioo je z zadnjim vlakom v .soboto. Omenjamo, da le prevzel zdravniški nre-gled ra^en dr Soku.le te prijaznosti v Rib« nioi tud' dr. Pavel Voušek, za kar se mu iz-rka iskrena zahvala. Ppvratelc vseh udeležencev velike smtiSke tekme za dravsko nrvenstvo vr. Ribnice se vrši s posebnim vlakom, ki pride v Maribor Službene objave (Seja u. o. dne 14. januarja 1931.) Prisotni gg.: Ribarž, Stanko. Kuret, KraJj, Dorčec, BuJjevič, Novak, Bostič. Na znanje se vzame podrobno poročilo delegatov LNP o poteku skupščine JNS, 14. decembra 1930. v Beogradu. Pismeno poročilo bodo prejeli tudi klubi LNP. V naslednjem sporočamo sklepe, ki tair girajo predvsem klube LNP in ki so bili sprejeti na skupščini JNS 14. dee. 1930: a) Zavrne se priziv Jad. Bačke (Saboti« ca) proti kazni, ki je bila potrjena po u. o. JNS kot neosnovan. Toda imenovani klub se oprošča od kazni, tako da sme odigrati vse prvenstvene tekme, katere je izgubil par forfait v času trajanja kazni. Istotako se reši tudi priziv SK Ilirije iz Ljubljane, medtem ko se ŽSK Hermes iz Ljubljane oprošča samo od nadaljnjega vzdržavanja kazni. b) SK Reka iz Ljubljane se oprošča de« name kazni v višini 400 Din, izrečene po LNP. c) Določajo se sledeče takse za savezne sodnike: za sojenje meddržavnih tekem KM) Din. medmestnih in prvorazrednih te« tem 80 Din. za vse ostale tekme 40 D'n. dì Dohodki (inkaso) prv. tekem ZNP. ONP in LNP se razdele tako, kot se dele dohodki v BLP, v kolikor ne postojijo po« se'oni ugovori. Klubi LNP se pozivajo, da javijo do 20. t. m. koliko izvodov pravil in pravilnikov JNS žele. Pravila je dal JNS tiskati, bodo v najkrajšem času dotiskana. SK Retju v Trbovljah se sporoča, da je bil sprejet v redno članstvo JNS z dopi* som JNS, štev. 24o7. Pozivajo se: SK Javornik. SK Disk, SK Elan, SK Hrastnik. SK Amater, SK Trbov» He. SK Dobrna, SK Retje. SK Šoštanj, SK Ptuj iin SK Mura, da javijoTNP, če so pri« pravljeni od:grati medsebojne tekme za po« kal tvrdke »Tekstilne industrije dd.« Va» raždin, na lastne stroške. Tozadevno poro» čilo naj navedeni klubi pošljejo LNP naj« dalje do 20. t. m., ker mora LNP o tem poročati JNS glasom dopisa JNS št. 2476 od 31. decembra 1930, Poziva se SK Ilirija, da javi LNP do 20. t. m. če obstoje zapreke proti verifikaciji igr. Kreča Stansilava za drug klub. Enako se poziva SK Grafika zaradi igralca Turči« ča Juraja. — Poziva se MO Celje, da takoj pošlje obračun pokalne tekme Atletik : SK Železničar, odigrana 14. dee. 1930. v Celju. — Na znanje se vzame dopis MO Celje št. 43*30. — Dopis SK Amater, št. 212 in ŽSK Hermes št. 270 se bosta odpo« siala s priporočilom na označeni naslov. SK Iliriji se sporoča na njen dopis z dne 9. januarja.. 1931, da je nemogoče ugoditi prošnji za popravek verifikacije igr. Pfei« ferja M. Imenovani je bil verificiran v smi» slu nravi! in odredbe JNS. Verificira se s pravico nastopa v medna» rodnih tekmah 21. decembra 1930, v prija» tel j sk ih tekmah 13. marca in v prv. tek« mah 13. junija za SK Železničar igr. Herič Josip. SK Rapid Maribor se poziva, da ja» vi do 20. t. m. event. zapreke proti verifi« kaciji "gr. Tergleca Ivana za drug klub. V smislu dopisa SK Olimp. št. 102«30 sc črtata iz seznama verificiranih igralcev Žlender Matevž in Orel Franc. SK Železničarju se sporoča, da ho prejel na do->is z dne 14. dee. 1930 pismen od« govor. — Tajnik I. Preložitev drsalnih tekem. Zaradi raz» meroma pozne otvoritve drsališča oz. pre« kratkega treninga drsalcev je SK Ilirija pri» morana preložiti tekmo v umetnem drsanju za prehodno darilo dr. Fuchsa, tekmo ju» niorjev in damsko tekmo, ki so bile raz» pisane za 18. t. m., za teden dni, t. j. na soboto in nedeljo 24. in 25. t. m. Rok za prijave je podaljšan do 24. t. m. opoldne. Podroben razpis z obveznimi vajami je bü objavljen v »Športnem listu«. Prijave se naslovi na SK Ilirija, drsalna sekcija, ka» varna »Evropa«. Športno drsališče SK Ilirije. Uprava dr» sališča sporoča cenj. drsalcem, da je otvor» jena blagajna vsak večer samo do 20. Po tej uri ne bo smel nihče več na drsališče. Vsi, ki bodo prišli na drsališče pred 20. bodo mogli ostati tam najdalje do 21.30. Sezonske vstopnice so letos izjemoma ve» Ijavne tudi ob nedeljah in praznikih, če na te dneve ni javnih tekem, zabavnih prire» ditev ali koncertov na drsališču. — Uprava drsališča. Iz SK Ilirije. V ponedeljek 19. t. m. ima hazenska ženska lahkoatletska sekcija prvi sestanek Izvoli se nova sekcijska uprava in določi športni program za sezono 1^31. Radi važnosti sestanka naročam vsem igral» kam. kakor tudi atletinjam, da se ga ude» ležijo polnoštevilno. Na vse. ki bodo brez zadostne opr.avičbe izostale, sekcija v bo» doče ne bo več računala. Na sestanku bo» do razdeljene klubove izkaznice za 1. 19*1 Sestanek se bo vršil ob 18.30 v klubski sobi kavarne Evropa. — Odbor ponovno prosi vse one članice in člane, ki bi hoteli sode» lovati pri izvedbi »Bohcmskega karnevala*, da se javijo nemudoma na naslov priredi» tvenega odbora v kavarno Evropo. S prt» j avo nai se navede točen naslov in po možnosti posel, ki ga želi opravljati vsak poeò'nec. Zimskosportni odsek SPD Maribor Ru«e poziva vse svoie članstvo, tudi on,o, ki se nc bo udeležilo podsaveznih tekem, da se udeleži v smuški opremi sprevoda po •mestu iz glavnega kolodvora .«b 18.30. Prijave za Bohini. Zimskosportni od« sek SPD M3-rihor—Ruše ponovno poziva vse ono članstvo, ki sc namerava udeležiti mednarodnih tekom, bodisi kot tekmovalci •di kot gledalci, da se pri'avi najjkasneie do oobo'e 17 t. m. dopoVlne ori g. Burešu v Vetrinisti ulici in izjavi koliko tvstelj :n za kateri čas jih potrebujejo. Pozneje pri javi ipnim odsek ne bo mogel preskrbeti prenočišča. Postelje stanaio 10 15 in 70 di» nariev. prehrana pa po 30 40 in 50 Din. Vremensko poročilo JZSS z dne 15. ja* ntiaria: Rateče plamca: —5 stopinj, snega na stari nodlagi 40 cm. pršič. smuka ideal» na, izgledi za nedeljo zelo dobri; Kranj» ska gòra: položaj isti; Vaivazorjeva koča dolora: sneg zmrznjen, smuka po pia» uinah ugodna; Zelenica: —3 stopinje, snega ni podlagi 15 cm, pršič, smuka idealna, iz» gledd za nedeljo dobri; BoHinj: —10 stopinj, vreme jasno, smuka zeiu ; godna; Ra» kitna: +7 stopinj, vreme južno, smuka ne» upocina; Mariborska koča: temperatura —5 stopinj Celzija, 15 cm suhega pTŠiča na sta« r: podlagi, veter sever, sankališče upo^ r-jbno; Ruška koča: —5 stopinj Celzija, 15 centimetrov suhega pršiča, vreme oblačno, veter sever, sankališče uporabno do Ruš: Koča na Klopnem vrhu: —7 sfopluj C, 20 centimetrov suhega pršiča, vreme oblačno, veter sc-rr: Koča na Pesku: —7 stappa j G, 20 cm suhaga pršiča, vreme oblač::o, veter sever: Zavetišče pod Ribniškim jezerom: —8 stopinj G. 25 cm suhega pršiča na stari podlagi, veter sever, oblačno. Izgledi za nedeljo povsod zelo dobri! Smuka idealna! Vremensko poročilo JZSS po stanju z dne 15. januarja. Rateče=PIanica, tempera» tura —5. snega pršiča na stari podlagi 40 centimetrov, smuka zelo dobra, enako ir» gledi za nedeljo. — Kranjska gora, položaj isti. — Vaivazorjeva koča pod Stolom, sneg zmrznjen, smuka po planinah dobra. — Zelenica, temp. —3, snega na podlagi 15 cm, pršič, smuka idealna, izgledi dobri. — Krvavec, sneg suh, smuka ugodna. —• Rakitna, vreme južno, smuka neugodna. —-Pohorje, temp. —5 do —8. 