Leto LXVnL, ŠL 29 Ljubljana, torek 5. februarja 193$ Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje tn praznike. — Inseratt do 30 petit vrst a Din 2.«. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji Inaeratt petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovora, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, sa inozemstvo Din 35.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. S Telefon: 8132, 3123, 8124, 8135 to 8136 Podrutniee: MARIBOR, Smetanova 4471. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon' St- 26. — CELJE: cel 1sko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st~ 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Novi ukrepi vlade za ozdravljenje gospodarstva Dosedanje preventivne ukrepe za omiljenje krize naj nadomesti nova organizacija celokupnega gospodarstva, ki naj dovede do popolnega ozdravljenja Beograd, 5. februarja, r. Na s večni -eo je imel ministrski predsednik g. Jevtić po radiju govor, v katerem je napovedal, da bo vlada začela izvajati velikopotezni gospodarski program, ki naj oživi vse nase narodno gospodarstvo. Prvo skrb bo vlada posvetila kmetu, v nič manjši meri pa upoštevala tudi interese vseh ostalih gospodarskih panog, ki so za naše narodno gospodarstvo enake važnosti. V okviru tega programa je vlada že izdala odlok o koncentraciji državnih in od države privilegiranih denarnih zavodov, da bi si na ta način za-si gurala potrebna sredstva. V svojem govoru je ministrski predsednik najavil, da bo vlada v kratkem izdala uredbo o izvajanju velikih javnih del, za katere bo poskrbela eno milijardo dinarjev s pritegnitvijo državnih in privatnih denarnih zavodov. Ta vsota naj bi se uporabila za javna dela v teku dveh let. Gradile naj bi se predvsem nujno potrebne ceste in železniške zveze. V izvajanju tega programa je včeraj izšla nova uredba o zaščiti kmetov, ki Jo objavljamo na drugem mestu. S to uredbo so \^sl plačila, nanašajoča se na kmečke dolgove odložena za sedem mesecev, t. j. do 1. septembra t. L V svoji izjavi naglasa kmetijski minister g. Jankovi ć, da je bil ta ukrep nujno potreben, ker se je izkazalo, da kmetje sedaj ne bi mogli zadostiti svojim obveznostim. Na drugi strani pa so od te zaščite izvzeti dolgovi pri zadrugah. To je važno zlasti za Slovenijo, kjer so kmetje po večini zadolženi pri zadružnih posojilnicah in hranilnicah. Te niso več oodvržene omejitvam po uredbi o zaščiti kmečkih dolgov in smejo odslej pobi- rati enako obrestno mero, kakor ostali denarni zavodi. Za kmečke dolgove, ki ostanejo še nadalje pod zaščito, pa se obrestna mera zniža od 6 na 4 in pol odstotka. Za prihodnje dni je napovedana tuđi še nova uredba o znižanju zemljarine. S tem naj se olajšajo davčna bremena kmetom. Poleg tega pa napovedujejo še nadaljne ukrepe, ki naj pripomorejo k temu, da bo kmetijsko gospodarstvo zopet rentabilno. V to svrho se morajo predvsem dvigniti cene kmečkih pridelkov, odstraniti nesorazmerna razlika cen med kmečkimi pridelki in izdelki industrije, ki jih mora kmet kupovati. Kmetijski minister je v svoji izjavi tudi napovedal, da se bo vlada v najkrajšem času bavila z ustanovitvijo gospodarskega sveta, da bi mogla tako ob najtesnejšem sodelovanju vsega našega gospodarstva izdajati svoje ukrepe za ozdravitev našega gospodarskega življenja. 7-itiesečni moratorij za kmečke dolgove Vsa plačila po uredbi o zaščiti kmetov so odgođena do 1. septembra — Ob enem je znižana obrestna mera za kmečke dolgove od 6 na 4 in pol odstotka — Zadruge so izvzete od vseh dosedanjih omejitev Beograd, 4. februarja AA. Na predlog kmetijskega ministra je ministrski svet izdal tole uredbo o izpremembah In dopolnitvah uredbe o zaščiti kmeta od 3. avgusta 1933. ČL 1. Odgode se do 1. septembra 1935 plačila in dajatve po členu 3. In 4. uredbe za zaščito kmeta, (to so obresti In zapadli obrok dolga) v kolikor niso že Izvršena. 6L 2. Poljedelcd, ki dolgujejo denarnim zavodom, so dolžni izvršiti zamenjavo dospelih menic, drugače izgube zaščito v smislu točke 7 in S člena 3 uredbe. čl. 3. Tisul dolžniki, ki so zaščito izgubili, ker se niso ravnali po določbah uredbe o zamenjavi menic, si pridobe ponovno zaščito. Če do 15. marca t. £ iavrše zamenjavo. čl. 4 Obrestna mera, navedena v točki 1 čl. 3 uredbe pod I. in II. se zniža za dolgove denarnim zavodom od 6 na 4 in pol odstetka, za dolgove ostalim upnikom pa od 3.5 na 1 odstotek. Dolžnikom, ki so že plačali obresti po ČL 3 uredbe, se bo ta razlika obresti vračunala v odplačilo glavnice. čl. 5- členu 10. uredbe, (ki govori o tem kateri denarni zavodi so izvzeti od teh omejitev.) se doda: To velja tudi za terjatve Poštne hranilnice, kmetijskih zadrug in njihovih zvez. Kmetijski minister «u» problašča. da izda o tem pravilnik. Zasedanje banskega sveta Včeraj se je pričela debata o novem proračunu — Javna varnost v naši banovini — Reorganizacija občin Ljubljana, 5. februarja. Po ekspozeju namestnika bana dr. Pirk-majerja se je pričela včeraj dopoldne proračunska razprava, v katero so poeesrli župan Goriear iz Mozirja, banski svetniki Bsbnik, Ivan Tavčar, notar Jereb, dr. Koder in drugi, nato pa je banski 6vet prešel na razpravo o posameznih poglavjih proračuna. 0 predlogu proračuna splošnega od-Helka in javne pisarne je poročal načelnik dr. Pfeifer. V debati je bil stavljen predlog, naj bi se pri banski upravi uvedle nede-Ijene uradne ure od 8. do 14- Namestnik ban<* dr. Pir lana jer je izjavil, da je banska uprava v tem pogledu vladi že stavila »ličen predlog, iz razlogov splošne štednje, kakor tudi zato, ker mnogo uradništva stanuje na periferiji mesta- O elektrifikaciji banovine ie poročal direktor Krani^kih deželnih elektrarn inž-Rueh ter predložil rudi računske zaključke elektrarn v Pohiniu. 2ireh in Zagradcu. Bilanca KDE izkazuje 61873o izsrube- Dotaknil se je tudi pogodbe med KDE in ljubljansko obč;no ter ob zaključku poročila ne vedel, da so znašale investicije za elektrifikacijo pod okriljem KDE do lani 39 milijonov Din- V novem proračunu je za pospešitev elektrifikacije predviden znesek 1 milijon Din. Ob 16.30 se je pričela popoldanska seja, na kateri je banski svet razpravljal o poro-rffa glede elektrifikacije dravske banovine. Prvi ie govoril banski svetnik dr. Rezek, ki je predvsem zahteval, nai se KDE postavijo kot podjetje na stališče gospodarske °note. ki mora kriti samo sebe. Banski Nvetn'*k Remžgar je poročal o razvoju Žirovnice elektrarne in se zavzemal za to. da bi H^novi'nn orev-pla sanacijo še preostalega ■]Mcrrt. D°kan Kuret se je toplo zavzel za sVMr:f;br:n Doleniske in za podaljšanje >rore v kr=ki ^rer. banski svetnik dr- Sen-«ar na ie pr*"*1^*! ra7S»rienie el^VtriTfn^a fxnre£fa na Profsfco polie in v Slovenske 7t*;re dr. Arko ie r»l«*diral za preskrbo Irofevske dol*"*4 z eleVrHVo, bansV svetrvk K>dpr ie covorfl za razSirjenie •*Vktrif:ks-(*TJe v Pr<*kmTirfii_ ne t0 so pa ?p srovorili *vptn:ki dr- DbSrsnel. Krplef, BiroHe. Lovšin, Lavtižar. dr- Sajovic, Bajnk, dr. RoŠ in Kuhar. Na vsa njihova izvajanja je reagiral klavni poročevalec inž. Rueh. ki ie podal tudi razo** tehnična pojasnila, naposled je na še pomočnik bana dr. Pirkmajer v dali-?em govorn re a sunr ral razne pomislike. kritike in želje vseh govornikov in pristal na predlog dr. Rezka, da se postavka za nospesevani«» s?ek*rtf?!ceciie ZVrSs od 1 milijona na 1.600 000 Dm- Ob 18,30 je bila popoldanska seja zaključena, Javna varnost O javni varnosti in reorganizaciji občin v naši banovini je poročal na>«lmk dr. Fran Vončina. Po kriminalni statistiki so obravnavala pristojna oblastva lani na ozemlju dravske banovine 7759 kaznivih dejanj, kvalificiranih kot zločini ali prestopki, in 32.652, označenih za prekrške sodno ali policijsko kazenskega značaja. Lani je bilo v naši banovini 75 umorov, 542 težkih telesnih poškodb, 176 požigov, 6815 tatvin, 41 ropov in 153 samomorov. Stanje javne varnosti je povoljno. Znatno je še vedno število delik-tov zoper življenje in telo ter zoper varnost imetja. To so posledice slabih gospodarskih in socijalnih razmer ter pijančevanje. Naraslo je število kvalificiranih umorov, ropov in vlomov. Na stanje kriminalnosti pa tudi na obče gospodarsko stanje v banovini bo vsaj posredno vplivalo izvajanje odredbe zakona o občinah, ki prenaša pristojnost za izdajanje dovoljenj za podaljšanje policijske ure od prvostopnih državnopravnih oblastev na občine, ki so seveda s tem prevzele večjo moramo odgovornost Za dravsko banovino je velike važnosti zakon o požarni policiji, h katerega osnutku je sestavila banska oprava izčrpen elaborat V njem je upoštevala zlasti izkušnje zadnjega leta glede preprečevanja namernih požigov. Reorganizacija občin Reorganizacija občin po novem občinskem zakonu je bila tudi lani ena najvažnejši nalog banske uprave. Zdaj imamo v dravski banovini 377 občin, med njimi 4 mestne. Tudi lansko leto je bilo še v znamenju občinskih volitev, ki so bile v 67 občinah, deloma zaradi razveljavljenja prejšnjih volitev, deloma pa radi pregru-pacije občin. Ponoviti se morajo volitve še v treh občinah. Podrobni razmejitveni postopek je v glavnem končan in zbrani materijal izročen finančni direkciji, ki bo popravila katastrski aparat Potem bodo pa sledile potrebne korekture v evidenčnih knjigah davčnih, sodnih in drugih oblastev. S tem bo šele komasacija občin zaključena. Stroškov s popravo zemljiškega katastra ne bodo imele občine nobenih. Likvidacijo starih občin lahko smatramo za zaključeno. Lani so bile tudi reorganizirane podobčine po novem zakona o občinah. Organizacija novih občan pa gre počasneje. Službeni statuti so doslej uveljavljeni v 151 občinah. Letos bo treba organizacijo občin nadaljevati in dovršiti. V glavnem bo šlo za ureditev vprašanj, ki se tičejo občinskega uslužbenstva. Ustanoviti bo treba pokojninski sklad po § 83 zakona o občinah, dalje tečaj za strokovno izobraževanje občinskih uslužbencev, prenesti posle sre-skih vojnih referentov na občine in po občinskih statutih prevesti vse občinsko osobje. Reorganizirati bo treba tudi naše štiri mestne občine po novem zakonu. To ie na prvem mestu povečanje teritorija mestnih občin s priključitvijo okolice, začasna prevedba mestnih uslužbencev v zvanja po § 159 zakona o mestnih občinah, definitivna ureditev uslužbenskega vprašanja s statuti po § 100 imenovanega zakona in slednjič izenačenje plač mestnega uslužbenstva z državnimi uslužbenci. Debata V debati se je prvi oglasil banski svetnik Pipan, ki je apeliral na bansko upravo, naj