PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. PARTIZANSKI pa novembra Zakriž ^^8 H ■/ BH H/H/H ^Hr B |H# vrgB B j^B nad Cerknim, na ciklostil. Od 5. do Hf m Bf BFB B ^Bf W ^B # ^B septembra tiskal v tiskarni ^E K ^E ^E m BB ^B ^B# ^B v Govcu pri Gorenji 18. sep- S ■ S gg 1 ■ gg % Mf% g SrSS“««“ Nove kartice ^ E E E/E E E/l EE § EE IyE/ ^rn'partizonsk'DNEVNIKvzg' s plačilnim servisom / K K Er K B Ef ^Br TISr-|J-M°i*cchl^-Tei.O«/77%600 OOIilCA-DfevCTed24maggiol-rel. 0181/533362 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■l ČEDAD - Ul. RbtOfl 28-Tel. 0432/731190_______________________________ HHi I k L ,^g T mn t m poštninapiacana v gotovn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 7500 ih? SREDA, 2. AVGUSTA 1995 Edini jezik, Id ga razumejo Vojko Coua Srbski general Ratkn Mladič je bil včeraj na srečanju z britanski in generalom Rupertom Smithom v Mrkonjič Gradu »zaskrbljen, utrujen in potrt« so povedali funkcionarji OZN v Sarajevu. Njihovi kolegi pri Komisariatu OZN za begunce pa so povedali, da Srbi končno dopuščajo prehod konvojem s človekoljubno pomočjo za Sarajevo in Gorazde. Kaj se je torej zgodilo? Je Srbe srečala pamet? Je klavec iz Srebrenice in Žepe postal človeški? Daleč od tega. Po treh letih klanja, posiljevanja, etničnega čiščenja in načrtnega rušenja nesrbskih kulturnih spomenikov so jim Hercegovci in Bošnjaki odgovorili z edinim jezikom, ki ga Srbi razumejo -s silo orožja. Iz Bosanskega Grahova in Glamoča je na tisoče srbskih civilistov s traktorji in avtobusi zbežalo v nekdaj Titov Drvar, drugi proti Mrkonjič Gradu, le redki pa so si upali v kninsko mišnico. Kninska krajina je namreč postala za Srbe prava past, saj so Hrvati zasedli glavne oskrbovalne poti in sedaj le čakajo, kdaj se bodo spametovali in priznah, da bodo morah živeti kot manjšind v hrvaški republiki. Kot kaže, pa jih vojaški neuspehi niso spametovah. Seveda se niso podali v ju-rišno ofenzivo za ponovno osvoboditev srbskih krajev, s svojim topništvom so raje teroristično napadli vse hrvaške dlje v dometu svojih topov. Bržkone upajo, da jim bo srbsko-čmogorska federacija priskočila na pomoč, upajo, da se bo Rusija zanje zavzela na vseh mednarodnih forumih. Martičevi pozivi Miloševiču pa so naleteli na gluha ušesa, saj je že na Kosovu dokazal, da »ne čuje dobro«, če srbsko trpljenje ne sovpada z njegovimi političnimi interesi. Srbsko-čmogorska federa-dja navsezadnje Krajini že pomaga v ljudstvu in tehniki in ji na kraj pameti ne pade, da bi se že sedaj vpletla v splošni spopad. Rusi so bili seveda v besedah odločnejši. Zunanji minister Kozirjev je v Bruneju poskušal svojemu ameriškemu kolegi Christopheiju peti levite, a je moral v zameno poslušati, da so Srbi glavni krivci in da so prav oni začeh vojaško agresijo na vse nesrbsko prebivalstvo. VVashington na tiho podpira »hrvaško agresijo na goloroki srbski narod«. Ruskega predstavnika niso povabili na današnje vvashingtonsko posvetovanje zahodnih sil o Bosni. Moskva pa zaradi svojih gospodarskih težav le dviguje glas, a si dlje od tega ne upa. ■ Dva »visoka« I jubileja LJUBLJANA - Planinska zveza Slovenije prireja ob 100-letnici postavitve Aljaževega stolpa in ob 150-letnici rojstva Jakoba Aljaža v ponedeljek, 7. oktobra, na samem vrhu Triglava proslavo. Med slavnimi govorci bosta predsednika PZS ter PD Ljubljana-Matica in predsednik države Milan Kučan. Na Kredarici bodo od 5. do 12. avgusta potekali tudi Aljaževi večeri, na katerih se ga bodo z raznimi simpoziji in nastopi pevskih zborov spomnili. ■ Prodijev odbor | skrbi za sožitje TRST - Marino Vocci je koordinator Prodijevega odbora v drugem volilnem okrožju tržaške pokrajine. Na vrh svojega programa je odbor uvrstil skrb za omikano sožitje, njegov predsednik pa se bo v prihodnjih dneh sestal z vsemi družbenimi in političnimi komponentami iz tržaške okolice. V Vidmu pa so včeraj predstavili javnosti praznik Oljke, ki bo v kraju Castions di Strada v bližini Palmanove. Na 4. in 5. strani ■ Meta za družinskega I zdravnika ne bo RIM - Predsednik vlade Dini in finančni ministri so včeraj razpravljali o glavnih smernicah, na katerih naj bi zasnovali nov finančni zakon, ki ga bo vlada pripravila v prvi polovici septembra. Namera, da bi uvedli ticket na družinskega zdravnika, ki je že sprožila srdite polemike, je bila kot kaže zavržena, zdravstvo pa skupaj s krajevnimi upravami ostaja eno glavnih področij krčenja javnih izdatkov. Na 2. strani BOSNA / NEVARNOST TOTALNE VOJNE Natove sile bodo ščitile vsa varovana območja Nemčija pozvala svoje državljane, naj zapustijo hrvaška letovišča ZAGREB (Reuter, dpa) - Letala kninskih Srbov so včeraj napadla položaje hrvaških enot ob vasi Str-mica, kjer poteka ključna oskrbovalna pot za krajinsko prestolnico. Srbi so z minometi obstreljevali tudi Gospič in Otočac, Hrvati pa so jim odgovorili s topniškimi napadi na srbske vasi ob hrvaško-bo-sanski meji. Predstavniki Združenih narodov so prepričani, da Hrvati pripravljajo veliko ofenzivo, zato sta francoski predsednik Jacques Chirac in mirovni posrednik Carl Bildt, ki sta se včeraj sešla v Parizu, hrvaškega predsednika Franja Tudmana posvarila pred možnimi posledicami totalne vojne. Pozvala sta k nadaljevanju mirovnih pogajanj, ki naj bi se začela že jutri v Ženevi. »Izredno pomembno je, da zdaj obudimo politični proces reševanja krize,« je izjavil Bildt. Hkrati sta opozorila še Srbe, naj nemudoma prenehajo napadati varovana območja Združenih narodov, ki jih od včeraj brani Nato. »Odločitev je dokončna,« je izjavil neki uradni predstavnik Severnoatlantske zveze. »Branili bomo vsa območja!« Čeprav je ruski zunanji minister Andrej Kozirjev takoj odločno nasprotoval vojaškemu posegu, so Srbi prenehali napadati Bihač. Predstavniki ZN menijo, da čakajo na okrepitve iz Jugoslavije, vendar se utegnejo medtem s pomočjo islamskih držav oborožiti tudi bosanski Muslimani. Iranski zunanji minister Velajati je po srečanju s Tudmanom izjavil, da bo Hrvaška dovolila prevoz obljubljenega orožja čez svoje ozemlje. Zaradi najnovejših spopadov je Nemčija pozvala svoje državljane, naj zapustijo hrvaška letovišča. Na 15. strani V zbornici debata o ustavni reformi RIM - V poslanski zbornici se bo danes pričelo soočenje o ustavnih spremembah. Vlada Lamberta Dinija je o tem vprašanju sestavila obširni dokument, ki ga bo v parlamentu zagovarjal pristojni minister Giovanni Motzo. Vlada pa se vsekakor noče vključiti v politično polemiko o tako imenovanih pravilih igre. Parlament ima zelo slabe izkušnje z dosedanjimi predlogi za ustavne in institucionalne reforme. Razne komisije so doslej proizvedle ničkoliko dokumentov in poročil, konkretnih sklepov pa od nikoder. Zaradi tega vse stranke nasprotujejo ustanovitvi nove parlamentarne komisije o ustavnih reformah. Na S.strani Od srbske rakete ranjeni malček Se stiska svoje igrače. (AP) »Zgodile so se izjemno hude stvari« BRESCIA - Fabio Salamone, namestnik državnega pravdnika v Brescii, je v okviru preiskave o delovanju bivšega milanskega javnega tožilca Antonia Di Pietra zvedel, da so se v zadnjih štirih letih zgodile izjemno hude stvari. Zaradi tega bo morda zahteval podaljšanje preiskave. Včeraj je s kolegom Silviom Bonfiglijem zaslišal senatorja Nacionalnega zavezništva gen. Luigija Rampo-nija, ki je bil svojčas na čelu vojaške obveščevalne službe Sismi, in nekdanjega socialističnega obrambnega ministra Lelia Lagoria, ki je povedal, da je Bettino Craxi v Di Pietrovem delu videl očiten poskus, prispevati k raz-rušenju obstoječega političnega sistema. Na 3. strani Ognjeni obroč okrog Doberdoba DOBERDOB - Silovit požar je včeraj popoldne opustošil približno 150 hektarjev kraške gmajne in stisnil Doberdob v pravcati ognjeni obroč. V vasi so doživeli trenutke panike, ko se je ogenj nevarno širil proti hišam. Goreli so vrtovi, ute je oplazil in delno poškodoval tudi poslopja. Požaru, ki se je vnel zaradi prometne nesreče nekaj po 14. mi, so kljubovali gasilci iz Tržiča, Gorice, Trsta, stotine prostovoljcev, trije helikopterji civilne zaščite. Zvečer je bilo stanje pod kontrolo, nevarnost novih žarišč pa še ni bila povsem mimo. Na 8.strani in barake nekaterih najbolj izpostavljenih domačij, ogenj Danes v Primorskem dnevniku Sumljive tatvine v Tržiču Kaže, da so tatvine izvenkrmnih motorjev v Tržiču na nek način povezane z vojnim dogajanjem v bivši Jugoslaviji Stran 3 Mittelefestu se obeta prihodnost Deželna uprava predlagala, da bi oblikovali posebno upravno telo, ki bi zagotovilo Mittelfestu prihodnost. Stran 4 Riccardo llly naj reši hotel Sindikat je pozval tržaškega župana, naj posreduje v korist 33 uslužbencev hotela Duchi d‘Aosta, ki jih hoče dunajski finančnik Karl Keller odsloviti. Stran 5 Krvave tržaške ceste Potem ko je v nočnih urah pri Grljanu izgubilo življenje 17-letno dekle, se je včeraj popoldne na cesti za Zavije težje poškodoval leto dni mlajši fant, H se v bolnišnici bori za življenje. Stran 5 in 6 Objavili spored A in B lige Na sedežu Coni v Rimu so včeraj objavili spored italijanske nogometne A in B lige. Derbi 1. kola bo Sampdoria - Roma, Udinese pa bo prvo tekmo igral doma proti Cagliariju. Stran 17 FINANČNI ZAKON / SESTANEK DINIJA S FINANČNIMI MINISTRI Krčenje v zdravstvu in pri krajevnih upravah »Nevarnost« ticketa na družinskega zdravnika je odpadla RIM - Predsednik vlade Dini se je včeraj znova sestal z gospodarskimi ministri (proračunskim, finančnim, zakladnim) in z državnim računovodjo, s katerimi je razpravljal o hipotezah za sestavo finančnega zakcjna. Tiste, ki so se v teh dneh pojavile v tisku, so namreč že razburile javnost, in to velja še posebno za predlog, po katerem naj bi za racionalizacijo zdravstvenih izdatkov uvedli nove tike-te, tokrat tudi za družinskega zdravnika. Včeraj so ministri to možnost menda zavrgli in bodo javno zdravstvo klestili na manj bolečih mestih. Ostale pa naj bi možnosti za omejevanje izdatkov z združitvijo nekaterih ministrstev (npr. ministrstva za industrijo in zu- nanjo trgovino ter zakladnega in proračunskega) in s krčenjem finansiranj krajevnih uprav (kar naj bi nadomestili z uvaja- njem davčnega federalizma in torej z njihovim finančnim osamosvajanjem). To naj bi bile glavne smernice poseganja za omejevanje javnih izdatkov, ki vodijo tehnike pri sestavljanju prihodnjega finančnega zakona in manevra in ki naj bi omogočile prihranek v vrednosti 16 tisoč milijard lir. V znesek so všteti tudi prihranki, ki naj bi jih dosegli s pokojninsko reformo in ki naj bi po ocenah vlade prvo leto nanesla 4 tisoč milijard. Bolj zapleteni kot na področju izdatkov, naj bi bili ukrepi za povečanje javnih dohodkov, ki so v veliki meri odvisni od izida pogajanj med vlado in stanovskimi organizacijami o davčnem konkordatu (o tem poročamo posebej). Konkordat bi moral prihodnje leti prinesti v državno blagajno več kot 5 tisoč milijard lir, kar je dobršen del iztržka, ki si ga vlada obeta od uporabe davčnega vzvoda (skupaj 16.500 milijard lir). Ce se operacija s konkordatm ne bi posrečila, bi morala vlada poseči po drugih področjih, ki pa ne bi smelo biti področje davka na dodano vrednost, ker bi to povzročilo nova inflacijska žarišča. Govori se o uvedbi tim. ekološkega davka, o okrepitvi sistema iger na srečo in loterij, pa tudi o neizvirnem dviganju cen tobačnih izdelkov, medtem ko ekonomsko-fi-nančni program predvideva tudi možnost omejitve prilagajanja davčne odbit-nosti osebnih dohodkov z inflacijskim gibanjem. GLASNE PRIPRAVE NA PREDČASNE VOLITVE Možnost sporazuma s SKP razdvaja Oljko Segni spet zelo polemičen do tajnika DSL - Romano Prodi za sedaj previdno molči RIM - Sporazum o volilnem sodelovanju, ki naj bi ga v kratkem sklenili DSL in Komunistična prenova, je že predmet polemik v levosredinski koaliciji. Najbolj jezen je tudi tokrat Mario Segni, ki izkoristi vsako najmanjšo priložnost za polemiko z Massimom D’Alemo, medtem ko Romano Prodi iz previdnosti molči, ker očitno čaka na razvoj dogodkov. Sporazum med D'Alemo in Ber-tinottijem vsekakor še ni bil podpisan, iz nekaterih virov pa se je izvedelo za njegovo okvirno vsebino. V nekaterih volilnih okrožjih v srednji Italiji, kjer je levica najmočnejša, bi voliLci DSL in Oljke podprli kandidate SKP, ne bi predstavili lastnih kandidatov in s tem omogoči-b njihovo izvolitev. V vseh drugih enomandatnih okrožij pa bi SKP podprla kandidate Prodijevega zavezništva, ne da bi predstavila svojih kandidatov. Po tem sistemu bi Bertinottijeva stranka izvobla od 20 do 25 poslancev, katerim bo treba dodati parlamentarce iz propor-čnih list, kjer se bo vsakdo predstavil samostojno z lastnim simbolom. Vodstvo DSL, kot kaže, ne namerava popustiti pri vdlilnem sporazumu s komunisti. »Ce je šel na vlado Gianfranco Fini, zakaj ne bi isto privoščili tudi Faustu Bertinot-tiju«, ponavlja D’Alema, M pravi, da bi s SKP sklenili le vohhii in ne programski ali politični dogovor. Volilni strokovnjaki DSL so, kot kaže, ugotovib, da so glasovi Komunistične prenove matematično nujno potrebni za Prodijevo zmago. kar najbrž velja tudi za glasove Severne bge. O morebitnem sporazumu z Bossijem pa za sedaj nihče noče govoriti, posebno ne v tem trenutku, ko si »senatur« odkrito prizadeva za ljudski referendum za odcepitev Severne Itatije. Proti vsakršnemu dogovoru med levo sredino in SKP je, kot omenjeno, Segni. Morebitni sporazum s komunisti bi po njegovem močno preplašil zmerno usmerjene volilce, ki sicer načelno podpirajo Prodija, v tem primeru pa bi vobb za Kartel svoboščin. Mauro Žani, koordinator tajništva DSL, je sinoči zanikal podpis sporazuma s SKP, ki pa ga ne gre izključiti, vodstvo SKP pa obtožuje Segnija, da s takim zadržanjem nosi vodo na mlin desnici. DAVČNI KONKORDAT / POGAJANJA NA MINISTRSTVU Fantozzi verjame v možnost dogovora Problem so obresti in kazni RIM - »Plačati malo, a vsi« je geslo, s katerim so šli predstavniki stanovskih organizacij samostojnega dela včeraj na finančno ministrstvo, kjer so nameravali ministra Fan-tozzija prepričati, naj jih »oprosti« davčnih obresti in sankcij, če hoče uspešno uresničiti svoj množični davčni konkordat. »To ne bi bil več konkordat, ampak preprosti odpust,« so pikro komentirali na ministrstvu, predstavniki obrtnikov, trgovcev in drugih avtonomnih delavcev pa niso skrivali zadovoljstva nad izidom srečanja, na katerem da je Fantozzi pokazal »veliko pripravljenost«, tudi za morebitno podaljšanje roka za to operacijo. Toda pretirani optimizem bi bil prezgodnji, saj je sam finančni minister izjavil, da bo z izidi razgovorov oziroma zahtev samostojnih delavcev in profesionalcev seznanil svoje kolege v vladi, ki bo imela zadnjo besedo o tem kočljivem vprašanju. Seveda ministrski svet ne bo imel lahkega dela, saj se bo moral odločiti, ali naj vsaj deloma ustreže zahtevam avtonomnega dela, ali pa tvega polom predvidenega konkordata in z njim pošten primanjkljaj v načrtovanem prilivu v žejno državno blagajno. Minister Fantozzi je zelo odločen, da svoj načrt privede do konca, saj je bil predvideni znesek vnešen že v lanski finančni zakon, medtem ko je bilo finančno breme za posameznika, ki bi se bil odločil za konkordat, ocenjeno na sprejemljivih 6 milijonov lir. Tudi Cek se bo modemizkal RIM - Pomirjujoč »fizični stik« z bankovci je še vedno prevladujoča monetarna navada Italijanov, ki se le s težavo prilagajajo plastičnim karticam, povrhu pa ne ljubijo niti starega, teadicio-nalnega čeka. Toda vse krivde le ne nosijo državljani, dober del je odpade tudi na skromna jamstva in polževe postopke pri uporabi čekov, ki so sicer s 34 odstotki drugo plačilno sredstvo v Italiji (prvo ostaja seveda gotovina). V skrajnih primerih se dogaja, da je treba na izvedbo operacije s čekom čakati celo 29 dni od njegove izdaje, zato ni čudno, če marsikdo sklepa, da je tudi za to plačilno sredstvo napočil čas upokojitve. Banka Italije in bančno združenje ABI se s tem očitpo ne strinjata in sta za relansiranje uporabe kreditnega lističa pripravila »belo knjigo«, ki sta jo včeraj predstavila generalni poddirektor emisijskega zavoda Tommaso Padoa Schioppa in predsednik združenja bank Tancredi Bianchi. Glavna novost načrtovane reforme bo v bistvu ta, da bo odpravila razlikovanje med čekom na ali zunaj lokalnega trga, kar za imetnika čeka pomeni razbremenitev dragih dni valute in praktično takojšnjo razpoložljivost denarne vsote (v največ treh dneh), za banke pa redefiniranje normative in stroškov. Skratka, ček bo po novem najbrž nekoliko dražji kot danes, v zameno pa bo hitrejše in zanesljivejše plačilno sredstvo. Tisto, kar je Bankitalijo in ABI spodbudilo, da sta se že tretjič od leta 1988 lotila čekovnega sistema, je njegov zanemarljivo majhen napredek v zadnjih letih, in to kljub temu, da je je nepogrešljivo sredstvo tudi v modernem plačilnem sistemu. Do nedavnega - je priznal Padoa Schioppa - je bilo vnovčevanje čekov prepočasno, in to zaradi zamudnosti medbančnega kroga. Po skupnem nastopu centralne banke in bančnega združenja so danes rezultati že vidni: v povprečju je ček izplačan v 10 dneh, do konca prihodnjega leta pa naj bi se čakalna doba skrčila na 3 do 4 dni. Preden bi se monetarne oblasti odločile za nove instrumente, želijo torej reformirati obstoječe, za kar se bodo poslužile novih elektronskih in komunikacijskih metod in moderne »alarmne centrale«, neke vrste arhiva z informacijami o vseh nezanesljivih osebah. Spremenil se bo tudi odnos bank do klientov, ki bodo morali učinkovitejše in hitrejše storitve seveda tudi dražje plačati, zavodi pa ne bodo mogli več služiti z dnevi valute. GIBANJA / PO KONJUNKTURNI ANALIZI RAZISKOVALNEGA ZAVODA ISCO Gospodarska rast se utrjuje, južni del države pa še vedno močno zaostaja Zaradi pocenitve surovin so ugodni tudi izgledi za umirjanje inflacijske rasti RIM - Finančne spremenljivke in javni raču: ni se izboljšujejo, rast realnega gospodastva pa se utrjuje, saj ga še naprej spodbuja močno povpraševanje tujine, utrjevanje investicijskega ciklusa in višanje proizvodnosti podjetij. Skratka, gospodarska rast je še naprej krepka, nove razloge za optimizem pa po julijskem upadu ponujajo tudi inflacijska predvidevanja, ugotavlja inštitut za konjunkturne raziskave ISCO, ki sicer tudi opozarja, da ugodno ekonomsko gibanje hi homogeno. Industrijska ekspanzija je namreč skoraj v celoti osredotočena na sever, medtem ko na jugu do prepričljivega preobrata negativnega trenda še ni prišlo. Tudi zadnja Iscova ko-njunkturna analiza kaže, da je pogonski motor rasti industrijske proizvodnje še vedno izvozna dejavnost, medtem ko ostaja notranje povpreše-vanje po blagu široke porabe dokaj skromno. Maja in junija se je povečalo tudi zaupanje italijanskega in tujega zasebnega kapitala za vlaganja v lirah, kot dokazuje občuten presežek junijske plačilne bilance. Pozitivno podobo dopolnjujejo še optimistična predvidevanja podjetnikov o gibanju njihove dejavnosti v prihodnjih mesecih (kar 90 odstotkov jih predvideva stabilno ali višjo raven), prvi rezultati začete sanacije javnih financ, umirjevanje monetarnih in valutar- nih gibanj (lira se krepi, rast obrestnih mer pa se je ustavila), padanje cen surovin, ki bi moralo ustaviti inflacijsko rast, obeti za javnofinančni manever'in umirjena dinamika plač. Edina negativna točka ostaja torej razkorak med severom in jugom, pri čemer Isco opozarja, da bi to utegnilo sprožiti nove, ozemeljsko razširjene inflacijske impulze. Proizvodnja in povpraševanje se na jugu sicer dvigata v zadostni meri, da bi lahko presegli šibko ciklično fazo, nezadostna pa je listnica delovnih naročil, ki skupaj z nezadovoljivim zaposlitvenim gibanjem onemogoča izrazito preusmeritev negativnega ekonomskega trenda. Davčni priliv se še naprej povečuje RIM - Davčni prifiv v državno blagajno raste, saj je v prvih petih mesecih dosegel 177.876 milijard lir, kar je za skoraj 20 tisoč milijard ali za 12, 3 odstotka več kot lani. Najbolj se je povečal priliv od davka Ir-pef, ki je navrgel 9.153 milijard (+16, 7%) in je po mnenju analitikov znak naraščanja zaposlenosti. Znižal pa se je priliv od davkov na dohodke pravnih oseb Irpeg (za 2.160 milijard), vendar podatek ni dokončen, ker ne vsebuje julijskih vplačil. Trge daje poletna utrujenost MILAN - Po rekordnem znižanju v ponedeljek, ko se je vrnil na raven iz začetka leta, se je dolar včeraj spet nekoliko okrepil do lire, ki pa je obranila stabilen tečaj z marko in ostalimi glavnimi bankovci. Milanski borzni sestanek se je iztekel zelo mlačno, saj vrednost poslov ni presegla 300 milijard lir, čeprav so bili vsi kazalci pozitivni: MIB je pridobil 0, 40, Mlbtel 0, 38, Mib-30 pa 0, 36 odstotka. LIRA SRE ČET PET PON TOR 1598,9 1591,1 1588,5 1584,5 1590,6 ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA A1RWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 • ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 V ZBORNICI ZAČETEK SOOČANJA BRESCIA / PREISKAVA O DELU ANTONIA Dl PIETRA Ustavne reforme ali jalova debata? Malo politične volje zo realne spremembe Nihče noče nove parlamentarne komisije Salamone: Dogajale so se zelo hude stvari Včeraj zaslišali Lelia Lagoria in Luigija Ramponija RIM - V poslanski zbornici se bo danes PriCelo soočenje o ustavnih reformah, za katere se pravzaprav zavzemajo vse stranke, malokdo Pa verjame, da bo do njih v bližnji bodočnosti sploh prišlo. Obstaja zato nevarnost, da se bo razprava sprevrgla v jalovo merjenje sil med tistimi, ki hočejo takojšnje predčasne volitve (novembra ali decembra) in tistimi, ki hočejo Podaljšati življenje sedanjemu parlamentu. Parlament ima o tem precej grenke in negativne izkušnje. V zadnjih letih sta se z ustavnimi reformami ukvarjali dve ) Posebni komisiji, ki sta proizvedli ogromno dokumentov in strokovnih stališč, konkretnega pa nic. Prvi parlamentarni komisiji je predsedoval danes že pokojni liberalec Aldo Bozzi, drugi pa najprej demokristjan Ci-riaco De Mita, nato pa dolgoletna predsednica Poslanske zbornice Nil-de Jotti (DSL). V tretje gre rado, pravi pregovor, novih komisij pa se trenutno vsi izogibajo. Vlada Lamberta Dinija je za vsak primer pripravila daljši dokument o morebitnih ustavnih reformah, ki ga bo v zbornici predstavil minister za reforme Giovanni Motzo. Bolj kot za dokument gre za neke vrste priročnik" ustavnega Prava, ki ne obravnava bistvenih političnih vprašanj, ker se vlada očitno ni hotela vključiti v soočenje (in v polemike) med desnosredinskim in levosredinskim zavezništvom, ki poteka na t.i. omizju o pravilih igre. Pričakovati je, da bo razprava v zbornici zadevala predvsem člen. 138 republiške ustave, ki določa pravila in postopke za morebitne ustavne spremembe. Nekatere stranke bi hotele takojšnjo revizijo tega Člena, druge pa predlagajo izvolitev ustavodajne skupščine, tretje pa so mnenja, da mora o tem odločati novoizvoljeni parlament, češ da je sedanji politično popolnoma delegi-timiran. Vlada je v svojem poročilu izpostavila razlike med parlamentarno in tako imenovano predsedniško republiko, za katero se zavzemata Silvio Berlusconi in Gi- anfranco Fini. Dokument ministra Motza obravnava tudi kočljivo problematiko federalizma, ki ga v Italiji vsakdo tolmači po svoje. Severna liga gromko grozi z ljudskim referendumom za odcepitev severne Italije, desnica že po zgodovinski tradiciji nasprotuje zvezni ureditvi države, levica pa podpira federalizem, a ne v obliki, ki ga predlagajo Umberto Bossi in njegovi privrženci. Prodijev in Berlusconijev tabor sta se, kot kaze, precej dobro pripravila na parlamentarno razpravo. Pričakovati je zato trezno in predvsem resno izmenjavo mnenj, "vojne napovedi" iz prejšnjih dni pa žal ne obetajo nic dobrega. V Brescii so včeraj zaslišali tudi bivšega obrambnega ministra Lelia Lagoria (AP) BRESCIA - Preiskava o Antoniu Di Pietru zadeva »izjemno hude dogodke iz zadnjih štirih let, za katere se zdaj prvič kdo zanima,« je izjavil vCeraj novinarjem namestnik državnega pravdnika v Brescii Fabio Salamone, ki s kolegom Silviom Bonfiglijem vodi preiskavo o delu bivšega milanskega javnega tožilca. Salamone je dodal, da bo šel zadevi do dna in v ta namen po potrebi zahteval podaljšanje preiskave. Prihodnji teden bo odšel na dopust, med letovanjem dodobra preučil vse preiskovalno gradivo, prve dni septembra pa preveril, ali kaže iz vsega tega sprožiti še vzporedne postopke. Po predvčerajšnjem zaslišanju nekdanjega predsednika vlade in zdaj vodje antitrusta Giuliana Amata ter voditelja Zelenih Carla Ripe di Meana, ki je bil svojega dne minister za okolje, sta bila vCeraj na vrsti bivši obrambni minister Lelio Lago-rio in senator Nacionalnega zavezništva, general Luigi Rampo-ni, ki je nekdaj načeloval vojaški obveščevalni službi Sismi. Ramp oni je zatrdil, da sploh nic ne ve o poskusih tajnih služb in tedanjega šefa policije Vincenza Parisija, Di Pietru preprečiti nadaljevanje preiskave o podkupninskih aferah, kakor naj bi Amato 25. avgusta 1992 potrdil di Meani; sicer pa je general dejal, da so ga leta 1992 pri Sismi-ju odslovili brez vsake utemeljitve. Bivši socialistični minister Lagorio je Salamoneju razodel, da je veliko tega, kar je slišati o Di Pietru v zadnjih Časih, povedal že Bettino Craxi na seji tajništva PSI dne 26. avgusta 1992. Craxi je po Lagoriovi oceni bil prepričan, da je bil za Di Pietro-vimi preiskavami očiten poskus, porušiti takratni politični sistem oziroma Prvo republiko. NEAPELJ / IRPINSKA AFERA TRŽIČ / PO ŽE NEPOTRJENIH NOVICAH Ministrsko sodišče oprostilo bivšega premiera De Mito NEAPELJ - Razsodišče ministrov je dokončno arhiviralo »primer De Mita«. Bivši premier in predsednik KD je bil obtožen zlorabe svojih pristojnosti in podkupovanja. De Mita naj bil bil namreč vpleten v zlorabljanje popotresne obnove v Irpiniji po potresu leta ’80. Poleg njega so obtoženi tudi brat Mic-hele De Mita, prefekt El-veno Pastorelli, Enrico Macchioni in Carlo Gra-nelli, funkcionarja družbe »Italtecna« za nadzor nad gradnjo po potresu (ki naj bi namreč odobrila javno podporo družbi Sgai), bivši neapeljski občinski odbornik Luigi Manco, komercialista Enrico Capozzi in Alfre-do Froio ter lastniki družbe Sgai. Podkupninska afera zadeva obdobje, ki sega od leta 1982 do 1989. Omenjena družba Sgai naj bi si s ponarejenimi fakturami zagotovila javno podporo, ki je v celoti krila stroške. Z oprostitvijo Ciriaca De Mite zadeva ni veC v pristojnosti razsodišča ministrov (ki raziskuje morebitna kazniva dejanja ministrov), ampak se bodo z njo ukvarjali navadni sodniki. Izvenkrmni motorji za tihotapce orožja? V Tržiču priprli Srba, ki sta skušala ukrasti ducat motorjev - Več sumljivih tatvin TRŽIČ - S Čolnov in gumenjakov zasidranih v kanalih raznih navtičnih klubov v Tržiču so neznanci v zadnjih nekaj mesecih odnesli kakih 70 do 80 izvenkr-mnih motorjev. Skoraj vsak teden so odkrivali tatvino, pri kateri je izginilo po 10 ali 15 motorjev. Kradli so v kanalu Valentinis sredi Tržiča, na območju Casoni del-la Quarantia, pri klubu Tavololi in drugje. Tatovi so večinoma izbirali motorje z 20 do 25 konjskimi moCmi, ukradli pa so tudi tri manjša plovila. V TržiCu se je razširilo prepričanje, da naj bi bili za kraje odgovorni Srbi. Govorilo se je, da naj bi se tako zalagali z motorji za poganjanje Čolnov in gumenjakov, ki so kot nalašč za tihotapljenje orožja in bogve Česa cez Jadransko morje. Slo je za govorice, ki jih je marsikdo imel za neuteme-. Ijene in le sad bujne fantazije. Toda včeraj ponoči so te govorice in hipoteze dobile nesluteno potrditev z aretacijo prav dveh Srbov, ki sta iz navtičnega krožka Tavoloni pri MošCenicah skušala spet odnesti kak ducat izvenkr-mnih motorjev. Njuno početje je med obhodom nekaj po 4. uri opazil nočni Čuvaj družbe »Vigili giurati isontini« in poklical na pomoč policijo, ki je prijela tatova, preden sta se odpeljala z dostavnim vozilom s padovansko registracijo. S tržiškega komisariata nam uradno niso potrdili novice o aretaciji dveh mož, iz drugih zane- sljivih virov pa smo izvedeli, da naj bi šlo prav za dva Srba. Ko so * ju prijeli, sta bila še vsa premočena, v kombiju pa sta imela kakih 15 izvenkrmnih motorjev, od katerih je bil vsak vreden od 6 do 7 milijonov lir. Videz prijetih tatov naj bi ustrezal opisu domnevnih storilcev ene prejšnjih kraj, le da sta se takrat pripeljala v Tržič na rdečem fordu fiesta s tržaško registracijo. Molk preiskovalcev je razumljiv, saj skušajo očitno preveriti kam, komu in kateri rabi so bili namenjeni motorji. Po včerajšnjem dogodku pa je domneva o neki zvezi med krajami na Trži-škem in vojno na tleh nekdanje Jugoslavije precej veC kot zgolj hipoteza. (mm) Jože Pirjevec Vidov dan Odlomek iz knjige »Jugoslavija 1918-1992« Ta sporazum, ki je očitno krepil meščanske, odporniškemu gibanju tuje sile, je Tito ogorčeno označil kot »pravi zločin proti Jugoslaviji«, pri čemer je svojo nevoljo usmeril bolj proti Sovjetom kot proti Britancem ali Američanom. Hudo jim je namreč zameril, da so tako zlahka popustili Rooseveltu in Churchillu in da ga za nameček o svojih namenih sploh niso obvestili, kot da bi njegovo mnenje ne imelo nobenega pomena. Zaradi tega je uradno protestiral pri voditelju sovjetske vojne misije K. V. Kiselevu in zagrozil, da bo odslej njegov odnos do vseh zaveznikov enak. Nad revolucionarjem je v Titu že prevladal državnik, kar pa je spet kazalo, da bo Se otežkočilo njegove odnose s Sovjeti. Med beograjskim in moskovskim političnim vrhom je izbruhnila huda kriza, ki se je Se poglobila, ko je maršal 7. marca 1945 sestavil prvo začasno vlado Demokratične in federativne Jugoslavije. Med njenimi bidestimi člani je najti poleg Subasi-ča, ki je bil imenovan za zunanjega ministra, tudi Milana Grola, predstavnika Srbske demokratske stmnke. Zanj se je Tito odločil, da Stalinu dokaže svojo neodvisnost in se obenem prikupi Churchillu. Sovjeti, ki so za to imenovanje zvedeli od Britancev, so bili besni od jeze in so se nekoliko pomirili Sele, ko je CK KPJ s posebno izjavo 16. marca 1945 priznal napako in jo opravičil z »oportunističnim strahom pred zaostritvijo odnosov z Anglijo in ZDA«. O tem zakulisnem sporu Churchill ni slutil ničesar. Ker je bil prepričan, da je v Jugoslaviji izgubil igro, se je odločil, da prilagodi svojo politiko nastalemu položaju. V noti, ki jo je poslal 11. marca 1945 Ednu, je zapisal, da bo odslej pustil, naj se Tito kuha v svoji balkanski kaSi in da bo vse stavil na Italijo ter jo skušal reSiti pred »komunistično kugo«. Pri tem je mislil na močno Komunistični partijo v Severni Italiji in na nevarnost, da med njo in KPJ pride do skupnega revolucionarnega podviga. Izhajajoč iz tega suma, ki ni bil povsem brez osnove, je z velikim vznemirjenjem gledal na ozemeljske zahteve nove Jugoslavije v Julijski krajini, vključno s Trstom, kjer je OF od leta 1942-1943 dalje razvila živahno odporniško gibanje. Vedno bolj mu je postajalo jasno, da je treba na tem ključnem področju preprečiti neposredni stik med Titovimi in italijanskimi partizani. Medtem ko se je tako že zarisovala mo- žnost resnega spopada z zahodnimi zavezniki in so bili jugoslovanski odnosi z Moskvo vse prej kot idilični, se je glavnina partizanske vojske Se borila s četami generala Lohra, ki so si obupno prizadevale, da bi se prebile do avstrijske meje in se tam predale Angležem. Do zadnjih spopadov je prišlo na južnem Koroškem, ko je drugod po Evropi že teden dni vladal mir. 15. maja 1945 je III. armada narodnoosvobodilne vojske pod poveljstvom generala Koste Nadja zajela 30.000 vojakov, med njimi dvanajst usta-skih generalov in vodje črnogorskega četniš-tva, ter 20.000 civilnih ubežnikov. Osvobodilna'vojna je bila končana, državljanska vojna pa je povsod v Jugoslaviji divjala Se mesece, do popolne likvidacije vsakega odpora zmagovitemu komunističnemu režimu. A tudi ko so bili njegovi nasprotniki okoli leta 1947 v glavnem uničeni, so etnična sovraštva med jugoslovanskimi narodi, ki so bila zasejana v obdobju pred vojno in so se med njo do skajnostjo zaostrila, Se tlela, kljub triumfalni komunistični propagandi, ki je razglašala kar mistično enotnost nove družbe: »Mi smo Titovi - Tito je naš.