20 cm pršiča na stari oodlaei. vreme oblačno, smuka z-'-.lo ugodna, izoledi za nedeljo enako. — Bo« h inj. temperatura —10, vreme jasno, sinu» ka uiodna. SOKOL Sokolsko društvo Gotje. Ob lepi ude« ležbi članstva se je vršila v nedeljo v šoii v G.oriah glavna skupščina mladega dru» štva. Namestnik starešina br. Jakob Jun je ugotovil sklepčnost, pozdravil navzoče članstvo, predvsem pa župnega delegata brata Sušnika z Jesemc. Iz poročil dru» štvenih funkcijonarjev je razvidino, da se vrše redno odh.orove scie, da stric društvo 172 članov in članic in lepo število narašča« ja in dece. Tekom štirimesečnega društve» nega obstoja je imelo društvo okrog 42 tisoč dinarjev denarnega premeta, si na« bavijo najpotrebnejše telovadno orodje ter poslalo 2 člana in eno članico v župni pred» njaški tečaj. Društvo ima pevski, smuški, veselični in gradbeni odsek. k; je že naku» pil stavb:šče za gradnjo doma. Telovadba vseh oddelkov se za enkrat ne more vršiti v takem obsegu kot bi bilo to želefci zara« di pomanjkanja primernih prostorov za te» 1 ovadbp. Uprava društva bo za enkrat pre» uredila gospodarsko poslopje br. Jana ter z malimi stroški preuredila v telovadnico, ki bo 12 m cfoiga. 4 m široka in 5 m viso» ka ter bp ustrezala svojemu namenu toliko časa. da si društvo nabere sredstev za d x orad'tev kastnega doma. Sokol Laško. Dne 12. t m. se je vršila letna skupščina v nabito polni dvorani hotela Savinje. Starosta br. Križnik je po uvodnem pozdravu prečita! poslanico Save-za, ki ie napravila globok dojem na zborovaice Iz poroči1! funkcijonariev smo uvideli. da se je starešinstvo zavedalo v polni meri svoie naloge. Največji udarec je bi! prizadet društvu, ki še nima lastnega coma vsled odpovedi društvene telovadnice. Gradnja lastnega doma je tvorila vsled tega eno glavnih točk dnevnega reda. Načrti za dom so s:cer že vzgotovljeni (izgotovü iih je brezplačno stavbenik g Ciuha iz Trbovelj za kar mu bodi izrečena tem potom iskrena zahvala), vendar so se povili pesimisti ob višini gradbenih stroškov, ki so proračunanj na okroglo Din 400.00O med tem ko zn^ša dništveni gradbeni tond svino 80 000 Din. Vse te dvome ie razpršil brat dr Roš, ki je res s Sokolskim poletom ki ne pozna nobenih ovir, navajal vire. ki bodo omogočili uresničenje projekta. Iz va-janjem br Roša so zborovaici vzhičeni pritrjevali in k sklepu pooblastili društveno stareš;nstvo. da začne na realizaciji tega načrta intenzivno delovati za kar nai nri-tegne v odbor še nekaj bratov-gospodar-skih veščakov, kot stavbeni sosvet. Nadalje ie občni zbor odobri! prevzem godbe-nega orkestra, ki bo tvori! odslej — v smislu pravilnika — društveni godbeni odsek. Po izčrpanju dnevnega reda. oz. pred prehodom k volitvam je povzel besedo br. dr. Franio Roš ter poudarja! da zasluži dosedanja društvena uprava za vzorno delovali ic v minmlem letu vso zahvalo ter predlagal, da se v priznanje temu požrtvovalnemu delovanju imenuje za začeto poslovno leto celokupna dosedanja uprava, odbor-niško mesto, ki se je izpraznilo z odhodom br. Stanovska, pa nai se spopolili z br. Jenkom. Predlog je bil soglasno sprejet, na kar se je izvolil še častni sod. Glavna skupščina Sokola v Hrastnika se je vršila nedeljo 11. t. m. v Narodnem domu. Nivzočih je bila komaj tretjina vse« ga članstva, kar jc treba grajati. Župno starešinstvo jc zastopal župan poA^tarešir.» br. Poljšak iz Zagorja, ki je v kratkem n i. gpvoru navduševal navzoče za intenzivno soko'sko delo in Tvrševo idejo. Starešin« br. Grozn'k se je spomnil v uvodi• ih po. zdravnih besedah najvišjega pokrovitelja kralja ter starešino SKJ. prestolonaslednik i Petra, dalje umrlih članic in podal tudi k< t matrikar število članstva, ki sc je dvigni o v letu 19.30 za 36. V savezni tečaj odic'i društveni načelnik br. Završnik je poslal ob» širno in stvarno načelniško poročno. Ker io že ocSšel br. tajnik na novo službeno mesto, ie pod d prosvetar in začasni tajnik br. Mah» kota tajniško poročilo vezano s prosvetnim, ki je bilo zelo izčrpno. Namesto obolelega in odsotnega blagajnika br. Hofbauerja je prečital blagajniško poročilo br. starešina. To poročilo je v toliko razveselilo da se je stari dolg iz leta 1929 poleg rednih ob» veznosti v poslednjem poslovnem letu po» ravna1. V imenu revizijskega odbora je po« ročal br. inž. Persoglio. da je bilo blagaj» niško poslovanie točno in v nailcpšem redu, nakar jc bil blagaimku din absolutorij. Z odobravanjem so bila sprejeta vsa poročila funkcijonariev. Staro upravo so na izpraz» njenih mestih izpopolnili: tajnik s. Grozni» kova, načelnik br. Volk in ßestra Slana, t % bormški bratje: Cestnik, Brečko in Brvn. Öianerina ostane ista, za nove člane se vpelje na novo vnisnina. Z željo čim več;ih usnebov v 1. 1931 je br. starešina zaključil občni zbor. Spominjajte se slepih! »JUTRO« It » ! 8 ...... mi Boòffia, IT. I. Iz življenja in sveta razbojniki, zato Je pognal, da M Jfm ušeL Šele po časopisnih vesteh 8i je domislil, kaj bi to utegnilo biti. Odšel je čez nekaj dni na dotično mesto in je na cesti res našel drobce meteorita. Javil je svojo najdbo meteorologom, ki sedaj iščejo, kam da se je zaril glavni del meteorja. Pripeti se zelo redko, da utrinek pade na človeka. Pred 100 leti se je enak primer zgodil v Ameriki, pred dvema letoma pa je izpodnebni kamen ubil nekega domačina v Indiji. To sta edina dva zgodovinsko ugotovljena primera. Jnnak biljarda Ludvik Haubl (goloroki mož) po svojem rekordu na biljardu. Igral je nepretrgoma 78 ur, napravil v tem času 16.116 pik ter najdaljšo serijo 217 pik. Dosedanji rekord $e bil 64 ur 10 minut nepretrganega igranja. Na junaka je ponosna vsa Nemčija, osobito rojstno mesto Frankfurt. Velika beda v Ameriki Amerika velja v domišljiji preprostega naroda še vedno kot dežela blagostanja, kjer se cedi med in mleko iu kjer dolarji kar frfotajo po zraku. Baje ima tam vsak delavec svoj avtomobil in svojo hišo ter živi kakor gospod. Na žalost pa je resnica malo drugačna. O njej gotovo zgovorno priča samomor obupanega ostarelega delavca Haggertyja v Nevrarku, ki je zapustil naslednje kratko pismo, preden si je vzel življenje: >Nimam kruha! Nimam denarja! Nimam prijateljev! Ne preostaja mi drugega, nego smrt'-? Ta dogodek, ki gotovo ni osamljen, govori dovolj iasno, da se za zunanjo krinko blagostanja skriva režeča se spaka beda. Tega ne more zakriti tudi statistika, ki jo posnemamo iz istega lista in ki navaja številke uporabljenega pudra ter drugih kosmetičnih sredstev. Ko si posamezni nesrečniki jemljejo življenje, trosijo ameriške dame letno 56 milijard dinarjev za krasilna sredstva. V tonah so leta 1929. prodali v Zedinjenih državah 3000 črtal za ustnice, 4000 riževe moke, 6000 toaletnih soli, 25.000 razneh krem za kožo, 9 tisoč finega mila. 50-000 zlate kreme in 27.000 raznih dišečih vod in vodic. Kakor rečeno, veljajo te številke za tone. Pri tem je zanimivo, da vse to razkošje odpada na neznaten odstotek kakih 4 milijonov imovitejših dam. Prilično enako število ljudi tudi