Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9029 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. um LETNiK XXXViii CELOVEC, PETEK, 6. MAJ 1983 ŠTEV. 18 (2121) Koroška snubi nemški kapital Vprašljivo vabljenje tujih investitorjev Koroško ponujajo naokoii kot kako staro devico. Potem ko so združeni obiastniki koroške dežeie snubiti že v Franciji, v Skandina-V'!' in nekaterih zahodnonemških mestih, so sredi apriia poskusiti svojo srečo še na „mitingu investitorjev " v Frankfurtu. Osnovni ton tega potovanja: Pridite na Koroško, investirajte, ne bo vam žai, na Koroškem imamo še prosta mesta. Srečanje z nemškim kapitalom v Frankfurtu sredi aprila so organizirale koroška Družba za pospeševanje koroškega gospodarstva, °ank fur Karnten in Deutsche Bank. Seznam udeležencev sestanka, na katerega je prišlo okoli 80 interesentov, se bere kot lista koroške Poiitične in gospodarske prominen-ce: VVagner, Fruhbauer, Knafl, Ferrari, Baurecht, Ouantschnig itd. Vsi P° vrsti so hvalili prednosti Koroške kot lokacije za tujo industrijo. Družba za pospeševanje koroškega gospodarstva se hvali s tem, ^a je na Koroško pripeljala že okoli t40 investitorjev, med drugim Phi-'Ps, adidas, Seidensticker, Oetker, Siemens in Wi!d, in da v teh obratih dela 43 odstotkov vseh v in-ustriji zaposlenih. Nemških podjetij na Koroškem je trenutno okoli 70. Značilno je, kaj koroški oblastniki, ki si nadaljnji gospodarski razvoj očitno lahko predstavljajo samo z uvozom tujega, predvsem zahodnonemškega kapitala, ponujajo kot vabo, kot ..prednosti lokacije" (Standortvorteile). Na prvem mestu je „prost potencial delovne sile", torej brezposelnost. Druga prednost je nizka mezdna raven („30 odstotkov nižja kot v ZRN, 6 odstotkov pod vseavstrijskim povprečjem"). Tretja je ..odlično de- ZVEZA KOROŠKiH PARTiZANOV vabi na odkritje spomenika padlim partizanom na šentjanških Rutah ki bo v nedeijo 5. junija 1983 ob 14. uri. Na Šentjanških Rutah so biii 10. novembra 1944 pobiti in sežgani partizani Egidij Hafner iz Šentjanških Rut, Miha Brumnik 'z Obirske in Rezika Maiie iz Šentjanža; že 30. oktobra 1944 Pa je na šentjanških Rutah padei partizan Janez Wester. Z udeiežbo na prireditvi, ki jo bo popestri) kuiturni spored, se bomo oddoižiii padiim borcem na Šentjanških Rutah, preko njih pa bo hvaiežen spomin veijai vsem ogromnim žrtvam, ki smo jih koroški Siovenci doprinesti v boju proti fašizmu. Odbor lovno vzdušje zaradi dobro funk-clonirajočega socialnega partnerstva", torej pomanjkanje štrajkov. Na četrtem mestu stoji delni prevzem stroškov priučitve delavcev, na petem ugodna raven obresti zaradi investicijskega pospeševanja, nato poceni industrijska zemljišča oz. prazni industrijski objekti, dobra prometna lega itd. Z drugimi besedami: slab gospodarski in socialni položaj so prednosti za Koroško, kajti tako lahko privabimo tuje investitorje. Na glavo obrnjena logika. „Če se bo kdo odločil za Koroško, potem bo investiral pri prijateljih", je dejal eden od obeh poslovodij Družbe, deželni poslanec Paska. Brez dvoma, Korošci so že vedno bili prijatelji Nemcev. Za druge tega ne bi mogli trditi. Enostranska usmerjenost k severnim sosedom, ki zbuja neprijetne spomine na medvojna leta, dobiva poseben akcent še s podrobnostjo ob robu: s pesmijo je koroško reklamno akcijo obogatil nek