« (Nadaljevanje sledi) DIRKALIŠČE ALI NARAVNI PARK? Naravovarstveniki trkajo na vest kraških oblasti SEŽANA - Načrt o gradnji avtomobilskega dirkališča formule 1 na slovenskem Krasu je izzval val polemik. Med pobudniki ostrega nasprotovanja so naravovarstveniki: italijanska sekcija organizacije Wwf in Slovenski sklad za naravo sta sestavila skupno odprto pismo, v katerem predstavljata razloge proti gradnji spornega dirkališča. »NaCrt gradnje avtodroma posega v območje, ki je izjemno zanimivo z geološkega, botaničnega in fa-vnistienega vidika. Poseg bi moteCe vplival tudi na širšo okolico (hrup, izpušni plini), predstavljal bi izjemno veliko nevarnost onesnaženja kraškega podzemlja in torej tudi zajetij pitne vode. Realizacija predlaganega posega je povezana z izgradnjo ustrezno razvejane infrastrukture (cest, parkirišč, prenočišč), kar bi še dodatno degradiralo območje matičnega Krasa,« opozarjajo naravovarstveniki. Predstavniki obeh organizacij zato pozivajo odgovorne, naj opustijo načrt o dirkališču in naj sprejmejo raje načrt o ureditvi naravnega parka, ki bi ovrednotil naravne in kulturne lepote območja. Medtem je podtajnik italijanskega Ministrstva za kmetijstvo Prestamburgo sprejel delegacijo naravovarstvenikov organizacije Wwf. Zagotovil je, da se bo pri ministrici za zunanje zadeve Agnellijevi zavzel za vključitev problema o mednarodnem parku v dvostranske dogovore med Slovenijo in Italijo. Za čimprejšnjo rešitev vprašanja bi se morala vsekakor zavzeti tudi deželna uprava - tako mnenje je izrazil Prestamburgo - saj so vse zainteresirane občine že izrazile svoj pristanek k pobudi. Med drugim je podtajnik poudaril, da naravni park nikakor ne bi oviral ekonomskega razvoja Krasa. MAGDA ŠTURMAN Obisk pri rojakih v daljni Avstraliji (18) Gorovje VVilpena Pound, ki sta ga oblikovali kači velikanski - Lov na kenguruje Bilo je ob sončnem zatonu, ko se je kar na lepem začelo glasno vreščanje in čivkanje belih papig. Zatem so se oglasile še rožaste papige, ki so se v mraku zbirale na drevesih okrog kampa. Zelo močan hrup je trajal kake pol ure, nakar so papige odšle in spet je zavladal mir. Vreščanje papig se je ponavljalo vsako jutro ob zori in vsak večer ob mraku. V Flinders Ranges živi kar 376 različnih vrst ptičev. Zelo lepe in tudi najbolj zastopane so papige, od katerih so najbolj očarljivi kakatuji. Slednje karakte-rizira greben, ki ga imajo na glavi in ki se običajno po barvi razlikuje od ostalega telesa. Greben ima važno vlogo pri dvorjenju ob času parjenja. Kakatuji so dobih ime po njihovem značilnem zvoku ka-ka-tu. Kakatujev je 11 vrst. Zelo lep je bel kakatu z rumenim grebenom. Živi v skupinah na drevesih, kjer zelo močno vrešči prav zaradi pridobitve prostora na visokih vejah. Rožasti kakatu, bolje poznan kot galah, je v Avstraliji najbolj razširjen. Prisoten je tudi po mestnih parkih. Je sivkasto-plave barve, vrat in oprsje ima rožasto, greben pa bel. Naj omenim še tipičnega avstralskega ptiča, kooka-burra, ki oddaja zelo značilen zvok. Zelo so razširjene tudi rosellas ali rožaste papige. Poznanih je 8 vrst, prisotne so skoraj povsod. Okolica Rawnsley Parka nudi številne zanimive peš poti. Nedaleč od kampa se nahaja skupina vrhov z imenom VVilpena Pound, ki ima posebno strukturo. Nepretrgoma se vije krog in krog, na sredi pa je dolina. Tu se nahaja tudi najvišji vrh celotnega območja Flinders Rangesa, okrog 1150 m visok St. Mary Pe-ak. Sugestivni VVilpena Pound je tudi za staroselce imel poseben čar. Neka legenda pravi, da sta gorovje oblikovali dve veliki kači, moškega in ženskega spola. V Sanjskem času, ko je bila zemlja še ravna, pusta pokrajina, sta kači potovali po tej deželi. Ko sta prišli na prostor, kjer se danes nahaja VVilpena Pound, sta legli tako, da sta skupaj oblikovali krog, in za vedno zaspali. Na ta način sta ustvarili gorovje. Kakih 10 km od Rawnsley Parka se' ob vznožju VVilpena Pound na vzhodni strani dviga Arka-roo Rock. To je približno 4 metre visoka skala in se nahaja sredi očarljive pokrajine. Skala je poslikana s približno 20.000 let starimi risbami, ki prikazujejo razne dogodke iz Sanjskega časa. Arkaroo Rock je še do pred kratkim staroselcem pomenil sveti kraj, ob katerem so občasno prirejali obrede. V Flinders Ranges je v preteklosti živelo več plemen staroselcev, kot pričajo razni drugi poslikani kraji: Sacred Canyon, ki se nahaja nekaj kilometrov severneje, Vourambulla, blizu vasi Havvkler, Chambers Gorge in drugi. Med svojimi sprehodi sem v Flinders Rangesju imela priložnost, da srečam veliko avstralskih živali, posebno pa kenguruje. Skupaj z emijem je kenguru zastopan na avstralskem grbu. Kengurujev je kakih 40 vrst, ki se med seboj razlikujejo po velikosti in barvi. Najbolj znani vrsti sta veli- ki sivi in veliki rdeči kenguru, ki lahko tehtata do 80 kg. Med kenguruje spada tudi wallaby, ki je zelo nizke postave, saj doseže komaj meter višine. V družino kengurujev spadajo tudi majhni vrečarji, kot npr. quokka in mišni kenguru. Kenguru se hrani s travo in zelenimi deli rastline. Podobno kot se je nekoč dogajalo s staroselkami, v sušnem obdobju, ko namreč hrane primanjkuje, samica kenguruja postane neplodna. Število kengurujev se v tem obdobju precej zmanjša. Ko je hrane spet dovolj, živali dosežejo spet prvotno število. Samica rodi le enega mladiča na enkrat, po enem mesecu nosečnosti. Se ne popolnoma razvit mladič ali joey, kot mu pravijo v Avstraliji, preživi preostalih 8 mesecev v materini vreči, kjer ga mati tudi doji. Sele, ko mladič zapusti vrečo, je samica spet plodna. V najboljših okoliščinah samica rodi štiri mladice v treh letih, v sušnem obdobju pa se njena plodnost zmanjša. Posledica tega je ta, da se kenguru zelo počasi razmnožuje in nekaterim vrstam resno grozi izumiranje. Kenguru je zelo plaha žival, ki jo je mogoče primerjati s smo. Pomika se z visokimi skoki in doseže 65 km na uro. V rezervatih ali zooloških vrtovih kengumji niso tako boječi in se brez strahu približajo človeku. Ko so se v notranjost celine naselili živinorejci, so začeli kenguruje sovražiti, češ da živini pojedo večji del že tako skromne trave. Začeh so se pritoževati tudi poljedelci, ki danes trdijo, da jim kengumji uničijo kar 10%ni pridelek. Na kengu-mja streljajo že dve stoletji in to večkrat neupravičeno. Število kengumjev, ki se jih lahko postreli, določi organizacija Nack, ki je pod državnim nadzorstvom in je sestavljena iz živinorejcev, poljedelcev, naravovarstvenikov, znanstvenikov in tistih, ki se industrijsko ukvarjajo s kengumji. V zadnjih letih vlada dovoljuje ubijanje kar 4 milijonov kengumjev na leto. Ce pomislimo na še vse tiste ljudi, ki to počenjajo skrivaj, se število pobitih kengumjev lahko znatno poveča. Kaže, da jih največ ilegalno ubijejo v Queenslandu. Na lov gredo ponoči. S terenskimi vozili gredo v gozd in z močnimi lučmi kengum-je osvetlijo. Ob tako močni svetlobi živali ostanejo negibne. Nakar jih sistematično postrelijo. Taki prizori so prikazani tudi v znanem filmu Crocodile Dundee. Po zadnjem popisu leta 1982 naj bi kengumjev bilo približno 12 milijonov. Kenguruje največ pobi-vajo za t.i. idnustrijo kengu-mja. Prav ta ogroža preživetje teh živali. Izvoz mesa in kože znaša kar 15 milijard lir. Najvažnejši uvoznik kengurujeve kože je prav Italija. Kožo uporabljajo za čevlje nogometašev, za druge športne čevlje in za druge izdelke. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAH DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FEEG _____VIDEM / ZAMISEL GUERROVE_ Posebni ustanovi skrb za Mittelfest Deželna vlada predlaga telo, v katerem bi bile tudi krajevne uprave in zasebniki Predsednica deželne vlade Alessandra Guerra VEDEM - Cedajski Mittelfest bo vodila posebna ustanova, ki mu bo zagotovila kontinuiteto. Tako je včeraj v Vidmu povedala predsednica deželne vlade Alessandra Guerra, ki je letošnjo izvedbo mednarodnega festivala ocenila kot pozitivno. O nastanku telesa, ki bo skrbelo za Mittelfest in v katerem naj bi poleg Dežele bili tudi zasebniki in krajevne uprave, naj bi začela razprava v deželnem svetu takoj po počitnicah. Guerrova je bila izrazila upanje, da načrta na bodo zavrli razni lokalpatrioti-zmi (mislila je na spor me Tržačani in Furlani, ki se je vnel v deželnem svetu ob problemu finansiranja tržaškega Verdija in videmskega filgarmonične-ga orkestra), saj je v interesu vseh, da tako odmevna kulturna manifestacija živi in da nastane ustanova, ki naj zanjo skrbi.. Glavni razlog za takšno odločitev je v dejstvu, da ima Mittelfest zelo močno sporočilnost in da igra izredno važno povezovalno vlogo v srednjeevropskem prostoru. Se posebno v teh časih, ko obstaja nevarnost razširitve vojne na Balkanu, so potrebne takšne pobude, kot je Mittelfest, na katerih spregovorita kultura in medsebojno sporazumevanje. Vodja organizacije če-dajskega festivala Mirama Gallina je bila mnenja, da bo treba še v večji meri izboljšati organizacijski ustroj in ustvariti močnejšo povezavo med festivalom in krajevno stvarnostjo. Umetniški vodja Gior-gio Pressburger je spomnil na težavno pot, ki jo je moral Mittelfest prehoditi, preden je prišlo do pametne odločitve, da se mu zagotovi stalno upravno telo. »Večkrat sem zaslutil, da obstaja do Mittelfesta določeno nasprotovanje in nikoli nisem razmel razloga takšnega odklonilnega odnosa. Dejstvo je, da sem v zadnjih letih večkrat obupal in se zbal, da mednarodnega festivala nam ne bo uspelo organizirati.« »Gre za inteligentno pobudo, ki ima globoko sporočilnost«. Tako je podčrtal glasbenik Carlo de Incontrera, ki je najavil, da bi lahko že prihodnje leto v okviru Mittelfesta organizirali večurni glasbeni hepening, ki bi zajel širši obmejni prostor. Na letošnjem Mittelfe-stu so našteli nekaj manj kot 8 tisoč obiskovalcev, 12 tisoč pa je bilo gledalcev na lutkovnih predstavah v Nadiških dolinah, kar pomeni, da se je vsak dan v Čedadu zbralo 1.500 oseb (Mittelfest) v Nadiških dolinah pa 580 lutkovnih navdušencev. Rudi Pavšič Praznik Oljke s številnimi političnimi gosti Prvi gost bo v soboto Rosy Bindi VIDEM - V soboto se bo v kraju Castions di Strada pri Palmanovi začel desetdnevni praznik Oljke, ki ga prireja deželni koordinacijski odbor Prodijevega gibanja. V okviru praznovanj, ki se bodo končala 15. avgusta, bodo pripravili vrsto družbe-no-pohtičnih srečanj. Praznovanje, kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci, bodo začeli z obiskom predstavnice Biancove Ljudske stranke Rosy Bindi, ki bo spregovorila že v soboto zvečer. V nedeljo, 6. avgusta, bo v Palmanovo prišel bivši sodnik Antonino Caponetto, ki bo govoril o vprašanju sodstva. O problematiki sredstev javnega obveščanja bo v četrtek, 10. avgusta, spregovoril Giancarlo Mascia, ustanovitelj odborov Bo.Bi. Na prazniku se bodo spomnili tudi tragedije v Bosni. To bodo štorih v petek, 11. avgusta, s srečanjem, ki ga bodo vodili Pi-' erluigi Di Piazza, vodja združenja Balduc-ci, Francesco Terreri, avtor knjige »Armi ed affari«, ter Andrea Aloi, sourednik satiričnega lista Cuore. Veliko zanimanje vlada za nastop beneškega župana Massi-ma Cacciarija, ki bo na Praznik oljke prišel v soboto, 12. avgusta. (RP) ETNIČNA GLASBA / PRIKAZ SVETOVNIH IZVAJALCEV FOLKA IN FOLK-ROCKA Letošnji Folkest je bil zelo uspešen Prireditelji poudarjajo predvsem izjemno kakovost izvajalcev etnične glasbe VIDEM - V nedeljo zvečer se je iztekel letošnji Folkest. 2e vpeljani mednarodni festival etnične glasbe in novih glasbenih trendov je bil nadvse uspešen v vseh ozirih. Na odrih od Benečije, furlanskega prostora pa vse do Istre, se je julija zvrstilo nešteto glasbenikov in glasbenih skupin s področja folk glasbe. Med najpomembnejše uvrščamo folk legendo Joan Baez in »novega« in vitalnega Donovana, pa Izraelko Noa, mojstre mehiške glasbe Los Lobos, duet America... Glavni organizator festivala Andrea Del Favero je navdušen: »-Uspeh letošnje izvedbe festivala ni samo številčen (nad 40.000 poslušalcev), festival je pomenil še posebej izjemen skok v kakovosti nastopajočih ter v sami organizaciji. Prvič smo sodelovali s koprsko občino in nedvomno se bo to naše sodelovanje še nadaljevalo. Glasbe- ne užitke, ki smo jih ponudili v Kopru (izredni pevki Joan Baez in Noa), je publika nedvomno zelo toplo sprejela, takega odziva si res nismo pričakovali. Ker pa festival ponuja folk glasbo, glasbo torej, ki je že tradicionalno tesno povezana z družabnostjo, z ljudstvom, je velikega pomena , da se zlasti v manjših krajih v prireditev vključi celotna krajevna skupnost. Glasbeniki in skupine, ki so se v okviru Folkesta predstavili v manjših, takorekoč zakotnih furlanskih vaseh, so bili »pobudniki« izjemnega glasbenega doživetja: ljudje so po koncu koncerta plesali in igrali še pozno v noč, nekaj res enkratnega, saj ni bilo več pregrad med izvajalcem samim in poslušalci. S temi pobudami želi festival »približati« oddaljene kraje glasbeni sceni, obenem pa ponuja koncerte svetovno znanih glasbenih izva- jalcev v večjih središčih. Zal nismo mogli predstaviti palestinske pevke Rim Banna zaradi problemov z vizumi, pač pa smo se obvezali, da bo prišla naslednje leto. Prihodnje leto bo lahko publika prisluhnila tudi znanemu Vanu Morrisonu in irskim »veljakom« Chieftains, ki so pred kratkim sodelovali s Stingom. Vsekakor festival raste v kvaliteti iz leta v leto, naš namen je povabiti najboljše glasbenike iz svetovne folk scene, zanimajo pa nas tudi vse verzije »me-lange« glasbe, ki se opirajo na folk, vključujejo pa obenem tudi zvoke rock ali blues glasbe. V tak folk-rock lahko npr. vključimo verjetno najbolj inovativno glasbo letošnjega festivala: okcitanski »inovativni folk« skupine »Perlinpinpin folc« (Guaskonja, Francija). Njihova glasbena ponudba je bila nedvomno med najbolj kvalitetnimi na letošnjem festivalu, žal pa so poslušalci navajeni le na že poznane zvoke latinsko-ameriške glasbe in irskih »jigs and reels«. Vsekakor si prizadevamo, da bi naše »zahodnjaško uho« privadili na nove zvoke npr. arabske ali azijske glasbe, ne želimo pa predstaviti takih skupin, ki bi takorekoč »očarale« poslušalce s svojimi živobarvnimi kostumi in bi jim nekako »zamašile« ušesa; poudarek želimo dati predvsem glasbi sami«. Letošnja izvedba festivala je spet vključila Benečijo kot prizorišče zelo razgibane glasbene dejavnosti. Posebni glasbeni program »Po liete u Benečiji« je vključil ljudske viže v izvedbi, med drugimi, Nediških puobov in Tonkačev, ki so spet oživeli uspešno pobudo »Muzike pod tur-man« v stari farni cerkvici Sv.Lenarta. Vida Valenčič PRODIJEV ODBOR ZA TRŽAŠKO OKOLICO »Na čelu programa zlasti skrb za sožitje« Koordinator Marino Vocci se bo sestal s krajevnimi komponentami in strankami Koordinator Prodijevega odbora Marino Vocci (f. KROMA) Oljka Romana Prodija Poganja počasi korenine tudi na Tržaškem. Na deželni ravni je bil za koordinatorja imenovan Videmčan Roberto Mine-sini (prevzel je mesto bivšega predsednika Lloyd Adriatico Antonia Sodara), tržaška kordina-torja pa sta Ulrico Bian-ohi in Marino Vocci. Bianchi, nekdanji podpredsednik Zveze trgovcev, bo koordiniral Prodijevo gibanje v prvem poslanskem okrožju (mestno središče), Vocci, bivši devinsko-nabrežin-ski odbornik in predsednik kulturnega krožka Istria, pa bo vodil odbor v drugem poslanskem okrožju (nekatera predmestja in okolica). Vocci je po izkušnji v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu opustil aktivno politiko, v kateri se je za kratek čas pojavil pred dvema letoma, ko je bil med pobudniki oblikovanja nabrežinske napredne liste "Skupaj-tnsieme". Zato nas je zanimalo zvedeti, zakaj in Čemu je sprejel tako pomembno dolžnost, še posebno v tako "delikatni" stvarnosti, kot je drugo tržaško okrožje. »Vzgibi, zaradi katerih sem sprejel vlogo koordinatorja Prodijevih odborov, so čisto človeški in so povezani s tragedijama, ki sta me zelo presunili. Izgubil sem dva iskrena prijatelja - Pavla Strajna in Alexandra Lan-gerja - s katerima sem deni ljubezen do sožitja in do večkulturnosti. Njun odhod je pustil v meni ogromno praznino, najraje bi poslal vse k vragu, kar bi bilo seveda naj- lažje. Ko so mi ponudili koordinacijo Prodijevega gibanja sem zato najprej pomislil na Pavla in na Alexa, na njuna prizadevanja in ideale. O tem sem govoril s Prodijem in mu povedal, da sprejmem pod pogojem, da bo oljka spodbujala sožitje, razumevanje in sodelovanje med različnimi. Zaupal mi je in danes se znajdem pred to novo zahtevno pustolovščino«. Vocci se je črno na belem predhodno obvezal, da ne bo sprejel nikakršnih kandidatur in tudi ne nobenih "stolčkov". Okoliški odbor gibanja ”Za Italijo, kakršno si želimo", kot se uradno imenujejo Prodijevi odbori, se trenutno naslanja le na načelni program levosredinskega/kandidata za premiera ter na njegov ugled v javnosti. Nima še svojega sedeža, finančnih sredstev (naslanjal se bo na prostovoljne prispevke) in tudi ne članov, za sedaj računa le na dobro voljo koordinatorja in nekaterih njegovih prijateljev, ki se bodo kmalu lotili dela. »Načrtov imamo kar precej, vodili našega vsakdanjega dela pa bosta predvsem skromnost in resnost. Želeli bi, da bi Prodijevi odbori zaživeli v vseh okoliških občinah in, zakaj ne, tudi po vaseh, saj se mora gibanje oljke razviti predvsem med ljudmi«, nam je dejal Vocci. Že v drugi polovici avgusta se bo Prodijev odbor sestal s krajevnimi družbenimi komponentami in s strankami, s kulturnimi društvi, s slovenskimi organizacijami in z upravitelji. Skratka z vsemi, ki si želijo novo politiko. S.T. PO NASTOPU KARLA KELLERJA Sindikalisti bodo imeli tudi avgusta veliko opravila Na tržaškem sindikalnem prizorišču ne bo miru niti v avgustu, tako da bodo imeli pri CGIL, CISL in UIL veliko dela tudi takrat, ko bo dobršen del.ljudi počitnikoval kje ob morju ali v planinah. Po eni strani bodo morali dokončno razčistiti, kakšen odnos bo vzpostavil z delovno silo novi lastnik škedenj-ske železarne, ki bo prešla še ta mesec v roke jeklarskega magnata Luigija Lucchi-nija in - v podrejenem razmerju - traderske družbe Bolmat, obenem pa si bodo prizadevali za to, da se naposled vendarle premakne s slepega tira vprašanje gradnje podzemskih plinskih hranilnikov na območju bivše naftne čistilnice Aquila v Zavljah. To pa še ni vse. Sindikalisti imajo opraviti še z žgočim problemom Tržaškega Lloyda, ki bi ga minister za prevoze in plovbo Giovanni Ca-ravale najrajši spojil z genovsko Italio, medtem ko sami zagovarjajo njegovo nadaljnjo samostojnost, četudi po odstopu družbe kakemu tujemu privatniku ah navezi. Poleg tega še zmeraj niso uredili razmer v luki, zlasti ne vprašanja predčasnih upokojitev, od katerega je v dobršni meri odvisna ekonomičnost storitev, ki jih nudi Enotna družba pristanišč-nikov. H gornjemu bi lahko prišteli zavlačevanje z zagonom po-pravljalnice znotraj bivše ladjedelnice sv. Marka, a tudi pravkar nastalo afero okrog prestižnega hotela Duchi d‘Aosta na Trgu Unita. Lastnica hotela je bila družba Tripcovich, po njenem propadu pa ga je za 2, 2 milijarde lir kupil dunajski finančnik Karl Keller, ki je zdaj nepričakovano izrazil namero, da odslovi vseh 33 uslužbencev. Zakaj? V dobro obveščenih krogih so nam razodeli, da hoče Keller hotel prodati. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da bi odpusti v danih kriznih razmerah povzročili le še socialen pretres več; ta bi bil toliko odmevnejši, ker bi bilo početje avstrijskega mogotca v popolnem nasprotju z ravnanjem nemške družbe Eckes, ki je brž po prevzemu tovarne žganih pijač Stock preko novega predsednika upravnega sveta le-te Karla Bringsa zagotovila, da ne bo odslovila nikogar in da bo celo še koga nanovo zaposlila. Zaradi tega bo vsak čas pojasnjevalen sestanek med Kellerjevim tržaškim zastopnikom Maurom Stocco in sindikati, ki so se za pomoč obrnili celo na župana. Pokrajinski tajnik stanovske organizacije gostinskih delavcev Fi-sascat (CISL) Silvano Gherbaz poziva Riccar-da Illyja, naj posreduje za ohranitev delovnih mest in za prodajo hotela zanesljivemu privatniku, saj bi njegov propad še bolj osiromašil prenočitveno zmogljivost v mestu. Drago Gašperlin PREISKAVA / TERORIZEM Zaprti Maročan zanimiv tudi za francosko policijo Giorgio Nicoli pa pravi, da zaenkrat gre samo za govorice Pravijo, da bodo francoski preiskovalci, ki naj bi bili v težavah s preiskavo o nedavnem atentatu na podzemno železnico in torej ne zanemarjajo nobene možnosti in poti, morebiti prišli tudi v Trst, kjer je zaprt 21-letni Maročan Madid Abdellah iz Maroka. Zaenkrat pa so to samo govorice, je dejal namestnik državnega pravdnika Giorgio Nicoli, ki se ukvarja z zadevo. Ce pa bodo prišli, je pristavil, jim bodo nudili vso možno pomoč, a doslej iz Francije niso prejeli nobenega uradnega sporočila. Abdellaha so ustavili v petek na železniškem mejnem prehodu na Opčinah in je osumljen terorizma. Pri sebi je imel računalniško disketo s tekstom in risbami za pripravo atentatov in izdelavo peklenskih strojev. Pozornost agentov je zbudil njegov potni list, ki je bil očitno ponarejen. Na tržaški kvesturi so takoj ocenili, da je Abdellahov položaj »zelo zanimiv« in so preiskavo še pospešili, osebno ji sledi tudi načelnik protiteroristične sekcije notranjega ministrstva, Carlo Ferrigno. Potem ko so predvčerajšnjim za mladeniča potrdili pripor, čakajo na celotni prevod diskete (morebiti je bil del tudi v kodeksu), policija pa je raztegnila preiskavo po vsej državi, še zlasti po Milanu in drugih mestih, kjer se je v zadnjih treh letih potikal kot »vit cumpra«. Abdellah je namreč izjavil, da mu je disketo dal neki Arabec v Zagrebu, kamor je šel Namestnik državnega pravdnika Giorgio Nicoli po potni list, in v zameno za dokument bi jo bil moral nesti v Italijo. Skril jo je med umazano perilo, v Milanu bi jo bil moral izročiti nekemu drugemu Arabcu. Med predvčerajšnjim zasliševanjem naj bi Abdellah sicer odgovarjal na vsa vprašanja, vendar ni znal utemeljeno opravičiti posesti diskete in potnega lista: za dokument mu ne bi bilo treba potovati v Zagreb, brez težav bi ga dobil tudi v Italiji. V prvi vrsti morajo torej preiskovalci ugotoviti, če je iz navadnega pouličnega prodajalca naredil kakovostni skok in se priključil kakšni teroristični skupini. PREKUPČEVANJE Z OROŽJEM PROMETNA NESREČA / DRUŽINSKA TRAGEDIJA V GRLJANU Trije »agenti« tajnih služb še v koronejskih zaporih Čeprav na sodišču te dni vlada precejšnje mrtvilo, so sodniki precej zaposleni. Včeraj so se ukvarjali z domnevnimi agenti ene od tajnih služ, ki jih sumijo prekupčevanja z orožjem. Sele čez nekaj dni bo znano, kaj so sklenili. Obravnavali so namreč zahtevo Fausta Carpentierija in Emilia Gardosija, katerih odvetniki so vložili zahtevo, da ju izpustijo na svobodo. Skupaj z njima je v koro-nejskem zaporu tudi Rento D’Amico ter hrvaški državljan, 22-letni Ognjen Karan. Maja letos so karabinjerji aretirali Karana in Albanca Lamija Skan-derja, kateremu bi bil moral mladi Hrvat nekje pri Salernu izročiti plastični eksploziv, zažigalne vrvice in detonatorje, ki jih je -imel skrite v rezervnem kolesu. Karan je karabinjerjem dejal, da dela za tajne službe, ki so se hotele znebiti nevarnega Skanderja, ki naj bi bil v stiku s kriminalnimi organizacijami. Orožje naj bi prišlo skozi mejni prehod na Pesku, zaradi čeasr so tudi pristojni tržaški sodniki (na njihovem območju naj bi se dogodilo najhujše kaznivo dejanje). Zaenkrat torej kaže, da sta vpleteni dve tajni službi: ena naj bi organizirala operacijo, da bi se znebila Albanca, a druga je očitno izvedela, kaj se dogaja, in je posegla, predno se je vse zaključilo. Omenjene tri italijanske agente sta namestnika državnih pravdnikov De Nicolo in Reinotti v petek, 21. julija; več ur zasliševala v Koro-neju. Očitno morajo še marsikaj razčistiti, saj dejansko ni jasno, kdo je vse organiziral. Agenti pa so se znašli v škripcih, ker zakon predvideva »vrinjence« med prekupčevalce z mamili, ne pa med prekupčevalce z orožjem in eksplozivom. Ubežala globi in zakrivila smrt Razbitine avtomobila po silovitem trčenju v zid blizu grljanskega hotela Riviera Včeraj je na Obalni cesti v hudi prometni nesreči umrla komaj 17-letna Rosa Capalbi iz Stigliana pri Materi, njena mati pa je utrpela izredno hude poškodbe, ki jo bodo skoraj zagotovo priklenile na invalidski voziček. Andjelika, rojena v Brežicah na Dolenjskem, se je okoli dveh ponoči skupaj s hčerko Roso vračala iz Slovenije, kjer sta bili na obisku pri sorodnikih. V bližini tržaške avtobusne postaje je črno alfo 164 brez prižganih luči, s katero sta potovali, opazila patrulja karabinjerjev in skušala vozilo ustaviti. Namesto da bi se ustavila, je Andjelika še močneje pritisnila na plin in nadaljevala vožnjo po Obalni cesti proti Sesljanu. To je bil dovoj dober razlog, da so se karabinjerji nemudoma podali za ubežnico, na Miramarskem drevoredu pa se jim je pri zasledovanju pridružila tudi izvidnica cestne policije. Beg se je tragično končal v bližini hotela Riviera v Grljanu, kjer je -vožnica izgubila oblast nad vozilom in močno trčila v zid na levi strani cestišča. Uda- rec je bil tako silovit, da je obe potnici vrglo iz avtomobila. Rosa je bila na mestu mrtva, močno poškodovano mater pa so reševalci odpeljali v bolnišnico na Katinari. Tam so jo takoj namestili v oddelek za intenzivno nego, zdravniki pa so si pridržali prognozo. Karabinjer! so temeljito pregledali notranjost karambolira-nega avtomobila, vendar niso ugotovili nikakršnega razloga, zaradi katerega bi se Andjelika hotela izogniti običajni policijski kontroli. Na vsak način so tudi pregledali kazenski list obeh potnic, vendar se je izka- zalo, da nista še nikoli prišli navzkriž z zakoni. Razlog, da je prišlo do družinske tragedije, je zato več kot absurden. Andjelika je namreč po nesreči, tik preden je doživela v šok, izjavila, da se je hotela izogniti plačilu globe zaradi vožnje brez prižganih luči. NOVICE Jelinčič z Zvezdnatimi nočmi v italijanščini v Montecatiniju V toplicah Torretta v Montecatiniju so prejšnjo soboto predstavili letošnje finaliste literarne nagrade Bancarella Šport. Kot smo že pred časom poročali, je v šesterici finalistov tudi tržaški slovenski avtor Dušan Jelinčič z italijanskim prevodom Zvezdnatih noči. Knjigo je prevedel Paolo Privitera, Le notti stellate pa je izdala založba Campanotto. Srečanja se je z Jelinčičem in nekaterimi drugimi letošnjimi finalisti udeležil tudi lanskoletni zmagovalec Sandro Mazzinghi, soavtor knjige Pugni amari. Kolesarski tour kot mirovniška pobuda Palermska občina je pobudnik kolesarskega tou-ra Evropske občine za mir, ki je štartal 30. julija iz siciljskega mesta in bo jutri prispel v Trst. Namen športnega srečanja je sensibilizacija javnosti in solidarnost s civilnim prebivalstvom, ki živi na območjih, ki jih je zajela vojna. Kolesarji kluba Toto Cannatella, športnega združenja ACLI in vsedržavnega združenja Šport per tutti so s Palerma krenili najprej proti Neaplju in Rimu, nato pa do Firenc, Bologne, Trsta, Verone in Trenta. Tour se bo zaključil v Miinchnu. Najavljena avtobusna stavka za č.avgust Tržaško prevozno podjetje obvešča vse občane, da je bila za nedeljo, 6. avgusta, sklicana stavka osebja, ki pripada neodvisnim sindikatom. Stavka se bo začela ob 16.30 in trajala vse do konca nočnega turnusa. ACT zato opozarja, da bi utegnilo priti do težav v mestnih prevozih. Vabilo dolinske uprave fotografom amaterjem Uprava Občine Dolina vabi fotografe amaterje, naj se udeležijo fotografskega natečaja, ki ga je razpisala občina Gorica na temo: »Prostovoljno delo v civilni zaščiti«. Rok za predložitev izdelkov (na sedežu goriške Občine) zapade 19. t.m. Razpis natečaja je objavljen na občinski oglasni deski. Zainteresirani lahko dobijo kopijo razglasa v uradu za informacije v pritličju občinskega sedeža v Dolini. V Rimu drugi del natečaja za zavarovalniške agente Trgovinska zbornica sporoča, da bo drugi del natečaja za vpis v vsedržavni poklicni seznam zavarovalniških agentov v Rimu (Ul. Induno 4) 27. oktobra 1995 ob 8.30. Vest je bila že objavljena na uradnem listu. Razstava v sesljanski turistični ustanovi V prostorih Turistične in letoviščarske ustanove v Sesljanu je še do sobote, 5.avgusta na ogled razstava slikarjev Pippa Altomareja in Salvato-reja Dominellija. Razstava je na ogled vsak dan med 10. in 13.uro ter med 16. in 19.uro. r— V PONEDELJEK ODPRTJE RAZSTAVE O EBLI — Mik starodavne vzhodne civilizacije Pobudniki pričakujejo nad 50 tisoč obiskovalcev V ponedeljek, 7. avgusta, bodo v konjušnicah Miramarskega gradu otvorili razstavo Ebla - začetki mestne civilizacije v Siriji. Razstava bo eden najpomembnejših kulturnih dogodkov sezone, zato tržaški turistični operaterji predvidevajo, da bo zamisel doživela velik odziv s strani obiskovalcev. Izkopanine, ki jih je italijanska arheološka ekipa - sestavljali so jo predvsem izvedenci z univerze La Sapienza - odkrila v Mali Aziji, so bile že predstavljene v rimski palači Ve-nezia. Ekspedicija v Siriji je bila ena najpomembnejših arheoloških pobud tega stoletja, zato je razumljivo, da je tudi razstava, ki prikazuje rezultate dela ekipe, doživela tak uspeh. Prva odkritja na območju legendarne Eble so bila skoraj naključna, arheološko raziskovanje teh krajev pa je za dolga desetletja zasenčila slava mezopotamskih najdbišč. Sele italijanska ekspedicije, ki je odkrila točno ubikacijo Eble leta 1964, je v odločilni meri pripomogla k ovrednostenju sirijske predklasične civilizacije. Leta 1973 se je začelo izkopavanje na kraju, kjer se je nekoč nahajala kraljeva palača. V arhivih nekdanjega dvora v Ebli so arheologi rimske univerze La Sapienza odkrili nad 17.000 gli- Arheologi na delu za izkopavanje Eble poleti 1994 nastih tablic s klinopisnimi zapisi, kar je omogočilo natančnejšo interpretacijo in velik napredek raziskovanja kultur Male Azije, obenem pa spodbudilo domišljijo novinarjev in amaterjev. Mik starodavnega mesta Eble, ki je simbol za začetek mestne civilizacije na Bližnjem vzhodu, bo najbrž tudi v Trst privabil veliko število obiskovalcev: pobudniki jih pričakujejo nad petdeset tisoč. Tak priliv ljudi je seveda za mesto, kakršno je Trst, neobičajen; iz tega razloga je občinska uprava ske- nila, da v bližini mira-marskih konjušnic uredi nekaj prostorov, namenjenih parkiranju avtomobilov in avtobusov. Zasebniki se bodo lahko z avtomobili in prikolicami ustavili na trgu pred barko vij anskim por-tičem, avtobusom pa bo na voljo prostor ob dveh predorih nad Grljanom. Kdor se bo odločil, da si poleg razstave ogleda tudi tržaško središče, bo lahko vozilo pustil v enem od mestnih parkirišč; vstopnica razstave bo jamčila popuste in druge ugodnosti. Do razstavišča se bodo lahko obiskovalci po- dali s posebnim avtobusom, ki ga je dalo na razpolago Prevozniško podjetje in ki ki odpotoval vsako uro s Trga Oberdan po običajni progi št. 36. Istega prevoznega sredstva se bodo lahko posluževali tudi tisti, ki si bodo v večernih urah želeli ogledati predstavo Luči in zvoki, klasično pobudo poletnih miramar-skih večerov. Obiskovalci razstave o Ebli bodo lahko po ugodnih cenah prenočili v mestnih hotelih ali se pomudili v kateri od številnih tržaških restavracij, kjer bodo deležni posebnih popustov. Prebenea Od jutri šagra znova teraso Kot vselej je prvi teden avgusta "oddan” šagri v Prebenegu: le nekaj dni po Mačkoljah se torej že jutri (v četrtek, 3 t.m.) odpirajo kioski v parku nad eno najmanjših, a prav gotovo najprisrčnejših breških vasi. Na pobudo domačega KD Jože Rapotec se bo šagra odvijala od jutri vse do prihodnjega ponedeljka. Ponudba je v vseh smislih dovolj običajna: večerni ples s skupinami, kot so Status Symbol, Long Zlunk in Happy day, nedeljski poznopopoldanski koncert Pihalnega orkestra Breg in pa... nepogrešljive breskve z vinom, poslastica, ki jo za vsako ša-gro pripravljajo prebe-neške ženske. Letošnja priložnost je še nekoliko poseb-nejša: pred letom dni so na prireditvenem prostoru postavili zgradbo, ki odlično nadomešča običajne premične kioske. Za lanski vaški praznik so jo dokončali tako, da je lahko služila svojemu namenu. Kdor se je v spomladanskih mesecih podal v Prebeneg, je v parku večkrat našel odprto osmico domačega vinogradnika. Za letošnji vaški praznik pa so se Prebe-nežani še dodatno potrudili: notranjost zgradbe so obložili s ploščicami, na njeni "strehi” pa so - kot predvideno po načrtu - uredili tudi prijetno naravno teraso! (dam) GLASBENA ZADRUGA ARSNOVA Istrska klapa »Roč« v petek zvečer v Saležu _________PO TRČENJU V AVTOBUS V UL. FLAV1A________ Šestnajstletni fant se bori za življenje Srečo so imeli potniki dveh avtomobilov, ki sta se zaletela na križišču na Proseku Za vilo Panfiii prenizka najemnina? Najemninska pogodba za vilo na Furlanski cesti, kjer je bil nekoč jugoslovanski konzulat, zdaj pa konzulat tako imenovane zvezne republike Jugoslavije, je predmet svetovalskega vprašanja nekaterih deželnih svetovalcev Nacionalnega zavezništva deželni vladi. Predstavniki ZN ugotavljajo, da je bila najemninska pogodba za Vilo Panfiii, tako je namreč ime stavbi s parkom, nazadnje obnovljena leta 1989 in je zapadla letos. Letna najemnina je znašala nekaj več kot 11 milijonov lir, po reformi najemnin pa je pristojni deželni tehnični urad lani izračunal, da bi morala najemnina znašati kar 89 milijonov lir. Desničarski predstavniki zato od deželne uprave zahtevajo pojasnila, zakaj je naklonila diplomatskemu predstavništvu tako nizko najemnino. V teh neznosno vročih poletnih dneh bi človek najraje dal glavo v hladilnik, posebno tisti, ki ostane v mestu in z vsemogočimi klimati-zatorji, ventilatorji in črnci s palmami, poskuša poiskati kanček svežine, ki naj ga reši sončne opekline. A ko sonce zaide, klapa na borjač pride, zapoje par domačih, da so hitro vsi v hlačah. Tečejo z desne in leve, cela vas se druži in nekdo med njimi hecno reče: »Prišli so na Terčonovo dvorišče istrski Fuži.« Drugi odvrne: »Ni res, da so Fuži, poslušajte kako lepo prepevajo.