Naročnina mesečno 25 Oin, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7*563, Zagreb štv. 39.011, Prnga-Duna j 24.797
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
U p r « v a: Kopitur-jeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050
H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponaeljka in dneva po prazniku
Volitve v Nemčiji
Vse stoji pod presenetljivim utisom izida nemških volitev, ki ga tudi najboljši poznavalci nemških razmer niso mogli predvideti. Prva značilnost nedeljskih nemških volitev ije silen porast ekstremnih elementov, predvsem narodnih socialistov in komunistov. Narodni socialisti s svojimi šest in pol milijona glasovi predstavljajo drugo največjo stranko v državi. To je stranka nemškega fašizma, ki je prolii parlamentu in proti ustavi, 'ki zahteva, da se revidirajo mirovne pogodbe in takoj ufitavijo reparaoijska plačila zaveznikom. A. Hitler, ki jih vodi, je bil vedno proti politiki miru dn sporazumevanja, ki >o je vodil pokojni Strese-mann in sedaj Curtius. Ta stranka političnih umorov in atentatov, ki v zunanji in notranji politiki kliče po močni oboroženi roki je zbrala ua svojo lieto skoraj petino vseh oddanih glasov, kar priča, kako neustaljen in notranje zrevolucijoniran je notranji položaj v Nemčiji. V Hitlerjeti stranki je z vso silo butnil na dan tisti nemški nacijonalizem, <ki je prenasicen revanznih stremljenj in ki odreka veljavnost zapadnih, zlasti pa vzhodnih mej povojne Nemčije. Zato je razumljivo, da je izid nemških volitev posebno nemilo odjeknil v Franciji, kjer se še dosedaj v nacionalističnem časopisju ni poleglo obžalovanje, da je Francija predčasno izpraznila Porenje in dala lako iz rok zadnio možnost, da vpliva tudi na notranjo nemško politiko. Porast nemškega nacionalizma bo vzbudilo v Franciji novo nezaupanje do Nemčije in ni izključeno, da bo to stalo Brianda glavo, katerega utegnejo prisilili, da bo začasno vsaj prepustil zunanje politično krmilo bolj trdnim rokam.
Komunisti so pridobili čez milijon novih glasov in se s svojimi 76 mandati plasirali na tre!.:e mesto med političnimi strankami. Moskva dela vztrajno in po načrtu. Že od nekdaj je Nemčija od boljševikov predestilirana za prvi bodoči .sovjetski eksperiment v Evropi. Boljševiki se dobro zavedajo; da bodo uspeli v Evropi le tedaj, ako bodo uspeli v Nemčiji. Zelo težke gospodarske prilike v .povojni Nemčiji so ket nalašč voda na sovjetski mlin. V Nemčiji raste bolj in bolj brez-poselaest in že se oujejo glasovi, da utegne po zimi doseči gorostasno število 4 milijonov. Državni b ud že t ne bo zmogel tolikšne preobremenitve. da bi vse podpiral. — Kaj potem? Vsak sestradan človek je revolucijonar. Ljudje, ki so v nedeljo v Nemčiji glasovali za komunistično stranko, .še približno niso vsi- komunisti. To j? protest mase proti obstoječemu stannu, upor proti razmeram, iz katerih iščejo izhoda magari z revolucijo. Seveda se ne sme prezreti, da je tolikšen porast komunističnih glasov mnogo plod skrajno hujskajoče agitacije od sovjetov plačanih agentov. Saj ima Nemčija najbolj razvito socialno zakonodajo na svetu. Zato bo položaj vsake vlade in naj bo katerakoli, skrajno kočljiv in težaven, ker ne bo imela nobene zadovoljive možnosti, da zadosti izradikaliziranim masam in jih s čutom odgovornosti za skupnost j>otegne k sodelovanju.
Stranka, ki je poleg nemških nacionalcev ^Hug-enbejga) nai;več izgub utrpela, so socialisti. Čeprav predstavlja socialna demokracija se vedno najmočnejšo stranko Nemčije, lahko zadnjo volilno nedeljo vknjiži za svoj frni dan, kajti izguba poldrugega milijona glasov ni le trenuten pojav v socialni demokraciji, ampak pomeni neprimerno več: socialna demokracija v Nemčiji je pričela propadati, kakor so se od Hugenberga odločile skrajne nacionalistične »trnje in prešle k Hitlerju, podobno je tudi nemški proletarijat pričel zapuščati socialiste in se pridružil deloma komunistom, deloma centrum u. Socialna demokracija je po vojni od volitev do volitev rastla in pri zadnjih volitvah dosegla skoraj 10 milijonov glasov. Toda že dolgo je bila proti voditeljem v lastnih vrstah velika nevolja radi njihove neznačajne politike. Socialisti so bili med delavnimi masami vedno glasni z radikalnimi gesli, čeprav jih je razvoj dogodkov večkrat potisnil na vodstvo države, kjer so imeli radi svo'e številnosti veliko moč in veliko odločitev. A ravno v tej vodilni poziciji so morali večkrat pristopati k odločitvam, ki jih jim je narekovalo resnično življenje. Morali so uvideti, da socialističen paradiž, kakor ga oni obljubljajo delavstvu, pač ni mogoč — a niso imeli poguma ne poštenosti, da svojemu volilstvu to ludi povedo. Razven tega so bežali pred odgovornosti;©, kjer so le mogli in za vse neprijetnosti, ki jih ima vladna politika, prepuščali odgovornost najrajši centrumu, da so tem lažje za hrbtom po njem udrihali. Značilno je, kako so se letošnjo pomlad, ko so slutili bližnje volitve umaknili iz vlade in prešli v opoz.ldio, da pripravijo teren in volilne šlagerje za volitve. Pa ni nič pomagalo. Socialistična nemožatost, ko za svoja dela in svojo politiko niso marali nositi odgovornosti, jim je med volilstvom vzela simpatije. Njihova izguba je tem obfutnejSa, ker je bila na splošno volilna udeležba z« kakih 10% veu a kot pri zadnjih volitvah.
Edina stranka, ki je šla v volilni boj brez volilnega gesla je bil katoliški centrum. Bil ,|e do zadnjega v vladi, vzel je nase odgovornost za Youngov načrt in breme vseh tistih neprijetnosti, ki jih mora vsaka vlada nalagati državljanom. Sli «o v volilni boj sklicevale se edinole na svoje polit eno delo za državo in z odkrito in jasno parolo, da se narod no sme braniti odgovornosti na državni politiki. Kako visoko imajo katoličani politično Izšolane svoje volilce, sc vidi iz volilnih rezultatov. Stranka ne le da ni nič utrpela na glasovih, ampak je skupno 7, bavarsko ljudsko stranko celo porasla za cel milijon glasov. To je izredno velik uspeh, ki priča, da je centrum povojno struar-stvo, ki se je pojavilo v njegovih vrstah že prebolel in da Centrumaši zopet enotno in složno nastopajo. Centrum zavzema danes tako r. mirijo
Presenetljiv izid nemških volitev
Zmagovit napredek katoliškega centruma — Veliko nazadovanje socialistov
Porast fašizma in komunizma
Volivni rezultati
Berlin, 15. sepl. Po dosedanjih uradnih vo livnili izidih je pri včerajšnjih volitvah glasovalo izmed 42.8 milj. vol. upravičencev 34,943.160 volivcev, med tem, ko je 1928 bilo oddanih le 30 milijonov 728.381 glasov Od teh so dobili:
Socialdemokrat je 8,536.016 (1928 9,951.059) 142 mandatov (1928 153).
Nemški nacionalci 2.458.497 (4,380.029) 41 mandatov (73).
Kal. centrum 4,550.000 (3,711.141) 76 mandatov (62).
Komunisti 4,600.000 (3,263.354 ) 77 mand. (54).
Nemška ljudska stranka 2.050.000 (2,678.207) 33 mandatov (45).
Drž. stranka (demokrati) 1.322.608 (1,504148 20 mandatov (25).
Gospodarska stranka 1,352.000 (1,395.684) '23 mandatov (23).
Bavarska ljud. stranka (katoličani) 1,103.000 (945,304) 19 mandatov (16).
Narodni socialisti 6,275.000 (809.771) 106 mandatov (12).
Lanvolk 18 mandatov (13).
Konservativna ljud. stranka 2 mandata (0).
• Nemška kmetska stranka 6 mandatov (8).
Landbund 3 mandate (3).
Uajioverci 5 mandatov (4).
Evangeljska lista 14 mandatov (0).
Potemtakem bo štel novi nemški državni zbor 573 poslancev, med lem ko jih je stari imel le 491.
Na podlagi teh izidov so nemški nacionalci in protestantska nemška ljudska stranka izgubili po 40% svojega volivslva. Nova državna stranka je v primeri s prejšnjimi demokrati izgubila 12% volivcev.
Od vladnih slrank sla napredovali le dve stranki: Katoliška bavarska ljudska stranka i v Katoliški centrum. Prva je pridobila 4 mandate, druga 14.
Socialdemokrate so izgubili 9 mandatov, 9% svojega dosedanjega posestnega stanja. Zalo pa so komunisti pridobili 22 mandl ter narasUi za 40%.
Narodni, socialisti so pridobili 95 mandatov ler so se tedaj podevetorili.
Posebno slabo so izšli konservativci, ki so se odcepili od nemških nacionalcev. Med tem, ko sta se Landvclk in Kršč. soc. Volksdienst dobro držali. Govori se, da se nameravajo Landvolk, Hanove-ranci. Konservativci in pet Landbund o vcev združiti v eno samo stranko, ki bo štela '27 poslancev. Tej skupini se bo morda pridružil tudi Krščansko socialni Volksdienst.
Da je nova državna stranka v primeri z demokratsko stranko tako nazadovala, je pripisovati odcepitvi levičarsko orientiranih demokratskih volivcev.
Skupno število volivcev je /.raztlo za 10%.
Siten porast narodnih socialistov
Narodni socialisti so naraščali kakor plaz. če tudi innogokje na škodo nemških nacionalcev. Narodno socialistični glasovi so se v Breslavi in Lii-beku podvanajstorili, V Hannovru poejiajsiorili, v Dresdenu podevetorili, ravno tako v Mannheimu, Altoni in llalle, v Konigsborgu in Flonsburgu po-sedmorili, v Frankfurlu počvetorili, innogokje so dosegli celo dvajsetkrat in še več glasov kakor leta 1928. Značilno pa je, da se v svoji doseidanji glavni trdnjavi v Monakovem proti vsemu pričakovanju niso več kakor podvojili. Izvoljeni so vsi narcdnosocialistični voditelji. Le Adolf Hlttler, ker je Avstrijec in ne nemški državljan, ne bo sedel v nemškem državnem zboru. Narodno socialistično volivstvo je vodil luringiški minister dr. Frick.
Posebno hudo je prizadota nemška ljudska stranka, ki je s Stressemannoni izgubila edino osebnost, ki je imeli vpliv na volivce
Državna stranka je imela vkljub nazadovanju v primeri s prejšnjo demokratsko uspehe v Dresdenu. Flensburgu in LUbecku.
V Karlsruhe, kjer »ta državna stranka in nemška ljudska stranka postavili skupno listo, sta obe kljub temu izgubili eno četrtino svojih dosedanjih glasov. Sploh je glavni znak teh volitev močna izguba liberalizma.
Kaj bo z novim državnim zborom
Edino možna vlada sredine in socialistov
Po presenetljivem rezultatu državnozborskih volitev je veliko vprašanje, ali bo novi državni zbor s 573 poslanci delazmožen, ker 183 poslancev komunistov in narodnih socialistov negira parlament in ustavo. Nemški državni zbor iz leta 1924, katerega primerjamo z današnjim in ki je bil izvoljen pod prvimi utisi nemške deflacijske krize, je imel med 472 poslanci 62 komunistov in 32 narodnih socialistov. pa se je prav kmalu izkazal kot delane-zmožen, tako. da so sc morale meseca decembra istega leta ponoviti volitve, katere so ublažile radi-kalizem, komunisti pa so se vrnili v takratni novi parlament samo s tremi četrtinami, narodni socialisti pa z manj kot polovico prejšnjih mandatov. Sedaj pa se ic parlamentarna podlaga Briinin-govega kabineta, ki je bil itak vlada manjšine, precej skrčila. Večina novega državnega zbora znaša 287 glasov. Dosedanje vladne stranke razpolagajo samo z 206 glasovi. Možnosti, da se večina raz-širi na desno stran. ni. Ce bi z vlado sodelovali nemški nacionalci pod Hugenbergom, bi se spravila skupaj samo manjšina 247 glasov. Zdi se pa izključeno, da bi se mogla začeti pogajanja z narodnimi socialisti. Ce bi se vladni blok razširil na levo s pritegnitvijo socialnih demokratov, bi se s tem dosegla večina 349 glasov. Zmerne desne skupine sedanjega vladnega bloka, to je ljudska stranka, kršč. socialisti, konservativci itd. pa bi se take kombinacije gotovo ne udeležili, če ti odpadejo, bi se večina zmanjšala na 307 glasov, če pa bi se go: spodarska stranka in nemška ljudska stranka tudi
izločili, bi pa iz večine nastala manjšina 281 glasov. Weimarska koalicija pa bi razpolagala sploh samo z 258 glasovi.
V	vladnih krogih se zdi. da zaenkrat nc mislijo na preosnovo Briinningovega kabineta. Sodi se. da misli Brtinningov kabinet na to, da bi ostal na mestu kot vlada manjšin, obenem pa se skušal nasloniti na socialno demokracijo in iskati, pri njej jx>dpore od slučaja do slučaja. Vlada upa, da bo socialna demokracija po sedanjih rezultatih pokazala večjo voljo, jo podpirati, ker jc treba zagotoviti nemško zunanjo politiko in resno obnovo države. Toda v vladnih krogih smatrajo kot edini izhod iz tega položaja prostovoljno omejitev parlamentarnega dela na minimum potom dogovora med vladnimi strankami. To bi se lahko zgodilo s kratkimi pooblastilnimi zakoni, ki bi se morali od »lučaja do slučaja skleniti za vsako posamezno materijo, ker dve tretinske večine, ki bi bila potrebna za izpremembo ustave, v 'tem parlamentu ni več mogoče sestaviti. Ce bi bila vlada s socialnimi demokrati mogoča, bo morda mogoče parlamentarno sodelovanje s skupnim interfrakcionalnim odborom meščanske sredine in socialnih demokratov, pri čemer bi se možnost radikalnih motitev omejila z utesnitvijo zakonodaje.