šentviški zbor pod vodstvom inž. Pruggerja, sedanjega predsednika Karntner Lands-mannschaft in vodje deželnega sekretariata za nego običajev in domovine ter nekdanjega organizatorja desetooktobrske deželne proslave leta 1980. Z dveh vidikov je torej reklamna akcija koroških oblastnikov v Frankfurtu dvomljiva. Z gospodarskega, saj na mesto samostojnega gospodarskega razvoja z ustreznimi strukturnimi spremembami postavlja razprodajanje dežele. In z narodnostnega, ker daje prednost dominantnemu nemškemu kapitalu, medtem ko se slovenskega otepa kot hudič žegnane vode. 1943 Položili so dar domu na oltar 1983 „Naša današnja svečanost ponovno izpričuje, da nismo pozabiti vseh tistih junakov, ki so v najhujših dneh naše zgodovine stati kot zvesti sinovi naroda na braniku svojega ijudstva," je poudari) inž. Peter Kuhar, ko je minuii četrtek v imenu Zveze stovenskih organizacij na Koroškem in Zveze koroških partizanov spregovorit v Seiah na spominski svečanosti ob 40-tetnici obgiavijenja žrtev iz Sei in okoiice. V svojem govoru je Peter Kuhar spomnil na dobo nacističnega nasilja, ki je povzročil trpljenje in žrtve tudi koroškim Slovencem; spomnil je na junaški boj našega ljudstva, ki se je uprlo nasilju ter si v krvavi borbi izbojevalo pravico do življenja v svobodi, miru in enakopravnosti. V tem boju smo morali doprinesti ogromne žrtve — med njimi zavzema posebno mesto 13 na smrt obsojenih in obglavljenih rojakov. „Vcst o njihovi junaški smrti je legla na naša srca kot težka mora — toda ni zatrla partizanskega gibanja na Koroškem" je poudaril govornik. „S še večjo vnemo smo se strnili, množično so naši fantje zapuščali nemško vojsko in odhajali v partizane. Kmalu nas je bilo v partizanskih enotah preko 350 borcev, ki smo pod vodstvom Osvobodilne fronte voditi neizprosen boj, dokler nismo zmagali. Zmagaii smo s pesmijo na ustih in s prepričanjem v srcih, da smo končno svobodni. Toda koroškim Sioven-cem svoboda še ni prinesia tudi dejanske enakopravnosti; še vedno se moramo boriti za osnovne pravice, za šote in otroške vrtce, za ena- PREBERITE kriminirana sloven-ta pri uradih str. 2 terinski dan enkrat ruge strani str.3 'idcsctletnica obglav-tja selskih žrtev str. 4 kusija z avtorjem utastih bratov" str. 5 )is ob listanju ladja" Mn 6 avstrijski teden miru str.7 SPO in FPO se pogajata o vladni koaliciji Od zadnjih državnozborskih volitev se izteka že drugi teden, vendar trenutno še ni mogoče točneje napovedati, v kolikšni meri in predvsem v kakšni obliki bodo volilni rezultati spremenili politično življenje v Avstriji. Med tremi parlamentarnimi strankami so se ta teden začeli prvi pogovori in najverjetnejša koalicijska partnerja SPO in FPO sta prešla že na stvarna pogajanja — kdaj bomo dobili novo vlado in kako bo izgledala, pa danes še nihče ne ve povedati. Ugibanj okoli bodočih oblik vladanja je seveda vse polno in tudi v vodstvih strank očitno še ne izključujejo nobene možnosti. Eno pa je pri tem posebno značilno: namreč to, kako obe veliki stranki medsebojno tekmujeta, katera bi svobodnjakom ponudila več, samo da bi se sama obdržala na oblasti oziroma da bi se do oblasti dokopala. Tako FPO, ki je pri volitvah sicer izgubila 45.000 glasov in kljub temu napredovala za 1 mandat, vidno uživa v svoji vlogi „jezička na tehtnici", saj je minilo že več kot pol