Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva« dnevna sinžba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljub-Ijana št. 10.650 in 10.349 za mserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprav«: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Kam drvi Evropa? (K preganjanja našega tezi ha) Sodobni omikani svet se počasi pogreza v paganstvo. Vendar pa je na primer paganski Rim ohranil in gojil naravni nravstveni zakon in priznaval naravno pravo, ki sloni na nravstvenih normah, položenih od Stvarnika v človeško bit. Tako zasebno življenje rimskega pagana kakor politiko države je v večji ali manjši veri prešinjalo spoštovanje do božestva in kršitev temeljnih zakonov naravnega prava se je smatrala v vsakem slučaju za greh. Načelo, da je treba imeti obzira do podvrženih — parcere subjectis — se je v glavnem čuvalo in Rimljani so jezik, vero in običaje podoložnih narodov puščali pri miru. Današnji fašizem pa, ki je vrhunec vseh zmot, katerim je zapadel omikani svet, odkar se je odvrnil od živega in dejavnega krščanstvu, je zavrgel tudi norme naravnega prava ter je s tem padel globoko pod stopnjo starega paganstvu. Fašizem, ki se Kakor kuga širi po vseh deželah Evrope, taji vse nravstvene zakone, izvirajoče iz božjega bita, ki je vsemodri razum in najsvetejša volja, pn izvaja vse »pravo« iz pasme, to je iz tega, kar on smatra kot nujno zahtevo in potrebo plemena ali naroda, razumljenega kot živalsko bitje, neodvisno od vsakega večnega in osebnega Boga postavodajalca. Vrhovni urejevalec človeškega življenja ni več kakšen vse ražumno stvarstvo, vse človeštvo obsegajoč in za vse narode brezpogojno obvezen nravstven pricip kot izraz od Boga hotenega vesoljnega reda, ampak tako-zvani življenjski nagoni pasme, ki se hoče na škodo drugih brez ozira na karkoli in kogarkoli uveljaviti, razširjati in vse sebi podjarmiti kot suženjsko orodje svojih pasemskih instinktov. Ni ga filozofa v starem veku, ki je praktično v politiki velikokrat grešil proti božjim zakonom naravnega prava, ki bi si bil upal to prakso zagovarjati in utemeljevati s kakšno teorijo, kakor to dela sodobni fašizem. Mislimo, da ni zgovornejšega dokaza, kakor je ta, za dejstvo, koliko globlje je »kulturni svet« padel od starega grškega in rimskega pagan-stva, ki nam je dalo Platona in Aristotela, učitelja božanskega etičnega reda človečanstva, dočim nam je dal moderni fašizem Gentileja in Rosonberga, zasnovatelja pasemske »morale«, ki temelji v krvi, v »klicu krvi« in v njenih osvajalskih nagonih ... Da spričo take pasemske morale, s katero simpatizirajo nekateri tudi pri nas, misleč, da je sele to pravi in polnovredni nacionalizem, ne more obstojati kakšno naravno pravo narodnih manjšin, je po sebi umevno. Po fašističnem moralnem in političnem redu ima, logično do konca mišljeno, pravico do obstoja en sam narod, ki bo po svoji številčni ali fizični moči in brezobzirni brutalnosti pogoltnil vse druge na svetu. Ker pa to ni mogoče in bodo vedno ostali narodi, ki se ne bodo dali drug od drugega požreti, si bodo razdelili svet nekateri najmočnejši narodi na podlagi raznih »paktov«, slonečih na načelu do ut des. Vsi drugi pa morajo biti pogoltnjeni in morajo izginiti, kakor mora izginiti vse, kar je na poti mololiu fašističiio-nncionalne države, pa naj bo še tako utemeljeno v naravnem pravu. Pojem in fakt človečanstva kot najvišje enote med seboj vzajemnih in k enemu najvišjemu moralnemu, kulturnemu in političnemu redu stremečih narodov spričo naraščanja fašizma, v katerem humanitela niina mesta, zbledeva in izginja, kakor zbledeva princip osebne svobode, osebnega dostojanstva in pravic človeka in pravic posameznih naravnih družabnih edi-nic, rodbine, občine, deželanov in tako dalje, ki se žrtvujejo načelu fašističnega uuitnrizjna. Vsi ena suženjska masa, ki jo vodi mistični bog pasme, duce! In tako naj izginejo druga za drugo tudi narodne manjšine, ki so dozdaj v teoriji pa več ali menj tudi v praksi uživale nekatere temeljne pravice, posvečene po neštetih filozofskih in političnih sistemih, mednarodnih običajih in pogodbah ter slovesnih izjavah liberalnih državnikov. Danes je vse to, na kar je omikano človeštvo prisegalo še nedavno, s čimer se je svojčas utemeljevala borba krščanske in kulturne Evrope zoper Turčijo, ki je davila male narode na Balkanu, kar so zapisali na svoje bojne zastave zavezniki v svetovni vojni — danes je vse to zavrženo med staro »demoliberalno« šaro, je znak »slabosti« in »kužnih moralnih bacilov krščanstva iz Judeje«, vere »demoralizujočega usmiljenja in vsebratstva«, da se poslužimo fašističnega slovarja. Danes so narodne manjšine obsojene v smrt in njihova obramba osmešena, ker so osmešena moralna načela krščanstva, demokracije in človečanstva sploh. To bridko dejstvo nam je posebno stopilo pred oči, ko sni o brali spomenico nemških in jugoslovanskih katoličanov v Italiji, predloženo katoliškemu kongresu nn Dunaju. Prišli smo tako daleč, da se fašizem ne ustavi niti več pred pragom cerkve, v kateri se odigrava najsvetejša nadnaravna plat človeškega življenja, tičoča se odnosa posamezne duše in duše naroda do božestva, o čemer je vedno in povsod odločala samo Cerkev. Od tega, da človek ali narod ne sine častiti niti Bogu v svojem jeziku, v katerem se njegova nabožna in etična čuvstva najgloblje in najpristneje izražajo, pa do tega, da se prepove izražanje misli in čuvstev v lastnem jeziku tudi med štirimi stenami doma. kjer se odigrava najintimnejša naravna plut življenja, je samo še en korak! Kam bo prišlo omikano človeštvo, ako bo nadaljevalo po tej poti? Ako bo duce, Fiihrer, državna oblast posegala celo v ta svetišča? Ako ljudje ne bodo smeli niti več na glas misliti in dajati izraza svojim najsvetejšim prepričanjem in najlepšim čuvstvom v jeziku svoje matere in svojih očetov, svoje narodne biti? če je temu tako, potem ni sploh sveta nobena stvar več, ne Bog, ne zakon, ne narod, ne tradicija, ne mati in oče, ne ljudstvo, nc zemlja — nič! -ampak je sveta in absolutna samo volja kakšnega tirana in njegovih pretorijnncev ter njihove pasemske teorije, človeštvo, ki bi sc taki Knez Starhemberg izziva in grozi Fašizem v Avstriji ? Nemci in Italijani odobravajo Dollfussa skušajo brutalno potisniti na opolzko pot fašističnih nasilstev Gradec, 15. septembra. (Od našega dopisnika) Starhembergove besede, s katerimi je označil obnovo avstrijske države kot posledico predhodnega fašiziranja vsega javnega življenia v Avstriji, so tukaj na Štajerskem, v deželi dT. Rintelena, ki je bil poslan za avstrijskega poslanika v Rim, in ki je odkrit pristaš sporazuma z Nemčijo, zadele na mnogo bolj poslušno občinstvo kakor drugod. Štajerski Heimvvehr, najbolj organizirani del Star- Knez Starhemberg, ki hoče pofašistiti Avstrijo. hembergovega pokreta, je pa tudi najbolj radikalen in najbolj dostopen, da ne rečemo najbolj navdušen za ideje hitlerjevstva. Saj še ni dolgo tega, ko se je nemški državni minister upal javno po graških ulicah delati propagando za priključenje Avstrije k Nemčiji in k popolni spojitvi avstrijskega Heim-wehra in nemškega hitlerizma. Gradec je v tem oziru mnogo boljša opazovalna točka, kot pa katerokoli drugo mesto avstrijske republike. In odkrito rečeno, name je napravil Starhembergov načrt, podjarmiti vso Avstrijo fašizmu, nasloniti vso državno oblast na fašistične Heimvvehrovce po zgledu italijanske milice tem mučnejši vtis, kolikor večje je bilo navdušenje zanj v graških nacionalističnih krogih in ker smo vsi čutili, da prihaja mladi knez naravnost iz Italije, kjer je dobil nekaj naukov, pridno sedeč ob nogah svojega mojstra — Mussolinija. Brez vednosti dr. Dollfussa Mi imamo tukaj tudi vtise, to lahko trdim brez strahu, da je Starhembergov govor šel brez vednosti zveznega kanclerja mimo dr. Dolliussovih namenov in napovedal reforme, ki jih dr. Dollfuss sam ni imel pred očmi, ko je oznanjal obnovo Avstrije na stanovski podlagi Zdi se, tako govorijo tukaj, da je bil Starhembergov udarec samovoljen sunek, dobro preračunan, da dr. Dollfussa, Vau-goina in druge člane, vlade s silo potisne na opolzko pot fašizma, ki so se je s takšno doslednostjo in energijo do sedaj otepali. Kako si je drugače tudi mogoče misliti, da bi bile velesile dovolile pomnožitev avstrijske redne vojske s 30.000 miličniki, če bi bile iz Dollfussovih in Vaugoinovih izjav mogle razbrati, da bodo enkrat na razpolago le Heimvvehrovski milici? Z drugimi besedami rečeno, zvezni kancler noče predasti oblasti Heimwehru in Starhembergov predrzni govor je imel samo namen, da kanclerja izza hrbta potisne na pota politike, ki nasprotujejo njegovemu značaju in njegovi drž. zamisli. Kajti, tudi to moram pristaviti, Štajerska, to je ^dežela nemško nacionalistično usmerjenega Heimvvehra in dežela germanofila dr. Rintelena, ima glede sedanjega boja med Avstrijo in Nemčijo nekoliko drugačno mnenje, kot pa recimo obdo- trioIROJ^-cbvi! 41 t^odukufaStfh. t w tK&itsn^^ / ideji in takemu »redu« pokorilo, bi ne bilo več človeštvo, obdano z večnim moralnim dostojanstvom, ampak le slučajno z razumom obdarjena živalska čreda, ki svoj razum izrablja v naj večje zločine nad seboj in vsem svetom zo-petiicin u barbarstvu zapadli potomci nekdaj visoko kulturnih narodov. Upamo in trdno verujemo, da tako daleč ne bo prišlo in da bo nastopil preobrat, ko se bo Evropa znašla tik pred brezdnom. Zakaj tako barbarsko postopanje z narodnimi manjšinami onemogočuje vsako ureditev Evrope, vsako pomnjenje in upostovitev normalnega gospodarskega življenja — ako se omejimo edinole na ta vidik, s katerega menda tudi fašistična Italija gleda evropsko in posebie podonavsko vprašanje. Kako nnj se ustanovi mirno sožitje in kako naj se uredi sporazumno politično in gospodarsko sodelovanje med državami srednje Evrope, ko pa ima vsaka svojo narodno manj smo v drugi državi, ko vsi ti državni in narodni navske province ali Tirolska. Štajerci in z njimi kajpada Korošci nikakor ne priznavajo, da se bije boj okrog vprašanja Anschlusa, ampak da se Avstrija bori proti izravnanju z Nemčijo, proti »Gleich-schaltungi«. Anschlus bo že prišel, kadar bo čas za to, treba se je otepati samo hitlerjevskega prisilnega jopiča. Tod a fašiziranje Avstrije pod vodstvom Star-hembergovega Heimvvehra — poudarjam še enkrat, da dr. Dollfuss tega skoka miadega, vročekrvnega kneza ni predvidel in ga ne odobrava — prihaja lepo v račun štajerskih oddelkov Heimvvehra, ker fašistična Avstrija, ki bi se z vso silo vrgla na marksizem in ga skrušila, kot se je zgodilo v Nemčiji, bi se dejansko in brez sodelovanja hitlerjevske stranke preuredila čisto v nemškem Stilu in tako žela odobravanje germanov iz rajha. Fašistična Avstrija bi bila minijatura hitlerjevske Nemčije. In nekega dne bi meje padle same od sebe, kakor izginejo med dvema posestnikoma, ki na isti način obdelujeta obmejna polja. Za sedanji mednarodno-politični položaj bi pa zadostovalo, da bi bil volk (Nemčija) sit in koza (Avstrija) cela, velesile pa pomirjene in avstro-nemški spor, ki ga tako spretno poravnava Italija, spravljen s sveta v splošno zadovoljnost vseh interesiranih. Moji vtisi se potrjujejo tudi od opazovanj, ki so jih napravili drugi poznavalci hitlerjevskega pokreta, posebno pa izjave podkanclerja inž. Win-klerja, ki je iskreno pripravljen sodelovati s kan- clerjem dr. Dollfussom na programu, ki ga je orisal, ki pa se kategorično upira zamislim kneza Star-hemberga, da izvede tiho »Gleichschaltug« s pomočjo fašizma v Avstriji. Menda se motim, če napovedujem za bodočnost najenergičnejši odpor avstrijske fronte to je dr. Dollfussa in Vaugoma, proti brutalni ofenzivi, ki jo je začel razvijati Starhemberg in v kateri hočejo stati njegovi pristaši na Štajersltem in na Koroškem v prvih strelskih jarkih, ker upajo, da bodo na ta način najlaže in najhitreje prišli pod kljukasti križ hitlerjevske pasemske Nemčije. Iziava nemškega zun. ministra Dunaj, 16. sept. b. Včerajšnjo izjavo nemškega zunanjega ministra von Neuratha, ki jo je dal zastopnikom inozemskega tiska, živahno komentirajo vsi avstrijski listi. Neurath je rekel, da za nemško državo predstavlja Avstrija del samega nemškega naroda ter radi tega ne more nihče zahtevati od Nemčije, da ostane brezbarvna radi dogodkov v Avstriji in da celo s simpatijo gleda na sedanji avstrijski režim, ki s silo zavira vsenem-ški pokret. Narodnosocialistični pokret v Avstriji bo zmagal in bo po zmagi spoštoval tudi obveznosti, ki jih ima Avstrija. Nemška vlada se ne želi vmešavati v notranje avstrijske zadeve, odločno p aodklanja, da bi se tuje države vmešavale v odnose med Nemčijo in Avstrijo. Ing. Sch. Titulescu v Ljubljani Na potu na sestanek Mate zveze v Sinaji Ljubljana, 16. sept. Preko Trsta se je ob 19.15 z brzovlakoin pripeljul v Ljubljano romunski zunanji minister Titulescu. Na kolodvoru ga je pozdravil tukajšnji romunski častni konzul g. ing. Jelačin Milu-tin. Ker je odhajal g. zun. minister z tnona-lfovskim brzovhikom ob 20.05 in je imel na razpolago okrog 45 ■ninut časa, si je nv svojo željo prvič ogledal Ljubljano, in sicer peš. šel je po Mikloši-čovi cesti mimo nebotičnika na Kongresni trg, kjer si je ogledal Ljubljanski Grad, kateri jc bil slučajno razsvetljen. Bil jo zelo zadovoljen in izrazil ve- liko veselje, da si jo lahko ogledal to lepo mesto ravno ob priliki, ko se proslavlja 25-lctnica junaških bojev slovenskega naroda proti osvajajočemu gormanstvu. Titulescu je izjavil, da se z vsem ljudstvom klanja spominu teh žrtev za narodno svobodo. Ker igra zunanji minister Romunije prvovrstno vlogo v sedanjih diplomatskih pogajanjih tako v pogledu ureditve Podonavja kakor tudi z ozirom ua pomiritev Balkana, so sc mu pri tej priliki stavila tudi nekatera politična vprašanja o ciljih, ki jih zasleduje. Minister Titulescu je' ljubeznivo odgovoril, da ne more in nc sme prejudicirati sestanka zunanjih ministrov držav Malo zveze, ki je sklican za 25. septembra v Sinajo v Romuniji, in da želi najprej informirati o svojih vtisih in o svojih načrtih svojega odličnega in dragega tovariša, zun. ministra Jovtiča. V glavnem izpove lahko samo toliko, da se položaj razvija ugodno za vse tri zaveznice Male zveze, ki se bodo po pretreslja-jih, ki so jih junaško prebredle. konsolidirale in postale faktor miru in gospodarskega napredka v Podonavju in na Balkanu. Smodnišnica zletela v zrak Dva vojaka in ena kmetica ubiti, trije ranjeni Belgrad, 16. sept. (a) Včeraj 15. t. m. se je pripetila v Mostarju eksplozija v vojaškem skladišču v okolici mosta, kjer se nahaja skladišče gradbenega smodnika. Dva vojaka sta pri tem našla smrt; eden izmed njiju se je v trenutku eksplozije nahajal v skladišču, drugi jc bil pa na straži pred skladiščeni. Razen tega je ubilo tudi neko kmetico, ki je ravno šla mimo skladišča, tri druge jc pa ranilo. Zaradi hude detonacije so popokala stekla na oknih sosednih hiš. Po dosedanjih ugotovitvah je mogla eksplozija nastati edino zaradi nepazljivosti vojaka, ki se jo nahajal v skladišču, bodisi, da si je prižgal cigareto,, bodisi. da je z okovanim čevljem stopil na kakšno zrno smodnika, kar jc po sodbi strokovnjakov takisto moglo povzročiti eksplozijo. Madjarski vrtinec Kanya ob I ubija gospodarsko sodelovanje s sosednimi državami Belgrad, 16 sept. m. Iz merodajnih češkoslovaških in madjarskili diplomatskih krogov se čuje, da je hil madjarski zunanji n ir.ister Kanva povabljen v Pariz sporazumno z državami Male zvezo in da je potovanje Kanje lr del širokopoteznogu političnega podjetja, ki ga ie Francija dogovorno z Italijo zasnovala glede obnovo r.ezdravegi Podonavja. Predvsem pa sc je menda trudila češkoslovaška vlada, da pripomagii do tega sestanka ined Kanvo in Paul-Boncourjem, ker pričakuje praška vlada, du se l>o Paul-Bonrourju posrečilo, da vzpo- organizmi segajo intimno drug v drugega, ko obstojajo med njimi nepretrgljivi naravni moralni in kulturni stiki ter gospodarski interesi? Če pn se narodne manjšine trnktirajo kakor brezpravni aglomerati, če se s tem kruto žalijo narodna čuvstva njihovih rojakov v drugih državah, če se moralni principi mednarodne skupnosti, spoštovanja in pravicoljubja tako strašilo teptajo iu tako brezobzirno kršijo! In kako je mogoče sploh misliti na kakšen resnično prijateljski pakt med Italijo in Jugoslavijo, ki je najbolj prizadeta po takem postopanju s pol milijona svojih bratov v Julijski krajini? Mislimo, da bi že samo taki razlogi čisto praktične in oportiinistične narave morali nagibati našo sosedo na zapadli k resnemu razmišljanju, da ne govorimo o principih člove-čanske morale, pravice in natiirnegn prava, če bo fašizem nadaljeval po sedanji poli. ne bomo nikoli prišli do miru in reda ne v Podonavju ne v Evropi spioii. stavi najpreje normalne gospodarske odnose med Coškoslovaško in Madjarsko in da sc nada.jp preštudirajo možnosti širšega sporazuma Madjarske z njenimi sosedi. Baje je prispelo na tukajšnje zunanje ministrstvo poročilo iz Pariza, da se je Ka-nya izjavil pripravljenega skleniti j. vsemi sosedami posamič a ne s skupinami, kot je Mala zveza zelo ugodne trgovinske pogodbe. Vaš dopisnik se' je informiral na merodajnem mestu, a ni mogel dobiti nobene potrditve te sicer zelo zanimive vesti, ceš. da v našo državo do sedaj še ni uradno prispel kakšen predlog, ki bi odgovarjal omenjeni vesti in da se Im>.1o zunanji ministri Male zveze na sestanku v Sinaji o tem v podrobnostih razgovar-jali, ker bodo takrat že znani uspehi pogajanj ministra Kanve s francosko vlado, Pariz, 16. sept. (a) Kanya bo odpotoval iz Pariza na,brž že v ponedeljek in se vrni! v Budimpešto. t od konec meseca pojde v Ženevo, sredi oktobra pa namerava potovati v Turčijo. Papen v Budimpešti Budimpešta, 16. sept. (a) Danes (e prispel v Budimpešto podkancler nemške vlade von Papen. 1 opoldne se odpelje v Kiraly Szallas, kjer se bo udeležil lova, ki ga priredi njemu n» čast predsednik vlade Gombos. Na iov jc povabljenih tudi veC članov madjarske vlade. Papen se vrne v Budimpešto najbrž že v ponedeljek, da počaka povratka zunanjega ministra Kanyje, ki sc zdaj mudi v Parizu. Pred odhodom z Madjarskega bo Panna s^vre-jel tudi regent Horty, Krizev pot našega narodnega boja ... Pred 25 teti sta bita ustreljena Ivan Adamič in Rudolf Lunder Slovenski narod se klanja spomina svojih žrtev Danes 'proslavljamo žalostni jubilej tiste krvave septemberske nedelje, ko sta v Ljubljani padla kot žrtvi pobesnele avstro-ogrske soldateske dva mlada slovenska fanta in orosila s svojo krvjo naša tla. Kri je tekla pred 25 leti v Ljubljani in s krvjo si je tedaj slovenski narod zapisal v zgodovino svojo odločno voljo, da prične svojo zadnjo končno fazo v borbi za dosego svoje narodne svobode. Kakor je spomin na 20. september 1908, ki ga Ljubljana proslavi, žalosten, vendar pa je tudi svetal, zakaj ravno krvavi dogodki meseca septembra 1908 v Ljubljani v zvezi z dogodki 12 dni poprej v Ptuju ter v drugih slovenskih mestih, so zbudili v slehernem Slovencu, ki je morda še upal na pravičnost Avstrije v narodnem oziru in na državljansko enakopravnost pred zakonom, spo-zjianje, kako je bilo to vse le iluzija, s katero je hotela Avstrija uspavati Slovence in omogočiti germanizacijo našega naroda in naših krajev. Srtreli v Ljubljani so razbili tedaj zadnje upanje slovenskega naroda v možnost mirnega sožitja z Nemci pod avstrijsko vlado. Danes ob 25 letnici teh dogodkom je važno, da obnovimo spomin in si pojasnimo iz zgodovine, zakaj je do teh dogodkov prišlo. Ob začetku tega »toletja so avstrijski Nemci pričeli • temeljitejšim in z bolj energičnim izvajanjem svojega starega načrta, namreč da prodro kot narod do Jadransketfa morja ter da razširijo svoje narodnostno ozemlja do Trsta. Ovira se jim je tedaj zdela malenkostna. Saj je bil napoti samo mali slovenski narod, o katerem so mislili, da mu ne bo možno dolgo braniti se, ker jim je bil politično izročen v oblast. Toda ODPOR SLOVENSKEGA NARODA je bil hujši in se je pri Nemcih zato še stopnjevalo staro sovraštvo do na«. Ponemčevalni najpori pri gradnji »nemškega mostu do Adrije« so naleteli na dobro organiziran narod, ki se mu je že poprej zbudila narodna zavest, za kar ima glavno zaslugo slovenska katoliška duhovščina in katoliška inteligenca. Nikdar se nemštvo ni moglo polastiti slovenskega štajerskega ali kranjskega podeželja, pač pa je že krepko zavzelo večja štajerska me®ta in trge. To pa je bilo povsod tam, kjer duhovščina ni imela na prebivalstvo tako velikega vpliva in ne vodstva. Če pomislimo, da so bile na primer Brežice, ki so v srcu slovenskega ozemlja in blizu hrvatskega, eden najbolj zagrizenih nemškutar-6kih krajev, potem si moremo le predstavljati, da so bili tedaj vsi večji štajerski kraji za nas skoraj izgubljeni, toda , IMELI SMO V ROKAH DEŽELO •n ta nam je jamčila za naš narodni obstoj. toda Slovenci vseeno nismo opustili tudi misel na štajerska mesta in trge, zlasti pa smo se dolgo branili na severni meji. Pričelo se je organizirano narodno obrambno delo. Žal pa se je ponovila ista napaka, ki nas je že prej in tudi pozneje močno slabila. Slovensko meščanstvo, kolikor ga je bilo narodno zavednega, ni hotelo pritegniti k narodno-obrambnemu delu katoliške inteligence in je zanemarjalo pomen širokih plasti slovenskega ljudstva. Tako je prišlo do ptujskih dogodkov, ki bi bili nemogoči, če bi se tedaj slovenska inteligenca obrnila na pomoč k najširšim plastem slovenskega kmetskega prebivalstva. Ogorčenje po ptujskih dogodkih je bilo tedaj ogromno pri Slovencih, največje v Ljubljani. Prišlo je do septemberskih demonstracij, pri katerih so izginili v eni sami noči prostovoljno ali neprostovoljno vsi nemški napisi po Ljubljani. Pričel se je bojkot nemških trgovcev, pričela se je borba proti nemškemu jeziku. Vedeti moramo namreč, da do leta 1908 ljubljansko meščanstvo ni bilo tako narodno zavedno ter je daleč zaostajalo za narodno zavestjo podeželskega ljudstva. Slovenske- CINIZEM AVSTRIJSKE VLADE, avstrijskih Nemcev in nemškega tiska pa je bil po teh dogodkih še večji. Toda slovenski nirod je našel v bridkosti nad krivico, ki se rau je pripetila, simpatije tam, kjer jih je mogel najti, pri drugih slovanskih narodih in pri nenemškem civiliziranem svetu. Složen je bil nastop vseh Slovencev pri teh dogodkih in v odgovor nemškemu nasilju so Slovenci podvojili narodno obrambno delo in delo za politično osvobojenje izpod Nemcev, delo, ki je bilo kronano že čez deset let z razpadom *vs'ro-ogrske monarhije. Ni samo tore) del slovenske javnosti, k! danes proslavlja spomin na 20. september 1908, temveč je to obletnica, ki je last vsega slovenskega naroda in ne samo nekaterih ljudi, ki izključno zase reklamirajo pravico biti narodni 20. september 1908 je bil na primer — da navedemo samo en primer — aretiran znani ljubljanski odvetnik dr. Pegan, ki ga je avstrijska soldateska med sramotenjem gnala skozi vse mesto. In zakaj? Ker je protestiral proti surovemu ravnanju vojaščine z demonstranti V odboru za proslavo 25 letnice nc beremo imena dr. Pegana, niti enega od tedanjih katoliških ljudi, ki so se borili morda šc bolj odločno proti nemškemu nasilju kakor pa nekdanji slovenski naprednjakl Precejšnja žalitev za tiste Slovence je, da so bili pri tej proslavi tako hladno prezrti in da odbor ni računal na njihovo sodelovanje. K občinskim volitvam i —'. Brez ozira na te nevšečnosti se klanja danes sovatl Načelna pojasnila 1. Kandidatne liste, katere je založila tiskarna »Merkur« in katere sedaj naročate, nimajo označene na listi rubrike za kraj in datum izdaje, kakor jo predpisuje zakon o občinah in kakor je označeno tudi na formularju kandidatne liste v »Službenem listu« in v »Slovencu«. Za rubriko »Predstavniki te kandidatne liste« in pred rubriko »Predlagatelji« vstavite kraj in datum izstave kandidatne liste. N. pr.: V Kranju, 28. septembra 1933. V nasprotnem slučaju Vam sodišče listo radi formalne napake lahko zavrne. 2. Zadnji dan za reklamacije je 27. september, ne 23. september, kakor je bilo pomotoma javljcno. V sredo 27. septembra je zadnji dan za reklamacije. Najboljše pa je, da se reklamacije vložijo že takoj. 