strada v srečni Ameriki. Uspehi nemškega smučarja Glassa Walter Class, eden najboljših nemških zimskih sporntikov, je dobil pri tekmah v Vogtlandu prvo nagrado za svoje izvrstne skoke in vzorni tek na smučeh. Z Dunaja v Prago Slm ■enei na Dunaju — Deluk in njegovi uspehi — Bratislava — Srečanje z Oskar» jem Nedbalom — Brno Čez tri tedne sem prebil na Dunaju, videl tn slišal sem v tem času toliko stvari, da bi mi moralo dati uredništvo vsaj še en« krat toliko časa svoje stolpce na razpola» go, da bi vse popisal. Naj zadostuje to malo, kar sem povedal v prejšnjih pismih. Ln sedaj še nekaj o našem Tarn k direktor* ju in Ahasveru Ferdu D-elaku, ki sem ga dobil na Dunaju in ga povedel v sloven» sko kavarno, da mi pove o svojih teatrskih avanturah. Prej moram še povedati, da je na Wiednerci tako zvana slovenska kavar» na, kjer se sestajajo naši bodoči inženjerji. Zašel sem tja in dobil celo kopico fejst fantov, s katerimi sem marsikakšen po» poldne presedel v družbi. Delaka sem te» daj spravil tja in mu izprašal vest Pri* povedoval mi je o svoji karieri. Razpisali so nagrado za revijo »1030«. Delak je do« bil prvo oceno in režijo te stvari. Uprizo* ritev je bila v .Sophiensäle in je zanjo uporabil vsa tehnična sredstva: radio, film, lutke v človeški velikosti, viseče ravnim e itd. Materialni dobiček .5000 šilingov je raztrosil po Švici, Tirolu, Franciji in Nem» čiji, kjer je bil na študijskem potovanju in kjer si je od blizu ogledal vsa moderna gledališča (Tairova, Maverholda, Pitojeva Battvja in Cerniera). Na Dunaj se je vr» nil na povabilo društva »Unser Theater«, to je gledališče avantgarde, ki ga vodijo prof. Gali, Josefovicz in Swarovskv. S te» mi ljudmi študira sedaj Hindemithovo otroško onero: »Wir bauen eine Stadt«, Kurta Weilla »Der Jasager« in Kästnerje» vo: »Emil und die Detektive«. Sedaj je tudi režiser »Zveze avstr. kulturnih dru» Protihusitski praznik na Češkem Kot protiutež proti češkemu narodnemu prazniku pripravljajo češki katoličani, na čelu gibanja pa stoje češki Nemci, poseben katoliški praznik, ki naj velja mučenikom, padlim za vero pod husitskim režimom. Češki listi, ki poročajo o tem gibanju, pravijo, da je v ta namen že izšla debela spornenica, ki opisuje grozodejstva husitov in priporoča kanonizacijo mučenikov. V zvezi s tem tudi poročajo, da češki Nemci v mestu Mosti že dolgo praznujejo spomin ria husitsko dobo dne 5. avgusta, ko nosijo v procesiji velik kip Matere božje, ki mu tiči v rami sekira. Legenda pripoveduje, da je po osvobojenju mesta po husitih vdrl v cerkev husit-ski stotnik in z bojno sekiro udaril po Materi božji. Sekira pa za čudo ni prodrla globlje v les, pač pa je kip nenadoma vzkliknil po nemško:' > Žižka, Žižka, ti boš zmrznil.< Mož sicer ni bil sam Žižka, ali brez čudeža ni bilo, kajti sneg je še isti dan pobelil vse mesto in okolico, dasi je bilo v avgustu. Razen te čudežne podobe imajo za ta namen pripravljenih več starih knjig, v katerih so popisana razna mučenja menihov, ki bodo postali blaženi. Velik meteor nad državo Idaho Nad Idako v Zedinjenih državah se je na Sveti večer ob' 21. uri pokazal na obzorju silno svetal utrinek. Nekoliko trenutkov se je razžarelo vse obzorje, nato pa se je zaslišal grom in meteor je brezslišno utonil v temi. Zanimivi prirodni pojav je opazilo nekoliko stotin ljudi v raznih mestih in državni meteorološki zavod je preiskoval pojav in ga zasledoval toliko časa, da je ugotovil, kje je padel na zemljo. Zgodilo se je to v daljavi kakih 2000 km in meteor je priletel na tla v državi Indiani. Opazil pa je stvar neki 17-Ietni mladenič, ki se je z avtomobilom peljal z dela domov Na samotni cesti je nenadoma nekaj švignilo mimo njega, predrlo streho na vozu, udarilo ostro ob cesto in izginilo v polju. Mladenič je mislil, da so ga napadli štev«. Udejstvuje se pa šc kot novinar in pripravlja za Barbusseov »Le Monde« študijo o slovenski moderni, za ».Die neue Jugend« piše razpravo o sodobnem gleda* ILšcu. Zadnje čase se ukvarja tudi z vpra» sanjem primorske emigracije in pripravlja knjigo iz njenega življenja »Brezdomci«. Ko sva tako klepetala, ga je obsedlo do» motožje in izrazil se je, da bi rad šel spet v Ljubljano. »Fant,« sem mu pridi*»oval »ti si profet in za profete ni domačija! imel si Tank, pa so ti ga polomili, sedaj imaš barko, ki dobro fura. Ostani pri njej in nazi, da je ne zafura.š.« Prikimal je in šla sva vsak na svoj dom. Nekoliko dni kasneje sem že bil na Slovaškem v Bratislavi, kjer sem imel namen obiskati mojstra Ned bala. Rekli so mi, da nihče razen njegovega advokata ne ve za njegova pota. Sedanji ravnatelj opere E. Roso! mi je razloži-1 vse težave njihovega poslovanja. V mestu živijo Slovani, Nemci in Madžari. Enkrat v tednu so nemške, enkrat madžarske, ostale dneve slovaške pre Is ta ve. Madžarsko predstavo bojkotira» jo Nemci in Slovaki, nemško ignorirajo Madžari in Slovaki, a slovaško Nemci irt Madžari. Večen križ je s temi tremi kul» turami, ki se križajo in tepejo med seboj. Subvencija je majhna in obisk še manjši. Zato pa uspevajo zvočni kinematografi, ki jih je nič manj nego 14. Bratislava je slo» vaška prestolnica m se je po vojni razvila v lepo mesto, vendar za lepe umetnosti tam še ni dovolj pognojenih taL Na poti v Brno sem ugledal v jedilnem vozu O Nedbala. Povabil me je k mizi. povedal sem mu, da sem ga zaman iskal v Bratislavi, hotel pa nisem napeljati pogovora na tamošnje gledališče, ker sem vedel, da bi mu bilo neprijetno. V Brati» slavi niso verjeli njegovi bolezni, temveč Priporočljivo za knjižnice Berlinska državna knjižnica je na» stavila dva fotografa s posebnimi apa» rati, ki obiskovalcem za zmerno pri» stojbino takoj posnameta zaželjene strani ali odstavke iz poljubne knjige, časopisa oz. tudi slike in glasbene no» te. S tem si bo prihranil marsikateri visokošolcc ali znanstvenik dolgočas» no prepisovanje potrebnih izvlečkov. Jeklene knjige Znameniti izumitelj Edison je sporočil, da se mu bo kmalu posrečilo nadomestiti sedanje papirnate knjige z jeklenimi. Novo tenko in popolnoma belo jeklo bo znatno močnejše in tudi cenejše nego papir. Javnim knjižnicam, šolam in drugim zavodom ne bo več treba z novimi izvodi nadomeščati obrabljenih starih. Vprašanje o prekomerni teži ne obstoji več. Knjiga s 4000 strani navadne oblike bo komaj dva palca debela in bo tehtala manj nego 500 gramov. Miss Boulton Angležinja, ki je ustrelila v St. Moritzu nemškega pisatelja Kuna Hoferja ter potem tudi sebe nevarno obstrelila. Vzrok atentatu je ljubosumje in ogorčenje zapuščenega dekleta. Leteče žabe Na otokih Vzhodne Indije, osobito na Javi, Borneu in Sumatri so razisko-valei-naravoslovci nedavno odkrili novega krkona, ki ima podobo žabe, ki pa ima lepo sposobnost, da zna letati. Žaba živi navadno v vrhovih visokih dreves in se le v izjemnih primerih spušča nižje ali ceio na tla. Skakajoč z veje na vejo si lovi za brano vsakovrstne žuželke, skače pa sila spretno ter se v zraku lovi z nožicami. Med prsti, ki so dolgi, ima tanko mrenico, kakor za plavanje, ki pa ji služi kot padalo. S temi mrenicami pada žaba polagoma iz višine v poševnem letu in se tudi pri skoku na zemljo iz višine 100 m ne poškoduje prav nič. Med naravoslovci je to odkritje izzvalo samoumevno veliko zanimanje. Ali ste že naročeni na ..