V	bančnih in borznih krogih sc smatra izid volitev za najtežji iaktor negotovosti. Ze pri prvih utisih sc je pokazala na borzi tendenca po razbremenitvi, ki so jo poživljali domači in inozemski prodajni nalogi. s
Pravec
zunanje politike se ne spremeni
Dunaj, 15. sept. as. Ženevskemu posebnemu poročevalcu »Ncue Freie Presse« je izjavil nn vprašanje francoski zun. minister Briand. da se. v ženevi noče podrobno izjaviti o izidu nemških volitev, da pa trdno upa, da ho tudi po teh volitvah mogoče nadaljevati politiko sprave, Henderson jc odklonil izjavo, dočim je neki vodilni član nemške delegacije izjavil, dn je hila to volitev v znaku gospodarske krize in velike politične neugodnosti. Vendar bosta, kakor dosedaj. stali dve tretjini državnega zbora za tako zunanjo politiko, ki odklanja pustolovščine in hoče nadaljevati sporazum. To je isto politika, ki odklanja igro z diktaturo.
Kancler pri Hindenburgu
Berlin, 15. sept as. Danes dopoldne je državni kancler Briining poročal državnemu predsedniku Hindenburgu o rezultatu volitev in političnih posledicah. .Med predsednikom republike in državnim kanclerjem vlada soglasje, da odstop Briiningovc vlade ne pride v poštev, temveč hoče vlada najbrže oktobra stopiti pred novi parlament in zahtevati brez pre-osnove vlade večino za gospodarski in finančni reformni program. Medtem pa sc bodo ncofici-
t nemškem političnem življenju, da brez njega nobena delovna vlada ne ho mogoča.
Popolnoma pa je skrahirala takozvana državna stranka, kakor je bilo tudi pričakovati. Demokrati, ki so se z nijo identificirali so sami sebe politično likvidirati. Čisto naravno. Stranka, ki nI izrasla organično iz naroda, ampak je zamisel nekakšnih politikov, ki bi jo hoteli narodu dekritirati je nesmisel in ne more najti nikdar cdmcvn med norodom.
Politični položaj Nemčije po nedeljskih volitvah je zelo težaven in nejasen, že radi tega. ker bo v novem parlamentu 183 poslancev (nar. socialisti in komunisti), ki zanikajo ustavo in parlamentarizem. Vsaka kombinacija je sedin: še prezgodnja, a politična jnvnosl zato nič manj z zanimanjem pričakuje r.zvoj nadaljnlli dogodkov.
jclno in predvsem pač z voditelji socijalnih demokratov vršila pogajanja, najbrže o sodelovanju od slučaja do slučaja. V vladnih krogih se naglasa, da obstoja zn dosedanjo linijo zunanje politke slej ko prej velika večina, ker je socijalne demokrate v zunanji politiki prištevati k bloku dosedanjih strank. Od te skupnosti zunanjc-političnih vidikov se bodo našle tudi možnosti za pogajanja glede notranje politike.
Vodilni politiki izvoljeni
Berlin. 15. sept. as. Vsi ministri Briinin-govega kabineta so zopet izvoljeni, razen tega pa tudi Gucrard, katerega centrum ni več kandidiral.' Minister za zasedene kraje Trcviraitus reprezentira samo strankico petih mož. Konservativna ljudska stranka, ki jc bila ustanovljena po ločitvi od Ilugcnberga. jc pripeljalo v državni zbor zopet tudi grofa Westarpa. Drž. fin. minister Dietrich jo bil izvoljen med voditelji državne stranke. Med |>oslanei, ki stopajo v državni zbor nn novo. je predvsem omeniti bivšega šefa vojnega vodstva gen. von Secckta in generalnega direktorja nem*ke nar. banki* dr. vo-n Straussn. ki sta bila oba izvoljena na listi nemške ljudske stranke. Zopet jc izvoljen tudi knez Ilerbert Bis-marck, ki je pripadal jirc<Dadn jcinu parlamenti). Med socijalnimi demokrati so zopet izvoljeni vsi stari vodilni možje, tako pruski minist. predsednik Braun, bivši minister Severing, dr Hilferding, Schcido-mann in Wisscl. Tudi voditelj stranko \Vels in predsednik državnega zborn Lobc sta zopet izvoljena.
Odmev v Avstriji
Dunaj, 15. sept. as. Rezultat nemških volitev v Avstriji, k jer bodo prihodnjo spomlad mescca muren tudi imeli volitve \ narodni sset pričakovali / noj vrč jo napetostjo. Uspeh narodnih sooialistov sc smatra \ Avstriji zato z« posebno neprijeten, ker jc novi vrhovni voditelj knez Starheinbcrg, kakor sc sedaj nedvomno ugotinlja, šr seda i v tesnili /vc/ah s 'littVrjcin, pri čegar puču je svoječusito sodc-lo\ (ll.
Komentarji inozemstva
Pariz, 15. sept. as. Listi naglašajo v zelo stvarnih komentarjih, da izid nemških volitev daleč presega najhujšo bojazen. Porazni utis ogromnega Hittlerjevega uspeha daje francoski kritiki samo eno tolažbo, da je obdržal svojo' pozicijo centrum in deloma soc. demokracija. Pet i t Parisiert« upa radi tega, da bo kljub občutnim izgubam meščanskih srednjih strank šc vedno prišla kot zadnja možnost sestave velike koalicije v novem nemške«« državnem zboru. Nad vse močni poras' ekstremnih kril na levi in desni strani izredno moti a^moslero za mirno zunanjo politiko. »Journal« piše, da :e stranka revolucije (nar. socialisti), nereda, pletenja, državnih udarov, umora in državljanske vo:ne zastrupila s svojo propagando nemški narod. V masah so včeraj volivci glasovali proti republiki, proti politiki miru, proti Strescinannu. Levičarski listi pričakujejo, da se bo sestavila koalicija, katero posebno zahteva »Quotidien« kljub vsem nav> :t-stvom med centriunom in socialno demokracijo.
Iioildon, 15 sept. ,is. — \n;ric-ki listi nc objavljajo nobenih komentarjev o vnlitv.li, njihovi berlinski dopisniki razpravi ja jo o možnih posledicah volitr\ in samo z dcbelilni črkami so |x>udarjii zmaga fašistov.
Varšava. 15. septembra, .is — Izid nem-skih volitev je posebno zadovoljil Nemcem nasprotne .poljske nacionalisti*, ker pričakujejo od tega novo okrepitev svoje pozicijo. \ zunanje političnem pogledu računajo s tem. d.i bo Nemčija oslabljena rudi porastu ekstrcnm.Mi desnih in levili strank radi verjetnosti, du bodo nastali ivadaljni hudi notronjc-politioni boji in da Ijo-do nastale šc večje, težave za sestavo parlamentarni* vlade.
New-York. 15 sept. as. — Presenetljivo zmago narodnih socialistov označujejo ameriški listi kot senzacijo prvo vrste. Zaenkrat še nc objavljajo nobenih komentarjev Hittlerjcve zahteve opisujejo kot zahteve po razveljavi je-nju versaillcske mirovne pogodbe, nacionalizacijo trnstov in ustanovitev narodne armade, vendar pa že napovedujejo berlinski dopisniki listov, dn Hittler pnč ne ho dobil nobene prilike. uresničiti tn j>rogrnm. temveč dn bo najbrže dosedanjo koalicija ra/.širiena s socijalnimi demokrati, vodila vlado dnlje.
Pelctjrinetti pri papežu
Rim, 15. sept. p. 1'apež je sprejel v zasebni avdienci apostolskega nuncija dr. Ilerni. Pelegri-nettija. ki se je dalje časa zadržal pri njem.
Napovedani obiski na Duncjji*
Dunaj. 15. sept. as. Dr. Sc.hcber, ki se je včeraj iz Ženeve vrnil na Dunaj, je sporočil, da so zn prihodnji najbližji čas nnpovedali svoj obisk Dunaju nemški zunanji minister dr. Curtius, italijanski zunanji minister Grandi in madjarski ministrski predsednik grof Bethlen. On sam pa je sprejel vabilo v Prago in Varšavo. Ti obiski in (Kilovanja so v zvezi z gospodarskim načrtom, katerega je omenil dr. Schobcr v svojem govoru v ženevi kot prvi nastop za bodočo gospodarsko Panevropo.
Nove smrtne obsodbe
Pariz. 15. sept. V A. List »Izvesti ja« priob-tujejo poročilo GPU-j« o tem, da je bilo šest oseb iu sicer Valtrev, Atimov, Sokolski. Djor-djevani, Cngunov in l\ ozinote-in ionski obtoženih protirevollicijonnrnc propagande in špekulacijo. Navedeni so bili zato obsojeni na smrt. Smrtna kazen jo bilo brez odlašanja izvršeno.
Albrecht izstopi iz hat. Cerkve
Budimpešta, 15. sept. as. Regeli Ujsag, po ruča, da sc je nadvojvoda Albrecht, ko je uvidel težki,če, da rimsko katoliška Cerkev ne bo pristala na razveljavi jen je zakona, odločil prestopiti v staro katoliško cerkev, dn ho s tem omogočil ludi cerkveno poroko z gospo Kudnay
Pilsudski v boju z opozicijo
Dno tt. t. in. jo svet presenetila vest, da so bili prcj&tiji vefe.r iai preko noči aretirani glavni opozieioji.ilni voditelji poljskega sejma. V celoti je dal Pilsudski zapreti kakih 1(i bivših poslancev, med katerimi se nahaja Huli NVitoš, voditelj močne kmetskc .-.traiike in pa Liberoiann. voditelj poljskih socialistov, izredno bogat jud, čigar premoženje se eeui — kakor njegovega francoskega so-druga Limona BI uma — na vej deset milijonov. Vse aretirance so spravili skupno v trdnjavo Brest litovsk, kjer čakajo uadaljue usode.
7-akaj je Pilsudski na tak način nastopil proti opozk-.iji? Ofieielna vlailna izjava navaja, da so se nekateri od bivših poslancev pregrešili zoper rsz-ii* postavna določila in zakrivili eelo navadne ločina. Vendar hi se o vsoh acetirancih kaj ;>odob-ncga ne moglo trditi. Travi vzroki aretacije so politični.
Koncem junija se ;ie vršita v Kvnkovvi velika
protirežimska manifestacija vseh opozicionaJivih strank, na kateri so jnvleg kmetskih zasiopnikhV imeli glavno besedo socialisti. Ob tisti priliki se je govorilo nelo ostro proti vladi in Pilsudskemu. Po mestu so korakale dolge povorke kmetov in delavcev pod i\iečinii zastavami in nudili prav revolucionarno sliko. Nazadnje so bile sprejete jako ostro resolucije. ki jih .ie p« vlad* raplenila. ker se v ■njih državni predsednik Moscicki imenuje kreatura Pifcnidskega. Kmalu nato pa je hil parlament raz-pušcen in Pilsudski je razpisal nove volitve, ki naj bi se vršilo sredi novembra. Pcslanska imuniteta je z razpusiom sejma prenehala in i »■ko jo Pik-udski lahko dvignil katoliški postopek proti svojim nasprotnikom.
Verjetno pa je, da bomo do srede uovemtbra. ko se ivrše volitve, slišala iz Poljske šc druge reči Predvsem je gotovo, da • bo Pilsudski skušal spremenili ustave in omejiti široko moč. sejma, ki «o danes po ustavi ima. Poljski sejni je leta 1921. sprejel zelo demokratično ustavo, po kateri je večino odločilnih pravic sebi pridržal, — nekako tako kakor francoski parlament leva 1871. Francozi so <«e to tej bali. da se ne pojavi kak novi Nupoieon in jim uniči demokracijo, Poljaki pa so se bali PW-sndskega. najpopularnejšega moža moderne Poljake in dvakratnega rešitelja domovine (proti Noni-«mii iu Rusom), da ne poslane predsednik in ne dobi preveč moč'! v roke.
S takim sejmom Pilsudski ni bi; zadovoljen in je ponovno pokazal svoje zaničevanje ««j>rmn poljskemu parlamentarizmu, ki res ni mogel služiti v T.eied. Vladal je velik nered. strankarski boji »o postajali vedno ostrejši, narod pa je zaman čakal na učinkovite zakone, ki bi pomogli h konsolidaciji mlade republike. Sstranke so si med seboj ofitalo goros',asne korupcije posle, kar »i bilo vse: brez podlage.
Ena prvih stvari, ki jih bo Pilsudski napravil. bo sprememba ustave, kar ie že tudi napovedal. išrimu t>o vr.fl del moči. ki jo je imel dosedaj. okropljeu pa bo položaj državnega predsednika.
Verjetno, da bo Pil s (Kis ki tudi sic>er o<tto?itao posegel v državno politiko. Mnogo jih je v Poljski, ki bi ne biti nasprotni negovi diktaturi. 7.unanji polit i Sni položaj Poljske je namreč tak, da kliče po močni roki, ki bo vse pozitivne sile naroda zbrala v enotno falango proti nemškim preteozi-jam po poljskem koridoru, ki jih je nemški minister Tre vi ran us tako prostodušno izpovedal in ki bo silne 7-aklade poljske zemlje umel pametno gospodarsko izrabiii, da se dvigne gmotni položaj naroda. Zunanji politični poJotaj poljske republike je izredno težaven, ker je Poljska lagotdena med dvema or,i;<škima velesilama, kalerjh nobena ji nt prijateljica. Poleg tega ima v notranjosti tamolsn problem ukrajinske narodne manjšine, ka gs bo tudi treba na nek način rešili in Ukrajince zadovoljiti. Srčno je želeti, da bi visoki čut p»triotiazna in ljubezna do domovine, ki tako nzredno odlikuje Poljake, vdihnil njihovim najboljšim možem pota in sredstva, da očuvnjo svojo drago odkupljeno evobodno domovino vseh težjih pretres]'jajev.
Marinkovič pred DN
Pretiran nacionalizem ustvarja vojne
Ženeva, 13. sept. p. Danes dopoldne ob JO Je bita otvorjen« seja Društva narodov. Prvi govornik je bil naš zunanji minister dr. Marinkovič.