zahteva, da bodo zavarovalnice bolj pošteno plačevale zavarovalnino. Banski svetnik dar. Bos je predlagal, naj banska uprava Imenuje komisijo, ki no izvedla likvidacijo ureditve premoženjskega stanja obeh novih občin Dole, Trbovlje in Hrastnik. Kot tretji se je oglasil k beseda Danski svetnik Tavčar, ki se je toplo zavzel za zboljšanje plač občinskih uslužbencev, zlasti pa hudi za boljšo ureditev socialnega položaja občinskih tajnikov. Banski svet samo izpolnjuje svojo nalogo, če sklene, da se zviša minimum plače, ki so ga uslužbenci predlagali od 900 na 1200 Din in obenem naj se regulirajo tudi prejemki uradnikov ter osebne doki ade. Mnenja je tudi, da bi bilo mnogo boljše, če bi bili općinski uslužbenci zavarovani pri Pokojninskem zavodu za privatne nameščence, banovina pa naj bi sklenila a PZ specielno zavarovanje. Na vsak način je riziko zavarovanja pri PZ manjši, če upoštevamo, da je tam 10.000 zavarovancev napram 500 pri banovini. Tozadevni predlog je predložil namestniku bana in ga obenem prosil, da bi stopil odsek za spremembo uredbe o zavarovanju v funkcijo V nadaljnjem govoru je govornik poudarjal, da zavarovalne družbe izplačujejo zelo nizke zavarovalnine in nikoli se še nI slišalo, da bi zavarovalnice, pri katerih se steka na stotine milijonov nacionalnega denarja, dale vsaj en dinar za javna dela. Banska uprava nai apelira na vlado, da prisili zavarovalnice, da bodo prispevale za javna dela Prosi, naj se sprejme tozadevna resolucija. Banski svetnik Remžgar se pridruži predgovornlkovim izvajanjem. Na ta izvajanja je reagiral namestnik bana dr. Pirk-majer Glede predloga dr. Rosa o likvidaciji spornega vprašanja v trboveljski ob- Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Oni je poudarjal, da se pač more to likvidirati zakonskim potom, zadevo morajo proučiti strokovnjaki. Kar se tiče pokojninskega zavarovanja je to vprašanje rešeno že v zakonu in banska uprava ni kompetentna, da bi to lahko sama uredila, dede prošnje za povišanje prejemkov občinskih uslužbencev je mnenja, da ne kaže občin, ki so itak v težkem položaju, So bolj obremenjevati. Banski svetnik Tavčar z odgovorom ni zadovoljen m je mnenja, da nikakor ni socialno plačevati občinske tajnike po 400 do 500 Din, ker s tem denarjem pač ne morejo živeti. Za ta denar občine ne bodo dobile kvalificiranih moči, in to bi bilo samo njim v škodo. Dr. Pirkmajer je poudarjal, da se strinja s tem, da morajo biti občinski tajniki kvalificirani, pripominja pa, da ni nikjer rečeno, da mora znašati plača 500 Din m bo to pač vsaka občina uredila po svoji uvidevnosti. Banski svetnik dr. Senčar je glede na poročilo o javni varnosti v ptujskem srezu pripominjal, da ima ta srez pač svoje posebnosti, zlasti glede na vinorodno lego. Banski svetnik Babnik je poudarjal, da je želja županov, naj bi bodoči občinski blagajniki ostali stari. Banski svetnik notar Jereb se je zavzemal za to, da bi vsi novi občinski uslužbenci, oziroma tajniki najprej dobili praktično pred izobrazbo, ter grajal to, da dobivajo občine na svoja ramena vedno več neprijetnih poslov. Banski svetnik dr. Goričan je proti temu, da morajo občine plačevati agente, kar je dolžnost države. Nato je govoril banski svetnik K lih ar glede pravilnika dimnikarske tarife. Banski svetnik Kuhar se je tudi dotaknil vprašanja, da se v Prekmurju zahte vajo od prebivalstva osebne legitimacije s sliko, ki predstavljajo zanj ogromen vz-datek, nima pa niti dinarja za nabavo soli. Odredba se mu zdi neumestna. Banski svetnik Gajšek je prosil, naj banska uprava posreduje, da bodo davčne uprave občinam izplačale doElade takoj, ko Jih oberejo. Banski svetnik Pire je navajal primere, zaradi katerih so si občine pri ubira nju davka po davčni upravi naprtile stro ške, katerih jim sedaj nihče ne povm<\ Zarada iTTraianja davčn* praks p hi občine morale postaviti posebne blagajnike. Dotaknil se je tudi vprašanja občinskih zaporov, ki jih občine po večini nimajo. Banski svetnik Zupančič je prosil pojasnila, da-ii morajo občinski odbornik^ prisostvovati ek6ekuoijam zaradi neplaca nja davkov. Bane ki svetnik Erjavec pa se je zavzemal za to, da bi se neizterljiv: zaostanki proporcijonelno razdelili na ob čino in državo in ne samo na občino. — B. s. Snoj se je pridružil izvajanjem pred govornikov. Ukrenilo naj bi se tudi neka; glede starostnega zavarovanja občinski uslužbencev (sluge, nočni čuvaji). — B. s Lavtižar je bil za to. da sp občine ran bremen«5, posebno pa v davčnih zadevah B. s. notar Koder ?r je dotaknil komasa cije občin, na kar Je bila ribata zakl.ni cena. Namestnik bana g. Ecbo de Pariš« odkrito odobrava londonski sporazum in pravi: če bo Nemčija iskreno pristala nanj. se bo Evropa pomirila in vojaška napetost bo docela popustila, bojimo se pa, da Berlin ne bo mislil iskreno. »Petit Journal« upa, da bo francosko-bri-tanski sporazum pomenil velik korak naorej v povojnem mednarodnem političnem razvoju dogodkov- Vsekakor je treba ugotoviti, da so se Angleži vendarle lotili konstruktivnega dela za ureditev razmer v Evropi, da-m so tolikokrat naglasali, da se ne nameravajo več vmešavati v evropske zadeve- >Exceledor< piše: Storjen je bil velik korak za pomirjen je. Potrebno je bilo mncKio poguma na angleški in mno^o drznosti na francoski strani. Angleškim ministrom je v Čast, ker so izprevfdeli. kako nemogoče *e moralno in stvarno, da se zapirajo pred svetom v svojo vsplendid isolationc spričo sedanjega položaja r Evropi, nastaleea zeradi novega oboroževanja Nemčije. >Le Figaro« pravi: Ni ea Francoza, ki bi hotel Nemčijo ponižati. Vsi želimo živeti kot mirni sosedje in v čaeti ob strani Nemčije. Zato se Francozi zavedajo, da je vlada pokazala neizmeren trud za dosego tega cilja. Hitler je ponudil Franciji roko. danes mu Francija ponuja obe. Socialistični voditelj Blum pravi v >Po-pulairu<: Brez zahrbtne misli čestitamo h kombinaciji konvencije in pakte, ki ju bkra-tu predlagamo Nemčiji- Organizacija miru bo postala možna, če hoče hitlerjevska Nemčija mir ali pa če ga hoče z zadostno odločnostjo vsa Evropa- »Oeuvre< ugotavlja, da je londonski komunike mnogo pripomogel k obnovitvi nekdanje prisrčne svese med oboma velesilama. Tudi zanj je londonski sporazum e n izmed najvažnejših dogodkov v povojni dobi. Nekateri lieti so pričeli rodi že objavljati vse mogoče domneve glede stališča, ki ga bo zavzela Nemčija napram snočnjim sklopom-Nekateri sodijo, da bo bržkone »prožila diplomatsko akeiio najprej napram Londonu, odkoder si bo morda utrla not v Pariz- Važno ie za francoske Mete tudi vprašanje, kaj bo. če Nemcija zavrne londonski sporazum >0euvre< meni. da bi v takem primeru neto poglavje veraajske mirovne pogodbe ostalo 5e nadalje v veljavi. C* * bi s« Nemčija vrnila v 2eo*ve, M • t najkrajšem času oklenil *plosni «vrop»ki pakt. s katerim bi bilo končno rešeno tudi varnostno vprašanje. Italija b: se letalska konvenciji bržkone pridružila le kot garant ker ne mor*> biti govora, da bi napram Veliki Britanci podvzela kakršnekoli konkr^t ne obveznost^ pač p« bi Italija in Fran«-sklenHi enako konvencijo med seboj in morda bi se trj kakor franroskn-onglfpki pridružila tudi Nemčija. Kar se tiče stališča, ki pa bo zavzela na pram londonskemu sporazumu nemška vin de. sodijo francoski li*>ti. da je možno troje. Ali Nemci sprejmejo sporazum, ali ga enostavno zavrnejo ali pn ca sprejmejo, toda s celo vrsrto pogojev In zahtev. Naj bn kakorkoli, pravi >Oeuvre«. Franciji mora čuvati svobodo za svojo diplomatsko in j<*ško delovanje. Francija mora storiti vs<\ da ho ohranila dosežen«* snornziime z Rusijo. Malo in Balkanska nntanfo. Zato sorejem ka* -nekoli letalske ali dru«"e konvenriie r' mogoč, če istočasno np pod piče tudi rzhod ni nakt. In no podpis. l>o -=\lori}orj tu- di br^-* v-»t'-- i'o^nl- Opuščena an«*le$ka „splenđid isolation" Pariz, 4. februarja. A A. Odločni preobrat britanske vlade, ki želi zdaj na kar učinkovitejši način pripomoči k zajamčenju miru na evropski celini, je zbudil mnogo komentarjev v pariških političnih krogih in v tisku. Prevladuje mišljenje, da sta v glavnem dve stvari pripravili Anglijo, da se je odrekla svojemu načelu >blesteče osamljenosti«, tn sicer v prvi vrsti razvoj letalstva na svetu sploh, posebej pa še na Nemškem, v drugi vrsti pa diplomatska akcija, ki jo je Francija začela že pred letom dni, da organizira varnost v Evropi. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za sredo: Sprva jasno in mrzlo, poznajo oblačno in nagnjenje k padavinam. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odatot.) Amsterdam 2968.58 — 2985.17, Bortin 1766.08—1769.95. Bruselj 1034.6« — 1029.3S, Onrih 1421.01 — 1428.08, London 214.64 — 216.70, Newyork 4376.79 — 4413.11, Pariz 389.60 — 291.03, Praga 183.35 — 184.4«. Trst 371.68 — 374.77. Avstrijski SUAme v privatnem kJIrin«n 8.10—8.30. INOZEMSKE BORZE. CuHh, 5. februarja Beograd 7.02» Pari« 20.38, London 15.14, Newvork «0.5. Bruselj 72.10. MIlan 36.30, Madrid 42.2C5. Amsterdam 208.90, Berlin 124.06, Dunaj 57.55, Praga 13^1. Varšava St-S«, Bnfca- Biran 2. <8LOTCITSKl K A ROD«, dne 5. februarja 1935. v Stev. 29 Nacionalno delavstvo na pohodu Občni zbori podružnic NSZ so pokazali, da se fonalnega delavstva hitro mnoie Ljubljana, 5. januarja. Med našim nacijonalno čutečim delavstvom je opažati čedalje živah* nejše gibanje in prehajajo v nacijo« nalni tabor rudi delavci, ki so popre* je pripadali drugim organizacijam. Vse kaže, da so se ti naveličali pasiv* nosti in čakanja, pa tudi večnih ob* ljub raznih vodij, ki jih jim ni bilo mogoče izpolniti. Tudi se delavec sam zaveda, da ga Čaka rešitev in boljša bodočnost samo v krepkih nacijonal* nih organizacijah. Sinoči je imela podružnica Narod* ne strokovne zveze v Ljubljani svoj redni letni občni zbor. Iz stvarnih po* ročil podružničnih funkciionarjev je bilo razvidno, da je podružnica v zad= njem letu napredovala v vsakem po* gledu. Silno je narastlo članstvo, pred* vsem pa je bilo ugotovljeno z ve3e* ljem, da je postal v Strojnih tovarnah in livarnah za nacijonalno delavstvo popolnoma nov položaj. To so poka* zale zadnje volitve obratnih zaupni* kov. Kot delegat centrale NSZ je poro^ čal o velikem napredku pokreta naei* jonalncga delavstva v Sloveniji pred* sednik NSZ g. Rudolf Juvan. Pr vo? Jitvah je bil soglasno izvoljen ponov* no stari odbor s predsednikom g Antonom Varškom na čelu. Zbor je bil obiskan izredno do* bro, saj je bila prostorna dvorana v palači OUZD nabito polna. Svoje občne zbore so imele