ŽIVLJENJE IN SVET"? so mislili, da se je hotel zmuzniti finamč» nim težkočam, v katere je zašlo gledali» sce. Našemu ravnatelju g. Poliču sem orne» nd to svidenje z Nedbalom v pismu in mu pisal, da sem Nedbala dobil v vlaku res» nično bolnega, z zlomljenimi živci, apa» ti enega in indiferentnega za vso okolica lovedal mi je, da se pelje v Prago, To je bul menda njegov zadnji poskus, da bi dobil kritje za deficit gledališča. V Brnu sva se poslovila, naročil mi je pozdrave za gospo in gospoda ravn. Poliča in jaz sem izstopil. Točno dva tedna kasneje, istega dne n skoraj ob isti uri je prostovoljno končal svoje življenje. V Brnu sem dobil polno znancev fe ljub» i .lanske opere. Pred vsem BaJatko in njo» govo ženo go. Vero, ki sta me prijazno sprejela pod svojo streho, Cvejica, plesno uciteljico Svobodovo in Rozumovo, vsi n©» kdanji člani naše opere, sedaj pa pri brn« ski, ki ima dobre pevce in lepe, zaokro» žene predstave Videl sem štiri predstave m dobil vtis solidnega gledališča, ki mora kakor pri nas strašno veliko reproducbrati. da vzdrži zanimanje publike. Balatka je šef orkestra in si je že v enem letu ustvaril tako ugleden položaj, da mu ne bo tr«» ba točiti solza po svojem prejšnjem mestu. Ciledalisce je večje od našega, orkester tu« di večji, pevci dobri, vendar mi ostane občutek, da smo mi naprednejši, da je pri nas teatrski aroma močnejši in bolj svo» tovnjaški Tudi tu se križata dve kulturi, češka in nemška, vendar se ne tepeta tako izdatno in pogubno kakor v Bratislavi Tako, sedaj pa v Prago. Zanimiva gradacija: Iz glavnega mesta Slovaške v glav» no mesto Moravske m od tu v glavno me» sto vse Češkoslovaške! M. Bravničar. Stavba mostu v Ameriki Pri gradnji mostu čez reko Ohio so železne mostne konstrukcije naložili na brodove in jih po vodi pripeljali do mostnih opor, nakar so oboke cele vzdignili na opore. Na ta novi način so znatno skrajšali čas, potreben za gradnjo mostu. Vrhunec birokratske zabitosti Ni na božjem svetu dežele, kjer bi si uradno kljuse ne privoščilo kakega posebnega komada, da dokaže opravičenost svojega obstoja. Madžarska pa ima nedvomno rekord, kajti nedavno je tamošnji uradni šimelj zagrešil stvar, ki je naravnost nečloveška v svoji neokusnosti. Zgodilo se je namreč, da si je neki nesrečnik, nameščenec cestne železnice v Budimpešti, vzel življenje. Prišel je po naporni celodnevni službi domov in si v obupu pognal kroglo v srce. Drugi dan je zbral ravnatelj oddelka vse osobje okoli sebe ter jim razložil nelojalno postopanje pokojnika do svojega delodajalca. Na dolgo in na široko jim je opisoval, kako silne obsodbe vreden jc čin nesrečnega delavca, ne zavoljo samomora, marveč zato, ker se jc ustrelil v službeni obleki, ki je bila last družbe. »Ako se ustreli nameščenec,« tako je govoril nečloveški idi jot., >v uniformi, ki je last tramvajske družbe, stori s tem veliko brezobzirnost napram družbi, kajti strel preluknja uniformo in jo omadežuje s krvjo, da taka obleka često ni več uporabna in je ne moremo dati drugemu delavcu.< Da bi dokazal še bolj svojo brezsrčnost in brezdušnost, je mogočni ravnatelj ukazal naposled: »V bodoče tega ne bomo več trpeli. Kdor kljub prepovedi v službeni obleki zagreši samomor, bodo morali škodo na obleki plačati njegovi sorodniki.« Moderne kitaiske ženske Po poročilu >Timcsovega< poročevalca je na Kitajskem eden izmed najzanimivejših pojavov osvoboditev in enakopravnost ženske v javnem in zasebnem življenju. Kitajske ženske so danes že profesorice, zdravnice, uradnice državnih in zasebnih podjetij, agi-tatorice, diplomatile in celo igralke. Slednje je tem zanimivejše, ker so na Kitajskem še do nedavna igrali vse ženske vloge moški Mnogo govore o tako zvani dinastiji Sung, ki je v deželi ena izmed najuglednejših rodbin, kajti znani kitajski revolucionar in prvi predsednik republike dr. Sunjatscn je bil poročen z ženo iz te rodbine. Sestro vdove reformatorja je vzel za ženo general Cankajšek, minister trgovine se je oženil z drugo sestro in s tem je postal finančni minister T. V. Sung njiju svak, ker je sam brat Sun-jatsenove vdove Vse te žene so moderno vzgojene in omikane ter uživajo na Kitajskem velik ugled. Doslej so vladali med Kitajci od pradavnih dni mogočni predsodki proti ženski. Po Konfuciju je bila ženska samo služkinja in predmet veselja. Treba pa jo ie bilo držati strogo, kajti modri Konfucij pravi: ako smo napram njim ljubeznivi, izgube svojo skromnost in se prevzamejo, ako pa smo umerjeni, so zopet nezadovoljne. Kljub temu pa ie bil na Kitajskem vpliv matere daleko večii nego vpliv očetov in v rodbinah je odločevala običajno mati. Ločitev zakona je na Kitajskem že stara uvedba, dovoljena pa je bila v glavnem 1« iz sedmerih razlogov: nenravnosti, ljubosumnosti, umora, spletkarstva, neposlušnosti do moževih roditeljev in go- bavosti. Izvleček iz programov Sobota. 17. januarja LJUBLJANA 1*2.15: Plošče. — 12.4S: Dnevne vesti. — 18: Na poved casa, plolèa, borza. — 18: V doiini gradov. _ 18.3o: Koncert radio-orkestra. — 10.30: Angleščina. — 20: Prenos opere iz Beograda. — '22.30: Napoved časa in poročila. Nedelja, 18. januarja LJUBLJANA S: Kmetijska ura. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versk« predavanje. — 10.20: Pregled evropskega gospodarskega trga. — 11: Koncert radio-orkestra. — 12: Napoved časa in porofrla. 15: Predavanje o kmečki ženi. — 1.5.30: PloJče. — IG: llumoristično člivo (Milčin-ski). — 10: Koncert radio-orkestra. — 20: Prenos iz Prage: Beethoven: Simfonija št. IX. — 22.15: Hawav-jazz. BEOGRAD 9' Prenos iz Saborne cerkve. — 11: Plošče. — 12.30: Koncert radio-orkestra. — IG: Narodna glasba. —- 17.30: Narodne pesmi na harmoniko. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 22: Poročila. _ ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert. — 17: Koncert komorne glasbe. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. - 22.10: Koncert lahke glasba — PRAGA 10: Koncert iz Moravske Ostrave. — IS: Koncert moderne glasbe. — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20: Prenos simfoničnega koncerta. — 22.20: Koncert iz Moravske Ostrava. — BRNO 16.45: Koncert komorne gh=be. — 18.15: Delni prenos Prage. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert glasbe na pUiala. — 20.30: Klavirski koncert. — 22.15: .Mešan glasbeni program. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.20: Zbo-rovski koncert. — 11.05: K on ceri dunajskega simf. orkestra. — 13.05: Plošče. — 15.05: Lahka glasba orkestra. — lJ.3o: Koncert komorne glasbe. — 19.40: Večer arij in duetov. — 20.39: Dramski večer. — 22.25: Koncert lahke glasbe. — BERLIN 19: Glasba IL Wolfa. — 20: Orkestralen koncert. — Godba za ples. — KÖNIGSBERG 16.30 : Popoldanski koncert. — 18.30: zartove klavirske sonate. — 19.45: Koncertni večer. — 21.05: Zabaven program. — 22.30: Godba za ples. — MÜHLACKER 16.35: Koncert orkestra in solistov. — 18: Arije in pesmi. -- 18.30: Moderne klavirska skladbe. — 21.05: Lahka glasba. Kako vkrcavajo cirkus Ogromni «rjavi dvigajo z lahkoto vozove na krov. Dvigalnemu stroju streže en sam delavec ln težavno delo izvršuje le par ljudi. Slika nam kaže vkrcavanje v Hamburgu, odkoder odpluje družba v Kairo na gostovanje. Sobota, TT. 1 im Zane ürey o zadnfega moža Roman »Alo, dleti!