Ženeva. 15. sept as. seja Društvu narodov sta gu volila danes jugoslovanska zuu. min. dr. Marinkovič in grški delegat Politis zu evropsko unijo v smislu francoskega predlogu in a ukviiju Drnšlv« narodov. pri cciiicr jc Polili* posibno pohdnrjlil, da l»i morale' ob združitvi. ropu upoštevati nc .samo gosjiodai ska, temveč tudi .politična in predvsem socijalna vprašanju nastanka ali nenastiinka /dru/ene K v rope. Dr. Marinkovič je, kakor je že bilo razvidno r/. jugoslovanskega odgovora na francoski neuMMiKhtM. najčistejše ud vseh dosedanjih govornikov ra stopal mnenje francoskega prcdlbgn' in predlagal. <ln se prKlltVzi evropsko vprašanje neposredno studijskemu odboru, ki naj ga imenuje -Svet Društva Narodov, ne di bi se o njeni prej razpravljalo v sest! komisiji Društvu Narodov. Ra/.eii tega jo danes popoldne govoril Še japonski' delegat Maciwloi.ru zu razorožitev in avstralski delegat Bronnan /a razorožite« na uiorjii.
Dr. Marinkovič io v svojem govoru naj-oroj govoril o Briandovom načrtu ev rop. uni je kjer jo pomluril. ,1« so vsi od govori nn ra.z-|\islano s(>. ni< nico zelo povoljni. Odločnih pro-iivnikov to ideje ni. Prolivno mišljenje jc edino z ozirom na izvedbo leg« načrta. C,lode
vprašanja<razorožev«Mija, je rekel dr. Marinko- . vii, da so'se vršilo vojne pred puSkami in lopo«! in zato samo PMovOfkevanjc ne eadoštuje, tla so obrani svetovni mir, Vojnu se more popolnoma izključiti sum o* tedaj, če se revidirajo pretirani ha~cIoiializ.ini. Na žalost mora m poudariti, du so vsi nacionalizmi pretirani in dn ho novn vojske stra.šnojšn od pretekle. Evropa bo prešla v stanje anarhije Jn haNfarstva. zato vsi evropski narodi pozdravljujo vsako iuici-jativo. ki gre za tem. da se obrani nvir Njegovo mišljenje je, du skupščina odobri idejo organizacije in ustvaritve unije evropskih držav.
Budimpešta. 15. sept. p. Grof Bethlen je končal svoje razgovore v Ženevi, kjer se je sestal t B lian do m, Tlendersonoin, Marinkovičem, Miro-nesetioju. Tihiloscuoni, Maogearuoni 111 člani francoske iu laške delegacije, kakor, ludi z dr. išclui-bTom in nem&kim zunanjim ministrom dr. Ourti-usem. Grof Bethlen se je razgovarjal v glavnem o medjarskeni posojilu iu sodelovanju agrar. držav. V nedeljo zvečer je odpotoval iz Ženeve in je prišel danes zjutraj v Budimpešto, kjer je takoj sklical sejo vlade, po seji j« pa odšel v avdienco k državnemu upravniku Horllivju. Za 20. sept. je sklical konferenco vladnih zastopnikov, nu kateri bo obravnaval vprašanje zunanje in notranje politike Mr.djarske. Pričakuje se. da bo grof Bethlen na tej konferenci podal cbširen ekspoze o svojih iazgo-vorih v ženevi.
Otvoritev nove tobačne tovarne
v Nišu
Sis. t5. *ept. A A. Danes ob i) dopoldne se je začelo slavnostno posvečenje nove tovarne ta tobak v Nišu na Crnom Krstu. Obredu so prisostvovali odposlanec Nj. VcL kralja armailni general Milan .lovanovič, dalje v imenu kraljevske vlnde minister za finance dr. Švrljuga, predsednik upravnega odbora državnih monoj*tlnv Ignac Bajloui. upravnik monopolov inž. Markovič ler člani upravnega odbora snnioMojne uprave državnih monopiv lov. Nato je bil odkril spomenik, ki so gn liostavili uradnikom in nameščencem tvornice, padlim v vojni za osvoboditev in.aedinjenje. Ob 10 dopoldne so jm, prispeli iz Belgrada še mnogi ministri, poslaniki tujih držav in drugi odličniaki. Po posvetitvi tvornice je povzel besedo predsednik upravnega odbora uprave državnih monopolov Ignac Bajloni, ki se jc zahvalil rn pomoč, skazano temu zamisln. v prv i vrsti najvišjemu voditelju našega naroda, ki se /jir nima in trudi za vse koristne uvedbo in vsa dela: nsšemu velikemu jugoslovanskemu kralju Aleksandru 1. Naj gre dalje naša sahvala predsedniku ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generalu Petru Živkoviču, za njim pa vsem članom kraljevske vlade, zlasti finančnemu ministru dr. ftvrljugv. kakor tudi vseni onim, ki so na kakršenkoli način pomagali, da se je to delo končalo.
Govoreč o dohodkih uprave državnih monopolov je g. Bajloni dejal, da znašajo ti dohodki okoli 3 milijarde dinarjev. Največje dohodke prinaša državnim monopolom tobak, in sicer okoli 1.750.000 dinarjev-. Ti dohodki pokrivajo devetkrat anuitete vseh dosedanjih dolgov. Po zakonu o zunaitjen« posojilu ir. let« 1922. "bi mogli pokriti 28krat večje ;.nuitete.
Nato je predsednik Bajloni odkrit spomenik Nj. Ve«, kralju Aleksandru I., ki ga je osobje postavilo za današnjo svečanost v znak velike in I rajne ljubezni in privrženosti do svojega ljubljenega vladarja iz lastne pobude in rz lastnih sredstev.
Na kraju govorA je g. Bajloni vzkliknit: ' Naj živi Nj. \ el. kralj, Nj. Vel. kraljica, Nj. Via. prestolonaslednik Teter in ves kraljevski dom! Vsi prisotni so burno vzklikali Nj. Vel. kralju in Jugoslaviji.
Na govor g. Bajloni ja je odgovoril upravnik I nove tovarne, ki je rekel, da bodo uradniki in uslužbenci tovarne znali dostojno čuvati spomenik in tovarno. Nato so si gostje oglodati tovarno in vse njene prostore ter prirejeno razstavo tobaka.
Ob 13. uri je g. Bajloni priredil gostom svečan banket.
S svečanosti blagoslovitve sta bili poslani pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in predsedniku kraljevske vlade. Pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju sc glasi:.
Nj. yel. kralju Aleksandru I. S svečanosti blagoslovitve nove tobačne tovarne in odkritja divnega Spomenika Vašemu Vel, ki so g* postavili uslužbenci tovarne v znak neizmerne ljubezni iu uda-nosti, samostojna uprava državnih monopolov pošilja svoj prvi pozdrav Vašemu Vel. kličoč z osebjem tovarne, enodušno: >Zivel Nj. Vel. kralj Aleksander 1. in Nj. svetli dom .k — Predsednik upr. odbora Ignac Bajloni.
Brzojavka predsedniku kraljevske vlade se
glasi:
Predsedniku ministrskega sveta, ministru notranjih zadev-, častnemu adjvitantu Nj. Vel. kralja, divizijskemu generalu Petru Živkoviču. Ob priliki blagoslovitve nove tobačne tovarne in odkritja spomenika našemu ljubljenemu vladarju Nj. Vel. kralju Aleksandru 1. Vas prosimo, da kot njegov prvi sodelavec pri velikem delu preporoda izvolite sprejeti od samostojne uprave državnih monopolov in osobja tovarne izraze velike hvaležnosti in globokega spoštovanja. — Predsednik uprave državnih monopolov Ignac Bajloni.
Likvidacija gospodarske poslovalnice državnih železnic
Gibanje poljske opozicije
Varšava, 15. sept. AA. Pat poroča: Ceairutu levice bivšega poljskega parlamenta je imet v toku včerajšnjega dne v mnogih mestih svoje mitinge, ki so večinoma potekli v miru in redu. Tako n. pr. ni prišlo na mitingih v Lvovu, Krakov u, Lodzu, Ka-tovicah in drugod do nikakih demonstracij. Udeležba občinstva na teh mitingih je bila jako slaba V nekaterih mestih so komunisti hoteli izzvati nerede, vendar do njih ni prišlo po zaslugi intervencije policije.
V mestu Tontn je končanem mitingu skupina Udeležencev hotela prirediti manifestacije po ulicah. Policija pa je manifesiante pozvala, naj se mirno razidejo. Ti>ti trenutek je iz vrst nianife-stantov padlo nekaj strelov v smeri proti stražnikom. Toda ranjen ni bil nihče. Policiji se je posrečilo demonstrante razpršili, ne da bi ji bilo treba rabili orožje.
Turki pobijajo Kurde
TiOUilo«. 15. sepl. AA. H enter poroča b. Ankare, da se operacije na gori Ararat vrše s polnim uspehom. Vso uporniške čele so razkropljene in uničene. Usmiljenja zmagovalci niso pokazali. Vojska goni upornike, ki divje beže.
Ostanki Franktinove ekšpedicije
London, 15. sept. Major Burvvash. ki je odkril ostanke Frankliuove ekspedieije, je poslal vladi več relikvij. Pridržal si je pa listine in bo na temelju teh pripravil poročilo z* kanadsko vlado. Upajo, da bo vsebovalo lo poročilo nekaj Franklinov t h beležk o severozapadnem prehodu. Frankli-novi ladji »Krebus* in >-Terror« so zapuslili člani ekspcdicijc leta 1S4S in se ni vrnil ninče. Vsi so pomrli od pomanjkanja in bolezni.
Pogozdovanje Anglije
London. 15. sepl AA. Komisarji zu narodno gozdaistvo se pogajajo s svetom comvvallsko vojvo-dinc za najem 3000 a krov ozemlja v Dartmom v zvezi z novim načrtom za pogozdovanje. Komisarji upajo, da bo<lo zasadili ozemlje i borovci in drugimi drevesi. Minulo leto so zasadili v raznih krajih 50 milijonov dreves.
Dunajska vremenska sipoved: Izpremeuljivo hladno vreme, ki p* * bo kmalu zopet zboljšalo z rapaduimi vetrovi.
Belgrad, 15. seM. AA. Ni. Vel. kralj ie wa predi0^5 ministra zjl promet v soglasju s predsednikom ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o uporabi likvidacijske mase bivle gospodarske poslovalnice direkcije državnih železnic * Liabljsai. Za ko« določa; ti. 1. Iz likvidacijske mase bivše gospodarske poslovalnice v Ljubivaol ?e izloči vsota poldrugega milijona dinarjev in; preda bolailkciBu io&du za državno prometna osobje r svrho zfraditve 5-8 »atorij« z« bolnike na pljučih. — Čl. 2. Iz ostankov likvidacijske mase se ustanovi lond za gradnjo fctanovacjsksih Jui aa področju direkcije državnih železnic v Ljubljani, ki ga bo upravljala direkcija državnih železnic v Ljubljani. Iz sredstev tega lan da bo moglo dobili osobje hipoiekarae kredite, ki skupno ne vrnejo prekoračiti vfoie dveh mSčorov dinarjev.
Povodom sprejetia zakoaa o uporabi likvi-dtcijske mase bivše £espcdar»k« poslovalnice di-
rekcije državnih železnic v Ljubljani smo dobiii t-ole sporočilo: Bivša ljubljanska direkcija južne železnice v Ljubljani je oskrbovala svoje nameščence preko gospodarske poslovalnice {aprovi-zacije), ki po prevzemu Južne železnice v dri. upravo prešla v last državnega erarja. V teku let j« imovina te ustanove n ara s tla ua vsoto več ko 11 mil. Din, nastala pa je iz čistega dobička za predajo bla£a železniškemu osobju. Po likvidaciji gospodarske poslovalnice je bilo sklenjeno likvidacijsko maso predati humanitarnim namenom ia .sicer 1.5 raiL Din bolniškemu fondu drž. prometnega osobja za zgraditev sanatorija za bolne na pljučih, ostanek pa se porabi za ustanovitev fonda za gradnjo sLaaovaniskih hii železniškemu osebju na področju ljubljanske direkcije. V tem ztnislu je zakon ludi podpisan. Istočasno ie ministrstvo. prometa izdelalo pctrebfli pravilnik za po-slcvanje tega fonda. ^
Tajinstvena vohunska afera
Pariz. 0. sept. Nevv Herald« prinaša »z Solijo »ledfoo vosi: Tukajšnje obia»il so odkrile senzaciijonelno vohunsko afero, v katero so zapleteno številne osebnosti iz višjih bolgarskih krogov. Pravega zjiiičaja le afere ui mogoče spa/tMiti. radi stroge cen/ure v liolgur-skeui tisku. Šn>jH'ia »e. -da jo _ polit-i ju odkrila voiinno iih twj«išjj.h n»o>liJi. .Na čelu voJujoov jc JaU j>olkovnik Mnri/iojkdski. ki je 'l)il po rojili direktor nekega oddelka v vojnem iuini»ir-st«u in M\iaj ua čelu 7, obmejno sok< i jo. Bii jc zolo važna o»ei)iii..it in v nodtiiiifkili oilno-šajih z vojnim ministrom. Afora se jo držalu jtopuluonu Ijjii«. Objavljena jc bila v čd-oj>i-«iJi lc v kratkim »r^^Hl). Zvedelo so jc. da jo j/i i šil |M>lkoi nik M«irinopot»ki sauioumoi' iu da je bil pokopan brc/ vojaških časti. Potem -e zjz.naia.dii jc bil prijet poročnik Aleknjcv. ki je ravnotako jc-k^-al izv ršil« »amoiiuior, poleg
Priprave za jesensko delo v angL parlamenta
London. 15. sept. A A. Politični voditel ji o skrajšali svoje počitnice iti večiru je že prispela v London, k ler se pripravita za dogc.lke priho !-li. ih Icdnov.
Ministrski predseJnik M«»donal;1 in vefiua ministrov so je vmila na svoja nn- a. Iteliv.in in Chamberlain se vrneLi v par dn -h. Sktepr.la b:.-sln o konservativni pol iii M in o rc organ; zar i 'i Irent *fv,rllvti« stranke.