« Da, da, to je klapa Roč, ki pridno vadi dalmatinske in istrske pesmi, pa še kakšno primorsko bodo zapeli v petek zvečer ob 21. uri, na dvorišču pri družini Terčon v Slivnem. To je že drugi poletni koncert na borjaču v organiza- ciji glasbene zadruge Arsnova, ki se trudi, da bi vsaj vaši večeri bili prijetno sveži. Klapa Roč bo prvič med nami, a njihova osebna izkaznica je po trinajstih letih delovanja polna zapiskov o uspehih doma in na tujem. Pred dvema letoma so Ročarji osvojili prvo mesto na prestižnem festivalu klap v Senju. Izdali so tudi kaseto s pretežno istrskimi napevi. Ura je 21., petek, 4. avgust. Smo v Slivnem. Dvorišče je nared, luči se prižigajo. Prijetno poslušanje vam želimo s Mapo Roč. PS.: 1., 2., 3. in 4. septembra se snidemo vsi na dvorišču zadruge v Bazovici. Tam bo feš-ta Happy day, ki jo bo otvoril legendami Elvis Presley v živo s svojim ansamblom. Ne verjameš? faz tudi ne. A vseeno pojdiva pokukat. V bolnišnici na Kati-nari se bori za življenje 16-letni Davide Kavčič iz Ul. Pittoni 11, ki se je ponesrečil ob 14.15 v Ul. Flavia, v višini številke 116, nasproti avto-salo-na Renault. Avtobus z goriško registracijo, ki ga je upravljal Donato Cal-cicco, se je pravilno ustavil na avtobusni postaji, ko se je s svojo vespo 125 v isti smeri pripeljal Davide Kavčič in silovito trčil v zadnji del avtobusa. Na kraj nesreče so nemudoma prišli reševalci, med katerimi so bili tudi trije zdravniki, ki so že na kraju samem skušali pomagati nezavestnemu fantu: hudo si je namreč poškodoval lobanjo na čelni strani. Zatem so ga odpeljali v oddelek za oživljanje v katinarsko bolnišnico, prognoza pa je pridržana.Voznik avtobusa jo je odnesel le s polno mero strahu. Veliko več sreče pa so včeraj popoldne imeli udeleženci prometne nezgode pri Proseku, čeprav bi se tudi trčenje na križišču za Devinščino, ob trgovini za pohištvo Elio, lahko dramatično končalo. Avtomobil mazda z nemško registrsko tablico se namreč ni ustavil ob znaku »stop«, prav v tistem trenutku pa je privozil renault s tržaško registracijo. Trčenju se renault nikakor ni mogel izogni- ti, nakar je zapeljal še v zid (na sliki - foto Bal-bi/KROMA) . Avtomobila sta bila precej poškodovana, posebno nemški, potniki pa zdravniške pomoči na srečo niso potrebovali. USTANOVA DELUJE NA PROSTOVOLJNI OSNOVI_ »Srebrna nit« za pomoč ostarelim v stiski V treh letih delovanje je združenje izpeljalo vrsto pobud Prostovoljci združenja »Filo d'Argento« na delu Ce kdaj, potem potrebuje nase mesto prav v Poletnem Času, ko ostaja samo na domovih veliko Število ostarelih oseb, najvec pomoči in razumevanja na razne pobude v pomoč le-tem. Trst je mesto z največjim številom starejšega prebivalstva, zato je tudi dovzeten za vse pobude, ki lahko temu delu meščanov pomagajo in priskočijo na Pomoč. Ker že poznamo delovanje ustanove »Filo d’ar-gento« (Srebrna nit), ki ima svoj sedež na Trgu Stare Mitnice, smo tudi tokrat zaprosili za razgovor predsednico te dobrodelne ustanove Lidio de Lugnani, ki nas je Pričakala prav v uradu, da ne bi zamudila telefonskega klica, Ce bi se v tem Času oglasil nekdo, ki se Čuti osamljen, zaskrbljen zase in za svoje Počutje. »Naša ustanova, ki deluje približno tri leta, je le del dejavnosti pomemb-ue organizacije AUSER, ki šteje v državi okrog 115 sedežev, z glavnim centrom v Rimu. Ko smo zaceli z dejavnostjo, nas je bilo le nekaj. Na fotografiji, ki vam jo prilagamo smo bili v treh na začetku našega dela: dr. iValter Bastiani, Salvatore dvidin in jaz sama. Potem so se nam pridružili še drugi in danes štejemo že kar lepo število prostovoljcev, ki nam pomagajo, se udeležujejo vseh paših prireditev in pobud m nam nudijo oporo tudi Pri stiku s posamezniki v vseh njihovih številnih zahtevah, željah in klicih na pomoč.« Ustanova je na razpola- go meščanom potrebnim dobre besede in druge pomoči ob ponedeljkih, sredah in petkih. Tudi sicer pa je telefon vedno vključen in beleži vse klice. »Želimo pomagati vsem, predvsem ostarelim in tistim, ki si iz zdravstvenih razlogov ne morejo sami pomagati. Pogletje samo, kako je naše mesto grajeno, kako so grajene stavbe, kakšno oporo lahko nudijo prizadetim naši pločniki. Starejše in prizadete osebe se znajdejo pred kopico problemov, ki jih same ne zmorejo reševati. V poletnem Času postanejo vsi ti problemi še bolj pereči. Družine odhajajo na počitnice, doma ostajajo tisti, ki si počitnic ne morejo privoščiti. Zato prejemamo prav v tem Času številne klice na pomoC. Morda pa nas prav tisti, ki bi bili te pomoči najbolj potrebni, ne pokličejo, ker jih je sram in nočejo zaprositi za pomoč.« Ustanova »Filo d’ar-gento« pomaga kjer in kolikor zmore. PomoC prejema le s strani tržaške pokrajine in preko zelo skromne članarine svojih elanov. Vendar pa ji je uspelo, da je v tem razmeroma kratkem Času izpeljala že številne pomembne pobude, kot so, na primer, srečanja starejših oseb, razstave ročnih del, pa tudi vrsta izletov, na primer v Rovinj, Cervio; za september je že načrtovan ogled operne predstave v Veroni, pa tudi sodelovanje na septembrskem delu tržaškega velesejma. »Tu bomo navzoči s svojim standom, s prikazom našega delovanja. Namen tega bo, da pride naša ustanova do prevoznega sredstva, ki bi ga lahko uporabili za prevoz ostarelih na razne zdravniške preglede, pa tudi na naše prireditve, ali, zakaj ne, tudi na krajše izlete v naravo.« Kako pa združenje odgovarja na klice po pomoči?. »Človek mora vedeti, kako naj pristopi k reševanju vseh teh problemov. Včasih zadostujeta le dobra beseda in kratek razgovor; v drugih primerih moramo osebo obiskati, se z njo pogovoriti in ji skušati dati Cim veC moralne opore. To ni lahko delo. Je pa delo, ki ga zelo radi opravljamo, ker Čutimo, da je to naša dolžnost. Hvaležni smo vsakomur, ki nam želi pomagati. Nikogar pa ne silimo v to delo, ker je paC na prostovoljni osnovi.« Neva Lukeš VCERAJ-DANES nanes, 3 Kru a, z. avgusta TEA Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.33 - Dolžina dneva 14.54 - Luna vzide ob 12.01 in zatone ob 23.08. Jutri, ČETRTEK, 3. avgusta LIDIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,5 stopinje, zračni tlak 1012,2 mb narašča, veter 6 km na uro severo-zahodnik, vlaga 65-odstot-na, nebo rahlo pooblaCe-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Anna Cristina Ghafoorzadeh, Matilde Macciardi, Giorgia Fobert in Ludovico Banova. UMRLI SO: 29-letni Stefano Pattaro, 86-letni Francesco Volk, 95-letna Maria Boschetti, 89-letna Amelia Sturm, 89-letna Ottavia Scopazzi, 73-letni Mario Grandus, 71-letna Matilde Salich, 84-letna Edilia Fontanot, 82-letna Maria Bernich, 90-letni Marcelin Pizzarello, 83-letna Stefania Bari, 86-let-na Giovanna Abelaffi, 70-letna Silveria de VValder-stein, 83-letni Alfonso Barone, 74-letna Nerina Braunizer. E LEKARNE Od PONEDELJKA, 31. julija, do NEDELJE, 6. avgusta 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13,00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 631661). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.15 »Pallot-tole su Broadway«, r. Woddy Allen, i. Chazz Palminteri, John Cusack. GRAD SV. JUST - Zaprto. EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic do 24.8. EXCELSIOR AZZURRA-17.20, 19.40, 22.00 »Un angelo ali a mia tavola«, r. J. Champion. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. IMesf Side Story od jutri v dvorani Tripcovich Bernsteinova West side story prihaja na tržaški oder dvorane Tripcovich. Občinstvu, ki sledi festivalu operete, bo slavni musical predstavila skupina Compagnia della Rancia, glasbo 'pa bo izvajal domači orkester gledališča Verdi pod vodstvom Richarda Parrinella. Ljubezenska zgodba sodobnih Bornea in Julije, ki se ne srečujeta več po veronskih cerkvah, ampak na. cestah newyorškega predmestja, je očarala že publiko vseh najveejih svetišč broadwayskega nmsicala. V tržaški izvedbi bosta v naslovnih vlogah nastopila Annalena Lombardi in Leandro Amato. Premiera priljubljenega musicala bo jutri ob 20.30 v dvorani Tripcovich, ponovitve pa bodo v petek, 4., soboto, 5., torek, 8. in sredo, 9. avgusta prav tako ob 20.30 ter v nedeljo, 6. avgusta ob 18. uri. Vstopnice za Bernsteinovo delo so na prodaj pri blagajni dvorane Trpcovich, obenem pa si lahko zainteresirani priskrbijo tudi vstopnico za gala večer, ki bo 13. avgusta sklenil letošnji festival. V Revoltelli srečanje z uredništvom kulturne revije »Lettere Triestine« V okviru kulturnih večerov, ki jih organizira muzej Re-voltella v Ul. Diaz, bo v petek zvečer srečanje z uredništvom tržaške kulturne revije »Lettere Triestine«. Prireditev bo v avditoriju muzeja (ki je opremljen s klimatizacijo) z začetkom ob 22. uri. Jutri na Gradu koncert Sensasciou V okviru poletnih prireditev bo jutri zvečer z začetkom ob 21.30 koncert genovske glasbene skupine Sensasciou, ki izvaja značilne mediteranske skladbe. Kje lahko cepimo pse proti steklini Zupan dolinske občine je odredil obvezno preventivno cepljenje psov proti steklini. Živinozdrav-niki PZS (nekdanje KZE) bodo živali brezplačno cepili vsak Četrtek od 7. avgusta do 30. septembra, od 8.30 do 9.30 zraven občinskega sedeža. Cepljenje se medtem nadaljuje tudi v drugih krajih tržaške pokrajne. V devinsko - nabrežinski občini so živinozdravniki na voljo do 30. septembra vsako sredo od 10. do 11. ure v prostorih nekdanje klavnice. Do istega datuma bodo živali cepili tudi v Zgoniku (vsak petek od 11. do 12. ure pri občinski palači), v Miljah (ob torkih od 8.30 do 9.30 v skladišču na Ul. Battisti) in na Proseku (vsak ponedeljek od 10. do 12. ure v nekdanji klavnici). V Repnu bo mogoče cepiti domače živali le do 31. avgusta, in sicer ob Četrtkih od 11. do 12. ure ob občinski palači. Tržačani pa bodo lahko zavarovali svoje ljubljence pred steklino vsak dan z izjemo sobote od 10. ure do 12. 30 v prostorih občinskega pesjaka v Ul. Orsera; cepljenje se bo nadaljevalo do 31. oktobra. Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi poCitnic. MIGNON - Zaprto zaradi poCitnic. CAPITOL - Zaprto zaradi poCitnic. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Once Were VVarriors -Una volta erano guerrieri«. LUMIERE - Zaprto zaradi poCitnic. a PRIREDITVE KD J. RAPOTEC - Pre-beng prireja v svojem parku običajno vaško SA-GRO od jutri, 3. do ponedeljka 7. avgusta. Vsak dan bodo na razpolago dobro založeni kioski, v večernih urah pa bodo za ples in zabavo poskrbeli ansambli Status Symbol, Long Slunk in Happy day. Vabljeni! GLASBENA ZADRUGA ARS NOVA vabi na večer dalmatinskih in istrskih pesmi. Pesmi bo zapela KLAPA ROC. Dobimo se v petek, 4.avgusta ,ob 21. uri na borjaču pri Terčonovih v Sli vnem. SD ZARJA - Bazovica priredi v soboto, 5. in nedeljo, 6. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici TRADICIONAL- NI ŠPORTNI PRAZNIK. Ob 17. ure dalje bodo delovali dobro založeni kioski. Ob večera ples z ansamblom Keydea. Vabljeni! SZ SLOGA priredi ŠPORTNI PRAZNIK v Trebčah, na prireditvenem prostoru ob nogometnem igrišču v soboto, 5. in v nedeljo, 6. avgusta. V hladni senci pod borovci bodo od 18. ure dalje na razpolago jedi na žaru, briška vina in osvežilne pijače. Ob večernih urah, pozno v noč bo za prijetno vzdušje igral priznani ansambel Happy day. V ŽUPNIJSKI CERKVI V BAZOVICI bo v soboto, 5. avgusta, ob 20.30 koncert. Nastopila bosta orglar Andrej Pegan in bas Aldo Žerjal. Na programu Bux-tehude, Frescobaldi, Vivaldi, de Grigny, Bach, Liszt, Mokranjac, Trošt in Enghelhard. Vabljeni! S________ IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV iz Nabrežine SPI CGIL organizira večdnevni izlet v Terme di Recoaro od 28. avgusta do 11. septembra. Za vse informacije tel. na št. 200698 ali 200036, ob urah kosila pa na St. 299640. □ OBVESTILA SZSO sporoča, da je zbiranje volčičev in veveric za odhod na tabor jutri, 3. avgusta v Sežani pred železniško postajo ob 7. uri. Avtobus odpelje točno ob 7.30. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo občinska knjižnica v kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu zaprta od 1. do 31. avgusta. SKD TABOR - OpCine vabi Opence da posodijo društvu za razstavo Tabor 95 kmečko orodje, gospodinjske in hišne predmete iz starih časov. Sprejemali jih bodo v Prosvetnem domu 2. in 3. avgusta, od 16. do 18. ure. Informacije tel. 213578 v večernih urah. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bosta svoji podružnici v Nabrežini m na Opčinah v avgustu zaprti. MALI OGLASI POTUJETE v Rim? Ne pozabite, da imate v Rimu slovenski hotel Emona z zelo dobrim zračnim hlajenjem. Za rojake popust. Informacije na tel. št. 06/7027911. Pričakujemo Vas! PRODAJALKA z večletno prakso išče zaposlitev v trgovini jestvin ali pekarni. Tel. št. 225279 od 12. do 15. ure. PRODAM dvonadstropno hišo v središču Križa. Naši dragi Nevi čestitamo in obenem 'želimo še mnogo uspehov klapa iz Brega Tel. št. 220722. PRODAM taunus 1600 Gl, letnik ’80, svetloplave barve, garažiran, 72.000 km. Cena po dogovoru. Tel. št. 228519. GLISER Rio Honda 550 ter motor Johnson 737, letnik 1992, s privezom v Sesljanu prodam. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/200634. ISCEM stanovanjsko hišo, tudi potrebno popravil, z vrtom, v dolinski občini. Tel. št. 231881 ob urah obedov. DAJEM v najem sobo z uporabo kopalnice in kuhinje upokojeni, sami gospe. Tel. na št. 567903 -zvečer. NUDIM lekcije iz angleščine po dogovoru, tudi iz drugih predmetov. Tel. št. 771124. OSMICO je odprla Sonja Rebula, Repen št. 2. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Branko Slavec, MaCkolje 133. BORIS in GIGI sta odprla osmico v Samatorci. OSMICO je odprl Stu-belj, Salež 49. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. OSMICO je odprl Mario Milič, Repnic 39. PRISPEVKI Ob 10. obletnici smrti dragega nonota Mariota Dolenca darujejo vnuki Mara, Peter, Edi in Ivan 100.000 lir za MePZ Jaco-bus Gallus. Ob obletnici smrti Jožeta Cesarja daruje Roža Cesar 50.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj. Popravek: Ob 5. obletnici smrti moža Ivana Košute in v spomin na sina Borisa daruje žena 50.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj in 50.000 lir za spomenik v Križu. V spomin na starše Benjamina in Natalijo Simoniti daruje hčerka 100.000 lir za Slovensko društvo Jadro v Romjanu pri Ronkah. V spomin na drago mamo Marijo Gulič vd. Lavrenčič darujeta Sonja in Mario 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Konto-vel. Namesto cvetja na grob pok. Stanota Kralja daruje Pepi Starc 20.000 lir za TPPZ Finko Tomažič. V spomin na Pepijevo sestro pok. Rozo Stopper darujeta Edi in Eda z družino 30.000 lir za OS Kajuh - Gropada. V spomin na nedavno umrla Padričarja Pepija Križmančiča in Ljudmile GrgiC-Zagar darujeta Ivanka Drejceva in Svetko z družino 50.000 lir za KD Slovan. Ob izgubi Franca Volka izreka vsem svojcem iskreno sožalje KD F. Venturini Ob izgubi dragega očeta Angela Veglie sočustvujemo z Vilmo in družino bivSe kolegice COS F. Venturini v Boljuncu Ob smrti tov. Angela Veljaka izreka svojcem iskreno sožalje Stranka komunistične prenove občine Dolina ZDRAVSTVO / SKUPNA AKCIJA RAJONSKIH SVETOV FILM / OB FESTIVALU "AMIDEl" NA GRADU V obrambo bolnišnice a brez občinske uprave Zaskrbljujoč vtis, da so igre (v škodo Gorice) že opravljene Moralna podoba filmske umetnosti Rdeča nit vojne in trpljenja od Rossellinija in Amideia do Mančevskega in Bosne Javna skupščina vseh goriških rajonskih svetov za razpravo o problemih zdravstva in reorganizacije bolnišnic je bila predsinoCi v občinski sejni dvorani priložnost za preverjanje stanja in najnovejših premikov na tem področju. Večer so uvedli Lanfranco Zucalli, dr. Salvatore Bancheri in dr. Bruno Gregorig, ki so kot pobudniki akcij za obrambo goriške bolnišnice tudi spodbudili rajonska predstavništva k mobilizaciji. Dr. Bancheri je nekoliko kritično ocenil nedavno kompromisno stališče konference županov, ki so med nasprotujočimi si stališči go-riškega in tržiškega dela pokrajine dosegli minimalni skupni imenovalec, češ naj se vsekakor zagotovi obstoj bolnišnice Janeza od Boga kot centra za rehabilitacijo in naj se pokrajinski bolnišnici, razdeljeni na dve enoti v Gorici in Tržiču, zajamči dovolj kakovostno raven oskrbe. Bancheri meni, da je to stališče preveč medlo in nejasno. Se ostrejši pa je bil na račun deželnega odbornika Fasole, ki da načrtno dezinformira javnost. Za netočnimi ali celo lažnimi izjavami, prikrivanjem podatkov in netenjem lokalizmov, se skriva dokaj jasna strategija deželnega odbornika: Gorici namerava pustiti le geriatrično bolnišnico, pravo pokrajinsko bolnišnico z vsemi specializacijami pa namerava preseliti v Tržič. O tem, pravi Bancheri, zgovorno pričata selitev oddelkov za okulistiko in otorino iz Gorice v Tržič, saj za tako selitev ni nobenega resnega razloga ali utemeljitve. V isto smer pa vodi tudi ukinjanje samostojnih oddelkov za nefrologijo in prvo pomoč v Gorici. Na podobni valovni dolžini je bil tudi dr. Gregoriga, ki je posebej obravnaval možnosti in načrte za obnovo goriške bolnišnice. Selitev v bolnišnico Janeza od Boga je likvidiral kot absurdno in neizvedljivo. Edina smiselna rešitev je obnova sedanjega kompleksa v Ul. Veneto, kjer naj bi z relativno zmernim stroškom (50 milijard) v največ šestih letih lahko dobili zelo sodobno bolnico: bivalne prostore bi pridobili s preureditvijo sedanjega glavnega poslopja, ambulante, operacijske sobe in vse druge službe pa bi namestili v ti. ploščo, ki naj bi jo sezidali tik za njim. Gregorig se je tudi zavzel za ohranitev bolnišnice Janeza od Boga. O tem je podrobneje govoril njen primarij dr. Medeot, ki je zavzeto prikazal nenadomestljivo vlogo te bolnišnice. Gre namreč za strukturo, ki nima para v pokrajini (in za nekatere storitve celo v deželi) in je neobhodno potrebna za post-akutne bolnike, tj. za bolnike, ki po odslovitvi iz splošnih bolnišnic še vedno potrebujejo celodnevno zdravniško nego. Bolnišnica Janeza od Boga naj zato pridobi poseben deželni status, kot je že predvideno za podobne zdravstvene domove drugod po deželi, je dejal Medeot. Pri tem ni vprašanje, kdo naj jo upravlja, usmiljeni bratje ali javno zdravest-veno podjetje, važno je, da ne zavržemo dragocenega premoženja, s katerim razpolagamo. Takšni so bili torej naglasi na skupščini, kjer niso manjkali niti borbeni posegi v bran zdravstva v Gorici. Vstis pa smo imeli, da so -tam, kjer se odloča - igre že opravljene. V škodo Gorice, seveda, in s tihim privoljenjem ali vsaj s pasivno predanostjo tudi goriških mestnih upraviteljev. Na predsinočnji skupščini namreč ni bilo ne župana Valenti j a ne kakega občinskega odbornika. Vrzel je skušal zasilno zakrpati načelnik svetovalske skupine FI Sergio For-nasir, pa še on je s svojini medlim posegom povzročil nezadovoljstvo in podkrepil vtis, da ljudje na oblasti na občini danes niso sposobni učinkovito braniti zdravstva v Gorici. Štirinajsti filmski festival “Amidei” za najboljši evropski scenarij se je sinoči prevesil v drugo polovico. Občinstvo, ki se je odzvalo prizadevnim organizatorjem kvalitetne prireditve na gradu, letos sicer ni vedno napolnilo vsakega kotička prijaznega grajskega anfiteatra, toda spremljanje in odziv na prikazane filme dokazuje, kako je mesto hvaležno za vsako tovrstno pobudo. Doslej si je bilo mogoče ogledati šest celovečercev z dramsko vsebino in eno komedijo. Med temi sta bila dva izven tekmovalnega programa: sinočnji film Luca Bessona “Leon” ter na veCeru, posvečenemu goriškemu rojaku in odličnemu filmskemu ustvarjalcu Sergiu Ami-deiju, Rossellinijev film Rim odprto mesto. Carlo Lizzani, ki bo verjetno že na bližnjem beneškem festivalu predstavil najnovejši film “Celluloide” bo ob 50. letnici tega velikega, ne le italijanskega ampak svetovnega filma, prikazal čas in ljudi, ki so ga ustvarib. Takrat so bili ljudje naveličani vojne, filmski producenti so zavračali vse, kar je dišalo po njej in filmsko občinstvo je razumljivo hrepenelo po ameriškem filmu. Toda dvojica Amidei-Rossellini, ki sta ustvarjala v nemogočih pogojih osiromašenega Rima, je zmogla uresničiti nekaj, kar je mnogim kasnejšim ustvarjalcem postalo vodilo: če želi film biti umetnost, se mora soočiti z resnico tudi takrat, ko največje zlo, ki je vojna, najprej in najhuje prizadene najbednejše in najmanj zaščitene. Sublimi-rala sta bolečino in trpljenje posameznikov med množico poniglavih. Nista se odpovedala človekovemu upanju v resnico in njeno zmago. Rim odprto mesto je danes še kako aktualen. Filmska junaka Anna Magnani in Aldo Fabrizi ostajata z njuno moralno držo trdno pripeta v gledalčev spomin. Don Ruggera, župnika Prizadevno delo dveh med neštetimi prostovoljci, ki so kljubovali širjenju požara (foto Studio Reportage) POŽAR / ZGORELO JE VSAJ 150 HEKTARJEV VSE DO HIŠ Doberdob v obroču ognja Silovit požar je od včeraj popoldne pustošil okolico Doberdoba in stisnil vas v pravi ognjeni obroč. Plameni so dosegli tudi prve hiše v smeri jezera. Vrtovi pet ali šest najbolj izpostavljenih hiš so se spremenili v pogorišča: zgorele so ute, rastlinje, barake, požgana so okenska polkna, uničene plastične navojnice. Sreča, da ni žrtev! Ogenj se je vnel zaradi prometne nesreče, ko je malo po 14. uri na cesti iz Selc, približno kilometer pred Doberdobom, zavozil s ceste avto, v katerem se je z družino peljal Eho Gerin. Nihče od treh potnikov ni bil huje ranjen, vozilo pa je zagorelo in zanetilo požar, ki se je naglo razširil na desetine hektarjev gmajne. Gorelo je vse območje ob cesti proti Doberdobu in proti jezeru. Požar se je razširil čez spodnjo cesto ob jezeru, nato še čez gornjo, mimo ruševin Solvaya in po obronkih nad vasjo. Zvečer je še gorelo nad nogometnim igriščem. Požar je dejansko obkolil vas, kjer so si gasilci, domačini in prostovoljne gasilske skupine iz vseh bližnjih krajev prizadeva-li, da bi ogenj zadržafi daleč od hiš. Prvi poseg gasilcev je bil morda ne- glo širil. Nekaj preplaha je popoldne bilo, ko je ogenj oplazil kontrolno postajo metanovoda, vendar so gasilci takoj prepredli hujše posledice. Kmalu so prihiteli tržiškim enotam na pomoč kolegi iz Gorice, Trsta, gozdarji, prostovoljd dvilne zašdte iz vse okolice in kar trije helikopterji. Sinod je bilo stanje v Doberdobu pod kontrolo, ogenj pa se je še nevarno širil proti Poljanam in po pobočjih Gradine proti Dolu. Po zadnjih vesteh naj bi tudi ta ognjena fronta bila pod nadzorstvom, četudi so gasild še vedno zaskrbljeni zaradi nevarnosti novih žarišč. sv. Roka, najvidnejšega in najbolj agilnega organizatorja goriške Caritas ni bilo na projekciji tragičnega Rossellinijevega filma, ki brezobzirno kaže trpljenje nujno za preživetje. Ubada se s pripravami kar treh akcij v pomoč nesrečnikom iz Tuzle. Ni nas bilo veliko, ki smo ga spremljali - tudi na poziv zelenih - z lučkami v rokah po goriških ulicah vse do spominskega parka. Nimam rada te zelene oaze sredi mesta. Njen razrušen spomenik, rjoveča volkulja in več stotin v marmor izklesanih imen brezpravno odpeljanih ljudi, so doslej prevečkrat delih meščane na dobre in zle. Ko v naši bližini spet trpi nedolžni, najbednejši človek, je bil čas, da nas don Ruggero opozori, da je tukaj nastopil čas pozabe. Morda tudi obnovitve in drugačnega sporočila velikega go-riškega parka. Program letošnjih filmskih večerov na gradu je bil zelo premišljeno izbran za čas, v katerem živimo. Mladini in tudi nam v letih nudi dovolj razvedrila. Toda, da ne bi pozabili kje smo in da smo tudi mi, kot protagonisti v že svetovno uveljavljenem filmu Milka Mančevskega Pred dežjem, različnega narodnostnega in kulturnega izvora, bomo z zanimanjem pričakali njegovo petkovo predstavitev v Gorici. ManCevski se tako kot Rossellini in še kdo izmed velikih filmskih ustvarjalcev ni odrekel pričevanju resnice o njegovi dežeh. Tudi njemu je moralni imperativ ustvarjanja aksiom, ki se mu ni hotel odpovedati. Dorica Makuc NOVICE Na festivalu Amidei nocoj film z razvpitim Hughom Grantom Goriška publika se je odhčno odzvala ponedeljkovemu filmskemu maratonu na festivalu “Amidei” z ironičnim filmom “Belle al bar”, ki je prava lekcija strpnosti v obliki humornih igric, in spretno izdelanim in lahkotnim filmom “Leon”, ki s čustvom zapolni prostor med punčko in morilcem. Nocoj je na vrsti ob 20.45 komedija “Quattro ma-trimoni e un funerale” režiserja M. Nevvella. Zgodba prikazuje z angleškim humorjem dogodivščine samskega lepotca in privlačne Američanke, ki se nenehno srečujeta na porokah skupnih prijateljev. S tem filmom se je rodila nova filmska zvezda: razvpiti - sedaj iz drugih razlogov - novi sex-symbol Hugh Grant. Filmski večeri tudi v Tržiču in v parku Excelsior v Ronkah V okviru poletnih prireditev, ki jih prireja tržiška občina, bodo nocoj ob 21. uri na Trgu Republike v Tržiču predvajah ameriški film Stargate. Vstopnine ne bo. V Ronkah pa bodo v četrtek, 3. avgusta, v okviru prireditev Cinema estate 95 vrteli film “Un uomo tranquillo” J. Forda. Predstava z brezplačnim vstopom bo ob 21. uri v parku Ebccelsior. Premestitve učnega osebja Goriško šolsko skrbništvo obvešča, da bodo danes objavili sezname o premestitvah učnega osebja višjih srednjih šol v goriški pokrajini. Seznam bo izobešen na sedežu skrbništva v ul. Leopardi v Gorici. GORICA / SMRT AKTIVNEGA IN ZAVEDNEGA SLOVENCA Odšel je Elo Merkuža Tiho, zelo tiho, se je od nas poslovil Elo Merkuža. Le kdor je včeraj zgodaj zjutraj v dnevnikih prebral seznam včerajšnjih pogrebov je pohitel v goriško bolnišnico na pogreb nekoč vedrega moža, ki je bil svojevrstna osebnost v tukajšnjem slovenskem življenju. Se do pred nekaj meseci je kdaj pa kdaj prihajal v Pri-možičevo gostilno na Drevoredu, da se je pogovoril s prijatelji in znanci. 2e več mesecev pa je ležal v goriški bolnišnici. Elo Merkuža je bil ena tistih oseb, ki so pretrpele veliko gorja v času fašistične nadvlade. Ze takrat je na skrivaj prepeval v slovenskih zborih, po vojni smo ga videli med pevci obnovljenega Pevskega in glasbenega društva. Bil je pred vojno angažiran v tukajšnjem slovenskem življenju. Sam je pripovedoval kako je na skrivaj, ponoči, v Katoliški tiskarni, ročno sestavljal črke, ki so služile za tisk ilegalnega katekizma in slovenskih knjig. Med vojno se je aktivno vključil v narodnoosvobodilno gibanje, bil dodeljen gospodarski dejavnosti, kot poznavalec tiskarne skrbel je tudi za dobavo papirja za tisk Partizanskega dnevnika. Te svoje gospodarske karakteristike je uporabil tudi po vojni, ko je bil med tistimi, ki so skrbeli za trgovsko omrežje Goriške zadruge, ki je svoje trgovine imela v Gorici, Standrežu in v sovodenj-ski občini. Bil je tudi med vodilnimi člani Demokratične fronte Slovencev, kot tak je bil tudi med tistimi (Nežica Vižintin Kocjančič, Viljem Nanut, dr. Lambert Mermolja, itd), ki so večkrat odhajali v Rim na pogovore na pristojna ministrstva v zvezi z našo manjšinsko problematiko, sodeloval pri takratnem tedniku DFS “SoCi”, itd. Vse-stransko je bil angažiran v Planinskem društvu. Bil je tako navezan na našo kulturo in na narod-no-osvobodilno borbo, da je do zadnjega, dokler je pač mogel, šel na vsako tovrstno prireditev. Seveda je že več let bil upokojen, pred nekaj desetletji pa si je postavil lastno uvozno-izvozno podjetje ter z njim imel veliko uspehov ne le s trgovanjem z Jugoslavijo marveč tudi s številnimi državami takratnega sovjetskega bloka. Naj mu bo lahka domača zemlja. MW H3 OBVESTILA PETICIJO “VRNITE NAM NARODNI DOM” je mogoče podpsiati vsak dan na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24. maja 1. NA VRHU bo v nedeljo, 6. t.m., družabnost, ki jo prirejajo Lovsko društvo “Doberdob”, KD Skala, Združenje športnih ribičev “Vipava” in društvo prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah. Družabnost se bo pričela ob 16. uri. Prijave pri poverjenikih društev še dane. u LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH dr. M. Rojec, Ul. L Maja, 76, tel. 882578. POGREBI — Danes v Gorici: ob 9.30, Onorina Lombardi, vd. De Chirico iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; ob 11. uri Rudolfa Černič, por. Antoni iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Standrežu; ob 12.40 Enrichetta De Vito, vd. Ingrao iz bolnišnice Janeza od Boga v Ronke; ob 13.15 Teresita Malisani, por. Colautti iz splošne bolnišnice v Kr-min. Družini Jarc in Mo-chiut ob izgubi Marije izrekajo iskreno sožalje upokojenci CGIL iz Doberdoba KD Oton Župančič iz Standreza izreka iskreno sožalje možu Ivanu, hčerki Suzani, sinu Robertu ter Elisi ob boleči izgubi drage Rudolfe. MENJALNIŠKI TEČAJI 1. avgust 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 Ul) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 81,80 82,20 11,51 11,69 6,92 7,33 A banka Koper 81,55 82,05 11,45 11,67 6,88 7,29 A banka Nova Gorica 81,80 82,05 11,51 11,67 6,93 7,29 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 81,70 82,20 11,40 11,70 6,80 7,25 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 81,70 82,20 11,50 11,65 7,00 7,25 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,86 82,06 11,50 11,64 7,08 7,16 Come 2 us Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 81,80 82,20 11,45 11,65 7,00 7,20 Creditanstalt d. d. 81,80 82,20 11,55 11,70 6,80 7,20 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 81,97 82,02 11,58 11,59 7,14 7,18 Kompas Hertz Celje Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13 81,70 82,05 11,40 11,65 7,00 7,20 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 81,80 82,10 11,50 11,65 7,00 7,20 Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 81,80 82,10 11,50 11,65 7,00 7,20 Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13 81,80 82,10 11,50 11,65 7,00 7,20 Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13 81,80 82,10 11,50 11,65 7,00 7,20 Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 81,80 82,10 11,50 11,65 7,00 7,20 Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 81,80 82,10 11,50 11,65 7,00 7,20 Nova kreditna banka Maribor d.d. 81,00 82,10 11,35 11,67 6,80 7,25 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,80 82,20 11,50 11,65 6,95 7,30 Poštna banka Slovenije 80,25 81,95 10,60 11,60 6,35 7,20 Publikum Ljubljana, t: 312-57 81,96 81,99 11,59 11,61 7,10 7,13 Publikum Piran, t: 066/ 747-370 81,75 81,95 11,53 11,59 7,12 7,18 Publikum Celje, t: 063/ 441-485 81,75 82,05 11,56 11,65 6,90 7,20 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,89 81,95 11,58 11,62 6,95 7,28 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,95 81,97 11,40 11,70 6,80 7,30 Publikum Tolmin, t:-065/ 82-180 81,88 82,00 11,56 11,60 7,10 7,12 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,75 82,10 11,54 11,66 7,05 7,28 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 82,00 82,25 11,54 11,70 7,07 7,41 Publikum Portorož, t: 066/ 81,70 81,95 11,50 11,59 7,08 7,19 SKB d.d.,*** 81,42 82,10 11,35 11,70 6,90 7,30 SHP Kranj, t: 064/331-741 81,90 82,10 11,58 11,64 7,05 7,18 SZKB d.d. Ljubljana 81,93 82,25 11,57 11,68 7,00 7,29 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 81,50 82,20 11,52 11,70 6,95 7,30 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,97 82,03 11,58 11,60 7,12 7,15 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"" Včerajšnji tečaji * Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 1. AVGUST 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1558,00 1621,00 nemška marka 1126,00 1172,00 francoski frank 326,00 339,00 holandski gulden 1005,00 1046,00 belgijski frank 54,80 57,00 funt šterling 2488,00 2590,00 irski šterling 2558,00 2662,00 danska krona 290,00 301,00 grška drahma 6,94 7,20 kanadski dolar 1140,00 1187,00 . japonski jen 17,70 18,40 Švicarski frank 1355,00 1410,00 avstrijski šiling 160,10 166,60 norveška krona 254,00 264,00 Švedska krona 220,00 229,00 portugalski escudo 10,80 11,20 Španska pezeta 13,10 13,60 avstralski dolar 1155,00 1202,00 madžarski florint 12,00 15,00 slovenski tolar 13,00 13,70 hrvaška kuna 301,00 321,00 1. AVGUST 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1565,00 1610,00 nemška marka 1137,00 1157,00 francoski frank 327,00 337,00 holandski gulden 1009,00 1032,00 belgijski frank 55,00 56,20 irski šterling 2571,00 2661,00 danska krona 291,00 299,00 grška drahma 7,00 7,60 kanadski dolar 1145,00 1180,00 švicarski frank 1368,00 1398,00 avstrijski šiling 160,70 164,70 slovenski tolar 13,40 14,20 1. AVGUST 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,20 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,00 14. MAREC 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 Španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 2.8.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj za DEM 81.48 81.70 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa denzm tolarje. . Podrobnejši informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 146 z dne 1.8. 1995 - Tečaji veljajo od 2. 8. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 šiling 100 056 frank 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 372 grd funt 100 1 380 lira 100 385 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni 83,2720 1154,5521 394,9694 82,3462 2089,5957 2679,9058 2351,0895 8120,9267 7,0652 127,2386 7248,0083 1832,5684 77,9852 1584,5552 9775,9715 179,6105 112,5074 150,8260 94,4302 srednji 83,5226 1158,0262 396,1579 82,5940 2095,8833 2687,9697 2358,1640 8145,3628 50,2732 185,3477 7,0865 2254,5224 127,6215 7269,8178 1838,0826 78,2199 1589,3232 9805,3877 180,1510 112,8459 151,2798 94,7143 prodajni 83,7732 1161,5003 397,3464 82,8418 2102,1709 2696,0336 2365,2385 8169,7989 50,4240 185,9037 7,1078 128,0044 7291,6273 1843,5968 78,4546 1594,0912 9834,8039 180,6915 113,1844 151,7336 94,9984 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 2.8.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIVI 5.' 10. 1995: 1,700,000 854,480 808,274 1,662,754 64 100.5270% 75.0910% 97,8090 170,000 85,448 80,827 166,275 TTTrrrTTrrr ULSIUXA 510(1 UCHAV3L r*C. Tečajnica borznega trga št.: 143 Datum: 1.8. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon štda[(3) enotni tečaj % sprem datum povpiaS ponuifca Max. Min. umsrr M?? H EC 800 (11.5.95) 11.100 24.7. 11.300 11.900 JRB 665 (13,6.95) 13.400 ,18 1.8. 13.100 13.600 13.400 13,400 134 SAL . 1700 (9.5.951 19.300 ,42 1.8. 18.600 19.400 19,300 19.300 193 iKBR 1000 (24.2.95.1 27.400 ,17 1.8. 27.000 26.000 27.400 27.400 274 ■me 1CE1 10.0 2.(1.10.95) 98,3 31.7. !S01 8,0 5.(30.6.95) 100,4 31.7. IDOJ 100,5 1S02 .9,5 9.(1.4.95) 107,3 ,60 1.8. 106,0 108,0 107,3 107,3 9.009 ISO« 5,0 4.(31.5.95) 86,5 21.7. 1S11 7,0 5.(15.7.95) 96,0 31.7. 95,0 98,0 iSLID 8,0 5.(30.6.95) 99,8 31.7. 99,6 100,0 !SUQ 9,5 9.(1.4.95) 106,0 28.7. 105,0 113,0 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 99,8 28.7. 99,3 101,0 m 5,0 3.(30.6.95) 70.0 28.7. 66,6 80,0 ME 33EB iTBR 300 (2128.7.95.) 11,000 ,09 1.8. 10.500 11.300 11.000 11.000 110 8AD 10.000 (1.6.94.) 79.539 3,27 1.8. 76.000 83.000 80.000 78.000 1.432 FMD 1715 (24.5.95.) 