v ja* nuarju večinoma tudi druge podruž* niče NSZ izven Ljubljane. Zlasti lepo «0 uspeli zbori NSZ na naši skrajn< severni meji: v Črni, Prevaljah, Oti* škem vrhu pri Dravogradu in drugod Tudi na Gorenjskem, v Tržiču, na Javorniku in v Žireh so zbori uspeii prav lepo. Zlasti v Žireh je nastala v zadnjem času živahno gibanje nacijo-nalnega delavstva v čevljarski stroki. Zbori so pokazali izredno lepe uspe* he. tako v pogledu naraščanja čiap* stva kakor tudi v pogledu splošnega organizacijskega dela. Delo narodnih delavskih organiza* cij je prišlo do izraza tudi pri .etoš* njih volitvah obratnih zaupnikov Skoro v vseh podjetjih so nacijonalni delavci narastli v številu zaupnikov in na svojih listah zbranih glasov tudi za več ko 100 odstotkov, povsod na škodo klerikalnega in marksističnega delavstva. V mnogih primerih so se marksisti in klerikalci vezali, pa se rT* vrste naci' tiu nič opravili. V vseh mariborsk *i podjetjih je imelo lani narodni"* de* lavstvo samo 36 zaupnikom, ietoa» pa jih ima že doslej, ko niso še povs.d Iz v -r.rne volitve, okrog 60 PiCcej enaka je slika v Ljubljani, ,">a tv* v trdnjavah zunaj, kjer je bi5o doslej neme goče prodreti nacijonaiis ^m. so prodr'i vsaj s po 1 zaupnikom. Po vsem tem se sedaj nacionalno delavstvo marljivo pripravlja na svoj letošnji kongres, ki bo ▼ dneh 11. in 12. maja v Celju. Za ta kongres vlada veliko zanimanje že danes. Za Binko* šti pa se pripravlja veliko romanje narodnega delavstva iz dravske bano* vine na Oplenac. Pokroviteljstvo nad obema prireditvama je prevzel mini* ster za socijalno politiko g. dr. Drago Marušič. NSZ na Jesenicah Jesenice, 4. februarja. V nedeljo dopoldne se je vršil v Sok. domu dobro obiskan sestanek članstva podružnice NSZ. Predsednik g. Zupan Valentin je poročal o najvažnejših aktualnih zadevah, prodvsem o intervencijah pri bratovski skladnici, ki so uspele v prilog delavstva in družinskih članov ter o pogajanjih z vodstvom KTD zaradi sprejema v delo odpuščenih petih, delavcev v železarni na Javorniku. Dotaknil se je tudi volitev delavskih obratnih zaupnikov, ki so pokazale mal napredek v številu glasov za NSZ, lahko bi bil pa uspeh večji, če bi se članstvo bolj zavedalo svojih dolžnosti in če ne bi podlegalo v obratih vplivu nasprotnikov. Končno je povdaril, da so interesi države na prvem mestu in da bo narodno zavedno delavstvo vedno znalo braniti svoje interese pred izkoriščanjem s strani tako domačega kakor tudi tujega kapitala in bo stalo vedno na braniku za svoje pravice. Zelo lep govor je imel g. Janko Avsenek, ki je med drugim naglašal, da se bodo morale vse nacijonalne strokovne, kulturne, telesnovzgojne organizacije čim tesneje strniti in medsebojno sestaviti akcijski odbor, ki bo skupno reševal važnejša nacijonalna, stanovska in kulturna vprašanja. G. Lavsegar je poročal o volitvah obratnih zaupnikov v železarni na Javorniku ter o razmerju narodnega delavstva do Sokola in obratno. K besedi se je oglasilo več članov in drugih javnih delavcev, ki so izrazili važna vprašanja, na kar je predsednik g. Zupan zaključil zborovanje. Ljudska univerza v Litiji Lati j a, 5. februarja. Kot novost na naši Ljudski univerzi «no čuli na zadnjem predavateljskem večeru uvodno nacijonalno razpravljanje o sv. Savi, znamenitem prosvetitelju naših srbskih bratov. Litijska učiteljica ga. Ljudmila Vizjakova nam je prikazala razmere v dobi pred 7 stoletji nato pa je naštela zasluge velikega srbskega rodoljuba sv. Save. V eno uro trajajočem predavanju je nato šmarski učitelj g. France Vidi c razpravljal o temi: »Sokolstvo in vera«. Po zgodovinskem uvodu o propadu Slovanov je prikazal življenje sokolske ga ustanovitelja dr. Tyrsa. Posebej se je dotaknil sokolske ideje, ki vzgaja svoje članstvo telesno, nravstveno, narodno in demokratično. Ob zaključku svojega referata pa se je poglobil v odnos med sokol-stvom in verami. Zanimivo predavanje je zaključil z vehementnim odgovorom na znano škofovsko poslanico. Predavanja je prisostvovalo okrog 90 poslušalcev in poslušalk Ljudska univerza bo imela tudi v februarju stalne predavateljske večere, in sicer vsak četrtek ob 20. uri. Prvi četrtek 7. t. m. bo imela uvodno nacijonalno predavanje litijska učiteljica gdč. Ana svag-Ijeva. Nato pa bo predaval učitelj g. Jože Zupančič o vel može h iz Zasavja. Prikazal bo vse odličnejše može, ki so se rodili ali pa živeli v naših krajih, pa so pomagali graditi našo znanost in kulturo. Predavatelj ZKD bo prikazal zlasti naše ožje rojake: barona Jurija Vego iz Zagorice, slovstven ega zgodovinarja Josipa Mama s štange, škofa Matevža Ravnikarja z Vač in druge, kakor skladatelja Parmo, notarja Svetca, skladatelja Bartla, zgodovinar-1a Valvasorja itd. sežno tehnično spretnostjo ln fundamentalno poglobitvijo. Višek koncerta je tvoril Dvofakov klavirski kvintet, op. 81 v a-duru. Po samo dveh skupnih vajah je prof. Janko Ravnik izvedel klavirski del kvinteta v takem soglasju, s tako sijajno prilagoditvijo, se zlil s Pražani v tako izčiščeno enoto, kakor bi ž njimi sodeloval že izdavna. Dvofakov kvintet je umetnina, po katere izvedbi hrepene vsi, ki se združuje bodisi tudi doma k najplemenitejsi zabavi, h komornem muziciranju. Seveda ji zamore biti v najvišji men kos le taka umetniška petorica, kakršno smo slišali včeraj. Dvo-fak je učinkoval s tako navduševalno silo, da so morali umetniki zaradi viharnih aplavzov ponoviti Furiant. Dodati pa so morali nato še Nokturno Borovina in še kos Debussvja Naša publika bo Pražane vseka ar sprejemala s široko odprtimi rokami. —č. Koncert Praškega kvarteta Ljubljana, 5. februarja Po svojem nedavnem prvem koncertu v Ljubljani je Praški kvartet obiskal nekatera glasboljubeča večja mesta v dravski banovini, bil v Zagrebu itd. ter priredil včeraj zvečer svoj drugi in poslednji koncert v Filharmoniji. To pot je bila dvorana do poslednjega, mesta razprodana. Na programu je bil kot prva točka Havdnov kvartet op. 64/5 v d-duru, ki ga so krstili za >škrJančkov< kvartet V štirih miniaturnih, kratkih stavkih se zrcali jasnost Havdnove umetnosti, zdravje, življenjska radost, plemenita pri prostost, domačnost To muziko iz zatona 17. stoletja so Pražani izvedli z izredno kultivirano interpretacijo, s skrajno čistim tonom in predvsem s temeljitim slogovnim razumevanjem. Haydmu je sledil Schumancov kvartet op. 41/S v a-duru, ki spada poleg znamenitega klavirskega kvinteta k Schn-mannovin? najpriljubljenejšim komornim skladbam. Pražani so podali pestro, zvočno, ritmično na nekaterih mestih dovolj zamotano, široko raspleteno, včasih za po« slušalca utrudljivo delo plastično, * nado- Prvi smučarski vlak na Dolenjskem Ivane na gorica, 4. februarja. V nedeljo 3 t. m. je pnspel v Stič* no prvi smučarski vlak, s katerim je prispelo do Višnje gore okrog 80 smučarjev, ki so šli vsi na Polžev). Za Dolenjce je ta dogodek velike važnosti, ker smo s tem v tujsko^pro* metnem pogledu mnogo pridobili Da sc nam je ta želja vendarle izpolnila, je seveda največja zasluga SfC »Pol* ža«, ki se na vse načine *nidi, da pri* vabi na Dolenjsko čim več smučarjev in izletnikov. Zahvaljujejo se tudi ljubljanski direkciji drž. železnic, da je uvidela potrebo uvedbe izletniške* ga vlaka na Dolenjsko, kateri bo, če So smuka ugodna, vozil k nam vsako nedeljo z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 7.55, ter s povratkom iz Stične ob 17.30, in sicer s 50^c popustom od normalnih voznih cen. Radi južnega vremena v nedeljo smuka na Polževem ni bila prav do= bra, vendar zadovoljiva. Vseh smu* :arjev je bilo približno 120, ki so se :elo pohvalno izrazili o prikladnosti rcna, o lepem razgledu, posebno pa jim je všeč smučarski dom »Polževo«, ki razpolaga z vsem modernim kom? fortom. Saj pa je bil dom zadnja dva nraznika tudi tako zaseden, da sta še postrežljivi in vljudni oskrbnik ter njegova žena odstopila gostom svoji ->ostelji. Pripomniti moramo tudi. da ^o cene jestvin in pijač na Polževem 'do solidne, kar je hvalevredno, prav ako tudi pri domačinih v okoliških vaseh. V Tvančni gorici je bilo eno nrvih nedelj smučarjev kar 600 Po« mislite, na take številke Dolenjci še nismo navajeni. Večina le*teh je pri* šla k nam s Polževega, kar dokazuje, da je najbolj prikladen povratek za smučarja pot, ki vodi od Sv. Duha na Črndo in od tam v Stično*kolodvor. To pa tudi dokazuje, kolikega pome* na je za vso okolico dom na Polže* em. Tudi koča na O bolnem nad Stično je zelo dobro obiskovana. Majhna si* cer po svojem obsegu, toda prijazna, nudi smučarju ali izletniku dober pri* grizek a toplo ležišče. Razgled z Obolnega na bližnje Kamniške plani* ne m na Julijske Alpe je očarljiv. Posebno v zimskem času se ob tP»cm pogledu človeku kar dozdeva, da ima pred seboj ogromne snežne kristale. Ko bo prišla pomlad, se Dolenjci nadejamo, da nas bodo gostje prav tako radi obiskovali kot izletniki ozi? roma kot letoviščarji, kakor doslej kot smučarji. Sport v Trbovljah Trbovlje, 3. februarja. V nedeljo dopoldne je polagal tukajšnji športni klub >Dobrna< v prostorih gostilne Kukenberg obračun svojega delovanja v preteklem letu. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Vodil ga Je predsednik g. Kuhar, ki se je uvodoma spomnil vrhovnega pokrovitelja jugoslovenskega sporta, blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, katerega spomin 90 športniki počastili z 2 minutnim molkom in >slava< klici. Mlademu kralju Nj. Vel. Petru II pa je bila z navdušenjem sprejeta in odposlana pozdravna brzojavka, nakar je gruštve-na godba zaigrala državno himno. Predsednik je nato v kratkih obrisih predočil navzočim napredek v preteklem poslovnem letu; ustanovljena je bila tekom leta lahkoatletska sekcija, katera panoga se med sportaši marljivo goji. Pod okriljem kluba se je ustanovil v preteklem letu tudi dramatični odsek, ki lepo napreduje ter bo po vsej priliki 24. t. m. žo prvič javno nastopil s prireditvijo igre >Dimež«. Tudi klubov oktet se pridno vadi ter bo skušal pridobiti še novih moči. Edino šahovska sekcija, ki je bila ustanovljena pretekle jeseni, ni pokazala zadovoljujo- čega napredka. _ Iz tajniškega poročila je posneti, da je bil klub z vsemi trboveljskimi in sosednimi klubi v najboljših od-nošajih. Število Članov je v preteklem letu naraslo sa 100, tako da ima klub sedaj preko 200 rednih članov. — Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je klub v resnici napredoval, saj izkazuje preko ll.0()0 Din denarnega prometa. — Načelnik nogometne sekcije apelira ▼ svojem poročilu na igrače, da pokažejo zopet stari elan >Dobrne< na zelenem polju. — Pri volitvah je bila izvoljena sledeča uprava: Kuhar Herman, predsednik; I. podpredsednik Pun-tar Janko, II. podpredsednik Camer Alojz, tajnik Knez Franc, namestnik Uvala Franc blagajnik Forte Franc, namestnik Perme Viktor; revizorja: Radej Drago in Strojin Ivan, načelnik nogometne sekcije Puntar Ivan, načelnik lahkoatletske sekcije M^iač Franjo, načelnik šahovske sekcije liuiur Maks, načelnik dramatskoga odseka Skor-janc Metod, načelnik glasbenega odseka Florinda Franc; klubovo razsodišče Kukenberg Andrej in Kačnik Ivan; gospodarja Pajk Franc in Kostanjevec Alojz, odborniki Berčon Jože II, Sever Albin, Sorel Jernej in Hribar Franc, vsi rudirji. Končno je bilo soglasno sklenjeno, da si nadene klub novo ime, to pa radi tega, ker bo klub eojil poleg nogometa tudi druge panoge sporta, predvsem atletiko. Zato je bilo po daljši debati sklenjeno, da se klub v bodoče ne imenuje več >SK Dobrna« marveč »D. A. S. K.