« Spoznala je glas: b3 Je Co*ter. Ob mfefl nanj jo |e obffla rahla rro/.nica, ki jo je zdramila in poživila. »Hej, Ellen, ali ste doma?« je glasno vprašal Colter. »Da, seveda sem,« se je oglasila. »Kaj pa hočete?« »Mo — prekleto me veseli, da ste doma. Antonio in njegova skvc sta izginila. Kar skrbelo me je za vas.« »Kdo je še z vami, Colter?« Ellen se je vzravnala. »Rock Wells in Springer. Ta d Jorth je bil tudi z nami, pa srno ga morali pustiti zadaj v neki kladari.« »Kaj mu pa je?« »Hm, precej grdo je zdelan.« je bil počasn? odgovor. Coherjeve ostroge so zažvenketale, 'kakor da bi nemirno drsal t nogami. »Kje sta papa m stric Jackson?« Težek in zlovešč molk, ki je še povečal Ellenin strah. Nazadnje ga je prekinil Colterjev glas, ki se je zdel nekam izpremenjen: »Najbrže se tudi že vračata. Sestanemo se v kladari, kjer smo pustili Tada.« »Ali boste spet odjahali?« »Da... In vi poidete z narra, Ellen.« »Ne.« je odvrnila. »Ho. z nami poidete, pa da vas moram privezati na sedlo.« Njegov glas je postal osoren in jezen. »Tu ni več varno. Ta prekleti Isbelov mešanec nam je s svojo tolpo za petami.« Kakor razbeßen nož je stroOo *> tae EH en ▼ njeno težko srce. Sto vprašanj je hotela zadati Cofterju, a niti enega ni mogia spraviti z jezika. »Odriniti moramo, Ellen, in se skriti,« je nagio nadaljeval Colter. »Vi ne smete sami ostati tu. Kaj bi bilo, če bi vas dobili Isbelovi v pesti!... Obleko bi strgali z vas in vas privezali k drevesu. Da, Ellen ,z nami pojdete ... Slišite?« »Da — pojdem,« je prisiljeno odgovori. »Ho — izvrstno. In podvizajte se. Treba je, da pospravimo, kar imamo.« Žvenket njegovih ostrog in njegov počasni korak sta se oddaljila Ellen je vrgla odejo s sebe, stopila z nogami na tla in nekaj trenutkov strmela v črno praznoto prostora, v temni, sivi jutranji somrak. Mrzel je bil, siv, pust in temen, kakor njeno življenje in njena bodočnost! Bila je prisiljena delati stvari, ki jih je sovražila. Jortho-va Ellen je morala ubrati skrita pota in se potuhniti v grmovju kakor zajec. A slutnja dogodkov, ki so se bližali, jo je izpodbadala. Ellen je odpahnila vrata, da bi spustila v kočo kaj svetlobe. Danilo se je. Na vzhodu je stala jasna, čeprav še skopa svetloba, skozi katero se je še belkasto lesketala zvezda. Rdečkast sijaj je oznanjal prihajajoče solnce. Ellen si je razpustila skuštrane lase, da bi jih oščetkala in počesala. Ob pogledu na borove iglice, ki so ji bile obtičale med pia vi m i kodri, jo je prešinila čudna, tiha bol. Nato si je uniila obraz in roke. Zajtrk je zahteval dokai dela in bila je lačna. ScuLnce je vzšio in izpremenilo sivi gozdni svet. Prvikrat v svojem življenju je Ellen sovražila to zlato svetlobo, prečudno sinjino neba, krik orla in vreščanje šoje; in veverice, ki jih je zmerom tako rada krmila, je to jutro zanemarila. Colter je stopil v kočo. Ali si ga Ellen prej nikali ni bila natanko, ogledala, ali pa se je bil izpremenil. Njegove koščene, trde črte so bile videti nekam dosti bolj texanske kakor po navadi. Njegove sive oči so bite svetle, jasne, oknitae kakor ortove oči; in nrroetikasta sivina njegovega obraza in dolgi, viseči plavi brki so skovali tajnosti njegovega duha, ne pa njegove moči. V tistem trenutku, ko je Ellen srečala njegov pogled, je začutila v njem silo, zoper katero se je nehote uprla. Colter ni bil nikoli tako predrzen ali tako surov kakor Daggs, a bil je prav tistega kova, morda celo še nevarnejši zaradi svoje potuhnjenosti in hladne, čakajoče neprodirnosti. »Dobro jutro, Ellen!« je rekel z zategnjenim glasom »Pogled na vas bolnim očem dobro de.« »Nič poklonov, Colter. In vase oči niso bolne.« Ho, ne da bi bil bolan od boja, jahanja in taboren ja!« »Povejte mi, kaj se je zgodiilo,« je rekla Ellen. , »To je prekleto dolga istorija, dekle. In zdaj ne utegneva. Počakajte, da pridemo v tabor.« »Ali naj vzamem svoje stvari s seboj, ali naj jih pustim tu?« je vprašala Ellen. »Sodim, da je bolje — če jih pustite tu.« »A če se ne vrnemo več?« »Kdo ve, — kdaj se vrnemo,« je rekel »gibljivo. »Z eno samo obleko na sebi ne bom tekala po gozdih.« »Vzeti moramo kar moči mnogo živil. To ni zabaven popoldanski obisk pri sosedovih. In tovorne živine nam manjka. A napravile si majhno culico in vzemite samo tisto, kar najbolj potrebujete. Nekam jo bomo že spravili.« Colter je odkolovratil in Ellen se je zasačila, kako je neodločno strmela za njegovo visoko postavo. Ali je bil kriv te zmedenosti položaj, ali se je slutnja v njej upirala temu človeku? Ellen se ni mogla odločiti. A z njim je morala iti. Njen predsodek je bil v tem usodnem trenutku zelo nespameten. Cuvstva, da je odgovorna samo sebi, pa še ni mogla imeti. v najlepši okolici BLEDA, prodam. Ponudbe in vprašanja na oglasni oddelek pod: »Podjeten«. 2086 Proti proviziji sprejmem m čitalte kaiipo sa Kranjsko, ki že potuje in je dobro upeljan pri trgovcih z mešanim blag )m. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Karten könig«. 202 i Čatafte krafigo ARTE O tem velikem možu obstoji že cela knjižnica literature. Na.imi kavnejše razkriva nie^ove -bre in slabe lastnosti, niegove iav ne in zasebne afere in doživljaje Conan Doylov roman Napoleon Bonaparte. Broširan velja Din 40.—, vezan Din 52.—. — Pravkar ga je izdala v Levstikovem orevodu Ksiiigarsaa Tiskovne zadruge v Liubliani ŠES.KNBTTRGOV \ ITIJCA «T F/V fi. 20 % 30 % Josip Fff. Ksiafllž : pravkar izšla. VeJezanimive zgodbe roanega in priljubljenega pripovednika. Dobite jo v upravi »Jutra« in v vseh knjigarnah, "ena Din 30.—, vez. Din 42.—. m c mxm-&9SEggggL * .fjfcsfc ,_----—--—.—... . ■ ■ Za v e e * industri«© pripravne pri TIV A E8 oblekah samo od 17. januarja do SI. januarja 1931 v vseh naših podružnicah prodaja zaloge s popustom Samoprodaja narejenih oblek znamke „TIVAR", IVAN dinažba z o. z, LJI KLIANA, Sv. Petra cesta štev. 23 in Celovška cesta štev. 63. KRANJ, Glavni trg štev. 101. 2076 20 % v kraju z dobrimi in poceni delavci, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Industrija«. 2086 iiai sp Ü3 • Ali Vam je že znano, kje se točijo naj-bol;ìa štajerska in dolenjska vina? Poskusite in prepričani boste, cla je to edina gostilna oziroma restavracija, kjer se točijo originalna sortirana vina: cviček.......Din 14 brio namizno ..... »14 muškat silvanec .... » 18 renski rizšing.....» 20 To so zajamčeno pristna vina. Na razpolago vsak čas topla in mrzla jedila. — Sprejemajo se abonenti na dobro domačo hrano. Za obiien obisk se priporoča Cesi fesa Ibm ti naznanjam, da izvršujem trajno kodranje las z najnovejšim aparatom. — Konice las se ne cepijo in ne izgubijo barve. — Izvršba toka traja samo 3 do 10 minut. — Za obisk se priporoča CIRIL VAŠEL 415 SPECIALNO STRIŽENJE IN FRIZIRANJE BUBIFRIZl R. Turjaški trg štev. 2. LJUBLJANA Novi trg TONE liUČ, RESTAVRACIJA »ZADRUŽNI DOM«, \ ič — Glince št. 10. 