3. Kandidatno listo predasta dva pismena predlagatelja okrajnemu sodišču v potrditev. Sodišče mora v 48 urah od prejema listo potrditi, če je predpisano sestavljena, ali pa zavrniti. O tem mora vlagatelje obvestiti. Najbolje je, da vlagatelji, ki so listo prt sodišču vložili, po 48 urah pri istem sodišču zahtevajo rešitev. Ce sodišče listo zavrne, se mora sestaviti nova lista pravilno z ravno tolikimi kandidati, namestniki in predlagatelji. Sodišče ne vrne liste v popravek, ampak io potrdi ali zavrne. Razloge za zavrnitev liste Vam sodišče javi. Pazite, da liste pra vilno sestavite. 4. Imena na kandidatni listi je označiti točno in sicer najprej rodbinsko ime in potem rojstno ime. V tem smislu se morajo podpisati tudi predlagatelji. Bivališče, poklic, hišna številka itd. na kandidatni listi se mora točno ujemati z volivnim imenikom. Ne pišite torej Andrej Globočnik, ampak Globočnik Andrej. 5. Volivci naj na občini pogledajo razglas, kje bodo posamezna volišča. 6. Nikdo naj lahkomiselno ne podpisuje kandidatnih list in izjave za občinskega odbornika, ker sme vsak volivni upravičenec podpisati samo eno kandidatno listo. Podpiše naj le tisto kandidatno listo, za katero je odločen na dan volitev tudi gla- ve« slovenski narod spominu naših žrtev Adamiča in Lundra. Imeni obeh sta dva še vedno živa simbola Slovencev, da smo pripravljeni braniti vedno in v vsakem času sebe, svoj jezik, svojo zemljo proti vsakomur. Živo naj se danes vtisne v srce slehernega velika misel, da smo krepek narod, krepek po svoji notranji volji in po pripravljenosti doprinesti za našo svobodo tudi žrtve, take kot smo jih morali leta 1908 dati z Adamičem in Lundrom. Poljski gost'te si ogledujejo Cetinje , 16. sept. m. Danes popoldne so dospeli iz Kotora aa Cetinje poljski parlamentarci. Njim v čast so ljudje okrasili vse hiše s poljskimi in jugoslovanskimi zastavami. Na poslopju mestne občine pa sta bila obešena grb poljske in jugoslovanske države. Cetinjski župan Nikolaj Zuber je že včeraj v posebnem proglasu pozval cetinjske občane, da naj se korporativno udeležijo sprejema dragih gostov. Že pred prihodom parlamentarcev se je zbralo danes pri vhodu v mesto veliko ljudstva z banom zetske banovine dr. Staničičem na čelu. Poljske goste je pozdravil župan Zuber. Gostje so se nato ob zvokih vojaške godbe podali v Grand hotel, kjer je bil prirejen svečan banket, katerega se je udeležilo nad sto uglednih oseb. Popoldne ob treh so gostje zapustili Cetinje in so se odpeljali proti Budvi. Vprašanja in odgovori Vezanje kandidatnih list je nemogoče. (J. C. v L.) V občinski odbor hočete spraviti najboljše može, dobre gospodarje. Mislite, da boste najlažje dosegli to, če vložite dve listi, ki se potem medseboj vežeta. Vezanje list po zakonu o občinskih volitvah je nedopustno. Vložite samo eno listo. Nepotrjena lista. (Isti.) Kakor že zgoraj omenjeno, sodišče listo potrdi ali jo zavrne. Ce sodišče listo zavrne, sestavite drugo in pazite, da ne boste tudi v drugi napravili napak. Da Vam bo za slučaj zavrnitve Rsfe mogoče sestaviti novo, vložite čim-preje kandidatno listo, takoj ko mine reklatnacijska doba. Kdaj vložiti kandidatne liste? (Isti.) Kandidatno listo po zakonu lahko vložite takoj, vendar pa niste sigurni, če ne bo kdo izmed kandidatov ali predlagateljev izreklamiran iz volivnega imenika. Zato je treba počakati, da mine reklamacij ska doba. Vrstni red kandidatov. (J. C. Š.) Vedeti želite, kako se vrstijo odborniki, če kdo odstopi, umre itd., kdo pride na njegovo mesto. Na njegovo mesto pride najprej odbornik iz kandidatne liste in kadar je ta izčrpana, šele odbornik iz liste namestnikov. Sorodstvo odbornikov oziroma kandidatov. (Isti.) Vprašate, če sineta biti dva sorodnika v občinskem odboru in če lahko kandidirata na 7. ali višjem mestu. Drugi dan državnega prvenstva v lahki atletiki za posameznike v Zagrebu Zagreb, 16. sept. c. Današnje nadaljevanje se je vršilo v lepem solnčnem vremenu, oviral ga je pa vendar nekoliko nasprotni veter. Občinstva je bilo za tako tekmovanje malo, tudi organizacija ni bila najboljša. Tu bi morali predvsem omeniti starterja, ki ni bil na višini, in so rau v dveh slučajih tekmovalci pri mu meščanu je bilo kar umljivo, da je raje kupo- i startu jzskočili na strel. Tudi"pri merjenju smo al pri nemškem trgovcu, kakor pri slovenskem, } pogrešali točnosti, ker so ure precej diferirale. a se je posluževal zelo rad nemškega občeval- | ZveM ej je danes dovolila nekoliko čuden po- _ .... .. .n ..•-..-. ln !n m .vn Hm. i i, , , ■ , ... . . d _ nega jezika, v govoru in pisavi. Ln še mnogo drugih grehov bi bilo treba navesti... Zaradi septemberskih demonstracij je bil poklican v Ljubljano tedanji avstrijski 27. pešpolk iz Gradca, med Slo-venci osovraženi »Kanarienvogel«. Že v soboto pred krvavimi dogodki so ti vojaki pod vodstvom nemških častnikov nastopali Z NEZASLIŠANO SUROVOSTJO proti demonstrantom. V nedeljo dopoldne je bil sprva v Ljubljani mir. Oblast je bila sicer mestni policiji vzeta, novo policijsko poveljstvo pa je poslalo na najbolj eks poni rane točke nemške vojake po-d vodstvom zagrizenega Nemca Mayerja. Vojaštvo je v nedeljo 20. septembra 1908 priredilo po Ljubljani prave manevre, ki so seveda izzvali pro- stopek. Medtem ko je odredila, da tekmovalci Primorja. ki nastopajo samo izbirno za Atene, tekmujejo pri teku na 100 m v konkurenci, ne naknadno, dasi je že izžrebala vse tekmovalce imenovanega kluba v tekih na 200 in 400 m za konkurenco, določila, da startajo sami. S tem je bila zvezi omogočena samo primerjava med tekmovalci v konkurenci, nikakor pa ne primerjava v direktni borbi, ki bi bila edino pravilna. Rezultati so bili naslednji: Predteki na 100 m: Prvi predtek: 1. štefanovič. Jugoslavija, Belgrad, 11.6; 2. Kraut, Makabi, Zagreb, 11.7; 3. Ferkovič, Hašk, Zagreb, 11.8. Drugi predtek: 1. dr. Burafbvič, Concordia, tidemonstracije. Skoraj po vsem mestu so vojaki i 11.4; 2. Kovačič, Primorje, 11.6; 3. Ferenščak, omenjenega pešpolka, pa tudi domobranci in dra- j Maraton, Zagreb, 11.9. gonci razganjali demonstrante, jih surovo prete- j Razlika med jirvim in drugim je znašala pali, pri čemer so se s svojo surovostjo odlikovali i samo par centimetrov. tudi častniki, ki so bili ljudi kar s sabljami. Tretji jiredtek: 1. Tauber, Makabi, Zagreb . o c____ o_:____• ., o .. c-1 ., ° ^ Okrog 9 zvečer je poročnik Mayer pred Kresijo ukazal, naj vojaki streljajo v množico \ kljub protestu vladnega zastopnika. V množico je bilo oddanih sedem strelov. Smrtno j ranjena sta se zgrudila dva: 15 letni Ivan Adamič, četrtošolec, brat skladatelja Emila Adamiča, in 24 letni tiskarski strojnik Rudolf Lunder. Adamič je bil ustreljen v pljuča, Lunder, ki se sploh ni udeleževal demonstracij in se je vračal s proslave 40 letnice obstoja graiične organizacije, pa v hrbet. Adamič se je »potekel na Pogačarjev trg pred školijo, kjer se je zgrudil. Njega in Lundra so privlekli v vežo gostilne »Pri Kolovratu«, kjer sta oba takoj izdihnila. Nevarno ranjenih je bilo pri teh strelih še šest oseb, samih preprostih mladih fantov in deklet, ki pa so k sreči pozneje vsi okrevali Ogorčenje je bilo velikansko. V trenutku se je združil ves narod in zahteval zadoščenje za padle žrtve in vsa ogromna ponižanja ter brutalnosti, ki jih je moral slovenski naTod pri teh dogodkih prenesti. 11.6: 2. Cerar, Primorje, 11.8; 3. Stropnik, železničar, Maribor, 12. Razlika med prvim in drugim je bila ludi tukaj nepravilno merjena, kajti znašala je samo širino prs. Met krogle: I. Spasič, BSK, 13.84; 2. Dr. Narančič, Concordia, 15.65; 3. Kovačevič, Concordia, 13.55; 4. Kleut, Jugoslavija, Belg., 13.39; 5. prof. Ambrozij, llnšk, Zagreb, 13.20; 6. Ste-pišnik, Ilirija, Ljubljana, 12.61. Dosedaj je to tekmovanje bilo nnjlej>že od V6eh državnih tekmovanj, ker je pet tekmovalcev prekosilo met 13 metrov. Skok v daljavo z zaletom: 1. Dr. Buratow, Concordia, Zagreb, 6.48, 2". Rajičič, Bačka, Subotica, 6.17, 3. Tauber, Makabi, Zagreb, 6.14. Finale 100 metrov: 1. Dr. Buratovič, Concordia, Zagreb, 11.3, 2. Štefanovič, Jugoslavija, Belgrad, 11.5, 3. Tauber, Makabi, Zagreb, 11.4. Predteki na 400 metrov: Prvi predtek: 1. Madjarevič, Concordia, Zagreb, 54.1, 2. Nikhazi, Pančevo, 54.4, 3. Braun, Concordia, 65. Drugi predtek: 1. Zupančič, Ilirija, Ljubljana, 53.4, 2. Ferenčak, Maraton, Zagreb, 54.6, 3. Štok, Železničar, Maribor. Tretji predtek (izbirni za Atene): 1. Gabršček, Primorje, Ljubljana, 53.0, 2. Longin, Primorje, Ljubljana, 54.2. Predteki na 200 metrov: Prvi predtek: 1. Štefanovič, Jugoslavija. Belgrad, 23.8, 2. Kraut, Makabi, Zagreb, 24, 3. Stropnik, Železničar, Maribor. Drugi predtek: Pfaff, Concordia, Zagreb, 24.4, 2. Tauber, Makabi, Zagreb, 24.8, 3. Strok, Hašk, Zagreb. Tretji predtek (izbirni za Atene): 1. Kovačič, Primorje, Ljubljana, 24.1, 2. Cerar, Primorje, Ljubljana, 24.2. Metanje diska: 1. Kleut, Jugoslavija, Belgrad, 43.42, 2. dr. Narančič, Concordia, Zagreb, 42.73, 3. Manojlovič, Concordia, Zagreb, 41.61, 4. Kallay, Maraton, Zagreb, 40.69, 5. Stepišnik, Ilirija, Ljubljana, 39.45, 6. prof. Ambrozij, Ilašk, Zagreb, 39.30. Skok v višino z zaletom: 1. dr. Bartulovič, Concordia, Zagreb, 1.80; 2. Telesko, Pančevo, 1.75; 3. Kallay, Maraton, Zagreb, 1.70. Isti rezultat so dosegli Mikič, Bačka, in od Primorja Žgur in Martini. — Tek 1500 m: 1. Predanič, Concordia, Zagreb, 4.30; 2. Grmovšek, Maraton, Maribor, 4.31; 3. Šindelar, Maraton, Zagreb, 4.32. — Telovadci Primorja: Krevs, Žorga, Fric in Goršek, ki so.tek-movali samo za Atene, so zasedli prvo, drugo in tretje mesto v časih 4.15.8, 4.22.5 in 4.26. _ Metanje diska (helenski stil): 1. Kleut, Jugoslavija, Belgrad, 35.56; 2. dr. Narančič, Concordia, 34.94; 3. Stepinšek, Ilirija, Ljubljana, 31.43. Predteki 110 m z zaprekami: Prvi predtek: 1. Panščak, Pančevo, 17; 2. Jug, Hašk, Zagreb, 17.6. — Drugi predtek: 1. dr. Bartulovič, Concordia, Zagreb, 16.8; 2. Kallay, Maraton, Zagreb, 17.2. — Finale 400 m: 1. Madjarevič, Concordia, Zagreb, 52.8; 2. Nikhazi, Pančevo, 53.9; 3. Zupančič, Ilirija, Ljubljana, 54. — Predteki 4X 100 m: Prvi predtek: 1. Hašk, Zagreb, 46.5; 2. Concordia, Zagreb, 47. — Drugi predtek: 1. Maraton, Zagreb, 50.8; 2. Makabi, Zagreb, je izgubil palico in vsled tega tudi odstopil. Jutrišnja tekmovanja se prično ob 9, ki jih bo počastil s svojo navzočnostjo tudi delegat Nj. Vel. kralja, ki je prevzel pokroviteljstvo. Dunajska vremenska napoved: Menjajoče se oblačno, mirno jesensko vreme. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno jasno z lokalno naraščajočo oblačnostjo. Temperatura zmerna. Gostilno »Pri kaplanu« sem zopet odprt in se vsem najvljudneje priporočam. — Jernej Ložar. V občinskem odboru so lahko sorodniki, noben od teh pa ne more biti župan ali v upravi. Kakor hitro pride eden izmed sorodnikov v upravo, mora drugi sorodnik v odboru odstopiti. Sorodniki lahko kandidirajo na 7. ali višjih mestih. Komasacija občin. (A. J. M.) Vprašate, kake korake in pri katerih oblasteh bi napravili, da se komasacija občine nekoliko spremeni. Zaenkrat se ne izplača delali nikakih korakov, škoda časa in stroškov. Državni uslužbenci in volitve. (F. S. S.) Ni Vam jasno, kako tolmačiti zakon o volivnih imenikih, ki pravi, da se državni in samoupravni uslužbenci vpisujejo v volivni imenik tiste občine, kjei imajo svoj službeni sedež. Državni ali pa samoupravni uslužbenec je tisti, ki vrši državno službo ali samoupravno službe in ga država ali samouprava (n. pr. banovina) plača iz svoje blagajne. To so uradniki vseh kategorij in stopenj ter nižji uslužbenci, naj si bodo pragmatični, pogodbeni ali dnevničarji. Vsi ti morajo biti vpisani v volivnem imeniku tiste občne, kier imajo svoj sedež in morejo tudi tam voliti, ne pa v občini, kjer stanujejo. V občinah okrog Ljubljane n. pr. stanuje mnogo uslužbencev tudi v lastnih hišah, ki so zaposleni v državnih uradih ali državnih podjetjih. Vsi ti imajo volivno pravico po zakonu o volivnih imenikih v Ljubljani, t. j. na sedežu službe. Ce so vpisani v imeniku Vaše občine, jih smete izreklatnirati do 27. septembra. Sestavljanje kandidatnih list in obljube. (E. V. L.) V vaši občini se pojavljajo razni ljudje, ki Vas strašijo, da boste občino zgubili, če ne boste sestavili take in take kandidatne liste. Želite vedeti, če je po zakonu obstoj Vaše občine vezan na kakšno izvestuo kandidatno listo. Slična vprašanja prihajajo tudi iz drugih občin. V nekaterih krajih se ljudem občina obljubljaj v drugih se jim pa hoče občino vzeti, če ne bi sestavili take in take kandidatne liste. Zakon in batiovinska uredba vsega tega ne pozna. Kandidatne liste se sestavljajo po svobodni volji volivcev- občanov in ne dopušča zakon nikakega vmešavanja drugih ljudi v sestavljanje kandidatnih list, zlasti pa ne takih ljudi, ki bi hoteli z grožnjami ali pa obljubami vplivati na volivce. Nosilec na dveh listah. (F. L S.) V Vaši občini hočejo postaviti dve kandidatni listi in imeti Vas na obeh listah kot nosilca. Vprašate, če lahko na obeh listah kandidirate. Ne morete biti dvakrat nosilec liste, kandidirajte samo na eni listi! Pobiranje podpisov. (P. O. K.) Bojite se, da Vam bo zabranjeno pobirati kot kandidatu podpise predlagateljev na kandidatni listi in podpise kandidatov in namestnikov na posebnih izjavah in vprašate, če Vam more kdo nabiranje podpisov za-braniti. Vaš strah je popolnoma odveč. Ce zakon in uredba zahtevata, da mora biti na kandidatni listi podpisanih 60 volivcev, ki kandidatno listo predlagajo, Vam nikdo ne more braniti dati listo volivcem v podpis. Ce bi hotel kdo to preprečiti, ga nemudoma naznanite najbližji orožniški postaji. Da bodo na listi po zakonu določeni podpisi, morate listo nositi okrog volivcev, ali pa volivce povabiti k sebi, da listo podpišejo. Občinski dobavitelj in kandidatura. (R. M. P.) Nekdo dobavlja iz lastne elektrarne občini električni tok za cestno razsvetljavo in za poslopje občjne. Želite vedeti, 6e sme ta dobavitelj kandidirati. ' Kot dobavitelj občini ne sme kandidirati, kakor ne sme kandidirati n. pr. zakupnik občinskih voženj, dokler je veljavna pogodba med zakupnikom in občino. Občinski blagajnik in kandidatura. (B. V. C) Občinski blagajnik še ni položil obračuna o upravljanju občinskega premoženja. Vprašate, če sme kandidirati. Ne sme kandidirati, dokler ue položi obračuna o upravljanju občinskega premoženja. Sah Brzoturnir Ljubljanskega šahovskega kluba. Na brzoturnirju, ki se je odigral v petek 15. t m., je odnesel prvo mesto in prvo nagrado: Costor-jevega »Till Ulenspiegla« g. prof. dr. Milan Vidmar z ll'A točkami od 13 možnih. Drugo, tretje in četrto mesto si dele Preinfalk, Šorli in Milan Vidmar jun. z 9 točkami. Ker so bile samo tri nagrade, sta dobila Preinfalk Tavčarjevih zbranih spisov III. del, Šorli pa Voltairjevega »Kandidata«. Milan Vidmar pa se je nagradi odrekel. Za knjige, ki jih je poklonila založba »Tiskovne zadruge«, se ji klub najlepše zahvaljuje in upa, da bo našla še mnogo posnemovalcev. Hmelj ZA LASTNO IZDELOVANJE ALKALIČNE VODE ZA PREBAVO DOMA Žalec, 16. sept. Pri vztrajno mirnem povpraševanju se je tudi danes plačevalo 70—75 Din za kg. Ponujalci so manjše partije drugovrstnega blaga kupili tudi ceneje. Računa se, da bo prihodnji teden kupčija že živahnejša. Žatec, 16, sept. Pri živahnem zanimanju se je danes nadaljevalo nakupovanje po neizpremenjih cenah 96—114 Din za kg. Dosedaj je iz prve roke v žateškem okolišu prodana že četrtina letošnjega pridelka, Belgrajske vesti Belgrad, 16. sept. m. Davi ob 8 so se odpeljali iz Belgrada turški zdravniki, ki so se udeležili balkanskega medicinskega tedna v Belgradu. Belgrad, 16. sept. m. Premeščeni so na okrožno sodišče v Zagrebu: Stanko Svetek, sodnik okrajnega sodišča v Ormožu; Riko Konjšek, sodnik okr. sodišča v Ormožu; Miloš Lečnik, »odnik okrajnega sodišča v Radečah pri Zidanem mastu, in Ferdinand Kvas, sodnik okr. sodišča v Logatcu. Belgrad, 16. sept. m. Pomočnik prometnega ministra je sprejel deputaeijo zvaničnikov in služi-teljev poštno-brzojavne stroke, ki 11111 je izročila pismeno resolucijo, sprejeto od služiteljev, včlanjenih v Združenju poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev. Čakovec, 16. sept. m. Obrtniško združenje v Cakovcu je sklenilo, da kupi znameniti grad družine Zrin.js.kih od dosedanjega lastnika tega zgodovinskega gradu družbe »Slavonija d. d.«. Slednje društvo je pristalo, da proda grad za 340.06t. dinarjev. Posebni vlaki na tekmo Jugoslavija : Švica. Belgrad, 16. sept. (a). Olede na nogometno tekmo, ki se bo vršila 24. t. m. v Belgradu med švicarsko in jugoslovansko reprezentanco, bo generalno ravnateljstvo državnih železnic dalo 23. in 24. t. m. v promet izletne vlake na progi Zagreb-Belgrad in obratno. Dne 23. t. m. bo šel vlak iz Zagreba ob 23.40 in prispel v Belgrad drugo jutro ob 7.30. Na povratku bo odhajal vlak iz Belgrad« 24. t. m. ob 23.25 in prispel v Zagreb prihodnje jutro ob 7. Vožnja tja in uazaj v tretjem razredu bo znašala 104.50 Din. Vozni listki za ta dva vlakf se dobe na železniških noslaiah od 20. t. m dali*. Slovenci v „Zlati Ui Kako žive Slovenci v Argentini in kako jih lam išče slovenski duhovnik Argentina ji je ime. »Zlata deieJa« pravijo, da pomenja njeno ime. Tam živi tudi na tisoče naših slovenskih izseljencev, ki iščejo svojega kruha. Zlata dežela se imenuje, pa naši ljudjo kaj malo tega zlata najdejo. Je pač zlato samo v imenu. In dolga leta so živeli ti tisoči Slovencev popolnoma zapuščeni in pozabljeni, prepuščeni sami sebi in mrzli tujini. Koliko jih je že poginilo po neizmernih poljanah te dežele! Poginilo v strašnem obupu in nesreči. Šli so tja iskat sreče, pa so našli nesrečo in pogin. 0, izseljenški kruh, kako si grenak! Tujiua je grda in mrzla mačeha. Brez srca je za nie. Pa bi si morda našli tudi tam sreče. Morda jih je celo že srečala in se jim ponujala. Pa... ? Da, tisti nesrečni >pa«, ko bi ga ne bilo! Pa je niso znali izrabiti Tujina je najgrša v tem, da srvojim žrtvam, našim izseljencem, le pre--rada najprej pamet zmeša. Pijača! Razmere! Slaba družba 1 priložnosti, preje niti sluteno! Pa gre pamet! Pride sreča — pa jo vržejo proč. Zato, o kolik blagoslov za te reveže je mož božji, ki jim skuša dati najprej Boga in pameti. 2 njima pa pride vse, kar je dobrega. Toda vsa južna Amerika dosedaj ni imela niti enega slovenskega izseljenškega misijonarja, ki bi hitel za njimi, jih moralno dvigal, jim polagal temelje vsake sreče, zlasti edine temelje sreče v tujini — Boga in njegove zapovedi. Našel se je pa mož, ki je spomladi odšel tja tako daleč — g. Jože Kastelic je bil to. Šel je za njimi, da jim bo duhovni vodnik, svaritelj in oče. Prvo daljše poročilo je poslal te dni iz Buenos Airesa, glavnega mesta Argentine, kjer se je nastanil. Težave in težave, žrtve in žrtve, težko delo in boj. V to izzveni celo njegovo poročilo. Skoraj bi rekli, da niso težave, v kakršne pride misijonar med pagani, nič v primeru a težavami, v katere pride izseljenški misijonar. G. Kastelic je naletel prve težave ie takoj pri cerkveni oblasti. Cerkveni predpisi za naseljevanje tujih duhovnikov v Argentini so jako strogi. Dolgo časa sploh ni vedel ali bo smel ostati tam ali Be bo pa moral vrniti. Še-le posredovanju papežkega nuncija se je posrečilo, da mu je to dovoljenje iz-posloval. Hvala Bogu! Zadeva je danes urejena in naSi katoliški Slovenci bodo imeli stalnega duhovnega voditelja, katerega so bih tako potrebni. Velike težave je naletel tudi pri naših državnih zastopnikih radi obstoječih razmer, ki vladajo tam med našimi ljudmi. Te še niso urejene. Se bo bojev in pisanja! Še bo sumničenj in obrekovanji Vendar previdnost g. Kastelica bo gotovo tudi te premagala. Saj so njegovi nameni tako čisti in plemeniti, da morajo zmagati Delavski župnik - srebrnomašnik Koroška Bela, 17. septembra. Vemo, da bo skoraj nevoljen gosp. Matevž 2 bon t ar, župnik na Koroški Beli-Javornik, ko bo videl, da »Slovenec« ob njegovi srebrni maši nanj ni pozabil. ji j ' JmS w |jlj Gospoo srebrnomašnik je vseskozi Gorenjec I po rojstnem kraju i po službenih krajih kakor po resnosti in blagosti značaja. Rojen je bil 31. avgusta 1884 v železni in skromni Kamni gorici. Rojstni njegov kraj je pa tudi nekaka označba poznejšega njegovega življenja. Zase skromen, ne išče nobene časti. Toliko bolj pa gori za čast božjo in blagor sebi izročenih vernikov. Zato je tudi vse njegovo d ilsn »pastirsko delovanje bilo od prve službe med delavci-ko vinarji. V avgustu 1908 je nastopil kot prvi kaplan svoje delovanje na Koro&ki Beli, kjer je bil 4 leta. Nato je bil premeščen na Jesenice. Z Jesenic je šel za dobro leto k Sv, Križu nad Jesenicami, da bi si okrepil od dela zrahljano zdravje. A ni mogel mirovati. Ko je bila prosta težka župnija Koroška Bela — jo je prevzel in njen župnik je še danes. V tej župniji leto« v nedeljo 17. septembra pred svojim godovnim dnem obhaja srebrnomašni jubilej. Dasi je odklanjal gosp. jubilant vsako zunanjo slovesnost, se je končno le vdal želji svojih žu-pljanov. Njegovo delo je seveda predvsem osredotočeno v cerkvi in v šoli. Njegova skrb za lepoto hiše božje je neprecenljiva. V silno težkih razmerah delavske župnije je popravil od italijanskih bomb zažgano župno cerkev. Le tisti, kdor gosp. erebrno-mašnika pobliže pozna — na zunaj je to skrito — ve, kako polno ljubezni je njegovo srce za pomoči potrebne. Zato tudi z vso skrbjo vodi »Vincencije-vo konferenco«, ki je po njegovi iniciativi zagledala beli dan v domači župniji. Pa še nekaj je, kar ga kot župnika odlikuje. To je velika bratska ljubezen do svojih duhovnih pomočnikov-kaplanov. Skratka, gosp. srebrnomašnik je vzor dušnega pastirja. Ali tudi kot javnega kulturnega delavca ga moramo omeniti. Od svoje prve službe in dalje vneto deluje in vodi katoliško delavsko rosveto na Koroški Beli i kot kaplan i kot župnik, trokovni kovinarski organizaciji katol. delavstva je najboljši prijatelj in svetovalec. Pa tudi splošnega občinskega življenja ni pozabljal, ne da bi iskal kake osebne koristi. Zaradi svojega nesebičnega delovanja pa seveda nima samih prijateljev. So, ki ga ne razumejo in ga nočejo razumeli. Marsikatero bridkost je že moral užiti za plačilo, Pa to je pač delež vseh močnih in velikih duši V čast si mora šteti naša koroškobelska župnija, da ima takega vzornega vseskozi socialno čute- i Velike težave je naletel tudi v ondotnih verskih in cerkvenih razmerah. Težave so v gmotnem obstanku. Duhovno materialno vprašanje je tam dosti težko, posebno sedaj v času krize. Škofe in njegove kurije plačuje država. Za vse drugo mora skrbeti cerkev sama. Župniki morajo sami skrbeti, kako bodo živeli sebe in svoje kaplane. Zato je veliko pomanjkanje duhovnikov. So mesta s 30.000 katoliki, pa imajo samo po enega duhovnika, pa še tega starega in bolnega. Mesta s 100.000 verniki pa imajo po dva ali tri. Vročekrvni Argen-tinci nimajo duhovskih poklicev. Da pri takih razmerah verskega življenja ni, je samo naravno. Cerkveno življenje je po vsem drugačno ko naše. Ni ne društvenega življenja, ne spovedovanja, ne cerkvenih pogrebov, ne obiskovanja bolnikov. Ce pa je, je tako neznatno ko nič. Da pri takih razmerah dežele tudi med našimi izseljenci ni in ne more biti dosti boljše, da je še slabše, se samo razume. Posebno še, ker slovenskega duhovnika sploh niso imeli. V take-le razmere je prišel g. Kastelic. Vendar se jih ni ustrašil. Našel 6i je v mestu malo kapelo, naprosil si zavetišče pri nekih redovnikih, Kamili jih imenujejo, in začel klicati in vabiti rojake okrog sebe. Tako je začel svoje vzvišeno misijonsko delo. 0 tem piše dobesedno: »Še največ veselja imam, hvala Bogu, z ljudmi, radi katerih sem tukaj. K službi božji jih prihaja še precej. Mala cerkvica je kar redno polna dopoldne in celo popoldne pri krščanskem nauku. Po litanijah se pa zbiramo v župnijski pisarni. Te urice so zame najlepše. Posebno popoldansko službo božjo upam še močkio poživili in napraviti prijetno. Zbor je treba še ustanoviti. Časa bo pa zmanjkovalo za vaje. Namenjena je pred vsem našim slovenskim služkinjam, katerih računajo, da bo v Buenos Airesu blizu tisoč. T»- mesta do danes še nisem bil. Ni govora, da bi mogel hoditi kaj veliko po Rosario, Cordobi, kjer je baje veliko nad 4000 Slovencev, Mentevideo ali celo po Braziliji. Zdi se mi, da bi a tem doma več podrl ko drugod sezidal. V Argentini je petero slovenskih patrov Sa-lezijancev, ki imajo v Buenos Airesu in drugod sijajne zavode in so zelo priljubljeni. Upam, da ae mi bo posrečilo, da bo salezijanski provincial poklical slovenskega patra v Buenos Aires in ga dal na razpolago za Slovence. Eden bo lahko v Buenos Airesu, drugi bo hodil okrog po Argentini.