«, to je >Delavski atletski športni klub« v Trbovljah. Rase in rasizem Aktualno predavanje dr. B. škerlja pod okriljem Ljudske univerze Ljubljana, 5. februarja. Eno najzanimivejših in najaktualnejših predavanj, ki jih je doslej priredila Ljudska univerza v Delavski zbornici, je nedvomno snočnje; predaval je g. dr. Božo Škerlj, antropolog drž. higij«enskega zavoda v Ljubljani, in sicer o rasah in rasizmu, torej o stvari, ki zbuja čedalje večje zanimanje tudi med širšimi sloji. Vedi so začeli pripisovati politiki velik pomen, a čim bolj so jo povzdigovali in kričali o nji, tem več zmed so zanesli med laike. Tudi pri nas slišimo in čitamo čedalje več o rasah in rasizmu, o židovski rasi itd. ter je že zaradi tega bilo potrebno stvarno, znanstveno, a hkrati poljudno predavanje. Predavatelj nam je razložil tudi antropologovo delo ter dokazal, da gre v resnici za vedo in ne, kakor bi hotel kdo prikazati nauk o rasah, za humbug. Podal nam je lahko umljiv obris nauka o rasah, na koncu se je pa tudi dotaknil tako zvanega rasizma. Rasa je skupina ljudi z določenimi lastnostmi, ki se po njih razlikuje od druge skupine; rasa je prirodoslovni pojem in ne etnični, zato ne moremo govoriti o slovanski rasi, kakor ne o germanski in o židovski, človeštvo je v prirodoslovnem smislu vrsta (homo sapiens); podvrste so pa belci, črnci, rumenci in rdečekožci, dočim so rase Šele na tretjem mestu. Antropolog določa telesne tipe po eksaktni metodi, z antropometrijo. Za osnovo določanja rasnih skupin vzame štiri znake, in sicer obliko lobanje, telesno višino in barvo las ter oči. Višino izmeri do milimetra natančno z antropometrom, obliko lobanje ugotovi po lobanjskem indeksu, barvo oči po Martinovi, barvo las pa po Fischerjevi tabeli. V Evropi razločujejo 4 do 5 ras in nekaj rasnih tipov. Strokovnjaki so najprej razlikovali tri rase v Evropi: nordijsko, alpsko in sredozemsko, pozneje so pa še določili dinarsko in vzhodnobaltsko, a razen tega nekateri še priznavajo rase, odn. rasne tipe: norijsko, severozapadno, praslovansko, sudetsko, savidno itd Rasna vprašanja so pa silno komplicirana in zelo greše oni, ki grade politiko na stvareh, ki še niso znanstveno dokazane; rasna vprašanja se lahko rešijo eksaktno na podlagi nauka o dednosti in matematike in zdaj že nismo več tako daleč od tega. Rasa in narod se ne krijeta, Tako n. pr. Madžari sodijo po jeziku med mongole, a so navadna srednjeevropska rasna mešavina. Tako tudi ne moremo odrekati evropskega značaja Fincem in niti ne Laponcem. Vendar so pa v Evropi narodne skupine in narodi; ki so po svoji tradiciji izvenevropski in tudi njihov rasni sestav ni povsem evropski, n. pr. židje in cigani; pri njih sicer ne gre za čiste rase, pač pa za določene rasne meša vine, Evropcem tuje. Če bi katera država hotela na podlagi znanstvenih dognanj podpirati ter protežirati to ali ono raso, bi to ne bil rasizem, toda priznati je treba, da je znanstvenih dognanj, ki bi to r pravice-vala, še zelo malo in da gre pri tem za zelo relativne pojme. Tudi nordijski rasi, ki je tako v časteh pri Nemcih, ne moremo pripisovati izrednih sposobnosti. Rasizem je, če nestrokovnjaki zahtevajo izvajanje kakšnih nejasnih sklepov v korist ali škodo posameznih ras, sklicujoč se na dosedanja, še nepopolna znanstvena dogajanja. V poglavje o rasizmu spada tudi kvotiranje priseljencev v Ameriko in nekatere angleške dominije, s čimer so bili prizadeti zlasti Slovani, čeprav se ni o tem skoraj nič govorilo - primeri s hrupom o nemškem rasizmu. Elza in Jean Oeltjen Ljubljana 5 februarja Ne, naslov ne pomeni filma, če* prav so tuja imena, pač imata pa ta dva umetnika razstavo svojih del v Jakopičevem paviljonu in bi radi opo* zorili nanjo, predrto k> zapreta. Jan Oeltjen je Oldenburžan, njegova so* profia Elza je pa Ptujčanka in sestra slovitega Grafika Kasimiria. Tudi Oel* tjenovo ime je že tiskano v nemškem umetniškem leksiku in ie že več nje* Covih del po javnih zbirkah, a tudi gospa Elza ima v Nemčiji prav dobro ime, čeprav ie tam tujka in celo iz Jugoslavije doma. Navzlic temu ii ie celo nemška država poverila orav častna naročila in ie med drugim na* ša roiakinia okrasila tudi monumen* talni portal velikega bremenskega ko* lodvora s svoiimi reliefi. Pri nas ie pa še vedno neprijetno in tudi ri* skantno pisanje o tujem umetniku, če* prav ie oravzaprav naš gost. Če ga raztrgaš, bodo dejali, da si ga razce« fral samo zato, ker ie tujec, in če ga pohvališ, ga hvališ le kot gosta iz vljudnosti. Skoraj nevarna je hvala, zakaj takoj bi planih" naši razstavijal* ci po tebi, če niih samih morda nisi poveličeval do neba in si ponižno opozoril na kak njihov predebel greh. češ, glejte izdajalca, nas pobiia in uničuie. pritepenca pa slavi do neba! Jan Oeltjen slika naše kraje, naše Haloze in naše Haložane m naš Ptui in naš Jadran in te slike kupuieio nie* govi roiaki daleč tam v severni Nem* čiii in iih razstaviiaio celo po galeri* iah. Slika pa Oeltien naše kraje tako. da iih boš od daleč spoznal za naše, Če te t*ot pripel ie v Nemci ii pred ka* ko tako njegovo sliko. S prav šivah« nimi barvami upodablja naše splavar* ie na Dravi, naše vasice med vinski« mi goricami in romantiko našega Ptu* ia m dostojanstveno častitljivost na» šega Splita. Na njegov način slikanih olinatih slik smo pri nas videli že do* sti slabših in smo iih hvalili, čeprav Oeltienovih niso dosegale v barvah. Oeltien ima namreč kulturo v barvah tudi tedaj, če slika naše kmete pri ku« han ju žganja. Boli bodo naši javnosti všeč niegovi akvareli, kier ie res mo* čan umetnik prav finih barvnih har= monij. Naši iužni bratić bi rekli._ da ie otmen v barvah, vendar na svež in sočen. Koliko tople?** solnca imajo »Zasnežene strehe«! Opozarjamo tu* di na niegove vjedenke. zlasti pa na »Kvartet«,, in tudi na lesoreze, ooseb* no pa še na risbe iz Splita. Ta hladni severnjak gleda naše kraje s prav top* lo liubezniio in jih vpodablja poetič* no. Le poglejte ga, poeta, na niego* vem avtonortretu. in takoj vam bo tujec — drag gost! Ker smo njegovo soprogo Elzo že omenili kot kiparico, si oglejmo naj* prej njena prav dobra in z občutkom narejena plastična dela. Tri male otroške glavice so si na prvi pogled podobne, a ko iih viameš v oči, zažive z izredno ljubkim in za podobnost gotovo zelo značilnim izrazom. Pod mehkimi lički zapluje topla kri in ves obrazek se prične gibati in izpremi* niati, kakor pač pri nikdar mirnem otroku. Prava figurica iz Tanagre ie mala »Deklica z golobom«, a globoko ginliiva sta portreta nienega mrtvega očeta in niene stare matere v nemi. oretresliivi žalosti za niim. Že no tei mali izbiri lahko sodimo, da naša^ ro* iakinia vživa v Nemčiji upravičeno najboliši glas kot kinarica. zlasti oa kot odlična portretistka otrok. Elza Oeltien ie v severni Nemčiii takore* koč v modi za otroške portrete, da so boljše hiše pravzaprav prisiliene naro* čati portrete pri njej. Po elegantnih statuetah »Srnica«, ki ie pa pravza prav srnjaček. in po »Psu«, pa smemo trditi, da ie umetnica doma na vseh poljih plastike Oglejte si »Smučarja«, kako primeren bi bil za nagrado pri tekmah! Zelo simpatične so tudi nic» ne risbe z barvnimi »svinčniki« Niti od daleč niso Dodobne navadnim Da* stelom, ker |c novsod povdarjena ri* sba in je barva na njej le nežno, a zelo gosposko in učinkovito nadahnicna Nekai žlahtnega ie na teh pokrajinah, kakor na risbah in koloriranih bakro* rezih starih mojstrov, zato se pa ta starinska patina tako prilega resnoh* nemu dostojanstvu splitskega zidovja in starosti dalmatinskih arhitektur, še Dosebno pa mrtvemu kraškemu ska* lovju v sinjini Jadrana. S takimi sli* kami naših ktajev nam oba umetnika napravliata orav velike usluge v Nem-čiii. ogledaio nai si iih pa tudi čini* tel ii Jadranske straže, ki so bili doslej mnogo premalo izbirčni pri propa* gandnem materijalu. V tuiini spoštovani domačinki in pri nas vdomačenemu tujcu želimo v Ljubljani več zanimanja in priznanja, saj gledata našo domovino z najlepše strani in z najboljšim namenom. A. G. Razstava bo odprta samo nekaj dni. KOLEDAR. Dane«: Torek, 5. februarja ka.tr»ttMaks v Skripc!b<. ki se bo baje vprizorila prib nedeljo. Z%\ se nafii Sokoli ne zavedajo, da ie treba sokol' ske prireditve tudi posečati ter mnope raiši noseča jo aledali^ke prireditve na na->r>rotnih odrih- Čudimo se tako zvanim sokolskim odpadnikom, ki nastonajo na ?lo-lališkjh odrih nasprotnikov. Sokolu pa Se iolsiijejo članarino. Sokoli zavedajte seda ste Sokoli in ne podpirajte svojih nasprotnikov, pa n«? isti prirejajo svoje prireditve pod kakršnimikoli naslovil Stev. 29 »SLOVENSKI NAROD«, dne 5. februarja 1935. Stran 3. Samo ie danes ob 4** 7« in en četrt na 10. zvečer največja filmska drama sezone HANS AJLBERS OLGA CEHOVA PEER GYNT ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DNEVNE VESTI — Zastopniki stanovskih organizacij pri ministra dr. Marušitu. Včeraj dopoldne je sprejel minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Maruaič v prostorih banske uprave večjo (ieputacijo zastopnikov banovinskih stanovskih orcenizaci j, ki so mu predočili, da so bili prejemki državnih uradnikov in vpokojeneev v zadnjih let.h že ponovno tako reducirani, da so zlasti pri uradnikih nižjih položajnih skupin padli daleč pod eksistenčni minimum« da ie ogrožena materi jelna osnove uradni Bke rodbine-Državna uradnica r IV/1, skupini lahko izgubi najmanj Din 150, uradnici IX. e»e pa odtegne od minimalne plače celih 47 Iz-premembe uredb o dravinjskih dokladah so prinesle demoralizacijo in propodenje družine- Ustvarja se privilegiran položaj izven zakonikih zvez. Uredbe pa tudi niso dosegle pričakovanega gmotnega uspeha. A čeprav bi ga dosegle, bi bile pogrešne, ker bi ne mogel odtehtat5 kvarnih posledic zo družino, narod in državo. Uredbe in odločbe, ki tako rrloboko zadevajo rodbino v njenih temeljih, nai se rim prej ukinejo. G. minteter je obljubil, da se bo za stvar »vzel. _ V Splitu se kopljejo. Ze več dni imaio v Dalmaciji pravo pomladno vreme. V nedeljo so se na Bačvicah in v drugih zalivih okrog Splita ljudje kopali. Tudi včeraj *»o imeli lep solnčen dan — Mestno poglavarstvo v Ljubhjani razpisuje dobavo blaga za obleke mestnih uslužbencev, in sicer za 62 letnih oblek, 20 zimskih sukenj, iS pelerin, 20 del. halj, 144 parov iz-gotovljenih čevljev in 175 službenih 6epic. Nadalje razpisuje izdelavo oblek po kroju, ki je predpisan za nižje mestne uslužbence. Pravilno opremljene in kolkovane ponudbe je vložiti do 23. februarja 1935 opoldne pri mestnem gospoda rs kcm uradu, kjer se dobijo tudi vsa tozadevna pojasnila. Nezadostno opremljene ali nezadostno kolkovane ponudbe se ne br>d«-> upoštevale. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« jrren-čica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Jose-fova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — GM. podružnicam! Vse one podružnice, ki še niso poslale nikakih prispevkov za leto 1934, prosimo da iste čim preje nakažejo; vknjižili se bodo naknadno, da ne bodo j>odružniee izkazane za preteklo leto kot nedelavne. — Na Borzi dela dobe službo: 1 seklr-ni kovač, 1 Žagar za vodno žago, 1 pohištveni riear-arhitekt, 1 čevljarski modeli r, 1 kolar za vozove, 1 žagar za žago samico, 2 o^ljarja, 1 kamnoseški brusač tn več kovačev za kose in srpe. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Mariboru. Najvišja temperatura ie snašala v Zagrebu 11, v Ljubljani 10. v Splitu in Rogaški Slatini 9. v Sarajevu 8, v Mariboru 6, v Beogradu 5, v Skopi jn 3. Da v' je kazal barometer v Ljubljani 758-6, tempera tu na je znašala 2.6 SAMO dE DANES senzacijonalnl velefUm Podmorski pekel ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4^ 7. tn 9^ — Dva poškodovanca. Včeraj so pripeljali v bolnico 771etnega občinskega siromaka Jožeta Jenka iz Jarš. Jenko je te pred dnevi prenočeval nekje v nadhJevju v domači vasi. Ponoči pa se mu je nenadoma odri strop in je starček zgrmel v pritidčje. Pri tem je dobil hude zunanje in notranje poškodbe, zaradd katerih je moral na zdravljenje v bolnico. — Na Viču je včeraj padel z motornega kolesa 211etni Pavel Trbežnik in dobil hujše poškodbe po rokah in životu. — Samomor bivšega milijonarja- Včeraj dopoldne se je obesil v Novem Sadu ugledni meSoan Dezider Balog. Pokojni je bil lastnik 100 let stare krojaške delavnice in bivši milijonar- Kriza ga je pa spravila na bera-ško palico in to ga je pognalo v smrt. PRIDE! SMEH! Szoke Szakall I I PARADI j SMEHA — Tetka železniška nesreča. V nedeljo zvečer se je pripetila pri Brezovcih železniška nesreča. Uradnik Adolf Rein iz Zagreb« je bil v Brezovcib pri svojih starših, zvečer je pa odšel z mlajšim bratom Rudolfom po prosi na bjelovarski kolodvor, da bi se vrnil v Zagreb. Pihal je močan veter in tako nista si šala vlaka. V zadnjem hipu sta ga zaslišala in brž sta legla, da bi ju ne povozil. Mlajšemu bratu se je posrečilo skočiti v jarek, starejši je pa skočil naravnost pod vlak, ki ga je strahovito raamesaril Iz Ljubljane —lj Zadnja pot dveh zaslužnih mož. Včeraj popoldne je spremila Ljubljena k večnemu počitku dva zaslužna moža. Ob 14-30 je krenil dolu žalni sprevod iz Gledališke ulice. Pokojnega Frana Stupieo so spremili na zadnji poti poleg uglednih predatvani-kov naše javnosti mnogi prijatelji in znanci, v velikem številu pa tudi šolsko mladina, ki je izgubila z njim iskrenega dobrotnika. Ob 16 je pa nastopil svojo zadnjo pet^ naš pisatelj, dvorni svetnik dr. Fran Zbašnik. Tudi njegov pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik in kako lep spomenik si je postavil v naših srcih s svojim delom- Lahka jim« zemlja! —lj Za gradbena dela je zadnje čase ie primerno vreme, kot do je že pomlad- Težko je pa reči, al: bo letos kai živahnejša gradbena sezona od lanske. Na Dukičevi stavi v Gajevi ulici delajo že s polno paro. Če ne bo hujša zima. bi tudi lahko ž> začeli delati v Ljubljanici, na kar že tako dolgo čakajo mnogi delavci. Zasebnih gradenj najbrž ne bo tud: letos nič vel kot jih je bilo lani. Mnogo ie odvisno od teg«. kak^n^ bo letošnia gradbena sezona, če bodo saniran: domači denarni zavodi. Zaradi trošarine na cement, ki je v veljavi še letos, si bo tud: marsikdo premislil ter ne bo zidal- V Ljubljani čaka še mnogo javnih del. ki se o ni: toliko govori, a ki iih odlagamo že desetletja- Obstoje pa tudi izvedljivi načrti, kako bi ta dela financirali, vendar se stvar premakne z mrtve torkp T;k nr^h rrad-beno sezono smo. zafo se vsiljujejo takšna vprašanja sama po sebi Danes GEORG O'BRIEN v senzaciji GLAS KRVI ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer —ij Da bo ie kmalu pumlad se pozna tudi na živilskem trgu. Branjevci so zelo dobro založeni z južno zelenjavo in imajo tudi redko sočivje- Tako prodajajo n. pr. že kupiš, prodajajo jih pa po 16 U in kg. drag, kar pa ni čuda. saj je vendar se z ma. in sicer je po 20 Din kg. Tudi bučke lahko že kupiš, proda jo jo jih po 16 Din kg. —lj O poslovanju blagajne Poštne hranilnice smo priobčil! včeraj notico, ki je bila v nji izražena želja, naj bi blagajna Poštne hranilnice poslovala za stranke vsai v začetku meseca tudi popoldne Danes nam Poštna hranilnica poroča, da posluje njena blagajna slej ko prei tudi popoldne za stranke in sicer vsak delavnik od 16 do 17-30. razen ob sobotah, ko se poslovanje za stranke zaključ ob 13. —lj Posujte nam hodnike! V mestu, ne le na periferiji, je mnogo hodnikov, ki jin oskrbujejo mestn; delavci in ki niso ba-v najboljšem stanju. S posipanjem so si cer stroški, ker pesek ni poceni, zato ji umljivo, da varčujejo, toda vee do svoje meje! Zaradi nekaj samokolnic peska o* bomo spravili občinskega gospodarstva l* ravnotežja, zlasti še, ker se določene po sebne postavke za oskrbovanje cest to hodnikov. Prosimo torej samo, kar b »meli zahtevati. Posebno blatna so Ljub rjaničlna nabrežja, n. pr hodnik v drevo redu na Krakovskem nasipu in na Bregu: na Gallusovem nabrežju pa ni niti hod nika. —lj Filmsko predavanje o elektrotehničnem varjenju. V petek S. t. m ob 16 popoldne bo v predavalni dvorani Tehni ske srednje šole pod okriljem Zavoda p o. Zbornice TOl umsko predavanje o elek trič. varjenju Ta tehnika varjenja se je v zadnjem času tako razvila in izpopolnila, da se mora z njo seznaniti vsak na preden kovinarski obrtnik in delavec. V posebnem filmu, ki ga bo spremljal pre-davatelj-strokovnjak s pojasnili, se bodo predvajali različni načini in faze električnega varjenja, tako da bodo interesent lahko nazorno videli, kako in kaj vse se da zvariti s to varilno tehniko. Vabimo obrtnike, pomočnike in vajence kovinarskih strok, da se udeleže tega predavanja. Vstopnine ni nobene. PRIDE PREMIERA Dolores Del Rio v pustolovščinah MADAME DUBARRT Elitni kino Matica —lj Uprava Narodnega gledališta ▼ Ljubljani vljudno prosi svoje p. n. abonente, da vplačajo 6. obrok do 14. t m- —lj v društvu »Soča«. Ljubljana, bo predava! v soboto 9. t. m ob 20»/i uri* v salonu »Pri levu« g. profesor ur. sarabor o temi *Spor med Bolivijo in Paraguav eni« glede obsežne pokrajine Gran Chaco Predavatelj pa se ne bo omejil na spor sam, temveč bo govoril tudi o d ni .eri b vpra šanjih svetovne politike (Abesinija itd j. o odvisnosti človeka od narave, o ekipe dicijah v pragozde in polarne pokrajin«*, o vplivanju m 'narodnega kapitala na po tek političnih dogodkov, ki se kaže Se prav posebno v južnoameriških homatijah in drugo. Ker j« snov predavanja ne le aktualna U poučna, pač pa tudi velemte resantna, vabimo k oblini udeležbi vse nase člane, prijatelje in vse, ki se za to predavanje zanimajo. Vstop je vsem prost. —lj Redni občni zbor krajevnega odbora jadranske straže v Ljubljani bo 9. t ou. ob 20. uri v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na Miklošičevi oesti. Vabljeni vai Jadransk stražarji in ostalo občinstvo. —lj Kdo so bili »Crni httsarji«? Zgodo vi na j in beleži. A Con rad Veidt, znan karakterni igralec, nam pokaže kako so se borili ti črni junaki. Film ima zelo lepo vsebino* zajeto iz zgodovine. Videli ga bomo na sporedu ZKD že v petek. —lj Ali veste, kdo je bila madame Du-barry? Bila je slavna kurtizana na dvoru Uidovika XV. Oglejte si film o njenih pu stolovšoinah, ki se bo predvajal te dni v Clitnem kinu Matice. V naslovni vlogi nastopi divna Dolores del Rio, Film je poln monumentalnih prizorov, sijajnih dovtipov in galantnih scen. Smeha in zabave bo v tem filmu več kakor dovolj, tako da bo prišel vsak na svoj račun. —lj Stanovanjski najemniki se naprošajo, da v lastnem interesu vrnejo dostav ljene vprašalne po!e že izpolnjene po pošti ali izročijo iste v društveni pisarni, nebotičnik, %II. nad. —lj V pijanosti je utonil. Sinoči so na šli ljudje v jarku na Barju truplo nežna nega mladega utopljenca. Obvestili so o tem stražnico in je zvečer prispela na kra; policijska komisija. Ko so preiskali lepe utopljenca, so ugotoviH, da gre za 2S!e:-nega Franceta Na god eta, po poklicu žele zolivarja. Pozneje so dognali, da je im» novani stanoval v barakah na Cesti dveh cesarjev. Nagode je odšel v nedeljo nekam žganje, pa si ga je s potoma prevee privoščil, zaradi česar Je zadel, padel v jarek In utonil. Poleg nesrečneža, ki je rodom iz št. Vida nad Ljubljano, so naši: v mlaki tudi napol izpraznjeno steklenico z žganjem. Policijski zdravnik in dežurni uradnik g. Kette, ki sta prisostvovala komisijskemu ogledu, sta odredila prevov trupla v mrtvašnico k Sv. Krifitofu. Iz Maribora — Sokolska ideja je v Mariboru nezlomljiva. V četrtek se je vršil v Nrod-nem domu 28. redni občni zbor Sokola Maribor Matica. Ogromna udeležba in vzorna disciplina sta dokazala, da je v Mariboru lvrševa ideja globoko zasidrana v sokolskih srcih. Zbora so se poleg drugih od ličnikov udeležili tudi narodni poslanec dr. Pivko, sreski načelnik dr. Senekovič. predstojnik mestne policije Radosevič in Starosta mariborske sokolske župe dr Gorišek. Občni zbor je vodil društveni starosta Bureš, ki je podal tudi kratko sliko sokolskega dela v Mariboru. Poročila tajnika, Alfreda Kralja, načelnika