2085 Lastnik tovarne usnjenih izdelkov, Slovenec, zmožen v pisavi in govoru srbohrvatskega in nemškega jezika, ki obišče letno dvakrat vse večje kraje Jugoslavije, v katerih so mu znane kreditne razmere trgovcev, prevzame zastopstvo samo večje industrije ali veletrgovine, za katero bi se zavzel lcakor za svoj obrat. Reflektira samo na stalno mesto. Ima vsestranske trgovske zmožnosti ter je velika in reprezentativna oseba. Ponudbe poslati pod značko »TOVARNAR« na oglasni oddelek »Jutra«. 2081 H Ravnateljstvo Kofinske tovarne naznanja žalostno vest, da je gospod ran j o Chvàtal ravnatelj v p., odlikovati z redom sv. Save IV. stopnje po dolgi in mučni bolezni dne 16. januarja 1931 v Pragi umrl v starosti 56 let. Velezaslužnemu in dobremu bivšemu ravnatelju ohranimo trajen in časten spomin. RAVNATELJSTVO 2072 PokraJ. razglednice po Vaš; jl'.kj ali negativu v uristm fotografij! 'Jtgo MTi de 20-1HK1 d n e t o o tvorni«*» feart Lo.i7.f- Smuč Ljubljana VII, AlfSevfevn št 26 Zahtevajte pan i !be in ceniki 242 Citajte vedno naše ogb^e' O ■ CD ■ CD • C3 ■ O Telefon 205? Premog suha drva Pogačnik. Bohorifter« 5 C/J "3 •4-1 a tu 100 rari. Sredsfce . 100 » Bolšje . . 100 » Rumuni}« . 100 » Rusije . . . 100 » Jugoslavi}« Zoranka Čuček Ljubljana, Kožna nlica 29 Poživljamo vse gospe, da posetijo naš oddelek ženske konfekcije v H. nadstropju, M zlasti za časa inventure obiluje na priložnostnih nakupih v plaščih, ogrinjalih, telovnikih, kožuhih itd. Dame izven Zagreba postrežemo točno, proseč jih, da naroče plašč čim prej, ker je zaloga omejena. Fri naročilu naj navedejo te mere: Celo dolžino — obseg okoli prsi — obseg okoli bokov — dolžino rokavov znotraj — Sirino ledij. Jamčimo za vsak posamezni komad in za odlično pas-formo. Plašč, ki ne odgovarja zaželjenim zahtevam, zamenjamo brezplačno ali vrnemo denar. 2077 Snoči nam je umrl po kratki bolezni, previden 8 tolažili sv. vere, v svojem 74. življenskem letu naš dobri atek, gospod Jakob Kovačič upokojeni učitelj Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 18. t. m. ob 15-, maša zadušnica pa naslednjega dne zjutraj. Sv. Trojica v Slov. goricah-Prizren-Maribor, 16. januarja 1931- Rodbfni Kovačič-Berlic CENE MALIM OOLASOMt Za oglase, ki služIjo v posredovalna in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 0€doi* hoče do •• mu po«/;« pc pošti no«/o9 atS ßaico ttrufo informalo (iceoc •• matih e|/a«cp naj priloži v mnamQah a /ll* mieor no bo profel odgovora t ^^ • " CENE MALIM 00LAS0M: Zenitve tn dopisovanja tsr oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je apostati obenem z naročilom, ticer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. mso ìmihfh^JmtiJKÀlJàJAt Korepetitorico iščem za takoj. Pismene ponudbe z navedbo plačila pod šifro »Korepetitorica« iìa ogiasni oddelek »Jutra« 1.3-18-1 Gdč. ali gospo »rednjih let, prijetne zunanjosti. trgo>vsko naobraže-BC-, vešč-o tudi strojepisja, ■prejme trgovski podjetnik Ponudbe na üg'as. oddelek ►J ut.ra« pod »1'rijetna«. 1333-1 Zanesljiv šofer ne čez 30 let etaj, brezpogojno zanesljiv vozač, po jrr-žr.oeti izučen strojni me hanik. v«šč vseh popravil dobi službo. Prosilci, ki obvladajo hrvatski in nem «iki jezik, naj se oglase in r> r e d 1 o ž e spričevala pri Beiersdorf, Gregorčičeva 24 1431-1 Učenko ■prejmem takoj v damski k r-vaški salon Naslov v ogl?.snem oddelku »Jutra«. 1068-1 Vzgojiteljico otrok perfektno, za 2 dečka v starosti 1 in 6 tet, iščem na takoj. Biti mora popolnoma zdrava, stara 30—36 let in v»<šča nemškega je-i'V.a. Jugoälovenka ali če je inozemka. mora imet; dovoljenje zaposlenja v Jugoslaviji. Razumeti mora hi.-na opravila, znati Šivati itd. — Ponudbe z navedbo piače in prepisi spričeval na naslov: M. Balen. Crik velica. 1176-1 Gospodično i trgovsko koncesijo ln 6-lrt.no službo sprejmem na d>-?pH. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V. M. 15«. 1427-1 Žensko moč * sigurnim in prikupni™ nastopom fi^-rmo za nahi-ranje naročnikov. ponudbe pod »Čas-op:*« ca oirlasni oddelek »jutra« v Ljubljani. 1511-1 Pek. vajenca s hrano in stanovanjem t hiši sprejme Kumpret v Krškem. 15C0-1 Hišnika vpokojenega želerničarja — živinorejec ima prednost — za Kamnik sprejme Kme-tec, Ljubljana, Resi jeva cesta 13. 1258-1 Fiksum in provizijp dobe v manuf&kturi verzi rani potniki, za obisk pri vatnih strank v Ljubljani, okolici in celi Dravski t>a oovini Nastop takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelok »Jutra« v Ljubi ja ni pod šifro »Fiksum _ it provizija«. 1350-5 Provizijski potnik galanterijske aH podob ie stroke, ki stalno potuje po Kranjskem, in ki bi lahko prevzel malo kolekcijo, naj se javi na podružnico »Jutra« v Celin pod značko »1231«. 1499-5 IS I ■ d I I w'J '< Pletilja dobro izurje.La. sprejme delo vseh vrst pletenin iti popravil po najnižji ceni na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1264-3 Prepisovanje na stroj ali kako drugo pisarniško delo prevzame gospodična. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj« 1219-3 Absolventa trgovske akademije, iščem sa Industrijsko knjigovod-evo za 3 ure na teden. — Ponudbe z navedbo hot.o-rar.ia na oglasni oddelek »Jutra« pod »Energičen«. 1429-1 Nadpaznika ** jamsko in pisarniško delo sprejmemo takoj. — Ponudbe s prepisi spričeval na oglas, oddelek »Jutra« p-vd »Samostojno delo«. 1519-1 Postrežnico «a par ur dnevno, s plačo po dogovoru išče Rohrman t,z. Poljanski costi št. 15, II. st-opnjišče, vrata 6. 1549-1 Rublstucer p.vr-olnoma vešč m samo-soje® v tej stroki, neka-d'lfi\ prijetne zunanjosti, obenem tudi dober delavec za rospode. d"bi službo. O f er te z navedbo zadnjega službovanja na Sesalni salon Gjud Aleksander v I.jubljaii, Kongresni trg 6 1539-1 Iznrašan strojnik i večletno prakso na par-n h žarah, vajen električ rrh naprav in če mogoče Mdi izprašan šofer, dobi blizu Celja nameščanje s pr< -tim stanovanjem. Po Tiudbe na naslon: Lesna šnd istrija. Celje, poštni p-edal št. 74. * 1521-1 Knjigovodjo absolventa trgovske šole, » prakso, vestnega in za-r.ftsl'ivega. prijaznega na-s'opa. sprejmem Ponudbe tis ocria'ni oddelek Jutra pod »Siguren nastop«. 3628-1 Čamernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. J6 ;Jug'i Anto). Prva iblast k m cestami* na. — Proap-k' üsbonj Pišite ponjl £51 Oblastveno koncesljonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije. £05-4 Klavir poučuje učitelj z dolgoletno prakso Gregorčičeva ulica 4/II. 1558-4 Otvoritev novega tečaja nemščine za otroke do šolske dobe. Vsak dan popoldne eno uro. Istota ko nove večerne skupite za jdrasle: francoščina, nemščina in angleščina. — Knafljeva ulica štev. 4 — pritličje. 837-4 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola A. Gaberščik bivši komisar za šoferske Ì7pite. Ljubljana, Bieiwei-sova cesta 52. 15ÖÖ-4 FUCHS: Sittengeschichte Renaissance H. zvezek. lepo v platnu vezana, poipolncma nova knjiga za 180 Din naprodaj v ogi. oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici. 1530-8 Deček z dovršeno malo maturo, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ;>od šifro »Primemo«. 1545-2 G. Th. Rotrcan: Osel gospoda Kozanrnreika 4L Dve ulici dalje se je približala gospa Ko« fetka s svojim vozom, polnim kuhinjske posode. Toliko časa je že rinila težko breme, da je prav zdaj iz dna srea vzdihnila: >0h, da bi se ga že iznebi!a!< Fant 17 let «tar, zdrarr io mo čam, e 4 gimna&ijami, imo-ien italijanščine, išče primerno zaposlitev v trgovini, skladišču ali drugod. — Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra» pod šifr-»Kjerkoli«. 123: - Inteligeni mladenič star 25 let, i eli mesto sluge ali kaj sliČJ.ega. Naslov porre oglasni oddelek »Jutra«. 1457-2 Absolventinja lic. trg. teiaja Sče nans-ščemje. Ponudbe na ogla«. oddeJek »Jutra« pod šifro »Lepa pisava«. 1543-2 Trgovski pomočnik manufakturist, zanesljiv in agilen prodajalec, vojaščina prost, vešč nemščine, slov., srbohrv. in madjar-šč-in-e, išče za takoj ali poizneje službo v večji trgovini. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 15:5-2 Šofer trezen ln za^ne&Ijiv vozač, ki bi v prosterni času delal tudi druga dela, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1563-2 Fina zlata ura (moška) poceni naprodaj. Naslov v oglasnem odd t-] k -j »Jutra«. 1287-6 Gospa srednjih let, simpatična, vešča samostojnega gospodinjstva in postrežbe bolnikov, želi primerno me. sto. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zaupno mesto 456». 5615-2 Kot prodajalka ali blagainičarka v okolici Maribora, v Celju ali okolici želi službo začetnica, izučena v trgovini špecerijske stroke. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 2613-2 5 iančjih kož po zelo nizki ceni prodam Naslov pove ogla^. oddelek »Jutrac. 1408-6 Veseličnim prireditvam izp«8»jojem dekora-cijsJta lavorjeva drevesa ter nabavljam cvetje na geljnov. Društvenim prednaročilom znižane cene. — Ivan Jemec, vrtnarstvo v Mariboru. 1231-6 Krožna žaga (cirkularka) na elektr. po gon. ugodne naprodaj. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«. 1044-6 2 postelji otroäko, belo cmajltTaao in ieJezno, zložljivo prodam. Poizve se v Podmil-šakovi ulici 31. 1609-6 Razprodajamo t z v r a t o a bela vina po Din 3.50 ra Din 4 za tlter na debelo, vsled opustitve veletrgovin« 1o klei traja zaloga »Vitlea«, veletrg i vinom. Rudnik pri Ljubljani 617-6 Špecerijska oprava in ponikljan otroški voziček na-prodaj. Ponudbe na ogi aa. oddelek »Jutra« pod šifro »Poceni«. 1559-6 Kompletno napravo za brizganje f Spritzdruck) za pleskanje pohištva prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pleskar«. 1534 Kuhinjsko opravo rabljeno in veiik« zrcalo prodam Ponudbe na ogi oddelek »Jutra« pod šifro »Oprava«. 1535 Več pultov za galanterijo it manufak-turo poceni proda Ignac Rotar, pekarna na Vrhniki 2605-6 Radio-aparat štirtceven, kompleten p», ceni proda Inkret, Šenkrv-turn, Vodice. 1565-9 2 tovor, avtomobila »Austro Fiat« typa 4 T. S. ix. »Alfa Romeo« Super sport, šestcilinderski. vse v najboljšem stanju proda Antoo Jakom ini, Kočevje. 1332-10 Limuzina šeatefiinder. an er. au-t« v izvrstaieim etanju ugodno naprodaj. — Fran Valant, Zagorje ob Savi. 2623-10 Browning ori*. F. N., 6-35 mm ko- pim. Ponudbe na oglasci oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjen«. 1586-7 Ford auto - BmueÉna. ätirisederfen Tudor Sedan, zadnje tipe. vožen 2200 km, v brezhibnem stanju, radi nabave tovornega voza ugodno naprodaj. — Informacije pri American Motors, Ljubljana 1241-10 Več avtomobilov ugodno proda Lampret in drug. Glej pod razno. 1006-10 Motorno kolo e prikolico, angleško, 500 cm» O. H. V., v izbornem stanju za 14.000 Din proda Lampret in drug, družba, Ljubljana, Selenburgova 4. 1447-10 »Ariel« motom« kolo. športni model OHV 500 cm«, popolnoma opremljeno, z električno svetljavo, tahometroan itd. in »Indian« motorno kolo, 750 cm», t električno razsvetljavo, ta-hometrom itd. zelo ugodno prodam. Oba motorja sta še povsem nova ter dobri, ohranjena. Pojasnila dajé Ivan Pregrad, Zagreb, Vi-nogradska eesta 1/b. IIOEMO Motorno kolo zel« dobro ohranjeno, model 39. znamke A. J. S. 3 ^ Ks prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3008-10 Kdo posodi 10.000 Din za eoo leto proti 10% obresti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sigurnost 50«. 1546-16 Stavbna parcela 600 ms velika, za Bežigradom naprodaj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1161-20 Na Vrhniki knprtm proti takojšnjemu plačilu hišico z nekaj sveta Pomudbe z navedbo najnižje cene na oglasni oddelek »Jutra« pod zna-čko »Solnčno 313«. 1483-20 Hiša S stanovanji, t breihib nem stanju is proste roke naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1354-20 Hišo ▼ Sloveniji s 3—5 »obami, z lepo lego kupim. Ponudbe na naslov A. Nedwecka. Zagreb, Bre-ovačkega 4/1. 1336-20 Enonadstropna hiša s pekarno gospodarskim poslopjem, 3 orali zemlje in elektriko, v najboljšem stanju ugodno naprodaj. Naslov pove {«glasro oddelek »Jutra« v Ljubljani. 2633-20 ptm. Ponudb« na ogi a» ni oddelek »Jutra« pod iifro »Bližnja periferija«. J0SS-20 Za svoje oddamo dveletno deHVo in dveletnega dečka. Na tančnej^a pojasnila v Deč jem domi kraljice Marije, Lipdieva ulica v Ljubljani. 1566-14 Starejša trgovina na zelo prometnem kraju v Ljubljani takoj naprodaj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Taikoj Mn 120.000«. 1288-19 Trgovina na proenetaera kraja pri fami cerkvi takoj naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. M-r 81 Manjši lokal na promeitm točki v Ljub Ijimi iščem za modno tr govino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Manjši lokal«. 809-19 Lep, svetel lokal s stanovanjem, sredi mesta takoj oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Svetel lokal«. 1536 Brivci! Proe+or za brivni na prometnem kTaju tiga blizu Ljubljane takoj na razpolago. Naslov pove ogi. oddelek »Jutra«. 1525-19 Lokal t branjarijo takoj oddam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutira«. 1541-19 Trgovski lokal z gostilno ali brez, v prometnem kraju, Lajraje na dežel! vzamem ▼ najem. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometen kraj«. 1518-17 Pozor, usnjarji! V kpem trgu Slovenije oddam za več let v najem lepo nrejemo asnjamo in trgovino usnja. Potreben kapital ta prevzem usmja in koi 42.000 Din. Letna najemnima 3000 Din. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1517-19 Lokal z vpeljali» trgovino te. stanovanjem takoj oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutrac. 1577-19 / ntume cene t „v ^ Trgovtoa • papirjem ti galanterijo na prometnem kraja naprodaj. — Pojasnila daje Fran Pihler, Maribor, Gosposka ulica 5tl M-r 37 Gostilno Sč« meear. ki ima osebne pravico. Naslov pove ogi. oddelek »Jutra«. 1363-19 Tri lokale pripravna za čevljarje aii krojače, takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1584-19 Pekovski lokal brez konkurence, na Vinici pri Črnomlju oddam samcu takoj v najem. Pojasnila daje Jože Bokopec. a>:2-i9 Pozor, kleparji! Rabljene kleparske stroje kupim ali vzamem v najem »Jutra«. 1106-11 Hišo in zemljišče 5 ora.lov, ali samo hišo, ure od Brežic s 1. marcem odda v najem Grav-nar. Trebe žt. 9, Artiče-Brežice. 1493-17 PtUUU* Suhe gobe ponudite in povzorit« na naslov. Franc 8 t i r n. Št. Janž na Dolenjskem. 