« Gotovo veliko misijonsko delo, večje kot ono med pagani. 0, da bi se tudi mi Slovenci zavedli tega dejstva in podpirali najprej naše domače mi-sijone, ki tako kriče po pomoči. (Vek aJ čisto "V te _ :a - t^iiie '"»• Brunofoflof po d°<9o. k0 "7«. N. b,, n°»n« "O ,voje 1° ° br""«» po. '<"» h«qui/o, : •di""v«no to. Ko»»on|oifo borvo8? 'm° V '•"> n.v.f/ofno ' 'on ,(o \dob« '"o»#n bU 1°' ' K I I I) A S 1» i; c: I A I 'S II A M P o o BRUNETAFLOR Skrbite za šofo! Ob prepovedi uporabljanja Grafenauerjevih čitank za višje razrede srednjih šol. Ne bomo iskali, kako se je tnoglo zgoditi, da je prosvetna oblast letos odklonila podaljšanje odobritve Gralenauerievim »Slovenskim čitankam za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol« in da jih ne smemo uporabljati niti kol pomožne učne Knjige, dasi so bile te čitanke še lani v veljavi in so služile z dobrim uspehom pri pouku narodnega jezika že dolgo vrsto let. Vemo, da vsebuje novi učni načrt določbe, katerim Grafenauerjeve čitanke same zase ne ustrezajo in da ie pri pouku narodnega jezika potrebna poleg slovenske še srbsko-hrvafska čitanka, dokler ne izide takšna, ki bo se- stavljena po novem učnem načrtu. Toda z učnim načrtom Grafenauerjeve čitanke niso v nasprotju, ker ga deloma izpolnjujejo in si lahko za srbskohrvatski del pomagamo, kakor že nekaj let, z drugimi učbeniki. Brez vsake škode za novi učni načrt se morejo ohraniti Grafenauerjeve čitanke vsaj začasno in kot pomožne učne knjige. Napaka pri tej prepovedi je namreč ta, da za pouk slovenščine v višjih razredih naših srednjih šol brez Grafenauerjevih čitank nimamo ne primernih ne neprimernih, to se pravi, sploh nobenih učbenikov. Za sedaj namreč nadomestila za te knjige ni. Tudi če bi se našli avtorji, ki bi takoj začeli sestavljati nove učbenik, bi poteklo nekaj let, preden bi mogle nove knjige iziti. Kako, vprašamo, se bo neki vršil pouk ta čas, dokler ne izidejo novi učbeniki? Tukaj nastane strašna vrzel. Pomislimo: Leta 1853. se je prvič v naši zgodovini pojavilo Slovensko berilo za peti gimnazijski razred (do osmegaV Izdal ga je dr. Fr. Miklošič. Točno pred osemdesetimi leti so se torej po zaslugi dr. Miklošiča pojavile prve slovenske čitanke za višje razrede sred-nnh šol. — Leta 1868. je Janežičev »Cvetnik slovenske slovesnosti« zamenjal že deloma zastarela Miklošičeva Berila. Dr. Sket je leta 1893. izdal svojo »Slovensko slovstveno čitanko« (za sedmi in osmi razred), ki je služila vse do Grafenauerjevih čitank. Osemdeset let so nepretrgoma uživali naši viš-ješolci pouk v slovenskem slovstvu s pomočjo čitank in beril, ob njih nam je zrasla takorekoč vsa naša inteligenca, zdaj po osemdesetih letih se nam je prvič zgodilo, da dijaki višjih razredov nimajo šolske knjige, ob kateri bi se mogli učiti slovenskega slovstva. Nikakor si ne moremo misliti, da ie bil namen prosvetne oblasti, prizadeti našemu 'šolstvu tako občuten udarec, marveč sodimo, da se je pripetila napaka Ie zato, ker se je prezrlo, da za zavrnjene knjige nimamo nobenega nadomestila. Prosvetna oblast se gotovo tudi ni zavedala, koliko škodo prizadene našemu narodnemu premoženju, če obsodi na uničenje zaloge teh knjig. Naši šolniki in dijaki, ki neposredno trpijo radi te prenagljene odločitve prosvetne oblasti, in pa vsi Slovenci, ki imajo posredno škodo radi nepopolnega šolanja svoje bodoče inteligence z vso pravico zahtevajo, da se čimprej spet uvedejo — ce ne drugače, vsaj kot pomožne knjige — Grafenauerjeve čitanke. Samo tako bo popravljena goro-stasna napaka, ki po vsem videzu ni nastala namenoma, da smo namreč po osemdesetih letih rednega pouka slovenščine v višjih razredih srednjih šol nenadoma ostali brez potrebnih učbenikov Trdno smo prepričani, da bo Glavni prosvetni ^sprevidel vso b pol 10. V Ljubljani so prikliučili vlaku poseben mrtvaški tovorni voz, v katerega so položili krsto. Krsta je bila pri vagonu vsa pokrita z ljubljanskim jesenskim cvetjem. Krsto spremljata v Niirnberg Konigov osebni prijatelj Stein, ki ie pred dnevi prišel v Ljubljano, da uredi vse potrebno za prevoz trupla, in pa ravnatelj Mestnega pogrebnega zavoda g. Šaplja, ki je na lastne stroske odpotoval v Niirnberg, ker zadošča za spremstvo pri krsti en sam spremljevalec m to je bil g. Stein. Pokojnemu GeoTgu Konigu, ki mu je bila nasa zemlja usodna za življenje, naj bo sladka njegova rodna zemlja, mi pa mu ohranimo blag spomin, kakor vsem drugim žrtvam letalske nesreče. nudi izvrstna oblačila, zlasti površnike, trenchcoate, raglane ter veliko izbiro blaga /S obleke, kakor tudi že izgotovljene obleke in po meri najceneje DRAGO SCHWAB Aleksandrova cesta Danes pojdemo k sv. Krišiolu! Prav. le pridite! Vsi prav vljudno vabljeni! 8o prav lepo. Prevzvišeni g. škof dr. G. Rožman pridejo blagoslovit društvu kat. mož novo zastavo m društvu kat. mater novo bandero. Cele tedne sta se ti dve društvi pripravljali za ta dan, da bi ga naredili v res velik dan. Sosednja moška in ženska cerkvena društva iz Ljubljano in okolice pridejo dvignit slovesnost s svojo udeležbo in z društveno zastavo. Bog je dal prav lepo vreme. Tako je vse pripravljeno, da se bo cela slovesnost prav iepo izvršila na prostem pri arkadah pokopališča Sv. Krištofa. Zato le pridite vsi! Spored: Ob 4. sprejem in pozdrav prevzv. g. škofa pred cerkvijo. — Med petjem pesmi »0 Marija, naša ljuba mati« se razvrste društva in vsi udeleženci v procesijo na pokopališče k zasilnemu oltarju. — Nagovor in pozdrav zastopnika škofijskega odbora Kat. akcije. — Pridiga prevzv. g. -kota. — Blagoslov zastave in bandera. — Zabijanje žebljcv botric in botrov. — Zaprisega mož novi zastavi. — Sprejem novih članic v Društvo kat. mater. — Darovanje za novo cerkev sv. Cirila in Metoda kot povečavo cerkve sv. Krištofa. Darovi se prosijo — če mogoče in ljubo — v kuverti /, imenom in naslovom. — Med darovanjem ljudsko petje. Pele se bodo pesmi: »Angelovo češčenje«, »■Marija Mati ljubljena«, »Dajte hribi in doline«. — Blagoslov z Najsvetejšim. — Procesija z Najsvetejšim v cerkev nazaj. Med procesijo ljudsko petje »Povsod Boga«. Zato še enkrat prav vljudno vabljeni vsi! Pridite in poglejte tudi, kako hitro raste nova cerkev sv. Cirila in Metoda iz tal. Fundnmenti so žc vs' položeni. Velikih del smo se lotili pri Sv. Krištofu. Potrebni smo bodrila. Obilna udeležba ga nam bo dala. Zato, prav, le pridite danes k Sv. Krištofu. Vljudno vabljeni. Odbor Katoliške akcijr pri Sv. Krištofu. , —A - tM- tiru (tu je bil tedaj kakor v slovenskih župnišiih edini prostor za ljudsko prosvetol) in že tu pokazal toliko nadarjenost, da ga je vzel k sebi eden izmed srbskih vojvod za pisarja, kar je bil prvi začetek za polet v zapadni svet. Leta 1813 se je Karadič odpravil na Dunai, kjer se je seznanil z uglednimi književniki in znanstveniki, med drugim tudi z našim slavnim filo-logom Jernejem Kopitarjem, o katerem pravi Vuk sam, da je »glavni uzrok, da sam ja da-nas snisalelj«. Isto trdi tudi najboljši Vukov biograf Stoianovič. V resnici ie Kopitar spoznal Ka-radiča po nekem članku v »Novinah Serbskih« m ga poklical k sebi. Poslej je vplival nanj in mu osebno pomagal pri vseh delih (pri največjem Vu-kovem delu »Rječniku« je Kopitar prevajal srbske besede v nemški in latinski jezik). Prav tako je bil tudi Kopitar tisti, ki je prvi seznanjal nemški kulturni svet z lepoto srbskih narodnih pesmi Kopitar, učenjak svetovnega slovesa, je bil tudi učitelj Vukov v srbskem narodnem jeziku, katerega j« Vuk sicer že prei ljubil, poslej pa je le zanj živel. Kasneje sc je Karadič seznanil tudi z Miklošičem, ki je po smrti Kar. nadaljeval z izdajanjem njegovih spisov. Z Dunaja je vedla Ka-radija pot v Rusijo, na Madjarsko in končno v Nemčijo, kjer se je ustavil pri Jakobu Grim-m u , s katerim je izdal v I.ipskem (18241 »Mahi srpsku gramatiku od Vuka Karadiča«. Tu sc je seznanil tudi z Goethejem in mnogimi drugimi kniiževnimi odličniki. Potem je prepotoval Se Dalmacijo in Črno goro ter 26. ianuaria 1864 na Dunahi umrl. Brez dvoma je niegova največja zasluga v reformi srbske abecede in pravopisa. Vse do druge polovice XIX. stoletja so uporabljali Srbi staro-cerkveno abecedo in pravopis, kar f« bilo pač tuje Svermi srbskemu jeziku. Ko je Karadič zbiral narodopisno gradivo, s« ie zaglohil v lepoto narodnega jezika, za katerga mu ie dal Kopitar toliko ljubezni, in sklenil, da bo izrinil mrtvi književni jezik, ki nima naimani stika s preprostim narodom, in namesto njega postavil živo srhščir>o. Pri tem se ie naslonil na fonetični pravopis Seveda si je nakopal sil* nervriiateljev. svetni knezi »o bili nepismeni, cerkveni pa so videli v tej reformi nekako ost profci staremu izročilu pravoslavna, saj se ie v srbsko abecedo vrinila »katoliška« črka »-j«! — Končno se ie led srbske odpornosti polagoma lomil, Karadič ie zmagoval. Mrtvi starocerkveni jezik se j« umikal živemu littdskemu. Vuk Karadič t« zapustil mnogo del, a naj omenimo le največiia: »Riječnik«, »Stari zavet« (katerega ie prevedel na poziv svetopisemskega društva v Londonu in Petrogradu 1819). »Srbske narodne pe«mi tn pripovedke« itd, Zanimivo ie dejstvo: Preprost kmetski fant se je v času nepismene Srbiie odipravil v kulturni svet, se tam spoznal z vrhovi tedaniih leposlovcev in znanstvenikov ter ustvaril svojemu narodu posodo za leposlovno umetnost — živ jezik, česar ne bi storil te-dai nobca najcenejši list za otroke pri upravi »Angelčka« — Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Kdor hoče list osebno naročiti. ga lahko naroči v prostorih Prosvetne zveze. — Pevski zbor iz Borovelj. V soboto 25. in , v nedeljo 24. t. m. gostuje na povabilo mestnih , občin v Tržiču in v škofji lx>ki pevski zbor iz I Borovelj. •— Odkritje spominske plošče koroškega komponista g. župnika Treibcrja v St. Jakobu v Rožu je preloženo za osem dni in sc bo vršilo v nedeljo 24. t. in. Od leta 1813 odličen bel šifon CREMAOt^BdN PARA AfEITAfi lAT0i\ JntaanelMuido SA. LA TO.IA PONVE VEDRA V KREMR *LR T0JR> Zfl RRZIRRNJE edinstvena na svetu, kajti le ona vsebuje učinkovite soli iz zdravilnih term otoka La Toja v Španiji — Večerni kuharski tečaj. Začetek 5. oktobra ob pol 7. Vpisnina 100 Din, mesečnina 125 Din. — Pri g lase sprejema do 2. oktobra Krekova gospo- ! dinjska šola v Zg. Šiški. Telefon 30-94. Istočasno \ bo tudi vpisovanje za nedeljski kuharski tečaj. — Izlet t južno Srbijo. Društvo Fruška gora | v No vem Sadu, kakor tudi Putnik-Belgrad organi-; zirata izlet s posebnim vlakom v južno Srbijo v : dneh od 5. do 11. oktobra. Vožnja Belgrad—Skoplje—Belgrad stane III. razred 165 Din, II. razred 280 Din, dočim plačajo izletniki izven Belgrada od svoje vstopne postaje do Belgrada dvotretjinski jjopust na normalno ceno. Zahtevajte čimprej programe. Prijave sprejema Putnik v Ljubljani do 30. septembra. — Ob pričenjajočem sc poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Jo-se!«-grenčice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josef«-vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. — Cerkvenim zborom in pevovodjem. V kratkem izidejo nove pesmi »V zakramentu vse sladkosti« za mešani zbor. ki jih je zložil Josip Zrimšek. Tiskajo se poleg partitur tudi jKisa-mezni glasovi. Isti skladatelj ima še v zalogi svoje »Mašne pesmi«, zložene za mešani /bor (nova besedila) in se dobijo v Jugoslovanski knjigarni ter stane izvod 12 Din. — Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem po dolgem času pričel zopet sam poslovati ter se priporočam za delo, posebno sedaj za jesensko sezono. Slikanje sob po najmodernejših vzorcih ter pleskanje oken, vrat in drugih predmetov. Delo solidno iu zmerna cena. V«e informacije pri tvrdki Jernej Vomberger, slikar in pleskar, Cerklje 50 pri Kranju. — Ob začetku šolskega leta se priporoča trgovina Nove založbe v Ljubljani, oddelek za pisarniške in šolske potrebščine. V zalogi ima vse pisalno in risalno orodje, barve, zvezke, šolske torbice m vse drugo blago, ki te rabi za šole in pisarne. — Trgovci dobe pri nakupu na debelo primeren popust. Prakt. zdravnica Zobozdravnica M.U.D" ELZA SOSS ordinira v Ljubljani Kongresni trg - Vegova ulica 2/11 Od 8. -12. 14,—18. — Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josei«-grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josef«-vodo, ker pospešuje delovanje zeloj ca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje kri. — K občinskim volitvam. Vsem županom, občinskim odbornikom, namestnikom in slehernemu volivcu priporočamo: Zakon o občini, nevezan 8 Din, vezan 15 Din; Zakon o volivnih imenikih Din , 2.50; Uredba o sestavi kandidatnih list, o sestavi i in poslovanju vojivnih odborov in o glasovalnem I postopku pri volitvah občinskih odborov v dravski banovini, Din 10- Dalje potrebne tiskovine: Kandidatne liste, komad 1 Din; Izjava kandidata (namestnika), da pristane na mesto občinskega odbornika, komad 10 par; Volivni imenik, jiola. Vse tc zakone in tiskovine dobite v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. — Kamnoseštvo Alojzij Vodnik, Ljubljana, Kolodvorska, odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi na hranilne knjižice — Noto otvorjena elektromehanična delavnica >Unitas< ing. Manda, fielenburgova ulica 7. Tel. 2219. Izvršuje vsa popravila električnih strojev in aparatov solidno in poceni. Obrat v tovarni Ljubljanske komercialne družbe. Celovška cesta 90a. Telefon 2964. — Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Joselove« grenčice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe. Plut Popravila v minoritski cerkvi. V minoritski cerkvi so pričeli s temeljitim prenavljanjem zakristije. Prenovljena bo njena lesena oprema, oljnate slike na obokanem stropu in leseni relieti na stenah. Lesena oprema je iz orehovega lesa in umetniško izdelana, tudi oljnate slike in reliefi so firave umetnine. Zakristija je dobila vso to notranjo opremo leta 1685, torej že pred okrog četrt ■ tisočletja in jo je dal izdelati takratni gvardian ! minoritskega samostana Gašpar Ditl, ki je vzorno vodil svoj samostan celih 25 let in mnogo storil za njgovo olepšavo. 0 Ditlu pravi kronika, da se je, ko so baš v tistih časih prihrumeli na Dravsko polje Kruci, umaknil v Haloze in tam tudi umrl. Popravila, ki so se te dni v zakristiji pričela, so na tej opremi sploh prva, kar je vsekakor lepo izpričevalo solidnosti dela takratnih umetnikov in obrtnikov. Prenovitvena dela vodi tvrdka Zoratti iz Maribora. Na ptujski srednji šoli se je letos vpisalo 655 učencev in učenk, in sicer v gimnazijo 399, v meščansko šolo pa 266. Prvi trije razredi gimnazije imajo paTalelke. Na meščanski šoli se je v prvi razred vpisalo 112 učencev in učenk. Radi velikega števila so morali prvi razred meščansko šole razdelrti v tri oddelke. Razveseljiv je porast števila obiskovalcev ptujske gimnazije, zanimiv pa je še bolj tolik naval v prvi razred meščanske šole. Dokaz, da je zanimanje za praktične poklice postalo večje. Tedensko gasilno službo od 17. do 24. sept. vrši tretja desetina drugega voda, in sicer četo-vodja Frač Breznik in desetnik Fric Mahač. Reševalno službo vršijo: kot šofer Ivan Omitlec, kot reš. uprav. Jurij Pihler; od moštva: Adalbert Hoj-ker in Jožo/ Kmete«?. Mariborske vesti: Težnje rokodelcev-mojstrov Maribor, 16. septembra. Včeraj zvečer je bilo važno zborovanje predstavnikov našega rokodelstvu in obrtniškega moj-sterstva, organiziranega v tukajšnjem okrožnem odboru obrtniških združenj. V ospredju obravnavanja je bilo vprašanje noveliranja zakona o obrtih, o čemer je izčrpno poročal zbornici tajnik g. dr. Pretnar, zlasti poudarjajoč v svojih izvajanjih spremembe in korekture k obrtniškemu zakonu, ki jih zahteva obrtništvo dravske banovine. Po podanem □ Smrt zgledne žene. V Vukovskem dolu je umrla gospa Ivana Šerbela, tamošnja posestnica in mati g. Benedikta šerbele, poveljnikovega namestnika jetniške varnostne straže in g. Franca Šer-bele, gostilničarja in posestnika na Ljubnem v Savinjski dolini. Po dveh mesecih je sledila možu, s katerim sta 53 let živela v srečnem zakonskem življenju. Blagi, vzorni ženi, svetila nebeška luč! □ Prisrčna slovesnost je bila te dni na prijaznem hribčku na vzhodni strani Sv. Marjete ob Pesnici, na posestvu vrlih zakoncev Zuginan v Vu-kovju. Žugmanovi so postavili na hribčku ob cesti nov križ, ki ga je blagoslovil šmarješki župnik duhovni svetnik Jernej Frangei, ki je v svojem govoru slavil družino Zugmanovo kot vzorno slovensko in krščansko. Ob tej priliki so se zbrali na vabljivem domu Zugmaiiovih sosedje in prijatelji od vseh strani ter sta prisrčne besede na naslov vzorne družine spregovorila domači župnik Frangež in prijatelj družine bivši narodni poslanec g. Franjo Zebot iz Maribora. Pri iskreni slovesnosti, ki se je Izvršila v počaščenje spomina 1900 letnice Odrešenja, je s svojim ubranim petjem sodeloval sloviti domači pevski zbor pod vodstvom pevovodje Janka Rakuše. Q lOletniro poveljnikovanja proslavi danes vzorni in vsestransko požrtvovalni poveljnik mariborskih gasilcev Ivan Voller. Čast njegovemu do->edanjemu delu in uspehom, blagoslov v drugem desetletju poveljevanja! O »Maribor« gre na delo. Prihodnji teden začne Slovensko pevsko društvo »Maribor« z rednimi pevskimi vabami. Za prihodnje leto ima naše društvo zelo lep program. Poleg manjših pevskih nastopov bo napravilo naše društvo velik pevski festival, na katerem bo nastopilo do tisoč pevcev. Pevski nastopi bodo ob priliki škofijskega evharističnega kongresa, ki bo prihodnje leto v Mariboru. Poleg tega pripravlja Maribor za celoten mešan zbor turncio po slovenski Koroški Vie lo delo pa bo uspelo samo pod pogojem, da bodo vsi naši dosedanji člani in članice ostali društvu zvesti in da nam bodo pripeljali v zbor še novih moči. »Maribor, je s svoiimi dosedanjimi nastopi dokazal, da je društvo, katerega se ni treba nikomur sramovati, ako je njegov član. Posebno vabimo nove, da «e takoj ob začetku že priglasijo. Vaje bodo prihodnji teden: za damski zbor v ponedeljek 18. septembra ob 20, Slomškov trg 20, za gospode pa 20. septembra, v sredo, ob isti uri. Na svidenje! □ Mrtvaški zvon. V petek zvečer je na Tez-nu v Viktor Parmovi 8 umrl ključavničar Kolar Viktor v 42. letu starosti. Pogreb bo danes ob 15.30 iz me-stne mrtvašnice na pokopališče v Po-brežju. Pokoiniku svetila večna Iui, žalujočim pa oaše sožalje! □ Radoličcva mama na zadnji poti. Da je bila priljubljena in od vseh spoštovana, jc pokazal njen pogreb v petek popoldne. Neobiča:no veliko število ničnih prijatel ev in znancev jo jc spremilo na zadnji poti. Pogreb je vodil škofijski aktuarij Janko Kokošinck v spremstvu kateheta A. Šparla in stolnega vikarja V. Mundc. Pogreba sc je udeležila tudi Krščanska ženska zveza z zastavo ter člani in članice Maratona. G. škofijski aktuarij Kokošinek je rajni spregovoril v slovo ganljive poslovilne besede, ob katerih ni ostalo nobeno oko »uho. Blaga katoliško zavedna žena in mati počivaj v miru I □ Podnljšano. Volilni odbor za volitve v Delavsko zbornico za mariborsko volišče je podaljšal reklamncijsko dobo do 24. t. m. □ Takšnega trga letos še ni bilo, tako impo-zantno založenega in z vsem oskrbljenega kakor je bil včerajšnji. Vsega v izobilju, gnječe toliko, da »e ni bilo mogoče prelolči skozi te množice kupcev in prodajalcev. Samo sadja je bilo na včerajšnjem trgu 56 vozi □ Moderno prodajalno z izvirno izložbeno prireditvijo otvarja v Gosposki ulici podjetna indu-itrija »Karot čevljev. Zopet nekaj Mariboru v kras In olepšavo. Glej sporočilo v današnjem oglnsnetn delu. □ Avstrijski obrtniki obiščejo danes svoje mariborske tovariše, ki jim pripravljajo sprejem pred hotelom »Orel«. Gostje pridejo ob 20 z avtobusom. Slovensko obrtno društvo, Združenje urarjev, zlatarjev in pasarjev, združenje sodarjev, slaščičarjev ln medičarjev vabijo člane k udeležbi. □ V Belgradu velika vinska in sadna razstava. Pojasnila v Kopitarjevi 6. Več v oglasnem delu lista. □ Salezijansko sotrudništvo sporoča svojim članom, da se sestanek sotrudništva ne vrši v nedeljo 17., ampak v nedeljo 24. septembra. Sotrud-niki vabljeni! □ Cene lanskemu vinu sc dvigajo. Ker letos ne bo dobra vinska kapljica, so se cene vinu precej dvignile. V Slovenske gorice in Haloze prihaja vsak dan več kupcev iz Ljubljane in Kranjskega sploh, ki plačujejo sedaj lanska vina že po 1 do 2 Din dražje nego pred enim mesecem. Letošnja trgatev bo zelo pozna, ker še rizling in druge poznejše vrste niti mehke niso. Q Ženi nož v trebuh. Pred sodnike malega senata je včeraj stopil 37 letni Matija Zadravec iz Lipe. Obtožnica mu očita, da je 23. maja z nožem zabodel v trebuh svojo ženo Verono ter jo nevarno poškodoval. Dogodek se je odigral zvečer, kmalu potem, ko sta prišla Zadravec in žena od posestnika Pala, kamor ga je prišla žena iskat. Gotovo ni bilo Zadravcu po volji, da je prišla žena ponj, zlasti ker je bil po izpovedi prič precej vinjen, vendar pa ne tako, da se svojega dejanja ne Cerkveni vestnih ("'lani Križansko moške kongregacijo se udeleže danes popoldne ob 4 slovesnosti blagoslovitve zastav pri sv. Krištofu z zastavo. Zbirališče pri zastavi v bližini cerkve. Naznanila Vinska trgatev v Vidošičih pri Metliki bo 1 oktobra in bo vozil za to priliko posebni izletni vlak. Skupna cena za prehrano in vožnjo bo znašala 75 Din. Priglase sprejema trgovec Franc Novak v Ljubljani, Kogresni trg. Vabimo prijatelje Bele Krajine in ljubitelje sladkega grozdja, k obilni udeležbi. — Društvo »Bela Krajina«. poročilu so zastopniki rokodelskih združenj izražali svoje želje k zakonu o obrtih. Ob zaključku se je sprejela resolucija, ki sicer odobrava uvedbo obveznega mojstrskega zavarovanja, vendar pa naj se z ozirom na težko gospodarske prilike odloži na poznejši čas. Zavarovanje naj bi se izvedlo avtonomno, za vsako banovino posebej ter postopno, tako da bi se najprej izvedlo starostno in nezgodno zavarovanje. Anketarnega zborovanja se je udeležilo 33 zastopnikov rokodelskih združenj na področju bivše mariborske oblasti. bi zavedal. Ko sta bila z ženo doma, je prišlo med njima do prepira, v katerem se je mož izpoza/bil tako daleč, da jo je sunil z nožem v trebuh. Obtoženec se je zagovarjal s popolno pijanostjo, vendar so priče izpovedale, da ni bil tako pijan, da se ne bi zavedal, kaj dela. Obsojen je bil na deset mesecev za,pora pogojno štiri leta. Obenem pa mu je zabranjeno za dobo dveh let pohajati v gostilne. □ Skrbna gospodinja postreže svojim gostom in družini z dobrim kruhom in pecivom samo tedaj, ako kupuje v pekarni čebokli, kjer je vsakdo najbolje postrežen. Celje & + Martin Vidic, Kakor smo že včeraj na kratko sporočili, je uinrl na svojem stanovanju na Hribu sv. Jožefa št. 3, gospod Martin Vidic, poštni podurudnik \ pokoju in hišni posestnik. Pokojni je službovul < Celju na pošti in je bil v vseh krogih zelo priljubljen. Bil je odločno katoliškega prepričanju ir je tako vzgojil tudi svoje otroke, dva sina in hčerko. Dobrega in značajnega moža, kukršnih dandanes tako pogrešamo, bomo spremili dane ob 3 popoldne iz hiše zalotiti na okoliško pokopu-lišče k večnemu počitku. Naj pokojnemu dobri Bog poplača obilo vso njegova dobra lela, težko prizadeti družini pa izrekamo svoje sožalje. izlet na Ptitvička jezera je preložen nn 23., 24. in 25. septembra. Odhod iz Celja 23. zjutraj na Plitvičku jezera, naslednjega dne preko Sinja v Crikvenico. Od Iu odhod zadnji dan na Sušak, nato preko Kočevja in Ljubljane v Celje. Prehrana, prenočišče in vožnja za osebo 500 Din. — Prijave sprejema pisarna mestnega avtobusa do četrtka 21. septembra. NE ZAMUDTfE TE LEPE PRILIKE! er Obrazci za kandidatne liste in izjave, ki kandidirajo za občinske odbornike, so na prodaj v Slomškovi tiskovni zadrugi in v Mohorjevi tiskarni. £r Trgovska nadaljevalna šola v Celju. Popravni izpiti za šolsko leto 1932/33 se bodo vršili zu vse razrede: pismeni v pouedeljek 25. septembra, ustmeni v torek 26. septembra, vsakokrat ob 4 popoldne po razporedu, ki bo razglašen na uradni deski. K izpitom se morajo zghisiti učenci pri Šolskem vodstvu 21. ali 22. septembra med 6 in 7 zvečer in prinesti s seboj zadnje šolsko izpričevalo. Po s5 253 in 298 zakona o'obrtih sprejemni izpiti odpadejo. Vpisovanje za šolsko leto 1933/34 l>o 28. in 29. septembra vsakokrat od b do 8 zvečer. Vpisnina znaša 25 Din. Pri vpisu je treba predložiti zadnje šolsko izpričevalo. ■& V trgovsko nadaljevalno šolo v Celju se morajo vpisati vajenci in vajenke, ki so zaposleni v sledečih krojili: mesto Celje, Bahno, Breg, Gaberje, Lava, Leveč, Lisce, Medlog, Ostro/no, Polu le. Spodnja Hudinja, Spodnja lx>žnica, Trnovlje, Zagrad, Znvodna, Zgornja Hudinja, Bukovžlak, cret, Dobrava, Store in Teharje. V nedeljo I. oktobra ob 1« dopoldne lx) v šoli v prisotnosti tlunov šolskega odbora, mestnega ter okrajnega Združenju trgovcev in nastavnikov šole otvoritvena slovesnost. K. tej slovesnosti morajo priti vsi učenci iu učenke. Redni pouk /a I. razred se prične 2. oktobra, za 2. in 3. razred pa 3. oktobra ob 2 po(>oldnc. & Mestna kopališča ob Savinji bodo zaprta od 20. t. m. dalje. & SK šoštanj : SK Jugoslavija. Danes ob 4 popoldne bo na igrišču pri Skalni kleti prvenstveno nogometna tekma med SK Šoštanjem in SK Jugoslavijo. Predtekma bo ob pol 3 med rezervama SK. Olimpa in SK Atlctikov istotam. ■O" Manufakturno blago se kupuje kljub najboljši kakovosti po izredno nizki ceni pri ANTON BRUMEC, Celje, Krnijo Petra cesta 13. Trošarina na vino Dve stališči Ia Sanka, ki nam ga je podalo Vinarsko društvo v Mariboru, posnemamo: Vinarskemu društvu za dravsko banovino v Mariboru je bilo sporočeno, da se v finančnem ministrstvu pripravlja predlog za izpremembo in dopolnitev zakona o trošarina, po katerem bi se vino obtežilo na račun državne in banovinske trošarine z 100 Din po hI, a vinski mošt pa z 80 Din po hI in da se bo istočasno popisalo vse vino, ki so nahaja pri producentili, od katerega bi morali ti plačati trošarino. Če bi poslal ta predlog zakon, bi našega vinogradnika upropastii. Komaj si je nekaj opomogel pod sedaj veljavnim zakonom o trošarini, če drugo ne, se je vsaj rešil starih zalog vina, čeprav po zielo nizkih cenah. Vsekakor smemo trditi, da je sedanji zakon o trošarini za vinogradnika koristen. iPo novem zakonskem predlogu bi bil vinski producent odgovoren za trošarino zn skupno količino pridelanega vina, od bivši le 10 odstotkov na račun vrenja in 6 odstotkov na račun Izhlapevanja in če vinogradnik ne bi mogel opravičiti redne prodaje vina in da je trošarina plačana, bi se ga naj kaznovalo po čl. 34 zakona o taksah. Naš vinogradnik nima denarja, da bi mogel trošarino plačevati, posebno pa za vino, o katerem ne ve, fie bo ga sploh kdaj mogel prodati. On nima niti toliko denarja, da bi mogel plačati zem-ljarno in redne obdelovalne stroške, zato je že nad po-lovica vinogradov pomanjkljivo obdelana. Vinogradnik bi skušal v skrajni sili odprodati i vin«- brez plačanja trošarine, s tem bi grešil zo-pe trošarinskl zakon. Sigurno je, da bi bdi edini pozitivni efekt takega zakona večne preiskave, obsodbe in globe, s čimer bi tak zakon deloval negativno tudi glede morale. Sedanji trošariii9ki sistem je dober, ohranimo ga i nadalje, pač se naj posveti večja pozornost pobijanju zlorab, katerih tudi mi ne odobravamo. 0 zakonskem predlogu senatorja dr. Josipa šiloviča se izraža društvo odklonilno. Ponovno povdarjamo, da je sedanji trošarinski sistem dober, edino kar bi se v njem moralo spremeniti, so pavšalne takse, katere se naj v večjih mestih reorganizirajo. Skale naj bi se razmaknil tako, da bi v najnižji kategoriji točile« plačal namesto 10.000 Din le 2.500 Din. Za to-čllce. ki |>otočijo vagonsko množino vina, pa se zadevna taksa prav lahko in opravičeno zviša. Brezdvomno bi se na ta način državni dohodki znatno povečali. Glavni odbor vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru se je na svoji seji dne 1. septembra 1933 obširno bavil z zadevo trošarine za vino in je ukrenil potrebno. * Vinarsko društvo za dravsko banovino se je na seji dne 1. septembra t. 1. bavilo z vprašanjem trošarine na vino. Kot interesno zastopstvo vinogradnikov je umevno razpravljalo to vprašanje enostransko z vinogradniškega stališča. Radi tega sma-t rajo gostilničarji za potrebno, da se to vprašanje, ; ki je za nje eksistenčnega pomena, pojasni tudi z I njihovega stališča. Ukinitev trošarine na vino in njena nadomesti-i tčv s trošarinsko takso ima za gostilniške obrate Ruse »Ruška nedelja« je za nami. V soboto popoldne je privrelo romarjev iz daljnih krajev na sto-; tine; največ jih je bilo iz Slov. goric in Pohorja, ] tudi nekaj Nemcev je prišlo. Pri večerni pobož-i nosti je bila cerkev natlačena. Z ozirom na jubilej : našega odrešenja je bila po noči od 11 do 12 »Sveta ura< pred izpostavljenim Najsvetejšim. Med večerno pobožnostjo je začelo deževati in je potem deževalo celo noč in še drugo jutro. Zato je drugi dan izostal dotok častilcev iz Maribora in bližnje ruške okolice. Vkljub temu je bilo v nedeljo ob-hajanih nad 1300 vernikov. Brez neprilik seveda tako velik shod ne more biti, žeparji so okradli tri ženske, nek uzmovič je odpeljal iz veže v žup-niščti nekemu duhovniku nezaklenjeno kolo, enq oseba pa je v vlaku izgubila legitimacijo. Našel se je pa v cerkvi moški klobuk, zunaj cerkve pa mošnjiček z drobižem. Lastnika se naj oglasita. Nova občina Ruše obsega vse štiri občine dosedanjega župnijskega in šolskega okoliša, Ruše, Bistrico pri Rušah. Lobnico in Smolnik. Občinska meja se lorej popolnoma krije z župnijsko in šolsko mejo. Proti tuberkulozna liga bi rada začela delovati z novim šolskim letom, ima pa še premalo gmotnih sredstev na razpolago. Zato bo morala omejiti razdeljevanje nileka med slabotne učence na zimske mesece. Sicer pa dobivajo otroci zdaj še doma nekaj sadja, sočivja in kruha, tako da sila še ni največja. Nujna bo pomoč v zimskem času. Za to dobo se priporoča pač nujno blagim srcem za izdatno podporo. K rani V hotelu »Jelen« se oddajo mesečne sobe s centralno kurjavo z že dolgo znano dobro hrano po jedilnem listu. Cena za osebo 750 Din, za dve osebi skuuai uo 700 Din. Koncentracija v zavarovalni stroki Kakor smo izvedeli, sta upravna odbora zavarovalnih družb »Vardar« in »1 riglav« na svojih sejah dne 7., odnosno 9. t. in. sklenila združiti obe družbi s fuzijo. Zavarovalna družba »Vardar«, ki se bavi z vsakovrstnimi elementarnimi in življenjskimi zavarovanji, ter »Triglav«, družba za zavarovanja in pozavarovanja, s svojim zelo obširnim poslom v vseh vrstah elementarnih zavarovanj se bosta medsebojno koristno izpopolnjevali in prevzeli v novem nazivu tvrdke obe imeni »Vardar-Triglav«. S tem se bosta na celein teritoriju naše države, kjer imenovani družbi delata, najbolje uveljavili. S stališča gospodarstvenosti pozdravljamo naj-topleje ta prvi korak koncentracije v jugoslovanskem zavarovalstvu, kajti s povečanim delokrogom je brezdvomno doseženo, da se riziki bolje izenačijo, s čimer združeni zavod »Vardar-Triglav« znatno pridobi na svojem pomenu. 10.885. * Obe zavarovalnici »Triglav« in »Vardar« sta povojni ustanovitvi. Triglav datira iz 1. 1921, Vardar pa je bil ustanovljen 1. 1922. Pri Vardar ju sta vodilno udeležena: Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani ler Splošno bančno društvo, Zagreb-Belgrad. — V upravi sta še E. Iloppe, upr. svetnik »Phoenixa« z Dunaja ter Moritz Beck, upr. svetnik in ravn. Al-liaiu und Giselaverein«. Glavnica družbe znaša 3 milj., v življenjskem zavarovanju je imela družba 3466 polic s 120.5 inilj. zavarovane vsote. Triglav ima glavnice deset milj. Din (ob ustanovitvi 4 milj.) in je izkazal za 1932 0.08 milj. dobička. Pri Triglavu ie veliko inozemskih interesov: Praga, Riga (Rusi) in Pariz, ki so sodelovali pri ustanovitvi. Obe zavarovalnici imata podružnico tudi v Ljubljani. * Tobačne srečke. Pri zadnjem žrebanju so bile amortizirane tele serije: 271, 445, 490 932, 1014, 1193, 1201, 1212, 1259, 1269, 1737, 2154 2351, 2468, 2571, 2628, 2699, 2788, 2944, 3342, 3329! 3353, 3397, 3521, 3618, 3810, 3901, 4059, 4082, 4192, 4204, 4797, 4824, 4960, 524G, 5526, 5534, 6018, 6230 6248, 6626. 6719, 6817, 6911, 7043, 7065, 7227, 7270^ 7320, 7465. 7494, 7575. 7793, 7928, 8181, 8486, 9024 9037, 9234, 9276. — Dobitki: Serija 3769 št. 21 '75.000 Din, serija 6138 št. 69 2000 Din, serija 7444 št. 12 500 Din, serija 8863 št. 98 50 Din. Po 100 Din: Serija 712 št. 85, serija 1970 št. 12, serija 2603 št. 27, serija 3312 broj 89, serija 4510 št. 93, serija 4620 št. 18, serija 6010 št. 74, serija 6228 št. 98, serija 9048 št. 71, serija 9276 št. 68. — Po 50 dinarjev: Serija 1534 št. 76, serija 2311 št. 89, serija 2384 št. 48, serija 2473 št. 54, serija 4100 št. 14, serija 4147 št. 34, serijo 4161 št. 33, serija 4164 št. 55, serija 5960 št. 43, serija 6180 št. II, serija 6664 št. 74, serija 6862 št. 42, serija 7150 št. 3, serija 7633 št. 11, serija 7743 št. 92, serija 8373 št. 8, serija 9080 št. 99. serija 9880 št. 88. Konkurz je razglašen o imovini tvrdke ing. Gustav Zemanck & Co., d. z o. z., podjetje za projektiranje in gradbo vodovodov ter centralnih kurjav v Ljubljani, prvi zbor upnikov 23. sept, oglasiti se je do 1. nov., ugotovitveni narok 11. nov. Potrjena poravnava: Fischer in drug, Celje, Kralja Petra cesla 29 45% (40% v 10 mesečnih obrokih 5% pa 15. jul. 1934). Nova deln. družba. V .trg. register je bila vpisana d. <1. »l.ika«, industrija železnega mi-nija, Gospič. Glavnica znaša 0.5 milj. Din, vplačano 0.25 luili. dalekosežne posledic«. Nevzdržnost položaja gostilničarjev glecle teh taks uvideva tudi Vinarsko društva V »vojem komunikeju samo priznava, da jih je treba izpremeniti. Poleg teh taks pa vstvarja gostilničarjem še večje težave dejstvo, da je zakon priznal vinogradnikom pravico prodajati vino v ko-iičinih nad 5 1 odnosno 10 1 Ta pravica se v praksi le v premnogih slučajih zlorablja na škodo gostilničarjev, ker prodajajo vinogradniki, poleg teh pa v izdatni meri tudi razni prekupčevalci, vino tudi izpod teh količin, to je na drobno ne le v svojem domačem kraju, ampak tudi drugje, za kar je podanih nešteto dokazov. Rentabilnost gostiln stalno nazaduje. Na eni strani jo onemogočajo visoke in stvarno neutemeljeno razdeljene točilne takse, na drugi strani pa količina pijač, ki gre v konzum preko gostilničarjev, stalno pada. Zato streme gostilničarji za tem, da se trošarinske takse preurede, ako se že noče iti zlu do dna in na novo uveljaviti trošarine na vino Prihajajo namreč vedno bolj do prepričanja, da b! samo preureditev trošarinske takse bila samo polovičarska rešitev sedanjega stanja. Posebno pa stre-me gostilničarji za tem, da se prepreči, da bi vinogradniki posegali v njihovo pravico prodajanja pijač na drobno. Ne inore se jim tudi zameriti, ako v boju za svojo eksistenco zahtevajo, da se vinogradnikom vzame pravico, da prodajajo vino v količinah nad 5 1, odnosno 10 1, brez trošarine in takse, ker to v nreizdatni meri vpliva na konzum pijač v gostilnah. Interesi vinogradnikov s temi zahtevami niso najmanj prizadeti, ker imajo za prodajo svojega pridelka na drobno itak možnost, da si izpo-slujejo dovoljenje za točenje vina pod vejo v smislu § 437 zakona o obrtih. Gostilničarji si spričo tega z vso pravico prizadevajo, da se jim prizna v smislu zakona o obrtih izključna pravica prodajati vino na drobno. Obenem zahtevajo, da se trošarina na vino na novo uveljavi ter preuredi tako, da se bo pobirala od gostilničarja, ko nastavi sod na pipo. 9 tem, ali je sedanji položaj glede trošarine na vino vzdržen za državo, banovino in občine, je po ugotovitvah kr. banske uprave v publikaciji »-Samoupravno gospodarstvo« izven debate. Te ugotovitve jasno dokazujejo nujno riotrebo, da se vpo-stavi v tem pogledu, če ne prejšnji stan, pa prejšnjemu stanju shčen položaj. Kakor ugotavlja vinarsko društvo, je sedanja ureditev koristna za vinogradnika, pa tudi samo za vinagradnike, za gostilničarje in drugo prebivalstvo pa je škodljiva in sicer za gostilničarje neposredno, za ostalo prebivalstvo pa posredno, ker mora donos prejšnje trošarine nadomestili z drugimi dajatvami, ki niso malenkostne, ampak še trše neco je bila trošarina. ^ V vprašanju, ki posega tako globoko v interese gostilničarjev, naj sliši naša širša javnost tudi drugo plat zvona, da si more o tem vprašanju ustvariti objektivno sodbo. Kdor objektivno preso a položaj, mora priznati, da ne posegajo gostilničarji v interese vinogradnikov, pač pa si vinogradniki prisvajajo pravice, ki jim ne gredo. Maloprodaja je bila od nekdaj edina in izključna pravica gostilničarjev, katere si ti ne dajo kratitil Zvezi združenj gostilničarskih obrti dravske banovine v Ljubljani. Borza Denar 16. septembra. Ta teden je znašal na ljubljanski borzi promet 3.25 milj. Din v primeri z 2.2 in 3.0 milj. v prejšnjih tednih. Kot običajno je bil najznatnejši promet v dinarjih in šilingih. Curih. Pariz 20.215, London 16.34, Newyork 349.5, Bruselj 72.05, Milan 27.21, Madrid 43.25, Amsterdam 208.20, Berlin 123.35, Dunaj 72.60 (57 75) Stockholm 84.25, Oslo 82.10, Kopenhagen 73, Praga 15.31, Varšava 57.75, Atene 2.00, Carigrad 2.47. Bukarešta 3.08. Pariz. Ob 11.45. I.ondon 80.85, Newyork 17.23. London (začetek). Pariz 80.5, Newyork 4.67. Zlato v Londonu 130.5. Živina Mariborski sejem. Na svinjski sejem 15. septembra je bilo pripeljanih 411 svinj; cene so bilo sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov 85—130, 7—9 tednov 200—230. 4—4 mesece 250—300, 5—7 mesecev 350—450, 8—10 mesecev 550—600, 1 leto 700—750 1 kg žive teže 7—8, 1 kg mrtve teže 10.50—11. — Prodanih je bilo 164 svinj. Radio Programi tiadio-Liablfan a i Nedelja, ,17. septembra: 8.15 Poročila, 8J3C Gimnastika (Marjan Dobovšek), 9.00 Versko predavanje (predava dr. Gvido Rant, 9.30 Prenos cerkvene glasbo iz franč. cerkve, 10.00 Gledališče kot umetnost (prof. Šest), 10.30 Ročno in umsko delo (E. Boje), 11.00 Radioorkester: Operna ura, 12.00 Čas, ploščo, 15.00 Kmetijska ura (. Jamnik), 15.30 Slovenske narodne v dutu pojeta gg. Gostič in M. Rus, 10.30 Extemj>orari — komedija, izvaja Št. Ja-kobski gledal, oder, 17.30 Plošče, 20.00 Pesmi Indijancev Sev. Amerike, poje gdč. J. Perdanova, 21.30 Čas, poročila, 21.45 Harmonika solo, g Stanko, 22.30 Plošče. Ponedeljek, 18. sept.: 12.15 Plošče, 12.45 (Poročila, 13.00 Čas, plošče, borza, 19.00 Radio orkester, 20.00 Prenos opere iz Belgrada, vmes čas in poročila. Drugi programu Nedelja, 17. septembra: Belgrad: 15.00 Radio orkester, 16.00 Narodne pesmi, 19.30 Ljudski večer: pesmi, harmonika, orkester. — Zagreb: 20.30 Orkestralna glasba. — Dunaj: 12.00 Orkestralni koncert, 17.00 Simfonična glasba, 20.10 Pestra ura. — Budimpešta: 15.45 Narodne pesmi s spremljevanjem ciganske glasbe, 21.10 Koncert za čelo. — Leipzig: 11.30 Bachova kantata, 16.30 Orkestralni koncert, 20.00 »Čaro-strelecr, opera, VVeber. — London: 16.30 Koncert simf. orkestra, 21.05 Komorna glasba. — Miinchen: 20.20 Koncert vojaške godbe. — Rim: 17.15 Vokalni in instrumentalni koncert, 20.45 Španska glasba. — Varšava: 20.00 Lahka glasba. Ponedeljok, 18. septembra: Belgrad: 20.00 Beethovnov Andante iz Kreu-zerjeve sonate, 20.30 »Židinja«, opera, Ilalevv. — Zagreb: 20.30 Belgrad. — Dunaj: 17.25 Vokalni koncert, 19.00 Orkestralna glasba. — Budimpešta.; 12.06 Vokalni kvartet, 18.45 Klavirski koncert. 20.00 Koncert salonske kapele, 21.30 Operni orkester. — Leipzig: 17.20 Orgelski koncert, 21.30 Orkestralna glasba. — Rim: 17.15 Vokalni in instrumentalni koncert, 20.45 Zabavia glasba. — Varšava: 17.15 Komorna glasba, 20.00 Frederika, opereta. Lehar. St v J'J II SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik A. U. V. Zastrupljenja z gobami se bojite? V mestih z zanesljivim tržnim nadzorstvom vobče ni strupenih gob na trgu izvzemši tistih majhnih nerazvitih gobanov, ki jih je težko razlikovati strupene od nestrupenih in ki jih ljudje kupujejo, da jih suše ali v kisu shranijo. Na ta način se baje strupenost porazgubi. Drugače je drugod, kjer si nabirajo gobe ljudje sami ali jih kupujejo od neveščih nabiralcev; vsako leto se sliši in bere o takšnih nesrečah, ki zadevajo delavske družine; kmetje so glede gob oprezni. Dalje treba vedeti, da so nekatere gobe škodljive, če niso prav pripravljene. Vodo, ki so se v njej kuhali smrčki, treba odcediti, nekateri jih kuhajo v dvojni ali celo trojni vodi in jo vsakikrat odlijejo. Največja nevarnost pa preti od pokvarjenih gob. Vse gobe, tudi najboljše, se kaj rade skvarijo, posebno, če so v mokrem nabrane in se ugrejejo. Kakor pri ribah in drugih vodnih živalih, ki imajo bolj »vodeno« meso, se tudi pri gobah prav hitro razkrajajo beljakovine in te razkrojine so hudi strupi, ki se ne dajo s kuhanjem ali drugačnim pripravljanjem odstraniti ali ublažiti. Največ zastrupljenj z gobami gre na ta račun. Isti. Prva pomoč pri zastrupljenju z gobami? Zavžite gobe treba čim prej odstraniti z bruhanjem in odvajanjem. Bruhanje s pol praznim želodcem je mučno, zato naj se zastruplje-nec zaliva s kakšno pijačo, najbolje tako, ki že sama po sebi veže strupe, kakor je čreslovina (ta-nin), torej zavrelica hrastove skorje ali šišk, ruski čaj itd. in si izprazni tako napolnjeni želodec neka-terikrat zaporedoma. Če je strupena jed že prešla v črevo, treba čistila ali dristila v zadostni množini (rtoinovo olje, tri žlice za odraslega, ali grenka sol, ena zvrhana žlica). Kot »protistrupi« so tekočine s čreslovino (ruski čaj, črna kava, črno vino, zavrelica črnih jagod itd.) in pa sveže, v prah zdrobljeno oglje, ki ga uživamo po eno žlico na čašo ruskega ali kamiHčnega čaja. Vsak primer hujšega zastrupljenja spada v zdravniško oskrbo, najbolj nevarna so zastrupljenja, ki se pojavljajo drugi dan. M. S. C. Bazedovova bolezen, ki te Vam je pojavila j-o trebušni operaciji in znatno izboljšala po enomesečnem bivanju na višinskem letovišču, a v nižini povrnila, spada v zdravniško oskrbo. Če ne morete vsaj ie tri mesece bivali v višinskem ozrač-fu. obrnite se na svojega stalnega zdravnika, ki morda poskusi zdravljenje z notranjimi sredstvi, morda z obsevanjem Vaše poredne golše ali pa Vam nasvetuje takojšnjo operacijo. I. R. Lj. Bolečine v stegnih in nenavadna utru-fenost po vse-n telesu, pojavivše se po daljšem potovanju v južnih krajih, so ali že izginile kot prehodne motnje ali pa so se razkrinkale kot začetni znaki kakšne okužbe (malarije, legar, malteška mrzlica in «1.|. Tako na daleč ... J. J. P. Kapavica še ni ozdravljena, dokler traja vnetje sečne cevi, tudi če se ne dobe več v irtoku provzročniki bolezni. Morda se preveč silite z zdravljenjem, počasi se pride časih lažje in hitreje daleč kakor z naglo hojo. Zato potrpite, da prenehajo vse motnje in ko ne bo več iztoka, naj Vam ga zdravnik umetno izsili in če tudi v takem umetno povzročenem iztoku ne bo več bolezenskih kali, potem je bolezen res ozdravljena, potem še le »te zdravstveno sposoben za zakon. Dotlej odložite poroko že radi lastnega zdravja, tem bolj radi zdravja družice. Iz lastne izkušnje veste, kako težko je ta bolezen ozdravljiva, pri ženah pa je ozdravljenje — izjemno, ženska kapavica je dejansko neozdravljiva. Torej! J. A. M. NagluSnost po hudem vnetju ušes se časih izboljša, če se vnetje res ustavi in ni preveč skvarilo srednjega ušesa (mrene in koščic). Časih treba morebitno nesnago izprati, časih mreno masirati, časih nosno duplino čistiti, časih treba ušesni troblji prepihati. Držite se zdravnika, ki Vas je doslej zdravil, in ne zahtevajte, da Vas hitro in popolnoma ozdravi, kar je večkrat nemogoče. I. Š Lj. Z maloumnim, nenadarjenim dečkom kaj počnite? Pred šolsko dobo da je bil deček ne bogvekako bister, a dovolj umen, prvi razred je dovršil lahko, drugega s težavo, v tretjem pa je obtičal že v drugič. Mnogo da se uči, v šoli pa nič ne zna. Ubogljiv je in miren, rad dela. — Nikar ne mučite dečka z navadno šolo, prepišite ga, če se da, v pomožno šolo. Poskusile z glazbeno vzgojo, z vajami v risanju ali upodabljanju, morda je deček na te strani odprt. Vsekakor naj bo deček dovolj zaposlen izven šole, poleg igranja naj ima kakršnokoli opravilo, ki je primerno njegovim duševnim zmožnostim in telesnim močem. Morda se v dečku kaj spremeni v razvojni dobi ali še kasneje. O najnovejšem svetem Janezu, vianejskem župniku, pripovedujejo življenjepisci, da so se predstojniki po-mišljali, ali naj ga posvete v mašnika ali ne radi njegove — omejenosti. In ta dozdevni omejenec je postal tako vzoren duhovnik, da ga je cerkev nenavadno hitro postavila na oltar za zgled! Saj vendar ni treba, da bi bili vsi ljudje po enem kopitu! M. V. Lj. Sipkove jagode ali srbevke in tiste kosmate šiške na šipkih dajejo čaj, ki ga rabijo pri boleznih mehurja, ledvic in jeter. Meso šipkovih jagod daje okusno čežano, koščice peko in napravljajo iz njih »domačo« kavo. Čežana vteg-ne imeti isti učinek na zdravje kakor čaj. Poskusitel J. P. P. Rdeči nos je bil zadnjič na vrsti, odgovor je bil natisnjen, še preden je prišlo Vaše vprašanje meni pred oči. Grešnik da sem, ki kvarim naš jezik in pohujšujem čitatelje? Bojim se, da se boste še kaj časa jezil name, ki nameravam še nadalje uveljavljati neke posebnosti domačega narečja, ne zato, ker so naše, marveč zategadelj, ker se mi zde pravilnejše od običajnih slovoiških oblik. Potrpite z menoj, zakrknjenim grešnikom, vsaj dotlej, dokler me ne zgrabi za tilnik in okrca po prstih kateri znani in priznani varih pravilne in lepe slovenske besede! Kmetijski nasveti Priprava nove posode za vino. L. P. S. Dobili ste nov sod. pa bi ga radi pripravili za vino. Bojite se pa, da r.ie bi dobilo neprijeten okus po lesu. — Zaviniti novo posodo, ni prav lahko delo. Nekoliko neprijetnega okusa po lesu ostane vselej v vinu. ki smo ga dali v nov sod in naj ga še tako skrbno pripravimo. Zato vam priporočamo, da postavite letos vanj najslabše vino in še to, dokler ni popolnoma povrelo. Da spravimo iz soda kolikor mogoče čisto neprijeten okus po čreslu, najboljše sredstvo vroča para, ki sd spusti v sod iz parnega kotla s pritiskom dveh, treh atmosfer. Ker parnih kotlov ni povsod, si pomagamo z vrelo vodo. v kateri smo raztopili na 100 litrov dva in pol kilograma sode. S to raztopino sod dobro prepariramo in jo odtočimo predno se ohladi. Ta postopek ponovimo tolikokrat, dokler ne teče iz soda čista (bela, ne črna) tekočina. Sedaj se mnogo rabi tudi žveplena kislina. Nato odpremo sodu dno, naložimo vanj grozdja, da v njem pokipi. Ce to parkrat ponovimo, postane sod že precej dober za vino. Vzlic temu ne smemo vanj postaviti najboljšega vina že v prvetm letu, ampak rajši kako manj vredno. Tekom enega leta postane tak sod popolnoma pripraven za vino. S. F. Št. V. Vzorec voska, ki ste ga poslali, je pripaljian ali prismojen in ga nihče ne bo maral kot blago brez graje, najmanj pa Čebelarna. Sposoben je samo za snaženje parketov kot tak ima seveda znatno nižjo ceno. Temu je krivo nepravilno kuhanje. Naši čebelarji še vedno ne znajo voščin kuhati. V lonec denejo premalo vode. premalo mešajo in vreti pustijo, ko je znano, da voščimo ne smejo vreti. Vosek zgubi svojo lepo naravno, ko cekin, rumeno barvo in prijeten duh ter postane temnorjav in neprijetno diši. Krivo ni nikakor staro satje, kakor mislite, kajti v še tako črnem satju je vosek lep in čist, le da ga je tem manj, čim bolj črno je satje. Nepravilno kuhan vosek je tudi krhek in za satnice popolnoma ne-poraben. Svetujemo vam in vsi?im, ki voščin ne znajo kuhati, da obiščete kak tečaj, kjer boste na lastne oči videli, kako se ta reč pravilno izvršuje. Vsa papirnata navodila vas bodo pustila na cedilu in ne bodo veliko zalegla. Kakšna je cena medu, bi radi vedeli? A. K. N. m. Tudi mi bi to radi vedeli, pa žal ne vemo. To pa vemo. da je med v primeri v sladkorjem zrelo, zelo poceni. Tudi to vemo, da ga čebelarji prodajajo celo izpod cene. ki je zanj približno utrjena. Bog pomagaj našim čebelarjem, sami si namreč ne znajo! Svinja je štiri dni po porodu zbolela, tako da »e je posušilo mleko. Zaradi tega smo morali pujske odstaviti in jih hranimo s kravjim mlekom, ki ga radi pijejo. Imajo pa le to napako, da drug drugega premetavajo, privzdigujejo, drgljajo in »e skušajo sesati, kar jim kajpak škoduje v rasti. Kako bi jih bilo mogoče odvaditi medsebojnega *-sanja. F. H. R. — Ako