Josipa H vajenca, blagajnika Grante Kovafja In matrik arja Vlad-slava Kralja so nazorno orisala nezlomljivo sokolsko idejo, kt spremlja vsa dela mariborskih Sokolov Naše sokolske vrste so močne, saj je vpisanih £315 telovadečih, ki so skupne telovadili 14.466 ur. člani viteške organizacije velikega Tvrša so se mimo telovad he udejstvovali tudi v lahki atletiki, pla vanju, smučanju in odbojki. Po izčrpnih poročilih ie bil izvoljen naslednji odbor Franjo Bureš, starosta, Jože Hvalenc, načelnik. Stana Hinterleohnerjeva, načelnica, Alfred Kralj, tajnik, Grante Kovaf, blairainik, Leon FrhatIČ. prosvetar. Vlado Kralj, matrikar in Hren, dr. Herič, Vidmar. Ven u t,!, Pertot. inž. Vičič ter Dobič-nik odborniki. — Tujski promet v novem letu. V me-cecu januarju je obiskalo Maribor 14$^ o=eb. med njimi 511 inozemcev Največ tujcev je dopotovalo z Dunaja in sicer 130 oseb. iz Gradca W ter 317 oseb ie dru-srih inozemskih mest. — Živa baklja. Te dni se je pripetila v Bezeni huda nesreča, ki bi bila skoraj zahtevala življenje mladega dekleta. Bliza beta Hotzlova se je preveč približala raz-beJjenemu ognjišču in že jo je objel plamen, kajti vnela se ji je obleka. Vsled gro ze onemeli starši so le z največjo muko mogli strgati z goreče hčerke obleko in Jo tako rešiti strašne smrti. Kljub takojšnj pomoči pa je mladenka zadobila hude ope kline na glavi in na prsih ter so jo morali takoj prepeljati v mariborsko bolnico. — Glasbena novost v našem gledališču. Mariborska opereta pripravlja Fallovega »Veselega kmetica«, ki je nedvomno eno najboljših in muzikalno najlepših del sta re operetne produkcije Režija Je Harasto vičeva, nastopijo Udovičeva, Barbičeva Starčeva, Gorinakova, Dragu tinovičeva F. Kovic, Sancin, Haraetovič, Rasberger. Gorinšek, Medven, Furijan, Košič in Ver donik. — Krvavi pretepi. Letošnja svečnica je bila zelo nemirna, kar dokazujejo žrtve krvavih pretepov, katere so pripeljali v mariborsko bolnico. V mnogih gostilnah so vinski bratci zapili težko prislužene a*I-narje in povsod se je poznalo, da je bi J prvi v mesecu. Tako se Je v marsikateri gostilni razvil pretep in zabliskali so se ostri noži. V neki gostilni v Studencih s<» pijanci z noži obdelali 211etnega delavca Franca Vidmarja, drugje zopet so nevarno poškodovali 2S-letnega Josipa Pahiča in 211etnega mizarskega pomočnika Maksa Frasa. Vse tri ranjence so s krvavih bojišč prepeljali v mariborsko bolnico. — Nocoj koncert »Praškega kvarteta«. Uspehi tega izbomega kvarteta, katerega odlično, subtilno in nbrano izvajanje naglasa jo vse svetovne kritike, jamčijo tuda mariborskemu občinstvo ta velik umetniški užitek. V kvartetu so V. svejda (1 gosli). H, Berger (II. gosli), L. černy (viola) in I. Večtomov (čelo). Zanimivo je, da je prvi goslač Vilibald svejda po rodu Mariborčan. Na sporedu so: R. Schumann: Op. 41 štev. 3, a-dur. A. Dvofak: Op. 106, as-dur ln Claude Debussv: Op. 10, g-mo! V Ljubljani, kjer Je ta kvartet nedavno koncertiral pred razprodano dvorano, morajo koncert na spletno zeljo ponoviti Pri nocojšnjem koncertu v mariborskem gledališču veljajo dramske cene. Koncert je za red A. Ne more ae odločili. Hči zobozdravnika: No. dragec, aH si že zaprosil mojega očeta za mojo n>ko. Fant plaho: Ne. Vedno, kadar gto-pim v njegovo ordinacijo, mi upade pogum. Danes sem že tretjič dovolil, da mi je izdrl zdrav zob. Regulacija potoka Višnjice |e nujno potre trna, ker bo obvarovala mnoge kmete vsakoletne občutne Škode Stična, 4. februarja. ^ Na inicijativo dr. Kastelica, opata stiškega samostana, se snuje prepo* trebna vodna zadruga, katere namen je preprečiti vsakoletne poplave, ki jih povzroča potok Visnjica po nii* vah in travnikih v stiski občini. Ob vsakem večjem deževju prestopi Visnjica bregove ter se razlije po nji* vah in napravlja škodo na poljskih sadežih. Mnogi ovinki potoka Višnji* ce, neočiščena struga, nepravilno po* stavljeni jezovi pri mlinih in stisnje* na struga na Sušici in pod Muljavo povzročajo, * da se ogromne množine ode spomladanskega in jesenskega deževja ne morejo hitro odteči ter plavijo polja v vaseh Spodnja in Go* renja Draga, Hudo. Stranska vas. Stična, Mleščevo. Mrzlopolie. (""melo. Gorenja vas. Kompolje in Muljava. Zablatena trava ni užitna za krmo. noljski sadeži pa zanijejo Pota in ceste trpe na vsakoletnih poplavah /elo občutno. Zastajajoča voda v mlakužah povzroča gnitje rastlin, kar ^azSirja smrad po okolici in mlakuže 0 rudi leglo nadležnih komarjev in obadov. V stiski občini poplavlja vodn pri* bližno 250 ha polja. Naivečio škodo Jela stoječa voda krompiriu. edine* nu pridelku, ki danes kmetu še daie rentabilen donos Lan! ie v st^ki ob* *%\ zinilo okros 30 vagonov krompirja. Koliko škode je bilo na drugih sadežih, se ne da točno ugotoviti 1 ahko pa vzamemo letno vsoto okrog 250.000 Din. Da se prepreči velika škoda, ki jo trpe stiski poljedelci, se snuje na po* hudo g. stiškega opata vodna zadru* kraj. g. Javomikom. ter ie povsod našel polno razumevanje Od sreske* ga gradbenega odbora je član pri* pravljalncga odbora Vodne zadruge g. Erjavec dobil zagotovilo. da bo nibor votiral vsako leto večjo vsoto /a regulacijo Višnjice Za prvo Teto 1 ob!iublicnih, če se ne motim. Din 150.000. Od strani banske uprave je ibljubljen inženjer. ki bo napravil podrobne načrte Zato pričakuie vsa >tiška občina, da se bo v kratkem pri* elo z delom Sedaj je najlepši čas za taka dela. Kmetje bi lahko nape* 1 j ali kamenja in peska. Tudi brezpo* selnih delavcev je precej, ki bi radi prijeli za lopato in kramp. Predvideno je, da se struga poto* ka Višnjice od občinske meje v Dra* gi dalje izkoplje tako. da bo dno ši» -•oko 2 m. globoko 1 m in da se na* pravi nasip na obeh straneh 5 ^ol •netra visok tako. da bo struga . 'čuva voda na površju za mline in gospodarsko potrebo kmeu »< treba takšna kraške požira1 vke zauašiM K regulaciji Višnji je >pada tuli kanalizacija dela Stične in Mleščeve* ga pri kolodvoru Stična. Napravil naj bi se zbiralni kanal ob državni cesti Ljubljana—Beograd in sicer na se* verni strani ceste od km 585.5 do kri* žišča banovinske ceste Stična—2u* žemberk. nato pa ob banovinski ce» sti na zahodni strani, pod železniškim križiščem tja do Mrzlega polja. Kanal bo iz betona in pokrit Na več krajih bodo požiralni jaški. S kanalizacijo kolodvora Stične bo doseženo, da bo* !o niive in zemljišča stiha, da ne bo več škode na poljskih sadežih in da bodo uporabne kleti. Za dela pri regulaciji Višniice so potrebna precejšnja sredstva. V prvi vrsti bodo interesenti prispevali s ku» lukom in vožnjami. Kamenia m peska je v stiski občini dovolj. Pomagati bosta pa morala banovina in sreski gradbeni odbor Tudi Higienski za* vod bi lahko pomagal s podporo, da se ob priliki regulacije urede napaja* lišča in morebitna kopališča Država naj oprosti potrebni cement državne trošarine. Delo se bo vršilo v lastni reliji brei dragih birokratičnih komisij in nepotrebnih mnogih ogledov Treba je opozoriti iirio javnost na koristno delo. ki ga namerava opraviti vodna zadruga v Stični. Po« sebno bi želeli, da bi gg. banovinski svetniki pri obravnavanju banovin skega proračuna imeli pred očmi nuj no regulacijo Višnjice Kakor je do sedaj stiska občina vedno prispevata za druge kraje, tako tudi sedaj enkrat upravičeno pričakuje, da se ji bo pomagalo pri obče koristni meliioraciji stiskih in muljavskih polj. Stiska ob= čina ima čez sto brezposelnih delavcev, ki bi raje danes nego iutri pri-;e!i za lopato in si prislužili s pošte nim delom kos kruha. Apeliramo na javnost kakor tudi na merodiine ć:-nirelje. da gredo vodni zadrugi na ro* ko in ji pomagajo nri izvedb' velik.> no.eznega. za stisko okolico prcko= rastnega načrta Oblast naj h'tr-j poš^ lic »bijuhijenega inženjerja da sc ^n"ne s preddeli, da ne b'> spomladi spe* škode Hitra pomoč to ohvaro vt.Js, stiškega in muljivskega kmet.i ve- l e škode. 7, Jesenic — Jutrišnje predavanje g. dr. Petrič* o plinski vojni pri gasilski četi KID, Jes<^ nice-Fužine, odpade. — Nenadna smrt simpatičnega moža. Po zelo kratki in mučni bolezni je premi nul g. Kobler Fraa, strojevodja dri. železnic na Jesenicah Njegov pofrreb je bil 2. t. m. in se ga je udeležilo veliko ste vilo železničarjev in njegovih prijateljev Zelo velika udeležba pri pogrebu je bila tudi iz drugih krajev, poeebno pa od nje govih stanovskih tovarišev iz Ljubljane Strojni oddelek drž. žel. je zastopal sef kurilnice Ljubljana I. g. inž. Lavrl* Ru >lf ln kurilnico Ljubljana II. g. Int. 8a je vic. PogTeba se je udeleldlo lepo &tev1J<> občinsKiii odbornikov, dalje gasilska čet»i Jesenice in član« domačega Bok. društva, katerega član je bil pokojni. Pred hlio ta lostl, v kapeli ln pri odprtem grobu so za peli ginljive žalostinke pevci Sokola in Sloge, na kar je zemlja sprejela v svoje okrilje skrbnega družinskega očeta ln vzornega državnega uradnika. Bodi mu ohranjen blag spomin, težko prizadeti obi tel jI nase iskreno «ožalje! — Na višku smučarske in sankaske sezone. Minili praznik In nedelja sta bila polna zimskih radosti. Od vseh strani so rv lajali nabito polni vlaki smučarjev na Jesenice, odkoder eo Sli na vrhove Kara vank ali pa odpeljali z vlaki naprej v Mojstrano, kranjsko goro, Planico in B<> hinj Vse koče v Karavankah ln vse go stilne nn Planici so bile oba dneva nabito polne smučarjev. Ko so se v nedeljo ponoldne vračali po planinski ceati nvz dol proti Jesenicam, jih ni bilo ne koncu ne kraja. Bilo je gotovo okrog 1000 strm carjev ln sankačev, ki so v prelestnd zim ski prirodi prišli v polni meri na svoj rs čun. — Nasilen klatež. Kljub temu, da j> banska uprava lani izdala cek> vreto na redb proti izkoriščevalcem in delomrtne žem, ki bi se morali povsod zadostno leg' timirati, prihaja v naš kraj vedno več ta kih ljudi, ki hočejo živeti na tuj račun Zlasti v ponedeljek in ob plačilnih dneh prihajajo celo skupine ljudi, ki po goi<> vem načrtu oberejo vise hiše. Najbolj trpe pri tem delavske in nameščenake družine, pa tudi obrtniki in trgovci, ki imajo oestr več takih ljudi v lokalu kot pravih odjemalcev. Premožnejše družine se Že kak<> ubranijo takih neprijetnih obiskov, bodtis s hudimi psi ali dobro zaklenjenimi rtvo riščniml vrati, gorje pa takim gospodinjam, ki n'*ma.1o ne tega ne onega m so na elasu. da miloščine rade dele. Takt. je k neki eospod'nji kar dvakrat zapor* doma prišel klatež Iz okolice Medvod, ko pa mu je gospodinja rekla, da mu je že en krat dala miloščino, jo je surovo nahm lil in zaloputnil vrata, da se je Mfa stro sla ^as b! že Wl. da W se Izdal zakon za zatiranje izkoriščevalcev in potepuštva In beračenja Iz kraja v kraj, ker Imajo vs*« občine dosti opravka z domačimi siroma ki in ni treba, da bi občani podpirali g> tuje mlade, krepke In zdrave liKidl, ki Jim očividno delo smrdi Tudi na Jesenicah bi bila včasih potrebna racija. Iz Celja —c »Siromakovo jagnje« v celjskem gledališču. Ljubljanska drama bo uprizo-r »a v petek '.ne 8. t. to. ob 20. v Mestnem gleaalibću v Celju Zweigovo dramo »-Siroma ko vo jagrje« To delo je doseglo tudi v Ljubljani velik uspeh. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vctopndoe v predprodaji v knjigarni »Đomovinic K: ieževo dramo »Gospoda Glembajevi« bodo Ijubljansk. gostje uprizorili pozneje, ko bo S Zeleznik kreva! —c Umrla je v ponedeljek v Celju (Vodnikova u!ica 8) Tgletna prevtitkarlca Neže Gotepova —c žalni koncert v počastitev spomina blagopokojnoga kralja bo priredilo Oelj-8*" pevsko društvo s sodelovanjem pev sKogi. društva »oljke« v soboto 9. t. m. o*' 20.30 v veliki dvorani Celjskega doma Vstopnice se dobe v predprodaji t knj garn; K. Goričarja vdove na Kralja Petrn ceat: Obiščite ta koncert v čim večjem štev*iu in počastite s tean spomin veMkep;i kralja-mučenika! Iz Laškega — Uradni prostori davčne uprave so dobili pod novim šefom g. inšpektorja Ada mičem povsem novo lice. Vsi lokah ln oprema so na novo prepleekani, inventai deloma z novim izpopolnjen, tako da je te danes eden najlepših uradov v LaAkean Hudomušnežl trdijo celo, da iavkoplač< valcl sedaj vse raje plačujejo štibre v le pih prostorih te uprave. — Svečnica se je menda leto* tod zmotila v koledarju Namestu ledenih 1©k tencev raz streh, ki smo jih bili vajen v prejšnjih zimah, so ogrevali solnčnl lark našo doi;nico kakor v maju. Sneg Ja iz ginil iz dolin ln z gričev, glasniki pomlad) zvonci:• Fn teloh. že bujno klijejo. Upravičeno ogorčenje. — Gosjpa. r> rep rog ne smete stepati na ulico. — pravi stra*nik. — Saj to vendar niso prec ^3, temveč navadne vreče. Stran 4. «loven8K1 NAROD«, dne 5. februarja TOD. Stev. ?Q Frank ttetler; 34 Sibirski brzovlak ROMAN Tako je bilo še predvčerajšnjim. Včeraj je prišel dobrohotno nasmejani odposlanec neprijateljske tvrdke v njegovo pisarno in pojasnil, da bi bila tvrd-ka pripravljena odreči se vsem zahtevam glede zemljišča za ladjedelnico proti gotovemu znesku, neznatnemu znesku samo pro forma — nekaj sto tisoč nemških mark. Ce bi tvrdka takoj dobila ta denar, bi umaknila svojo ponudbo in se zavezala črno na belem, da bo to storila. Toda naglas je bil na besedi »takoj«. Vroblevski bi moral imeti denar v rokah pred dvanajsto uro prihodnjega dne. S tem predlogom je prišel nasmejani odposlanec tvrdke ob petih popoldne. Siegfried Brandstedter je obljubil odgovor do prihodnjega dne. Kaj je bil vzrok tega tvrdkinega koraka? Nekaj sto tisoč mark je bilo mnogo za Siegfrieda Brandstedterja, ki si je služil vsakdanji kruh v markah. Toda za tvrdko z inozemskim kapitalom to ni bilo mnogo. A ladjedelnica postane sčasoma podjetje, ki bo don» šalo milijone. In zakaj se je odposlanec tako zmedeno sladko smehljal? To je bilo nekaj drugega. Naj delajo, kar hočejo. Ni si mogel dovoliti rizika pol milijona ali celega milijona. Ne, tega si ni mogel dovoliti, pa naj je še tako vroče želel. Nasprotno je pa šlo za temeljni kamen, za vogelni kamen v njegovem kozmu. Pomorski promet je bil alfa in omega. Bodočnost še nikoli ni bila tako na ▼odi. Toda ta nasmeh ... m. Ko so dobile tovarne likerjev, tovarna usnja in založništvo Siegfrieda Brandstedterja po obveznem delu energijo, ki je imela svoj sedež v njegovi okrogli glavi, je bilo navadno pol desetih zvečer. Ob tem času je odhajal v svojo vilo, stoječo ob poti iz Gdanska v Zoppot. Kadar se je vračal tja, so bili njegovi žepi polni papirjev. To pa niso bile trgovske listine, temveč rokopisi knjig. Predno je zaspal, je čital v interesu založništva. Včasih je jemal s seboj stvari, nad katerimi so bili napravili lektorji založništva križ, še večkrat je pa jemal stvari, ki so jih označili z ničlo. In čeprav do svojega 30. leta ni čital drugih knjig, kakor bančne, je pokazal na presenetljiv način zdravo naziranje o tem, kakšno vrednost imajo knjige manj lahke vrste. Tisti večer je bil tako lep, da je sedel Siegfried s svežnjem rokopisov zunaj na verandi. Služinčad je poslal spat. Na levi strani je imel luč, Id je metala svetlobo na njegovo glavo in na pole papirja pred njim. Z vrta je lepo dišalo. Vse naokrog je vladala tišina. Vsake pol ure je privezal mimo tramvaj proti Gdansku ali Olivi. Ko je sedel in začel čitati, je bilo enajst. Na desni strani je imel obložene kruhke in steklenico moslerja. Njegove tovarne in založništvo mu niso branili, da bi ne bil dober poznavalec vina in nekakšen ei Jcurejec glede kuhe. Med čitanjem je jedel obložene kruhke, pil vino in čutil notranje zadovoljstvo, ki ga je spominjalo na otroška leta, ko je ležal na trebuhu v skritem kotičku s kosom čokolade in indijanskim romanom. V daljavi je slišal človeške glasove m pasje lajanje. Počasi je vse utihnilo. Čez dobro uro je bil pri kraju s prvim rokopisom. Bil je nemogoč. Baš ko je hotel seči po drugem, se je zdrznil. Čisto podzavedi.o se mu je zdelo, da sliši zunaj na cesti korake, kakor bi nekdo hodil pred vilo sem in tja, previdne, tihe korake. Če je res prav slišal, da je res hodil nekdo pred njegovim vrtom previdno sem in tja, ga zdaj ni bilo več. Koraki se niso več slišali, pač se mu je pa zdelo, da sliši čuden, grgrajoč zvok, kakor bi bilo nekomu nekaj obtičalo v grlu, da bi lovil sapo. Potem je pa tudi to utihnilo. Najbrž je bila žaba, ki je izražala svoje zadovoljstvo z letnim časom. Začel je citati drugi rokopis. Obrnil je nase njegovo pozornost takoj od prve vrstice. Pozabil je na vse okrog sebe, na tihe korake, na kvakanje žabe in na vse, dokler se ni znova zdrznil. To pot ni bilo dvoma, da nekaj sliši v nočni tišini. Bilo je celo nekaj, kar se je menda obračalo na njega samega. — Siegfried! — je zašepetalo, — ali si ti, Siegfried? Hitro se je obrnil. Toda beli listi so mu bili vzeli vid tako, da ni ničesar videl. — Siegfried, — je zasepetal glas, — vidim, da si ti! Čuj me, gre za življenje ali smrt. Ugasni luč, Siegfried, takoj jo ugasni! — Kdo je? — je vprašal tiho. — Odgovorite, kdo ste. — Siegfried, ugasni luč, gre za življenje ali za smrt. Nehote je ugasnil luč. Hiša je bila znotraj že zavita v temo, le v jedilnici je še gorela luč. Čeprav je pa ugasnil luč, še vedno ni videl, kdo ga ogovarja. — Siegfried, — je dejal glas četrtič, — ali imaš revolver? Šele tedaj je opazil senco v senci in bled obraz. Toda komu je pripadal? — = — Ali imaš revolver? Potegnil je revolver iz žepa. Nosil ga je vedno s seboj, odkar je bil sklenjen mir. Kupujte domače blago! Mednarodni Šahovski turnir v Moskvi Prične se 15. t. m* in bo trajal do 15« marca — Na njem nastopi 13 ruskih in 8 inozemskih mojstrov Zadnje priprave za veliki mednarodni šahovski turnir v Moskvi so končane m te dni bo prireditveni odbor že pozdravil prve goste. TAirnir ee prične 15. t, m. Mnogo skrbi so imeli prireditelji s turninsko listo, toda ne glede zapadnih mojstrov. Glede teh je ostalo vse pri starem, kakor je bilo določeno pred dvema mesecema. Na nji sta oba bivša svetovna mojstra Capablanca m Lasker, tretji zastopnik starejše generacije bo pa avstrijski mojster Spielmaim. Mladi šahovski generaciji so bala dodeljena štiri mesta in po približni svetovni lestvici lahko naštejemo povabljene mlade borce no temle vrstnem redu: Flohr, Vaeja Pire Pire, LSienthal in Stahlberg. Kot osma se jim pridružuje Vera Menčikova, rojena Rusinja, živeča v Angliji in češkoslovaška državljanka, torej mednarodna šahistka v pravem pomenu besede. Mnogo več preglavic so imeli prireditelji z domačimi mojstri. Dva sta bila določena že vnaprej, in sicer zastopnik mlajše generacije Bctvinnik, izzmed starejših pa mojster Romanovsky. Nadaljnjih osem si je moralo pa pravico ao udeležbe na mednarodnem turnirju priboriti na turnirju za prvenstvo Sovjetske Rusije. Po izidu domačega turnirja naj bi prišli na mednarodni turnir L*e-wenfiš, Rabinovič, Bogatireuk, Rjumin, Alatorcev, Čehovar, Lisičin in Rogozm. Toda nesreča je bila v tem, da je večina teh iz Leningrada, kakor sta tudi BofcvinnJk in Romanoveky, dočim je imela Moskva enega samega zastopni- Sivalni stroji od Din I60u naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvoitolesa od Din 950.- naprej. >Sachs<> motorji od Din 5000.- Ceniki franlco! naprej — pn Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Kar lovska c 4. Akviziterje za odlično vpeljan slovenski časopis iščemo. — Javijo naj se le dobro vpeljani, ki so že delali v tej stroki. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro >Dobra provizija«. Makulaturni papir proda uprava „Slovenskega Naroda44, Ljubljana, Knafljeva ulica Stev. 5 SfANOAlA Beseda 50 par, davek 2 Din NajmanjSi znesek 7 Din ENOSOBNO STANOVANJE podstrešno, takoj oddam dvema osebama. — Koseškega, ulica št, 20, Trnovo-Kolezija. 589 KUPIM Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din FRTKCIJSKO STISKALNICO dvojnovzvodno, kupimo. »Srebro«, Zagreb, Ribnjak št. 3. SLUZBL Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din ZAPOSLITEV kakršnokoli za popoldne iščem. — Ponudbe pod »Poštena 592« na upravo >Slov. Naroda«. MLA8JA MOŠKA OSEBA dobi shj 'o na Gorenjskem proti vložitvi 2—3000 Din v gotovini; na željo večkratno jamstvo. — Ponudbe je poslati na upravo >S1. Naroda« pod «Takoj 591«. ZAHVALA Za premnoge pismene in ustmene izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nad vse ljubljenega očeta, gospoda Antona Raže gostilničarja in posestnika kakor za poklonjeno cvetje in vence se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo društvu 3>Soca«, Gostilničarski zadrugi in njenim članom, Kolesarskemu društvu >Sava«, Sokol n., Obrtniškem1: društvu in končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika spremili k poslednjemu počitku. Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 6. februarja t. 1., ob %8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba. V Ljubljani, dne 5. februarja 1935 Žalujoči ostali. Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din DVIGNI PISMO pod značko »Zmaga 111« v upravi »Slov. Naroda«. 590 28 LETNA GOSPODIČNA trgovsko naobražena, bi se rada poročila z gospodom od 30 do 50 let starim. — Ponudbe prosim pod šifro > Značajen mož 587« na upravo »Slovenskega Naroda«. a srn «2 Beseda 50 par. davek 2 D1 Najmanjši znesek 7 Dn POTOK (RIBOIX)V) št. 29 C »Moravče« ugodno naprodaj. — Pirnat, grad Tustanj pri Moravčah. MALO POSESTVO prodam za 18.000 Din. — Zot-ler, Žice, poŠta Loče. 5SS i MAJHNO POSESTVO proda Rahne, Podgora, Dol pri Ljubljani. no V CELJU ~ prodamo za 160.000 Din. — Ponudbe na: ABC, Zagreb, Biča br. 31. PAZNO Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din RADIO-APARAT zamenjam za žensko kolo ali žično mrežo. — Komovec, Laze št. 42, p. Planina pri Rakeku. SVEZE VLOŽEN STROCJ1 FIŽOL je zdrav, tečen, poceni, za zimski čas posebnost. Samo en poskus zadostuje in ne boste ga mogli pogrešati v vaši kuhinji Kilogram Din 3.-. — Sever & Komp.. Ljubljana 117L POVRŠNIKE obleke, perilo ttcL. dobre in cenene — kupite najbolje pri PRESKERJU. Ljubljana, Sv. Petra cesta M 4/L ka, a deseti je bil iz Kijeva. Da se izravna to razmerje, naj bi nastopil na mednarodnem turnirju namestu Rogozina moskovski šahist Kan, vendar je pa resnica zmagala in na turnir prideta oba. Na sodo število je bila potem lista domačih mojstrov zelo posrečeno izpopolnjena z GtogBdzeca, ki se turnirja za sovjetsko prvenstvo ni udeležil, pač je pa nekaj mesecev preje z . znatno premočjo zmagal na šahovskem turnirju v Tiflieu, ki se ga je udeležil tudi dunajski mojster Knoch. Razmerje domačih mojstrov napram inozemskim se je tako zboljšalo na 12:8. Ruski šahisti igrajo drugače, kakor zapadni. Njihova igra ni tako precizna in uglajena, toda baš zato mnogo bolj zapletena in bogatejša. Dočim skuša zapadni mojster obvladati šahovsko igro, se ji da ruski zajeti in potegne navadno v njene valove tudi tekmeca. Taka igra pa seveda preveč utruja tudi šahiste močnejših Živcev, kakor je pokazal nedavni turnir za sovjetsko prvenstvo, kjer v zadnjih partijah niso bila izključena nobena' presenečenja. To je okusil najbolj Bogatirčuk, ki je dolgo vodil, naenkrat je pa izgubil v petih partijah štiri točke in je komaj še delil tretje mesto. Zato se pred turnirjem sploh ne da trditi, da bi morala dobiti prvo nagrado Capablanca ali Flohr, ki ju smatra Botvinnik za favorita, ah sploh kateri izmed zapadnih mojstrov. Mnogo izgledov imajo tudi Rusi, zlasti Botvin-nik in Rjumin. Ne pojde samo za boljšo umetnost, temveč tudi za boljše živce. Turnir bo organiziran tako, da sile mojstrov ne bodo prenapete. Igralo se bo od 16. s pavzo do polnoči in turnir bo razdeljen na oddelke po šest dni, v katerih se bodo igrale štiri partije, en dan bo rezerviran za nedokončane partije, šesti dan bo pa prost. Zato bo trajal turnir od 15. februarja do 15. marca. Igralo se bo v Umetniškem muzeju, kjer je v glavni dvorani prostora za 700 do 800 gledalcev. To je pa malo za Moskvo, kjer je najmanj 40.000 organiziranih šahistov. Zato bodo visele v stranskih dvoranah in tudi v glavni na stenah stenske šahovnice, da bodo lahko šahisti sledili turnirju. Moskovska radijska postaja bo sproti poročala o turnirju. Hugo Junkers umrl Po težki bolezni je umrl v nedeljo zjutraj v Miinchenu prof. Hugo Junkers, in sicer baš na svoj 76. rojstni dan. Pokojni se je proslavil kot konstruktor letal in izumitelj kovinastega letala. Bil je ravnatelj Junkersovih tvornic v Dessau. Z njim leže v grob eden najodličnejših tehnikov, teoretik in praktik izrednih sposobnosti. Ze leta 1889 je ustanovil s Hauserjem v Dessau strokovni laboratorij in preiakuše-valni zavod za motorje na plin. Nekaj let pozneje je sestavil kalorimeter. V začetku vojne je spoznal pomen kovine za aereplone in leta 1915 je izdelal prvo letalo iz kovine, ki so ga začeli pozneje izdelovati v serijah. Posebno so pa zasloveli Junkersovi izumi po vojni. Leta 1932 je prišlo njegovo podjetje v denarne težkoče, pa si je kmalu opomoglo. Predlanskim je Junkers odložil vodilno mesto v svojih podjetjih, ostal je pa še vedno in inici-jataven strokovnjak. Med njegova najnovejša dela spada izpopolnitev motorja na težko olje, ki se rabi zdaj v letalstvu. Na vseh poljih, kjer se je udej-stvoval, zlasti pa v letalstvu, je bil Junkers močna individua inost, pa tudi na mnogih inozemskih konstrukcijah se pozna vpliv njegovih idej. Žrtve snežnih viharjev Tudi v Krkonoših so divjali v soboto in nedeljo silni snežni viharji, na grebenih pravi orkani, tako da je bilo smučanje izključeno. Smučarji so morali ostati v hotelih in kočah. Sn?5ni meteži so nagromadili taiko velike snežne zamete, da je bila vsaka orijentacija izključena. V dolinah je bilo pa razmeroma toplo, tako da je sneg kopnel. Zato ni čuda, da se je utrgalo mnogo plazov. V Krkonoših sta se pripetili dve težki nesreči, ki sta zahtevali štiri človeške žrtve. Pripetilo se je pa tudi več manjših nesreč in več smučarjev pogrešajo. V soboto zvečer sta prišla na Mar-tinovko major Jan Pazdirek in štabni kapitan Josip Prikrvl, oba profesorja na pehotni strelski šoli v Mi lovi ca h. Hotela sta prenočiti v koči, ki je bila pa nabito polna. Telefonirala sta v drugo kočo, ki ni bila tako zasedena. Zato sta sklenila napotiti se tja. Bilo je pa že pozno ponoči in snežni vihar je divjal na vso moč. Svarili so ju perd nevarno potjo, toda zaman. Iz druge koče so jima poslali naproti dva v od ni k a na smučeh. Sredi poti sta vodnika čakala in končno sta se vrnila v kočo, od koder so znova telefonirali na Martinovko, če sta častnika res zapustila kočo. Ko so jima to potrdili, so poslali iz druge koče rešilno ekspedicijo, ki pa pogrešanih smučarjev ni mogla najti. Takoj so organizirali večjo ekspedicijo, pa tudi ta se je vrnila brez uspeha. Pogrešana smučarja so iskali v nedeljo in ponedeljek ves dan, pa ju niso mogli najti. Najbrž ju je zajel snežni vihar, da sta strmoglavila v prepad. V soboto se je pripetila težka nesreča tudi v Modrem dolu. Tu je zajel plaz tri turiste, zasebnega uradnika Renner-ja, njegovo 15 letno hčerko in njeno prijateljico, 20 letno Berto Mrazkovo. Zasutim smučarjem so prihiteli na pomoč drugi smučarji in po dolgem prizadevanju so jih odkopali. Toda Renner in Mrazkova sta bila že mrtva. Renner-jeva hčerka pa težko ranjena. Iz Bad Tolza na Bavarskem pa poročajo, da je silen vihar v nedeljo odnesel kočo nad Lenggriesom dobrih 100 m v dolino. Stene so se porušile in pokopal«3 pod seboj 8 smučarjev, ki so v koči prenočevali. Smučarji so se sicer rešili izpod razvalin, toda bosi v samem perilu so morali nastopiti pot proti Lenggrie-su. Spotoma sta dva zmrznila, drugi so pa dosegli cilj vsi izčrpani in prezebli, da so jih morali takoj odpel in ti v bolnico. Iz Kamnika — čuvajmo nate morje! V sredo zve čer bo v čitalnici zanimivo akioptlčno predavanje o morju, Splitu in okolici. Predaval bo predsednik Čitalnice g. dr. Konrad Janež tč. V Kamniku bo v kratkem ustanovni občni zbor Jadranske straž«5, zato bo predavanje prav dobrodošlo. — Krožek prijateljev Francije priredi drevi ob 20. v krožkov! sobi skioptično predavanje o Versaillesn. Predavala bo inž. arh. gdč. Dušana santlova, ki Je 2 leti Študirala v Parizu, številne skioptične slike nam bodo prikazale lepote in zanlmi vo&tl znanega kraljevskega dvorca, kjer je bila sklenjena versajska mirovna pogodba. Predavanje bo zanimivo tudi za one, ki ne obvladajo francoščine. Vstopni -ne ni. — Požrtvovalnost naših podeželskih gasilcev zasluži javno priznanje Ln zahvalo. Ko je pred kratkim gorelo v tovarni n« Duplici, so se posebno izkazali gasilci iz Duplice in is Homca. S priznanjem so pozneje vsi poudarjali slasti veliko prevdar-nost, s katero so razmestill biizgalne in ce.i. Rrizgalne so postavili daleč v stran, cevi pa napeljali okrog poslopja, tako ds bi ne bik) treba prekiniti dela niti tedaj, če bi se vnelo glavno poslopje. V času, kr je bila sa usodo tovarne dragocena vsaka sekunda, je bilo izvršeno vse v tako vzor nem redu in s tako naglico, da moram* res občudovat* izvežbanost in disciplino naših podeželskih gasilskih društev. Dva dni kasneje je spet gorelo v Stranjah. Ko je n darilo t zvoniku plat vrona, je nekdo iz radovednosti gledal na uro. N! se prete klo polnih 8 minut od časa, ko je udarilo plat zvona, pa so že brizgaM iz oevl curki vode v osrenj. Tako hitro so se zbrali t ponočni ari stranjski gasilci in prihiteli na kraj požara. Vsa čast jim' Iz Novega mesta — Brutalnost dveh kroinjarjev. Pred dnevi sta prišla v vas Hruševec dva kros njarja, ki sta po okolici razpečavala nogavice in razne druge volnene izdelka Ce« nedeljo sta se zadrževala pri Lavriče vi nisi, kjer sta imela spravljena tudi por na kovčega % blagom. Popoldne sta odšli domači hčerki Alojzija in Milka v Vavtn vas. Ko sta se vračali proti domu, sta naleteli pri Medi oevl gostilni v Straži na svojega soseda in prijatelja 261etnega po* sina Mrvarja Franca, M ju je povabil v gostilno. Tu se Je vršila mala zabava s harmoniko, kjer se je pilo in plesalo. V veseli družbi sta se kmalu znašla tudi obn krošnjarja Kmalu po svojem prihodu sta zaradi deklet nahrulila Mrvarja, kar pa zaenkrat nd Imelo hujših posledic. Pozno zvečer, ko je družba dospela domov v Hruševec, pa je bil storjen zločin, ki ga aJbOe ni pričakoval. Bilo je okrog 23. ure, ko s«> je Mrvar odpravljal k počitku, se preden je legel, pa je odšel na stranišče. Na povratku v hišo sta pa iznenada napadla oba krošnjarja z dolgimi noži ln mu prizadejala poleg manjših se 7 večjih težkih ran. Ves ob Lit s krvjo je imel Mrvar še toliko moči, da je prispel v hišo, kjer se je zgrudil. Domači so nesrečneža za silo obv*> zali, nakar so ga prepelall v bolnico. — Dva žalostna dogodka. V Mihovec obema št. Jernej, je odšel na svečnico 20-letnl pos. sin Zalokar Alojzij iz Bele Cerkve. Ko je nameraval zapustiti vas, so ga napadla domači fantje. S koli pobit je ne srečnež obležal z razbito glavo. V bolnlri. kamor je bil poškodovanec pripeljan, so ugotovili, da Ima fant počeno lobanjo. Za Zalokarja, ki leži že dva dni v globoki nezavesti, ni nobenega izgleda, da bi okrr> val. SJičen poboj se je pripetil v Srednjem grčevju, kjer so fantje v nedeljo pretepli 311etnega pos. sina Rajerja Franceta iz ždinje vasi. Tudi on ima počeno lobanjo. Bil pa je še toliko pri moči, da je prišel ?nm v bolnico. \z Kranja — Sokol »poroča starejšim članoiu, d* so izbrali bratje na zadnjem sestanku za telovadbo sredo od 19. — 20. ure. Prva telovadna ura bo torej jutri ob 19. uri m va bimo starejše brate, naj se pridružijo k le pi četi. Zdravo. V šoli. Učitelj: Mihec, imenuj nam sesalca. Mihec^ Bolha. Urejuje Josi« Zupančič, — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za opravo in inseratni del Usta Oton Chrtstot. — Vsi v LJubljani.