Liberalni voditelj LL yd tlecrge se pogtsLm? pesvetuje s svejimi icnarlši v Cnuitu v Mnini Lon-I d ena v glavnem o prcWein« brcni.
toga je bil piijei on annljskl koniaiulant ln ve< visokih vojnih lunkcijoiwrjov. Odkritje jc prinesla okolnosf, da jo bil opažen poJVovujSt Marinopolski, ko je hodil vzdolž ob meji. Trdi sc, <la je dajal .pojasnila revolucijonarni makc-dtiUski organi/at-iji. Njegovo kretaoje . kakor Ind! kretanje ostali!« sunil jivile oselMxi»ti Je bilo pod strogim nadzorstvom in nazadnje sc mu jc sporočilo, da mu radi posledic njegove akcije ne preostane nič drugega, kakor da sam konča svoje življenje. Tako sc je tudi zgodilo. I/ vojnih krog.Tv pa so širijo tudi drugo verzije, češ. de jo izvršil ?amo»iaior rK.li neke neozdravljive bolezni, na kateri je že drlj čas bolehal. Imena ostalih oficirjev, ki so zapleteni v to afero, se ie ne mevejp donmti. revno tako inHj ne. koliko web«>osti je bilo prijrtih. Bolg-arske objn-sti. ki vc.lijo preijka-vo. so drže zelo rezervirano.
Ministri razpr*vij»j® ,o obsež.ntm sakonodvj* ne;n prcgrainu. ll^vnotrko se vrše priprave za
imp ;ialno kcaiercaca »i »e seru?ee v 1-1 dneh ia za indijsko kcufereuv«, ki se oivorj par tednov pozneje.
Predpriprave obe konferciici -j v obilni miri zepjslile nvnislrr.
Znrsfmira tekma
Belg?i»«'. 15. sept. •..	vcdaškl klub
Lajud. Je piircuil vč.raj ic 1«šk > lek.no z <»fi-eirji angiške	Kival Oaal:. V tej lekmi m
Spjv/ani p"««*?«!: Ai«}siež« na i»r:.r- O mili- Zms-je >wlr&lii* aii'jl{-t iiv;w l»J;u s * rdi
ia t c 'i---'.
Za zvezo Slovenije z morjem
Belgrad, 15. sept. Danes sc je mudila tukaj deputacija odbora za zgraditev železniške zveze Slovenije s morjem. Deputacijo je vodil suša&ki župan dr, Djuro Ružič, ljubljansko občino pa je zastopal dr. Riko Fuks. Deputacija se je z glasila v različnih ministrstvih in obiskala tudi ministra za šume in rude g. dr. Antona Korošca.
Za zgraditev jadranske
železnice
Belgrad, 15. sept. z. Vprašanje zgraditve un-
ske proge se je na merodajnih mestih vsestransko proučevalo, kako bi se v najkrajšem času rešilo. Proga je velika važnosti, ker bi vezala vse glavne luke v primorski banovini in bi bil s lem Belgrad in druga mesta direktno zvezana z našim Priinor-jem. Proga bi tekla od Bihača preko Ulen-Vakufa na Knin in bi omogočila najcenejši in iiajekonomič-nejši tranzit z našimi ltikami. Ob priliki zadnjega poseta primorskih banov v Belgradu, so dobili zagotovilo, da se ta proga čim preje zaradi.
Velik
cestni gradbeni program
Belgrad, 15. sepl. z. V ministrstvu za zgradbe se proučava projekt za zgradbo cest v celi državi. Pri tem se bo tudi upoštevala potreba poprave starih cest. Iščejo se finančna sredstva za izvršitev teh del. Kavno tako se proučava ponudba angleškega konzorcija, ki namerava prevzeti vsa omenjena dela. Pogoji so zelo povoljni. Tekom ča* sa se je pokazal velik interes angleških trustov ta našo državo, ki hočejo investirati svoj kapital v raznih podjetjih.
Belgrad, 15. sept. u. Predstavnik! društva Ba-Ugnolles bodo prevzeli velika gradbena della V Skoplju. Gradili se bodo kije mostovi na Vardar-ju, hidroelektrična centrala na reki Treski in moderni vodovod. Pogajanja so dovcdla do z»$boij-ših rezultatov.
Patriotična svečanost v Zagrebu
Zagreb, li sept. AA. O priliki enajsttefoice prebitja solunske fronte je priredilo Društvo rezervnih oficirjev in bojevnikov, pododbor Zagreb, danes dopoldne spominsko svečanost v katedrali in v srbski pravoslavni cerkvi. Spominsko svečanost v katedrali je opravil kanonik Koranik. Spominske svečanosti so se udeležili ban savske banovine dr. Silovič, generali Stosič, Ilič in Milkovič in ostali zastopniki vojske, mestni načelnik dr. Srkulj, zastopniki Društva rezervnih oficirjev in bojevnikov kapitan dr. Krinčič, rezervni kapitan Krizma-nič, rezervni pomorski kapitan Srnič, zastopniki zveze dobrovoljcev pododbora Zagreb, Pavlovič Boško, Ante Kovač, v imenu društva »Kneginja Zorka«, pododbor Zagreb, ga. Ilič, tajnica, v imenu Sokola kraljevine Jugoslavije član zvezne uprave Hinko Nagler in mnogoštevilni zastopniki patri jot iču i h, kulturnih in humanih društev ter veliko zastopano meščanstvo. >
Napredovanje sodnikov
Belgrad. 15. sept. m. Z ukazom Nj. V. kralja so napredovali v 4 a skupino prve kategorije starešina okraj, sodišča v Radovljici dr. Josip Sluiar, v 4. skup. kal. sodnik okrožnega sodišča v Gelju Franjo Vrečko, starešina okraj, sodišča na Brdu Gilbert Zupančič, sodnik okr. sod. v Laškem Ivan Tratnik, v 5. skupino L kat. Pavel Penca, sodnik okraj. sod. v Starem trgu, dalje sodnik okraj, sodišča na Vranskem Franjo Slabe in sodnik okraj sodišča v Gornji Radgoni Stanko Schweiger.
Iz banovfftsfte uprave
Ljubljana. 15- sept. A A. Pomočnik bana dr. P irkmajor v torek 10. in v petek 19. t. m. zaradi odsotnosti ne bo sprejemal strank.
Država pokupi koruzne in žitne zaloge
Belgrad 15. sept. z. Da bi se mogle plasirati velike zaloge koruze in žita, ki se nahajajo v skladiščih naših izvoznikov in drugod po vaseh, je oblast podvzela vse korake, da pokupi U zaloge država sama. Koruze se nahaja okoli 20.000 vagonov, poleg tega mnogo žila ostale vrste. Z nabavo za državo se bodo te zaloge zelo zmanjšale, radi česar se bodo cene znatno popravile. Cene našemu žitu niso mnogo padle z ozirom n» padec cen žita v inozemskih tržiščih, kjer to padle za ckoli 30 točk.
Logarski pravilnik
Beigrač, 15. sept. »Služben« novinec objavljajo pravilnik za vršit«v službe logarskega oiobia pri upravi državnih gpzduv in pravilnik o krčenju gozdov.
Kongres zveze srbskih zadrug
Belgrad, 15. aepJ. A A. Glavni eeves srbskih zeml iorad ali kili zadiug bo ime) kongre* 27. in 28. L m. v Belgradu v dvorani nove univvjze. Kongres in skupščina se začneta ob dopoldne.
Mednarodni kongres obrtnikov
Belgrad. 15. st]*. AA. Od 'M. d« 24. 1. m.
bo v Rimu prvi mednarodni vseobrtuiški kongres, ki ko ga sliki!le federacije iranroslsih, belgijskih, španskih in italijanskih obiinikov in povabile na sodelovanje na lem kongresu zastopnike obrtniških organizacij vsega sveta. Savez obrtniških združenj v Belgradu bil povabljen na udeležbo na tem i kongresu in j<= določil kot svoje zastopnike Krsto Ginoviča. predsednika »aveza, Stojadioa Aadjelko-
j-j-jt^,«!— tir Ca. i«,« • Hi.	'■ —■ -------- - - ------
iča direktorja ../nu*!hj«-. Zastopniki vdpol*-
' jejo v Rim 17. t. nt
Veliki fantovski tabor v Prtehiji
Maribor, 15. septembra.
Na manifeManten način se je včeraj z veliko-nedeljskim taborom zaključila vrsta lepo uspelih letošnjih fantovskih zborov širom mariborskega okrožja. Veličastno obeležje je dobil včerajšnji fantovski tabor pri Veliki Nedelji po krasnih cerkvenih slovesnostih, navzočnosti številnih odličnih cerkvenih dostojanstvenikov s presvetlim škofom dr. I. Tomažičem, priorjem in konturjem nemškega viteškega reda Učakom in ptujskim proštom dr. Žagarjem na čelu ter uprav imponujoči udeležbi prleških fantov, ki se jim je na njih velikem zborovanju zunaj na prostem pred cerkvijo pridružila še velika množica ljudstva, tako da se je tabora udeležilo skupaj do 3000 oseb. Udeležba bi bila gotovo še večjaf da ni zjutranje deževje marsikoga odvrnilo.
Uvod v včerajšnje velikonedeljsko slavje je bila svečana blagoslovitev krasno prenovljene in preslikane farne cerkve sv. Trojice. Blagoslovitvene obrede je opravil škof. dr. I. Tomažič. Z leče je nato presvetli škof vnemal fante za čednostno in zgledno krščansko življenje. Po slovesni sveti maši, ki jo je daroval škof dr. Tomažič ob asistenci domačega dekana F. Horvata in svetnika J. Škete od Sv. Marjete niže Ptuja, se je pričel zunaj na prostem velik fantovski tabor. Otvoril ga je s prisrčno dobrodošlico domači dekan F. Horvat, ki je predlagal za predsednika zborovanja M. Hriberni-ka iz Središča.
Prvi govornik profesor dr. |eraj je oblikoval v svojih izvajanjih vzor fanta Slomškovega kova; urednik dr. Vatovec je izklesal duhovno lice krščanske kmetske mladine; predsednik lavantinske katoliške akcije Franc Jerebic pozdravlja v imenu Katoliške akcije; F. Krabonja govori za velikonedelj-ske fante; A. Janžekovič od Sv. Marjete niže Ptuja proslavlja mladost; F. Žebot prinaša pozdrave iz Maribora; J. Slodnjak od Sv. Lovrenca bodri k poštenemu in zglednemu življenju; A. Janežič od Sv. Miklavža poziva k vstopu v Marijanske kon-gregacije; I. Žižek se oglaša k besedi v imenu ljutomerskih fantov; M. Arnuš iz Ptuja naglasa pomen samoizobrazbe; M. Puklavec iz Ormoža govori za treznost; L. Heber od Sv. Tomaža opozarja na potrebo poglavbljanja kmetijsko strokovne izobrazbe v kmetijsko nadaljevalnih šolah; A. Meško, tudi od Sv. Tomaža, pa poveličuje kmetski dom in državo. V zaključni besedi je nato zajel presvetli škof dr. Tomažič vodilne misli vseh govornikov v geslo mladine: Bog in Cerkev, dom in domovina, država in presvetli vladarski dom. Pozdravljena takšna mladina!
Pri slavnostnem obedu v župnišču so govorili prisrčne napitnice škof dr. Tomažič, prior nemškega viteškega reda L Učak, dekan F. Horvat in prof. dr. Jeraj.
V nabito jx>lni župni cerkvi se je ob 15 pričel cerkveni koncert Cecilijinega društva za stolno župnijo v Mariboru, ki mu ob odličnem in skladnem izvajanju bogatega koncertnega programa moramo
kar najiskreneje čestitati. Na sporedu je bila Hayd-nova »Velika maša«, razne cerkvene pesmi in pa šestero Marijinih pesmi (Schvvab, Mlinar-Cigale, Sattner in Premrl). Poleg mariborskega vojaškega orkestra so odlično sodelovali pri koncertu kot solisti gdč. Marion Clarici, ga. Ada Skorpikova ter A. 2ivko in F. Neralič. Včerajšnji cerkveni koncert je znova pokazal, kako lepo se razvija ter izpopolnjuje mariborski stolni pevski zbor pod požrtvovalnim in uprav mojstrskim vodstvom stolnega dirigenta Janeza Ev. Gašpariča.
Lepo slavje je obhajala včeraj prleška mladina ter velikonedeljska dekanija. Da je tako krasno uspelo, gre pač zasluga predvsem dekanu F. Horvatu ,g. L Miklu in pa velikonedeljskim fantom. Naj bi prleški fantje ohranili v svojem srcu navdušenje za vse lepo in plemenito ter svoje vzvišeno geslo: dom, država, Cerkev.
Govor hnezošhola dr. Rozmana
Pred sv. inašo je imel Prevzvišeni lep nagovor, pridigo, katere vsebina je bila jiosvečena čaščenju vrednot, ki jih človeku nudi dom in v domu srečno, nadnaravnemu smotru posvečeno življenje. Vsak človek ima željo, postaviti si svoj lasten dom. To pa ni mogoče vsakomur. Koliko je ljudi, katerim razmere ne dopuste, ustanoviti si dom, ali pa četudi imajo dom, pa jih jvotreba po zaslužku, sila življenja žene po svetu. Takim izgnancem in brezdomcem ustvariti primeren dom in zavetišče, je misel krščanske ljubezni, ki mora danes marsikaj storiti, marsikaj popraviti, kar bi morala storiti pravica. Tak dom, za tiste, ki so brez lastnega doma, bo danes blagoslovljen. Prava slika vzornega doma pa je družinska skupnost. Tako sliko najsrečnejšega, skromnega doma pa nam predstavlja na skalo zidan in ob skalo prislonjen dom sv. družine v Nazaretu To je znamenje doma, ki stoji trdno na zemlji in segajo korenine globoko v
Sprevod prihaja v cerkev.
Požar na podu
Krško, 13. sept.
V noči od četrtka na petek okrog 21 je pri posestnici gospej Volavšek Karolini v Krškem iz neznanega vzroka nastal požar. Ravno, ko so se spravljali k nočnemu počitku, je služkinja Švigelj Jožef opazila, kako se izza poda, kjer je spravljeno 16 voz krme in oves, dviga črn gost dim. Takoj sluteč požar, je z vzklikom >gork priklicala domače in sosede na pomoč. Kakor bi trenil, je bila tudi krška požarna bramba v akciji s svojo briz-galno. katera je požar takoj udušila. Sreča v nesreči je bila, da se požar ni razširil, ker t>i bil poslal lahko katastrofalen za mesto Krško. Seno sicer ni zgorelo, vendar jva za klajo živine, ni več uporabljivo, zato trpi gospa Volavšek precejšnjo škodo, katera je pa krita z zavarovalnino.