stoletja, odkar nacionalna stranka v Avstriji ni bila več udeležena na vladni oblasti. Sedaj se ji nudi ta edinstvena priložnost, ki jo bo gotovo tudi izkoristila — če ne na eno, pa na drugo stran. Trenutno vsekakor kaže, da bodo koalicijsko zvezo s svobodnjaki stkali socialisti. Signale v to smer je postavil kancler Kreisky pravzaprav že pred volitvami, ko je za primer, da bi SPO izgubila absolutno večino, izključil koalicijo z ljudsko stranko. Po volitvah je to usmeritev le še potrdil in s tem svoji stranki oz. svojemu nasledniku Sinosvatzu jasno določil, kje naj išče partnerja za prihodnjo mandatno dobo. In tako je vodstvo socialistične stranke tudi ostro zavrnilo zahteve iz lastnega mladinskega tabora, ki se je še na prvomajskih proslavah izrekel proti koaliciji in terjal, naj gre SPO v opozicijo, kjer se bo lahko obnovila in oborožila za bolj uspešen nastop pri prihodnjih volitvah. Obetavno spogledovanje med SPO in FPO ljudski stranki seveda ne ugaja, ker bi po trinajstih letih opozicijske vloge spet rada prišla do oblasti. Zato skuša socialiste prekositi v radodarnosti, s katero svobodnja-karjem ponuja „protiusluge", se pravi vladne stolčke za primer, da bi se odvrniti od socialistov ter ljudski stranki pomagali v sedlo. Vendar je šla OVP v tej vnemi očitno predaleč, kajti njeno snubljenje pri koroški FPO je predsednika Stegerja tako razhudilo, da je že domenjena pogajanja z OVP kratkoročno spremenil v navadne razgovore. Medtem pa se pogajanja na relaciji SPO-FPO nadaljujejo. Pravijo, da so „težka, vendar stvarna"; zato nočejo objaviti nobenih podrobnosti in tudi ne morejo napovedati, kako dolgo bodo trajala. Očitno gre le za precej velike razlike v pogledih na razna družbenopolitična in še zlasti gospodarska vprašanja, tako da bo kompromis, če ga bodo končno dosegli, nujno vseboval marsikaj takega, kar nasprotuje načelnim stališčem ene in druge strani. Kako bo to praktično izgledalo, bomo videli šele tedaj, ko se bo nova vlada predstavila s svojim programom, s katerim bo usmerila in vodila avstrijsko politiko prihodnjih let. kopravnosf našega jezika in našega čioveka na vseh področjih javnega živijenja." Na Koroškem boja proti fašizmu ni vodila ena aii druga stranka oziroma skupina, kot je bilo to v Sloveniji, kjer so nekatere skupine raje sodelovale z okupatorjem kot pa z narodnoosvobodilno vojsko, je dejal tov. Kuhar. Pri nas je bil to boj nas vseh, ker med koroškimi Siovenci nismo imeli izdajalcev. „Zato pa tudi danes, ko se spominjamo veiikih žrtev našega naroda, siedimo zgiedu naših prednikov. izogibajmo se vsemu, kar nas razdvaja; združimo se v vsakdanjem deiu, kajti če bomo med seboj enotni, bodo večji tudi uspehi naše borbe' O spominski svečanosti, ki so jo skupno priredila in oblikovala domača kulturnoprosvetna društva iz Sel, Borovelj, Železne Kaple in Obirske ter je potekala pod geslom ..Položili so dar domu na oltar", obširno poročamo še na drugem mestu. Kaj pa zdaj? Vo/Zfve ro MtZdZ/e Frez pore^Megd eje^td zd Mdšo MdroJMo r^MpMosf. AdZfH reveJd, če Z?očeM!o vzet; oJ/roJ Z?dMc/erjd NreZr^egd Zd MegdfZferz e/eibf. NreZr^y oJFdjd, tre Jd /J re ^of ^dMc/er „por/otJ/" oJ Mdr. Eer je ;we/ prej fo/ZtfdMrZ MdjFrž porMeMr^Mejše pro/JeMte, td^o Jd je /dF^o rMeJe/ JereJo m Eoroš^ZA 5/ovencef m po-vd/J/ Md MdpoveJdM rerfdne^. A*/j: