^-MILENAZALIK- Babica pri dvajsetih V dvajsetem letu je, pa že babica! Ja, prav ste prebrali. Seveda pa ni takšna babica, ki bi imela že vnuke in vnuki-nje. Pač pa ima veliko oprav--ka z dojenčki, saj je modicin-ska sestra - babica. Dela pa v Ijubljanski porodnišnici. Milena Žalik je ze štiri leta Bežigrajčanka Mlado, veselo in zgovorno dekle živi v prav tako mladi soseski, v KS 7. september. Kako občuti mlad človek betonski hlad in bre-zosebnost visokih zgradb? Vse to me je zanimalo, ko sva klepetali. VSI UUDJE HITIJO »Res se človek pofiuti ne-navadno, ko z balkona v viš-jem nadstropju gteda na lepe hiše v Savljah. Toda ko tone pogled navzdol je idilike ko-nec. Pod balkonom je beton, nasmetena trava, dreves in zelenja je premalo, bloki so preveč stlačeni skupaj. Ni prav, da nekaj tisoč Ijudi spravijo skupaj na nekaj kva-dratnih metrov, nekateri pa žive v razkošnih vilah z vrtovi. Stanovalci naša stolpnice, kjer živi čez 80 strank ali pri-bližno 250 Ijudi. nimajo niti toliko zelenja, kolikor ga pre-more na vrtu en sam lastnik hise... Pa kolikokrat sem že brala in slišala. da ne bodo več gradili betonskih sosesk in ne višjih blokov kot štiri nad-stropja. Še podgane se ste-pejo, 6e jih preveč spraviš vkgp, zato ni čudno, da srno Ijudje nestrpni. Saj ni narav-no, da živimo tako natlače-ni,« je kar nekam žalostno povedata naša sogovornica. »Kaj pomaga, da že leta govoričijo, naj bi imeli bodo-či stanovalci vpliv pri gradnji sosesk. Saj še na sosesko, ko že v njej stanujemo, ne more-mo nič vplivati. še kar naprej vanjo tlačijo beton, dreves pa prav malo,- je pribila. , MLADINSKI KLUBI »Življenje se odvija v sredi-Sču Ljubljane pravi Milena Žalik. Tu v naši soseski pa vsi Ijudje hitijo, vsak živi zase, celo sosedje se ne poznamo. V manjših hišah se Ijudje poznajo med seboj, si poma-. gajo, malo pdklepetajo, ne vedp, kaj je osamljenost med betonom. Ja, tudi mladi se počutimo odtujene.. V naši stolpnici smo imeli mladin-sko sobo, pa so nam jo sta-rejši preprosto zaprli, čeprav je v njej miza za namizni tenis in smo jo mladi sami uredili. Tudl v hišah samoupravljajo samo nekateri - navadno sta-rejši in upokojenci, ki jim gredo mladi seveda na živce. In ker se nimajo mladi kam dati, divjajo po soseski s Ko-lesi, motorji in posedajo po bifejih. Nihče jih nikamor ne usmorja.- »DELAM V TREH IZMENAH« - Potem spregovoriva še o njeni službi. Dela,vtreh izme-nah, torej tudi 'ponoči. Na- porno službo ima, a strašno radaima mala bitja, ki poku-kajo v ta naš svet. Srečna )e, da ima službo, ki jo zares z veseljem opravlja. V prostem času pa bere ali jo mahne kam na izlet, če ne drugam vsaj na Rašico ali šmarno goro, da spočije oči od be-tona. Potem strese jezo še na naš nori svet. Ve, kako težak je lahko porod, koliko truda in odrekanja vložijo nekatere ženske, da sploh lahko zano-sijo, koliko noči prebedijo starši, da zraste otrok iz ple-nic, koliko skrbi, da postane samostojen čovek... Potem pa zaradi omejenih politikov kar 6ez noč pobijejo na tiso-če Ijudi! Kaj se ne moremo prav ničesar naučiti iz zgodo-vine? Mar je treba Izraelcem pobijati Paiestince, kot da bi sami ne izkusili, kako je bilo hudo pod fašizmom. Kaj se je bilo treba vojskovati zaradi Falklandskih otokov? In koli-ko je še nesmiselnih lokalnlh , vojn! »Veste, kdor dela v poro-dnišnici, ta zares oeni življe-nje. In prav škoda je, da ga ne živimo bolj pametno in boga-to. Tako v svetu kot tudi v teh naših betonskih soseskah,« je zaključila. NEVA ŽELEZNIK MILENA ŽAUK: -Kdor tfla v porodniinld, ta iana canm^a- Foto: M. t