se pujski hočejo medsebojno sesati, je to znamenje, da jih najbrž premalo ali preslabo krmite in oskrbujete. Nasičeni pujski navadno mirujejo in spijo, kar lahko redno opa-Eujete pri zdravih pujskih, ko se pri svinji nase-aajo aLi jih dovolj dobro nakrmimo. Mladi pujski so zelo rašči. Da dobijo dovolj krme za svojo ra-šoo, jih morate radi njih majhnih želodcev redno v začetku dobro in pogosto krmiti. Začnite jih čimprej privajati tudi na drugovrstna krmila. Med vsemi krmili je poleg mleka v to najbolj primeren in najboljši ječmenov zdrob, ki ga krmite suhega in zase (ne mešajte ga med mleko). Dobro je tla primešate med zdrob 1 odstotek klajnega apna. Ce dobijo pujski redno dovolj tečne hrane in tudi skrbite, da imajo suho in toplo ležišče, potem bo polagoma ponehalo tudi miedsebojno nadlegovanje Razen tega skrbite, da se pujski ob lepem soln-čnem vremenu gibljejo čimveč na prostem. Tamkaj imajo najlepšo priliko, da zadostijo svojemu naravnemu nagonu in pridno rijejo po zemlji ter pozabijo na svojo razvado. Da se odvadijo medsebojnega sesanja, bi lahko uporabili kakšno neprijetno dišečo tekočino, n. pr. petrolej, ki bi ga primierno stanjšali z vodo in nato namazali pujske s tako stanjšano tekočino po trebuhu. Prej pa ko sežete po tem skrajnem sredstvu, poskusile raje odstraniti razvado pujskov s pogostejšim in boljšim krmljenjem ter boljšim negovanjem. Uspeh krmljenja kontrolirate najtočnejše s tehtnico. Ko se pujsek skoti, tehta približno 1 kg ali nekaj čez. V prvem mestecu znaša ali bi vsaj moral znašati dnevni prirastek 10 do 15 dkg. pozneje pa se zviša dnevni prirastek dobro rejenega pujska na okroglo 25 dkg. Štiri tedne stari pujski bi morali doseči vsaj 4 kg, šest tednov stari 7—10 kg osem tednov stari okrog 15 kg in deset tednov stani okrog 20 kg žive teže Kapnica ne rabi sode. I. G. K. Imate vodnjak z deževnico, to je kapnico. Slišali ste, da je treba v tako kapnico iz zdravstvenih ozirov dajati sodo. — Deževnica, ki se zbira v vodnjakih — kapndcah, je najbolj čista voda. ker vsebuje le malo raztopljenih tujih primesi. Največ ima apna, ki ga raztaplja deloma po strehi, deloma v oementnih vodnjakih. To je mehka voda. ki ne potrebuje sode. Tudi iz zdravstvenih ozirov ni škodljiva, ker nima v sebi nikakih škodljivih snovi. Ce se v njej tu pa tam naselijo vodne uši, jih odpravimo s soljo ali na drug način, kakor je bilo že opisano pred kratkim na tem mestu. Cebelne družine so Vam zelo opešale, pa bi radi vedeli, ali kaže nabaviti si čebele od čebelarjev, ki jih sicer žvepljajo. F. G., Sm. Vsekakor Vam to priporočamo, povedati pa moramo, da bodo prihodnjo pomlad družine večinoma zopet oslabele, ker je letos zaradi mrzlega vremena v ajdi malo zaroda, ki edini dočaka in izrabi prihodnjo pomlad. Zato pa vseeno in tembolj kaže družine ojačiti, ker večja družina tudi bolje prezimuje. Nobena zdrava družina danes ne bi smela več pasli od žvepla, saj so nam jih dovolj pomorile hude zime in lakota! Pri ojačevnnju s čebelami iz kranjičev pazite, da ne prideta v panj dve matici To bi ne bilo poguba le za eno, marveč tudi za drugo, ki se gotovo več ali manj poškoduje. Ojačujte šele potem, ko so domače družine že popolnoma urejene za zimo, vendar pa po iztočenju ajdovca čimpreje. Pozno združevanje je slabo P- v K- sodu in sence bi radi zasa- dili ob vodnjaku nred hišo primerno drevo. Na tako mesto spada sadno drevo, ki ju ne le koristno, ampak služi tudi v svrho lepote. Tako drevo da sad, senco in lepša prostor. Tak cilj dosežejo visokodebelna drevesa, kajti vsaka druga oblika ovira promet. Na sadno pleme vpliva lega, zemlja, podnebje. Najbolj pridejo v poštev orehi, hruške moštnice in višnje ter črešnje. Seveda dobite tudi oskoruše in kostanje. Radi 6ence in koristi gojimo zlasti oreh, radi lepote pa višnje. Ce ni nevarnosti za po-zeho, bi svetovali oreh, sicer višnjo ali kako dobro hruško moštnico. Glede sort 6e poučite v sadnem izboru za vaš okoliš. Drevje kupite že vzgojeno v bližnjih zanesljivih drevesnicah. Ker mora biti drevje lepo, mora imeti vrh 5 do 6 dobro in enakomerno razvitih poganjkov. Korenine utegnejo škodovati vodnjaku le tedaj, če so stene vodnjaka redko zidane in morejo tako korenine med zidovje prodirati, pri navadnih vodnjakih, ki imajo le obložene stene ali pa so te celo betonske, pa se ni bati posebne škode. Sicer pa že radi lažjega gibanja okoli vodnjaka sadimo tako visokodebelno drevje rajši nekaj metrov bolj daleč od jioslo-pij in seveda tudi od vodnjakov. Ce Vam le prostor omogoča, posadite drevje najmanj 5 do 6 metrov od vodnjaka. Ce pa vzamete dvojno razdaljo, pa tudi ne bo v nobeno škodo. Prav gotovo veste, da sežejo korenine starejšega oreha dostikrat še enkrat tako daleč, kot pa veje same. Zlasti to velja za suha. kame-nita in prodnata tla, kakor tudi za manj rodovitna zemljišča. I. G. v K. Ca.* jesenskega presajanja sadnega drevja nastopi takoj, kakor hitro se znebi sadno drevje listja, oziroma listje spremeni zeleno barvo v razne druge barve. Čimpreje pred nastopom mraza začnete s presajanjem, tem več je verjetnosti, da se bodo rane še pred zimo vsaj delno zacelile. Celjenje ran pa je toliko hitrejše, čim bolj kroži sok po drevju. Ta sok se zliira tudi na ranjenih mestih in dovaja snovi za celjenje ran. Ko začne nastopati mraz, ni več sokov in rane se ne morejo več uspešno celiti. Iz tega boste lahko razbrali, da čim preje jeseni drevje presadite, tem lepše uspehe boste dosegli. Ko pa začne zmrzovati, pa sploh opustite presajanje, ker bi bile v nevarnosti korenine, da pozebejo. Zivinozdravnik Pojavila se je pri nas kurju kuga. En čas se <1 rži kokoš žalostno, potem pa pogine. Kakšna pomoč bi bila proti tej neznani bolezni, ker bomo ob vse kokoši? U. K. - B. p. R. Očividno je, da gre za neko kužno bolezen, vendar iz vašega dopisa ni razvidno, gre li za perutninsko kolero, davico ali za neke zujedavee v črevesju »kokcidijozo« ali za perutninsko kugo. Umestno bi bilo, da prijavite bolezen sreskemu živinozdravniku, da se točno ugotovi potoni veterinarskega bakteriološkega zavoda, za kotero kužno bolezen gre. Šele potem je možno uspešno zdravljenje. R. Pravni nasveti Odbitki pri odmeri zgradarine. M. A. T. Zanima vas, koliki del najemnine je davka prost iu če se sme za vzdrževanje družine kaj odbiti. Kaj bi bilo storiti vsled preobdavčetija? — Zgradarina se odmerja na podlagi čiste davčne osnove. Da boste razumeli, kaj je čista davčna osnova, morate najprej vedeti, kaj razumemo pod »kosmato davčno osnovo«. Kosmata davčna osnova je pri zgradbah, ki so oddane v najem, letna najemnina ob času, ko se razglasi poziv za predložitev davčnih prijav, pri-števši k tej tudi vrednost vseh obveznosti, da-| jatev, storitev in ugodnosti, ki jih mora na-; jemnik iz naslova najemnine vršiti, dajati ali 1 učinjati najemodajalcu. Pri zgradbah, ki niso oddane v najem, pa je kosmata davčna osnova vrednost letne najemnine, ki se plačuje za najbližjo podobno stanovanje ali najbližjo podobno obratovalnico. Cista najemnina je pa oni znesek, ki se dobi, če se od kosmate najemnine odbijejo zakonsko dopustni odbitki, ki smejo znašati v vašem kraju, ki je trg, največ 25 odstotkov. Med odbitke spadajo stroški za vzdrževanje hiše — torej ne za vzdrževanje družine — t. j. za popravljanje itd., dalje stroški za upravo hiše, ki pri malih zgradbah skoro ne pridejo v poštev in za amortizacijo, kateri izraz pravilno razumete. Proti previsoki ali nepravilni odmeri se sme davčni zavezanec pritožiti v 30 dneh, ročunavši od dneva po vročitvi plačilnega naloga. Pritožbo ie vložiti pri davčni upravi, ki je zgradarino odmerila, in se mora kolkovati s kolkom zn 20 Din, priloge pa s kolkotn po 2 Din. Prepoved kopanja. J. K. Vprašate, če sme občina prepovedati kopanje v potokih, da bi s tem prisilila kopalce, da se hodijo kopat v občinsko kopališče. — Iz javnih ozirov, n. pr. iz razlogov varnosti, zdravstva, higijene, se gotovo sme prepovedati kopanje na določenih me-stih. Prepoved ia gori navedenega razloga pa bi bila nesoeialna in krivična (n. pr. za siromake) in je gotovo nedopustna. Tožba pred upravnim sodiščem. D. T. Vprašate, kako se postopa pri vložitvi tožbe na upravno sodišče. — Tožba na upravno sodišče se mora vložiti v 50 dneh po vročitvi odločbe upravnega oblastva. Tožba se vlaga pri sodišču neposredno ali po poštj na recepis. Tožbi se mora priložiti en prepis iste in prepise njenih prilog. Kolkovati jo je s kolkom za 50 Din. Sicer pa pozna tudi upravno sodišče pravico ubogih. Brez poznanja pravilnika upravnega sodišča in če niste vešči v sestavljanju uradnih vlog, vam ne bo lahko sestaviti tožbe. Se bo *e treba obrniti na pravnega zastopnika. Sosedova novo hiša ob meji. J. J. Sosed namerava tik ob vaši hiši, ki je deloma lesena, postaviti hišo. Itadi bi vedeli, če lahko ob stavbnem ogledu zahtevate, da postavi sosed nišo vsaj 4 metre proč od vaših poslopij. — Jasno je, da lahko zahtevate, da je med obema hišama gornja razdalja. Če bo županstvo količkaj uvidevno, bo vašo zahtevo pri izdanju stavbnega dovoljenja gotovo upoštevalo in to z ozirom nn varnost pred ognjem. Če je potrebno, županstvo lahko odredi tudi večjo razdaljo. Vezano pa pri tem ni na kakšne predpise, ki bi točno določali razdaljo med hišami in je vse odvisno od krajevnih razmer. Taksa. J. R. Tar. post. 33. zakona o taksah in pristojbinah predpisuje takso za potrdila ali priz.nanice. s katerimi se potrjuje prejem lastne vsote ali lastnih predmetov v svojem imenu ali v imenu koga drugega, razen priznnnic v bančnih poslih med privatnimi osebami. Plačuje se taksa po vrednosti predmeta in to pol odstotka. Drugi odstavek pripombe t določa, da uslužbenci, ki prejemajo plače od denarnih zavodov in drugih korporacij in privatnih osel) niso oproščeni te takse, ki se mora plačevati liodisi, da se prejemna plača na podstavi podpisanega ali nepodpisanega seznainka, bodisi, da se vknjižuje na tekoči račun dotičnega uradnika. Oproščeni p, niti krščansko, ampak s pravnimi sredstvi se ne da v tem primeru nič doseči, ker s svojo lastno imovino vsak popolnoma svobodno razf>olaga. Sosed bo pač moral vodo tam črpati kakor doslej, *eprav mu je od rok. Morda dosežete uspeh s posredovanjem veljavnih prijateljev. Oporoko v hribih. R. J. Z. V hribih, več ur oddaljeni od mesta in notarja, napravljate oporoke pismeno ali ustmeno pred tremi pričami, ker bolnik ne more v mesto k notarju; da bi pa notarja klicali na dom, pa nimate denarja. Zvedeli pa sle od nekega sodnega uslužbenca, da veljajo sedaj po novem zakonu samo oporoke, narejene od notarja. Vprašate, če je to res. — Za napravljanje oporoke veljajo še vedno določbe občnega državljanskega zakonika od 1. VI. 1811. leta, ki so deloma spopolnjene z delno novelo in sicer cesarskim ukazom od 19. III. 1916. lri je stopila v veljavo 1. januarja 1917. Toraj zadnjih 16 let ni bilo v tem nobene spremembo ter nov zakon na tem področju sploh ne obstoji. Oblika, kako se morajo napraviti veljavne oporoke, je bila na tem mestu že večkrat jasno opisana. — Svetujemo vam, da dlirektno vprašate dotičrbega sodnega uslužbenca, da vam pokaže ta »novi zakon«, ki ga ni, pa bo moral priznati neosnovanoet svoje trditve. Konec sezone se bliža! Radi tega IO dO 20 °/0 popusta vsemu letnemu blagn v Trpinovem bazarju Maribor, Vetrinjska 15. Gospodarska zveza, Ljubljana r. z. z o. s. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevike izdelke, feno, ilamo, kolonijalno in soecerijsko blago, kmetijske stroje in orodje, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moka Desider Forgacs tačka Topola zopet stalno na zalogi. SLOVENEC Maksimov: Oofora hofaa Res je dobra botra na.ša: vsako leto na jesen nam darov vseh vrst prinaša, kar jih vrt premore njen. Hruške, jabolka in slive, vsega ima zvrhan koš; njene roke ljubeznive zadnjih dajo nain še rož. Prav hvaležni ji bodimo za darove njenih rok, botreo — jesen hvalimo, ker se spomni nas otrok. KrmežUavčkov Grege c Ko je KrmožljavSkov Grcgec dopolnil petnajsto leto, je bil postaven in močan, da bi se ga medved ustrašil, če bi ga bil srečal v liosti. [Pa jo bil Gregec kljub svoji koreujaški postavi vse prej ko junak. Bojazljiv je bil tako, da vam povedati ne morem, kako. Petnajst let je bil star, kakor rečeno, pa se je še do svojega štirinajstega leta večkrat zatekel v varstvo materinega predpasnika — junak! Njegove bojazljivosti je bila največ kriva mati, ki ga je v otroških letih preveč razvajala in ga še pestovala, ko jo že začel hlačke nositi. Strašno so je bala za svojega ljubljenčka, da ji ga ne bi vzeli cigani, ali da se mu no bi kaj drugega hudega pripetilo. Drugi fantički v vasi so to materino pretirano ljubezen do Gregca na vse načine izrabljali in nagajali Gregcu, kjerkoli se je prikazal. Ga je postavim mati poslala v trgovino po sol. Pa ga je zagledal kakšen vaški razposajenec, ki je bil sam mnogo manjši od njega in začel že od daleč kričati nad njim in cepetati z nogami: »Boš tekel, rompompomk In jo je korenjaški Gregec na žive in mrtve icrvl domov, ne da bi bil kaj kupil. In je potožil materi, da ga jo hotel neki hudobni fant pretepsti. Mati se je razsrdila in se začela glasno kregati čez poredne otročaje, ki ji hočejo sina ubiti. Nekega dne jo Krmežljavčkova mati poslala Gregca v bližnjo vas, da bi nekaj važnega sporočil Hudnikovemu očetu. Gregec je počasi in premišljeno stopal in je tako minila dobra ura, preden ie prišel do vasi. Pri prvi hiši pa je zagledalo velikega Gregca malo ščene in zabevskalo nad njim. Ali mislite, da se je ubogi Gregec kaj obotavljal? Kakopak, saj ni bilo časa! Orbnil se je in jo na vso sapo ulil domov. Rjoveč je butnil v hišo, kakor da ga je kraška burja prinesla in za-vekal pred materjo: »Ve, ve, ve. ve!t »I, kaj se je pa zgodilo spet tako strašnega?« ga je pobarala zaskrbljena mama. »Ve, ve, ve, neki pes me je hotel raztrgati na drobne kose!« je še huje zavekal Gregec. »Kar potolaži se, ljubček,« ga je sočutno pobožala mati po razkuštranih laseh, »saj te ne bom nikoli več poslala tako daleč od doma.« Tako je bilo prvič in zadnjič, da je Gregec prišel v bližino tiste vasi... Nekoč je mati napolnila meh s koruzo in ukazala Gregcu, naj ga nese v mlin. Gregec je dobro vedel, kje je mlin, čeprav v njem ni bil še nikoli. Vedel pa ni, zakaj mora nesti koruzo v mlin, ker pa je bil ubogljiv deček, si je brez obotavljanja oprtal meh s koruzo na rame in mogočno stopal po Dregu k mlinu. Pa če jo človek še tako priden in pošten, nesreča ga zalezuje povsod. Tako je tudi Gregca. STedi strmega brega se je nenadoma spodtaknil Jn meh mu je zdrklnil z rame ter se veselo zatr-kljal navzdol. Po bregu je bilo vse polno krtin, pa jo meh vsakokrat, ko se je pritrkljal do takšne Jrrtin' g-iOčno poskočil in jo preskočil kot mlad kozliček, ter se nato z novo vnemo zapodil proti drugi krtini. Gregec je debelo gledal za mehom in kadar je meh poskočil, ga je zabolelo pri srcu, misleč, da se bo meh razpočil in se bo koruza vsula iz njega. In vsakokrat, ko je meh napravil živahen skok, jo Gregec zavpil: »Joj!« Meh pa je drvel s čedalje večjo naglico in vedno pogostejše poskakoval tako, da mu je Gregec s svojimi »jojk komaj sledil. Ko je meh pridrvel do obrežja potoka, je napravil so en mogočen skotk in strmoglavil v vodo. Takrat se je Gregec oddahnil in veselo rekel: »Hvala Bogu!.- Si je mislil: »Samo da je meh še sc!, pa bo vse dobro ... In je počasi šel k potoku in z veliko težavo izvlekel meh s koruzo iz vode. Prav nič ni bil poškodovan. Zadovoljen ga je Gregec spet vrgel čez ramo in ga nesel v mlin. Ko je mlinar opazil Gregca z mehom, mu je Sel naproti, mu vzel meh z rame, ga razvezal in vsul koruzo med kamne. Prazen meh pa je vrgel tia Ua. Gregec je debelo gledal, ko je videl, da mu je mož vzel koruzo in jo vrgel v neko luknjo. (Pogledal je prazni meh na tleh, potom mlinarja in si arsllj: -.Koruzo mi jo vzel, kaion, meha ml po ne bok In je pograbil meh in zdirjal iz mlina. ie mlinar videl, da mu hoče odnesti meh, v katerega je hotel nasuti zmleto koruzo, je skočil za njim in kričal, naj pusti ineh pri njem. Gregec, ki je bil urnih nog, pa se ni niti ozrl, nego jo z mogočnimi skoki dirjal j)o bregu navzgor — mlinar pa za njim. Brez sape je prldirjal Gregec domov in zakli-cal materi: »Mati, mlinar mi je vzel koruzo, zdaj me pa lovi, da bi mi vzel še meh! Mati, dajte ga!« Slovo od lastovke -••Daj, povej mi, lastovica, kam si svojo pesera skrila? Zmerom prej živahna ptica, trudno zdaj povešaš krila.< "»Žalostno jo srce moje, ker zapuščam domek, tebe. Drago mi bilo oboje, a moram proč, ker tu me zebe! Njive moje so obrane, pa me skrivna sila žene; glej, sestrice vse so zbrane in že roža v gredi vene!« Tiho je razpela krila, še ozrla se nazaj; meni solza se utrnila — proč je, proč poletni raj. Pa se bo nekoč vrnila vsa vesela v rodni kraj; gorko željo mi izpolnila, preden vzklil bo vnovič maj... Novopečeni $olarčeh »Ubogi gospodje učitelji! — —« Tak vzdih smo čuli neštetokrat letošnje počitnice iz ust gospe Korenove. Kot nekaj težko pričakovanega je ležalo v teh vzdihih: da se bo namreč velik del bremena gospe Korenove prevalil na druge rame. Tri imajo. Stanko je najstarejši in seveda najmodrejši ter najnerodnejši. Vsaj po mami-činili izjavah. Zgodilo se je ua primer oni dan tole: Gospod papa je advokat m mora imeti aktovko za razno spise. Zjutraj jo odloži v kuhinji. Stanko in Breda sta zgodaj na nogah in se že igrata okrog štedilnika. Kuharica ju vedno podi od sebe. Lotita se igrač. Stankovi konjički in vozički so že vsi polomljeni. Miklavž bi moral nositi najmanj vsak teden. Breda pa je bolj skrbna. Punčko varuje kot punčico svojega očesa. Zvečer jo položi spat v kuhinji pod štedilnik, da je ne bo zeblo. In to sredi avgusta! Stanko ji vzame punčko in jo skrije v očetovo aktovko, tako da Bredica tega niti ne opazi. »Glej, glej, tvoja punčka je že šla na spre^ hod,« podraži sestrico. »Gotovo je šla pod Tivoli.« »Pod Tivoli šla, tudi jaz šla z mamico,« ponavlja Breda brezmiselno za njim in niti ne opazi, da punčke ni več pod štedilnikom. Medlem sta že oba na balkonu in streljata s ploskanjem rok vrabce na sosedni strehi. Papanu se danes tako mudi, da nima več časa poljubiti svojih ljubljenčkov. Naravnost na sodišče mora. Tam ga čaka težka naloga: Zagovarjati očitne grešnike. Medpotoma otiplje v aktovki večjo stvar. :Aha,<: si misli, "to bo pa za predjužnik, če bo razprava trpela le predolgo.« Čudno se mu je pa le zdelo, zakaj mu ni žena nič omenila o tem. A misel na važen posel pred sodiščem mu je zopet obrnila zanimanje drugam. Pred razpravo je hotel papa vzeti iz svoje torbice potrebne spise. Obrnil je aktovko —■ iz nje pa pade punčka prav predenj na klop. Njegov tovariš opazi to in posili ga smeh. Naredil je opombo, češ da je papa pač malo prestar za take igrače. Še dobro, da niso drugi tega videli. Preveč neresna bi se jim zazdela razpravna dvorana na sodišču. Gospod papa je zavil punčko v časopisni papir in jo vtaknil zopet v aktovko. Po končani razpravi je odšel v svojo pisarno. Tam je dal strojepiski pretipkati neke spise iz svoje aktovke. Tudi skrbno zavito punčko je položil na mizo. Strojepiska je po gospodovem odhodu iz radovednosti le pogledala, kaj naj bi bilo v zavitku. Nemalo se je začudila, ko je pokukala iz zavoja prava pravcata punčka. S tovarišico sta se potem ves čas smejali gospodu doktorju, ki hodi s punčko v aktovki na sodišče. Doma je bila seveda običajna pridiga. Stanko je naredil nedolžen obraz, pa vsa zagovoru iskri zmožnost mu ni nič pomagala. Za kazen je moral jesti v kuhinji in namesto dveh, njemu tako ljubih cmokov, je dobil samo enega. Letos se je izpolnila mamičina srčna želja in Stanka so vpisali v šolo. Šla sta z mamico in deček ,je bil strašno radoveden, kako se izvrši to. Vse je hotel že medpotoma izvedeti. Posebno ga je zanimalo to, če so učitelji res tako hudi, kot se govori. Mamica ga je seveda poučila, da so taki, kakršni so otroci. Na slabe otroke so hudi, dobre imajo pa radi. ./Potem bodo mene gotovo radi imeli...« »Taka domišljavost,« je pripomnila mamica. V šoli ni bilo za enkrat nič zanimivosti za Stanka. Gospod z naočniki je izpraševal največ mamico. Ko da bi ona morala hoditi v šolo! Stanko je bil šele proti koncu deležen tega vprašanja: Ali boš kaj rad hodil k nam? — »Morda bonv je bil kratek, premišljen odgovor. Opoldne je vprašal papa pri kosilu: , No, Stanko, kako se ti je zdelo kaj v šoli? ; — r Veš kaj, papa, prav nič zanimivega še ni bilo,' je bila odločna sodba novopečenčka. (Konec prih.) RIBA NA TRNKU. ftibu (ki ie zgrabila za trnek): Ojei, ta črv je pa strašno trd in dolg! Požiram ga in požiram, pa ga ne moreni požreti... Strice k Matiček telovadi Našemu dobremu znancu, blagemu stričku Matičku, ki ga smola kljub njegovi srčni dobroti vsepovsod spremlja, je postal njegov okrogli trebu-ščedi v veliko napoto. Premišljal je noč in dan, kako bi se ga iznebil. Pa mu je nekega dne svetoval zdravnik, naj zjutraj, ko vstane in zvečer, preden gre v posteljo, dela proste vaje. To — je dejal izkušeni gospod zdravnik — to je najboljše sredsvo za shujšanje! Kajti je okrogel trebušček najbolj pogost pri onih, ki se premalo gibljejo. Striček Matiček se je zahvalil učenemu zdravniku za moder nasvet in takoj drugo jutro začel marljivo iztegovati svoje ude po sobi. Najprej sc je na vse štiri zleknil po tleh, se s težavo spet postavil pokoncu, nato spet legel na trebuh itd. To je ponavljal skoraj četrt ure. Potem je začel izvajati drugo prosto vajo. Sedel je na Ua, se pripogibal naprej in nazaj in zraven vztrajno suval z rokami predse. To prosto vajo, ki baje najbolj pospešuje shujšanje, je ponavljal toliko časa, da je komaj še dihal in da je pot curkoma lil z njega. 3. Potem se je z veliko vnemo lotil tretje proste vaje. Postavil se je na eno nogo, se sklonil s telesom naprej, drugo nogo pa je sunkovito potisnil nazaj. V tem hipu pa je — ojoj nesreče! — — — Halo, otroci! Iztuhtajte kakšen posebno zabaven konec za tretjo in četrto sliko, ki ju objavimo prihodnjo nedeljo. Vso posrečene rešitve natisnemo, dve rešitvi pa nagradimo z lepimi knjigami. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 21. t. m. (pozneje dospelih rešitev ne bomo upoštevali) na naslov: Kotičkov striček, uredništvo -.Slovenca« v Ljubljani. Možički pijančki Možički so štirje za mizo se zbrali, da vinček bi pili, za njega nič dali. So pili in peli in bili veseli, če tudi denarcev nič niso imeli. Ko vinček so spili, -o se razjezili, ker vsi od krčmarja so brce dobili, da so odleteli iz krčme čez prag. Na cesti so kleli: >Krčmar, vzel te spak k ZA.......BISTRE......GLAVE Rešitev izpolnjcvalke Na mestih, kjer so ležale črtice, bi morale stati te-le besede (rime): Grad — greli — skrbi — berački. Vposlanih rešitev je bilo 63, pravilnih samo 5. Za nagrado je bil izžreban Jernej Kladen-š c k, učenec V. razr. v Zadobrovi 5 pri Celju. Dobi knjigo »Za zidano voljoc. Učitelj: »Daj takoj sem. kar imaš v ustih. Janezk Janez: -Ko bi le mogel, bi vam takoj dal. Imam namreč zobobol.« 549. Predragi Kotičkov striček! Ko bi Ti vedel, kako težko čakam vsako nedeljo, kdaj bo tisti Samsov raznašalcc prinesel Slovenca«! Verjemi mi, da jc »Mladi Slovenec« prvo, kar prečitam. Niti razne slike in smešnice me nc zanimajo toliko. Seveda takoj rešujem razne uganke in sem jih tudi žc mnogo rešila, vendar pa Te nisem marala nadlegovati in Ti jih pošiljati na ogled. Povedali Ti moram namreč, da sem sicer že v petem razredu jeseniške osnovne dekliške šole, ampak pišem pa tako, da sem se vedno bala, da nc boš znal moje čire-čare prebrati. Zdaj pa sem prosila, pa ne povem koga, da mi moje zverižene črke lepo natipka in prepričana sem, da boš tudi mene natisnil v oni kotiček, že zato, ker Te doslej šc nisem nikoli nadlegovala, čeprav že štiri leta prebiram Tvoje vesele odgovore. Torej pozdravljen, ljubi striček! — Minka V o d i š e k , učenka V. razreda na Jesenicah. Draga Minka! Saj ni lepo, da se moje pero nad vsako rečjo spodtakne in začne vanio nagajivo bezati od vseli strani, ampak če to odkrito priznani, je to šc zmerom lepše, kakor pa čc bi to svojo --I..I-..I ---1.rt a.*.!)...;! '/1 I r, »v»: rfnfn,,., MSuu KtsiilUM IIlila * .->t\0 pi.i.,1,. .