13.674 31.7. 13.400 14.000 SPGR (10) 23.300 20.7. MR (10) 16.765 6.7. m 218 (30.3.93.) 9.323 31.7. 9.000 9.700 m 2001 I0)(26.6.95.) 3.358 3,44 1.8. 3.1«) 3.400 3.400 3.350 202 im (5) 718,2 31.7. 725,0 750,0 ME HTCTT1! (BT? 2750 (22.6.95) 25.300 1,17- U 23.000 26.000 25.300 25.300 506 TO (10) 24.000 28.7. 23.000 25.000 JBKP 720 (25.5.95.) 9.417 31.7. 9.100 9.300 W (10) 41.550 ,62 1.8. 41.500 41.550 41.550 125 ME m* E2 12,0 4.(1.11,94) 99,2 26.7. 90,0 100,0 IZG 11,0 1(1.1.95) 98,4 31.7. 98,5 100,0 U 12,0 7.(1.6.95) 101,1 24.7. 90 10,0 2.(1,6.95) 99,9 27.7. 90,0 iZBl 10,0 1.(15.3.95) 100,0 28.07 97,0 101,0 Tečajnica izvenborznega trga Tečajna lista Nove Ljubljonske bonke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 2, avgusta 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: TeCaji so ol trenutne teCaie na tre šiling frank marka lira funt dolar uy-m i oo v VU-UI i iu. Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo kupovati In prodajati tujo valuto po objavljenem tečaju h v skladu s tekstom, ki dopolnjuje pogoje nakupa alprockje. /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICA MILANO ŠT. 143/95-1. 8. 1995 Vrednost. papir obr. m.Qiv. ex kupon Slda[(3) enotni teCaj % sprem datum povpras ponudba Max. Min. lodosrr fTira rarmn H m 2.500 31.7. 2.300 3.300 2.500 2.500 125 TRDO 200 (7K30.6.95.) 5.200 26.7, 4.950 5.200 HBR0 55 (1.6.95) 3.466 31.7. 2.730 3.780 m 1.850 28.7. 1.600 1.850 RDRO (15.6.95) 10.350 31.7. 8.000 12.000 RGSR 380,0 31.7. 320,0 380,0 tra* ALDP 2.800 21.7. 2.650 2.800 tffiPO 320 (1.6.95) 2.999 26.7. 2.710 2.850 m 10.100 KBPP 15.020A 76.73- 1.8. 15.010 30.000 15.020 15,020 751 SGP0 (6) 705,0 ,71 1.8. 635,0 769,0 705,0 705,0 11 JBKC 360 (25.5.95) 2.910A 32.74- 1.8. 3.500 4.700 2.910 2.910 119 Rfia LOK 10,0 6.(1.4.94) 95,6 27,7. 94,0 100,0 MLJO 10,0 6.(t.4,94) 99,0 28.7. 97,6 101,5 3SM0 10,0 3.(1.9.941 96,0 31.7. 94,8 3LS0 10,0 4.(1,10.94) 98,8 ,61- 1.8. 98,9 99,0 99,0 98,7 546 3NM 11,0 4.(1.9.94) 100,1 31.7. 98,2 100,0 3P0 10,0 7.(1.6.95) 99,0 31.7. 95,1 100,0 UBKK 8,50 2.(15.4.95) 88,8 11,25- 1.8. 30,0 88,8 88,8 11.159 VP10 10,0 3.(1.4.95) 100,1 28.7. 99,4 100,5 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM SO dnevni (v SIT) SC dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) BSB3breznaUKinall.12.95) del nat bona (v SIT] NBS2 delnaLbonaivSirjNBSi Tolarski zapisi z nakupnim bonom Dvodnlni blagajniški zapisi BS 170.000 SITshpaj oktober tolarski del oktober devizni del oktober 170.000 SITskupaj oktober tolarski del oktober devizni del oktober 95,9 13.692 1.906 19.4. 1.8. 31.7. 1.8. 26.7. 30.6. 95,7 13.510 1.904 95,8 14.400 1.950 95,9 1.906 95,9 1.905 1.438 1.752 SBI 1.8.95 prejšnji d T d% 1.048,16 1.043,88 4,28 0,41 Vse pravice pridržane. Op: Obveznice, komer, zapisi in btamj. zapisi kotirajo v odsi(osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v STT; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena dav. olajšava: A ■ aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir ra različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena triodstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosež. Sriodstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavni-, ce: RSOi, RS08, RSL1, SKB1, (1713, PCE, PGO, PIJ. ROSI;ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (2)-izplačilo vmesne dividende; (3) - obvoznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - kupon, ki je zapadel 1.6.95,ni bil izplačan; (5) - od 12.4.91 delnica kotira brez kupona ra L93; (6) - uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.41995; (7)-dan izplačila dividende; (8) - dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10) - o dividendi bo odločala skupsc. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v Sir,ceni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj doloc. vrednostnega papirja; min. - najnižji letaj. 1. AVGUST 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1590,660 — ECU 2132.920 — nemška marka — 1148,080 — francoski frank — 332,390 — funt šterling — 2540,280 — holandski gulden — 1024,710 — belgijski frank — 55,837 — španska pezeta 13,353 danska krona 295,440 Irski funt — 2612,660 — grška drahma — 7,086 — portugalski escudo — 11,023 — kanadski dolar 1164,040 japonski jen — 17,990 — švicarski frank — 1382,580 — avstrijski šiling — 163,210 — norveška krona 259,070 — Švedska krona 224,130 — finska marka 378,860 — avstralski dolar — 1178,200 — 1. AVGUST 1995 V ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,5500 10,0500 kanadski dolar 7,0000 7,4000 funt šterling 15,2500 16,0000 švicarski frank 829,5000 861,5000 belgijski frank 33,6000 34,9000 francoski frank 200,0000 208,0000 holandski gulden 616,0000 640,0000 nemška marka 690,5000 716,5000 italijanska lira 0,5970 0,6310 danska krona 177,0000 185,0000 norveška krona 155,5000 162,5000 švedska krona 134,2000 140,8000 finska marka 227,0000 237,0000 portugalski escudo 6,6300 6,9700 Španska peseta 8,0300 8,4700 japonski jen 10,7000 11,2000 slovenski tolar 8,60 9,00 hn/aška kuna - - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. NOVICE Nove telefonske govorilnice POLZELA - Delavci Telekoma Slovenije so prejšnji teden v Šempetru, Žalcu in na Polzeli postavili nove telefonske govorilnice vrste A 100. Ker so povezane s središčem, bo njihovo vzdrževanje lažje, predvsem pa bodo lahko hitreje odpravljali napake. Kartice za sto in Štiristo impulzov lahko dobite na vseh poštah, stanejo pa 1300 in 3750 tolarjev. (T. T.) Praznik na Sežanskem bo SEŽANA - Prebivalci so v sredstvih javnega obveščanja izvedeli, da občinskega praznika občine Sežana letos ne bo. A zadnje novice in prizadevanja organizatorjev kažejo, da bo na Sežanskem konec avgusta tudi letos veselo in prav nič dolgočasno. Športne, zabavne in kulturne prireditve ob prazniku sežanske občine 28. avgusta potekajo že od leta 1985. Čeprav 28. avgust ni več praznik novonastale občine Sežana in novi datum Se ni določen, so se odločili, da tudi v tem, prehodnem letu nadaljujejo s tradicionalnimi prireditvami, ki so jih Kraševci zelo dobro sprejeli. Letošnje prireditve bodo od 25. do 27. avgusta. V petek, 25. avgusta, bodo pripravili Rock na Krasu. Ta prireditev je bila doslej vedno zelo uspešna in so jo množično obiskovali predvsem mladi. Tudi letos bodo na sežanskem sejmišču nastopili priznani ansambh. Na tem prizorišču bo program Se v soboto in nedeljo v popoldanskih in večernih urah, različne stojnice pa bodo odprte že dopoldne. Organizatorji so pripravili različne športne prireditve, denimo turnir v malem nogometu, teniski turnir, mednarodni turnir v pikadu, poleg tega pa se bo gotovo dogajalo še veliko zanimivega. Po tradicionalni prireditvi Zelena noč, že 20. Prazniku terana in pršuta v Dutovljah in praznovanju v Senožečah se torej obeta še zanimivo praznovanje mesta Sežana. (O. K. S.) Slike Radka Oketiča na ogled v Štanjelu ŠTANJEL - Sežanski slikar Radko Oketič se bo po razstavi v sežanski Mali galeriji in galeriji Polje v Ljubljani spet predstavil domačemu občinstvu. V galeriji Stolp na Vratih v Štanjelu bodo v soboto, 5. avgusta, ob 20.30 odprh razstavo likovnih del, ki so nastala v zadnjem času. Slikar se bo predstavil z motivi iz slikovitega Štanjela in okohških vasi v tehniki akvarela in tempere. Za uvod bo umetnostna zgodovinarka Polona Skodič iz Postojne interpretirala poezijo Hane Sumrade, potem pa bo slikarja in njegov umetniški opus predstavil slikar Jano Milkovič iz Ljubljane. Razstava bo na ogled do 10. septembra. (O. K. S.) Razglednici socerbskega gradu SOCERB - V popestritev turistične ponudbe v teh poletnih dneh sodita tudi dve novi razglednici socerbskega gradu, ki sta jih posnela, izdala in založila Danilo Pečar in Olga Knez-Stojkovič. Razglednice je mogoče kupiti v restavraciji gradu, ki ga ima v najemu Milan Gaj. (O. K. S.) Varnejši dostop LOKVE - Te dni so delavci novogoriškega podjetja Itex po navodilih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Veliki ledeni jami v Parada-ni blizu Lokev namestili 64 kovinskih stopnic, ki vodijo do večnega ledu v notranjosti. Tako je za obiskovalce dostop veliko varnejši, kot je bil doslej. V petih letih, odkar je jama odprta za javnost, je to naravno znamenitost obiskalo približno dvanajst tisoč turistov iz osemnajstih držav. Naložbo je plačal Hit. (V. C.) Dejavno preživljanje prostega čas BOVEC - Te dni se je v kampu Liza končal poletni tabor za srednješolce, ki ga je pripravil Center za socialno delo iz Nove Gorice. Mlade so učili, kako naj dejavno preživljajo prosti čas ter samostojno skrbijo za bivanje in dobro počutje. (V. C.) Vaški praznik LIVEK - Konec prejšnjega tedna je bilo v prijazni gorski vasici Livek, ki leži v dolini med Matajurjem in Kukom, veselo. V čast vaškega patrona sv. Jakoba so priredili tridnevno praznovanje, na katerem se je predstavilo tudi domače turistično društvo, ustanovljeno letos spomladi. Najlepše pa je bilo v nedeljo, ko so Livčani gostih približno sto sosedov iz vasi Topolovo v Beneški Sloveniji. Cez mejo so prišli brez prepustnic ah drugih listin. Njihov obisk kaže povezati tudi s prizadevanji obeh krajev, da bi bil maloobmejni prehod na Livku odprt dalj časa. Zdaj ga namreč zapirajo že ob 19. uri. Oboji si žehjo, da bi deloval do polnoči. (V. C.) Blokirani žiroračuni NOVA GORICA - Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje je v zadnjem statističnem biltenu sporočila, da je imelo letos kar 235 podjetij (zasebnih in družbenih) več kot pet dni blokiran žiroračun. Vsota neporavnanih medsebojnih obveznosti je v začetku junija znašala že več kot šest milijard tolarjev. Ta podjetja zaposlujejo približno petino (5890) vseh zaposlenih v regiji. V agenciji pozorno spremljajo to področje, saj se je v zadnjih treh mesecih število podjetij z blokiranim žiroračunom povečevalo. (V. C.) MURSKA SOBOTA / ONESNAŽEVANJE Igranje z zdravjem Predolgo čakanje na rezultate onesnaženosti pitne vode Kot nekakšen spomenik brezskrbnemu in čedalje bolj neodgovornemu ravnanju z odpadki le nekaj metrov od hiš v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti zeva krater, na vodni gladini katerega plava oljni madež. Globoko jamo so izkopati, ko so odstranjevati z oljem prepojeno zemljo, ki so jo shraniti v bližini na polivinilasti foliji. Na divjem odlagališču v bližini Pušče so namreč delavci obrtnika Vinka Lutarja iz Murske Sobote pred časom odvrgli sedem dvestotitrskih sodov, v katerih je bilo odpadno strojno olje.Da je olje končalo na nepravem kraju, so ugotoviti šele takrat, ko je iz romskih vodnjakov pritekla mastna voda. Anton Ošlaj, republiški zdravstveni inšpektor EU Murska Sobota, je vzorce z oljem prepojene zemlje poslal na analizo v inštitut za varstvo okolja pri mariborskem zavodu za zdravstveno varstvo. Na analizo so poslali tudi vzorec olja, da bi ugotoviti njegovo strupenost. Odpadno olje je namreč kontaminiralo 30 kvadratnih metrov zemlje. Ker je po prvih ocenah obstajala nevarnost, da bi bilo lahko ogroženih štiri tisoč gospodinjstev v Murski Soboti, so izkopali 180 kubikov zemlje, prepojene z oljem, in jo v nepropustni foliji shraniti ob divjem odlagališču smeti, dokler je ne bodo uničiti. V jami, M je nastala po odstranitvi »okužene« zemlje, zdaj komunalni delavci vsake dva do tri dni posnamejo oljne madeže z vodne površine. Po podatkih, ki jih je zbral mariborski inštitut za Z oljem prepojena zemlja še vedno čaka na odvoz (Foto: B. H.) varstvo okolja, je talna voda na mestu razlitja onesnažena z mineralnimi olji; prve meritve so pokazale povečano koncentracijo fenolov. Se sreča, da podtalnica teče severozahodno od mesta razlitja, tako da olje, ki je pronicalo v zemljo, ni ogrozilo mestnega vodovoda, ki ima zajetje le kilometer od mesta razlitja. V najhujšem primeru, torej če so biti sodi polni, se je razlilo 800 litrov olja. Olje, ki ni izteklo, so predati Petrolu, ki drugače zbira odpadna olja večjih porabnikov oziroma znanih kupcev, jih analizira in pošlje na sežig v Salonit Anhovo. Poleg premajhne osveščenosti je za divje odlaganje nevarnih snovi krivo tudi to, da je ekološki postopek odstranjevanja okolju škodljivih snovi zelo drag. Tako v Petrolu večjim porabnikom uslug naredijo analize olj zastonj, obrtniki pa morajo zanje plačati okoli 300 nemških mark. Po prvih ocenah bo moral Vinko Lutar za največje divje izlitje olja v zadnjem času v Prekmurju plačati kar nekaj milijonov tolarjev. Vse je odvisno od rezultata analize zemlje in olja, ki jih že predolgo opravljajo v Mariboru in s svojim zavlačevanjem držijo ljudi v negotovosti. V posebno nerodnem položaju je zdravstveni inšpektor Anton Ošlaj, katerega nadaljnji ukrepi so odvisni od rezultatov analiz mariborskega inštituta za varstvo okolja. Boris Hegediis CELJE / NADALJEVANKA O ODPADKIH Krajani zahtevajo pojasnila V Škofji vasi se bojijo sodov z odpadki iz bolnišnice Celjska bolnišnica in tamkajšnji Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) sta v začetku prejšnjega tedna napovedala, da bodo odvečne odpadke iz celjske bolnišnice z razkuževalno napravo dezinfid-rali na območju čistilne naprave v Škofji vasi, krajevni skupnosti na severu obti-ne. Napoved je naletela na burne odzive med krajani Škofje vasi. Kot smo poročati, se je v celjski bolnišnici zaradi zastoja pri razkuževanju odpadkov v zadnjih mesecih nabralo okoli 80 sodov odpadkov, v katere je vdrla meteorna voda. Ker se je iz njih že začel širiti smrad, je ZZV opravil analizo vsebine in priporočil, da bi sode odprti nekje zunaj bolnišnice, ločiti trdne odpadke od tekočin, nato pa odpadke razkužili. Najprimernejše za to opravilo se je zdelo območje čistilne naprave v Škofji vasi. Krajevna skupnost pa je pred nekaj dnevi od zavoda, bolnišnice in celjske občine zahtevala zagotovila, da postopek ne bo škodljiv za okolje, ljudi in živali, ter več pojasnil o tem, kdo je brez njihove vednosti dovolil, da odpadke razkužijo v Škofji vasi. Direktor zavoda Ivan-Eržen je včeraj krajevni skupnosti in sredstvom obveščanja poslal obširno pojasnilo, v katerem zagotavlja, da pri pravilnem ravnanju med razkuževanjem odpadki ne morejo prav nikomur škoditi in da ra-zkuževalna naprava ne oddaja škodljivih snovi. Po razkuževanju naj bi vsebino vseh 80 sodov bolnišničnih odpadkov prepeljali na odlagališče komunalnih odpadkov v Bukovžlaku. Čeprav smo poročati, da naj bi odpadke iz celjske bolnišnice razkužiti že do konca prejšnjega tedna, pa se to ni zgodilo. Iz včerajšnjega Erženovega pojasnila je razvidno, da sta oviri dve. Prva je ta, da so neznanci poškodovali električni priključek pri čistilni napravi v Škofji vasi, druga pa, da zaradi tega zdravstveni inšpektorat rti izdal soglasja k temu, da bi odpadke razkužili v Škofji vasi. Medtem so krajani Škofje vasi že napovedali zbor, ki bo predvidoma jutri in na katerega naj bi povabili tudi predstavnike, občine, bolnišnice in omenjenega zavoda. Brane Piano IŽAKOVCI / BURAŠKI DNEVI Krotilci Mure spet na delu Prihodnje leto bodo dneve uvrstili v program evropskih turističnih prireditev Letošnji Buraški dnevi, četrti zapovrstjo, se bodo uradno začeti v četrtek, 10. avgusta, ob 10. uri. Btiraši pa že zdaj pripravljajo zajezitev v rokavu Stara Mura, tako da bodo na prireditvi lahko predstavili biiraška opravila. LJUBLJANA / TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Kulturna ustvarjalnost bogati turizem in zbližuje ljudi Dnevi se bodo začeti s taborom mladih ekologov, ki se ga bodo udeležili tudi minister za okolje Pavle Gantar, gozdarji, ribici, lovci in drugi naravovarstveniki. Ob isti uri se bo začel tudi tabor na temo Pridelava in proizvodnja lanu in konoplje. Ob 17. uri bo prikaz biiraških del (del krotilcev Mure), ob 18. uri okrogla miza na temo Lan, konoplja, večer pa bodo popestriti ljudski godci. V petek, 11. avgusta, se bo ob 18. uri začel zanimiv ekološki zbor na temo Mura - faktor ranljivosti, ob 20. uri pa večer etno kulture z Goričkimi klantoši. Ce bo v četrtek in petek slabo vreme, bodo vse prireditve v soboto. Zadnji dan, v nedeljo, 13. avgusta, bo po budnici ob 6. uri ob 9.30 maša za pokojne biiraše. Ob 11. uri pričakujejo prihod predsednika Slovenije Milana Kučana, ki je stalni gost prireditve in mu bodo letos podelili buraško diplomo. Po zaključku buraških opravil ob 12.30 bodo ob 13.30 odprti razstavo Domača ljudska obrt, ob 14. uri pa bo biira-ško kosilo. Ob 16. uri se bo v biiraških opravilih pomerilo osem štiričlanskih ekip. Eno od njih bodo sestavljali Zupani soboške, črenšov-ske, ljutomerske in beltinske občine. Na etnološko-ekološki in kulturno obarvani prireditvi poleg več tisoč obiskovalcev pričakujejo vrsto znanih strokovnjakov z ekološkega, etnološkega in turističnega področja. Prireditev naj bi že prihodnje leto uvrstiti v program evropskih turističnih prireditev. Na včerajšnji tiskovni konferenci so prireditelji Buraških dnevov novinarje podrobneje seznaniti z zapleti s konopljo, ki so jo gojiti za prireditev in jo je policija požela. Povedali so, da jim je policija pustila dovolj rastlin, da bodo lahko prikazati izdelavo domačega platna. Kaže, da je do zapletov prišlo zato, ker je pri pridelavi konoplje, ki je bila uradno prijavljena, sodeloval študent agronomije D. R. Ta je večje količine konoplje gojil tudi na drugih parcelah. Boris Hegediiš Čeprav je veliko ljudi že na dopustih, je avgust na Turistični zvezi Slovenije (TZS) delaven, saj se že pripravljajo na novo turistično sezono. Predsednik Turistične zveze Slovenija Marjan Rožič je predstavil javni natečaj za najboljši turistični spominek, ki ga vsako leto razpisujejo skupaj z Gospodarsko zbornico in Obrtno zbornico Slovenije. Vzorce spominkov za natečaj bo TZS sprejemala do 15. septembra, razglasitev rezultatov pa bo na sejmu Gost-tur, Id bo potekal od 11. do 15. oktobra v Mariboru. Da je sezona na vrhuncu, se zavedajo tudi na Darsu, je dejala Gordana Višinski, in predstavila nekaj osnovnih dejavnosti družbe, med njimi ukrepe za povečanje prepustnosti prometa na avtocestah in cestninskih postajah. V sodelovanju s TZS so pripravili obvestilne razglednice za tuje turiste, ki jih razdeljujejo na cestninskih postajah. Voznike turiste z njimi hkrati opozarjajo in vabijo na oglede lepot mest, ki so na razglednicah, ter obveščajo o območjih, kjer poteka pospešena gradnja avtocest in kjer je zato mogoče pričakovati zastoje. Izrednega pomena za turizem je naša kulturna in naravna dediščina, kultura okolja in kakovost življenja ljudi. V 5. tradicionalni Okarina etno festival Slovenija '95, ki bo od 8. do 14. avgusta potekal v Bovcu, na Bledu, Dravogradu, Metliki, Murski Soboti in Slovenj Gradcu, se letos prvič vključuje tudi Turistična zveza Slovenije, je dejala Nataša Grom. K sodelovanju so povabiti tudi tri koroške prireditelje, ki so tri večere etno glasbe pripraviti v Dravogradu, Cmi na Koroškem in Slovenj Gradcu. V prihodnje želijo festival razširiti še na druge kraje po Sloveniji. Projekt sta delno financirala ministrstvo za kulturo in urad za informiranje pri vladi, največje breme pa nosijo prireditelji, ki pokrivajo večji del stroškov, in sponzorji. Roman Ravnic, programski vodja festivala, je predstavil skupine, ki sodijo v vrh evropske etno glasbe (folk revi val glasbe). Festival je razdeljen na tri tematske večere; v prvem sklopu, imenovanem Sončna Iberija, se bosta predstaviti skupina Realejo iz Portugalske in skupina La Musgana iz Madrida, v drugem sklopu Skandinavske bele noči bodo nastopiti trije izvajalci, v tretjem sklopu Prostrana Panonija pa trije madžarski izvajalci. Barbara Sedmak Po štirinajstih dneh obnavljanja odprta pošta MARIBOR - Prenovljena pošta 62108 na Partizanski cesti 1 v središču Maribora je le ena od številnih pošt v Sloveniji, ki so jih že ati pa jih še bodo obnoviti v tem letu. Tudi njihova zunanja podoba bo odslej drugačna, saj prav v teh dneh zamenjujejo označevalne table. Obnavljajo tudi poštne nabiralnike. Uporabniki so z razumevanjem sprejeti 14-dnevno zaprtje pošte, ki je včeraj spet začela redno poslovati. Z obnovo so zadovoljni uporabniki, še bolj pa uslužbenci, saj imajo prostori sodobno opremo in klimatske naprave. V prostoru so štiri telefonske govorilnice in trije stenski telefoni, vsi priključeni na elektronski telefonski posrednik. Za obnovo pošte je Pošta Slovenije odštela 33 milijonov tolarjev. (M. P.) “ ui < S Z O “ =i O 2 -i Z S o © S > ^ Favoriti niso vedno zmagovalci Prvi krog merjenja moči je končan LJUBLJANA - Ko se bodo po poletnih počitnicah slovenske stranke spet začele spopadati, bo ena od osrednjih - navidez sicer manj atraktivnih - političnih tem gotovo sprememba volilne zakonodaje. Prvi krog pogajanj, ki se je iztekel pred počitnicami, lahko štejemo predvsem kot zelo previdno merjenje moCi, zahtev in meja, ki si jih lahko postavijo politični tekmeci. Problem »male ustave«, kot tudi imenujejo volilno zakonodajo, je v dejstvu, da je zanjo potrebna dvotretjinska večina, kar pomeni, da bo za predvidene spremembe potreben konsenz slovenske politike skorajda v celoti. Tudi znameniti »glasovalni stroj« velike vladne koalicije bi (ce bi tokrat za spremembo deloval) potreboval »pomoč« najmanj ene opozicijske stranke. Seveda pa bi se v tem primeru ločnica pokazala na drugih točkah - ne le med levico in desnico, ampak predvsem med majhnimi in velikimi strankami. Prerez spornih vprašanj sicer kaže, da stranke ta hip seveda še vztrajajo vsaka na svojem okopu, zavezništva pa so precej raznobarvna. Najbolj značilno je vprašanje praga za vstop v parlament, ki bo skoraj gotovo nekoliko višji kot doslej, vendar verjetno ne tako bistveno, da bi ogrozil obstoj katere od »velike« peterice. Pomembno bo prag vplival na usodo manjših strank, ki pa bodo morda ključne pri oblikovanju vladne koalicije. Zato se za dvig praga na pet odstotkov glasov zelo odločno zavzemajo socialdemokrati in krščanski demokrati. Obe stranki Po javnomnenjskih anketah sodec ne bosta imeli težav pri preseganju kritične meje volilnih odstotkov in poslanskih mandatov. Obenem je Janševa politična ofenziva z desnice liberalno demokracijo, kljub priseganju na sredinsko politično opcijo, objektivno potisnila na levo. Tako je v tem trenutku SKD tista stranka, ki lahko raCuna na položaj v »levi« ali »desni« koaliciji in ki so ji zato male »satehtske« desne stranke nepotrebne in celo škodljive zaradi »drobljenja« desnih glasov. Janševa socialdemokracija pa raCuna na zmagoslavje trojne desne koalicije SDSS-SKD-SLS in male stranke, še posebej morebitne novonastale pred volitvami, oCitno ra- zume zgolj kot satelite levice. Cas za premislek si je za zdaj vzela ljudska stranka, ki ima v tej trojici pravzaprav še najmanj razvidne interese - za razliko od SDSS namreč ne more računati na primat v desni vladi, Ce se želi razlikovati od SKD, pa nikakor ne sme pristati na koalicije z levimi strankami. Proti dvigu praga sta združena lista in liberalna demokracija. Obe stranki sicer ne bi smeli imeti težav pri zbiranju potrebnih odstotkov, sodec po sedanjih javnomnenjskih rezultatih pa gotovo ne bi mogli sami sestaviti vlade. Morebitno zavezništvo z manjšimi strankami, ki pa bi morale seveda najprej prestopiti prag, bi vendarle utegnilo prispevati k potrebni parlamentarni večini. Podobna »preslikava« pohticnih interesov je očitna tudi pri vseh drugih spornih točkah volilne zakonodaje. Popolnoma jasno se za dvopolno razde-btev političnega prostora v smislu »pomladanskih« in »starih« strank (torej za uvedbo večinskega sistema) zavzema Janševa socialdemokracija. Za večinski sistem, vendar šele po določenem obdobju, se je izrekla tudi združena lista. Liberalna demokracija in krščanski demokrati, ki so po prejšnjih volitvah namigovali, da je politična razdelitev že končana, so zdaj veliko bolj previdni. Vse druge manjše stranke pa seveda nasprotujejo bipolarni dehtvi političnega prostora in zagovarjajo prilagojen proporcionalni volilni sistem. Posebno vprašanje so volilni okraji; kot je znano, liberalni demokrati predlagajo njihovo ukinitev, združena lista se je o tem pripravljena pogovarjati, socialdemokrati so za »uravnoteženost« okrajev po številu prebivalstva, krščanski demokrati in ljudska stranka pa odpravi okrajev odločno nasprotujejo. Seveda je očitno, da se razdelitev države na okraje najbolj prilega teritorialni oziroma interesni organiziranosti SKD in SLS. Izračunavanje mandatov iz ostankov glasov bodo stranke gotovo spremenile, saj je ta sistem na prejšnjih volitvah oškodoval obe najvecji stranki, manjšim pa dodelil nekaj »neprisluženih« mandatov. Vendar bodo pred tem morale stranke uskladiti še nekaj podrobnosti; Prava tekma se šele začenja (Foto: Boban Plavevski) tiste, ki računajo na zmago (na primer SDSS, pa tudi LDS...), se zavzemajo za izračunavanje mandatov po tako imenovanem »originalnem d’Hondtu«, ki -zelo poenostavljeno povedano - privilegira velike stranke. Manjšim političnim organizacijam take vrste popravki seveda ne bodo ustrezati in se bodo zavzemale za drugačno kompromisno različico. Precej neprijetno bo vprašanje nacionalnih list. Združena tista je s pobudo za ukinitev tega »rezervnega« seznama, s katerim stranke spravijo v parlament svoje prvake in s katerimi si je v sedanjem državnem zboru zagotovilo mesto 19 poslancev, spravila v škripce predvsem tiste stranke, ki postavljajo pravičnost kot najvišjo programsko vrednoto. V vprašanju nacionalnih list se namreč skriva past - Čeprav je jasno, da je bistvo strankarstva tudi oblikovanje političnih elit, ki predstavljajo strankino politiko, in Čeprav bi bilo po- Seznam predvidenih sprememb in doslej javno objavljena stališča strank ZA SKD, SDSS LDS ZLSD PROTI LDS, ZLSD, SNS, DS, SND SLS, SKD LDS, SKD, DS NEOPREDEUENA, IMA SVOJ PREDLOG SLS SDSS, ZLSD SDSS polno »Čiščenje« parlamenta samo z novimi in temu primemo politično nepismenimi ljudmi lahko celo škodljivo, stranke paC morajo spoštovati »voljo votilcev« kot najvišje merilo demokratičnosti postopkov in sistema sploh. Nacionalne tiste so gotovo partijska »varovalka«, ki tudi mimo tega najvišjega merila privilegira določene politične osebnosti. Jasno pa je tudi, da je vprašanje »volje votilcev« bistveno bolj zapleteno in da zgolj ukinitev spornih strankarskih »prioritetnih seznamov« še ne bi zagotovila, da bi v parlament res prišli samo volilcem najbolj priljubljeni politiki. V vsakem primem ukinitvi nacionalih list odločno nasprotujeta LDS in SKD, pa tudi demokrati, socialdemokrati pa so za nekakšno vmesno različico, v kateri bi se na vrh seznama uvrstiti tisti kandidati, ki dobijo največ glasov. SDSS sicer zdaj sodi med večje stranke, torej ima svoj politični vrh, s katerim naj bi zasedla pomembne položaje v parlamentu in vladi. Obenem pa je to ena od strank, ki prisega na pravičnost in se torej za kakšne posebne partijske sezname ne bi smela zavzemati. Predlog ZLSD torej prav gotovo ni najbolj ugoden za politični vrh SDSS in SLS. Tako je torej oCitno, da se v strankarskih pogajanjih na eni strani odslika-vajo kar se le da pragmati- čni interesi vsake politične združbe posebej, pa tudi pasti za nasprotnice, sovražnice in tekmice z istega brega. Težava pa je dvojne narave. Najprej je jasno, da bodo nekakšen kompromis paC morale doseči in da je torej v dosedanjih pogajanjih veliko praznega teka in nepotrebnega manevriranja, ki je tako značilno za slovensko politiko. DmgiC pa v tovrstnih projekcijah tiči skrita past: zmagovalci namreč niso vedno tisti, ki so favoriti na prvi pogled, in tudi poraženci se spreminjajo. Celo veC - prejšnja številna pogajanja o volilni zakonodaji so pokazala, da je »za svojo stranko najbolj ugodno varianto« praktično nemogoče izračunati. Drastičen primer take pomote poznajo na Hrvaškem, kjer je prav nekdanja partija pred prvimi demokratičnimi volitvami predlagala takšen volilni sistem, ki je omogočil veličastno zmagoslavje Tudmanove HDZ. Pri nas se za zdaj stranke še držijo načela »politične mavrice«, tudi zato, ker so napake že vštele v svoje izračune. Pomot je bilo namreč že veliko; tudi nesrečno izračunavanje mandatov iz ostankov glasov, ki je prikrajšalo LDS in SKD, so sedanje velike stranke takrat podprle - ker paC niso Cisto zares verjele, da bodo po volitvah res postale velike stranke... Tanja Starič ^ODDAJNIK NA BELEM KRIŽU Bodo denar zbrali poslušalci? Radio Koper meni, noj težave odpravijo tam, kjer so se začele LJUBLJANA - Po tem, ko se je slovenska RTV odločila odklopiti srednjevalovne oddajnike na Belem križu, v Domžalah in Murski Soboti, s Čimer je po mnenju mnogih posegla v občutljivo področje povezav manjšine z matičnim narodom, pa tudi urejanju odnosov s sosedami to ne gre ravno najbolj v prid, je bilo vCeraj slišati, da naj bi poskušali predstavniki Italijanov v Sloveniji zbrati potrebno vsoto denarja, da bi oddajnik na Belem križu lahko ponovno pognali v tek. Kot smo izvedeli od odgovornega urednika za slovenski program na Radiu »Koper Capodistria Zdenka FerletiCa, radio kot inštitucija tega denarja ne namerava zbirati, saj je po njihovem mnenju problem nastal drugje in zato mislijo, da je prav, da se drugje tudi reši. Potrdil pa je, da so pobude za zbiranje denarja prihajale od poslušalcev. Antonio Roc-co, ki je odgovoren za italijanski program, je dejal, da je oddajnik na Belem križu izredno moCan, da je pokrival skoraj celotno jadransko obalo, Toskano, Emilio Romagno, Benečijo, Julijsko krajino in Lombardijo, medtem ko je po odklopu oddajnika program slišen le v treh obalnih občinah, pa še to že v Piranu slabo. Glede vpra- (Foto: Bojan Velikonja) Sanja, zakaj je sploh prišlo do problemov s srednjeva-lovnim oddajnikom, ko pa so UKV-oddajniki Za ilustracijo naj bo podatek, da je lanski raCun za elektriko na oddajniškem sistemu Beti kriz znašal 12 milijonov tolarjev, kar je malce veC kot stane boljši avtomobil s klimo, telefonom in malo boljšo dodatno opremo. energijsko bistveno manj potratni, torej cenejši, Rocco odgovarja, da radio že od nastanka leta 1949 deluje na tem valu, pa tudi UKV-mreže se smejo po evropskih predpisih razvijati, Ce ni dogovorjeno drugače, le v okvirih matične države. (A. K.) _______BOSANSKI ŠTUDENTJE____ Težave na vsakem koraku LJUBLJANA - Skupnost bosanskih študentov v Sloveniji, ki jih je približno 250, obstaja tri leta, prvo skupščino pa so imeli 3. junija letos. Skupnost ima tako vse potrebne organe, zato je postala tudi bolj dejavna. V teh vročih poletnih mesecih se ukvarjajo predvsem z vpisom na višješolske ustanove, kjer pogosto naletijo na težave. Na višješolske ustanove se želijo vpisati študentje, ki so zaceli študirati v Bosni in Hercegovini, zdaj pa bi se radi prepisali na eno od slovenskih fakultet. V dragi skupini so dijaki, ki so končali srednjo šolo v BiH, in tisti, ki so tam končali dva ati tri letnike, Četrtega pa v Sloveniji. Tretjo skupino sestavljajo dijaki, ki so srednjo šolo končali v Sloveniji. Z največ težavami se srečujejo dijaki oziroma bodoči študentje iz druge skupine, predvsem tisti, ki so v slovenski srednji šoti obiskovali zadnji letnik in so morali opraviti maturo, kamor je vključen tudi slovenski jezik. Slovenskega jezika in književnosti se seveda niso mogli naučiti v enem letu, saj so drugi dijaki to znanje nabirali štiri leta. NajveCja težava vseh pa je šolnina. Za tujce, ki se želijo vpisati na slovensko univerzo, ta znaša 1500 do 2000 ameriških dolarjev. Ker je za di- jaka ali študenta iz BiH že deset dolarjev veliko, na nekaterih fakultetah nekaj študentom šolnine ni treba plačati. Predsednik Skupnosti študentov BiH v Sloveniji Emir ColiC je povedal, da je večino šolnin plaCal Zavod za odprto družbo v Sloveniji (znan pod imenom SOROS). Upajo, da jim bo pomagal tudi v prihodnje. Z vpisom pa težav še ni konec, saj se jih večina takrat šele začne. V šolskem letu 1995/96 tuji študentje v Sloveniji nimajo veC pravice do bivanja v študentskem domu, kar je prizadelo predvsem študente iz BiH. Opozorili so tudi na problem vizumov, na katere kljub vsem potrebnim dokumentom Čakajo tri do šest mesecev. Brez vizuma pa ni mogoče ničesar urejati, zato bosanskim študentom v teh mesecih ostane le eno: Čakati. Da bi se Čakalna doba skrajšala, zaposleni na Uradu za tujce seveda ne morejo prav ničesar storiti. Zaradi številnih težav študentov iz BiH ima vodstvo njihove skupnosti Čedalje veC dela. Vsekakor morajo upoštevati zakone, ki v naši državi veljajo za tujce, Čeprav se postavlja vprašanje, ali jim glede na okoliščine, v katerih so se znašli, pripada status tujca. Dragica Heric FILM / RECENZIJA FILMA ZBOGOM, SINKO LJUBLJANA - Čeprav zavit v ličen paket tipičnega hollywoodskega izdelka, nam film Zbogom, sinko (Losing Isaiah) ponuja v premislek cel kup vprašanj o odnosih med afro- in belimi Američani, vprašanj, za katera se morda niti nismo zavedali, da so v talečem loncu (melting pot) severnoameriške celine še vedno skoraj tako pereča kot pred ukinitvijo suženjstva. Morda je ameriški predsednik in republikanski politik Abraham Lincoln, voditelj severnih držav v secesijski vojni, z ukinitvijo suženjstva leta 1862 v odnosih med belimi in črnimi prebivalci Združenih držav Amerike zasejal seme sovraštva in nestrpnosti, katerega posledice bodo čutile še številne prihodnje generacije. Ne glede na Ku-klux-klan, Malcolma X ali Martina Luthra Kinga. V filmu srečamo črno narkomanko Khailo (Halle Berry), kako obupana išče novo dozo mamil in pusti svojega nekaj mesecev starega (jasno črnega) sinka Izaka kar v kartonski škatli na nekem smetišču. Samo sreča ga reši pred smrtjo v rezalnici smetarskega tovornjaka. Ko se naslednji dan Khaila zave, je prepričana, da je otroka umorila. Sledi streznitev in vpis v interni program za rehabilitacijo zasvojencev z mamili. Medtem za malega Izaka, prav tako zasvojenega z mamili, lepo skrbijo v bolnišnici, še posebej se zanj zavzame bela socialna delavka (vedno odlična Jessica Lang). Čeprav z možem Charlesom (David Strathairn) že imata 11-letno hčerko Hannah (-Daisy Eagan), se skupaj odločita, da bosta Izaka posvojila. Družinsko idilo po treh letih prekine Khaila, ko se ozdravljena skuša postaviti na noge in korenito spremeniti svoje življenje. Po razkritju, da Izak ni mrtev, postane njen osrednji življenjski cilj prav to, da bi ga dobila nazaj. Nikoli se ga namreč ni uradno odrekla in zato lahko spodbija posvojitev. Zbogom, sinko ni sentimentalna drama. Ljudi skuša spodbuditi k razmišljanju ne le o rasizmu v ZDA v devetdesetih, pač pa o starševstvu nasploh. V bitki med obema ženskama, med krušno in biološko materjo, ima vsaka dobre argumente, pri katerih morata obe najprej pozabiti na svoje interese in upoštevati psiho malega Izaka. Katera od njiju mu bo zagotovila normalno življenje? Medrasna posvojitev in odraščanje z belima staršema, čeprav sta dva pripravljena premostiti rasne predsodke in poiskati najboljšo pot za Izaka, bo le odložila Izakovo spoznanje o njegovi drugačnosti, o črni preteklosti. Izak se denimo igra z igračkami rdečih, zelenih in črnih obrazov in med njimi ne vidi bistvene razlike. Ko položi svojo dlan v dlan svoje bele sestre in ga ta vpraša, kakšna je razlika med njunima dlanema, Izak odgovori: »Moja dlan je manjša od tvoje.« Rasna enakost na papirju ne pomeni rasne enakosti v resničnem življenju. Črnim Američanom so vrata v svet bolj priprta kot belim. Je napaka njegovih krušnih staršev, da mu prikrivata njegovo druga- čnost in ne sprevidita, da zgolj brezpogojna ljubezen Izaku ne bo dovolj? Ga bo res le njegova črna mati sposobna pripraviti za trnovo pot v svet odraslih? Ali pa je Khailina ljubezen le njena trenutna muha, saj je končno le »produkt« specifičnega okolja, v katerem je odraščala. Kaj je za Izaka pravzaprav bolje: da se čimprej zave svoje drugačnosti in negotove prihodnosti, kakršno mu lahko nudi njegova mati, ali to, da odrašča v socialno var- nejšem okolju krušnih staršev. V filmu sta zastopani dve različni miselnosti in zgolj stvar osebnih nazorov je, ali črni otroci res sodijo le k črnim, biološkim staršem oziroma na čigavo stran se postavite. Vsekakor pa bi se morali v bližnji prihodnosti vsi naučiti predvsem pogovarjati in prestopiti rasne meje. In - kot učinkovito prikaže reklamni spot na MTV - na rentgenski sliki smo vsi enaki. Irena Pirman Otvoritev Tmfesta v Kudu Franceta Prešerna LJUBLJANA - Sinoči se je ’95, ki bo potekal do 2. v Kultumo-umetniškem septembra letos. Brezpla-društvu France Prešeren čne prireditve, ki bodo z otvoritvijo Cmo-bele fo- obsegale glasbene in gle-tografske razstave Jazzy dališke dogodke, priredi-ga! Žige Koritnika začel tve za otroke, razstave ter že tradicionalni Tmfest videoprojekcije, so omo- Tokrot odpira Tmfest '95 fbtogafska razstava Žige Kaitnka Jazz/ ga!. gočili Zavod za odprto družbo Slovenija, Študentska organizacija Slovenije in Mesto Ljubljana. Ob torkih bodo otvoritve razstav, ob sredah video projekcije na veliko platno, ob četrtkih - ki bodo razveseljevali tudi otroke - razni komorni koncerti (Jani Kovačič, Mia Žnidarič, Zlatko Kaučič...), petki bodo rezervirani za gledališče, sobote pa za koncerte, napovedanih pa je tudi nekaj presenečenj. Praviloma se bodo prireditve odvijale vsak večer na prostem, razen nedelj in ponedeljkov, in sicer med 19. uro in 21. 30, v primem dežja pa uro kasneje v dvorani KUD. (A. P.) r* Gospodarji lutk The Puppet Masters, grozljivka, scenarij: Ted Elliott, Terry Rossio in David S. Goyer, režija: Stuart Orme, igrajo: Donald Suther-land, Erič Thal, Julie VVamer, distribucija Cenex, premiera v Četrtek v kinu Šiška v Ljubljani Potem ko lokalna televizijska postaja v nekem mestecu v Iowi poroCa, da je v mestu pristalo nekaj skrivnostnega, takoj pokličejo tajno vladno organizacijo Urad za znanstvene raziskave. Andrevv Nivens (Sutherland), njegov sin Sam (Thal) in znanstvenica Nase (VVamer) odkrijejo da, gre za zunajzemeljska bitja, ki se zelo hitro množijo in uporabljajo človeško telo kot gostitelja. Z nekakšnimi lovkami se pritrdijo na človeški hrbet in možgane, iz katerih posrkajo znanje in spomin svojih žrtev. Ne da bi ubila ljudi, mora trojica poiskati način, kako ustaviti pošasti, čeprav se zdijo neustavljive. NOVO V KINU Njegov oče Lorenzo (DeNiro) spoštuje zakon in je zelo priljubljen, kar pričakuje tudi od svojega sina. Žal pa je Calogera že očaral navidezno zelo sijajen svet mafije, še posebej skrivnostni Sonny (Palminter), strah in trepet soseske. Lorenzo in Sonny sta tista dva človeka, ki skoraj odraslega Calogera končno naučita, kaj pomenita življenje in ljubezen, predvsem pa to, da je treba ljudi sprejeti takšne, kot so. Tomažek Tommy Boy, komedija, scenarij: Bonnie in Terry Turner ter Fred Wolf, režija: Peter Segal, igrajo: Chris Farley, David Spade, Bo Derek in Brian Denehey, Karantanija film, premiera v četrtek v letnem kinu Rio v Ljubljani in v Kinu Domžale Ko Tommy (Farley) po sedmih letih zmagoslavno diplomira s povprečjem plus 6, se vrne v mesto Sandusky Ohio, z željo, da bi se naučil družinske obrti. Nihče ni bolj srečen kot njegov oče Veliki Tom (Denehey) in nihče bolj presenečen kot prebivalci domačega mesta, katerega gonilna sila je prav Callaha-novo podjetje z avtomobilskimi deli. Ko se Veliki Tom znova poroči, Tomažek spozna, da je podjetje pred popolno razprodajo, nagajata pa mu tudi njegova mačeha (Derek) in njen ljubljeni sinko (Lowe). Vsi kmalu spoznajo, da je prihodnost podjetja in vsega mesta v Tomažkovih zavaljenih rokah. (I. P.) V letnem kinu Rio v Ljubljani bo danes na sporedu Apollo 13, ki si ga od jutri naprej lahko ogledate tudi v Domžalah. Od četrtka naprej bo v kinu Vič v Ljubljani na sporedu Slaba družba, v kinu Komuna v Ljubljani pa bo v petek projekcija filma Mostovi Madisona. Zgodba iz Broroca The Bronx Tale, drama, scenarij: Chazz Palminteri, režija: Robert DeNiro, igrajo: Robert DeNiro, Chazz Palminteri, Francis Capra, distribucija: Trias, premiera v četrtek v kinu Komuna Film je režijski prvenec Roberta DeNira. V šestdesetih letih devetletni Calogera (Capra) odrašča v neugledni, a sorazmerno prijateljski italijanski soseski v Bromcu. GLASBA / BAHAJCI Italijanski bahajskl glasbeniki tudi ¥ Sloveniji LJUBLJANA - V letošnje ljubljansko glasbeno poletje bo nocoj v središču mesta »posvetila« tudi Luč v temi (Light in the Darkness), italijanska glasbena skupina, ki jo sestavlja enajst mladih bahajev. Glasbeniki bodo med svojo poletno turnejo poleg Slovenije obiskali Se Madžarsko in Rusijo. Do konca tedna bodo še dvakrat nastopili v Ljubljani, nato pa še v Kranju in Škofji Loki. Koncerte na prostem, ki so namenjeni mladim, sponzorira Bahajska skupnost Slovenije. Glasbeniki različnih narodnosti, stari od 15 do 30 let, prihajajo z vseh koncev Italije, druži pa jih to, da so svoj čas prostovoljno posvetili temu, da s pomočjo glasbe posredujejo sporočilo: »Zemlja je ena sama domovina in vsi ljudje so njeni prebivalci.« V pesmih, za katere sami napišejo besedilo in glasbo, prelivajo pa se od popa, rapa, rocka do jazza, govorijo o neizbežnem miru, enotnosti človeštva in udejstvovanju mladih. To je razumljivo, sa je osnovni nauk bahaj-ske vere enotnost človeštva in edinost vseh ver. Bab, prvi glasnik bahaj ske vere, ki izvira z vzhoda, je oznanil svoje poslanstvo leta 1844. Ker je hotel duhovno obnoviti in spremeniti mohamedansko vero na osnovi božjega izročila in opozoriti na neposredni prihod Obljubljenega - Božjega sijaja oziroma Bahaullaha, so ga perzijska duhovščina in posvetne oblasti preganjale in ga leta 1850 tudi javno usmrtile. Bahaullah, sicer mlad plemenitaš iz Nura v perzijski provinci Mazindaran, pa je svojim privržencem leta 1863 razodel, da je on tisti, čigar prihod je oznanjal Bab. Oznanjeval je preobrazujoče nauke, ki posredujejo popolnoma nova spoznanja tako za duhovno in nravstveno kot za državno in družbeno življenje. B ahajska vera, katere svetovna skupnost šteje približno štiri milijone vernikov vseh ras, verskih izročil in kultur v več kot dvesto državah, ni povezana z nobeno vlado ali politično stranko, tudi njeni člani naj ne bi bili člani politične stranke. Nima svojih duhovnikov in verskih obredov, pač pa temelji na krajevni, narodni in mednarodni upravi, ki jo je zasnoval Bahaullah. Osnovna celica je krajevni duhovni svet, vsakih pet let pa se sestanejo narodni duhovni sveti na mednarodem zborovanju in izvolijo Vesoljno hišo pravičnosti. Bahaullahove nauke, ki jih je sam zapisal v številnih knjigah, je naprej razlagal in razširjal njegov najstarejši sin Abba Effendi, ki je za naslednika ter varuha b ahajske vere in razlagalca bahajskih spisov imenoval svojega vnuka Ahog-hija Effendija. B ahajski božji hrami, ki jim pravijo hiše čaščenja, so odprti za vse ljudi. Čeprav zgrajeni v različnih slogih, imajo vsi kupolo in devet vhodov, kar simbolizira devet glavnih verstev in enotnost človeškega rodu. Po volji Bahaullaha je hiša čaščenja tudi duhovno središče različnih njej priključenih ustanov, ki se posvečajo znanstvenim, socialnim, izobraževalnim in upravnim nalogam. Skupina Luč v temi je letošnjo turnejo poimenovala Samo eden je (It‘s just One), sicer pa so glasbeniki od ustanovitve pred sedmimi leti obiskali že skoraj dvajset držav, med njimi tudi ZDA, Nemčijo in Francijo. Katarina Novak Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 24. do 30. 7.95) Podli fantje že drugi teden vodijo na ljubljanski lestvici in s svojo dinamičnostjo jim je tudi uspelo zbrati prav lepo število gledalcev - očitno gre še za en hit letošnjega poletja, ki pa seveda nima možnosti, da bi dohitel Butca in butca in njunih dobrih 44.000 gledalcev, kolikor sta jih doslej zbrala. Naključje je hotelo, da sta se eden za drugim uvrstila dva filma z Jessico Lange (Zbogom, sinko in Rob Roy), oba pa distribuira Karantanija film. Od pred-premiemih filmov se je le Srklatni plimi uspelo uvrstiti na lestvico, zunaj pa so ostali Casper (2 predstavi, 243 gledalcev in 145.800 SIT), Moje življenje (4 predstave, 215 gledalcev in 107.500 SIT) in Slaba družba (3 predstave, 168 gledalcev in 84.000 SIT). Gledalcev je bilo skupaj 13.490 (568 afi 4, 4 odstotka več kot zadnjič), kar je spet zelo dobro tudi v primerjavi z ustreznim tednom lansko leto (med 25. in 31. 7. 94), ko je v Ljubljani prišlo v kino le 9.631 gledalcev. Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 1. Podli fantje / Continental 51 (88) 6.737 (11.699) 3.211.750 (5.692.750) 2. Zloba/Trias WTC 20 (74) 1.812 (6.499) 868.600 (3.149.000) 3. Butec in butec / Lj. kinematografi 21 (203) 820 (44.028) 386.900 (21.383.300) 4. Zbogom, sinko / Karantanija film 21 (33) 784 (1.247) 375.800 (607.300) 5. Rob Roy / Karantanija film 18 (69) 609 (4.480) 296.400 (2.169.800) 6. Pred zoro / Cenex 261.400 (1.709.400) 238.800 (238.800) 227.500 (463.300) 19 (78) 545 (3.535) 7. Škrlatna plima / Cenex 2 (2) 398 (398) 8. Camilla / Camium Trade 19 (38) 395 (797) 9. Skrivališče / Continental 14 (46) 369 (2.352) 176.900 (1.146.000) 10. Hitri in mrtvi / Continental 5 (9) 287 (737) 143.500 (368.500) V tednu med 9. in 16. julijem je Batmanu za vse čase na mednarodni lestvici (V. Britanija, Francija, Nemčija, Španija, Nizozemska, Švedska, Avstralija in Japonska) končno le uspelo prehiteti Die Hard With a Vengeance. Novinec med prvimi petimi je First Knight, ki predstavlja najnovejšo ekranizacijo. legende o kralju Arturju in Siru Lanceletu, »prvemu« med vitezi okrogle mize. Navajamo izkupiček v milijonih USD. 1. Batman za vse čase 8,55(18,33) 2. Die Hard VVith a Vengeance 5, 76 (32, 69) 3. Casper 3,43 (9,11) 4. First Knight 2,46 (3,40) 5. Podli fantje 2,10 (22, 84) Pripravlja Igor Kemel ZDA / OBLASTI SO IZ PREVIDNOSTI IZSELILE 650.000 LJUDI Orkan Elin bo v kratkem dosegel južno obalo Floride Ni še pozabljen orkan Andrew, ki je pustošil pred dvema letoma Marsikatero plovilo se je zateklo iz morskih pristanišč na varno v reko Miami (AP) MIAMI - Floridske oblasti so včeraj že izselile 650 tisoč ljudi s priobalnega območja, ki ga bo vsak čas dosegel orkan Brin. Center za hurikane pri Miamiju je ugotovil, da dosegajo vrtinčasti vetrovi v orkanu hitrost 128 kilometrov na uro, »oko« orkana pa se pomika proti obali v smeri proti severozahodu s hitrostjo 13 kilometrov na uro. Obalo naj bi orkan dosegel pri Miami Beachu. Iz previdnosti pa so oblasti izselile ljudi tudi iz Key Bi-scayna in iz drugih priobalnih krajev. Ukrep je razumljiv, saj je večina poslopij iz lesa ali pa iz lepenke in gipsa, poleg tega pa imajo ogromne steklene površine, tako da ne vzdržijo sunkov takega orkana, ki je v bistvu le nekoliko močnejša burja. Ljudi je seveda že v ponedeljek zajela panika, oblasti so namreč sporočile, da se je tropska nevihta Brin na poti z Bahamov proti Floridi spremenila v hurikan. Navalili so na trgovine, kjer so pokupili skoraj vso razpoložljivo hrano v konzervah, pa sadne sokove in steklenice mineralne vode ter žepne svetilke in baterije. Na bencinskih črpalkah so bile neskončne kolone čakajočih avtomobilov, brez katerih evakuacija ni izvedljiva. Ljudje pa so obenem mrzlično poskušali utrditi svoje lepenkaste hiše. V glavnem so steklene površine prekrivali z lesoni-tnimi ploščami in deskami. Brin je prvi letošnji orkan, ki se približuje južni Floridi. Njegov nastanek in pot sta za las podobna orkanu Andrevra, zaradi katerega je bilo 24. avgusta leta 1992 35 mrtvih, 250.000 brezdomcev in več kot 20 milijard dolarjev gmotne škode. ZDA so dežela izrednih vremenih nasprotij, njihovi pojavi so vsaj nekajkrat hujši kot evropski, za nameček pa je trdnost njihovih hiš dobesedno smešna. Ze res, da nimajo sredozemske in srednjeevropske bivalne tradicije, kjer je dom ljudem vse, a vseeno je tak odnos dobesedno samomorilen. Po zaslugi izvidniških letal in sodobne meteorološke službe sta vsem znana smer in prihod hurikanov in tornadov, nikomur pa ne pade na um, da bi svoje Riše gradil po evropskih standardih. ZDA/-Izrez 100 milj 100 km Atlantski ocean ibsko morje Ljudje so nakupili vsaj enotedenske zaloge hrane in pijače (Telefoto: AP) ■ AVSTRIJA / CERKEV SPET V ZADREGI Homoseksualci trdijo, da sodijo mednje tudi štirje katoliški škofi Verniki še niso pozabili na afero Groer in množično zapuščajo katoliško Cerkev GLASBA / PETDESETA OBLETNICA SMRTI Mascagnijeva dela ponovno v ospredju Ob petdesetletnici smrti »maestra« DUNAJ - Avstrijska skupina za pravice homoseksualcev je ta teden razširila imena štirih vidnih predstavnikov avstrijske rimsko-katoliške cerkve, o katerih trdijo, da imajo homoseksualna nagnjenja. Škofi Christoph Schoenborn, Andreas Laun, Klaus Kueng in Egon Kapellari so nemudoma zavrnili obtožbe na njihov račun, obenem pa izjavili, da nimajo ničesar proti homoseksualcem. Vest je že spet hudo pretresla avstrijsko javnost, ki si še ni dobro opomogla od škandala, v katerega je bil vpleten kardinal Hans Hermann Groer, ki so ga pred nedavnim obtožili nadlegovanja otrok. Zaradi tistega škandala je rimsko-katoliško Cerkev v preteklih mesecih zapustilo približno 35.000 avstrijskih vernikov. Mnogi izmed njih so dejali, da jih je razočaral predvsem odnos Cerkve do vse zadeve. Kurt Krickler, predstavnik skupine za pravice homoseksualcev, ki je sprožila zadnji škandal, je izjavil, da so se za kampanjo odločili, ker je Cerkev v znatni meri odgovorna za moralistično vzdušje v državi. Krickler je tudi poudaril, da so na račun zgoraj omenjenih škofov zbrali različne dokaze, ki so jih posredovali različni ljudje in da torej ne gre zgolj za govorice in natolcevanje. Kljub temu si je skupina zaradi teh trditev nakopala sodno prijavo, medtem ko je načelnik avstrijske škofovske konference Johann Weber pozval vse k spravi in preudarku. RIM - Pred petdesetimi leti je v Rimu umrl skladatelj Pietro Mascagni. Umrl je v času, ko se svet ni pretirano menil za smrt glasbenika. Pogrebni sprevod je spremljala sicer velika množica ljudi, politikov in predstavnikov oblasti pa ni bilo: Mascagnijeva naklonjenost do fašističnega režima je bila vse preveč očitna, da bi jo bilo mogoče v dneh po drugi svetovni vojni spregledati. Tako se je zaključila glasbena kariera skladatelja, ki je zaslovel leta 1890 z delom Cavalleria rusticana. Rimsko občinstvo, ki se je zbralo v opernem gledališču Costanzi, je navdušeno pozdravilo predstavo in njenega še ne tridesetletnega avtorja. Cavalleria rusticana je dosegla svetovni sloves; danes je Mascagni znan predvsem po tem delu, povzetem po istoimenski noveli Giovan-nija Verge. Po tragediji Heinricha Heineja je Mascagni napisal opero romantičnega duha Guglielmo Rat-cliff. Do leta 1935, ko je skladatelj sklenil svojo aktivno glasbeno pot z opero Neron, se je zvrstilo še nekaj uspešnih del. Po Prijatelju Fritzu, Rantzaunovih in operi Iris je leta 1907 sledila uprizoritev dela Maske: predvajali so ga sočasno v sedmih italijanskih gledališčih, kar je bilo za takratni čas dogodek brez primere. Toda delo ni doživelo povsod enakega uspeha; šele leta 1921 je skladatelj z nekdanjim zanosom napisal delo Mali Marat, ki povzema dogodke iz časa francoske revolucije. Mascagni je pisal tudi simfonično in filmsko glasbo; znan je njegov Requiem, ki so ga ob smrti Um-berta I. izvajali v rimskem P antimonu. Ob obletnici smrti italijanskega skladatelja bo livomsko gledališče La Gran Guardia uprizorilo delo Guglielmo Ratcliff, rimsko operno sezono pa bo začelo delo Iris. Grand Hotel Pala-za, v katerem je Mascagni preživel zadnja leta, bo v prestolnici novembra gostil razstavo o maestru, ki bo nato na ogled tudi v gledališkem muzeju milanske Scale. Danski trajekt je pustil begunce na cedilu KOBENHAVEN - Danski trajekt je na Baltskem morju severno od nemškega otoka Ruugen naletel na 4 rešilne čolne z 71 afganskimi begunci, med katerimi je bilo tudi več žensk in otrok. Begunci, ki jih je začasno sprejel danski rdeči križ, niso razkrili imena ladje, ki jih je pustila na cedilu, vendar so bili napisi na čolnih v ruskem jeziku. Danske oblasti bodo v prihodnjih dneh odločile, ah jim bodo nudile azil. Newmanova hčerka in senegalski glasbenik DAKAR - Senegalski glasbenik Baaba Maal je včeraj sporočil, da se bo poročil s Susette Nevvman, hčerko igralca Paula Nevvmana, šefa Maalove glasbene založbe. Glasbenik še ni razkril datuma poroke, vendar je poudaril, da mu je vseeno, kdaj se bosta vzela, glede na to, da sta zaročena že tri leta. Maal, tudi znan kot »Kralj Vele«, tipične južnose-negalske glasbe, živi v Senegalu in noče v tujino kot večina glasbenikov. Večerni avtobus samo m moške TEHERAN - »Za ženske ni prostora. Gospe naprošamo, da izstopijo.« Tako je v Teheranu šofer nagovoril potnice zadnjega večernega avtobusa. Zenske so morale izstopiti in iti domov peš, vendar se je pozneje ena od prisotnih pritožila v pismu, ki ga je objavil časopis Akbar. Problem je v tem, da sta dve tretjini prostora na iranskih avtobusih namenjeni moškim potnikom, v preostah tretjina pa se trpajo ženske; ko je potnikov preveč, mora ena od dveh skupin izstopiti - pač Zenske. Sreda, 2. avgusta 1995 SVET NOVICE Mimi protesti Kurdov v Nemčiji BERLIN (dpa) - Približno deset tisoč Kurdov se je včeraj v Berlinu udeležilo sprevoda in žalne slovesnosti. za 41-letnim Giilnazom Baghistanijem, ki mu je zaradi gladovne stavke prejšnji četrtek odpovedalo srce. Ob tej priložnosti so Kurdi mimo protestirali proti pregonu svojih sonarodnjakov v Turčiji. V strahu pred izbruhi nasilja je kurdski pohod skozi Berlin spremljalo približno tri tisoč policistov. Udeleženci sprevoda, ki so v Berlin prišli s 65 avtobusi iz vseh 40 nemških zveznih dežel, so nositi zastave prepovedane Kurdske delavske stranke in vzklikati gesla: »Jaz sem PKK, jaz sem PKK...« Čeprav je v Nemčiji razkazovanje simbolov PKK prepovedano, policija ni posredovala, da ne bi izzvala spopadov. Demonstranti so od nemških oblasti zahtevali, naj takoj posredujejo med Turčijo in PKK ter prenehajo pošiljati orožje Ankari. Portugalski proračunski primanjkljaj še vedno prevelik LIZBONA (Reuter) - Nekdanji guverner portugalske centralne banke Miguel Beleza je včeraj izjavil, da ima Portugalska vse možnosti, da bo do leta 1997 zmanjšala proračunski primanjkljaj na tri odstotke bmto domačega proizvoda (BDP), vendar bo morala vlada povečati davke. Beleza, ki je z mesta guvernerja centralne banke odstopil junija lani, napoveduje, da bo Portugalska končala fiskalno leto 1995 s primanjkljajem, ki bo znašal pet odstotkov BDP, torej bo morala do leta 1997 zmanjšati primanjkljaj za dva odstotka. Nekdanji guverner se je hkrati zavzel za dosledno spoštovanje gospodarskih reform. Po njegovem mnenju bo vrednost portugalske valute eskuda kmalu narasla, kar pa ne bo prizadelo izvozne konkurenčnosti Portugalske. Nasprotno, cene in plače bodo lahko še naprej pod nadzorom centralne banke, tako da do večjih inflacijskih pritiskov ne bi smelo priti. EU odobrila pomoč kubanskemu zdravstvu BRUSELJ (Reuter) - EU se je odločila, da bo Kubi v sklopu mednarodne akcije vzpostavljanja zdravstvenega sistema v tej otoški državi podarila 15 milijonov ekujev kot posebno človekoljubno pomoč. Evropska komisija je sporočila, da je kubanski zdravstveni sistem v globoki krizi, saj ta karibska država zaradi slabih gospodarskih razmer ne more uvažati zdravil in drugih medicinskih izdelkov, ki jih nujno potrebuje. V sporočilu Evropske komisije je zapisano, da je zdravstveni sistem razmeroma nerazvite države tako potraten, da ga gospodarstvo preprosto ne more več vzdrževati, zato komisija upa, da bo 15-mitijonsko darilo Kubi pomagalo pri obnovitvi zdravstvenega sistema. V skupini nevladnih človekoljubnih organizacij iz Španije, Italije, Portugalske, Švedske, Nemčije, Francije in Velike Britanije bo urad za humanitarne zadeve pri EU posvetil pozornost predvsem mladoletnim, ostarelim, kroničnim bolnikom in nosečnicam. BLIŽNJI VZHOD Naseljenci proti širitvi avtonomije Policija z buldožerji nad barikade BETT EL - Izraelska policija in vojaki so v torek na silo pregnali več deset židovskih naseljencev z njihovih položajev na Zahodnem bregu, kar je bil že drugi takšen incident v dveh dneh. Na stotine naseljencev, ki protestirajo proti bližnji razširitvi palestinske samouprave na Zahodni breg, se je glasno upiralo, medtem ko jih so vojaki poskušati odstraniti z njihovih položajev v bližini arabskega mesta Ramala na Zahodnem bregu. Policija je s sabo pripeljala buldožerje in skušala podreti barikade iz gorečih avtomobilskih gum. Postavljanje šotorov na vrhovih gričev je najnovejši poskus v akciji za preprečitev razširitve palestin- UKRAJ1NA / PREHOD V TR2NO GOSPODARSTVO Preživetje zagotavljajo prepovedane devize Visoko kvalificirani delavci za nekaj mark tudi tujcu počistijo stanovanje KIJEV (dpa) - Ukrajina je včeraj prepovedala gotovinska plačila v tujih valutah. Kijevska centralna banka je sporočila, da je pravzaprav začel veljati odlok, ki ga je sprejela 16. maja letos. Tako je zdaj ukrajinska prehodna valuta karbovanez edino plačilno sredstvo pri gotovinskih postih. Ta ukrep je prizadel približno 200 podjetij, ki so blago in usluge ponujala za trdno valuto. Izjema bodo le nekateri hoteli, brezcarinske prodajalne, letalske družbe in turistične agencije. V Ukrajini po nekaterih ocenah kroži 20 milijard ameriških dolarjev. En dolar trenutno, stane približno 150 tisoč karbovanezov, povprečni mesečni dohodek pa znaša sedem milijonov karbovanezov. Prehodna valuta karbovanez bo v obtoku predvidoma do oktobra, ko namerava Ukrajina uvesti novo valuto z imenom grivna. Gospodarske reforme v Ukrajini in drugih republikah Skupnosti neodvisnih držav (SND) so nekdanji sovjetski srednji sloj prisilile k popolnoma drugačnemu, tržnemu ravnanju. Trume inženirjev, znanstvenikov, univerzitetnih docentov in zdravnikov so imele v Sovjetski zvezi zagotovljen dohodek. Kdor pa mora danes preživljati družino, potrebuje službo v enem od številnih zasebnih podjetij. Veliko jih opravlja dela, za kate- ra so njihove sposobnosti prevelike, a z njimi zaslužijo več. Celo univerzitetne profesorice za tri marke na uro čistijo stanovanja tujcev v Kijevu. Za pouk ruščine ali ukrajinščine inštruktor dobi deset dolarjev na uro. Raziskava svetovne banke je pokazala, da lahko vsaka tretja družina v Kijevu preživi le tako, da si priskrbi devize. Povprečna plača komaj zadošča za preživetje, kajti cene se vrtoglavo dvigajo. Stanovanjski stroški požrejo tretjino dohodka. Podivjana inflacija hitro razvrednoti celo devizne prihranke. »Sto mark na mesec je bilo pred dvema letoma za mojo družino dovolj,« pravi neki nekdanji častnik, ki je medtem postal turistični delavec. »-Zdaj pa nam dvesto mark ne zadošča več.« Toda srednji sloj ostaja srednji sloj - še vedno mu gre veliko bolje kot delavcem v tovarnah ali upokojencem, ki morajo preživeti z borno pokojnino. Zares premožni ljudje, z dobrimi avtomobili in lastnimi hišami, so postali le nekateri nekdanji direktorji državnih podjetij ali lastniki uspešnih mladih podjetij. V Ukrajini se splača prikrivati dejanske dohodke. Kdor na mesec zasluži več kot sto dolarjev, bi moral plačati petdesetodstotni davek. Ukrajinec Anatolij pa je ponosen na svojo najnovejšo zahodno pridobitev, za katero mu ni bilo treba odšteti deviz. »Moj novi CD-gramofon je nagrada za najboljšega prodajalca oglasnega oddelka,« ponosno pove petdesetletni nekdanji znanstvenik. Svojo službo v metalurškem inštitutu akademije za znanost je Anatolij obesil na klin. Zdaj se ukvarja s popolnoma drugačnimi stvarmi. Dober primer za uspešen prehod v tržno gospodarstvo je tudi Anatolijeva žena Irina. Prej je bila zaposlena pri nekem znanstvenem inštitutu. »Na koncu skoraj nismo imeli več kaj početi. Samo posedali smo, plačo pa smo dobivali z večmesečno zamudo,« pripoveduje Mna. »Tako sem raje ostala doma.« Po enoletni brezposelnosti je diplomirana inženirka kemije dobila delo v neki zasebni banki. Njena kvalifikacija: znanje angleščine. »Tam zdaj skrbim za mednarodna denarna nakazila.« ske avtonomije na Zahodnem bregu. V preteklih tednih so protestniki simbolično utrdili obstoječa naselja in zgradili več cest. Trdijo, da je Zahodni breg del svete dežele Izraela in da se mu nikoli ne bi smeh odpovedati. V ponedeljek so izraelske sile aretirale več sto naseljencev, ki so v bližini palestinske vasi Kader postaviti šotorsko naselje. Po izjavah prič je policija nato še v torek na silo odstranila več deset moških, medtem ko so ženske na vrhu hriba nadaljevale proteste. Na prizorišče je nato prišlo več policistk, ki so ženske in otroke strpale v policijski avtobus. »Tukaj smo, da bi zrušiti vlado,« je izjavil predstavnik naseljencev Jehel Leiler in dodal, da so se naseljenci utaboriti na dveh novih krajih v bližini vasi Kader, odkar je policija v ponedeljek uničila njihovo prvo taborišče. »Spoznali smo, da nas čaka vroča zima,« je izjavil policijski minister Moše Sahal.»Na tisoče Izraelcev je v Tel Avivu v ponedeljek zvečer protestiralo proti mirovnim pogajanjem s Palestinsko osvobodilno organizacijo. V skladu z mirovnim sporazumom iz leta 1993 naj bi palestinske oblasti kmalu prevzele nadzor nad večino ozemlja na Zahodnem bregu. V torek je ministrski predsednik Jicak Rabin v okviru programa gradnje cest odprl novo obvoznico okrog Jeriha, s čimer naj bi okrepiti mir in zagotoviti večjo varnost na tem območju. Sami Aboudi, Reuter Telefoto: AP FRANCOSKI JEDRSKI PROGRAM Avstralci jezijo Pariz Novozelandski sindikati pozivajo k bojkotu francoskih izdelkov PARIZ, CANBERRA, WELLlNGTON (dpa, Reuter) - Odnosi med Avstralijo in Francijo, ki namerava obnoviti jedrske poskuse v južnem Pacifiku, so se včeraj še bolj zaostrili. Francija je namreč svojega veleposlanika v Avstraliji poklicala na nujno posvetovanje v Pariz, avstralski obrambni minister Robert Rax pa je odpovedal sodelovanje s francoskim podjetjem Dassault, ki izdeluje vojaška letala. Francosko zunanje ministrstvo zato avstralski vladi očita »diskriminacijo«. Veliko škodo so utrpele tudi francoske trgovske ladje, ki zaradi blokade avstralskih pristaniških delavcev zamujajo. Poleg tega francosko veleposlaništvo v Canberri že od 14. julija ni dobilo nekatere pošte, avstralske letališke oblasti pa naj bi po trditvah francoskega zunanjega ministrstva celo dvakrat zadržale diplomatsko pošto. Avstralska vlada za poslabšanje odnosov krivi Francijo. Avstralski zunanji minister Gordon Bilney je o tem dejal: »Skoda, da je prišlo tako daleč, toda vse je odvisno od francoske odločitve.« Francoske izdelke so začeli bojkotirati tudi na Novi Zelandiji, kjer je združenje najmočnejših in največjih sindikatov včeraj sprožilo veliko kampanjo proti Franciji. Svet sindikatov (CTU) je 40 velikim podjetjem in manjšim sindikatom poslal pismo, v katerem jih prosi, naj sodelujejo in tako povečajo pritisk na Francijo. Predstavnica CTU Angela Foulkes je opozorila, da utegnejo podjetja, ki bodo zavrnila sodelovanje, sama postati tarča bojkota. 200... ... telefonskih klicev je samo v torek zjutraj prejela francoska policija, potem ko so vsi mediji objaviti fotorobote treh Arabcev, osumljenih, da so pred tednom dni sodelovati v bombnem napadu na postaji pariške podzemne železnice. Predstavniki francoske policije so povedati, da imajo izdelane tudi fotorobote nekaterih drugih prič in osumljencev, ki so bolj natančni. Odgovornosti za napad doslej ni prevzela še nobena od terorističnih organizacij, vendar so preiskovalni organi prepričani, da so storilci islamski skrajneži iz Alžirije. Preiskovalci menijo, da se storilci skrivajo v pariških predmestjih, kjer živijo arabski priseljenci. Skupine za varstvo človekovih pravic v Franciji pa so opozorile, da oblasti s sumničenjem celotne arabske skupnosti v državi podpihujejo sovraštvo do tujcev. (Reuter) ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Nainižje strasti družbe ' Barbara Kramžar NEW YORK - Tabloidi so na prvih straneh objavili fotografijo ženske z izkrivljenim, popačenim, satanskim nasmeškom. Susan Smith, morilka svojih sinov iz Južne Karoline, ki je v minulih tednih preglasila celo O. J. Simpsona, je na teh fotografijah videti naskrivaj nadvse zadovoljna, ker so ji porotniki določili samo dosmrtno zaporno kazen z možnostjo, da po tridesetih letih zaprosi za pomilostitev. Med sojenjem so odvetniki trdili, da ji je popolnoma vseeno. Električni stol ne bo pokončal mlade matere, ki je svojega triletnega in štirinajstmesečnega sina zaprla v avto ter na vrhu brega jezera sprostila ročno zavoro. Ciniki menijo, da so porotniki Susan Smith odpustili najhujše, ker je pokončala svoja otroka. Ce bi ubila tuja, bi najbrž sedla na električni stol. Američani se ob obsodbi Susan Smith zato spet sprašujejo o nasilju med domačimi stenami - o grozotah, ki jih nihče noče videti, čeprav so veliko pogostejše od zlih dejanj temačnih tujcev, ki se jih vsi tako zelo bojijo. Mesece pred obsodbo Susan Smith je Connecticut pretresla vest o nasilni smrti treh otrok, na katere so roke dvigniti najbližji sorodniki ali znanci. Novoangle-ško državo na severovzhodu ZDA, ki slovi po bogastvu in urejenosti, je prizadela zlasti žalostna usoda devetmesečne Emily Hernandez. Deklico dojenčka je posilil, nato pa še ubil materin prijatelj. Nekaj tednov pred smrtjo so Emily prinesti v bolnišnico zaradi zlomljene nožiče in zdravniki so odkrito .podvomili o zgodbi o padcu iz zibke. Toda podvomiti so prepozno. Emilyjina smrt je prehitela skupino so- cialnih delavcev, ki je iskala rejniško družino. Ce podobni sodni primeri kaj povedo, potem tudi Emilyjinega morilca ne bodo obsoditi na smrt. Porote, najbrž ne le v ZDA, ampak tudi drugje po svetu, razumevajoče obravnavajo nasilne družinske smrti, policija pa se pogosto vmeša šele takrat, ko je že prepozno. Odvetnik Paul Mones, ki se ukvarja s pravicami otrok, je izračunal, da družinski člani v ZDA vsak dan ubijejo pet otrok, morda pa celo pet tisoč na leto. Se veliko več jih starši, rejniki in družinski prijatelji pohabijo in posilijo. Toda po mnenju Paula Monesa ponavadi prevlada prepričanje, da starši otrokom v resnici niso hoteti nič hudega in da se je zgodil strašen nesporazum. V ozadju se skrivajo ostanki srednjeveške miselnosti, da so otroci last staršev, zato lahko ti z njimi počnejo, kar hočejo. Najmanj vredna življenja ne le v ameriški, ampak tudi v drugih družbah so življenja otrok. Predvsem najmlajših. Obsodbo so omilila razkritja, da je bila tudi Smithova mučen, prizadet otrok. Njen oče se je ubil sam, ko je bila še otrok, očim - spoštovana mestna osebnost in aktivni član najbolj moralistične ameriške skrajne desnice - pa jo je začel spolno nadlegovati, ko se je začela razvijati v dekle. Popolno zmedo v čustvovanju Susan Smith je dokazovalo število njenih spolnih partnerjev v mesecu pred umoroma. Na spisku so se znašli očim, nekdanji mož, tedanji prijatelj in njegov oče. Toda tisti, ki jih je uboj fantkov še posebej razkačil, poudarjajo, da je Susan Smith dobro vedela, kaj je naredila. Ce bi res šlo za nameravani, a neposrečeni samomor, ker je v paniki skočila iz potapljajočega se avta, najbrž ne bi prišla k bližnji hiši s čistimi čevlji. Dejanje Susan Smith pa ima še eno razsežnost, ki prav tako kriči o razpokah v ameriški družbi. Mati morilka je devet dni po uboju ameriški javnosti lagala o temnopoltem mladeniču, ki naj bi ugrabil njena sinova. Črni Američani, ki so pogosto dežurni krivci za ameriški kriminal, so biti ogorčeni. Rasistično seme, ki ga je posejala Susan Smith, je vzklilo v vihar samo nekaj dni po obsodbi, tokrat v Kaliforniji. V soboto in nedeljo je množica v Los Angelesu s kamenjem in steklenicami napadla policiste, ker je eden izmed njih ustrelil štirinajstletnega Antonia Gutierreza. Los Angeles so že pred nekaj leti razdejali rasni nemiri. Tudi tokratni spopadi opozarjajo na nevidno mejo, ki marsikje še vedno deti bele in črne Američane. ______VOJNA NA TLEH NEKDANJE JUGOSLAVIJE_ Krajinski Srbi z letali zaustavljajo Hrvate Mladiču prihajajo na pomoč prostovoljci iz Jugoslavije MNENJE Morillonza napade na Srbe HAMBURG (dpa) -Francoski general Phi-lippe Morillon, poveljnik francoskih enot za hitro posredovanje, je v intervjuju za nemški tednik Štern zahteval ostrejše ukrepe Nata proti bosanskim Srbom. Dejal je, da mora Nato v primeru, da okrepitev enot za hitro posredovanje ne bo prinesla uspehov, proti Srbom ukrepati tako kot v zalivski vojni proti Sadamu Huseinu. Morrillon svari tudi pred umikom Zahoda iz Bosne, saj bi po njegovem mnenju pomenil konec Nata. »S tem bi opustili temeljna načela naSe civilizacije. V osrčju Evrope bi nastalo novo območje Gaze. Stranski pojavi tega bi bib seveda terorizem, islamski fundamentalizem...« Morillon meni, da bi bila enostranska odprava embarga v prid Muslimanom napačen korak. »Odpravi embarga bi takoj sledil padec Sarajeva,« je pribil Morillon. ZAGREB (Reuter) - Vojska krajinskih Srbov je včeraj poskušala ustaviti hrvaške enote, ki od zasedenga Grahova prodirajo proti Strmici na zahodu Bosne. Tri letala vrste galeb so bombardirala položaje hrvaške vojske vzdolž bosanske meje, najmanj deset minometnih izstrelkov pa je padlo na Gospič, kjer Hrvati zadnje dni zbirajo večje Število vojakov in kopičijo zaloge vojne tehnike. Predstavniki Združenih narodov so prepričani, da lahko na območju nekdanje Jugoslavije vsak trenutek izbruhne totalna vojna. »Nevarnost splošnega spopada se stopnjuje,« je ugotovil tudi posebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov JasuSi AkaSi. Kljub zaostrovanju razmer pa so se predstavniki hrvaške vlade in krajinskih upornikov sporazumeli o udeležbi na četrtkovih mirovnih pogajanjih v Ženevi. Hrvati so na letalske napade odgovorili s topni- škim obstreljevanjem Str-mice in drugih obmejnih naselij. Zlovešče grmenje topov so slišali tudi v Kninu. »Očitno je, da se hrvaška vojska pripravlja na veliko ofenzivo. Mehanizirane enote so že povsem blizu črti premirja,« je povedal poveljnik kninskega kontingenta ZN An dre w Leslie. Hrvati so omejili gibanje vsem pripadnikom mirovnih enot in celo pregledujejo tovorna vozila, namenjena oskrbi modrih čelad. O težavnem položaju na frontni črti priča tudi vi- dez poveljnika vojske bosanskih Srbov, Ratka Mladiča, ki se je na pogovorih s poveljnikom Unproforja, generalom Rupertom Smithom, pojavil vidno utrujen in neprespan. Smithovim zahtevam, naj Srbi dovolijo dostop do Sarajeva več konvojem s človekoljubno pomočjo, skoraj ni nasprotoval. Ustavil je tudi napade na Bihač, potem ko je zaradi grozeče nevarnosti doma njegovo vojsko zapustil večji del krajinskih Srbov. Vendar pa pripadniki ZN menijo, da Mladič le kupuje čas, saj na bosanska bojišča že prihajajo srbski prostovoljci iz Jugoslavije, čeprav je srbski predsednik in novopečeni mirovnik Slobodan Miloševič sprte strani pozval, naj »takoj prenehajo s spopadi«. Krajinski specialci se pripravljajo na hrvaško ofenzivo (Telefoto: AR) JADRANSKO MORJE Razočarani, vendar v stalni pripravljenosti Ameriška letalonosilka Theodor Roosevelt opravlja svoje naloge z ravnodušno vojaško rutino LETALONOSILKA THEODORE ROOSEVELT - Poveljnik ameriške vojaške ladje in njegova posadka odkrito priznavata, da so obupani zaradi vojne v Bosni in Hercegovini, vendar so odločno pripravljeni na posredovanje, če bodo prejeli tak ukaz. »Menim, da je ves svet zgrožen zaradi nesmiselnega prelivanja krvi,« je dejal Ron Christenson, kapitan letalonosilke USS Roosevelt, ki pluje nekje v južnem Jadranu. »Upam, da bo naša navzočnost, tako ladje kot njene posadke, vplivala na tiste, ki lahko končajo vojno. Razmere nam nikakor ne vlivajo optimizma, vendar smo tukaj zato, da posredujemo, če bo treba.« Letalonosilka Roosevelt je velikanska ladja, na kateri je 5500 članov posadke in 80 letal, na Jadran pa je pri- plula pred dvema mesecema na ukaz Pentagona, ki navzočnost letalonosilke v bližini vojnega območja označuje kot »ukrep iz previdnosti«. Odkar ladja pluje po Jadranu, so bojna letala z Roosevelta že velikokrat poletela nad Bosno in pri tem nadzorovala prepoved poletov v bosansko-herce-govskem zračnem prostoru ali vadila za morebitne napade na Ze izbrane cilje. Poveljnik letalonosilke je prepričan, da je diplomatsko posredovanje mednarodne skupnosti omejilo razsežnosti vojne v BiH, o morebitnem bojnem delovanju ladje, ki ji poveljuje, pa ni želel govoriti: »To je vprašanje, ki ima precejšnje politične razsežnosti, zato o njem ne morem presojati.« Piloti lovskih bombnikov F/A-18 Homet se z njim strinjajo. »Lagal bi, če bi trdil, da sem ravnodušen, ko vidim ljudi, ki počnejo nekaj, česar ne bi smeli, toda - taksno je življenje,« je strnil svoje misli poročnik Paul Co-stello. Piloti svoje dneve preživljajo med opravljanjem nalog, kot je »povzročanje hrupa«, ko poskušajo z nizkimi preleti nad položaji mirovnih enot Združenih narodov pregnati morebitne napadalce, ali pa vadijo usmerjanje lasersko vodenih bomb na morebitne cilje. Poročnik Costello se je med svojimi poleti kar navezal na Bosno, ki jo z zraka vidi drugače, kot če bi se moral spustiti na tla: »To je lepa dežela. Ko bo vojne konec, bi jo rad obiskal s svojo ženo. S svojim očetom se bil pred desetimi leti v nekdanji Jugoslaviji in Sarajevo imam Se vedno v lepem spominu.« Keith Weir / Reuter Zagrebško poletje Za nekatere se bliža konec sveta Piše: Darko Pavičič Prejšnjo soboto je v Zagrebu močno deževalo. Hvala bogu, saj je bilo pred tem neznosno vroče. Vendar so za ta dan na zagrebškem stadionu (nekdanjega Dinama in sedanje Croatie) napovedali krst Jehovih prič. Vedel sem, da se jehovci krstijo v bazenu - toda prav na stadionu in po dežju? To sem si moral ogledati. In res, deževalo je kot iz škafa, ko je nekaj sto (!) krščencev izpod zaščitenih tribun stopilo na hladen dež in se napotilo proti slačilnicam Dinamovih nogometašev. Okoli šest tisoč drugih jehovcev jih je spremljalo z glasnim aplavzom. Cez nekaj minut so namesto Dinamovih oziroma Croatijinih nogometašev iz slačilnic pritekli prihodnji jehovci. Oblečeni so bili le v kopalke, kakor da so se namenili na plažo, in postavili so se k montažnemu bazenu ob atletski stezi. V bazenu je četverica »krstiteljev« čakala na stranke. V trenutku, ko je katera izmed njih stopila v bazen, so jo zagrabili, počakali, da stisne nos, in jo s hrbtom potisnili v vodo. Iniciacija je bili popolna. Od spodaj in zgoraj mokre novopečene priče so iz bazena izstopale ob burnem ploskanju. Razmišljam, no, če bi bilo vroče in bi se potapljali v bazenu, toda po dežju! Obred je obred. Razen tega, da nas v popoldanskih urah, ko pošteni ljudje spimo, morijo po domovih, o jehovcih pravzprav vemo zelo malo. Tisti, ki se ga »primejo«, jo je odnesel zelo slabo. Številni mislijo, da se jih bodo rešili s tem, da od njih vzamejo propagandno literaturo. Vendar se potem čez teden dni spet prikažejo z novo literaturo in vprašanjem: »Kdaj se nam boste pridružili?« Na Hrvaškem je največ katolikov, več kot 70 odstotkov vsega prebivalstva, čeprav jih večina le redko obišče cerkev. Jehovcev je manj kot deset tisoč od petih milijonov, kolikor jih je po vsem svetu. Ko sem ves moker na Dinamovem stadionu opazoval obred, sem se vprašal, kaj bi o čofotanju v bazenu dejal Mu j o iz vica. Tisti, ki je Kristusa na križu imenoval gimnastičar na plusu in redovnico zamenjal z Batmanom v slabi formi. Salo na stran. Muju bi bili moji jehovci zagotovo všeč. Le šaljivci, kot je on, se kopajo v takem vremenu. Spraševal sem se le, kaj je z neplavalci, vendar sem ostal brez odgovora. Pravzaprav me je najbolj prestrašil eden izmed govorov pred »kopanjem«, ki je omenjal propad sveta, vrnitev Kristusa na Zemljo ter smrt in uničenje vseh tistih, ki niso verovali vanj, torej tistih, ki niso jehovci. To naj bi se zgodilo kmalu, morda že prihodnje leto. Spreletel me je srh. Spomnil sem se srbskih raket, ki so usmerjene proti Zagrebu in čakajo, da bodo pobrale svoj davek, ko bodo Hrvati začeli osvobajati Krajino. Spomnil sem se tudi Sarajeva in vseh ljudi, ki so »zemeljsko kraljestvo« zamenjali z »nebeškim« in tam nekje zgoraj »orjejo nebeške njive«. Kaže, da je Jezus mojih prič skočil gor na kavo. Dobre je odpeljal s seboj, zli so ostali. Propad sveta se zaenkrat še ni zgodil, vendar se je za nekatere ljudi v naši bližini začel že davno. Pustil sem jehovce pri njihovem kopanju v dežju in čakanju na odrešitev. Moj sosed trdi, da ima vsako tele svoje veselje, vendar je mož ortodoksni katolik, ki mu jehovci ne bi verjeli. Prav tako kot Mu j o ni verjel »Batin anu« v slabi formi. NOVICE Pogajanja med EU in Hrvaško se kljub vojaški akciji nadaljujejo BRUSELJ (AFP) - Pogajanja med EU in Hrvaško o sklenitvi sporazmna o sodelovanju se kljub posredovanju hrvaških vojaških sil v Bosni nadaljujejo, čeprav je ministrski svet EU že junija lani opozoril Hrvaško, da utegne v primeru njenega posega v Bosni prekiniti pogajanja. »Ne smemo biti začudeni, da je Hrvaška stvari vzela v svoje roke,« je dejal evropski komisar Hans van den Broek. »Kljub temu pa si ne želimo še nadaljnjih sto tisoč beguncev,« je dodal. Britanski minister za obrambo Michael Portillo je izjavil, da bosta Velika Britanija in ZDA pritisnih na hrvaškega predsednika Tudmana, naj preneha z vojaškimi aktivnostmi. Za Hrvaško so pogajanja o sklenitvi sporazuma o sodelovanju zelo pomembna, saj se Zeli do konca tisočletja pridružiti EU. Ameriško posredovanje v grško-makedonskem sporu SKOPJE (AFP) - Matthevv Nimitz, odposlanec ameriškega predsednika Billa Clintona, je v ponedeljek popoldne prispel v Skopje. Namen njegove misije je posredovanje v grško-makedonskem sporu. Grčija, ki je obtožila Makedonijo, da si je prilastila ime, ki pripada Grkom, je februarja 1994 proti svoji severni sosedi uvedla trgovinski embargo. Nimitzova naloga je pregovoriti obe strani, naj sedeta za isto mizo, saj se doslej še nista neposredno pogajali. Tudi nekdanji posrednik ZN za Makedonijo Cyms Vanče je opravljal svojo vlogo le kot posrednik med obema stranema. Ameriški odposlanec se bo med obiskom v Makedoniji sestal tudi z predsednikom Borom Gligoro-vim in zunanjim ministrom Stevom Crvenkovskim. Muslimanski ostrostrelec streljal na civiliste v Sarajevu NEW YORK (Reuter) - Kot piše včerajšnji New York Times, so francoski pripadniki modrih čelad prepričani, da bosanski vojaki s streh sarajevskih hiš streljajo na civiliste, da bi pridobili naklonjenost mednarodne skupnosti. Zanimivo je namreč, da se je ubijanje z ostrostrelskimi puškami prenehalo v juniju, ko so enote za borbo proti ostrostrelcem začele uporabljati sodobno optično opremo za odkrivanje sejalcev smrti. Francoski pripadniki mirovnih sil so kmalu odkrili ostrostrelca bosanske vojske na strehi vladne stavbe in takoj opozorili, da ga bodo ustrelili kot vsakega drugega ostrostrelca. Kemal Muftič, tiskovni predstavnik bosanskega predsednika, je francosko poročilo označil kot »smešno« in dodal, da ZN tako opravičujejo svojo nedejavnost v bosanskem konfliktu. V Bosni ne zdržijo več niti divje zveri BEOGRAD (dpa) - Kot pišejo beograjske Večemje novosti, je vojno divjanje v vzhodni in- osrednji Bosni povzročilo, da se je večje število gozdnih živali prese-lilo v Srbijo. Kot menijo strokovnjaki za divje živali, se je zaradi nenehnih bojev, vojaških premikov in eksplozij v BiH v osrednji Srbiji naselilo največ volkov, divjih mačk in divjih svinj.'Tropi divjih zveri so postali že prava nadloga za srbske kmetovalce, saj napadajo črede ovac in perutnino ter celo poljske delavce in lovce. Zato so se v Srbiji odločili, da bodo kmalu organizirali množičen lov na »odvečne« živali. PETA OBLETNICA ZALIVSKE VOJNE Obnova Kuvajta še ni končana Od Iraka zahteva sto milijard dolarjev KUVAJT (dpa) - Pet let po zalivski vojni Kuvajt še vedno vlaga veliko denarja v oboroževanje. Glede na število prebivalstva je s svojimi izdatki za oboroževanje v svetovnem vrhu, čeprav se je ta državica ob Perzijskem zalivu zaradi vojne iz izredno bogate prelevila v zadolženo. Strah, ki ga je Sadam Husein 2. avgusta 1990 povzročil z napadom, kuvajtski vladi Se vedno tiči globoko v kosteh. Mejo z Irakom je Kuvajt zavaroval z bodečo žico in nasipi peska, poleg tega pa je sklenil sporazume o vojaškem sodelovanju z ZDA, Rusijo, Veliko Britanijo in Francijo. Opazne sledi zalivske vojne so izginile. V nasprotju z Iračani večina Kuvajtčanov živi v razkošju in ima zaposlenih kar nekaj hišnih pomočnikov. Kljub nizkim cenam nafte na svetovnih trgih Kuvajt svoje državljane Se vedno razvaja z brezplačnimi storitvami in visokimi pokojninami. Od 1, 7 milijona prebivalcev je le 40 odstotkov pravih Kuvajtčanov. Ročna dela opravljajo začasni delavci iz Azije ali Egipta. Tesni stiki z Zahodom pa Kuvajtu niso prinesli le kavbojk, televizijske postaje CNN in parlamenta. Težave z mamili, avtomobilskimi nesrečami s smrtnim izidom in kriminalom so po zalivski vojni postale zelo pereče. Psihologi menijo, da je eden od razlogov verjetno »posttravmatični stresni sindrom«, ki je značilen za ljudi v povojnem obdobju. Neka raziskava, ki jo je financirala kuvajtska vlada, je pokazala, da kar četrtina prebivalstva trpi zaradi tega sindroma. Težko je oceniti, koliko je Sadamova pustolovščina Kuvajt pravzaprav sta- la. Znano je le to, da so se kuvajtske rezerve v tujini, ki so znašale sto milijard dolarjev, zmanjšale kar za polovico. Po zalivski vojni je imel Kuvajt prvič proračunski primanjkljaj, ki naj bi za obdobje 1994-1995 znašal pet milijard dolarjev. Kuvajt zahteva vojno odškodnino v višini sto milijard dolarjev, saj je kar deset milijard dolarjev porabil za popravilo naftnih črpališč, letos pa je začel odplačevati tuja posojila v višini 5, 5 milijarde dolarjev. Kuvajtski obrambni minister, šejk Ahmed Hamud Al Sabah, je pred nekaj dnevi izjavil, da je vojska povrnila 70 odstotkov svoje nekdanje moči. Po navedbah parlamentarne komisije Kuvajt letno za obrambo nameni 1907 dolarjev na osebo, medtem ko Izrael 1335 dolarjev in ZDA 1204 dolarjev. Tudi v Kuvajtu so se odločili za lastninjenje gospodarstva, ki je zaenkrat omejeno na prodajo delnic nekaterih državnih podjetij. Tuji investitorji svoj denar še vedno raje vlagajo v Savdski Arabiji. Niti Kuvajtčani svojega denarja, naloženega v tujini, še niso zaceli vlagati v kuvajtsko gospodarstvo, saj jim to očitno ne diši. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da večina Kuvajtčanov nasprotuje uvedbi davkov ali pristojbin za državne storitve. Pozitivna posledica za- livske vojne pa je demokratizacija države, ki se je začela zaradi pritiska Zahoda. Edini parlament ob Perzijskem zalivu je dosegel že prve uspehe, in sicer v boju proti močno razširjenemu podkupovanju. Politične stranke so še prepovedane, toda Kuvajtčani ponosno povedo, da lahko tudi z glasovanjem za različne skupine dejavno sodelujejo v politiki. Kuvajt je poleg tega uvedel precej liberalno politiko obveščanja, zato velja za edino državo na tem območju, kjer svoboda tiska zares obstaja. Ute Meinel, dpa Za popravilo naftnih črpališč, ki jih je zažgala iraška vojska, je Kuvajt porabil kar deset milijard dolarjev (Telefoto: AP) IRAK Sadam je dobro poskrbel, da mu dižavljani ne uidejo Iračani morajo za izhod iz države plačati 333 ameriških dolarjev, kar znaša šestdeset povprečnih mesečnih plač BAGDAD (Reuter) - Ženski sta sedeli v pisarni iraške letalske družbe Iraqi Airways pod oznanilom, ki je strankam ponujal »miren prevoz po kopnem« v Jordanijo. Sproščeno sta kramljali; že lep čas nimata veliko dela. »Lahko vam rezerviramo taksi za Aman,« je dejala ena od njiju. Iraški leti so prepovedani, letala pa morajo imeti za vse tuje lete, razen za potrebe ZN, dovoljenje odbora ZN za ekonomske ukrepe. Le redko ga tudi dobijo. ZN so edina organizacija, ki lahko uporablja letala, njihovo osebje pa v Irak ne sme voditi svojih sorodnikov. 30. junija so ZN odobrili evakuacijo zaradi medicinskih razlogov; letalo je na nujno zdravljenje v Italijo odpeljalo mladega Iračana. A to je bil šele drug tak primer v zadnjih petih letih. Od 2. avgusta 1990, ko je Sadam Husein napa- del Kuvajt, je Irak ena od najbolj osamljenih držav na svetu. Glavna iraška pot v svet je približno tisoč kilometrov dolga cesta proti Amanu, ki pelje čez ravno in izsušeno puščavo. Strašljivo prazna je, čeprav manj nevarna od drugih iraških cest, in ponoči se ji je najbolje izogniti. Iračani le s težavo zapustijo Irak, četudi se v Jordanijo peljejo po kopnem. Izhod iz države odraslega Iračana stane 333 dolarjev - 60 povprečnih plač - otroka pa polovico tega zneska. Izobraženci, na primer zdravniki, morajo pri prehodu meje plačati pet tisoč dolarjev. Tudi količina novic iz zunanjega sveta je omejena. Pošta prihaja z letali v Jordanijo, odkoder jo s tovornjaki vozijo v Bagdad. Neki diplomat je pripovedoval: »Iračani imajo le radie. Satelitske televizije nimajo, saj je zdaj prepovedana.« Le redki vladni uslužbenci imajo dostop do tujih televizijskih programov, ki si jih ogledujejo v prostorih ministrstva za informiranje, kamor lahko pridejo le posebnim dovoljenjem. Ukrepi so samo okrepili občutek osamitve, ki so ga bačani poznali že prej. V nasprotju z Jordanci iraški državljani le redko prečkajo meje, da bi si v tujih deželah poiskali de- lo. Zaradi desetletja trajajočega ostrega političnega nadzora in krute vojne z banom (1980 do 1988) so mladi bačani, zlasti izobraženi, le s težavo dobiti dovoljenje za potovanje. Metode iraške vlade neredko spominjajo na sovjetske, ki jih je Evropa že odrinila v zgodovino. Kar nekaj mednarodnih konferenc je že obsodilo ukrepe, državni mediji pa se v svojih poročilih osredotočajo zlasti na velike gradbene projekte in državi naklonjene izjave iz tujine. Številni analitiki menijo, da so prav redki stiki z zunanjim svetom vzrok, da so se baška prizadevanja za omilitev posledic zalivske vojne (1991) v mno-• gočem izjalovila. Pri ZN je bila ustanovljena pose- bna komisija, ki naj bi uničila iraško orožje za množično uničevanje. V začetku je bil njen mandat 90-dneven, a se še vedno ukvarja z zbiranjem podatkov. Niso samo nižji uradniki tisti, ki nimajo dovolj stika z zunanjim svetom. Vladni minisbi potujejo v tuje države po cesti v Jordanijo, toda politiki, ki so najbližji Sadamu, le redko zapustijo državo. Ukazi prihajajo od zgoraj. Sadam ima ogromno izkušenj pri spletkarjenju v nobanjepolitičnih odločitvah, o stvareh, ki se dogajajo zunaj Bližnjega vzhoda, pa ne ve prav veliko. Neki moški, ki je imel dolga leta stike z baško vlado, je dejal: »Husein ne kaže nobenega zanimanja za preostati svet« Mohamed ni zelo veren. Ko izve, da sem v tujini študiral islamizem, me nejeverno gleda. Zakaj vendar islamizem? Potem ko si me dobro ogleda in se prepriča, da nisem mula (verski voditelj) v civilu, reče: »Dan za dnem opazujemo, da se vsaka barabija utemeljuje z islamom. Tega ne razumemo več. Ali so se imami za to žrtvovali?« V njegovi družini jih le Se nekaj moli in se posti; pravzaprav le starejši ljudje, pa Se ti čedalje redkeje. Mohameda bi vsak poročevalec imenoval »mož z ulice«. Star je več kot bideset let, boril se je proti šahu in v vojni z bakom, v zadnjih letih je videl veliko krvi. Za silo je zadovoljen s štirinajsturnim delovnikom šest dni in pol v tednu; podnevi dela kot upravni delavec, uslužbenec neke univerze, potem f n i/nzaot /tut/e pa kot kurir, voznik in avtomehanik nekega srednje velikega podjetja. Posluša iransko pop glasbo, posneto v Ameriki. »Prepovedano!« pravi in se mi smeji. Tuhta o Evropi - natančno ve, koliko bi moral plačati za želeni vizum - in me sprašuje, kaj za vraga so storili, da se je nadnje zgrnilo zlo farske republike. Saj so šaha in njegove Američane le spodili iz države. Mohamedova ženo je zaposlena pri nekem upravnem organu. Skupaj zaslužita 450 tisoč rialov, kar je približno 250 mark. Za iranske razmere to ni malo. Kljub temu je Mohamedova največja skrb denar: kmalu bo šel njegov sin Kijan v šolo, tako da bo moral Mohamed zbrati približno 550 mark šolnine - letno. »Kako boš zmogel?« vprašam. »Moram,« pravi, »in bom.« In zakolne. Da Mohamed preklinja vlado, ni nič nenavadnega. Dovolj je, da se en dan sprehajate po iranskih uticah in pazljivo poslušate, pa se boste prepričali, da se vsi jezijo na režim in se mu posmehujejo, banski uradnik, če le ima stike z resničnim življe- njem, tega ne bi mogel zanikati, vendar bi najbrž menil, da je kritika dokaz svobode mišljenja v banu. Popolnoma neresnično to seveda ni: niti v zasebnem niti v javnem življenju obiskovalec nima občutka, da mu na vsakem koraku sledijo, pogled v iranske časnike pa dokazuje, da za medije, vsaj zasebne, nikakor ni značilno enoumje, pač pa objavljajo tudi ostre napade na vlado. »Toda čemu koristi,« vprašam predstavnika zunanjega ministrstva, »da smejo vsi izražati svoje nezadovoljstvo, če pa je vsak poskus političnega delovanja - celo prek ustanavljanja poklicnih združenj, da o strankah niti ne govorimo - v kali zatrt s prefinjenim šikaniranjem, javnimi pritiski in osebnimi grožnjami?« Uradnik najprej namigne na sovražno držo tujine, ki naj ne bi dopuščala odpbanja. Ker je pameten, ne vztraja predolgo pri neuspešnem izgovarjanju na pritiske tujine, temveč začne govoriti o prizadevanjih vlade, da bi izboljšala infrastrukturo na podeželju, območju, ki ga je šah popolnoma zanemaril. Vladni predstavnik opozori na tisoče šol in cest, ki so jih zgradili, na električno omrežje, ki so ga položiti, parke, ki so jih urediti. Izkoristi priložnost in se pohvali s trditvami iranskih oblasti, da imajo tudi revni in brezpravni v banu ugled. Previsoke tarife nosačev na letališču dokazujejo, da je to vsaj deloma res. O tem nikoli ne poročajo, meni uradnik z izrazom napačno razumljenega človeka, ki hoče izboljšati svet. Tudi zdaj večina denarja izgine v blatu korupcije, nepotizma in dile-tantstva, vendar se zdi, da ostanke res dobijo tako imenovani preprosti ljudje, ne bogataši, ki denar že imajo. Pred dvajsetimi leti je bilo drugače. Toda ljudje zaradi tega niso srečnejši, saj se soočajo z najhujšo gospodarsko krizo v svetu, ki se očitno ne bo kmalu končala. Preveva jih občutek, da so zaman prevzeli nase žrtve preteklih petnajstih let, žrtve revolucije in žrtve vsiljene vojne. Da bi ugotovili razpoloženje ljudstva, raziskave javnega mnenja niso pobebne. Zgornji in srednji sloj re- žimu nasprotujeta, za intelektualce in umetnike velja enako. V revnejših četrtih Teherana in Isfahana se se srečeval s preprostimi nameščenci, študenti iz province, čistilci, vozniki avtobusov, trgovci, vratarji in rokodelci. Peljal sem se skozi Lore-stan in noči sem preživljal z vaščani ob tabornem ognju. Toda islamskih skrajnežev in prepričanih revolucionarjev nisem našel. Nasprotno. Nerazpolozenje je bilo vsepovsod tako veliko, da sem se čez nekaj časa podal na naporno iskanje ljudi, ki oblasti niso zagrizeno preklinjali. Celo v državni upravi jih nisem vedno našel: dokaz za nezadovoljstvo z oblastmi je že tajnik v predsobi namestnika ministra, ki se na ves glas pritožuje čez nesposobnost »onih«. Toda kdo so »oni« in kje je njihova baza? Kdo podpira režim? Predvsem tisti, ki so imeti neposredno korist od političnega razvoja -in teh ni malo. Navid Kermani, Frankfurter Allgemeine Zeitung Nadaljevanje jutri ŠPORT Sreda, 2. avgusta 1995 NOGOMET / VČERAJ OBJAVILI SPORED A LIGE Motarrese: »Nogomet vsem prinaša nov optimizem« Tudi predsednik Coni Pescante optimist -Zev 1. kolu derbi v Genovi med Sampdorio in Romo - Kaj menijo v klubih RIM - Ob prisotnosti najvisjih nogometnih fukncionarjev in italijanskega športa sploh, s predsednikom Conija Mariom Pescantejem na Čelu, so včeraj objavili spored A in B lige. Bila je to priložnost tudi za uradne izjave obeh predsednikov, italijanskega olimpijskega odbora in italijanske nogometne zveze Antonia Matarre-seja, ki sta dejala, da je letos ves italijanski šport preživljal bridke trenutke. Pescante je celo dejal, da se je prvič resno zbal za italijanski šport. Naposled pa se je vse uredilo: društva bodo prejela veC finaCnih sredstev, vlada pa je tudi dala zeleno luc za novo športno stavo Totoscommesse, ki bo za ves šport in državno blagajno nov vir denarja. Predsednik Conija je. nato podčrtal velik pomen (moralni in tudi finančni), ki ga ima šport in predvsem nogomet za državo. Nekohko kritičen je bil' predsednik italijanske nogometne zveze Matar-rese do tistih, ki so se znesli nad nogometom. Sicer pa je bilo vzdušje med prisotnimi izredno vedro, skoraj razposajeno. »Da smo prebredli vse težave, je zasluga vseh nogometnih delavcev, ki so se trezno in rigorozno lotili dela. In tudi rešitev Napolija ni bila naključna. Z nogometom moramo vsej državi, ki preživlja hudo ekonomsko krizo, vliti nov opiti-mizem,« je še dejal Ma-tarrese. Objavili so nato spored prvenstva A lige. Prvenstvo se bo začelo 27. t.m. Tekme se bodo začele ob 16. uri, in to do 24. septembra, nakar bo urnik srečanj ob 15.00. Od 22. oktobra bo začetek srečanj ob 14.30, od 11. februarja 1996 pa spet ob 15.00. Z legalno uro (31. marca) se bodo tekme zaCele ob 16.00, od 19. maja do konca prvenstva pa ob 16.30. V prvenstvu A lige bodo štiri prekinitve: 3. septembra (za tekmo Italija -Slovenija), 8. oktobra (Hrvaška - Italija), 12. novembra (Italija - Ukrajina in Italija - Litva) in 31. decembra za božične in novoletne praznike. Prvo kolo (27.8. ob 16. uri) je naslednje: Atalanta - Parma, Bari - Napoli, Fiorentina - Torino, hiter - Vicenza, Juventus - Cre-monese, Lazio - Piacenza, Padova - Milan, Sampdo-ria - Roma, Udinese - Ca-gliari. Ze v uvodnem kolu bo predvsem zanimivo v Genovi, kjer bo domaCa Sampdoria gostila Romo. Doma bo igral tudi Udinese, ki se bo spoprijel s Cagliarijem. Kaj pa menijo o sporedu nekateri predstavniki prvoligašev? Luciano Moggi (Juven-tusov upravitelj): »Juventus ima dober spored tekem, predvsem na začetku, tako da bi lahko veselo in vedro praznovali božične praznike. Prej, 23. decembra, pa moramo premagati Romo, ki je, po mojem mnenju, ena glavnih favoritinj za osvojitev državnega naslova. V začetku bomo posvetili manj pozornosti pokalu prvakov.« Fabio Capello (Milanov trener): »Ni po- NOGOMET / SPORED B LIGEh Že v prvem kolu nekaj zanimivih srečanj in derbi Verona - Genoa Prvenstvo se bo začelo 27. t.m. RIM - Včeraj so objavili tudi spored B lige, ki se bo kot A liga začela 27. t.m. Prvo kolo (tekme se bodo začele ob 16.00) bo naslednje: Cesena - Pi-stoiese, F. Andria - Bologna, Lucchese - Chievo, Perugia - Foggia, Pescara - Brescia, Reggiana - Palermo, Reggina - Ancona, Salernitana - Cosenza, Venezia - Avellino, Verona - Genoa. Tudi v B ligi bodo med prvenstvom štiri prekinitve: 19. novembra (mednarodna prijateljska tekma reprezentance un-der 21 B lige), 31. decembra za božične in novoletne praznike, 11. februarja 1996 (mednarodna prijateljska tekma reprezentance under 21 B lige), 17. marca (finale angleško-italijanskega pokala na Wembleyu). Derbi uvodnega kola bo bržkone v Veroni, kjer bo domače moštvo gostilo Genoo, ki je glavni favorit za takojšnji povratek med prvoligaše. Renzo Ulivieri, trener Bologne, ki je premočno zmagala v C1 ligi in napredovala v B ligo, je izjavil: »Mislim, da je naš razpored tekem še kar sprejemljiv, Čeprav bomo tudi mi imeli zelo vroče obdobje, ko bomo na štirih tekmah kar tri igrali v gosteh, v Foggii, Reggio Emilii in Genovi.« Fausto Silipo, trener Cosenze, ki je med kandidati za napredovanje, je dejal: »Spored tekem ni pomemben, pomembno je predvsem delo in samozavest, ki jo ekipa med prvenstvom pokaže. To pa je v tako težkem prvenstvu, kot je B liga, izjemno pomembno.« membno, s kom igramo prvo ali zadnjo tekmo. Igrati moramo z vsemi, torej ... Prvenstvo pa se bo začelo s kar zanimivim srečanjem Sampdoria - Roma. Uvodno tekmo bomo igrali s Padovo, proti kateri smo lani izgubili z 0:2. Za nas bo to izziv, da se odolžimo za lanski poraz.« Nevio Scala (Parma); »Dobro veste, da je zame vsak spored enak drugemu. Resnici na ljubo, pa so začetne tekme za našo ekipo kar zahtevne, toda tudi zato zanimivejše tako za naše navijače kot igralce same.« Vujadin Boškov (Napo-lijev trener): »Zadovoljen sem, da bomo prvo tekmo igrali v gosteh v Bariju, saj bomo tako imeli na razpolago teden veC, da bomo lahko prodali nove abonmaje. Se pred kratkim je bil Napoli daleč prvi pri prodaji abonmajev, sedaj pa smo glede tega zadnji.« Giacinto Facchetti (In-terjev odbornik): »Upamo na dober začetek in zadovoljen sem, da bomo že v drugem kolu igrali proti Parmi, ki verjetno še ne bo v najboljši formi. Za nas bo najzahtevnejše obdobje od sedmega do devetega kola, ko bomo igrali proti Laziu, Milanu in Sampdorii.« Franco Sensi (predsednik Rome): »Merimo dokaj visoko in se ne pritožujemo, Ce nas že na zaCetku Čakajo zelo zahtevna srečanja proti Milanu, Laziu in pred božičem proti Juventu- _______KOŠARKA / URADNA PREDSTAVITEV GORIŠKEGA BRESCIALATA____ Trener Valdi Medeot: »Naš cilj je vsaj ponoviti uvrstitev iz lanskega prvenstva« Novi Američan Mark Davis bo dopotoval v Gorico 10. t.m. - Predsednica društva Mirella Della Valle: »Požrtvovalnost in rigorozno delo« - Dalipagič: »Sestavili smo dobro moštvo« Uradna predstavitev kosarkarke ekipe Pall. Gori-zia Brecialat, ki bo nastopila v A2 ligi, je bila v krasni vili kmetijskega obrata v Za-graju. Prisotni so bili igralci, strokovno in društveno vodstvo, zaradi delovnih obveznosti pa ni bilo goriškega Zupana, ki so ga pogrešali predvsem zato, da bi javno povedal, kako je s športno dvorano. Odsoten pa je bil tudi novi American Mark Davis, ki je javil, da se bo pridružil ekipi 10. t.m. Zelo lepa in humana poteza vodstva goriškega kluba pa je bila ta, da so ob predstavitvi članske ekipe predstavili tudi novoustanovljeno moštvo košarkarjev na vozičkih, ki je edino v naši deželi in bo nastopilo v italijanski A ligi. Uvodni govor je imela predsednica društva Mirella Della Valle, ki je dejala, da se vodstvo zaveda, da so go-riški športniki ponosni na svoje društvo in da zato jih klub absolutno ne sme razočarati. Zavedajo se tudi, da jih Čaka težka naloga, s Valdi Medeot (Foto S. R.) skupnimi močmi, s požrtvovalnostjo, z navdušenjem, obenem pa tudi s treznim pristopom do dela pa upajo, da bodo vse težave premostili in odigrali pomembno vlogo v A2 ligi. Dejala je še, da bo moC te ekipe v medsebojnem razumevanju in vzajemni pomoči vseh igralcev, trenerjev in odbornikov. Ekipo so sicer zapustili Mauro Strama- Tako Poli. Gorim v sezoni 1995/96 4 FAZZI Roberto 1970 190 B 5 COCO Francesco 1977 187 B 6 CONTI Andrea 1974 180 B 7 KRISTANČIČ Schasa 1976 198 K 8 BORSI Luciano 1967 200 K 9 DAVISMark 1963 198 K 10 SFILIGOI Moreno 1962 204 C 11 Mil.,ESI Enrico 1967 204 C 12 FOSCHINI Nicola 1968 200 K 13 MIAN Michele 1973 196 B 14 FURLAN Andrea 1978 194 K 15 GILARDI Angelo 1966 207 C TRENER MEDEOT Valdi POMOŽNI TRENER DALIPAGIČ Dražen POMOŽNI TRENER BENSA Renato DRUŠTVENI ZDRAVNIK Dr. CIJAN Mariano MASER BOTTAZ Giovanni IGRIŠČE Športna dvorana v Gorici s 6.500 sedeži glia, Ramon Cargnel in Alfrede Passarelli, moštvo pa se je letos okrepilo z bivšim reprezentančnim centrom Angelom Gilardijem, An-dreo Contijem in z močnim Američanom Markom Davisom. Po sedmih letih pa se je v Gorico spet vrnil Valdi Medeot, ki je uspešno treniral po Italiji in bo sedaj vodil goriško ekipo. Novi trener Medeot je bil vidno ganjen, ko je prevzel besedo. Dejal je, da upa, da bo ekipa vsaj ponovila lansko prvenstvo, nato pa je predstavil igralce in strokovno vodstvo. Z Medeotom smo se malce pogovorili, tudi ko je bilo uradne predstavitve konec. Sestavili ste kar dobro ekipo... »Mislim, da je ekipa kar v redu. Boljši smo sicer na branilskih mestih, toda tudi na ostalih mestih smo konkurenčni.« Kakšno igro mislite predvajati? »Prezgodaj je seveda govoriti o taktiki ali načinu igranja, saj moram šele spoznati vse igralce, preučiti njihove tehnične in taktične sposobnosti. Mislim pa, da bomo skušali predvajati hitro igro in predvsem se bomo posluževali protinapada.« Tudi, Ce ste »tanki« pod košem in torej ne boste imeli premoči pri odbitih žogah? »Nikakor nismo slabi pod košem. Oba naša centra Gilardi in Sfiligoi sta izkušena igralca in zelo požrtvovalna v boju pod košema. Tu pa je še naš American Davis, ki sicer ni velikan po postavi, je pa izredno gibčen in spreten pri lovljenju odbitih žog.« V svojem posegu ste rekli, da boste skušali vsaj po- noviti lansko uvrstitev v prvenstvu. Verjetno pa navijači pričakujejo kaj veC, nekateri govorijo celo o napredovanju ... »Mislim, da je v športu treznost glavna vrlina za vsak uspeh. Na začetku sezone lahko obljubljaš, kar hočeš, v prvenstvu pa se lahko vse spremeni. Zato govoriti o napredovanju je zares preveč.« Kateri so, po vašem mnenju, favoriti za napredovanje? »Rimini, Montecatini in Napoli. Rimini je sicer ostal brez svojega najboljšega košarkarja Myersa, moCno pa se je okrepil. Montecatini in Napoli imata zelo homogeno ekipo.« Dražen »Praja« Dalipagič 'S* S! Stil L Dražen Dalipagič (F. S. R.) je vsa ta leta vodil goriško ekipo. Njegova trenerska pot v Gorici ni bila vedno najlažja. Večkrat so ga obtoževali, da je kriv za vse neuspehe moštva. »Trmasti Praja« pa je vztrajal po svoje, privedel je spet ekipo v A2 ligo, sedaj pa je Me-deotu pomožni trener. »Mislim, da je naša letošnja ekipa dobro sestavlje- na. Je zmes starih in mladih igralcev: torej izkušenosti in svežine,« je uvodoma dejal Dalipagič. »Predvsem bo pomembno, kako bomo delali, saj brez dela tudi uspeha ni.« Kaže, da je vaš novi Američan zelo kvaliteten košarkar... »Dober je in tudi izreden strelec. Kot pa dobro veš, je košarka skupna igra in brez doprinosa ostalih igralcev tudi ekipnega uspeha ni. Vsi morajo torej dati svoj doprinos, kajti prvenstvo bo zelo naporno in izenačeno. Mislim pa, da bi se morali letos solidno odrezati, saj smo ohranili ogrodje lanske ekipe. Tu so lanski igralci Fazzi, Mian, Milesi, Foschini, Sfiligoi in tudi nove okrepitve so jamstvo za uspešno prvenstvo. Veliko pa je tudi odvisno, kako igraš prve tekme v prvenstvu. Ce takoj nanizaš nekaj zmag, postane vse lažje. Problemov v ekipi ni, in tudi navdušenje navijačev ti je v veliko pomoC. Tu pa se odpira vprašanje športne dvorane.« In res: na torkovi predstavitvi je bilo precej govora predvsem o športni dvorani. Vsi si nadejajo, da bo nared vsaj za prvo prvenstveno tekmo, saj bodo že itak morali igrati srečanje za italijanski pokal v Pordenonu. Kaže pa, da so se stvari nekoliko zapletle. Dvorana je sicer nared (in je tudi zelo lepa), da bi jo predali namenu, pa morajo ustrezni organi izdati potrdilo, da dvorana zadošča vsem varnostnim predpisom. Sedaj pa so na vrsti dopusti in bojazen je, da tega potrdila ne bodo dobili prej kot v mesecu dni. Športna dvorana pa je, kot so vsi prisotni poudarili, neobhodno potrebna, (bi) ŠE DVA DNI DO ZAČETKA / PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM V GOTEBORGU Na športnem spektaklu leta boj za naslove v 44 panogah Skupno bo nastopilo 2000 atletov iz 193 držav, med katerimi bo tudi deveterica Slovencev - Brigita Bukovec med favoritinjami za kolajno 5TH IAAF VVORLD CHAMPlONSHIPS !N ATHLETICS COTEBORG 1995 LJUBLJANA - Samo še dva dneva sta do začetka največjega športnega spektakla v letu 1995. V petek se bo namreč na štadionu Ullevi v Goteborgu s slavnostno otvoritvijo »Valovi prijateljstva« dvignil zastor nad 5. svetovnim prvenstvom v atletiki. Do 13. avgusta bo 2000 tekmovalcev iz 193 držav teklo, skakalo in metalo v 44 disciplinah za 132 kolajn iz švedskega kristala, obdanih z zlatom, srebrom ali bronom. Za nastop v Goteborgu je prijavljeno 25 olimpijskih zmagovalcev iz Barcelone in 28 branilcev naslova iz Stuttgarta. Samo ukrajinski skakalec s palico Sergej Bubka pa lahko že petič zapored postane svetovni prvak. Osemkratni svetovni prvak Carl Lewis (ZDA), ki naj bi bil rahlo poškodovan, in 35-letna šprinterka z Jamajke Merlene Ottey lahko še povečata svojo zbirko desetih odličij s SP. Sest atletov in atletinj lahko zmaga že tretjič zapored. To so: nemški metalec Diska Lars Riedel, »nad-tekača« Noureddine Mor-celi (Alžirija, 1500 m) in Moses Kiptanui (Kenija, 3000 m ovire), desetero-bojec Dan 0’Brien (ZDA), kitajska metalka krogle Džihung Huang in Mike Povvell (ZDA), ki mu je v soboto Kubanec Ivan Pe-droso odščipnil svetovni rekord v skoku v daljavo. V Goteborgu bo prišla do izraza tudi moč posameznih atletskih velesil. »Prihodnost našega športa ni rožnata,« je v začetku junija dejal Michael Johnson, ko so ameriški naraščajniki nekoliko ignori-rali prvenstvo ZDA, pojavile pa so se tudi težave s pokrovitelji. Johnson lahko zmaga v tekih na 200 in 400 metrov ter v štafeti 4 x 400 metrov in tako postane veliki zvezdnik tega SP. Američani lahko tudi na Švedskem dosežejo veliko, vendar niti največji optimisti ne verjamejo, da bodo dose-gli uspeh iz Stuttgarta, ko so osvojili 13 zlatih, 7 srebrnih in 5 bronastih odličij. Rusija (v Stuttgartu 3-8-5) največ stavi na Mno Privalovo, ki je po uspešni zimski sezoni poleti predvsem trenirala. Velika Britanija (3-3-4) bo v Goteborgu nastopila samo z enim od svojih treh svetovnih prvakov, Linfor-dom Christiejem, Colin Jackson in Sally Gunnell sta namreč poškodovana. ■ Kaj pa Kitajska (4-2-2)? Sporočih so, da svetovne prvakinje na 10.000 m Džunšje Vang zaradi slabe forme ne bo na Startu. Toda katera od tekačic ra-spuščene »armade« trenerja Maja, ki je blestela pred dvema letoma, bo sploh prišla? »Ne pričakujemo tako dobrih dosežkov kot v Stuttgartu,« je dejal kitajski zvezni trener Fulin Kan. Tako ostaja v dvoboju držav še veliko neznank. Med tekmovalci bo tudi deveterica Slovencev, prvi adut pa je nedvomno Brigita Bukovec, ki je v teku na 100 metrov z ovi- V Goteborgu bo nastopilo devet slovenskih atletov In atletinj rami med favoritinjami za kolajno. »Najina pričakovanja so velika, segajo do kolajne. Kako bo priti do nje? Izjemno težko! Za tretje mesto kandidira vsaj pet enakovrednih tekmovalk. Vse bo odvisno od trenutnega razpoloženja, moči v tistem trenutku, sreče in utrujenosti po prejšnjih štirih nastopih. Upam, da bo Brigita med dobitnicami kolajn. Res bova nezadovoljna, če ne bo kolajne, toda prihodnje leto bo nova priložnost za dokazovanje,« je dejal Bri-gitin trener Jure Kastelic. Bukovčeva je zadnje dni trenirala na Brdu pri Kranju in je odlično pripravljena. Kastelic je potrdil, da je pridobila veliko moči. Poleg Sišigine je za slovensko rekorderko najbrž premočna še Američanka Gail Devers, o kateri pa Ljubljančanka, ki je letos z 12.75 sekunde dosegla četrti rezultat na svetu, ne ve veliko. »Slišala sem, da je Deversova poškodovana, toda, če bo prišla, bo gotovo pripravljena za kolajno. Izvrstna je tudi Rešetnikova, že večkrat pa se je pokazalo, da znata presenetiti tudi Graudino-va in Lopezova. Tekla bom karseda hitro, pa bomo videli,« je na novinarski konferenci menila Bukovčeva. Vodstvo atletske zveze je za cilje poleg ene kolajne, za katero je po odpovedi nastopa Britte Bilač manj možnosti, zastavilo še eno uvrstitev med osmerico in dve med enajst najboljših. Potem ko si je pozdravila poškodbo kolena, je metalka kopja Renata Strašek dobro pripravljena. »Met med 60 in 62 metri bi zadostoval za finale, z nekoliko sreče pa Renata lahko poseže tudi po dobri uvrstitvi,« je menil njen trener Jože Kopitar. Trener Srdan Dordevič pravi, da Gregor Cankar še nikoli ni bil tako dobro pripravljen kot pred tokratnim svetovnim prvenstvom. »Nismo imeli težav s tempiranjem forme, saj je Grega že zgodaj izpolnil normo in upam, da bo dobro tekmoval. S Ksenijo Predikaka in Jernejo Perc je bilo drugače, saj sta bili naknadno uvrščeni med potnike na SP. Toda skušali bosta iztisniti iz sebe največ,« je povedal vrhunski strokovnjak. Nataša Erjavec je v suvanju krogle normo (18 metrov) izpolnila lani, na SP pa bodo Slovenijo zastopali še Miro Kocuvan (400m z ovirami) Igor Primc (disk) in Roman Kejžar (maraton). J. M. r MARLENE OTTEY / ZLATA OLIMPIJSKA KOLAJNA ŠE NEIZPOLNJENA ZELJA n Babica tekaških stez še vedno med najhitrejšimi LONDON - Marlene Ottey, samozvana babica tekaških stez, se po petnajstih letih Sprinterske kariere zaenkrat še ne namerava umakniti. Se več, kljub temu, da so se skoraj vse udeleženke svetovnega prvenstva v Goteborgu šele igrale s punčkami, ko je Marlene Ottey osvojila bronasto odličje v teku na 200 metrov na olimpijskih igrah v Moskvi, ostaja 35-letna Jamajčanka zanje najnevarnejša nasprotnica. »Res sem danes babica tekaških stez, vendar sem še vedno nevarna nasprotnica,« je dejala tekačica in pristavila: »Dekleta se me še boje in kar ne morejo dočakati trenutka, ko se bom umaknila.« Čeprav je kariera šprinterjev, tako ženskega kot moškega spola, danes daljša kot nekoč, saj lahko s pomočjo boljše prehrane, opreme in treninga uspešno tekmujejo do tridesetih let in dlje, je Otteyjeva vseeno pravi fenomen. Med leti 1980 in 1993 se je vsako sezono uvrstila med deset najboljših šprinterk sveta, od maja 1989 do marca 1991 pa ji je uspelo ostati nepremagana kar na 88 tekmah. Letos je na lestvici spet na prvem mestu v teku na 100 metrov in na drugem v teku na 200 metrov. Pred dvema letoma je na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu osvojila prvo pomembno zlato medaljo v svoji karieri v teku na 200 metrov, medtem ko ji je zlato odličje v teku na 100 metrov ušlo za stotinko sekunde. Pred tem si je ptitekla štiri olimpijske bronaste medalje in pet bronastih odličij na svetovnih prvenstvih. Prvo kolajno je dobila na paname-riških igrah daljnega leta 1979. Edina medalja, ki ji je doslej ušla, je olimpijsko zlato. To je prav gotovo naslov, ki ga bo tekačica skušala osvojiti pred koncem kariere. »Ko sem bila leta 1980 tretja na olimpijadi, si s tem nisem veliko pomagala,« je izjavila Marlene. »Tudi bronasti medalji v teku na 100 in 200 metrov v Los Angelesu mi nista veliko pomagali, saj me je zatem sponzor pustil na cedilu,« je dejala. Leta 1988 ji ni uspelo priti do nobenega odličja, tri leta zatem pa je v Barceloni osvojila bronasto medaljo v teku na 200 metrov. »Ce se bom udeležila prihodnjih olimpijskih iger, bom gotovo pod velikim psihološkim pritiskom, saj ni lahko zmagati pri 36. letih,« je izjavila Otteyje-va, ki je še dodala: »Ne vem, kako dolgo lahko še tekmujem. Prav gotovo bi se raje umaknila prej kot prepozno.« Na nek način je njen olimpijski neuspeh res velika ironija, saj se je odločila za atletiko, potem ko je njen rojak Don Quarrie zmagal na olimpijskih igrah leta 1976. »Pred letom 1976 nisem niti vedela za olimpijske igre,« je priznala. V zadnjem času je v njenem osebnem življenju prišlo do precejšnjih sprememb, saj je odšla iz Rima, kjer je živela s prejšnjim trenerjem, italijanskim sprin-terjem Stefanom Tillijem, in se preselila v Montecarlo. Njeno atletsko življenje pa se ni spremenilo. Marlene Ottey je še vedno ljubljenka atletskih navdušencev, ki jo imajo za kraljico teka na kratke proge, isto mnenje pa imajo o njej tudi nasprotnice, ki se je boje, saj vedo, da jih lahko še premaga, saj bi se v nasprotnem primeru že umaknila. Kljub temu, da je ena od velikih športnih zvezd, je legendarna Marlene Ottey preprosta oseba. Na Jamajki je ustanovila sklad za handikapirane otroke in že dejala, da se bo v bodoče s tem bolj ukvarjala; popolnoma pa se bo verjetno temu posvetila šele po olimpijskih igrah v Atlanti. Italija lahko ostane brez kolajn Da je italijanska atletika v zadnjih letih močno zdrknila navzdol in na moškem področju izgubila prej nezanemarljivo moč, je več kot očitno. Znano je tudi, da je trenutno italijanska atletska zveza (FTDAL) v precejšnjih težavah, tako denarno kot organizacijsko. Geteborg 1995 je emblematičen primer, kako stvari ne delujejo tako, kot bi morale. Ne moremo trditi, da je vedno vse teklo kot po olju, pa vendarle je bilo nekoliko boljše. Prišlo je tudi do spodrsljajev (na SP pred dvema letoma primer nestrpnosti do 400-me-traša Saberja, mladinskega svetovnega prvaka), toda vedno je ta ah oni uspeh polemike potisnil v ozadje. Na Švedsko odhajajo »azzurri« z reprezentanco, ki tvega, da ostane brez kolajne. Rešilno bilko lahko pričakujemo od hoje, kjer spadata Giovanni De Bene-dictis in Annamaria Sidoti celo med glavne favorite za zmago. Toda brez krčmarja (beri muhastih sodnikov) ni umestno delati računov. Razen tradicionalno dobrih hitrohodcev so torej Italijani skoraj povsem na tleh. Klic: »Naj se reši, kdor se more,« velja samo za Laurenta Ottoza. Sin znamenitega Eddyja je letos zaradi težav s hrbtom prešel iz 110 na 400 metrov z ovirami in dosegel vsega spoštovanja vreden čas 48.53. Boljši od njega so bili le Dia-gana (Francoz je postavil evropski rekord), Adkins, Matete, Araujo in še Harris, ki pa ga na SP ne bo. Zdaj pa k manj slovesnim notam. Ko je FIDAL objavil seznam potnikov na SP, je utemeljitev nekaterih »presenetljivih« izključitev bila dokaj tehtna: »V Gnteborg gredo le tisti, ki se lahko uvrstijo v polfinale.« Tako med potniki ni tudi nekaj takih, ki so že zelo zgodaj izpolnili normo FIDAL-a za nastop, a v zadnjih časih niso bili v formi. Povsem pravilno. Z druge strani pa ne moremo mimo dejstva, da je na seznamu veliko takih, ki bi morali na veliko rušiti osebne rekorde, da bi izpolnili postavljeni pogoj. Polemike so se seveda takoj oglasile. Redki so tisti, ki lahko dosežejo vidnejšo uvrstitev, recimo finale. Med moškimi se razen v Laurenta Ottoza največ upanj polaga v Lambruschinija in Caro-sija na 3000 z zaprekami. Ob boleči odsotnosti večno poškodovanega Benvenutija bo na 800 in 1500 pozornost uprta v D’ Urša. »Srebrni fant« iz Stuttgarta pa letos ne preživlja srečnih trenutkov, zato velja v njegove dejanske zmogljivosti resno podvomiti. Milo rečeno žalostno je dejstvo, da ne bo nihče nastopil v Sprintu: prijavljeni sta le obe štafeti, še v Sphtu (EP ’90) pa so bili fantje tretji in veljalo je, da so Italijani na svetu sploh »prvi za črnci«. Ne bo odveč še spomniti, kako se je nekaj atletov v"zadnji sezoni dobesedno zgubilo. V prvi vrsti velja to za talentirana skakalca s palico lapichina in Pegorara. Zenske bi znale tokrat doseči več kot moški in to že pove marsikaj. Carla Tuzzi je v Sestrieru tekla »vetrovni« in zato nepriznani italijanski rekord 12.78. Tudi z nekoliko slabšim časom je finale v njenem dometu. V Sprintu je obveljala moški enaka odločitev: nič posameznikov, le štafeta. Nastradala je Goričanka Giada Gallina. Zanimiv bo nastop Barbare Lah v troskoku. Atletinja iz Butria, sicer pa atletsko prav tako Goričanka je na evropskem pokalu skočila 14,06. Da ne pozabimo tudi na »ne-nastop« naše Claudie Coslovich. Bivša Borova kopjašica je ena izmed tistih, ki je sicer dosegla osebni rekord in normo za nastop (marca 60, 98), toda s poletjem se je dobesedno stopila in njeni meti so se sukali okoli 55 metrov. 2e res, da so jo ves čas pestile poškodbe, toda razočaranje ostaja. Claudii lahko le zaželimo vso srečo za naslednjo, olimpijsko sezono. Italijani na SP MOŠKI: Nuti (400), D’ Ursop in Giocondi (800), D’ Uršo (1500), Di Napoli (5000), Baldini (10000), Lau-rent in Patrick Ottoz ter Mori (400 h), Lambruschini in Carosi (3000 zapreke), Coltri (daljina), Dal Soglio, Adrei in Fantini (krogla), Fortuna (disk), Sgrulletti (kladivo), Di Lello in Barzaghi (maraton), Puggioni, Floris, Madonia, Cipollni, Levorato in Colombo (4x100), Nuti, Vaccari, Mori, L. Ottoz, Grossi in Ai-mar (4x400), De Benedictis, Didoni, Lang (hoja 20 km), De Benedictis, PerriceUi, Di Mezza (hoja 50 km). ZENSKE: Sommaggio (5000), Gnida (10000), Tuzzi (100 h), May in Uccheddu (daljina), Lah (troskok), Rosolen (krogla), Ferrara (maraton), Periginelli (sed-meroboj), Gallina, Ardissone, Farina, Levorato, Tuzzi (4x100), Carbone, Perpoli, Špuri, Barbarino, De Angeli (4x400), Sidoti, Perrone, Giordano (hoja). D. Križman r ODBOJKA / KONČAN PRESTOPNI ROK V MOŠKI A LIGI n Vsi najboljši ostali zvesti svojim klubom »Veliki« iskali le tujce V ponedeljek opolnoči se je končal letošnji prestopni rok v moški odbojkarski A ligi, vendar pa prvoligašem ostajata še dve možnosti za nakup novih igralcev. Prvo predstavlja tako imenovani jesenski prestopni rok, ki bo v tednu po 3. kolu prvenstva, pa tudi pri tujcih še ni vse odločeno, saj imajo društva do 30. novembra čas za njihovo registracijo. Nihče od najbolj znanih igralcev vsaj za zdaj ni zamenjal kluba in trije”»ve-liki« - Sisley, Las in Alpi-tour - so svoje moči usmerili predvsem v nakup tujcev. Sisley je tako od Schia kupil ukrajinskega centra Aleksandra Sadkina, Las iz Modene je v svoje vrste iz Bologne privabil Nizozemca Jana Henka Helda (center), Alpitour pa si je zago- tovil dva tolkača, in sicer Spanca Rafaela Pascuala in Srba Vladimirja Grbiča. Zelo uspešen je bil na trgu tudi VVuber iz Schia, ki si je zagotovil Ganeva, Kantorja in mladinskega reprezentanta Liruttija iz Ravenne. Precej aktivna sta bila tudi novinca v ligi Com Cavi iz Neaplja in Lube Carina Ma-cerata. Neapeljčani so iz Padove dobili Ukrajinca Igorja Popova, iz Brazilije pa je prišel tolkač An dre Ferreira Pampa. Poleg tega so kupili Se tri italijanske igralce, tako da bodo prvenstvo začeli v precej spremenjeni postavi. Lube Carina pa je potem, ko ni uspel prepričati Gravine, dobil v svoje vrste enega najboljših centrov v A2 ligi Cavalli-nija, računa pa tudi, da bo prepričala tudi Srba Slobo- dana Kovača, da se preseli v njihove vrste. Ob vsem tem pa velja največje zanimanje za Bolgara Hrista Zlatanova, ki pa je italijanski državljan. Za tega 204 cm visokega tolkača (letnik 1976), ki je lani igral za Tally iz Milana, s katerim zahteva prekinitev pogodbe zaradi upravičenih razlogov (Tally se namreč ni vpisal v Al ligo), se zanima precej klubov. Poleg tega bi bil njegov registracijski kartonček brezplačen, kar je se povečalo apetit klubom. V ponedeljek se je Zlatanov pogovarjal s predstavniki Cari-parme, kjer bi lahko našel mesto v prvi šesterki, zanj pa se močno zanimata tudi Edilcughi (tam bi bil sedmi igralec) in pa državni prvak Las Daytona Modena. JADRALNI GIRO Etapa od Tranija do Pescare lahko že odločilna za končno zmago Glavna favorita Bologna Telethon in Trieste - Generali TRANI - Na jadralnem giru po Italiji so jadrnice včeraj štartale v Traniju, v Pescari pa jih pričakujejo danes v dopoldanskih urah. Etapa se za tržaško jadrnico Trieste - Generali ni začela najbolje, saj je posadka vodeče jadrnice Bologna -Telethon skupaj s Quartu S ant’ Eleno -Sardinija takoj povedla. Etapa je dolga več kot 140 milj, do cilja v Pescari pa je čakalo posadke Se precej zahtevnih trenutkov. Za etapo vlada precejšnje zanimanje, saj je doslej obveljala tradicija, da je giro dobila tista jadrnica, ki je bila v vodstvu v Pescari. V boju za rožnato majico sta glavna kandidata Bologna - Telethon in pa Trieste - Generali, toda mnogi opozarjajo na jadrnico San Benedetto del Tronto - Riviera delle Palme. Skipper Daniele Tosatto doslej še ni pokazal vsega kar zna, kar pa nikakor ne zmanjšuje ugleda, ki ga ima med skipperji. Nekateri pa napovedujejo, da se bodo v ospredje prebile jadrnice, ki so bile doslej bolj v ozadju, zaradi posadk in skip-perjev, ki jih imajo, pa lahko dobro premešajo skupni vrstni red. KOLESARSTVO / »ROMINGER CLASSIC« Indurain zmagal pred Ziillejem Poleg 16 znanih profesionalcev nastopilo tudi 3735 rekreativcev ZURICH (dpa) - Po petem zmagoslavju na kolesarski dirki Po Franciji Miguel Indurain hiti od zmage do zmage. Tri dni po uspehu na kriterijski dirki v središču Moskve je 31-letni Spanec včeraj zmagal tudi na drugi dirki Rominger Classic v Švici. Množična kolesarska dirka, ki se je je poleg 16 slovitih poklicnih kolesarjev udeležilo še 3735 rekreativcev, se je končala enako kot sloviti Tour. Po 103 kilometrih, od katerih so profesionalci resno vozili samo zadnjih 23 kilometrov do Crans Montane, je po treh urah, 32 minutah in 52 sekundah zmagal Indurain s 27 sekundami prednosti pred Švicarjem Alexom Ziillejem. Organizator Tony Rominger je bil z zaostankom 35 sekund četrti. V primerjavi s prvo izvedbo je bilo letos na Startu tisoč udeležencev več. Tekmovalci so bili razdeljeni v osem skupin, ki so jih sestavljali rekrea- tivci od 16 do 77 let, vsako od njih pa sta vodila po dva poklicna kolesarja (poleg In-duraina in Zulleja še Claudio Chiappucci, Jevgenij Berzin, Rolf Jarmann ali Beat Zberg). Kolesarji so se s hitrostjo 27 km/h nazadnje peljali od Ve-veya do Riddesa. Sele zadnjih 26 kilometrov vzpona v Crans Montano je štelo za neuradno dirko. Najboljši rekreativec je bil 27-letni Fabien Desfayes, ki se je uvrstil na 14. mesto. H FORMULA 1 h Jacques Villeneuve preizkuša vtrilliamsa SILVERSTONE -Kanadčan Jacques Villeneuve se je v Silverstonu včeraj pridružil moštvu VVilliams - Renault na tridnevnem testiranju njihove formule ena. O 24-letnem dirkaču, ki vodi v ameriškem prvenstvu formule indy, je po njegovi zmagi na sloviti dirki 500 milj Indianapolisa vse več ugibanj, kdaj se bo preizkusil še v formuli ena. Do četrtka bo preizkušal vvilliams-renault FW17. Prva dva dneva mu bo družbo na testih delal prvi voznik Williamsa, Damon Hill, zadnji dan pa Škot David Coulthard. Jacques je sin legendarnega Gillesa Villeneuva, TENIS / PO ZMAGI NAD BJORNOM BORGOM Jimmy Connors še številka ena med veterani DEARBORN (STA/AP) - Američan Jimmy Connors (na sliki AP) je z zmago proti Švedu Bjornu Borgu v finalu veteranskega teniškega turnirja v Dear-bornu z nagradnim skladom 150.000 dolarjev dokazal, da je še vedno številka ena v tem športu med veterani. Connors je sicer prvi niz izgubil gladko brez dobljene igre, toda v nadaljevanju je zaigral precej bolje in oba naslednja niza dobil z izidom 6:4. Connors je letos nastopil že na 15 veteranskih turnirjih, osvojil pa jih kar 13. Z zadnjo zmago v Dearbornu je zaslužil 40.000 dolarjev. Connors je od leta 1993 osemkrat igral proti Borgu in vseh osem tekem dobil. Najbližje porazu je bil najverjetneje prav v Dearbornu, saj je imel Borg po odličnem prvem nizu (6:0) še vodstvo s 4:2 v tretjem odločilnem. »Moral bi zmagati. To ve tudi Jimmy, toda tenis je pač taka igra, ko lahko z eno potezo vse pokvariš. Izgubil sem, toda počutim se, kot da sem zmagal,« je po srečanju dejal vedno mirni Borg. Connorsov komentar k novi za trenutek padla, kar sem izkoristil,« ob koncu pa je zmagi pa je bil naslednji: »Proti koncu srečanja sem Connors še dodal: »2e dolgo nisem videl nekoga žogico začel udarjati prej in jo pošiljati globje na Bor- med nami starejšimi, da tako dobro igra, kot je danes govo stran. Njegova brezhibna igra je v tretjem nizu Borg.« NOVICE Biaggi še eno leto z Apnilo RIM (Reuter) - Svetovni motociklistični prvak v razredu do 250 ccm, Italijan Max Biaggi, je včeraj podaljšal pogodbo z Aprilio. Menedžer Carlo Pernat je povedal, da je sklenjena pogodba »najtežja« v zgodovini moštva, medtem ko so se že sprožile govorice, da naj bi bila vredna kar milijon ameriških dolarjev. Biaggi za italijansko ekipo dirka že zadnji dve leti, prihodnje leto pa bo tudi edini dirkač na tovarniški aprilii. Trenutno je vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala - po devetih drikah je osvojil 188 točk, medtem ko jih ima drugi, Japonec Tetsuya Harada 39 manj. Poraz Fendickove in Grossmanove SAN DIEGO (STA) - Na teniškem turnirju v San Diegu z nagradnim skladom 430.000 dolarjev nosilke doslej še niso nastopile. Na odigranih srečanjih sta najbolj presenetili Kanadčanki Jana Nejedly, ki je premagala Američanko Patty Fen-dick s 6:2 in 7:5, in Patricia Hy-Broulais. Ta je s 6:4 in 7:5 ugnala še eno Američanko Ann Grossman. Izidi 1. kroga: Baudone (Ita) - Dechaume-Balleret (Fra) 7:5, 6:2, Reinstadler (Avt) - Cristea (Rom) 6:4, 7:5, Cacic (ZDA) - Stubbs (Avs) 6:2, 5:7, 6:4, VVata-nabe (ZDA) - Dahlman (Fin) 6:2, 6:1, Testud (Fra) -Vis (Niz) 6:3, 6:2, Nejedly (Kan) - Fenclick (ZDA) 6:2, 7:5, Hy-Broulais (Kan) - Grossman (ZDA) 6:4, 7:5, Carlsson (Sve) - Lubiani (Ita) 7:5, 7:5, Sugiyama (Jap) - Jeyaseelan (Kan) 6:0, 7:6 (5), Grande (Ita) -Meilen (ZDA) 6:2, 3:6, 6:2, de Lone (ZDA) - Serra-Zanetti (Ita) 6:3, 6:2, Lee (ZDA) - Shibata (Jap) 7:5, 7:5, Medvedeva (Ukr) - Nideffer (JAR) 6:3, 6:3, Stafford (ZDA) -Phebus (ZDA) 7:6 (1), 7:5. Ondraska ugnal Stevena LOS ANGELES (STA) - Zev prvih srečanjih prvega kroga teniškega turnirja v Los Angelesu z nagradnim skladom 328.000 dolarjev je izpadel eden od nosilcev. Južnoafričan Marcos Ondmska je namreč po žanimivem srečanju v treh nizih z 1:6, 6:3 in 6:3 premagal osmega nosilca Bretta Stevena iz Nove Zelandije. Izidi 1. kroga: Ondmska (JAR) - Števen (NZl, 8) 1:6, 6:3, 6:3, Joyce (ZDA) - VVekesa (Ken) 6:1, 6:4, Rosta-gno (ZDA) - Kinnear (ZDA) 6:3, 6:3, Klasek (Svi) -Burillo (Spa) 4:6, 6:1, 7:5, Volkov (Rus) - Rusedski (VB) 7:5, 6:4. Američani imajo novega trenerja NEW YORK (dpa) - Steve Simpson je novi glavni trener nogometne reprezentance ZDA. Simpson je na trenerskem stolčku zamenjal Bora Milutinoviča, ki je reprezentanco ZDA popeljal v polfinale Pokala Amerike. Evansova poražena LOS ANGELES (STA/dpa) - Največje presenečenje plavalnega prvenstva ZDA v Los Angelesu je poraz Janet Evans v njeni specialni disciplini 800 metrov kravl. Evansovo je premagala 15-letna Brooke Ben-nett, ki je s časom 8:31.84 dosegla tudi najboljši letošnji izid na svetu. Evansova na pomembnih tekmovanjih ni bila poražena od leta 1987. FIFA proti skupni kandidaturi Japonske in Južne Koreje TOKIO (STA/AP) - Južna Koreja in Japonska ne moreta s skupnimi močmi oiganizirati svetovnega nogometnega prvenstva leta 2002, so sporočili z Mednarodne nogometne zveze. Japonska in Južna Koreja sta za prvo svetovno prvenstvo v 21. stoletju poslali posamični kandidaturi, pred dnevi pa je v javnost prišla novica, da se bodo organizatorji pogovarjali o skupni kandidaturi. Bruguera uspešen KTTZBUPIEL (STA/APA) - V drugem krogu moškega teniškega turnirja v Kitzbuhelu z nagradnim skladom 435.000 dolarjev je drugi nosilec Spanec Seigi Bruguera premagal rojaka Pepa Imaza s 6:1 in 6:4. Izidi -1. krog: Nainkin (Jar) - Utgten (Sve) 4:6, 7:6 (6), 6:4, Charpentier (Arg) - Moncisidor (Spa) 7:6 (5), 4:6, 6:3; 2. krog: Aresse (Spa, 12) - Alvarez (Spa) 6:4, 6:4, Schaller (Avt, 6) - Musa (Ita) 6:4, 3:6, 6:4, Bruguera (Spa, 2) - hnaz (Spa) 6:1, 6:4. Obvestila SDKONTOVEL ODBOJKARSKI ODSEK organizira tečaj odbojke za deklice letnika 1983 in mlajše. Tečaj bo od 3. do 11. avgusta na igrišču na Kontovelu. Od ponedeljka do petka bo vadba od 9. ure do 16.30, v soboto od 9. do 13. ure, nedelja je prosta. Za kosilo bo poskrbljeno. Prijave pri prof. Dragici Hrovatin, tel. 213783 ali pri odbornicah društva. SK BRDINA sporoča, da se suhi treningi nadaljujejo vsak torek in četrtek s pričetkom ob 18. uri. Zbirališče na Brdini. ZSSDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. 6 RAI 1 RETE 4 6.45 9.30 9.55 11.40 12.25 12.35 13.30 14.00 15.50 17.55 18.00 18.15 18.50 19.35 20.40 22.55 23.00 24.00 0.40 1.10 Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 7.30, 8.30) dnevnik Nan.: Očetov pes Film: Uno strano cam-pione di football (kom., ZDA ’76),11.00 dnevnik Poletna oddaja Verde mattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Film: II sogno dei miei venfanni (glas., ZDA '52, i. B. Crosby, J. Wyman) Mladinski variete Solleti-co, risanke. Danes v Parlamentu Dnevnik Nan.: Alf Variete: Poletje v Luna Parku Vreme, dnevnik in Šport Film: Bellissima (dram., It. ’52, r. L. Visconti, i. A. Magnani, W. Chiari), nato Le migliori chiacchie-re della settimana (vodita G. Fossa. S, Somma) Dnevnik Športna sreda: boks, Zai-cev-Branco (srednja kat.) Dnevnik, horoskop in vreme, v parlamentu Videosapere: Nepoznane Benetke Aktualno: Sottovoce RAI 2 Nad.: Atto d’ amore Dok.: V kraljestvu narave, 7.25 TisoC mojstrovin Odddaja za najmlajše Quante storie! Nan.: Lassie, 9.55Saran-no famosi Nad.: Secrets TG2-33,11.45 dnevnik Nan.: L’ arca del dott. Bayer Dnevnik in vreme Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik Nan.: La grande vallata Dnevnik Nan.: Zdravnik med medvedi Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Film: 11 cow boy con il velo da sposa (kom., ZDA ’61, i.B. Keith) Kronika v živo Davvero Dnevnik, pregled tiska Variete: Tenera h la notte Šport: jadranje Nan.: Komisar Kress RAI 3 6.00 8.30 9.10 12.00 12.05 14.00 14.15 14.30 16.30 17.00 18.45 19.00 19.50 20.30 22.30 23.00 0.30 1.00 Jutranji dnevnik Videosapere: dok., 8.40 Vodič za izbiro fakultete Film: La signora di mez-zanotte (krim,, ZDA ’39) Dnevnik Film: La capra (kom., Fr. ’81, i. G. Depardieu) Deželne vesti Popoldanski dnevnik Šport: kotalkanje, 15.00 kolesarstvo Dok.: Izrael Film: La congiura degli innocenti (krim., ZDA ’55, i. S. MacLaine) Aktualno: Mesec branja Dnevnik, deželne vesti Film: Per non dimentica-re (dram.. It. ’92, i.G. Ce-derna, M. Dapporto) Variete: Tivvucumpra Dnevnik, deželne vesti Koncert: War requiem Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario, vmes BlobCartoon 7.20 7.45 8.30 14.00 15.00 17.00 20.45 22.50 0.30 0.45 Nan.: Tre nipoti e im maggiordomo Nad.: Manuela Nad.: II disprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 La dona del mistero 2, 11.15 Senza peccato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes (11.25.13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Souvenir-d’ Italie (kom.. It. ’57) Nan.: Donne pericolose, 18.00 A cuore aperto, 19.30 Hotel, vmes (19.00) dnevnik Film: Ossessione d’ amo-re (dram.. Sp. ’92, i. S. Stone, C, Rydell) Film: Le belle famiglie (kom.. It. ’65, i. Toto, S. Milo, A. Girardot), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nanizanka |s| CANALE5 Na prvi strani Nan.: Časa dolce časa Film: E' permesso, mare-sciallo? (kom., It. ’58) Nan.: Una bionda per papii, 12.00 Robinsonovi, 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi Nan.: Pappa e ... ciccia, 15.30 La tata Otroški variete Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik in vreme Paperissima sprint Film: VVitness - Il testi-mone (dram., ZDA ’84, i. H. Ford, K. McGillis) Večerni dnevnik TG 5 Nan.: N,Y. Police Department, 0.15 dnevnik TG 5 ITALIA 1 Otroški variete Nan.: Le strade si San Francisco Odprti studio Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio Otroški variete Film: La farfalla fatata (fant, Kan. ’92) 17.00 17.10 18.20 Variete: Festival Giffoni Nan.: Magnum P.I. Variete: Bravissima 18.30 19.30 20.00 20.45 22.45 0.45 1.15 1.30 Nan.: Riptide Odprti studio in vreme, 19.50 Šport studio Variete: Nati per vincere Nogomet: Standard Lie-ge-Milan TV film: Operazione Tempesta nel deserto (dram., ZDA '92, i. M. Bell, D. Baldvvin) Italia 1 šport Variete: Bravissima Nan.: Baretta # TELE 4 13.30 20.30 22.30 19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Notte dei premi Operetta Nad.: Čarobna ($) MONTECARLO 14.00 14.10 19.15 20.35 23.30 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: II ladro di Bagdad Variete: Sole! Variete: La sposa di Amalfi Film: Cavlleria (It. ’36) 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanka: Filip Dnevnik IT SLOVENIJA 1 10.25 10.50 11.40 12.05 12.35 13.00 16.00 17.05 18.00 18.05 18.40 19.30 20.05 20.20 22.10 22.30 22.50 23.20 Hroščosned, ponovitev 16/21 dela ameriške risane serije Podmornice: Jekleni morski psi, pon. 3/4 del avstralske dokumentarne nadaljevanke Iz življenja za življenje, ponovitev Ognjna moč, ponovitev 5/10 dela dokumentarne serije Zapojem si..., dokumentarni film Poročila Opus, Moja zgodba: Zaželjeni otrok, francoska nanizanka TV dnevnik 1 Na smrt prestrašeni, 3/6 angleška nadaljevanka Fallerjevi, 33. del nemške serije TV dnevnik 2, vreme, šport Forum Film tedna: Odprta vrata, italijanski film TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova: Princ z Bel- Aira, 17/24, ameriške nanizanke Seaquest, 5. del ameriške nanizanke IT SLOVENIJA 2 14.45 15.15 16.00 16.45 17.15 18.00 18.05 18.45 19.13 20.05 20.55 Zgodbe iz školjke Stranski učinki, ponovitev 5/13 kanadske nanizanka Videošpon, ponovitev Sova, ponovitev Skrajnosti, 4/7 del angleške nadaljevanke Seaquest, 4. del ameriške nanizanke TV dnevnik 1 RPL - studio Luwigana Odkrivanje zemlje, 12/26 del ameriške izobraževalne serija Risanka Športna sreda Stoletje olimpijade: Prihodnost, 3. del športnega filma Omizje Ul Koper Euronews - TV novice Slovenski program: Da ne bi bolelo UiM Vročeledena Afrika Tili TV dnevnik Vesolje je... Nočni sodnik, TV nanizanka Breuil - Cervinija, dokumentarec Rumeni kanarček, ameriška kriminalka, 1963 22.15 22.30 Igrajo: Pat Boone, Barbara Deden in drugi, režija: Buzz Kulik Vsedanes -tv dnevnik Po meri človeka: Popotovanje skozi ljudsko glasbo med starimi in novimi koreninami »Fol-kest '94« - soočanje izkušenj, 6/10 BEHIP Avstrija 1 06.05 06.30 08.55 09.40 10.30 11.20 13.00 13.25 13.50 14.05 14.35 15.00 15.25 15.35 16.25 17.10 17.35 18.05 19.00 19.30 20.00 20.15 21.55 23.25 23.45 01.20 01.45 Zlata dekleta, ponovitev Otroški program, ponovitev Ulice San Frančiška, pon. Macgyver Vesoljska ladja Enterprise Trije moški in otrok, pon. Otroški program Tiny Toon Mila Superstar Smrkci Sanjski kamen Ko so živali zapustile gozd Kremenčkovi Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise MacGyver Mrtva zemlja Strašno prijazna družina Zlata mrzlica Zlata dekleta Razburljivo življenje So- phie Petrillo Prijetna trojica Vse dobre stvari so tri Pri Hmrtablovih Najboljši zdravniki so najslabši bolniki Cas v sliki/kultura Pogledi od strani Smrtonosni sum, ameriška TV kriminalka Kraj zločina Cas v sliki Vojaki, nizozemski film Igrajo: Rutger Hauer, De-rek De Lint in drugi. Režija: Paul Verhoeven Strašno prijazna družina, ponovitev Schiejok mmF Avstrija 2 A KANALA Ponovitve A - shop, Spot tedna, Spot tedna, A - shop Računalniška kronika Večni krog, ponovitev oddaje o astrologiji A -shop Vreme, risanka Luč svetlobe, 481. del Sedem veličastnih Mesto kot Aliče, 1. del avstralske nadaljevanke g Vreme Unpato Dance session Tropska vročica, pon. Epikurejske zgodbe 10.05 11.30 16.00 17.00 17.05 19.00 19.30 20.00 20.15 22.00 Izgubljeni sin, nemški film, 1934 režija: Luis Trenker Tenis, EG-Generali Open; iz Kitzbula Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sbki Šport Help TV Cas v sliki 2 22.30 23.30. 00.20 Tenis, iz Kitzbula Moda, Modeli in modne revije Devetdeseta let, ki so jih najprej razglašali za desetletje »nove skromnosti«, je desetletje modelov. Dokumentarna oddaja odkriva dogajanje za kulisami velikih pariških modnih revij. Voussou N’Dour, portret afriškega pevca Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00. 21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Zbor cicibanov RTV Slovenija; 21.05 Koncert za besedo; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 22.20-23.00 Jazz. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Počitniško popotovanje; 13.30 Minute v senci: 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Poletje v glasbi; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Intermezzo; 17.00 Koncert Slov. filharmonije; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb. tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, .19.00 Poročila; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.10 Od vrha do dna; 9.45 Na rešetu - odgovori; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vodeni progr.;21.00 Večerni glasbeni izbor. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop: 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gailetti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val; 18.00 Mix magazine; 18.45 Nattivita;20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 9.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anke-ta;12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja: 24.00 New Age. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40, 13.20, 13.40, 14.30, 15.00 Moda; 13.00"Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30-24.00 Glasba po izboru Irene Stanonik. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski-nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 šport in glasba; 21.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva. Radio študent 8.00 RoboKak, 11.00 128. Avtodrom; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, jocu-lator); 17.00 Jazzarije; 19.00 TB: Mudhoney; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24,00 Reprize (pon. in torek). Radio Trst A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 8.40 Slov. lahka glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert vokalne skupine Kvarta; 11.30 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 3.); 12.00 Kraška makrobiotika; 12.20 Veselo po domače; 12.40 Ljudske pesmi: 2PZ Rotovž; 13.30 Cakole na placu; 13.45 Orkestri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Politično udejstvovanje I. M. čoka; 14.45 Soft mušic; 15,00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe: Marko Kravos -Kratki časi; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18,00-18.30 Domači zbori; 21.04-22.00 Glasbena oddaja. GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA križanke Danes, 2. avgusta, in jutri , 3. avgusta, ob 20.30 uri, bo v okviru festivala monodrama Matjaža Kmecla ANDREJ SMOLE-ZNAME-NITI SLOVENEC. Igra: Tone Gogala CELJE PROGRAM ABONMAJSKIH PREDSTAV V SEZONI 95/96: VELIKI ODER: 1. Drago JanCar: HALSTAT, režija Franci Križaj 2. Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar 3. W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito Taufer 4. Jean Genet: BALKON, režija Damir Zla- tar - Fray TRNFEST 95 KUD France Prešeren Jutri, 3. avgusta, ob 19. uri, bo v prostorih društva lutkovna predstava za otroke JANKO IN METKA. Izvaja: Cveto Sever (na sliki). PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL KOPER Danes, 2. avgusta, ob 21.30 uri, bo v vrtu Slovenice Koper plesno-gledališka predstava KDO JE NARISAL STANKU SKAKALNICO avtorja Branka Potočana. Plešejo: Jana Menger, Branko PotoCan, Sebastjan Starič, Dušan TeropščiC. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 Jutri, 3. avgusta, ob 20.30 premierska predstava operete »West Side Story« Leonarda Bernsteina. Direktor Grant Hossack, režija Saverio Marconi. Ponovitve: v petek, 4., soboto, 5., torek ,8. in sredo, 9. avgusta, ob 20.30 ter v nedeljo, 6. avgusta, ob 18. uri. Prodaja vstopnic za vse predstave pri blagajni Dvorane Tripcovich od 9.00-12.00 ter od 18.00-21.00. Grad sv. Justa Juhi, 3. avgusta, ob 21. uri koncert s skupino Sensasciou. V petek, 4. avgusta, ob 21. uri koncert keltske glasbe s skupino An Erminig. V primeru slabega vremena bo koncert v gle- dališču Miela. Grad sv. Justa - kino V nedeljo, 6. avgusta, ob 21. uri »La scuola«. Režija Daniele Lucchetti. VIDEM Poletne prireditve: Na gradu je do konca meseca na ogled razstava »Toto, dal varietš al cinema (1917-1945)«; na dvorišču Palače Morpurgo: juhi, 3.8., ob 18.30 koncert Tartinijevih, Vivaldijevih in Pachelbelovih skladb; v Četrtek, 10. t.m., ob 18.30 uri koncert Rossinijevih in Mozartovih skladb; Univerzitetni park: v parku del Torso: juhi, 3. in v petek, 4.8. film »Intervista con il vampiro«; v sredo, 9. t.m., ob 21.00 »Arlecchino ha i segreti del Castello«; na Trgu matteotti bov v soboto 12. t.m., koncert skupine Rythm’n Blues Ensemble. KOROŠKA DOBRLA VAS V samostanu bo danes, 2.8., ob 20.30 Gorenjski veCer z ansamblom »Gašperji«. Prireja SPD Srce. CELOVEC Na terasi Mohorjeve bo v ponedeljek, 7.8., ob 16. uri srečanje »Zmenjena ura« s kronistoma Jožetom Marketzem in Vinkom Ošlakom. BELJAK Kaiser-Josef-Platz: v torek, 8. t.m., ob 20.30 -Karantansko poletje-Carinthian Jazz-night. Kongresna hiša: v Cehtek, 10. t.m., ob 20.00 Karantansko poletje - Ensemble Dunaj. KAZAZE Farna cerkev: v soboto, 12. t.m., ob 19.00 -Shod za duhovne poklice in za mir. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI ČRNO - BELI STRIP Zaželena oz. prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti do »drugačnih« in podobno. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino ( za podnapise ). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti 100 DEM, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo pa tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, da pošljejo originale, ki jih bodo po razstavi vrnili. Rok za oddajo je 1. oktober. Stripe pošljite na naslov Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom »ZA ANTI NAZI NATEČAJ«, vsak torek in Četrtek od 12. do 14. ure, dobite vse ostale informacije na telefon 061 / 319 662. NATEČAJ ZA KRATKI ČRNO - BELI STRIP Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo Zeleni natečaj za kratki Crno-beli strip (obseg do 4 strani) inspi-riran s tematiko varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku z priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Trije stripi, ki jih bo izbrala žirija v sestavi elanov uredništva Stripburgerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500,300, 200 DEM). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni iz- kok za oddajo je 1.10.1995. strme pošljite na naslov: Stripburger (elco stri na.' istute na naslov: Stripburger (ek ipj, Forum, Kersnikova 4, Ljubiji Telefon 061 / 319 662 (tor. Cet. 12.00-14.00) a-tor. in FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TPST »Musei di sera« (VeCer v muzejih) V torek, 8.8., ob 20. uri bo v Mestnem Muzeju Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1) predaval dr. Lorenzo Resciniti o keramiki. V torek, 22.8., ob 20. uri pa bo dr. Lorenzo Resciniti predaval o zbirki Antonina Rusconija in Odinee Opuich, ki jo hranijo v muzeju. V torek, 29. t.m., ob 20.00 v mestnem muzeju Morpurgo (Ul. Imbriani 5) bo dr. Lorenzo Resciniti predstavil kip Napoleona Bona-parteja Antonia Canove. Predvajali bodo tudi film »Maria Walewska (ZDA 1937) in »La bella e la besda (ZDA 1992). Na goriškem gradu se nadaljuje festival »Sergio Amidei«, na katerem bodo podelili nagrado za najboljši filmski scenarij. Danes bodo predvajali uspešnico Four Weddings and a Funeral (Štiri poroke in pogreb), v kateri nastopa tudi Hugh Grant (z očali na sliki). GLASBA SLOVENIJA ■MART. BIH? Danes, 2. avgusta, ob 11.30 uri, bo v župni oakvi koncert: IdasiCne glasbe. Nastopa: Mojca Zlobko, Danes, 2. avgusta, ob 11.30 uri, bo v Festivalni dvtram koncert klasične glasbe. Nastopajo: Maria Noller Namičeva, klavir, in cakester hamburške akademije. KRtŽAMG JJUBIJANA Danes, 2. avgusta, ob 20.30 uri, bo v okvim px)le-tnegp festivala klavirski recital: Aqmles delle Vi-gne. Program C Debussy-Dvanajrt sonat L knji-gaF.Liszt-Sonatav h-molu. VNCABELAKRAJFIA Danes, 2 avgusta, ob 20. uri:, bodo v viniški cerkvi Petra zaključni kenoert festivala Idriart. Nastopajo: oikestffhanbuiskeakademijes dani simfonikov pasmi ob barfi od XV. stoletja do danes. Nastopata Shirlie Roden, vokal in kitHra, in Marigold-Verity,hariamvakalProgiam:staiBangleškevali-žanske, irske in škotske pasmi NOVA GORICA Danes 2. avgusta, ob 21.30 uri bo v klubu novogoriških študentov predvajanje posnetka rockovske-g9 koncerta Dinamo Festival iz Eindbovna LJUBLJANA Danes, 2. avgusta, ob 19. uri bo na Levstikovan trgu koncert pope, rocka, rapa in jazza Nastopa italijanska skupina UGHT IN THE DARKNESS. DRIARr. RADOVLJICA Jutri, 3. avgusta, ob 20.30 uri, bo v župni cedai sv. RTVS, APZ “Ftmoe Pnešeien“ iz Kranja. Solist Miha Pogačnik, violina ROGAŠKO GLASBGIO POLETJE ROGAŠKA SLABNA Jutri, 3. avgusta, ob 20.30 uri, bo v zdraviliški kristalni dvorani koncert klsaične glasbe. Nastopa: Evgene Mursky, klavir. Program Mozart, Schubert, Chopin. MARBOR Jutri, 3. avgusta, ob 21. uri ,bo vdvomniGustafv Pekariri bard core koncert Nastopajo: State offhe Nation, Lifetime (ZDA). SLOVENIJA FJK MODERNA GALERUA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji. V Mati galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. NARODNA GALERUA. Prežihova 1 V obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na-ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; slikarstvo in kiparstvo. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji; razstavi arhitektura in nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine. NARODNI MUZEJ. Prešernova 20 Gotika v Sloveniji; svet predmetov. BEŽIGRAJSKA GALERUA. Dunajska 31 Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta. MESTNA GALERIJA. Mestni trg 5 Razstava avstrijske umetnice K1KI KOGELNIK je na ogled do 14. avgusta. GALERUA ILIRIJA. Tržaška 40 Na ogled je razstava skupine LEK : Veljko Aleksič, Tatjana Arh, Igor Boševski, Andrej Cvetko, Davorin Gros, Vincencija Končan, Frida Lah-Gros, Mojca Plestenjak, Alojz Popelar, Jolanda-Veršič-Zabjak. MESTNI MUZEJ LJUBLJANA V Kulturno-informacijskem centru Križanke,-Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETALJ IN CELOTA. JAKOPIČEVA GALERUA. Slovensko 9 Na ogled je pregledna razstava lesorezov 1935- 1995 avtorja Lojzeta Spacala GALERIJA SKUC Na ogled je razstava Jusufa Hadžifejzoviča LJUBLJANA DEPOT. GORENJSKI MUZEJ. KRANJ Na ogled je razstava MIR JE ZMAGA. GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA Na ogled je 90 grafičnih listov karikature-Williama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, do 9. 9.1995. MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava del avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta. POKRAJINSKI MUZEJ LAPIDARIJ. KOPER Multimedijalne razstave UMETNIK NA MEJI, ustvarjalca iz Izole LUCIANO KLEVA. Ideja in režija: Slobodan Stuhli, scenarij: Vesna Gomezel Mikolič. Foto:LUCIANO KLEVA. MARIBOR. POKRAJINSKI MUZEJ 100-Ietnica filmske umetnosti: Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Badjura, 1926-1965. Slovenci v Veliki Britaniji 1991-1994. Gostovanje razstave o akcijah Slovencev v Času osamosvajanja. TRNFEST 95 KUD FRANCE PREŠEREN. LJUBLJANA V prostorih društva je na ogled razstava Cmobelih fotografij jazzistov JAZZY GA ! fotografa Žige Koritnika, do 14. 8. JESENICE V Kosovi graščini je na ogled fotografska razstava OBRAZ JESENIŠKEGA VSAKDANA. Posvečena je 70-letnici organizirane fotodejavnosti na Jesenicah, odprta je do 26. 8. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija modeme umetnosti (Ul. Diaz 27); do 10.9. razstavlja James Ro-senquist; v Muzeju je na ogled tudi razstava o zavarovalnici Ganerali »Od orla do leva«. Občinska galerija: na ogled je fotografska razstava »Soba in zavest«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv. Justa-Bastione florito: do 13.8. je na ogled razstava »Vu x 6: Sechs Kiinsterle-rische Positionen aus Wien«. Urnik: od torka do sobote 10.30-12.30, 16-19. GORICA Grad-Nekdanji zapori - je do 31. t.m. odprta razstava grafičnih del »Goriške podobe»-»La Gorizia di marangonis Tranquilla Marango-nija. Urnik:vsak dan (razen ponedeljka) 9.30-13.00 in od 15.00-19.30. V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12 odprta razstava »Ottocento di frontiera«. V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA___________________________ CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. BELJAK Galerija Holzer: do konca meseca razstavlja Peter VVeihs. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center, Stara sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«. TINJE Galerija Tinje: Stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. PLIBERK Do konca septembra razstavlja Werner Berg. TRST Grad sv. Justa V petek, 4.8., ob 21. uri koncert skupine The House Band. Miramarski park Luci in zvoki Danes, 2. 8., ob 21.00 (v italijanščini) in ob 22.15 (v an-gleiminiini)»Il sogno impe-riale di Miramare«. JESOLO V petek, 4.8., ob 21.30 bo v Aqualandiji koncert rock skupine Litfiba. ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Sreda, 2. avgusta 1995 ( : \ Horoskop zapisal B. R. K. ff M M <61 M OVEN 21. 3. - 20.4.: Zaželeli si boste razširiti svoj dohovni horizont, zato se boste zakopali med knjige. Praskali boste zlasti po literaturi, ki razpreda o možnostih resnične sreče. BIK 21. 4. - 20. 5.: Zamikalo vas bo, da bi izkoristili naklonjenost znancev. Izkoristite jih, vendar pazite, da bodo imeli tudi oni kaj od tega. Brez pravične menjave ni zlate ponjave. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Sproščeni boste, tudi med ljudmi, med katerimi ste bili doslej zaradi nezaupljivosti trdi kot kamen. Zaželeli si boste, da vas izklešejo. Naj vas izklešejo po vaši meri. RAK 22. 6. - 22. 7.: Poglobljeno boste raziskovali svoje notranje meje in presenečeni spoznavali, da ste pravzaprav brezmejni. Zaželeli si boste, da bi prebili tesne okvire vsakdana. LEV 23.7. • 23.8.: Odzvali se boste povabilu in spoznali, da zadnje Čase v gostoljubnosti temeljito zaostajate za prijatelji. Ali jih vec ne marate, ali pa se bojite, da oni ne marajo vas. DEVICA 24. 8.-22. 9.: Ne boste vedeli, kaj bi s seboj, zato se boste ves ljubi dan vrteli kot maCek okoli vrele kaše. Ko se bo zvečer konCno ohladila, jo boste velikodušno ponudili drugim. TEH1NICA 23.9. - 22.10.: V vaše srce bo znova posijalo sonce. Kot prerojeni se boste vrniti med ljudi in jih obdarovali z novimi spoznanji in vizijami. Sanjati skupaj je vselej najlepše. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Na travniku intime boste iskali redke žuželke, ki naj bi vas nahranile s sladkim medom. Napičili se boste na ostro želo in se raje vrniti k preizkušenim radostim. STRELEC 23.11.-21.12.: V izražanju svojih zamisli boste zelo neposredni in jasni, zato bodo vaši stiki z bližnjimi izjemno plodni. Iskrenost do sebe odpira vsaka, še tako gluha ušesa. KOZOROG 22. 12. - 20. T.: Uspelo vam bo soočenje z nakopičenimi napetostmi, zato se boste posvetovali s svojim najboljšim prijateljem. Z veseljem vam bo pomagal. Brez tečnega računa. VODNAR 21.1.-19. 2.: Spoznali boste, da je vaše razpoloženje v največji meri odvisno od vas samih, zato se ne boste veC v tolikšni meri pritoževali nad tezo zunanjih okoliščin. RIBI 20.2. - 20.3.: Delo vam zaradi povečane potrebe po razvedrilu ne bo preveč dišalo, zato se boste poskušali izogniti celo svojim najosnovnejšim obveznostim Uspelo vam bo, vendar le do jutri. BENJAMIN Odstrta skrivnost naše prihodnosti Videc odgovarja na vprašanja bralcev Cinija Oba z možem sva v srednjih letih. Imava dva otroka. Vrsto let sva srečno živela, zdaj pa se je vse postavilo na glavo. Mož se že vse leto iz službe vrača pozno zvečer. Za to ima različne izgovore, veliko je laži. Sumim, da ima drugo, in sicer žensko iz kroga družinskih prijateljev, ki pa je starejša od njega. Zaradi tega je med nama nastal velik prepad, kajti on zanika vsako zvezo s to ali katerokoli drugo žensko. Rada bi vedela, ali imam prav oziroma kaj se pravzaprav dogaja z njim. Ali ima z njo stike, kakšna je njuna skupna prihodnost? Se bo ločila? Kaj vidite v moji prihodnosti? Bom zapustila moža? Kako bo z mojim in moževim zdravjem? Benjamin: Kljub vašemu zatrjevanju, da je bilo vajino dosedanje razmerje srečno, najbrž le ni povsem tako. Z možem sta se preveč posvečala materialni plati življenja in premalo vsak sebi in eden drugemu. Dovolila sta si, da se je med vama nakopičilo veliko nerešenih napetosti, se odtujila in pokopala svoje upe na izboljšanje odnosa, hkrati pa sta si zaCela deliti vse več grdih očitkov. NiC Čudnega torej, Ce je mož čedalje večkrat »manjkal«, saj ni mogel veC prenašati hladnosti in mrtvila; sprva je zamujal zgolj zaradi ljubega miru, pozneje pa se je zgodilo, da se je ogrel za drugo. Enako bi se zgodilo vam, Ce bi si le dovolili njegovo svobodo in spremenili pri- silno sliko zveste, neskončno potrpežljive žene. A kljub temu vam ni treba biti v skrbeh; za vaju je še rešitev. Ce bi vajina zveza tako zaškripala, da je ne bi bilo mogoče veC rešiti, in bi mož v drugi našel tisto, kar pogreša pri vas, bi se že zdavnaj preselil k njej. Zanj ste še zmeraj prijateljsko zavetje in še zmeraj upa, da se bosta znova zbližala. A ne mislite si, da ga boste dobiti nazaj z očitki in ljubosumnimi izpadi; uspelo vam bo le tako, da mu pustite svobodo, da se najprej docela izživi, medtem pa se vi potrudite in si priznajte, da ste tudi vi nekoliko krivi za vajino odtujenost. Ko ga boste lahko sprejeti kot prijatelja, ne kot lastnino, se bodo med vama znova začele spletati globlje vezi. Njegova izkušnja z drugo bo koristila obema, saj bosta spoznala, da jamstvo trdnosti odnosa med partnerjema niso zgolj skupno družinsko gnezdece in skupne iluzije, ampak iskreno soočanje s svojimi težavami in težavami svojega bližnjega, še zlasti pa obojestranska pripravljenost za njihovo strpno, s prijateljsko naravnanostjo oplemeniteno reševanje. Ko bosta v miru razčistila s skupno preteklostjo in ugotovila, v cem sta grešila in zamujala, se bo odprlo novo poglavje vajinega skupnega življenja, polno medsebojnega zaupanja in človeške topline. Z vajinim zdravjem je v splošnem vse v redu, še bolje pa bo, Ce bosta'poskrbela za bolj naravno, biološko pridelano in brezmesno prehrano, za veC sprostitve in manj nepotrebnega sekiranja. Želim vama vse najboljše! Ljubezen Obiskujem fakulteto. Prijatelji pravijo, da sem zanimivo in prikupno dekle. Rada se zabavam, rada imam otroke in živali. Doma pa se kar naprej kregamo, največ zaradi Sole. Zanima me, ali bom uspeSno doštudirala. Bom Sla kmalu od doma? Po eni stmni si to zelo želim, po drugi pa vem, da bom pogrešala domače okolje. Močno sem se zaljubila v nekega fanta, z njim sem ■ preživela nekaj nepozabnih dni in noči, sedaj pa sem popolnoma obupana, ker mi je rekel, da je za zdaj konec, saj se mora posvetiti Študiju in nima časa za resno zvezo. Sedaj je na morju s prijatelji. Zanima me, ali bom s tem fantom kdaj skupaj. Je on pravi zame? Bova za vedno ostala skupaj? Se bom srečno poročila in imela otroke? Bom imela službo, prijeten dom in srečno družino? Benjamin: Seveda boš uspešno končala študij, kljub pritiskom staršev. V njihovih nezrelih očeh si žal še zmeraj otrok, ki potrebuje starševsko palico, tako dirigentsko kot kaznovalno. Ker ne zaupajo sebi in si potihem tudi priznavajo, da si življenja niso uredili tako, kot so želeti, se paC hočejo dokazati z uspehi svoje hčerke, zato se na vse kriplje trudijo, da jih ne bi »razočarala«. Ne upaj, da se bodo V Republiki odpiramo novo rubriko, namenjeno vsem tistim, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti še kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat ter jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se ne opira na varljive rekvizite kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in na telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, postavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike (s pripisom »Za Benjamina«), Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite Čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in Cimhitrejši odgovor, pa vam lahko videc Benjamin odgovori tudi na dom. spremeniti sami od sebe, lahko pa jih spremeniš ti. Ne s tem, da jim nasprotuješ in kljubuješ, ampak z odločnimi in samostojnimi dejanji, ki jim bodo za-. prla usta in jih prepričala, da prav dobro veš, da je življenje v tvojih rokah in da si se z vso odgovornostjo pripravljena spopasti tudi s posledicami svojih napačnih potez; Skratka: sledi svoji poti, staršem pa bodi v prvi vrsti prijateljica. Od doma boš vsekakor nekoč šla, Ce ne prej pa takrat, ko se boš odločila za skupno življenje s tvojim »princem«, zaradi katerega bodo starši nekaj Časa godrnjali, pozneje pa ga bodo malone vzljubili. Po mojem vide- nju tvoj princ ne bo fant, ki ga omenjaš v pismu, kajti med vama ni bilo resnične ljubezni; z njegove strani je bila vajina zveza kvečjemu avantura, s katero se je potrdil pred seboj in svojimi prijatelji. Zveze s teboj gotovo ni prekinil zaradi'studijskih obveznosti, to je bil zgolj izgovor. Ljubezen ne more ovirati volje do študija, kvečjemu jo vzpodbudi. Pripravi se za nova poznanstva, razočaranje s študentom pa naj ti bo šola: ne sodi drugih po žaru svoje zaljubljenosti, ampak po njihovih dejanjih. Cez leta te vidim srečno poročeno, v družinskem gnezdecu, v katerem ne bo manjkalo otrok. Vso sreCo ti želim! ANEKDOTI O Nikoli Tesli... Sloviti učenjak, elektrotehnik in fizik Nikola Tesla je bil tudi odličen matematik in izkoristil je vsako priložnost, da bi svojo nadarjenost tudi na tem področju uporabil. Kadar je stopil v gostišče na kosilo, ni pojedel juhe, dokler ni preračunal količine tekočine na svojem krožniku. Cenil je dober zrezek, še bolj pa priložnost, da je izračunal njegovo prostornino. Nekoč so mu kot poobedek prinesli sadno solato; vsak košček sadja je imel drugačno obliko in velikost. Tesli so se zaiskrile oCi: zdaj je imel kaj izračunati - prava paša za matematika! Ko je bil Cez četrt ure se vedno nagnjen nad beležnico, je pristopil natakar: »Ali vam sladica ne ugaja?« »Ne ugaja?« je dejal Tesla, ne da bi odvrnil pogled s svojih zapiskov. »Prav nasprotno - sploh ne bi mogla biti boljša!« ... in vojvodi Vendomu Tajnik francoskega vojvode Vendoma je bil neki Campi-ston. General je dobival toliko pošte, da se tajniku ni dalo več odgovarjati na vsa pisma, zato jih je zažgal takoj, ko so prišla. Nekega jutra je prišel v tajnikov urad vojvoda Vendome z nekim prijateljem in videl, kako je Campiston ravno vrgel v ogenj kup pisem. »Ne smeva motiti tajnika,« je rekel vojvoda, »ravno se ukvarja z mojo korespondenco.« SKANDINAVSKA KRIŽANKA 332 ANG. FILMSKI REŽISER VOJAŠKA PRED- HODNICA ZENA GORBAČOVA KWAME NKRUMAH SLOV. TISKARSKA DRUŽINA SLIKA NA TV EKRANU NAVEDEK CITAT MOST V BENETKAH SANDI ČOLNIK HIMALAJSKA KOZA SIN SINA ALI HČERE LIT. JUNAK BEWDER AVTOR: BRANKO KOZULIC NEMŠKO MOŠKO IME PIANIST BERTONCELJ OSKRBNIK TUJEGA OTROKA PAVIA ROVAN PREDEL V BOHINJU REKA V ANGLIJI ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA OBRT ZA POLAGANJE PARKETOV PRIPRAVA ZA RIBOLOV EGIPTOVSKI KRALJ - OZNAČBA ZA LUTERANSKO CERKEV JEZERO NA KITAJSKEM GRŠKA FILOZ. SOLA KEMIJSKI ELEMENT IRul STAR SLOVAN PISATELJICA NIN RIM BOG. JEZE REALNO BIVAJOČE BITJE SLOV. SMUCISCE NERED ROMARSKO MESTO V ITALIJI STARO HRV. MESTO BREZBARVEN PLIN TURSKI VELIKAS VOJAŠKA STOPNJA OBLIKA DIAMANTA LUKNJAČ LUKNJA V INDUI SKLAD. TEODORAKIS PETER PEARS GARANJE GLIADE KRATEK LETALSKI NAPAD BEOGRAD IVAN MINATTI POPEČEN KRUH PTICA IZ RODU URANOV ZANOS TONE GASPERIC DEKLE DEL TELESA DEL SKELETA EKVATOR SKAND. MOŠKO IME REKA V FRANCIJI RIMSKI NARAVOSLOVEC 100 m2 NATKO NODILO DALM. ZENSKO IME DIAPOZITIV SLOV. IGRALEC (IVO) BRIT. NOBELOVEC ZA MIR (JOHN B.) KABEL IZ DVEH VODNIKOV LANTAN KALCIJ BELA SUŽNJA V HARLEMU PREB. SKANDI- NAVIJE URBAR POLITIK SMITH / HAREM VNVN3Z ‘N VI ‘tKLLSVIADi ‘DaAVNIONVNS ‘v>isnvao ‘laavn INTVIS5IVOH 'trao ‘via ‘HV ‘3TSI ‘MINA V« ‘01 ‘VMV3S ‘ISVOl ‘MI ‘OH ‘V30HIM ‘dd ‘VNIVd ‘OVld ‘NIN ‘SOVM ‘VTOOM ‘SN3 ‘INV ‘IiNHirm ‘V333 ‘IVI ‘A3MH30 VMS -NV0I330NVA3 ‘VNfldHVH ‘OA1S -dVIHMMVd :OUABJOpOy\ ••A3LLIS3H PORTUGALSKA / EVORA Eno najstarejših mest na Iberskem polotoku Od leta 1986 na Unescovem seznamu svetovne dediščine Evora, eno izmed najstarejsih mest na Iberskem polotoku, leži 145 kilometrov jugovzhodno od portugalske prestolnice Lizbone. Tu je bilo dolga stoletja umetniško, kulturno in politično središče, kamor 80 Se posebno med 14. in 16. stoletjem radi zahajali takratni vladarji. V tem Času je bila Evora drugo najpomembnejše mesto v kraljevini, takoj za Lizbono. Tu so ustvarjali veliki slikarji, kiparji, arhitekti in drugi umetniki. Zgovorne sledove so v mestu pustile tudi različne civilizacije, ki so si podajale ta konec Iberske-§a polotoka v preteklih stoletjih. Mesto je bilo precej poškodovano v času španske in francoske okupacije in vse od 19. stoletja je njegova pomembnost vedno bolj" izgubljala na veljavi. Sele Po revoluciji leta 1974 so jepote Evore vnovič zaCe-h odkrivati tuji obiskovalci z vseh koncev sveta. Lokalne oblasti se danes' zavedajo priložnosti, ki jo Ponuja turizem in dobro skrbijo za ohranitev in obnovo starih hiš, cerkva, obzidja in rimskih izkopanin z enim izmed najbolje ohranjenih templjev na Portugalskem. Tako ni Čudno, da se Evora od leta 1986 nahaja na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Pomembno središče še danes obdajajo ostanki treh večjih obzidij, za katerimi se prepletajo slikovite ozke ulice. Najstarejši del zidov so zgradili že Rimljani in ga kasneje utrdili Arabci. Precej bolje je ohranjeno novejše obzidje, ki ga je začel graditi Alfonso IV. in za katerega je bilo porabljenega tudi precej materiala iz predhodnega obzidja. Dokončno zgrajeno je bilo dolgo dobre štiri kilometre, deset vhodov v mesto pa so branili s štiridesetih obrambnih stolpov. Sest vhodov in šestnajst obrambnih stolpov se je ohranilo do današnjih dni. Najbolje pa je ohranjeno zadnje obzidje, ki je nastalo v Času vladavine kraljev Joaoa IV. in Al-fonsa VI. Creprav se Evora nahaja razmeroma daleč od morja, sredi nekam enolične ravninske pokrajine prepredene z velikanskimi polji in nasadi plutov-cev, se veliko turistov potrudi narediti velik ovinek v notranjost. Nekaterim mesto služi kot nadvse prijeten postanek na poti proti Španiji, katere meja se nahaja nekaj več kot sto kilometrov vzhodneje. V mestno obzidje se je mogoče pripeljati skozi enega izmed starih vhodov, za katerim se pred presenečenimi obiskovalci odpre pravi labirint ozkih ulic, na katerih je čutiti šarm burne preteklosti. Kljub pretežno enosmernemu prometu si je težko zapomniti, od kod prihajaš in še težje, kje si pustil svoj avto. Zato si je najpametneje priskrbeti zemljevid mesta, ki jih delijo na osrednjem trgu uradi s turističnimi informacijami. Sele na papirju se pred turisti razkrije prepletena podoba mesta, katerega ulice se bolj ali manj stekajo v središče. Tu je navadno tudi največ obiskovalcev, ki med opoldansko vročino posedajo v senci starih hiš ali klimatiziranih restavracijah. Igor Fabjan MODRE MISLI Tri čaše, že si rekel zbogom križu, tri vrče, že si blizu paradižu. LiTaiPo Pozdravljen, razum, kdo ve, kdaj se bova spet srečala, je rekel pijanec in vstopil v krčmo. italijanski Kamor vrag ne more osebno, tja pošlje vino. židovski Fot°grafiji: I. Fabjan BELIZE Celinska dežela z otoško karibsko kulturo® Mesto Xunantunicha se je verjetno lahko v Času svojega brstenja po le-P°ti in urejenosti primerjalo z enako velikimi uiajevskimi mesti Srednje Amerike. Vendar je danes nepoučeni popotnik v antičnih mestih Belizeja, ki je za seboj že zapustil restavrirane zgodovinske ostanke Mehike in Gvatemale, precej razočaran. Skrivnost je v načinu restavriranja. Medtem ko v Mehiki arheološka mesta odkopavajo ter najdene kamne pridno zlagajo v nove celote, v Belizeju samo ohranjajo odkrito. Celotna dejavnost vzdrževanja razvalin je le košnja trave in obramba mesta pred zelenim sovražnikom - džunglo. Tak način pristopa k ar- heologiji je lahko rezultat drugačnega razmišljanja, druge filozofije, vendar gre v primeru Belizeja verjetno za problem denarja. Dežela, ki v celoti premore prebivalcev samo za skromno mesto in eno cesto, ki povezuje Gvatemalo z Mehiko, si pač ne more privoščiti prestižnih in dragih arheoloških projektov, ampak deluje v svojih mestnih okvirih. V državi sta urejeni samo dve majevski mesti, ki sta v bližini glavne ceste. Gotovo je teh mest v okrilju neprehodnih gozdov in močvirij več, vendar pa se je država začela zanje zanimati šele v zadnjem času, ko je zaživel mednarodni načrt Pot Majev’ za ohranitev indijanske kulture, zgo- dovine, narave... Njihovo navzočnost zazna izkušeno oko iz zraka, in sicer po nenaravnih gubah goste zelene preproge in po drevesnih vrstah, ki so jih gojili starodavni Maji. Cena izkopavanj in nedostopnost mest so verjetno glavni vzroki, da ne začnejo večjih raziskav. Res pa je tudi, da arheološko mesto, v katero ne pridejo novi prebivalci in turisti, nikoli vnovič ne zaživi. Narava hitro vzame, kar ji je človek iztrgal, to se je v Belizeju že zgodilo. Žalostno pa je, da arheologe skoraj praviloma prehitevajo plenilci grobov. Ti dobro opremljeni roparji, tudi helikopterji niso redkost, puščajo za seboj nepopravljivo škodo. V novejšem času sku- šajo oblasti v bližini takih krajev organizirati nov način turizma. V bližini razvalin postavijo preproste bungalove, nato pa petične turiste s helikopterji vozijo opazovat neokrnjeno naravo, raznoliki rastlinski in živalski svet. In Belize ima tu veliko za pokazati. Število različnih vrst ptičev je večje, kot jih premoreta vsa Kanada in ZDA skupaj. Tako so starodavna mesta zopet obljudena in zaščitena pred roparji na naravi najbolj prijazen naCin. In prav narava je tista, za katero kaže Belize zdravo skrb. Prebivalci optimistično in upravičeno menijo, da je to njihovo naj-veCje bogastvo. Janez Jakič (Se nadaljuje) Pasje popoldne A.. SREDISCE SREOISCE ANTICIKLONA CIKLONA JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA OKLUZUA PLIMOVANJE Danes: ob 1.05 najvisje 18 cm, ob 7.09 najnižje -35 cm, ob 13.59 najvisje 39 cm, ob 20.39 najnizje 21 Tutri: ob 2.03 najvisje 8 cm, ob 7.47 najnizje -24 cm ob 14.52 najvisje 35 cm ob 22.12 najnizje -21 cm Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden, le pri najbolj občutljivih ljudeh se bo pojavljala zaspanost in se bo povečala zelja po počitku. V0X POPULI V hroscevem letu je mnogo dežja. » & Pri pogovoru in Šahu je vazno srečno začeti. V j k r-| »plinska celica« CIUDAD DE MEXICO - Mehiške oblasti so v glavnem mestu sprejele prve ukrepe za omejitev onesnaženosti, ker so v ponedeljek zabeležili Čezmerne koncentracije ozona. Analize so dokazale, da je v spodnjih plasteh ozon dosegel kar 295 točk IMECA (mestni indeks kakovosti zraka). Svetovna zdravstvena organizacija pa navaja dopustnost do 100 točk IMECA, prek tega praga pa so koncentracije ozona škodljive. Mehiške oblasti so najprej prekinile asfaltiranje cest, iz prometa umaknile službena vozila in za 40% znižale proi- zvodnjo v onesnažujoči industriji. Za zdaj niso sprejeli ukrepov o prepovedi osebnega prometa, ki je po mnenju strokovnjakov glavni krivec za tako onesnaženje, saj bi to povzročilo pravo revolucijo. Ze sedanjih prekomernih koncentracij ozona naj bi bile posredno krive številne demonstracije, ki so povzročile zastoje v prometu, s tem pa čezmerno onesnaženje z izpušnimi plini. Ozon nastaja zaradi tako imenovanega fotokemicnega onesnaženja, ko sončni žarki dušikove okside in aromatske ogljikovodike, ki prihajajo iz izpušnih cevi, spremenjajo v strupeni ozon. Kitajski absurdi PEKING - Zveni skoraj neverjetno, a v Kitajski gospodarskih reform se lahko zgodi, da komu zavrnejo pro- ; šnjo za službo, ker je elan vladajoče KP Kitajske. To se je v Šanghaju zgodilo 25-letnemu Yu Jiangshunu, ki je iskal zaposlitev pri nekem zasebnem podjetju za elektroniko. Jiangsun je izpolnjeval vse pogoje za zaposlitev, a zaradi svojega izvirnega greha (članstva v KP Kitajske) je bil ob službo. Seveda je bil prositelj nemalo presenečen, ker je doslej veljalo pravilo, da imajo elani partije prednost. Specialci Ob perujskem državnem prazniku so paradirali tudi specialci, oboroženi s »sodobnimi« samostreli (AP) Zan šest mrtvih KAIRO - Zaradi kokosi, ki je padla v vodnjak v zgornjeegiptovski vasi Sohag (500 km južno od Kaira), je življenje izgubilo Sest elanov neke družine. Kot je zapisal včerajšnji Al Ahram, se je v vodnjak po kokoš najprej spustil gospodar, nato sta mu na pomoC priskočila brata, po lestvi se je spustila še sestra in dva bratranca. Vaščani so nato poklicali gasilce, ki so iz vodnjaka izvlekli Sest trupel in živo kokos. sso-kcsi! astme NEW DELHI - Banglade-škim študentkam je po več kot dveh letih protestov končno uspelo, da so akademske oblasti preklicale tako imenovani zakon zatona, po katerem so se morale vrniti v študentske domove ob zatonu sonca. Sedaj se bodo lahko vračale dve uri kasneje. I rakete m mdmr-:-- HELSINGBORG (ŠVEDSKA) - Policija je v Hel-singborgu aretirala dva člana motociklističnega kluba Bandidos, ki sta obtožena, da sta s protitankovskim raketome-talcem streljala v rivalski motociklistični klub Mc Sweden. Njihov predsednik je bil 17. julija žrtev zasede, ko se je z motorjem peljal po neki Švedski avtocesti pri Stockholmu. Kljub neprebojnemu jopiču so ga neznanci ubili. LONDON - Britanski pivovarji si manejo roke (na sliki AP), saj so ob letošnjih rekordnih temperaturah rekordne tudi prodaje piva. Seveda zdravniki odsvetujejo alkoholne pijače v boju proti dehidraciji, a pivo je navsezadnje lahko prebavljiva »tekoča hrana«, ki ne povzroči takih nevšečnosti kot težko prebavljivi hamburgerji in peCeni piščanci ameriškega Midvvesta. Meteorologi pa britanskim in evropskim pivovarjem napovedujejo nove poslovne uspehe, saj se je nad Otokom temperatura že začela ponovno dvigovati; celino bo toplotni val dosegel že danes, srednjo Evropo pa jutri.