1433-33 20 hI belega vina sortiranega. ter 10 hI rde čega. oba letnika 1929 — skupno ali po polovnjakih proda Schweiger, gostilna. Rajhenburg. 1377-33 Opremljeno sobo • souporabo kuhinje aH opremljeno sobo in kubinjo v centru aH bližini mesta išče zakonski par. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zakonski par brez otrok«. 1488-23 Sobo oddam holi-dnemu poepodu na Rimski cesti štev. 7/IIJ vrata 20. Ogledati med 2. in 3. uro. 1439-23 Majhno sobico oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1407-33 Krasno sobo v centru mesta oddam solidnemu in stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1396-23 Parketirano sobo prazno ali opremljeno, z elektriko oddam t-aJcoj za Bežigradom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ID 60-33 Solnčno sobo komfortno — s posebnim vhodom in ! posteljama oddam t 1. februarjem na Dunajski cesti 37/1. de«nri. 1571-23 Mlad voKJak brez znamke ae j« zatekel na Medvedov« cesto št. 28 1557-28 Pse voWjaJte tn dobetmas» dro- sirarn v kratkem času. — Naslov v oglasnem od«je!ku »Jutra«. 1572-27 Lepega psa čuvaja privajenega tudi čuvanju avtomobila ali motorja, prodam. Naslov t og.as. oddelku »Jutra«. U4Ò-27 4 pari težkih konj za vprego, z vozovi naprodaj. — Pojasnila daje Glück. Celje, Ben/amin Ipavčeva ulica 11. 3632-27 Sostanovalca mlajšega sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1569-23 Sobico «rodi atesta oddam i zajtrkom. Naslov v oglaMiem oddelku »Jutra«. 1575-23 Sobo v centra h r a a « ugodno oddam trem osebam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 1587-33 Dijaka sprejmem takoj aM « 1. februarjem sredi mesta na stanovanje im hrano. Naslov pove oglas, oddeleik ■Jutra«. 1552-22 Trisobno stanovanje elegantno, solnčno, z vsem komfortom oddam z majem oizir. avgustom v vili ob Tivoliju. Ponudbe na ogi oddelek »Jutra« pod šifro »Elegantno solnčno stanovanje«. 1267-31 o< čevlje. Stanovanje 2 »ob. kuhinje, predsobe ln drugih pritiklin 1 i 6 e za majski termin mirna, bolj ša družina treh oeeb — najraje v kolodvorskošent-peterskem ali poljanskem okraju. Pismene ponudbe na oglas/ni oddelek »Jutra« 7od iifro »Tri osebe«. 1219-21 Stanovanje 3 »ob, kopalršoe in prW klin iščem za takoj. Pismene ponudbe na oglaen; oddelek »Jutra« pod šifro »2 osebi«. 1475-21 Trisobno stanovanje iščem za maj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Profesor«. 1466-21 Opremljeno stanovanje 1 aU 2 »ofe, kuhinje tn pri tiklin takoj widam » oa jem Želim aekaj kavcije Slokan. K od elj evo. S! «m škova 17. 677-21 Stanovanje 2—8 sob išče ta maree aH pozneje mirna ln 6ist« stranka dveh oeeb. Ponudbe na oglaOTi oddelek »Jutra« pod značk« »M'r m snaga«. 1532 21 Suho stanovanje *obe, 2 sofctc ia kuhinje, »lektriika, tramvaj, oddam takoj za 600 Din. Naslov v oglasnem c * Icliu Jutra 1554-21 Dvosob. stanovanje z elektriko in vsemi priti k! ir ami oddam takoj v Sto-žicah št. 79 pri Ljubljani. Na razpolago tudi vrt. Pojasnila daje hišnik glavne pošte. 53704-31 Stanovanje 2 tob, kopalnice in pritiklin iščem za maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Mirno«. 2637-21 'i n Sobo v bliJrni Kolodvorske ulice išče čez dan odsoten gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno in čisto«. 1302-23 Prazno sobo takoj oddam Sv. Krif 67 pri Ljubljani. 1261-23 2 opremljeni sobi pripravni za pisarno, event. stanovanje z dvema soba mi. kabinetom in pritikli nami oddam na najlepšem kraju mesta Kranja. Na dov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1137-23 Solnčno sobo veliko, lepo opremljeno, s posebnim vhodom m uporabo klavirja, v sredini mesta oddam dvema stalnima gospodoma • 1. februarjem. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 1662-28 I Dve lepi sobi ' »premijem, strogo separira-ni, sredi mesta oddam. Kopalnica na razpolago. Ogledati med 11. in 17. uro. Naslov y oglasnem oddelku k atra«. 2601-23 Kot sostanovalko sprejme gospodično Fr&nja Končan, Florijanska ulica št. 23/1. 26.10-23 Sobo elegantno opremljeno, «a- nesljivo Sisto, v sredina mesto, s strogo separira-nim vhodom in po možnosti s kopalnico iščem za takoj. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »R. R.« 2607-33 Sobo leipa opremljeno. « centralno kurjavo, oa Miklošičev; cesti oddam boljšemu gospodu. Naslov pove oglas, oddeleik ».Jutra«. 1568-33 Gospodični oddam sobo s strog« so-pariranim vhodom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3622-33 Čedno sobico s hrajio m m osil.rbo oddam boljši gospodični ali gospodu — Sredina št. 14 (Prule). 3521-23 Elektromotor 24 Kv, vrtilu tok, naprodaj. Na *g!ed v skladišča špedicije Rajko Türk, Ljubljana. 1193-29 Pletilni stroj 8/35 cm, maJo rabljen, za polovično ceno proda.m. — Naslov v oglasnem oddelk« Jutra«. 13&2-29 Šivalni stroj popolnoma nov ugodna prodam. Naslov v oglaa. oddelku »Jutra«. 1391-29 Pisalni stroj smunte Adler aii Erika, dobro ohranjen kupim. — PoouCbe s pisav« Je ean« na oglasni oddelek Juti» pod »Pisalni stroj 19S!«. 1506-39 Stružnico In vrtalrfl stroj sa koifejsfc« airt Ponudbe z opreom ta eeoa ca ogl»isni oddelek Jut?» pod »ro fdočo vzamem v jam Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod značk» »Kapital«. 1145-3® Naznanilo Podpisani aacranjaiB, d» sem otvoril v Staretovi nL St. 27 (Trnovo) trgov hi« t mešanic blagom, ter s« pri-poročam za obilen ofriak. Postrežba točna ki troere« cane. Ivan Pahor. 1484-30 Mizarsko podjetje na vodni poeon, t vsemi stroji, dobro Moče. pe zelo ugodni ceni prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek 3Jutra« pod značk« »SW«. 1481-99 tac i3056 «Ä. «wxn^iXc + Pes dober čuvaj ugodno rapro-daj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1445-27 Psa brakirja dotiro dresiranega za lov zajcev in lisic, kupim. — Ponudbe s popisom psa in carne na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober braker«. 1527-27 Tatvina ali pomota Oseba, ki j« v soboto 10. t. m. v vlaku Jesenice— Kranjska gora vzela namenoma ali pomotoma nahrbtnik « poäice v vagonu se naproša, da ga rzToiSi v prometni pisarni La kolodvoru Jesenice. — Ce bi oseba, ki j« dobro poznana, tega ne storila, m bo proti njej postopalo orož-niškim potom. — Lastnik nahrbtnika. Tridelne žimnlce za postelje, v kompletni izdelavi, polnjene z zdravo morsko travo, skupno za ?eo Din. Odprava s pošto z jamstvom, neodgo varjajoče zamenjamo brezplačno ali vrnemo denar. Na zahtevo dobite brezplačno katalog, obsegajoč 112 strani. Trg. In odpremna tvrdka Ofaifaer/dMir - 2agceb. ' Avtomobile Enotonski tovorni auti* »Fiat« 505, v zelo dobrem stanju za Din 20.000.—. poltovorni auto za 400 kg maio rabljen, popolnoma r redu. drž. davka prost, u 18.000 Din poltovorni auto za (M bf 33 HP Renault, dri. davka proet za Din 95/>00.— štiritonski tovorni1 auta nemške znamke, nov. ts ■40 % iapod tovarniške cena pod najugodnejšimi pogoji proda Lampret ia drag, družba, Ljubljana, Selenburgova oL it 4. 9SS-V Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Kibnikar. Za Narodno tiskarno i d. kot tiskarnama Franc Jezeršek. Za interagi del je odgovoren Aloja Novak. Vsi r. Ljubljani,""