-..».J iu! ^O...... u- boš zamerila, da sc jc moje pero lopot spodtaknilo tudi nad nekim stavkom v Tvojem pismu, v kate- rem praviš, da vse uganke v »Mladem Slovencu« rešuješ, pa mi nobene rešitve ne upaš poslati, ker Tvoja pisava ni takšna, da bi kdo navdušeno vzkliknil nad njo: »Prekrasno!« ali »Kolosalno!« Se jc torej moje pero spodtaknilo v oni stavek, sc široko zarežalo, zavihalo nos in dejalo: »Hm, hm, tale reč pa nekam sumljivo diši! Mi hoče punčka punčkasta natrobiti na uho, da zna uganke reševati kakor orehe stresati — pa me ne bo pretentala in me nc bo! Izgovor, zakaj Kot-ič-kovemu stričku ugank nc pošilja, jc dober in iznajdljiv, čeprav ne preveč časten zanjo. (Saj poznaš ono pesemeo o Nacku Packu, ne? Op. Kot. strič-ka.) Ampak jaz, Kotičkovega strička velečislano pero, sem še dosti bolj prevejano in bistroumno kakor punčka, zato sem kar koj iztuhtalo, kako je s to čudno rečjo. Ta punčka punčkasta najbrž ne zna ali pa se ji ne ljubi nobene uganke rešiti, potlej je seveda več ko jasno, da tudi nobene rešitv* nc pošlje ... zapikl« Tako, vidiš, je dejalo moje velečislano pero, ko se je spodtaknilo ob oni stavek. In mene kar mika, da bi mu verjel ... Čc pa bistroumnost Tvoje glave po krivici omalovažujeva oba, nama pošlji popravek — in bova Tvojo čast spet oprala pred vesoljnim kotičkom! Pozdravljena! — Kotičkov striček. 550, Dragi Kotičkov striček! Vedno čitam Tvoj kotiček, pa sem zapazila, da Ti iz Trbovelj najmanj pišejo, ali jim pa Ti ne odgovarjaš. Sedaj Ti pišem tudi jaz. Le glej, da tudi moje pisemce ne zleti v tisti Tvoj neusmiljeni koš! Veš, kaj storim, če me nc daš v količek? — V žabji vasi sem doma, tu je mnogo otrok, pa jih naščuvam, da se pripeljemo v Ljubljano in Ti zapojemo tisto: »Mi smo pa od tam doma, kjer se solnce ne smehlja...« in navrh šc tisto: »Rega, rega, rega, kvak — takšen spak!« Regljali bomo toliko časa, dokler nam ne boš pokazal črno na belem, da bom v nedeljo v kotičku. Lepo Te pozdravlja Ivanka Rodič, učenka V. razreda v Trbovljah na Vodi. Draga Ivanka! Da mi iz Trbovelj otroci najmanj pišejo, še malo in nikakor ni res (kje imaš pa oči, da si že toliko pisem odondod prezrla?), da mi pa pišejo bolj poredkoma, na žalost kar drži. Pa sc mi to povsem razumljivo in odpustljivo zdi, kajti imajo rudarski otroci še dinarčkov za kruh premalo, kako naj jih imajo potemtakem — za znamke? O da, če bi se dala la reč tako urediti, da teh nesrečnih znamk ne bi bilo treba na pisemca lepiti, ampak bi zadostovale n. pr. materine solze na ovitku, potem bi najbrž dobil pisem iz Trbovelj kakor listja in trave, če ne še mnogo več. Saj matere trboveljskih otrok ničesar drugega toliko nimajo kakor solz ... Pa se gospodje na pošti s takšne sorte »frankiranjem« pisem gotovo nikakor ne bi mogli sprijazniti, zato vse skupaj nič ne pomaga. Morali boste pač še nadalje pisma opremiti z znamko in nc z materino solzo, če jih boste hoteli poslati v moj kotiček. Kje bi pa dinarčke za znamke dobili, vam pri najboljši volji niti jaz, stari in izkušeni Kotičkov striček, nc morem svetovati. Žalostno jc to, Bogu bodi potoženo, ampak pri denarju se tudi moja modrost neha .. . V kotiček sem Te dal. Zdaj — upam — svoje grožnje ne boš izpolnila. Sicer pa Ti moram povedati, da sem sc ustrašil samo drugega dela Tvoje grožnje, tistega dela, v katerem praviš, da mi boste pod oknom posmehljivo zarcgljali ono grdo žabjo pesem: »Rega, rega, rega, kvak — takšen spak!« Kar se pa prvega dela Tvoje prekrute grožnje tiče, Ti moram povedati, da bi mi celo velikansko veselje napravili in bi se čutil celo silno počaščenega, če bi mi prišli pod okno zapet ono premilo, ki jo tako rad poslušam: Mi smo pa od tam doma, kjer se solnce nc smehlja ... Če torej pridete in mi zapojete le-to, boš dosegla ravno nasprotno, kar si doseči mislila. Prav nič se nc bom pritoževal in jezil nad vami, nego vas bom ganjen celo pohvalil za prelepo podoknico. Torej kar pridite! Na veselo svidenje! — Kotičkov striček. 551, Dragi Kotičkov striček! Enkrat sem Ti že pisal, a mi nisi odgovoril, zato Ti pišem vdrugič. Od prijatelja sem zvedel, da si zelo prebrisan mož. Vprašal sem ga, po čem to ve. Rekel mi jc, da si tako prebrisan, da bi komarje koval, če bi imel tako majhne podkve ... Da so šli Požgančev fotr na luno, Ti pa pri najboljšem vremenu ne morem verjeti. Saj imajo vendar v sebi tisti pihavnik, ki vedno potrebuje zraka. Na luni pa zraka ni. Če so vzeli par mernikov zraka s seboj, potem bo žc šlo. Morda pa so ga nesli s seboj kar v klobuku? Tisoč pozdravov Ti pošilja Rado Pintar, učenec (?) razreda na Breznici. Dragi.Rado! Hoja hej, naj me pri tej priči muha piči, če sem že kdaj takšnega šaljivega in nagajivega tička v kotiček posadil! Čc za koga velja, da jih »kar iz rokava stresa«, velja to zate, samo premalo si nam jih natresel — skopuhek! Da postanem od sile prebrisan možak, mi jc že krstna botrica prerokovala, ko sem bil komaj teden dni star. Z eno roko mi je pomolila pod nos _ cekin, z drugo pa — svinčnik in sem jaz kar koj zaslutil, s katero od teh dveh reči sc bom nekoč v življenju ukvarjal. In sem z ljuto vnemo vrgel cekin botrci nazaj v obraz, s svinčnikom pa sem tako podjetno in junaško začel mahati okoli sebe, da so se me zbali vsi — celo muhe. »Pisar bo, prebrisan pisar!« je svečano dejala botrica in je bila na moč ponosna, da botruje tako znamenitemu možu. Očka se je ob tej prerokbi zgrabil za glavo, mamica, oh, mamica pa si je zakrila z dlanmi oči in se bridko zjokala. (Danes šele razumem njeno žalost in mi je žal, da nisem raje segel po cekinu!) Torej kar sc prebrisanosti tiče, me nisi prav nič presenetil z laskavim priznanjem. Predobro vem, da sem prebrisan, neznansko, morda celo gromozansko prebrisan, ampak da sem prebrisan tako zelo, da bi znal ludi komarje kovati — pa doslej lc šc nisem vedel . .. Lej no, kaij človek še vsega na stara leta nc izve! Komarje kovati je res umetnost, ki je ne zmore vsakdo. Bi se kar koj lotil tega prebrisanega posla, pa se bojim, moj dragi, hudo bojim, da s tem ne bom kdo ve kaj koristil človeštvu. Zdaj komarji človeka samo pičijo, kadar mu sedejo na obraz, potem ga bodo pa še s podkvami o-bdelavali — strah in groza, ali bi se uri ljudje zahvalili za takšno »prebrisanost«! Pri najboljšem vremenu ne moreš verjeti, da so Požgančev oča odfrčali na luno, praviš dalje. Pa verjemi pri slabem vremenu, čc pri lepem ne moreš! Tisti »pihavnik« (pljuča misliš, nc?), ki vedno zraka potrebuje, imajo Požgančev oča res vedno pri sebi. Ampak ali nisem že zdavnaj zaupno raz-' kril vsemu svetu skrivnost, da so vzeli s seboj nič manj ko 100 rešetov pristnega ljubljanskega zraka? Sto rešetov zraka zadostuje za lep čas, kaj potemtakem Požgančevega očeta ali »fotTa«, kakor jih imenuješ Ti, briga, čc je na luni zrak ali ne? Prav nič jih nc briga, Ti rečem, niti toliko ne, kolikor mene briga lanski sneg, tisti sneg, v katerega sem treščil, kakor sem bil dolg in širok in si zlomil — pipo. Uboga pipa! Pa nam šc kaj takih ob priliki natrosi iz ro- 1 ks j zabijo smejati! Let) oozdravl I t i r i č e k. 2 da s c naša usta v teh žalostnih dneh nc no* Kotičkov DELAVSKI VESTNIK .................................. Nujne zahteve našega nameščenstva Niso še prav daleč za nami — starejši jih še pomnijo — tisti časi, ko so bili delovni pogoji za nameščence, tako za javne kot zasebne, še dokaj ugodni. Kako je danes, to vemo 6ami, ker sami na sebi prebridko občutimo prole-tarizacijo nnmežčenskega stanu. Plače so se že mnogim znižale pod skrajno vzdrževalno mejo in prav zelo redki .so oni, ki še prejemajo res primerno in zadostno plačo. Večina životari v neugodnih in tesnih stanovanjih vedno v strahu pripravljena na to, da se s prihodnjim mesecem znižajo že itak skromne plače ali pa da dobe odpustitveno naznanilo. Temu neprestanemu poslabševali ju delovnih pogojev je treba napraviti konec. Vsak nameščenec in vsaka nameščenka pa sc mora zavedati, da rešitev ne bo prišla izven nanic-ščenskih vrst, ampak boljše delovne pogoje si bo nameščenstvo priborilo cdinolc samo. če bo močno, zavedno, organizirano in zastopano v vseh tistih institucijah, ki imajo odločilen vpliv na socialno zakonodajo in na izvajanje socialno zaščitnih in socialno zavarovalnih določil. Najnujnejše zahteve nameščenstva, ki zu-htevajo takojšnjo rešitev — katerih rešitev pa kakor rečeno leži v rokah nameščenstva samega — so sledeče: Ureditev zavarovanja za brezposelnost. V primeru brezposelnosti je pri nas riamešceucc (ravno tako tudi delavec) prepuščen samemu sebi. Za nekaj tednov ima sicer pravico do pod- pore pri borzi dela, tudi Pokojninski zavod daje enkratne podpore, seveda samo svojim članom, toda vse to so lake malenkosti, dn je tudi najskromnejše življenje popolnoma nemogoče. Občine tega vprašnja s svojimi skromnimi sredstvi ne morejo rešiti. Rešiti se da to vprašanje edino z brezposelnim zavarovanjem. Nameščenci bodo radevolje plačevali svoje prispevke za to zavarovanje. Starostno in invalidno zavarovanje trgovskih sotrudnikov in še nekaterih drugih skupin zasebnega in trgovskega nameščenstva še sedaj ni izpeljano, dasi je skrajni ea6, da se to vprašanje vendar enkrat uredi. Mnenja smo, da bj se moglo to zavarovanje brez večjih težkoč izvesti pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Zaposlitev inozemccv je. vzrok brezposelnosti pri mnogih naših nameščencih. Skrajni čas je, da država prepreči zaposlitev inozemccv, posebno v onih strokah, kjer imamo enakovredne moči na razpolago. Vsa izdana zaposlitvena dovoljenja naj se ponovno pregledajo, pri novih dovoljenjih pa je preiskati potrebo zaposlitve inozemca in uvesti visoke takse. K reševanju takih vprašanj naj pritegne država — po vzgledu Francije — tudi zastopnike nameščenskih organizacij. (Iz Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani.) ZENA IN Nedeljski pouk na nadaljevalnih šolah V nekem večjem kraju naše dežele se je pred nedavnim časom pripetilo, da so za to postavljeni gospodje sklenili, da se bo vršil pouk v 6trokovno-nadaljevalni šoli v nedeljo. Ali je to dopustno?? Zakon o zaščiti delavcev določa, da jc nedelja posvečena počitku. Vsako delo in zato seveda tudi vsako učenje, ki je prav težko delo, je v nedeljo prepovedano. Res je, da doživljamo dan za dnem težke kršitve tega določila, kar tiče dela. Mislimo pa, da je že naravnost brezvestno prezirnuje zakona to, če se sili uboge vajence, ki so ves teden garali, še v nedeljo k intenzivnemu duševnemu delu. Dalje ima tudi zakon o obrtih določilo o tem predmetu. ParagraT 298 določa namreč, ' da morajo dajati delodajalci svojemu osobju za obiskovanje nadaljevalnih šol prosti čas med delovnim časom t. j. med tednom. Ali so zakonska določila, posebno ona, ki zadevajo delavstvo, res samo za to, da se ne izvajajo? Prosimo oblastva in strokovne organizaci je, da napravijo red v tem pogledu. Aii imajo svoj ke članov Okrožnega urada pravico do podpor oh porodu? P. J. delavski zaupnik v L. vprašuje, pod kakšnjimi pogoji dobe svojke članov Okrožnega urada podporo ob porodu in kakšno podporo dobe. Odgovor: Pravice do porodniških podpor nimajo vse svojke, ampak 6amo žene zavarovanih članov in sicer pod pogojem, da so bili njihovi možje zavarovani v zadnjem letu, predno je žena rodila, najmanj 10 mesecev ali v zadnjih dveh letih, predno je žena rodila, najmanj 18 mesecev. In sicer dobe: 1) brezplačno bolniško pomoč za 9 dni; 2) brezplačna zdravila, obvezilni mnterijal in zdravniško pomoč v slučaju obolenja, ki je posledica poroda, za največ. 26 tednov; 3) enkratni prispevek zn upremo deteta v znesku Din 150, brez razlike na mezdni razred. Če pa zavarovani člani nimajo omenjenega članstva, ne dobe za porod pri svojih ženah nobenih podpor. Da se dobe podpore, mora biti na dan poroda podano članstvo pri Okrožnem uradu. To sc pravi: le tisti člani imajo za svoje žene pravico do podpor, ki so na dan poroda ali v službi, ali v užitku bolezenskih podpor in pa tisti člani, pri katerih še ni minilo 3 oziroma 6 tednov od izstopa iz službe — pa ininjo seveda dovolj mesecev članstva. Posvetovanje o pohHcu Danes — v dobi brezposelnosti in večne, negotovosti — je eno najtežjih vprašanj poklica. Kam — to je vprašanje, ki se danes stav-lja z neizprosno resnostjo vsakemu mlademu človeku, stopaiočemu v življenje. Posebno težko ter truda in skrbi polno pa je to vprašanje za starše, tiste proletnrske starše, ki sami na sebi občutijo vso grenkobo modernega življenja. Težko je vprašanje poklica predvsem za ro. ker ni pri nas nobene prave ustanove, noben« naprave, kjer bi mogel človek dobiti vsa potrebna pojasnila o poklicih. Ko stopa človek v gotov poklic, bi si moral biti vendar no jasnem vsaj v dveh rečeh: ali je telesno in duševno sposoben za ta poklic ter ali si more s tem poklicem zaslužiti svoj vsakdanji kruh. Na ti vprašanji si mlad fant in mlado dekle ali leuki delavski starši ne morejo odgovoriti. Tu nora priskočiti na pomoč družba, morebiti občina, morebiti država. Posvetovanje o poklicu bi se moralo začeti že v šolski dobi po šolskem zdravniku in po učitelju. Zdravnik bi s stalnim opazovanjem mogel ob zaključku osnovne šole povedati vsaj to. za katere poklice nekdo ni sposoben. Učitelj pa bi mogel dati bolj pozitivne smernice, ker pozna fantove duševne sposobnosti. Tako bi se moglo preprečiti n. pr. to stalno zlo, da za krojača določijo starši tistega fanta, ki jc lelesno slaboten, češ, za drug posel ni sposoben. A prav ta poklic ni za slabotno konsfi-tucijo. Telesna nesposobnost dovede do predčasnega utrujenja in izčrpanja sil, iz česar na- staja nepopolna zmožnost za delo, invalidnost in predčasna smrt. Poleg telesne in duševne sposobnosti mora voditi človeku v poklic tudi zanimanje in ne sme odločati le slučaj. Seveda niso brez pomena nade glede bodočnosti. V to svrho bi se morali osnovati jjosebni zavodi, ki bi proučevali delovni trg in dajali nasvete, kje so še prazna mesta, kateri poklic ima bodočnost, kje je velika verjetnost stalnega in primernega zaslužka. Če bi obstajali taki zavodi, ne bi bilo primerov, da je v nekaterih poklicnih skupinah tisoče brezposelnih, drugod pa vlada tako pomanjkanje poklicev, da jc treba iz potrebe (mnogokrat seveda tudi po nepotrebnem) jemati inozemske delavce. Stroj - gospodar aH suženj človeka Stroji, ki so bili iznajdeni za to, da bi služili človeku, so se obrnili proti njemu. Danes se dolži stroje, da so oni krivi brezposelnosti in vse današnje revščine. Poglejmo kaj pravi znameniti dr. Raymond B. Fosdick. »Naši stroji«, pravi, »so se zajedli v vse najmanjše podrobnosti našega življenja. Stroji so poklicali v življenje milijone ljudi, ki bi sicer ne bili nikoli rojeni. (S tem lioče reči, da so zaposleni ljudje imeli milijone otrok, ker so imeli zagotovljeno delo in zaslužek in s tem eksistenco, dočim bi teli otrok v obratnem slučaju ne bilo.) Za te milijone ljudi so stroji edini vir življenja. Ustavite stroje, pa bo polovica svetovnega prebivalstva v enein mesecu umrla.« Kaj pa pravijo znanstveniki in inženirji, stvaritelji in graditelji strojev?? Dr. Meels, kemik pri Eastman Kodak družbi v USA, izjavlja: »Kateri dijak zgodovine bo priznal, da so prebivalci sedanjih mest v našem stoletju srečnejši na splošno, kakor pa prebivalci grškega ali babilonskega mesta preteklosti? V onih dneh je bilo več brezdelja, manj pritiska, več priložnosti za izmenjavo idej in manj za matc-rijalnimi pridobitvami. Danes je malo tega, kar more dobiti človek, česar ne bi mogel imeti v starih Atenah.« Vsi vemo in smo prepričani, da stroj sam na sebi ni zlo, ampak le pridobitev in plod dolgotrajnih poskusov omiliti življenje delavcev. Dobrina stroja leži v tem, da od jemlje (stroj) z mišičevja delavcev in delavk velikanska bremena in napore, katera prenaša na jekleno mišičevje in žično živčevje strojev. Samo tedaj, kadar se prične stroj eksptoatirati brez ozira na posledice, ki zadenejo ljudi, postane stroj nevarnost za človeštvo. Ako odpravimo vse stroje ter naložimo na mišičevje delavcev zapet vse delo, ki ga opravlja zdaj sila pare, elektrike, bencina in vode, tedaj bi potrebovali za to najmanj pet bilijonov sužnjev. Seveda je pa lo zopet nemogoče, kajti pel bilijonov ne šteje niti prebivalstvo vesoljnega sveta. Nihče pa ne more zanikati, da so stroji nadomestili delavec. Toda pri V6em tem je še druga stran slike. Ko so pričele na primer i rasti avtomobilske tovarne, je mnogo jerme-; narjev, kolarjev in sedlarjev izgubilo svoje j delo, istočasno pa se.je odprlo stokrat več del j za izdelovalce avtomobilov. Kaj pa električna industrija? Nekaj sto kočijažev in poštnih jezdecev je res izgubilo svoje delo, toda delo je dobila armada novih delavcev. Ko je Morse izumil brzojav, so dobili delo napeljevalci žice, postavljalci drogov, konstruktorji, telegrafisti in raznašalci. Saj samo telefonske tvrdke zaposlujejo danes na svetu ca 2,000.000 uslužbencev. Iz gornjega smo spoznali prokletstvo in bla-.goslov strojev. Oboje, lahko smatramo za pravo. Saj brez strojev si sploh ne moremo predstavljati sedanje razrvanosti, ki vlada meri kapitalom in proletariatom. Prepustimo pa času in zgodovini nadaljuj i potek in razvoj. Vsi ena družina! Pravijo, da so žene. najbolj vnete prista-šinjc Adolfa Hitlerja in njegovega režima. Isto velja za italijanski fašizem in ruski boljševizem. Tako ima kolektivizem močno oporo v ženstvu. Odkodi ta pojav!1 Kapitalizem in razuinarstvo sta bila ženo j>opolnoma potisnila ob stran. V pridobitnem in kulturnem življenju je samopašno zagospodoval mož s svojo tehniko in svojim nemirnim, izostrenim, nn vse strani neugnano vrtnjočim duhom, žena je postala samo še uboren, bolj ali manj potreben, bolj ali manj sladek ali grenak privesek. Vse javno, občestveno življenje jc šlo mimo nje in preko nje. Poti tem pritiskom se je slednjič sprožil odpor, začelo se je žensko gibanje, ki je pa ženstvo le še bolj ločilo od skupnosti. Kakor vse vezi med stanovi in posamezniki je tn doba raztrgala tudi vezi med ženo in možem ter občestvom. Ta položaj je žena b svojim materinskim čuvstvom za tesno družinsko povezanost posebno živo občutila, zaradi njega trpela. In to ne samo zaradi same sebe. marveč tudi zaradi vseh drugih, ki jih je gospodarski in kulturni red kakor uboge jiare izločal iz reke življenja in neusmiljeno puščal na produ. Ko so potem v skrajni stiski ruskega, italijanskega in nemškega naroda prihajali Ljenin, Mussolini in Hitler z »novo vero« kolektivizma, v katerem je bil dobrodošel in je našel svoje mesto prav vsak, kdor se tej veri ni protivil, v prvi vrsti pa vsi, ki so bili doslej zapostavljeni in zavrženi, in čisto izrečno tudi žena — ali ne bi bilo čudno, če ne bi bilo ženstvo tega novega reda z veseljem pozdravilo in sc mu z zanosom zapisalo? Ilitlerizem jc jjostavil načelo: narod je ne-razdeljiva enota brez razlike s]>ola in stanu: kar boli enega, boli vse in blaginja vseh je tudi blagor vsakega posameznika. To se pravi: narod je ena sama družina in v tej družini zavzema žena tisto važno mesto, ki gre mater; v vsaki zdravi družini. Kako ne bi žene na to » veseljem pristale? Saj Hitler s tem ni povedal nič novega in je to v bistvu staro krščansko načelo. Žene so se tudi vedno najzvesteje oklepale cerkve in 6e je bodo tudi v bodoče. Toda v kapitalističnem in svobodnjaškem družabnem redu to načelo ni uveljavljeno, zato mu žene med prvimi obračajo hrbet in se oklepajo novega. ★ Mati more vse prenesti, samo tega ne, da bi bil kak član družine kakorkoli prikrajšan, zapostavljen in zato žalosten, jezen. Ne miruje prej, dokler vsega ne popravi, ne izravna in ne vzpostavi v družini soglasja in ljubezni. To je materinski princip v družini. Kaka 6reča. če se ta jrrincip uveljavi tudi v narodnem, v državnem občestvu! Potem bi bilo izključeno, do bi tisoči in milijoni ostajali na cesti brez podpiraš sebe in sočlane, ker omogočaš sebe in drugim cenejši nakup blaga! Nov vodni grelec Novi pipni grelec »Prometheus« V gospodinjstvu — pa tudi samskem stanovanju- — je vedno pripravljena, docela snažna topla voda dobršen kos življenja. Električna in plinska industrija sta postavili na trg že več vrst tostvarnih naprav, ki imajo pa vsaka svoje pomanjkljivosti: Najbolj so se še obnesli grelci, ki se montirajo nn vodovodu, tako da teče voda, ki jo rabimo, po razgreti kovini in se tako sproti ogreva. Tak grelec ima dvojno prednost. Prvič imamo vsak trenotek na razpolago neomejeno množino tople vode, in drugič segrevamo le toliko vode naenkrat, kolikor je trenotno potrebujemo; že segreta voda se torej ne ohlaja znova, kar pomenja izgubo. Zdaj prihaja na trg nov pipni grelec, ki ga je mogoče z najmanjšimi stroški vpeljati v vsakem gospodinjstvu in ima to jiosebno prednost, da ga moremo t lahkoto razstaviti v jx>-6ameznc dele in ga očistiti apnenc usedline (kotlovca). Čc pa pazimo, da v aparatu ne ostaja nikoli nič tople vode, se kotlovec sploh ne napravijo. Za takle grelec si je vredno pritrgati denar pri vseh drugih, manj nujnih potrebah, in sicer naj ne štedi v tn namen samo gospodinja, marveč tudi V6i ostali člani družine. MODNE NOVOSTI Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih tricik-Ijev. motorjev in šivalnih strojev Velika izbera. — Najnižje cene. — Ceniki franko Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov aubijana. Karlovska cesta st. 4. ivi Lak igru v letošnji jesenski modi pre-cejšnjo ulogo. Ker so tudi najmehkejše vrste tega usnja dokaj trde, toge, uporabljamo ta material samo za športne ali njim slične obleke, za torbice i. si. Naš vzorcc kaže športno obleko, okrašeno z lakom: pas, šal, manšeti, gumbi so lakosti. Zraven sc poda tudi lakast klobuk, čc imamo kostim zelene barve, bomo izbrali zraven rjav lak, k rjavemu kostimu pa Sfiada črn lak. kruha in strehe, med temi družine z majhnimi otroci, v tem ko bi drugi sedeli na varnem in gorkem in nekateri celo v razkošju in preobilju. Saj — Ilitlerizem te idealne organizacije države ne bo dosledno in čisto izvedel. Že zato ne, ker tega načela nt- pojmuje resnično etično, vseeloveško, krščansko, ampak go omejuje le na nemško pleme in še tu le nn svoje najožje somišljenike. Vendar je zadal kapitalističnemu in meščansko-raziiinarskcinu razrednemu redu na svetu močan sunek. Ta red je bil in je ženi in družini sovražen, čeprav je znal to prikriti Ženstvo mu bo povsodi z veseljem zvonilo na-vček. Le žal, da tudi tisto, kar prihaja za njim, zaenkrat človeštvu še ne obeta veliko več, kakor novo drago izkušnjo. Kako se obujemo za zimo? To je zn družine, ki stanujejo izven mestnega središča, pa hodijo njeni člani vsak dan v šolo ali v službo, zelo važno vprašanje. Od dobre obutve je v mokrem in mrzlem vremenu v veliki meri odvisno naše zdravje, pa tudi naša denarnica. Zelo so se razširili pri nas gumijasti čevlji: galoše. snežke in škornji. Tri velike prednosti ima ta obutev: topla je, ne-premočljivn in izredno pripravna za snaženje. Ker je tudi obliko čedna in cena razmeroma nizka, ni čuda, dn se je gumijasta obutev tako razširila. Le žal, da v zdravstvenem pogledu nikakor ni neoporečna. Prvič ne propušča zraka, drugič pa je težka, tako da posebno slabot-nejše osebe hoja v nji silno utruja. Zato nosimo gumijasta čevlje čim redkeje, le ob najbolj mokrem vremenu sicer pa si omislimo za jesen in zimo močne usnjene čevlje. Posebno otrok ne pošiljajmo v šolo v gumijastih škor-njih, pač pa usnjenih. Ti so precej dražji, a zato zdrave jši. — Nizki čevlji za naše jjodnebje pozimi nikakor niso; čevlji morajo segati čez. členke. To je važno posebno za ženske, ki delajo v nezadostno zakurjenih prostorih. Usnjeni škornji, ki so se v zadnjih letih zelo razširili. so izvrstna obntev, vendar niso za vsako priliko in bi bilo želeti, do bi prišli zopet v veljavo tudi visoki čevlji, segajoči kak prst nnd členke. Dejansko modna poročila to tudi napovedujejo. Konico modernih zimskih čevljev je deloma napol šiljasta deloma pu že ©kroglasto. Veliki možje o svojih ženah Znano jc, da so veliki duhovi po presežni večini vzorni zakonski možje, ki se ne sramujejo javno priznati, da dolgujejo hvalo za svoje uspehe v življenju v veliki meri svojim ženam. V tem pogledu uživa spoštovanje vsega sveta posebno češkoslovaški državni predsednik Masaryk. Pravuar so pa na Angleškem izvedli anketo med ooiitir.di-mi voditelji, ki so jim predložili vprašanje, kakšno ulogo so igrale v njihovem življenju njihove zcn«. Ministrski predsednik MacDonald je izjavil, oa »« ima za vse zahvaliti svoji pokojni ženi. Ce bi iJa -prvih trdili letih njegovega političnega zvanin .1« bila podpirala s svojo občudovanja vredno enerfli-jo, bi bil moral do svoje smrti živeti skromen m nepoznan v kaki majhni vasi na Škotskem. (Kakoi znano je napisal MacDonald krasno knjigo o svoji ženi.) — Ohromeli lord Snov.dcn jc izjavil, da ie mogel pri vseh svojih delih vedno računati na naj-požrtvovalnejše sodelovanje svoje žene. — L!oyd George je med drugim spomnil na to, da je bil poročil hčer preprostega kmeta. Tedaj jc bil mlad odvetnik in tako ubog, da si ni mogel kupiti lasulje in talarja, kar je na Angleškem za nastope pri sodniji neobhodno potrebno. Ob strani svoje žene se je povzpel IJoyd Gcorgc do najvišjih mest v državi in do svetovnega glasu. — S temi izjavami angleški politični voditelji niso počastili sntno svojih žena, marveč predvsem sami sebe. CjJaJ_eJJem ^Slooenca" za nedeljo ijordon Sinclair: Lepota in zanimivosti Džungla v Novi Gvineji je drugačna, kakor si jo predstavlja večina ljudi. Tam ni velikanskih dreves, ampak so nizka, čepeča drevesa, vsa prerastla z divjo trto, dišečim grahom iu praprotjo. Cvetlice, ki rastejo v džungli, eo tako lepe, tako bujne in pestre, da v nobenem rastlinjaku ne najdeš tako lepih. Cvet dišečega graha je večji kakor dve roki skupaj, orhideje se bohotijo v tako čudovitih barvah, kakor si le misliti moreš, kaj šele kamelije, gardenije in drugi cvetovi. V drevesnih vrhovih sijejo bele jagode omele kakor biseri. Neki dan sem šel z nekaj domačini v džunglo. Na drevesu smo videli cuss-cuss-a. Cuss-cu-ss je tak kakor kenguru, samo da pleza po drevesih. Ima velik močen rep in kadar zamahne z njim, je bolje, da greš s poti. Nevaren ni, in če ga dobiš na drevesu, ne more zbežati. Fantje so splezali po trti omele na drevo in ga ujeli. Dali so ga v kletko, in ko je zrastel, so ga pojedli. Tam zelo radi jedo meso, dosti me6a. Vse, kar je meso, jedo, človeško, pasje, kačje, sirovo, kuhano, pečeno. Tudi podgane in miši jedo in leteče pse, ki jih je tam na milijone; tam zobljejo mravlje. Neki dan, ko 6em hodil z domačini po džungli. smo prišli do rdečega mravljišča v obliki stebra, ki je bilo skoraj trikrat tako visoko, kakor človek in polno lukenj kakor goba. Domačini so vzeli palice in ga podrli. V njem je bilo na tisoče velikih rdečih mravelj. Zajeli »o jih v prgišče in jih jedli hitreje, kakor jemo borovnice. V Novi Gvineji so tudi bele mravlje. Imenujejo jih armadne mravlje, ker romajo čez hribe in doline in kakor sovražni vojaki opu-stošijo vse, kar jim pride na pot. Videl sem, kako so zajele podgano z mladičivV nekaj mi- Nove Gvineje nutah so pred mojimi očmi požrle vse skupaj, staro in mladiče, potem so šle naprej. Samo kosti stare podgane so ostale, kosti mladičev so pa požrle. Mož, ki je stanoval v pločevinasti koči kakor jaz, je bil pustil svoj usnjati kovčeg na tleh. V njem je imel nekaj obleke in perila, knjige in kamero. Prišlo je na tisoče armadnih mravelj, ki so vse požrle. Ves kovčeg je šel razen okvirja in ključavnice, ki je bila iz medi. Požrle so listnico, usnjate dele kamere in platnice knjig. Kreditnega pisma pa, ki je bilo v listnici, niso požrle, zakaj papirja nc marajo. Armadne mravlje požro tudi pohištvo; preproge pa celo niso varne pred njimi. Lesa, ki rase tam, ne jedo in to je sreča, da ga ne; ljudje si vsaj lahko napravijo pohištvo iz nje-gu. Pohištva iz našega lesa ne žro, če pridejo do njega. Da se obvarujejo teh mravelj, si beli ljudje napravljajo koče na koleh. Okoli gornjega konca kolov polože velike jeklene posode, napolnjene z vodo. Pred vežnimi vrati imajo korito z vodo, da mravlje ne morejo noter, zakaj plavati ne znajo. Tam moraš spati pod veliko mrežo. Noge postelje stoje v posodah z vodo. To je kakšen-krat neprijetno, zakaj če pozabiš menjati vodo, moskiti vanjo zležejo jajca in izvale se novi. Ko bi to bili samo taki komarji, kakor 6o pri nas, bi bilo dovolj slabo, a tisti tam 6o rdeči in veliko bolj žejni krvi kakor naši in pa zelo nevarni. Imenujemo jih anopheles, in če te pičijo, te okužijo z malarijo, mrzlico. Treseš se kakor šiba na vodi in zobje ti šklepetajo kakor kastanjete. Če ne dobiš zdravila, postaja mrzlica hujša in hujša, dokler ne umrješ. H koncu še nekaj o kamenih za kače. Neki dan 6em šel proti bolnišnici v Portu Moresbyu, ki je pod velikim zelenim hribom tudi postavljena na koleh, ko so trije fantje pred menoj kričali: »Kače so vragove. Varuj se, tabauda, varuj se!« Še preden so nehali vpiti, je kača, bolj zelena od trave in tanjiša od svinčnika, švignila izpod nizkega grma in pičila enega od fantov v laket. Ni se ji videlo, da je nevarna, a bila je nevarna. Na roki sta ostala samo dva mala znaka, tako majhna kakor proseno zrno. Rekel sem jim, naj hite v bolnišnico in naj ne iščejo kače. A fant ki ga je pičila, ni šel. Namesto tega je vzel iz usnjate vrečice, ki mu je visela okoli pasu. dva kamena, ju pri tisnil na kožo poleg majcenih ran in nato sedel v travo. Kamna sta se tako trdno kakor dve pijavki prisesala na laket, tako trdno, da ju na noben način nisi mogel odtrgati. Kmalu mu je laket začela otekati in je tudi vsa počrnela. Fant je bil črn, a njegova roka je bila še bolj črna. Kamena sta se držala roke okoli dvajset minut, potem je eden odpadel. Kmalu nato je še drugi začel popuščati, nakar je tudi odpadel. Domačin je kamena spravil na7.aj v vrečico in šel z nami v bolnišnico. Ena od domačih bolničark mu je preiskala zateklo roko, a ni je niti obvezala. Rekla je, da sta kamena, ki sta bila velika kakor divji kostanj, izsesala strup do zadnje kaplje. Sesala sta toliko časa, dokler nista vsega strupa izsesala iz lakti, potem sta odpadla. -p Joža Herfort: Roparji Trta se je že jenjala solziti, še malo in kolje Je ozelenelo. Sveži poganjki so zabreteli okoli suhe podlage — pomlad je bila. V živi meji je zacvetel črni trn, tam je domoval oni mali sivoglavi rjavo-hrbti ropar, kateremu se je vlekla preko oči črna proga, katerega prsi pa so bile lepo svetlo-rožnate. Prav nič več ga ni bilo kot našega vrabca. To je bil srakoper, tisti ptič, kt je takoj aprila, ko je prišel z juga, pričel groziti ptičkom: čak, čak — oplenil vam bom gnezda. Prav tedaj se je vrnil s toplih krajev drug droben ptiček, skoro za polovico manjši je bil. Hrbet mu je bil rumenozelen, nad repom, na trtici je bil rumen, preko kril se mu je vlekla svetla črta; ostalo telo mu je bilo zeleno, temno lisasto, grlo belo, kljun kratek, debel. To je bil pa grilček, Gorenjci mu pravijo semen-ček. Prav tedaj se je pričel ženiti, ko je pričel srakoper obetati, da bo oplenil v vsej soseski gnezda. Kdo bi ga poslušal. Grilček je venomer prepeval, zdaj visoko na cvetoči češnji, pa spet med brnečimi žicami v daljo hitečiini, drugič si ga našel na sveže posejanih gredah, kjer je pobiral semenje. Zgodaj sta si zvila z ženo preprosto gnezdeče in dober teden pa ao ie bila v gnezaecu štiri zelenkasta, krvavo pikasta jajčeca. Ej, kako je tedaj možiček prepeval. Ženka je sedela na gnezdu, okoli nje je bilo vse belo, vrh cvetoče češnje sta gnezdila Mozek je poletel v zrak, v krogu obletaval cvetoči vrh in nepreslano pel svoj ljubki, enolični cirl crl crlh- Enostavna pesemca pa ljubka. Ves dan se ni zmenil za mačke, ki so lazili daleč doli nekje na vrtu, ni se zmenil za vrabce, ki so mu nagajali ruti za škorce, ki so hodili čebljat v njegovo sosesko, še celo srakoper ga ni motil, ki mu je obljubil, da mu bo oplenil gnezda. Čez trinajst dni sta imela že mladičke. Prvo gnezdo se je speljalo. Stari par je popravil gnezdo in se spravil na drugo volitev. Tedaj pa je tudi gnezdo doli v trnjevi meji oživelo. Sra-koperjeva samica je bila prav tako velika kot njen možek, le da je bila umazano rjave barve z rjavimi črtkami. šest jajčec, zelenobelih, temnopika-stih je dalo življenje šestim mladičkom, šestim golim nestvoroni. Stara sta neutrudno lovila. Zlata minica, tisti lepi zelenoblesteči hrošč se je zamajal na cvetočem, med trnjem krvavečim šipkom, pa zajadral z blestečimi krili v zrak. Sivo-glav ropar, ki je sedel na drobni vejici vrh grmovja z upognjeno glavo, nekam zamišljeno, se je pognal in njegov zakrivljen kljun, malce ujedinemu podoben, je stri blesteči oklep. Droben hrošč je izginil v lačnih, mladih kljunih. Murnček je prišel na sonce, brezskrbno je pel, poskušal je šele peti, kot misel tiho se je spustila nanj srakoperjeva senca — tudi njegova pesem je umrla. Mladiči so hitro rastli. Vodeno sivi očki, so dobivali temnejšo barvo, čezdalje več hrane so terjali od staršev. Res, neutrudno sta lovila stara, gosenice, kobilice, hrošče, vse. Tedaj pa so se potegnile preko neba sive megle, prav rahlo je pričelo rositi, več dni je padal dež. Hrošči so se skrili, metulji niso več letali. Srakoperja sta šla sedaj ' plenit gnezda. Čudno, tedaj je srakoper sedel na j češnjo, kjer so domovali grilčki, in pel prav kot j grilček. pa so se mu odzvali mladiči. Drugo gnezdo je bilo tedaj pravkar izvaljeno, nežni mladički so komaj pričeli klicati mater. Rjavohrbti ropnr je oplenil prej kot v eni uri vse gnezdo. Potem ie v poljski meji, čisto na drugem koncu svojega sta novanja, pel kot penica, pa spet opleni' penici gnezdo. Mladički so ob tečni hrani urno rast' še preveč jim je bilo. Pa, česar niso spravili takoj, je nabodel ropar na trnje, da je tam viselo iir čakalo, da se bo mladičem zljub'h sp-M jost:. 0 kaj vse vidiš pri srakoperjevem gnezdu. Mladega ptička dobiš še v poslednjem trepetu, še skoro čisto ži vega hrošča, ki se muči. Drugič spet boš dobil samo hroščevo glavo. Kako spretno ti nabada s svojimi roparskimi krempeljci in s svojim kljukastim zobatim kljunom. Srakoperjevi mladiči so se speljali. Ko so bili že čisto samostojni, se je speljalo grilčkovo tretje gnezdo, pa ne več v češnji, amp«k visoko v akaciji, ki je prav ob drugem gnezdu pričela cveteti. Grilčki so šli sedaj na polja, na vrtove, pa tam pobirali semenje. Srakoperji so pa posedali ob železnici na žicah in čakali nekako zamišljeno, da bo prišel tisti čas, ko jim bo mati narava velela na pot. Tudi grilčki bodo tedaj šli, pa ne daleč. Morda v sončno Dalmacijo, morda na bela obrežja Grške ali v toplo Italijo, delj pa ne. Stari srakoper pa, ki je v meji gnezdil, tisti prevejani stari ropar pa ni zapustil naših krajev. Na jesen je že bilo, ko so bili mladiči že godni, tedaj je padel z lepljivo pal-čico ua perotih na tla. Zmamil ga je čuk, ki je sedel na zaviti palici kraj meje. Jezno sc je hotel zakaditi vanj pa padel z zlepljenimi perotmi na tla. Nič mu ni pomagala njegova pretkanost. Prav tako kol drugim pticam mu je stri drobne prsi kruti pičar. V mladem žitu so imele jerebice prijeten domek. Cela kopica drobljancev je bila okoli staršev. Čebljaje in čivkaje so tekali piški za materjo. Ko pa so se nekoč kopali v prahu ob poljski poti, se je prikradla k mirni družinici sivočrna ptica, ko-sove velikosti, ki je bila pepelnato siva na hrbtu, imela črnobelo obrobljen rep in skoro ujedam podobno zavit kljun, pa jim ukradla mladička. To je bil pa veliki srakoper. Še predrznejši kot njegov manjši brat, celo male ptičke je lovil in moril, pa ostal pri nas preko zime. Ko je sedel meglenega zimskega jutra, zamišljen in poemražen vrli golega jesena, je tudi on omahnil strt od svinčenega puškinega zrna. Hermann Eris Busse: Gospa v vrta Tedaj ko so bile dalije v cvetju, je gospa llilda Schactova dobila na vse zgodaj pri vrtnih vratih pismo iz Bremena. Ko ga je začudena in vendar že trepetajoč v srečni slutnji odprla, ji je v razmetanih in na drobno pisanih črkah naznanjalo, da pride v enem izmed prihodnjih dni domov njena hči Anica. Gospa Sehaclitova, ki je globoko prebledela, je na glas naglo vzkliknila, se zazrla z nepremično razširjenimi očmi v neznano daljavo, in okrog njenih zamolklo rdečih usten je neprestano trepetal svojevrsten nasmeh, kakor nasmeh ženske, ki se v srečnem strahu zdrami iz globoke žalosti. Gospa, ki je po moževi smrti osamela in postala odslej čudaška, je gladila zmečkano pismo in ga natančno ogledovala, ko se je zopet umirila; toda v njem ni bilo napisano nič drugega, kakor ono kratko, v naglici napisano poročilo, da se Ana vrne. Ana ga je napisala sama, toda kako čudno; pisava je bila mnogo tanjša in bolj pokončna. Prej so stale črke, da te črke, krepko in na gosto in varno, ne lepo, pač pa tako svojevoljno ponosno, kakor one, ki jih je pisal oče. Gospa Schachtova je dvignila kuverto k nosu. Ana je nekoč svoj papir silno rada parfumirala, toda pismo ni imelo nobenega posebnega vonja. Gospa Hilda je izgubila svojo hčer pred desetimi leti. Izgubila jo je zaradi nekega moškega. O Bog, zgodba, ki se je zgodila tisočkrat in je bila vedno nova. Mož, ki je imel že svojo ženo, je navezal mladega dekleta nase in z njim ponoči in v megli zbežal. Za Ano se je hiša staršev žalostno in užaljeno za vselej zaprla. Leta so dogodek ublažila, še toliko bolj, ko je nekdo prinesel staršem novico, da živi hči poročena, v dobrih razmerah, v Ameriki. Ko je umrl oče, ki ni nikdar več izipregovoril imena ubegle hčere, je mati previdno poizvedovala za svojim otrokom, a ga ni našla. Tam, kjer je po pripovedovanju nekega znanca tedaj živela, je zdavnaj ni bilo več, in oglasi, ki jih je dajala Hilda Schachtova v časnike, so ostali brez uspeha. V sreči je hči pač vse, kar je bilo prej, pozabila, in mati je brez upa živela naprej s svojimi rožami v svojem velikem vrtu in vedno bolj venela. Hilda Schachtova, ki je bila še lepa, je odklanjala vse snubce — tiste prijatelje iz časov, ko je bilo njeno življenje še vedro. Govorili so, da je čudaška. Poleti je preživela po ves dan na vrtu, pozimi pa v cvetlič-njaku, kjer so poganjali najredkejši cvetovi le zanjo. Jutri naposled pride izgubljeni otrok. Ali se je Hilda Schachtova zelo veselila? Morala je sesti, postajala je omotična, toda ji je prešlo. Dekla je prinesla obed na verando in tedaj ji je povedala, da dobe obisk, pride jih slednjič obiskat njena hči Ana. Jedla je malo. Ni bila lačna. Le žejalo jo je. Nato se je zopet začela sprehajati po vrtu. ln ko je hodila, je prišlo k njej vse, kar je ohranilo spomin na malo Anico. Zadnji metulji so omotično frfotali nad brezdušnimi cveti dali j in od široko odprtih rož čajevk so polzeli navzdol usehli rumeni lističi. Pred gredo znamenitih japonskih lilij, ki so bile pegaste kakor koža leoparda, je Hilda Schachtova obstala, jih gledala in si mislila: nekaj teh cvetov, ki so v mojem vrtu najdragocenejši, ji postavim v sobo, velika zelena vaza bo za to zelo primerna. Hilda je korakala po vrtu in v snu je stopala poleg nje Ana, ki je bila gospa, gotovo, lepa. ponosna gospa, še preden je bila skrivaj izginilo, je znala že hoditi samozavestno in ponosno kakor kaka gospa, lahkotno kot mačka in elegantno, in vendar kako čudovito izkušena, tako se je zazdelo danes llildi, nenavadno izkušena je pohajala okrog, že tedaj skoraj vedno ostavila v vežo za pozneje, ko bo narezala lilij. Tedaj je pozvonilo pri vratih ob cesti; toda /unaj je stal samo neki berač, mlad. pokaš-Ijujoč mladenič, visokorasel in plav, ki je želel, da mu dajo kaj jesti. Pri tem je gosjio. ki je prišla po stopnicah, ne da bi se kaj menila zanj. pogledal. nrpdnn i*, žnj v.j .l^kj/^ !;!iČGro ■ ga v kuhinjo, z velikim, prodirljivim pogledom. Hilda Schachtova je sledila temu pogledu, toda prišedši do lilij, je nanj zopet pozabila, čeprav je slišala zamolkel, nekoliko upadlo zveneč glas tujega gosta, ki se je pogovarjal v hiši z deklo. Ta mu je pripovedovala, da dobijo obisk in kdo pride in kako se gospa po svoje veseli in kako radovedna je na svojo hčer, ki mora biti vendar nekaj posebnega. Nenadni gost jo je napeto poslušal, tudi marsikaj povprašal in slednjič, ko je použil dobro kosilo, odšel. Dekla je šla h gospe Schachtovi in ji pripovedovala, kako je bil mladenič hvaležen in vljuden in ji prinesla, kakor vedno ob tem času, kavo, ter razburjena in razvneta še veliko pripovedovala, dokler ji ni gospa Schachtova ukazala, naj gre še v mesto pc stvari za slovesni prigrizek. Dekla je odšla v hišo in nesla novico med ljudi ter med potjo zopet srečala ubogega, vljudnega mladega beraškega gosta z nekim mladim dekletom, ki je bilo videti prav tako revno kakor on. Leno sta šla po glavni cesti navzdol, in..., in dekla se je sočutno ozrla za njima. Nekako znano se je zdelo služkinji dekle, ki je nosilo staro, mnogo prekratko krilo, toda zavrnila je to in si mislila: to ni mogoče, da bi bila katera od njenih znank pocestnica in hitro se je sukala od trgovine do trgovine. Toda mladi mož je videl deklo in se ozrl proti dekletu, ki prav za prav ni imelo več mladega obraza, temveč so bile njene poteze pod kratkimi, od poletnega solnca bledo ožganimi plavimi lasmi, postarane in izžite, rekoč »Zdaj ni dekle, zdaj je sama na vrtu.« >Da,< je še enkrat rekla, ko 6e je mladenič krivil v strašnem napadu kašlja. Tn šla sta, ko je prišel k sebi, po cesti, do tjakaj, kjer je stala hiša gospe Schachtove in dekle jc pozvonilo. Nihče jima ni odprl. Tedaj je dekle reklo: »Morala bova na vrt od zadaj.« In šla sta po stranski cesti navzdol do steze ob reki in molče sta stopala ob obrežju, mimo vrtnega gaja; dekle spredaj v kratki, svetli, obledeli obleki iz domačega blaga na vitkih nogah, z nalahno se zibajočimi boki. Bolni fant 6e je drgetajočih oči prevzet zatopil v lepoto te hoje. Dekle se ni nikoli ozrlo za njim. Stopila je, takorekoč gnana naprej, ne da bi se obotavljala, skozi odprta vrtna vrata; mladi mož je šel za njo kakor začaran. In nenadoma se je zaslišal krik in dekle je pohitelo proti ovinku. Tam je sedela na beli klopici gospa v rdeči obleki, ki se je priprtih oči smehljala, se blaženo smehljala in v naročju so ji ležale med belimi rokami rjave lilije, svetlo lisaste kakor koža leoparda. Toda roke, katere je dekle, ki se je zgrudilo, stokajoč poljubljalo, so bile mrzle, in Hilda Schachtova je bila mrtva. Srce, ki je že davno počilo, je tiho obstalo. Ana je vstala in pogledala materino obličje, ki se je verno svetilo; in Ana je vedela, da je dobila pismo in jo čakala v praznični obleki s temi čudnimi rožami. Mladenič je tiho potipal Anino roko. »Ali ni bolje, da zdaj greva?« »Da, najbolje je, da zdaj greva, da naju, ko pridejo drugi,« — pogledala je okrog, kjer so stanovali sosedje, — »ne bo več tukaj.« »Tudi zaradi policije,« je dahnilo iz nje napol zadavljeno. Prijela sta se za roke in zapustila vrt in dekla, ki je hitela domov, ju je še enkrat videla, kako sta še vedno z roko v roki ubirala v pot, ki je vodila ven proti soseskinim trav nikom in na deželno cesto proti zapadu. »škoda,« si je mislila, »za lepi par brez doma in brez očetove hiše; obvaruj ju Bog. Bog ju obvaruj.« In stekla je, kakor da ne sme prav nič več časa izgubljati, s polno praznično košaro po cesti navzdol, v hišo gospe Ililde Schachtove, ki se je pripravila, da sprejmfc svojo hčer. (Z dovoljenjem pisatelja prevzel M. Novak.) Specijelui entel oblek, ažuriranje, predtisk naihitrejia postrežba — najfinejše delo pri Matek & Miheš, Ljubljana poleg hotela Strokell Vezenie raznovrstnih monogramo«, perila, raves pregrinial. entlaaje, izdelovanie gumbnic. Velika izbira predtiskanib žen. ročnih del Vsled najmodernejše ureditve podjetja najnižje cen«. B. BjOrnsen: Oče Mož, o katerem govori ta zgodba, je bil najuglednejši v župniji. Nazivali so ga Ford Overas. Nekega dne stopi k župniku v pisarno; stal je ravno kot sveča in bil praznično resen. »Sina smo dobili«, je dejal, »in prosil bi, da bi ga krstili.« »Kako naj mu bo ime?« »Fin po mojem očetu.« »Kdo so t#itri?« Povedal je imena najbolj znanih mož v fari, ki so bili vsi v sorodu z očetom. »Ali imate še kaj povedati?« ga vpraša župnik. »Rad bi, da bi mi krstili sina v soboto opoldne.« »Ali še kaj drugega?« vpraša župnik Ford prime za klobuk in se odpravlja iz pisarne. Tedaj pa mu seže župnik v roko in ga pogleda v oči rekoč: »Bog daj, da bi vam bil novorojenec v srečo!« Šestnajst let kesneje je bil Ford zopet v pisarni pri župniku. »Dobro se držite,« mu reče župnik; »dolgo vas že nisem videl, vendar se niste prav nič izpreme-nili.« »Saj pa tudi nimam nič skrbi,« je dejal Ford. župnik nekoliko pomolči, čez nekaj časa ga pa vpraša: »Kaj pa vas je nocoj privedlo k meni?« »Danes sem prišel zaradi svojega sina, ki bo jutri birman.« »Vrl dečko je,« pravi župnik. »Nisem vam hotel plačati pristojbine, dokler ark pred sudnija. Vite, un dan zjutri, ke sva bla iz Žanetam gliii nekam skrokana pu en kuinferenc, ke 6e je šele prake jutre jejnnla, tku, de se nama res ni več splačal, de b budila spat, sva se tud usedla tam ke na ena klop, s pržgala usak soja cigareta iz štemplanem užigalnikam in začela najne mačke luftnt. Nisva še sedela ferklc ure, pa sta pršla dva, še precej vorng ublečena fanta tam ud sudnije sni preke naš klop in prsedln k nama na klop, in začela neki ud ene svubode guvort. »Veš kuj, Franci, svuboda je pa le ena lejia reč,« je reku edn in se tku glubok tiddehnou, de b k mal naj uba iz Žanetam dol s klupi spihu. »Kaj na bo lepa. Sam če b na blu treba bt lačen, pa b blu use dobr,« mu je udguvuru ta druh in se pušlatu za soj trebuh. »Eh, pust soj trebuh prgmali, pa puglej tičke tlela nad nam, kuku vesel skačejo pu dreveseh, pa nism še nubenga vidu, de b se za trebuh šlatu.« »Prjotu, veš kaj. Tičkem je že luštn, nč na rečem. Tičkem se tud ni treba za trebuh šlatat, ke maja gusenc in črvičku več ket za-dost. Pu kašna druftiuca jm tijd še kdu vrže za prbulšek. Tički se ja masteja iz tem dubrotam, kokr gesjioda na kašnem banket. Veš, jest pa nimam nubenga prauga apetita du take košte, ke sm vegetarjiuie. Druftinc nam pn tud nii-bedn na meče pud nus. Sej veš, kuku je. Tist Ide, ke b rad reveže dal kašn košček kruha, gu že sami več nimaja. Tist, ke maja še usega zadost, pa na »loja. črvičku pa gusenc pa tud na inorš jest.« »Kar tih bod. Še use bo dobr. Če u šlu še en čas tku naprej, uja še pušrekan škarpi prou pršli, Pusebn, če uja še z lepem besedam in ublubam dobr zabelen, se uma kar ublizvnl. Prvadet se u holt treba take košte, pa u šlu. Učitelu, še clu diplumiraneh, mama več, ket preveč za ta predmet. Use u še šlu, uš vidu.« Midva i/. Žanetam se kar nisva mogla več smeha zdržat. »Ud kod sta pu vnder vidva duma, ke znata tku filuzufirat, ket kašn prefesar?« sm jh jest prašu. »Ud kod, prašate? Ud kod sva duma še sama prou na veva. Zdela sva duma tlela na klop, kukr vidva, Zdej ene j>n leta sva mela pa u tela ta velk palač košta pa kvarter. Don6 so naj fia delužival prou brez usake udpoud. Za kvartir nama še ni dost, ke nisva mela buhve kok lepu meblirane sobe. Razgleda pa prou nubenga. Uhod je biu scer separiran, ampak kua pa nucn, ke t na daja kltiča, ne ud sobe ne ud veže.« »Tok sta bla jia mendc zaprta. A ne?« Se je Žane uines uteknou. »Kua pa druzga?« »Kua inislta pa zdej ukrent, ke mata svoboda?« »Ja, kua čva ukrent? Če se na uva mogla prvadet črvičku pa gusenc, kokr tički, uva mogla pa gledat, de prideva spet nazaj pud streha, kokr sva bla du zdej.« F. G. v Sah V Avstriji se je pred kratkim vršil v letovišču Ebensee-u turnir, na katerem je nepričakovano zmagal dunajski mojster Hans Miiller pred mladim tirolskim mojstrom Eliskasesom in velemojstrom Spielmannom. Miiller je igral zelo dobro in sigurno dosegel prvo mesto, čeprav je imel močna tekmeca v Eliskasesu in predvsem v Spielmannu, katerega so smatrali za sigurnega favorita. Sploh se nam je v zadnjih letih pokazal velik preobrat pri šahovskih mojstrih. Bogoljubov, Njemcovič, Rubinstein, Spielmann pri druga znana imena so še pred par leti tudi na najmočnejših turnirjih dosezali navadne najboljša mestu, 6edaj pa celo na srednjih turnirjih čitamo med zmagovalci nova imena, ali pa imena mojstrov, ki so pred par leti zaostajali še najmanj za razred za starimi veličinami. Stari mojstri, ki so dvignili šah na današnjo višino, so se izčrpali, z njihovimi pri dobitvami pa se sedaj okoriščajo mlajše, bolj sveže moči. Tak je zgodovinski razvoj modernega šaha. V avgustu so imeli Angleži svoj vsakoletni prvenstveni turnir, na katerem je zopet zmagat Indijec Sultan Khan. Dosegel je devet in j>ol točke iz enajstih dosegljivih. Drugi je bil Tvlor 9, tretji Abrahams 8 in četrti mladi Alexander, nada angleškega šaha, s 6edem in pol točke. Sultan Khan je zmagal z majhno razliko, toda je kljub temu dokazal, da je siguren prvak. Poleg tega turnirja se je vršil tudi dainski turnir, na katerem je vzbudila veliko zanimanje nadarjena indijska šahistinja Fatima. Fatima je pokazala veliko premoč napram vsem kon-kurentinjam in je razen enega remija dobila vse partije. V njej bo imela Menšikova najbrže kmalu enakovredno nasprotnico. Prinašamo danes njeno partijo z Angležinjo Wheelwrigh-tovo, ki je dosegla drugo mesto, toda cele tri točke za Fatimo. Indijska obramba, Fatima : Wheelwright I. d2— cl4; SgS—f6; 2. c2—c4, g7—g6; 3. Sgl— —f3, Lf8—g7; 4. Let—f4, d7—d6; 5. e2—e3, 0—0; 6. h2-h3, Sf6—h5; 7. Lf4-h2, f7-f5; 8. Lfl-d3, Sb8-e6; 9. Sbl—c3, Sh5—f6; 10. a2-a3, e7—c6; 11. Tal—cl, Dd8—e?; 12. 0—0, e6—e5. (Črna je končno le izvedla to važno potezo in igra postane sedaj bolj zanimiva.) 13. d4Xe5, d6Xe5; 14. Ld3—e2, Kg8-h8. (Bolj energično bi bilo e5—e4. Bela dobi sedaj hud pritisk na c liniji.) 15. Sc3—d5, Sf6Xd5. Uganka Težavna razdelitev posestva (Črna je prisiljena k tej menjavi.) 16. c4X6, e7 (10 fig.) Mat v dveh potezah. Rešitev problema št. 33.: Ka3—b2! »Kaj pa je rekel oče, ko si mu skočijažil novi avto za staro železo?« »Ali smem njegove psovke zamolčati?« »Gotovol« »Potem ni nič rekel.« SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. HODI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB P HEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE Šport Primorje: Slavija Izredno veliko zanimanje za tekmo — Pričetek ligine tekme ob 16 ob vsakem vremenu na igrišču Primorja Danes nastopi v Ljubljani sarajevska Slavija, ki je dosegla v prvenstvenih tekmah v ligi zelo lepe uspehe in s tem presenetila mnoge, ki so pričakovali, da se bodo »autsiderji« znašli skoraj brez točk. Njeno moč je okusil BSK, Gradjanski in Hašk, prav posebno pa še osješka Slavija katero jc posestrima iz Sarajeva na vročih osjeških tleh porazila s 4:0. Sarajevska Slavija je močna, to naj le bdi pred očmi naših fantov. Njen napadalni kvintet je izredno sposoben. Kmjaič, Marič in obe krili so zelo prodorni, dobri tehničarji im ostri strelci. V krilski vrsti odtehta izboren Bula.t, v obrambi orjak Zagorac, državni reprezentant. Vsekakor je Slavija zanimiv gost, ki doslej še ni nastopil v Ljubljani. Za današnjo tekmo, ki se igra ob vsakem vremenu na igrišču Primorja s pričetkom ob 16, vlada ogromno zanimanje. Zato bi bilo dobro, da občinstvo dospe precej prej na igrišče, da si nabavi vstopnice. — Tekmo bo sodil belgrajski sodnik inž. M. Popovič. Ob 14 nastopi Primorje I.—Korotan I., ob 15 pa zanimiv par Primorje jun. III,—Korotan jun. 1. Tudi ta tekma naših najmlajših obeta biiti zelo zanimiva. V glavni tekmi nastopi Primorje predvidoma v isti postavi kot prošlo nedeljo v Novem Sadu. ★ Današnji nogomet na Hermesu. Danes ob 9,30 »e spoprimeta na svojem igrišču A in B-tim Her-mesa, ki ju bodo sestavljali najboljši igralci kluba. Tekma obeta biti zanimiva, zato jo obiščite. — Vstopnine ni. Popravil V včerajšnjem poročilu o lahkoatlet-skem prvenstvu poedincev, ki se vrši te dnd v Zagrebu, se je vrinila neljuba pomota, ki so jo cenj. čitatelji skoraj gotovo sami opazili. Odlični atlet Grmovšek, ki se je v teku na 5000 m plasiral na četrto mesto, ni član SK Ilirije, temveč SSK Maratona iz Maribora. , Sabljaška sekcija SK Ilirije ima namen otvoriti ob zadostnem številu reflektantov začetniški floretski tečaj za dame in gospode. Prijave sprejema do 25. t. m. tajnik M. Kodrič, Poštni predal 376, telefon 22-60. BUDIMPEŠTA : ZAGREB 4:1 (1:0). V nogometni tekmi med reprezentancama Budimpešte in Zagreba so pred 5000 gledalci zasluženo zmagali Madjari, četudi so igrali s svojo B garnituro. Službene objave LNP (nadaljevanje iz seje p. o. dne 13. 9. 1933.) Odobrita se prijateljski tekmi ISSK Maribor: Athletik SK 17. t. m. v Celju in SK Rapid:SK Olimp 17. t. m. v Celju. Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za TSK Slovan, Ljubljana: Kolarič Ervin, za SK Bratstvo, Jesenice: činkovič Jože, Mlakar Janko, Kozjek Vinko — za SK Javornik, Rakek: Stroh-sack Vladimir — za ŽSK Hermes, Ljubljana: Nin-kovič Jovan. S pravico nastopa dne 23. septembra 1933 za TSK Slovan. Ljubljana: Ferkov Anton, Zemljič Anton — za SK Bratstvo, Jesenice: Thuma Slavko — za SK Slogo, Loke pri Zagorju: Štern Robert, štern Bartol, Benegalja Alojzij, Bučar Štefan, Pri-man Ivan — za SK Domžale, Domžale: Zabret Miha, Ručman Avgust, Zule Ivan — za SK Mars, Ljubljana: Humar Ivan — za Gradjanski SK Ča-kovec: Bujanič Stjepan, Slama Franjo, Istvanovič Florjan, Majetič Stiepan, Nemeth Mirko, Mesarič Ljudevit, Mayercsak Vladimir — za SK Savo, Sevnica: Gliha Anton. S pravom nastopa dne 23. septembra 1933 za mednarodne, dne 13. decembra 1933 za prijateljske in dne 13. marca 1934 za prvenstvene tekme se verificira za SK Slogo, Loke pri Zagorju: Palčič Hinko. Zavrne se verifikacija igralcev Sigulina Mar fina, Jeinšaca Josipa in Ruščukliča Djordja za SK Železničar, Maribor, ker ni priložena predpisana pristojbina, nadalje verifikacija igralca Šebeka Ka-rola za SK Bratstvo, Jesenice, ker manjka tretja slika. Igralec Ščurič Stjepan bo verificiran za Gradjanski SK Čakovec, čim prejme LNP odjavnico od ZNP Zagreb. Citajo se za SK .Delavec, Hrastnik: Ramšak Joško. Kosi Ivan, {Pogačnik Ernest. Popravlja se verifikacija igralca Jenko Gabrijela za SK Svobodo, Vič, tako, da ima pravo takojšnjega nastopa za vse tekme. Vzame se na znanje sporazum med SK Železničar Maribor, in čakovečkim SK Čakovec, da odigrata prvenstveno tekmo, določeno za 15. oktobra 1933 v Maribora, 24. t. m. v Mariboru, in sporazum med SK Svobodo, Maribor in SK Muro. Murska Sobota, da odigrata prvenstveno tekmo 17. t. m. v Mariboru. Vzamejo se na znanje izžrebani pari in termini prvenstvenih tekem M. 0. Celje, ki so: 17. 9. SK Šoštanj :SK Jugoslavija. 1. 10. Athletik SK:SK Olimp. — 1. 10. SK Š0Štanj:SK Laško. - 8.10. SK Šoštanj:Athletik SK. - 15. 10. SK Olimp:SK Šoštanj. — 22. 10. SK Jugoslavija: SK Laško. — 29.10. Athletik SK:SK Laško. — 5. 11. SK Olimp:SK Jugoslavija. — 12. 11. SK 01imp:SK Laško. — 19.11. Athletik SK:SK Jugoslavija. Izžrebani pari prvenstvenih tekem M. 0. Ma-ffibor se bodo objavili, čim sporoči M. O. tudi termine Določijo se pari in termini prvenstvenih tekem gorenjsko-notranjskega okrožja. 17. 9. SK Javornik :SK Korotan na Rakeku. — 24. 9. SK Rratstvo:SK Korotan na Jesenicah. — 1. 10. SK Bratstvo:SK Javornik na Jesenicah. — 8. 10. SK Korotan :SK Javornik v Kranju. — 15. 10. S Javornik:SK Bratstvo na Rakeku. — 2.2 9. SK Korotan :SK Bratstvo v Kranju. Vzamejo se na znanje: zapisnik M. O. '3el/e od 4. t. m. — zapisnika M. 0. od 4. in 11. t. m. — zapisnik M. O. Trbovlje od 11. t. m. — nadalje dopisi SK Železničar, Maribor od 4. t. m. — dopis Gradjanskega, SK Čakovec, od 6. t. m. — dopisa RK Bratstva, Jesenice št. 237-33 od 8. t. m. in dopis št. 247-33 od 13. t. m. —dopis ISSK Maribora. Ma-ribor št. 181-33 ml 10. t. m. — dopis SK Iug w'a-vije. Celje od 11. t. m — dopis SK Elana, Nove mesto od 11. t. m. — dopis ZNP. Zagreb, br 132-3.3 in dopis br. 139-33-84, oba od 9. t. m. — lopis BLP Belgrad, br. 3706 od 2. t. m. — dopis SK Svobode. Maribor od 9. t. m. — dopis SK Korotana. Ljubljana št. 05-33 od 13. t. m. 'lopis ŽSK Hei mesa. Liubliana šl. 98-33 od 13. t. m. — Tajnik II. Svetovne akademske igre v Turinu O teh je naš list že nekaj poročal, v glavnem o lahkoatletskih tekmovanjih, sedaj pa pridejo še ostale panoge, v katerih so se merili najboljši akademiki sveta. Ker so bili na teh tekmah doseženi prvovrstni rezultati in radi popolne slike, navajamo najboljše uspehe v vseh disciplinah, v katerih je tekmovalo 11 narodov. Omeniti bi bilo, da naša država ni sodelovala pri teh tekmah, ker pri nas akademski šport ni tako organiziran kakor bi bilo potrebno, kar pa je velika škoda ne samo za naše študente, temveč za vse naše športno gibanje. Najboljši uspeh je dosegel Italijan Beccali na 1500 m, ki je premagal rekorderja na eno angleško miljo, Novozelandca Lovelocka, v svetovnem rekordnem času Francoza Ladoumeguea 3:49,2. Razumljivo, da je njegov uspeh zadivil ves športni svet, saj je to senzacija v pravem pomenu besede. V nogometu so bili doseženi ti-le rezultati: 1. Italija s 4 točkami; 2. Nemčija s 4 točkami; 3. Madjarska s 4 točkami; 4. Letonska brez točke. Končni rezultat v lahki atletiki: 1. Nemčija 126 točk; 2. Italija 80 t.; 3. Madjarska 47 t.; 4. Češkoslovaška 33 t.; 5. Finska 27 t.; 6. Estonska 26 t. Plavanje. 50 m: 1. Burne (Kanada) 26.9; 2. Szekely (Madj.) 27; 3. Csik (M.) 27.2. — 100 m: 1. Szekely (M.) 1:00,7; 2. Csik (M.) 1:01; 3. Wan-nie (M.) 1:01.6. — 400 m: 1. Signori (Ital.) 5:12.8; 2. Lengyel (M.) 5:15.4; 3. Szabados (M.) 5:24.1. — 1500 m: 1. Lengyl (M.) 21:22.2; 2. Bacigaluppo (It.) 22:44.8; 3. Signori (It.) 22:47.3. — 4 X 200 m: 1. Madjarska 9:43.9; 2. Italija 9:59.8; 3. Francija 10.15. — 100 m hrbtno: 1. in 2. Bitsky (M.) in Sigrist (Švica) 1:15 (mrtvi tek); 3. Schumann (M.) 1:17.5. — 200 metrov prsno: 1. Hild (M.) 3:00.6; 2. Abeles (Čsl.) 3:01.1; 3. Lengvary (M.) 3:04.1. — 3X 50 m mešano: 1. Madjarska 1:37.1; 2. Nemčija 1:41; 3. Italija 1:41.6. Dame: 50 m: Blondeau (Francija) 34.4; 100 m: Blondeau (Fr.) 1:16.7. — 100 m hrbtno: Blondeau (Fr.) 1:29. — 100 m prsno: Precop (It.) 1:39.4. Končno stanje v plavanju: 1. Madjarska 92 točk; 2. Nemčija 49 t.; 3. Italija 45.4 t.; 4. Francija 16.5 t.; 5. Anglija 12 točk. Waterpolo: 1. Madjarska b točk, i. Nemčija J točk; 3. Italija 6 točk; 4 Anglija 2 točki, in 5. Belgija brez točk. Lahkoatletski miting / Pragi Minulo sredo se je vršil v Pragi dobro uspeli lahkoatletski miting, katerega so se udeležili tudi nekateri estonski atleti, ki so se izkazali v odlični formi. V posameznih panogah so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m: Heyduck (Čsl.) 10.6 izenačen 6ls, rekord. — Krogla: 1. Viiding (Estonska) 15.67 m; 2. Douda Čsl.) 15.3 m. — 400 m: Nowotny (Čsl.) 52. — Skok v višino: 1. Kunsi (Estonska) 1.87 m; 2. Coztiva (visokošolec) 1.84 m. — 3000 m: Hosek (Čsl.) 9:17.4. — Disk: 1. Viiding (Est.) 46.63 m; 2. Douda (Čsl.) 43.08 m. — Skok v daljavo: 1. Kuttis (Estonska) 7.42 m; 2. Hofmann (Čsl.) 7.02 m. — Kopje pa je sfrčalo Estoncu Sule-ju 65.4 m daleč. JAVNA ZAHVALA. Po smrti zavarovanca mi je >KARITAS« takoj izplačala celo zavarovano vsoto. »K ABIT AS« je pravo, na solidni podlagi zgrajeno zavarovanje, zato ga vsem toplo riporočamo. Ihova, 13. 9. 1935. eklar Janez 1. r. P JAVNA ZAHVALA. »KARITAS« mi je izplačala celo zavarovano vsoto po rajni zavarovanki Dvoršak Antoniji in 6e ji za to javno zahvaljujem. Prepričal sem se, da je zavarovanje »KARITAS« pošteno in res varno. — Ljubljana, 12. sept. 1933. — Kari čuček 1. r. Akciia vinogradnikov in sadiarjev Glavni savez vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije priredi v svrho napredka našega vinogradništva in sadjarstva in propagande za razpečavanje svežega in predelanega sadja deželno razstavo vina in sadja 7.—15. oktobra 1933 v Belgradu. Razstavljeno vino, žganje, destilate, sadje in druge izdelke bo ocenjevala strokovna komisija. Zaslužne razstavljalce bo nagradila ocenjevalna komisija z diplomami, zlatimi in srebrnimi medaljami in nagradami. Specijalna razstava: kletareke in sadjarske opreme, kakor tudi vsi predmeti, ki spadajo v to stroko. Za časa razstave se vrši KONGRES VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV Popust na železnicah 50 odstoten. Vsa pojasnila se dobe pri Upravi deželne razstave vina in sadja, Beograd, poštni predal 57 in pri podružnici Zagreb, Vodnikova ulica 8. Zahvala Povodom znano tragične smrti mojega soproga MARKOTA BANDA. kateri je bil na doživetje in smrt /.avarovan pri domači zavarovalnici „VARD AR" mi ie imenovana zavarovalnica hitro in ku-lantno i/.plačala po kratkem obstoju zavarovanja celotno zavarovalno vsoto Za to točno in hitro poslovanje izrekam imenovani zavarovalnici tem potoni svojo javno zahvalo. Tb zavarovalnina mi je bila kot vdovi brez sredstev prva gmotna pomoč i>o izgubi hranitelja družine. Zatorej priporočam, naj se vsak hranitelj družine v pomoč svojcem ob enaki usodi kot je zadela mene in mojo družino, pravočasno zavaruie pri domači zavarovalni družbi »VARDAR«. Ljubljana, v sejitembru 1933. ZOFIJA BANDA, I. r. BANKA BARUCH 15. RUB LAFAVBTTE PARIŠ Telef.: Trinitč 81-74 — Telef.: Trinitč 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA : No. 3064 64 Bruieles. FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG : No. 5967 Luxi mbourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Zahvala Pogorelci iz Žužemberka se tem potom naj-lej*5e zahvlajujenio vsem tovarnarjem in trgovcem, ki so nam priskočili na jiomoe v najhujši sili. za kar bomo ostali vedno hvaležni Darovali so: J. Huter in drug, tvornica klo-tov in hlačevine, Maribor, v gotovini 1000 Din; Tekstilna tovarnu Beer, Hribernik & Comp, Št. Vid nad Ljubljano, 13 metrov ostankov v vrednosti 600 Din; g. Mirko Medvešok, trgovec, Žužemberk, v gotovini 450 Din; tvornica mila Zlatorog. Maribor, v gotovini 300 Din; tvornica kreme Golob & Comp., Vič-Ljubljana, v gotovini 200 Din; tvornica cikorije Favorit. Zemun, v gotovini 150 Din; tvornica mila Gazela, Ljubljana, v gotovini 123 Din; veletrgovina Schnei- der & Verovšek. Ljubljana, v gotovini 100 Din; veletrgovina Nikelsbacher & Smrkol, Ljubljana, v gotovini 100 Din. Skupna gotovina 2523 Din in 13 metrov ostankov v vrednosti 600 Din, sku-naj 3123 Din. To vsoto kakor tudi ostanke blaga nam je izročil g. Mirko Medvešek, trgovec v Žužemberku, kateremu 6e še posebej zahvaljujemo za njegov trud. Pogorelci. Pošteno mučilo mu kurje je oko. Da. saj cela vrsta jih je blo. L 0URGITOH rešil sem se te nadloge, po dolgem času zopet imam zdrave noge. Kupite le BURGIT. Dobite ga v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijali po Din 4'—, 7"—, večji za podplate Din 5'— in 9"—. Kjer se ne dobi, ra-pošiija: Glavno zastopstvo BURGITA I. SVCTCC, Novo mesio Zahvala Ob priliki smrti mojega očeta, ki je bil član »Naprednega gospodarja r. z. z o. z. v Zagrebu«, mi je njen glavni zastopnik v Celju točno izplačal po pokojniku določeno podporo, za kar se cenjeni upravi toplo zahvaljujem. Celje, dne 16. septembra 1933. VEDENIK MARICA, gostilničarka, Ostrožno. Premogovnih „Šemnih" Zagorje oh Savi uljudno naznanja vsem odjemalcem premoga, da je rudnik počel z rednim obratovanjem, ter se za odjem premoga, kateri odgovarja kvaliteti trboveljskih rudniških revirjev, kar najlojileje priporoča. Kalorična vrednost premoga je 5138 kalorij, pepela malo. Cene premogu so nizke. Podpirajte domača podjetja! Tozadevne informacije na: Bonča Ivan, Ljubljana 7, Derinotova ulica 44 — ali Rudnik »Šemnik«, Zagorje otb Savi. Zahvala Vsem, ki so z nami sočuvstvovali in spremili našega ljubega očeta na njegovi zadnji poti v tako častnem številu, mu darovali cvetje, v slovo zapeli, se iskreno zahvaljujemo. Kočevje, 16. septembra 1933. Rodbina Kraljeva ZAHVALA Ob svežem grobu svojega blagega soproga in očeta, gospoda JOSIPA BULC sprevodnika drž. železn. izrekam najprisrčnejšo zahvalo preč. duhovščini, gg. zdravnikom splošne bolnišnice, čč. sestram, pokojnikovim kolegom, godbi »Zarja«, vsem darovalcem cvetja, ter vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 12. septembra 1933. Globoko žalujoča soproga Ivanka Bule s hčerkama Vero in Majdo. Ladijska tla lepa, suha, smrekova dobavi po nizki ceni tvrd-i ka Božnar Pavel, lesna 1 industrija, Polhov gradeč.jj Usnjene suknjiče plašče, telovnike itd., iz-J deluje najbolje Ivan Čer-tanc, Črnuče štev. 71 pril Ljubljani. (t) j Pšenično mokol najboljftib mlinov nadi najceneje reletrgovina ^ žita tn mlevskib izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. V KV K '). , ZAHVALA Vsem, ki so v tako obilnem številu izkazali naši preljubi pokojni materi JERI SVIGELJ zadnjo ča«t in jo spremili na njeni zadnji poti, poeebno čestiti duhovščini in borovniškemu pevskemu zboru, kakor tudi vsem, ki so nam ob teh težkih urah izrazili svoje sožalje in sočutje, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Borovnica, dne 16. septembra 1933. Žalujoči ostali. ZAHVALA za iskrena sočuvstvovanja ob priliki bridke izgube moje ljubljene soproge, zlate mamice Marije Pečhaj roj. Pethovšeh se vsem najlepše zahvaljujem. Iskreno zahvalo izrekam preč. g. dekanu J. Kete-ju z Vrhnike za pogrebne obrede in darovano sv. mašo, preč. g. župniku Valentinu Remškar-ju za neštete duševne tolažbe, g. dr. Vorintzu za zdravljenje in tolažilne besede v težki bolezni, gg. zdravnikom in čč. sestram splošne bolnišnice, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obiske za časa bolezni, cerkvenemu moškemu zboru za ganljivo petje v cerkvi in na pokopališču, vsem darovalcem šopkov in vencev, in prav vsem onim, ki so se potrudili priti od blizu in daleč, da so jo spremili na njeni zadnji poti, posebna zahvala organom fin. kontrole, izrecno g. Alojziju Črepinku, nadzorniku fin. oddelka. Vsem najlepša hvala za nešteta pisemska in ustmena izrekanja sožalja, kar mi je edina tolažba ob nenadni in bridki izgubi moje blage soproge, kakor tudi žalostnim otročičem, katerim je smrt ugrabila nenadomestljivo mamico. Še enkrat vsem, prav vsem Bog plačaj! Logatec, dne 16. septembra 1933. Žalujoči soprog Anton Pečkaj, poslovodja Kmet. gosp. drultva v Logatcu, m otroci. r ZAHVALA. V težkih trenutkih mojega življenja, ko mi je duša nihala v najglobljih bolečinah trpljenja radi prerane in bridke izgube moje predobre, blage in ljubljene MAMICE sem bil deležen toliko resničnega in iskrenega sočutja, da se moram vsem za izraženo sožalje in jioklonieno cvetje prav toplo zahvaliti. Prav tako se zahvaljujem vse.m, ki ste mojo nepozabno mamico spremili na jioslednji poti. Posebno zahvalo sem i>a dolžan izreči prečastiti duhovščini z g. vikarjem dr. Simončičem na čelu, ki je pokojnici nudil pred snirljo tolažila sv. vere, ter zdravniku g. dr. J. Bezičti, ki ji je lajšal v bolezni telesno trpljenje. Vsejn Bog plačaj! K r u n j , dne 15. septembra 1933. GREGORC SLAVKO. Starši predno huplle (evlte ia Vaše otrobe, oaieftc si našo izbiro. Vrsta 3162-00 Za dijaka, ki mora daleč peš v šolo. močne čevlje iz mastnega usnja z neraztrgljivim in uepremočljivim podplatom Za deco do 10 let Din 45.—, za deco do 14 let Din 59'—. Vrsta 3222 00 Za skavte in dijake udoben polčevelj z jezikom iz dulboksa. ki je najlepši okras za deco. Za dijake do 10 let Din 49'—, za dijake do 14 let Din 69 —. Vrsta 5662-00 Lahki čevlji i usnjenim podplatom in najfinejšega boksa, fleksibel, na robu šivani. V zalogi imamo črne in rumene Din 69 — do št. 34. Vrsta 0262 00 Za dečke visoki čevlji iz dulboksa z močnim usnlenim podplatom za vsak štrapac. Za diiake do 10 let Din 79"-. za dijake do 14 let Din 99'—. VSI TI ČEVLJI SO IZDELANI Z JUGOSLOVANSKIMI ROKAMI V NAŠIH JUGOSLOVANSKIH TVORNICAH. Mi moramo hiti cenejši, ker imamo mnogo odjemalcev. Paziti moramo, da je blago dobro, ker postrezamo tisoče in tisoče odjemalcev, ki naročajo blago po naših katalogih. po naših slikah. Ljudje kupujejo blago, čeprav ga preje niso videli! To zaupanje je najlepše priznanje našemu delu. Zato pa polagamo vse sile na najdovrše-nejšo izvršitev poštnih naročil in dvakrat kontroliramo vsako posamezno pošiljatev. Mi pazimo na odjemalce, ker varujemo dober sloves največje trgovske in odpo-šijateljske tvrdke v Jugoslaviji. Naročajte vse, kar Vam je potrebs, po našem katalogu. Zajamčujemo Vam pravilno kakovost blaga. Zamenjujemo ali vračamo denar, ako blago ne ugaja. Ako sami še nimate kataloga, pišite nam dopisnico. Poslali Vam ga bomo takoj brezplačno. In potem se boste prepričali da so izplača biti naročnik največje trgovsko in odpo-šiljateljske tvrdke v Jugoslaviji Tagceb. Več ni treba, da Vam pokažem 933 Odličen prejemnik za mal denar Sprejema vse valove od 15 - 2000 m. Za isti denar imate dva prejemnika. Razen evropskih postaj slišite ludi < ne postaje, ki so nekaj tisoč km oddaljene od Vas. Vse to se je zahvaliti kratkim valovom 834 Naši Super Inductance prejemniki so dobili novega člana. Imeti Super Inductance 834 pomeni zadovoljstvo v celi hiši 634 je združil dovršeno selektivnost z odlično reprodukcijo. Opremljen je z automatskim izenačenjem fadlnga. Sprejema oddaljene kakor ludi lokalne postaje. >Glektor< služi za izbiro močm-jših postaj 636 Dovršenost radio-tehnike. Nemoten sprejem vseh postaj. Reguliranje poljubno. Automatsko reguliranje jakosti zvoka. Iskanje postaj brez šuma Ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte brezobvezno predvajan/e pri naših trgovcih Hmeiovke na prodaj pri veleposestvu dr. Ferdinand Attems-ove uprave v Podčetrtku blizu Mestinja Ali ste že poravnali naročnino? Kvas nove nefcartelirane tvornice Al. Kanca v Mengšu si osvaja trn s kvaliteto in ceno ■fj JZ ■o C O 3 a js a o .Si » _ l/l — ® JŽ R — o JI* 3lll 9) • sS tu ».2-1 aa. s .S Q a} tn Vt O "H M a ai > > a o •o a 3 § « , E • •ot | s° ca a guu— - »o | 15 W * M ** Q B e a S rt > N1—' ° ge. (JI " TI* f J i "o m o o i» >3 w N « a e 'Soofi« "■S g S . a — o - -jO •rjh l-gs, a a . « as st.j rf > g-g -• Jd '9 Z •g g^ a -S ° ° | 3.1 S" T3 f- f, .2.^ o. o o «J P T ►> 1 O. O on -O 119 Samuel Lover: RORY Q'MORE Irski ljudski roman. Zopet je potrkalo. Žene niso spregovorile, ampak se prestrašene spogledale in zasenčile luč; na tretje trkanje pa so se dvignile s tal in se šepelaje posvetovale. Mrlič je bil Shan Regan; tiste, ki so molile, pa njegova mati in sestra, vdova 0'More in Mary. Dasi so veliko tvegali, so vstaši, bržko se je storila noč, svojega mrtvega tovariša nesli v vas, da bi ga njegovi pokopali. Dostojen pokop mrtvega je bil upornikom tako svet, da so se rajši izpostavili nevarnosti, kakor bi pustili ležati na tleh kristjana kakor psa. Po kratkem posvetovanju so žene v strahu in trepetu odprle vrata. Ko so pa zagledale starega Phelima, so se takoj pomirile. Ta je videl njih žalostne obraze, pa je vprašal, kaj se je zgodilo. Ni dobil odgovora, samo Kathleen je prijela njegovo roko in ga peljala v kot koče. Potegnila je prt, ki je zakrival svečo ob mrliču, in dejala: »Glejte!« in se spustila v jok. Tudi ostale žene so začele tarnati, med tem ko je Phelim nemo stal in strmel v ostanke Shana Regana. »Vidite, moja uboga soseda je izgubila sina, kakor jaz,« je ihlela vdova 0'More. »Ali nisva nesrečni? Ona pa je vendar na boljšem, ker vsaj ve, kaj je z njim in ga lahko pokoplje. Mojega ljubljenca pa so mi vzeli, ko nisem vedela, kdaj, in nikdar več ga ne bom videla. »Ne obupajte, draga gospa 0'More, kdo vo, morda sp vaš sin še vrne.« »Nikdar, nikdarl« je zajokala vdova. »Čudovita so pota božja, v katerih se kaže Vsemogočna roka božja, in slutnja mi pravi, da se bo vaš sin kmalu vrnil.« Vdova je učitelja pozorno pogledala, ko je izgovoril zadnje besede; v njegovem obnašanju je bilo nekaj, da je verjela njegovim besedam. Gledala ga je in nazadnje vprašala: »Kako mislite to, Plietim?« »Mislim, da se vam nikar ni treba čuditi, če vam bo Bog neki dan dobrotljiv, zakaj ne veste ne dneva ne ure, ko bo Rory zopet stal med nami, kar nenadoma, ne da bi bili pripravljeni na to. Iznenadil nas bo ali.. .< »Phelim,c ga je prekinila Mary, >vem, da ste nekaj slišali, sicer ue bi govorili lako in prišli sem ob tem času, ponoči. Za božjo voljo, povejte nam, kaj veste o Rorijuk Tudi Kathleen je dvignila glavo pri Phelimovih zadnjih besedah, ki so jo tako premagale, da se je skoraj zrušila na stol in njene oči, ki so zrle k priprtim vratom, so se nenadoma zapičile v postavo, ki je stala v polter.ii za vratni i — zakaj Rory je stal tako blizu vhoda, kakor je mogel, da bi slišal glas svojih dragih in on je bil, ki ga je zagledala. Preden je Phelim mogel odgovoriti, je Kathleen pritajeno kriknila in Mary je videla, kako je s sklenjenimi rokami in očarani m pogledom zrla skozi vrata, ko je vzkliknila: »Moj Bog, on je tu! Nato si je z obema rokama zakrila obraz in padla vznak. Phelim je skočil k njej in jo ujel, če ne bi padla. Med tem sla Mary in mati hiteli k vratom, prav ko je Rorv stopil čez prag. Obe hkrati