Spalna soba v delavskem domu.
zemljo. V tem domu pa so živeli ljudje dela. ki so se zavedali, da žive na zemlji, za katero je veljalo tisto prokletstvo ob odhodu prvih staršev iz raja: »V polu svojega obraza si boš služil svoj kruh.« Sv. Jožef je bil priden, vesten obrtnik, tesar, ki se je vedno izpopolnjeval v svoji stroki in so ga ljudje cenili. Pri delu mu je pomagal, ko je dorastel, Jezus sam in skupno sta vršila svojo obrt. Marija se je učila v tempeljski šoli ročnih del in gospodinjstva, kot danes dekle v samostanski šoli. in se je razlikovala zato od svojih sosed, za katere vemo, da v orientu zelo malo pazijo na snago in hišni red. Tako je živela ta družina srečno v svojem domu vsa zatopljena v delo, nagib pa, ki je diktiral tempo in namen njihovega življenja, pa ni bil zemskega značaja, samo izboljšanje socialnega položaja, marveč nadnaravnega, podreditev dela in življenja božji volji, ker Rog hoče, da vsak dela v svojem stanu in poklicu. Ta nagib jih je dvigal pri delu, Bog sam je bil cilj njihovega dela. Delamo zato, da Boga poveličujemo. Tak je bi! dom na-zareški, to je bila življenjska filozofija prebivalcev te hiše. ki jim je dajala večno, neminljivo vrednostno moč. To pojmovanje življenja, katero ni bilo brez skrbi in brez težkega dela. je dalo tem osebam najglobljo srečo. Ta nazareški dom nam mora hiti vzor in po njem bi se morali ravnati vsi naši domovi. Naša dolžnost je, da delo vršimo, da izrabi mo vse svoje telesne in duševne zmožnosti, da ustvarjamo večne, neminljive vrednote. Ko izpopolnjujemo božjo voljo, moramo imeti pred očmi troje: izpolnjevanje božjih, cerkvenih zapovedi in izpolnjevanje življenjskih dolžnosti. To io oni cilj, ki ga je pokazal Jezus Kristus sam. kako naj živimo v svojih domovih. In če bi enkrat bila dovolj živa ta zavesi, da smo za vse življenje odgovorni Bogu, ki ga z nobenim visokorodnim življenjem ne moremo zadovoljiti, potem bi se življenje lahko pravilno uredilo. Do lega pa človeštvo Se davno ne bo prišlo, da bi se vsak posameznik zavedal, da ie odgovoren pred Bogom. Ta --Delavski dom t, ki bo danes blagoslovljen, naj uči delnvro pravega življenja in vz.gaia in budi v njihovih dušah zavesi odgovornosti pred Bogom. če bo In zavesi v dušah našega ljudstva rastla. bo še več lakih domov na-»ialo, v katerih bodo bivali srečni ljudje, blagoslov, ki ga bomo danes prosili za dom. naj ostane v njem od roda do roda. — Po pridigi je daroval
Slavnostno zborovanje
Takoj blagoslovitvi pa se je vršilo slavnostno zborovanje »Stavbne zadruge Delavski doint v Kranju, v eni izmed dvoran v prvem nadstropju. Zborovanje c/tvori sedanji predsednik z,adruge duhovni svetnik g. Matija Skrbeč z. uvodnim govorom: »Kadar slovenski gosjiodar zida hišo, [»okliče duhovnika, da jo blagoslovi. Tako je tudi Delavski dom« poklical k blagoslovitvi Pre vzvišenega, ki pastiruje celi škofiji, in morda se bo zdelo pretirano, zlikaj smo prosili njega za ta čin, če pa se premisli, da bo ta dom imel velik socialno-moralen jiomen, ni čudno, da smo poklicali Presvetlega, kateremu se zato v imenu ^Stavbne zadruge in v imenu vseh množic delavstva, ki se v domu že nahaja, prav iskreno zahvalim. (Živahen aplavz.) Takoj za lepi pozdravi g. predsednik okrajnega načelnika, svetnika dr. 2nid(rriita. kol zastopnika g. bana in prečita obenem pismo g. bana, dalje navzočega župana kranjskega g. Pirra, g. Popoi;i(a, predsednika »Javne borze dela*, ki je od začetka pa do 'danes sodeloval in iz|K>s!oval zadrugi posojilo, g. Marin-čka, zastopnika Delavske zbornice v Ljubljani, katera nekako vodi boj za pravice slovenskega delavstva, dr. Mnrkn Nntlnfenn, nekdanjega predsednika oblastne skuj>ščine in poznejšega komisarja oblastnega odbora, ki je umevajoč |iotrebe in socialne naloge povsod podpiral take domove za samske delavce, a v Kranju se je efekt njegovega prizadevanja najbolj pokazal in brez. njegove roke ne bi bilo danes Delavskega doma ; inicijatorja in so-graditelja doma g. Brndnrja, bivšega drž. poslanca. (Živahen aplavz.) In končno pozdravlja g. predsednik vse, ki so navz/iči pri zborovanju, aii ki so zunaj doma, ki je hiša krščanske dobrodelnosti in krščanske ljubezni. Velike žrtve so rodile ta dan ki bodo še in še potrebne. Največje gorje je, če nima človek doma in odtod toliko uničenih eksistenc. Socialno moralno vzgojni je pomen tega doma. Treba je. da se zlas-ii v času težke preizkušnje našega naroda, v času, ko prihajajo vsled preganjanja in trpljenja k nam številni izgnanci, naši bralje, je treba čutečih src, ki bodo sprejela le naše brale in sestre, je treba vzgajati v delavstvu ljubezen do domovine. Na steni visi slika naioga presvetlega vladarja, ki je simbol naše domovine. Te bese.de pa niso samo fraza, ampak smisel zapovedi Gospodove: Dajte Rogu, kar je božjega in cesarju, kar jo cesarjevega. Vsi z.borovalci močno odobravajo govor g. predsednika, ki jvozove vse navzoče, naj zakličejo Irikraten živijo- na čast kralju. Godba je zunaj zaigrala državno himno. Zatem sledijo govori še nekaterih odličnih udeležencev in zastopnikov. Govoril je načelnik g. dr. Zvidar-čir. G. župan Pire: Božji blagoslov naj čuva nad leni domom v jirospeh in korist delavstva.
Govor sr. dr. M. Natlačena.
G. dr. Natlačen je izvajal: Povdaril bi rad dvoje misli: prvič, da so zgradbo lega doma v občudovanja vredni solidarnosti zgradili pripadniki delavskega in kmetskega stanu. Prvi, ki je prišel k meni. je bil kmet. načelnik Jugoslovanske kmetske zveze. Glede na lo. naj bi bil »Delavski dom« trajen ftomnik stanovske solidarnosti. Izrazila se je že danes misel, da brez pomoči oblastnegu odbora la dom ne bi stal. Zalo naj ho la Delavski dom« glasen in jasen pomnik ljudske samouprave, od ljudstva izvoljenega zastopstva. Očitalo se je večkrat, da je imela bivša oblastna samouprava pred očmi samo težnje kmetskega stanu. Oblastna samouprava pa je pokazala svoje prizadevanje v Trbovljah. kjer jireskrbela zemljišče z.a mladinski dom, na Jesenicah ža Krekov dom., v Tržiču. Omenim naj še slanovajsko akcijo, ki je v dobi imldrugega leta zgradila 110 hiš s ca. 250 stanovanji in ustanovitev trkslilne šole v Kranju, za katero ima ravno oblastna amouprava velike zasluge. Ta doba intenzivnega dela glasno priča, da je imela bivša oblastna samouprava srce in umevanje za delavski slan. Naj bi bili fantje in dekleta, ki l>odo obiskovali la_ -Delavski dotm, iskreni in Slovenci, dobri, zavedni državljani in da bi bili vedno — kar smatram za nnjvo^icjse — dobri in pošteni kristjani in kol taki dobri člani človeške družbe.
Nato so še govorili g. Prfpovi? z»i Javno borzo dela, n. Marintek za IIMavakn zhnrniea. hivfii rv>-slanec g. Hrndnr iz Hrastja kol zastopnik Jugoslovanske strokovne zveae in eHen glavnih zaslužnih graditeljev doma. g. Lanqus za Jugoslovansko stro-
Pismo s Krasa v Italiji
Veličastno stavlje v Kranju
Blagoslovitev delavskega doma
Knezoškof dr. Rožman blagoslavlja dom.
Včerajšnji delavski dan v Kranju, zlasti dopoldanski program, ni bil paradni nastop, marveč njega veličina in moč leži baš v programsko bogatih izjavah od strani najvišjih predstavnikov in zastopnikov Cerkve, države, občinske uprave v Kranju in od strani pijonirjev, ki so pripravljeni pomagati graditi in zidati pri zgradbi in domu delavskih organizacij. In ravno zato, ker je močno izzvenel ta povdarek in akcent skupnega solidarnega nastopa, bo včerajšnji dan z zlatimi črkami vklesan v ono mogočno stavbo delavske organizacije, ki se ne dviga samo v Kranju, ampak za ves slovenski delavski stan je bil to dan, mimo katerega socialni zgodovinar ne bo prešel.
Ves Glavni trg od Kušlana pa daleč gori od Savnika naprej je napolnilo ljudstvo, pričakujoč sprevod, ki se je z tržiško in kranjsko godbo na čelu formiral pred novo zgrajenim »Delavskim domom«.
Prevzvišeni sv. mašo, pri kateri je pel kranjski cerkveni pevski zbor.
(Slovesna blagoslovitev.
Po cerkvenem opravilu se je spTevod vrnil nazaj k »Delavskemu domu«, kjer je bil pripravljen majhen okrašen oltarček. Okrog oltaroka so se postavili na eni strani vsi odlični gostje in zastopniki ler moški zbor Prosvetnega društva«, ki je pred blagoslovitvijo zapel eno pesem, na drugi strani obe godbi, daleč na okrog po savskem mostu in nabrežju, j>o vznožju Roženvenškega klanca, na cesti, koncem mostu in po hišah in oknih se je nabrala večlisočglava množica, ki je bila navzoča, ko je Prevzvišeni blagoslovil hišo najprej zunaj in nato znotraj. — Godba je medtem zaigrala »Povsod Boga«.
stvo, ki je pobožno in globoko zamišljeno molilo, si lahko sami mislite.
Morebiti so bili gosjvodje zato tako razburjeni, ker so noč prej neznanci v Dutovljah razobesili slovensko trobojnico z napisom: Se ne damol To je bilo že po aretaoiji Grmeka. Fašisti so jo seveda srdito naskočili in odstranili in začelo se je mrzlično letanje j>o vsem Krasu, kdo jc to narediil. V trenutku, ko Vam to pišem, je milica zaprla v samih Dutovljah 50 oseb, dutovljskii občinski načelnik Coni pare pa napoveduje nadaljnje, aretacije še po drugih vaseh.
Strah ima res velike oči. Neka kraška družina je bila 14 dni v Jugoslaviji, kjer sin študira. Ko se je zdaj vrnila, so jih karabinjeri kar v lastnem domu za cele tri dni internirali, da se ves čas niso mogli iz hiše ganiti! To pa zato, da ne bi prišli v stik z ljudmi in jim mogoče pripovedovali, kako so se imeli v Ju-oslaviji in kaj tam pravijo... V Štanjelu pa, i visoko leži na lvrilbu, so zagledali te dni ponoči luč v treh barvah: beli, modri in rdeči. Takoj so rekli, da je to v spomin ustreljenim na Bazovici. Bilo je res v noči po eksekuciji. Seveda je zaradi tega bilo veliko razburjenja, letanja in sip ralše vanja. Sploh so razmere zdaj take, da je težko živeti.
Eno tolažil no Vam pa vseeno lahko povem. Ljudstvo se je silno oklenilo svete katoliške cerkve. Če bi bili Vi na primer v Sežani, tej nekdanji trdnjavi slovenskega .naprednjaštva", videli, s kakšnim brezmejnim spoštovanjem in jxxbožnoistjo so vsi brez izjeme sprejeli svojega nad,pastirja, kako goreče je ljudstvo v cerkvi molilo in kako trdno je zbrano okoli svoje katoliške duhovščine! Zdaj v stiskah in težavah smo Kraševoi spoznali, da nam je ostal le še Bog, njegova cerkev in duhovščina. (Isti jvoj.iv se nam sjvoroča od Nemcev v južnih Tirolah. -Opomba uredništva.) V Sežani so šli k birmi kar trije možaki, ki so bili v Rus.ij drugod v svetu in so dozdaj to svojo k rsč,. sko dolžnost zanemarili. Zdaj n> ie vsa fara s j>onosom gledala nanje. Da	hočemo
z vso dušo okleniti naše vere	katoliške
cerkve, kii še, edina brani na;e n >mie človeške pravice in ki bo ostala trdni in neomaja-na, ko o fašizmu ne Ivo več ne duha ne sluha!
Zdaj Vas pa prisrčno pozdravlja
Kraševec.
Spoštovani gospod urednik!
Gotovo Vas zanima, kaj se tukaj pri nas zadnje čase dogaja. Po usmrtitvi štirih Slovencev na Bazovici je zavladala pri nas splošna žalost. Od tistega nesrečnega dne do danes se ipo naši vasi ne sliši nikjer nobeno petje; tako so ljudska srca sama od sebe v nemem dogovoru sklenila. Že en teden traja to veličastno narodno žalovanje in bo še.
Seveda je ves Kras poln fašistične milice. Po deželi patru li rajo sedaj samo večji oddelki, oboroženi do zob. Samega orožnika ali miličnika ne vidiš nikjer. Orožniki pridno zapirajo ljudi vsevprek. Nc pretiravam, če cenim število aretiranih na j>ar sto. Najbolj senzaoi-jonelna aretacija se je izvršila v Dutovljah, kjer so zaprli uglednega posestnika Grmeka in njegova oba sinova in jih baje odpeljali naravnost v Rini. Grmek ima tudi restavracijo na dutovljskeni kolodvoru. Vzrok aretacije je neznan; šepetajo pa miličniki, da sumijo moža m njegove tri sinove, da so se udeležili nekega tajnega sestanka tridesetih mož v neki dolini. Ker je Grmek znan kot najmiroljubnejši državljan na svetu, temu nihče ne verjame. Bog-ve, kaj so delali v dolini, če so sploh tam bili: najbrž krompir pekli ali kaj jiodobnepa; zakaj tudi to je dandanes nevarno, ker fašisti takoj sumijo, da gre /a kakšno »jugoslovansko zaroto«, Ce se le kje par ljudii sestane ali slučajno ali pa j jo kakšnem opravku.
Kako daleč ta strah gre, naj Vam priča sveta ibirina, ki jo podeljujejo te dni tržaški gospod škof dr. Fogar j>o Krasu. Kamor škof pride, je polno milice z nasajenimi bajoneti, člani fašija pa se razpostavijo tudi po cerkvi. Da boste vedeli, koliko je vredna trditev »Pic-eola«, ki je odgovoril »Novemu listu«, da fašizem povsod izkazuje le največje spoštovanje eerkvi, na j Vam povem, da so sveto birmo v Sezam 14. septembra počastili na ta način, da so se iz ves t n i sežanski fašisti rnzkoračil.i sredi svetega opravila jio cerkvi, eden pa, koje^a ime Vam lahko |iovem, če treba, je držal obe «*> široko oprti v boka, v roki pa je imel jahalni bič! Da nobeden ni napravil ne znamenja svetega križa ne pokleknil ali vsaj glavo nagnil, to se ob znanem »spoštovanju teh gospodov do katoliške cerkve« samo po sebi razume. Kako silno se je zgražalo pri tem ljud-
i
kovno zvezo in *a central« K	tirtiž*«.
rovanje je zaključil r. predsednik nekako okrog pol ene.
Skupno kosilo — Knezoškof dr. Rožman delavcem
V	prostornih obednicah v prillifju >e ie »alo vršilo kotttft, ki je b«o prirejeno »kupno »lavno*:-nim gosto« in delavcem, ki jim j« namenjen »ovi dom. Zopet »o bile izrečene lej*' misli, «akltc«ne različno ttapitafce. ki so jih izrazili
župan g. prof. Jerr. g. Rebolj, načelnik •M«*«'" v Kranju, g. prof. Korbar, ki je izrekel gtoboteo zalivalo načelniku Hranilnice in posojilni«- % nju trgovcu g. Jerneju K« i'«** z« njegovo po*»K v obliki kredita, dovoljenega zadrugi, g. ko»uptent t šmajd, tovarniški mopUer g. Uolob in g. M/tr<*>-cck. ki je apeliral n« tesao z veto aied cerkMjo ui
delavstvom.	,	, . ,
l zm od vseli i »s je najbolj uankovaU krepka, a kratka be«*da g knezoškof« dr. Rožman«. kije dejal- I Si gorormki čo tr*M»H iti *e rniieafjerefi graditeljem	jst p« dednem k^or<c * i*t<
in pozdrav dflncrr. ki z tuuni sedijo U prt *t». \nj bo io korak v tisto dobo. ko bo d#ttwef jrmfji direktorja m tkof* «M* <t*» Ml™ pri «*> sedel... - Živahno olobrtvanp- je Jedilo te« Itae-zoškofoviiu krepkiw ia odkritim osebam.
Po k««Uu s» «* ffo»-«ie začeli razhajati. Omenimo naj ie. d* se je prireditve udeležil g. 4r. Rrecelj, biv*i oblastni odbornik io ravnatelj lekstil-ne tovarne Juifotimiie. g. in«. Vojo Kmop, kot edini zastopal lukajinje teksliloe indusSrijje.
V	v-ob prostorih t* (e »»to nekako d« $ t**-čer vršila ljudska veselica, ki so jo poselili Kranjčani brez razlike, in veliko ljudstva, ki je bilo zelo zadovoljno s prireditvijo.
Blagoslovili in krslili smo to stavbo polni vere ta zaupanja v svetlo prikodojosl in j« iiročiji njenemu namenu. Razgrnila m> ujm je pri tej priliki slika požrtvovalnosti in naporov, katerih bo še Ireba pri zgradbi močo« fronte delavske organizacije. pri delu za izboljšanje socialnega položaja delavstva. ki naj se izenači z odalimi stanovi. > Delavski dom v Kranju t* bodi za preteklost .o še
za bodočnost speuienik ler simbol dela. žrtev. htw6e in zmage!
Kongres živino zdravnikov
V	nedeljo sc jc nadaljevalo zborovanj« ob veliki udeležbi živ-mozdravnikov v saVomici na Markovem trgu. G. Ant Gec. predsednik zbora, ■e ob o otvoril zbor po pretitanju novod o«pe1ih brzojavnih pozdravov, s čilanjem predl«#<j* novih pravil Udruženia. Izmed projekta centralnega udru-icnia to projekta zagrebške s«*ci>« sporazumno so se v seboto na posebni anketi gg. vet Geca, dr. Babua. prol. Saiafea. dr Tup«4iea. polk Pla-sinke in vet. Koiana sprejel prvi projekt, v katerem jc predvidervo avtonomno delovaoie sekcij. Zbor ie bil soglasno sprejel.
G. vet. Živkovič jc v svojem referatu predaval o zatiranju tn pobijanju stekline, ki ie v naši državi zelo razšineoa. Po debati dr. Huf-baueria, dr. \ ukov ica m reierents j« predlagana resolucija, da se nadaljuje zaščitno ceplieme živine proti steklini in po predlogu rei vprašanje stekline v drž. bakterioloških zavodih še nadalje raziskuje.
Dr. I. Savič je lz.nesel referat o priglašcvaaju »vil ansmalnega izvora v naši državi. Današnji način orgam&acij« naše kontroie živil ne mere s stališča :avo« higijene ampak s stališča narodnega gospodarstva opravičiti. To je tudi razlog, da v najnaprednejših državah, v Ameriki, Danski, Ho-landni. Švedski itd. imaio veterinarji vidno mesto v kontroli živij aniraalnega porekla na korist gospodarskega razvoja držav, a škodo ostali kraji, kateri rsnemariato higi«eaeko stran kontrole m jo ne izkoriščalo t gospodarske »vrbe. Obširno razpravlja o kontroli mesa, mleka, rib itd. Tudi pri pregledu jajc n: samo osvetljevanje jajc važno, to lahko vrši vsaik iaik, ampak Ireba c pogosto uporabljati metode. ki predstavljajo temeljilo izobrazbo. Vsi ti pregledi ščitijo tudi zdravje vseh živali, od katerih izhajajo produkti ia tc mnogo pripomore k onemogočeni« razširjanja bolezni.
Sprejet predlog g. vet. Riglerji za izpopolnitev zakona o pregledu živil in predlog dr. Ježiča za ustanovitev enotnega pravilnika o pregledu vseh živil živalskega porekla.
Po uspelem referat« predsednika o odnosu med veterinarji in agrom: sta govorila univ, pr. dr. Poštič in u, prof. dr. Tavčar kot zastopnik agronomske fakultete g. preds. Gec v resoluciji kot bazo za sporazum, referirai gledišče, da so veterinarji prvotehničarji strokovnjaki, kot agronomi, ki so se posvetili živinore-ii in jih je potrebno enako izkoristiti v živinoreii. Grč praktičnih živinorejskih strokovnjakov v narodu predstavljajo veterinarji pa je greh in v škodo gospodarstva in nacionalnih interesov ne izkoristiti jih v pospeševanju živinoreje.
Zborovanje ic zaključeno ob dveh ler sc je popoldne vršil strokovni ogled živinorejske razstave živine na vzorno urejenem sejmišču. V ponedeljek dopoldne sc bo v banski palači na Markovem trgu vršilo nadaljevanje.
Strupena golazen
Mokronog, II. sept.
Modras je pičil fanta Jožeta Stariča iz Gore-nje vasi pri Mokronogu. V vinogradu je hotel po polu pograbiti malo otave. p« mu je spodrsnilo. Ujel se je na roke, pa pri tem zagrabil za kačo, Vi mu je zasadila »tropance v srednji prsi levo roke. Zdravnik mu je dal dve injekciji. Upamo, da bo rešen naš polteni mladenič.
Letos je pri nas te strupene golaini veliko. Cir«jhkemu logarju je. poginil pičen lovski pes. Ljudje premalo spoštujejo ježa! Bi ga bolj varovali in čuvali, bi jim hvaležni jež poplačal bogato ln uničil vso kačjo zalego. Posebno veliko kač je v mladih graščinskih gozdih, ki so zaprli za vsak prehod, ker je vse vprek zaraščeno.
ProL dr. Franc Ramovš
Dne 14. t. m. ie obhaja! 401etnico življenja ia 201«tmco tifatrie akademske kariere nas v širnem svetu proslavljeni jezikoslovec dr. Ir, Ka-atovš, ordmafij na filozofski faktilleti Hubljauskc univerze. Njegovega jubileja ne nioremo obiti, nc da hi naši javnosti v kratkem obrisu prikazali ajegovega učenega iivhenia tek in delo, s katerim je, čeprav zgolt objektivni znanstvenik, ves v službi narod?.. Njegovo sicer še mlado življenj« jc ie polno toliko trajnih znanstvenih vrednot, da se ntegovo i«n« sme in mora postaviti v i*io vrsto naših največjih sinov svo-.e široke KopiUria, Skrabca, Oblaiia, katerih delo nadaljuje in izpopolnjuj« v mogočno stavbo •iovenskege jezika, in kar so Čehom Gebauer, Srbom m Hrvatom Ma-retic pa Belič, to je r.aši mladi znanosti profesor Kamovš kol hisloriiat slovenskega jezika.
Rodil se je prot. Ramovš 14. sept 1890 v Ljubljani ia tu meiurtr«. na humanistični gimnaziji. Na dunajski — žc za prof. .lagiča — ter gra-ški univerzi je študiral .slovansko filalpgijo in kom-perativiKi gramatike ndo#vrop»V:!i jezikav t«r pro-moviral za doktorja filozofije i začetnem mesecu svetovne vojne. Lela I°13 ic potoval po Nemškem in Danskem, kjer je v taniošnih knjjinjcah študiral slovenske unikate 16. stoietja. Na gr.ilkem vseučilišču ie po promociji prebil šc lrlo dni, da pripravi svoje kapilatnc »Slovetiische Studien-. s katerimi se ie 1. |0',8 habilitiral ta slavistiko v Gradcu. Po prevratu se «e stalno naselil v Ljub-
ljani, ki ga je 1, 1919. imenovala za rednega pto-lesor,* aa filozofski fakulteti, da oa njej predava slovenistiko, s čimer aiu je bilo po tolikih menah živliciiia — nad tri leta j« bil tudi v »velovoi vojni — omogočeno in zagotovljeno mirno znanstv«-no delo.
Pričel jc ie kot dijak gojili tlrogo zfl«'no»t in nam doslej dal SO iludij, razprav in člankov v sledečih slavističnih in lingvističnih revijah; Rtvue des Eiudcs slave«, Archiv fiir slavisclie Philologie. Zritschrift L slav. Phil., Časopis pro moderni blo-logii, Slavi«, Lud Slovvianski, Južnoslovenski Filo-log, ter v domačih časopisih: Slovan, Ljubljanski Zvon, Slovenski Pravnik, Časopis za zgodovino in narodopisje. Dalje ie inicijaliven član uredništva •Časopisa za slovenski iezjk, književnost in zgodovino ler »Razprav« Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani, kateremu z veliko delavnostjo tajniku je od njegov« ustanovitve dalje. Spisal je mnogo del iz sploSne slovanske filologije in lingvistih«, ali največ se bavi z dia-lektologijo in zgodovino slovenskega jezika ter nastaja iz. te oblasti njegovega ustvarjanja njegovo življenjsko delo »Hislorifna gramatika slovenskega jezika«, ki je določena za izhajanje v posameznih s«dmih knjigah in ie doslej izšla dxuga knjiga (Konzonantizem) 1. 1924. v založbi »Učiteljske tiskarne. . Kako globoko in široko je zasnovana la monumcntalna stavba slovenskega jezika, moremo soditi že samo po tem, da navaja nič manj kot 153 glavnih virov — del, ki se mu je iz njih stekalo gradivo analitično precejeno v sintezo rgo-dovine slovenskega jezika. Da bi ta njegova standardna stvaritev v celoti kaj kmalu v vtei sij«;ni dovršenosti zagledala beli dan! Od centrale« vlade ie bil povabljen k sodelovanju za irenač«nie sedaj po zakonu splošno veljavnega sthskohrv at-skega pravopisa, ob«ncm pa j« tudi v ministrski komisiji strokovniikov za izdelavo enotne strokovne terminologij« za vso državo.
Za svoj« plodovilo znanstveno delo je iel profesor Ramovš priznanje tudi iz najvišjega mesta ler bil ponovno odlikovan, a znanstvene ustanove doma kol v tujini so ga počasti!« s svojim članstvom. in sicer: 1. 1921 »Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, 1925 »School ol Stavcnic Studies v Londonu, 1926 Jugoslovanska akademija v Zagrebu, 1928 Srpska kraljevska akademija v Belgradu, 1929 Slovanski institut v Pragi. V velikem krogu svojih visoko spošiujočih ga slušateljev je ljubezniv učitelj in nenadkriljiv predavatelj, ki jih s vnemo in dalekovidnostio nepri-stranega znanstvenika vodi iz. pradavnine našega jezika v njega mnogeliko dosedanjo usodo po narečjih in knjigah.
Toliko je bilo potrfboO t* našo javnoft spregovoriti o veličini neumornega dela prof. Ramovša, ki jc vse posvečeno povzdigi narodove znanstvene kulture, saj panoga, ki io goii baš on, poganja vse globoko ir narodnih korenin. Zato sla narod in njegova tr-lada visoka znanost nanj zav edno ponosna, ter mu želita obilo zdravih let v čast njegovo, v povetičanjc znanosti in v slavo cclokupae dofrovine!
Naznanilo I
Avlobuc podjetje fi. Hojtk naznanja, da prekine
z današnjim dnem promet na progi Bled— Kranj—Ljubljana v »led končane sezije,
ZNATNO ZNIŽANE CENE
PODALJŠANJE ŽIVLJENJA Je mogoče la pri zdravem načinu življenja. Val splošni počutek, Vaše zdravstveno stanje bo znatno boljše, ako zjutraj in popoldne jemljete
OVOMMTIME
ki enako koristi otrokom in odraalim. Velika »katlja Din 50-, srednj« Din 32-. mala Din lo —.
Naši čevljarji proti Bat'i
Ljubljana, 14. sept.
Gibanju, ki je nastalo med čevljarji Jugoslavije sedaj, ko namerava češki tovarnar Tom, Bafa zgraditi v Jugoslaviji tovarno čevljev, so se danes' pridružili ljubljanski in okoliški Čevljarji 1 liame-moji, da protestirajo proti nameri. -Vi bi »c lovanja gradila in sploh preli ekspanzij?';;j industrijski politiki.
V dvorani Mestnega doma se je vršil dane« dopoldne izredni občni zhor čevljarske z-idruge v Ljubljani. Zborovanje je bil prav lepo obiskano i a se ga je udelelito okoii 150 čevljarskih nio,tirov n Ljubljane, okolice in tudi iz drugih krajev Dravske banovine. Občni zbor je otvoril ncčeinilt zadruge g. Jernej Perdaa. Pozdravil Je rse prisotne, posebno pa še zastopnika Zbornice z« T01 g. J'irja Koeeta, predsednika Čevljarskega obrtnega združe-ženja v Belgradu g. Vladimirja Vasiča in člana Blago'ja Madejiovič«. daje predsednika pripravljalnega odbora za zvezo čevljarjev v Mariboru g, Antona Krajcarja, zastopnika tržiških čevljarjev g. Antona Avgenika in Franca Poljane«, zastopa ka ribniških čevljarjev g. Ivana Čamoo in Mat. Jordana. zastojmik« zagorskih čevljarjev Franca Knn-cic.a in zaatopnika tirovskih čevljar,"v »trlica. Zb.v rovanja «0 se udeležili tudi trgovci z usnjem ia čevlji, ki se čutijo prav tako ogrožen? v svojih interesih in ki jih je načelnik Se posebej pozdravil Zagrebški čevljarji pa m poslali na zborovanje dopis, v katerem izražajo svojo solidarnost.
G. Krajcar je poročal nato 3 KOirertsn v Celovcu. dne 10. in 11. avgusta, kjer trps čevljarji prav za islim kakor tukajšnji. Poročal je tu ij o davčnih olajšavah, za katere se oblasti naprošajo, da jih dovolijo čevljarski obrti kot sezonski obrti.
O ekspanziji Ivornlce Bal V s'.a r.Ltn poročala g Krajcar in g. Jgllč v smislu naslednje
re«»lucije.
ki je bila soglasno sprejeta.
Člani zadruge se obračajo na ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo in na kr. baltsko upravo v Ljubljani ? prošnjo, da se ustanovitev in zidava tovarne čevlje g. Bnl'e v na?! državi lie dovoli
Obračamo se tudi ua zbornico z,s TO! v Ljubljani, da nam v boju za naš zadnji košček krni a priskoči na pomoč ter pomaga naše r.izioge ">ri kralj, vladi in drugih oblaftvih podpre!; ;a dokazali.
V delokrogu dravske banovine «e preživlja s čevljarsko stroko okoli 8.5011 čevljarskih n-.ij-strov, kateri zaposlujejo toliko šlevilo pomočnikov, ter če računamo še število družinskih članov mojstrov in pomočnikov, oslane po ustanovitvi tovarne ">Bat'e« približno 20.000 ljudi brez zasljika in bi>z kruha.
Tvrdka Bat'a bo postala v trenolku. ko otve-ri tovarno v Jugoslaviji. domaČe podjetje, :»r b.i *:»-dobila pravico otvarjali v vseh krajih nt le samo trgovine, temveč tudi popravljalnih. ? čemur bo odvzel* slehernemu čevljarju, tudi v aajad'' ilienej-mu kraju zadnji zaslužek
Po dosedanjih obljubah hofe lovarna BuTa zaposliti 5000 delavcev, medlem, ko bo v vspj ir-iavi ostalo brez kruha in zaslužka še preko 50 C>00 mojstrov in pomočnikov, k! si bodo n.i .-'ara leta motli iskati v tujih krajih alt v tujih pod!t'.;ih in službah svoj kruh. v kolikor se jitn bo vsj^d mladosti posrečilo, vsi ostali pa bodo pi'li v breme občinam in državi.
Drž*vi bo izgubila na doserlanjern oohotku, tako na carini, ki jo je dosedaj plačevala tv dka Bata ra uvofcene čevlje, vrliutega p* ne »memo računali več z onimi davki, ki so jih doaedaj plačevali domači čevljarji.
Čevljarji dravske banovine niso nasprotni napredku. z«to tud« ne imlustrijaliiaciji obrti, zalo smo že tudi pripravljeni in hočemo takoj, ko n«m bajtfks uprava dravske banovine ugodno reši sai.%
f.t vložena pravila ta ujlanovllev z.veze čovljan-klh zadrug, začeli delali na ustanovitvi velike Li moderne tovarne čevljev v dravski banovini. >rr bomo to idejo razširili med naše tovariše v eeli državi tako. da lahko stoji v petih letih v naši državi najmanj pet modernih tovarn ra Čevlje, ki p« bodo tako v eeni. kakor v kakovosti materijala .laloliie-stovale tovarno Bat'e. Vn ta podjetja pa bado lahko ponosni tako državljan! kakor država, ker bo.lo d> mača ter bodo v korist in dobrobit vsem domaČim čevljarjem
11 koncu izražamo našo udanint in zaupanje v Nj. Vel. kralja in kralj, vlado, 'er smo prepričani. da vlada ne bo radi enega tuj.'a zavrgla četrt milijon« zvestih domačinov in držsvRanov.
Zastopnik Zbornice za TO I g. Koee Je poz.lr.i-vil zborovanje in v imenu Zbornice obljubil, Ji bo ta podpirala čevljarje.
G. V««lt je poročal o sklepih oelgrajskih Čevljarjev v zadevi proti Bafl.
Sledile so raznoterosti. G. Krajcar je pozivaj na tim večjo solidarnost vseh Čevljarje,- v b^rb: za obstanek načelnik Perdan je spoiaiil. da se jutri, v ponedeljek, ob 7 zvečer vrii na realki -'roko vn i sestanek vajencev, kamor naj jili inojsiri zanesljivo pošljejo, da dobe vajenci potrebni v> ;uk. O. Breskvar pa je le pozval čevljar,?, naj bi pričele njihove organizacije in zadruge tu.lt z gospodarsko osamosvojitvijo čevljarskega sta.iu. S tem ie bilo opoldne to uspelo zborovanje zaključeno.
Vesti iz Bohinja
Bohinj, 12. sepl. 1930.
Obisk Triglava je bil zadnjo uedeljo in na mali šmaren obilen. Le škoda, da noben turist ni smel na vrh. Zakaj je bila dana ta prepoved, ki menda Se traja, se ne ve.
Veliko avtomobilsko retto grade Italijani iz Trente prav pod Triglav, v sedlo Dolif. Delo prav dobro napreduje.
Nezgoda med otroci. V torek je t> letni Janezek Cvelek, p. d. Suheljnov sekal buče za živino: pa pride zraven njega Martinček in MČce še on sekali — pa ne samo buče. ampak odseka Janezku tudi pn*1. Ko je starejša sestrica prišla iz šole, je čudno gledala, pobrala prstek, pa ga nesla pokazat materi, ki je bila od doma v gozdu. Da bo kmalu dobra roka — seveda brez prsta.
Cesla k Savici je za vozni promet zaprla že neka.i dni in bo do preklica ker popravljajo cesto in regulirajo potok Jereko. ki ob nalivih cesto vedno zasuje.
Zadnje nedelje s« biie res nedelje veselic, ki so potekle vse v najlepšem redu, tudi brez pretepov, kar bi ob pijači gotovo v tem in onem kraju ne izostalo. Tako lepo obnašanje samo hvali Bohinjoe.
Elektrika. Kot čujemo dobimo električno luč še letošnjo jesen tudi v cerkev v Srednji vasi. No vendar ie enkrat tudi cerkev, ko jo im« v vasi že več č«sa skoro vsaka bajta.
Dr. med, Lojze Kramaril!
Specialist ca kirurgijo ordinira od i/22.—'/2*. pop.
Ljubljana, Miklošičeva 18II.
Tekma strelcev
Ljublj«n», 15. sept.
Včeraj dopoldne so na vojaškem strelišču tekmovale strelske družine. Tekmovalo je 90 strelcev. po večini Ljubljančani. To izredno zanimivo in posrečeno prireditev sta počastila med drugimi g. general S«va Tripkovič in s- ban Sernec.
Zbrane strelce in goste je pozdravil <r trene-r»l Dragomir Popovič kot predsednik strelske družine ler se prav posebno zahvalil za naklonjeno»t g. divitijonarju in g. banu. Nato je otvoril tekmovanje. katero je vodil g. poročnik Rud. Pirš.
Izidi so sledeči: Najboljši strelec na 100, 300 In 300 metrov je g. Franc Heinritiar, vcleiudustri-jec It Ljubljane, ki je dobil darilo g. bana: v marmor vdelano pisalno pripravo.
Na 300 m je dosegel prvo darilo j>. Franjo Hrovatin, zasebni uradnik iz Ljubljane, ki je prejel darilo komandant* divizije, malokalibrsko putko. Drugo darilo je dobil g. Ninko Heinrihar, tretje g. Franc Cvetko, železniški uradnik, četrto ravnatelj g. M .niko Jev*k. peto ari. polkovnik Ljuba No-vakovič, diplomo iva zoi*t veleindustrijec g. Fr»nc Helurichar.
Na 200 metrov: prvo darilo g. inž. Dragotin Todorovii. drugo Fraujo Hrovatin. tretje g. Leopold Čuk, z diplomo pa so bili nagrajeni: gg. Fr*ttc Bule, Franc Heinrlchar ter Pero Cestnik.
Na 100 metrov je dobil prvo nagrado g. prof. Pero Cestnik Iz Maribora, drugo veleposestnik g. Franc Bule iz Mirne, tretjo g. ari. polkovnik Ljuba Novakovič, četrto zasebni uradnik g. Josip Ko*««-njevec. Z diplomo pa so bili odlikovani gg. Milan gterlekar. Franc Heinrihar I n Alojz Košir z Brezovice. Izven konkurence je dosegel največ točk g. prof. Peter Cestnik.
Vsakega moškega boste očarali
če bosle za nego svoje, kože uporabljali samo preizkušeno Paracelsus liljauovo mlečno kremo, ka lera podaja koži iijlodenlško lepoto Ul svetost. — Zalo bodite enrglčiii Iu zahtevajte vedno rara-celsus lillanovo mlečno kremo in odbijte vsak poizkus, da bi se Vam dala sllčna krema.
Cigani se puntajo
Kočevje, septembra.
Kočevski cigani tvorijo samostojno »drža-vot. to je goUna stvur. Ni dogodku še ktko malo pomembnega, da ga ne bi sodil iu obsodil poglavar te ciganske države stari« Ione. Moder mož je in odkar je poglavar Janez zlezel v črno /euujo, naravno najbolj spoštovan in čislan v očeli številnih Uudorovičev. Pa je -»stark jeklen mož. in jc vladal dosedaj pri ujill režim .jako rukec. ki sc ji je moralo ukloniti vse: mlado in staro, malo in veliko, žensko in moško. Vse bi šlo v redu in dobro in bi Tone br«w-dvoma slavil v najkrajšem času jubilei svojega l>lodonosnega vladanja, tla se ni zgodilo nekaj, kar mu je močno omajalo prestol.
Zgodilo se jc namreč, du je sv. Jožef prinesel c-iki Mic-i dvojčka dvanajstega in trinajstega otroka fantka in punčko. Otročka sta oba baje šestkratna kristjana, ali lo pri tejle stvari Tn-gilbi vsako vrednost. Ciganska postava namreč pravit očetu, ki se mu porodi trinajsti otrok moškega spola, postane eo ipso glavar.
Akrabolt! je zaskrbelo poglavarja Toneta, ko mu je prišla na uho tale preklicana Mihčeva sreča. In	vsi lludorovei so se znašli v pre-
cej čudnem položaju: sta rega < so poznali dobro. Miho pa prav malo. Le nekateri glavarjevi opozleijonalci (kje pa o^jozicija mojijku!?) so -staremu« privoščili smolo, ki se ga je tako namah prijela. Za starega« pa jc bila gluvna nesrečo ta, da je bil ravno Miha vodja te zlo-česle ojxrz.icije.
Tiste dni bi morali videti »starega«! Hodil je okrog prilmljeno z pajžlo« v roki iu od iiervoznosti od časa do časa počil z gajžlo« tako. da so celo njegove jurhe pardon! njegovi šimeljiiii in fuksi zdrznili. Ta preklicana zadev-ščina! Ampak, boste oprostili, on je glavar in moder človek iu jo je staknil nazadnje tako. da so sc v hipu znašli vsi opozicijoualci v pravi zagati, akramiš!
Sklical je svoje podložnikc in jim svečano povedal to-le- Mihi je rodil« cika dvojčka: ravla (dečka) in eikot (deklico). Eden izmed obeh je trinajsti Mihov otrok. Kadar bomo dognali tla je ravel trinajsti, bo Miha poglavur.
Opozicija jc onemel«: akrabolt!
In vidite od takrat jc nekaj gnilega v deželi ciganski.
Da bi preinotril objektivno težko politično cigansko situacijo, sera jo zadnjič urezal naravnost med nje. Malo pred vasjo Cvišlarji na gričku sem zagledal »kuliibe« inrhe in cikc in vso kopico otrok in sem zavil navkreber.
•Hori mač uri. dat Tone!« (Pojdi sem. poglavar Tone!) sem slišal cikc. ki so zvale ostalega«. Takoj je prišel zamazan in poten naravnost od gramoza, kii ga tolče v kupe:
vDober dan. gospod! Soder tolčem. vejo gospod in t>o,g lonaj za cigaro.«
sže dobro! Zaradi tiste čudne stvari sem prišel, ki si jo imel z Miho. Kako je sedaj?«
vše vse pri starem. Jez sem poglavar. Miha godrnja naprej in smo rekli, da bi poklicali od drugod radi te stvari sodnika. Prišel je stari Bcrger iz Like. d« bo sodil, pa ne more. gospod. Jaz ne. pustim, ker je Miha neumen in mlad. Kako bo pa to izgledalo, ee bi postal Miha |zo-glaiar in po krivici, gospod? Postava je postava. ampak tukaj stvari ne spremeni nič.«
Videlo se je. da se »stari« drži kreevilo. Da bi spoznal šc drugo stran, sem stopil k Mihi.
»Kako je, Miha? Stari ti nc pusti?!«
»Ne pusti, gojvpod! Pa moral Od mojega starega očeta 6ta.Ti oče se je držal postave in se bo moral tudi ta. Pravica mora biti! Jaz sera glavar in ravd je trinajsti.«
Skomiz«ni I »em * rameni, »e šc ma lo (»ogovoril in se nato poslovil. Med potjo pa sem gruntaJ. kje bfi staknil topot drugega Salomona, ki bi razsodil modro io ne oziraje se na eno aH drugo stran: ali je ravel trinajsti uli je ciiku in ali je poglavar Miha ali aferi Tone.
Oiaj pravite ?
Gospod, >Viaticel« — V svojem »Kaj pravite« (»Slovenec«, 11. seplembra 19'M, štev. M) ste povedali tehtne, tehtne resnicel Prav lepu Vam hvala za to in priznanje! Du bi »e lo kaj prijelo! Je res Žalostno, pod kako idealnimi titelni se nai narod vzgaja k zapravljivosti, k veseljačenju, k alkoholizmu, k priložnostim, da se fant jo in dekleta seznanjajo na lahkomiseln način, k prestavi nedeljskega in prazniikega težišča miselnosti in čuvstvovanja od versko-nravnih idej k materialnosti in čutnosti itd.
Nedeljo sa nedeljo se omenjajo vzporedno sokolska in gasilska društvu s svojimi veselicami, ki trajajo ofioielno ali neoflcielno tja .preko polnoči, preko cele noči.,. Koliko denarja se tu zapravi, koliko tepežev se izvrši, koliko usodepolnih »razmerij« se začne, koliko lahkomiselnosti se privzgoji,.,
Pa povsod i uspeh blagajne i »uspeh, moralni«....
Tuina nam majkal
V slovo zaslužnemu moža
Murska Sobota, sept.
Če se sme o kom reči, da je mnogo ustvaril, Se sme reči to o gosp. Jožetu Kadohi, ki je bil ravnatelj MartiniSča od prvega dne do danes. On je priklical k življenju Martinišče tako rekoč iz nič. Ko nas zapušča, si štejemo v sveto dolžnost, da se mu ludi na tem mestu zahvalimo.
Ko se je odprla tukajšnja gimnazija, je bilo jasno, da ne bo uspevala, ako Murska Sobota ne dobi tudi primernega zavoda. Takoj se je vzbudila ideja »Martinišča-r. Hišo ni bilo, denarja pa tudi ne, vkljub temu pa se je lepega dne raznesla novica: »Martinišče imunin/ Res smo ga dobili in gosp. Radoha je bil tisti, ki ga je začel. Vodstvo se je nastnnilo v neki majhni hiši, za dijake pa so priredili staro katoliško šolo psi cerkvi. Življenje »Martiniščfl' je bilo tako težavno, da ga je zmogel samo človek, ki se je odrekel vsaki udobnosti in je živel samo za druge. Takšen je bil g. Radoha. Vsi so ga pomilovali, on pa se je samo smehljal, dasi je vedno bolehal.
Razmere so zahtevale večje »MartiniSče*. Po kratkem razmišljanju ga je začel seveda s pomočjo drugih požrtvovalnih gospodov, zidati tako rekoč brez denarja Naloga, katere se je lotil je bila nad vse težavna, toda ni omagal. Njegove žrtve so bile v polni meri poplačane. V bližini gimnazije se dviga mogočno »Martinišče«, sad njegovega dela.
Sedaj nas zapušča, da bo na Rakovniku nadaljeval delo ljubezni do mladine. Za vse, kar je storil tukaj, se mu cela Slovenska krajina, zlasii pa njeno dijašlvo, kateremu je daroval vso svojo ljubezen, zahvaljuje in mu ludi na novem mesiu želi mnogo božjega blagoslova. Martinišče bo tudi poznim rodovom priča njegove požrtvovalne ljubezni do mladine.
Koledar
Torek, 16. septembra: Kornelij in Ciprijan, mučenca; Ljudmila, vdova.
Osebne vesli
= V višjo šolo vojne akademije se bodo epoklicali s; prvim oktobrom t. 1. med drugim, še naslednji častniki: topniški kap. II. razr. Vladislav Mazur topn. poročnik Radovan Sokol, topu. kap. I. razr. Vladimir Frankovič, topn. poročnik Mi-lovan Podreka, peh. kap. I. razr. Roman Sram, peh. poročnik Vladimir Sirnik, topn. poročnik Dra-gotin Dogan in topn. poročnik Pavel Jezernik.
Napredovanje. Januška Fran in Rebernak Fran, paznika služitelja v Mariboru, sta imenovana za paanika zvaničnika na dosedanjem službenem mestu. V Ljubljani, dne 4. sept. 1930. — Višji državni toiilec.
Novi grobovi
■f* V St. llju v Slovenskih goricah je preminul v nedeljo v visoki starosti 90 let posestnik Franjo Fluher. Pokojni je bil za svoje narodno delovanje odlikovan z redom sv. Save V. V mla-gih letih je bil izredno delaven narodni borec in je živahno sodeloval pri vseh velikih borbah za naše obmejne kraje. Pogreb danes na domačem pokopališču. Blagemu pokojniku časten spomin, sorodnikom naše najgloblje sožalje.
N. p. v m.l Mala kronika
if Prosvetna slovesnost v Hrastniku. V nedeljo 21. septembra se vrši v Hrastniku proslava 10 letnice prosvetnega dela z društveno akademijo. Sodeluje društveni pevski zbor in rudniška godba.
if Stara resnica za nov! Pas. Dne 12. septembra 1860 so pisale Bleivveisove »Novice«: J Kdor od ljudstva terja, nuj moli v ptujem jeziku, naj pridige v ptujem jeziku posluša, naj v ptujem jeziku cesarske ukaze sprejema, naj gosposke v ptujem jeziku ž njim govore, An mu v ptujem jeziku pošiljajo pisma — ta ni prijatelj luči in vesvoljne omike, ali pa ne razume, kaj jc omika in kako se doseže...« (Cit irano v Razpravah Znanstvenega društva za h um. vede, II, 130.) Italijanom, ki se toliko ustijo, kako delajo za omiko in smatrajo nas za barbare, moramo samo zaklicali: Berite Novice!
if Slovenska redovnica v Ameriki. Dne 15. avgusta je bila v Lemontu, III., pri slovenskih frančiškaniih preoblečena v redovnico gdč. Helena G r č a r, bivša tajnica društva sv. Helene, St. 193, KSKJ v Collinvvoodu. Dobila jc ime sestra Dominica. Gdč. Grča rje va je hčerka dobro poznane družine Grčar. Mnogo uspeha redovnici v njenem lepem novem stanu.
it Na katehetskih konferencah se je izrekla leljn, naj bi se za šolsko mladino priredila spes-njena »Krstna obljuba« katera bi se pri Šolskih službah božjih pela v zboru. Na Nemškem imajo tako in Je baje nekaj veličaslnega. Da se želji ustreže Je naša najboljša nabožna pesnica M. Elizabeta spesnila krasno himno, katero je zelo ljubko ln melodiozno pa popolnoma preprosto uglasbil dr. Anion Doltnar, tako da pesem lahko poje vsak Jjudskošotskl otrok, ki ima posluh. Himna jo predvsem namenjena skupnim šolskim mašam zlasti ob priliki Sol. skupnih sv. obhajil In na dnn prvega sv. obhaijila. Založništvo je iz prijaznosti prevzela Prosvetna zveza v Ljubljeni. Da je omogočeno pesnitev kupiti vsakemu otroku je cena lično tipkani poli z notami in celotnim besedilom za dečke ln deklice samo en dinar (1.— Din). Je
pa kompor.lolI« pod avtorskim zakonom in je vsako
preplsavanje in razmoževanje prepovedano. Himna se naroča pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklo-
iičeva cesta št. 5, ki jo bo razpečavala naročnikom pod skupnim ovitkom 200 glasov hkrati, Upamo
pa, da Prosvetna zveza le ustreže č. g. katehetom, predvsem onim, ki imajo dosti Šolarjev, če jim himno pošlje takoj.
ir Čiguv je otrok? Delavec Peter Marinko i/, barake pri klavnici, je pred tednom gnal z Gorenjske proti Ljubljani tri vole. Blizu Medvod je srečal desetletnega dečku. Marinko je otroka vprašal, kum gre. Deček mu je povedal, da na Dolenjsko. Marinko je seveda fantku povedni; du gre cesta un Dolenjsko prav nasprotno. Fantek se je. obrnil in se napotil z Marinkoni do Ljubljane in je tudi ostul pri njeni v Ljubljani. Marinko ga sedaj vzdržuje, obenem pa poizveduje pri oblasteh, čigav bi bil tu deček. Otrok sam ne ve nobenega pojasnila. razen tega, dn ga je pred nekaj dnevi pni.vedel v Ljubljano ded in ga tu zapustil. Marinko ne premore toliko, du bi otroka sam vzdrževal, oblasti so pa tudi v zadregi, kam bi s tem dečkom. Kdo so njegovi starši, p« ni niti najmanj »nano.
ir Krekova koča n« Ratitovcu. SPD naznanja, da je Krekova koča na Ratitovcu z dne 15. septembrom zaprta. — Koče v Triglavskem pogorju ostanejo tlo nadaljuega še odprte.
ir Orožnova koča na črni prsti. SPD naznanja, d« se zapre Orožnova kova z dnem 15. septembrom; Maluarjeva koča je do na-daljncga še odprta in oskrbovana.
if Avtobusna vožnju Poljčane—Ptuj. Gospodarski! in prometna zadruga nam poroča: Na progi Poljčane—Rogaška Slatina se ukine dnev na vožnja s 16. septembrom, izvzemši vsak torek do preklica, ko so sejmi v Mariboru in Ptuju in vozi iz Rogaške Slatine nazaj ob U) k vlaku proti Mariboru. Popoldne vozi omnjibus iz Ptuja redno vsak dan in ima zvezo z vlakom v Poljčaiiflh proti Ljubljani. Od 16. septembra dalje vozi omnibus.iz Poljčan ob 14.40 v Makole in nazaj ob 16.15 k vlakom proti Mariboru in Ljubljani.
ir V Službenih novinah št. 20«) od n. septembra je objavljen »Prav ilnik o v porabi, vzdrževanju in amortiziranju osebnih avtomobilov pri oddelku carine in finančnih direkcijah«, daljo .Pravilnik o prepovedi pustošenja gozdov in o dolžnosti pogozdovanja«, »Pravilnik o izseka vanju gozdov in spremembi gozdnega zemljišča v drugo vrsto kulture«, »Pravilnik za izvrševanje službe čuvajev pri upravah drž. gozdov« in. »Pravilnik o zaščiti gozdov«.
if Tamburaši! Kdor ima veselje do tanibu-ranja in hoče postati dober tamburaš, naj seže po tcoretično-.pruktični tamburaški šol!, katero je spisal prof. Marko Bujuk. šola nudi prav vse, kar mora znat/i in vedeti, kdor hoče biti dober tamburaš. Slovenci do sedaj nismo imeli slične šole v slovenskem jeziku in je ta šola torej prva slovenska. Upamo, da se bodo ravno ludi te izvrstne šole zopet oglasile dolgo časa molčeče tumlnirice in se bodo ustanovila tanvbu-raška društva. Izvod velja 40 Din in se dobi v Jugoslovanska knjigarni v Ljubljani.
if Glavobol in bolečine v križu so skoraj ved lo posledica zaprtja. Dozdevno brezpomembno zaprtje moramo radi tega takoj in temeljito odstraniti. Najbolje to storimo z Darmol odvajalno čokolado, ki je preizkušena skozi desetletja in splošno priznani,- Zdravniki jo zelo rudi predpisujejo.
i -k Mnogo gospodinjskih težnv Vam bo prihranjenih. ako boste dosledno prali. le s Ter-pentinovim milom Gazela. — Vsaka gospodinja, ki ga le enkrat poskusi, ne rabi več drugega mila.
Ovomaltine nn Zagrebškem velesejmu.
Gotovo ste že mnogo čuli o Ovomaltine, ne veste pa morda, iz česa obstoji, kaj je prav za 'Pfav Ovomaltine in kake so njegove prednosti. Obiščite nas radi tega v našem paviljonu na levi strani vhoda, pa boste imeli priliko poku-siti ta izdelek in se pobliže spoznati /, njegovimi velikimi prednostmi. Ovomaltine jemljejo radi stari in mladi, ker je za vse izbornega okusa, dobrodejno vpliva na človeški organizem in krepi njegovo delovno in odporno moč. Ovomaltine se jemlje lahko celo leto kot topla ali hladna pijača ter je najprimernejši in naj-prijetnejši zajtrk in južina, ker v mali množini dovaja telesu veliko redilne vrednosti, če obiščete zagrebško razstavo, ne pozabite obiskati paviljona Ovomaltine.
-k Francoske tečaje (bivše tečaje »Cercla t ran ca i s«) zopet otvarja za odrasle s 1. oktobrom Francoski institut. Pouk sc bo vršil v Ljubljani na moškem učiteljišču na Resljevi cesti iu sicer: I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18 do H 20 (predava g. prof. Južnič); IIa tečaj ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20 (predava g. prof. dr. Novak); 11 b tečaj ob sredah od pol 19 tlo pol 20 (predavatelj isti); lila tečaj ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20 (predava gospa Bele francosko slovnico v francoskem jeziku); III b tečaj v ponedeljkih in četrtkih od pol 19 do pol 20 (konverzacijo vodi g. M. Orthaber). Obiskovale! tečajev plačujejo mesečno po Din 20 v naj>rej. lahko pu obiskujejo za to ukovino več. tečajev. Prijave sprejema ravnateljstvo moškega učiteljišča v svoji pisarni od 24. septembra dalje vsak dan od 18 do 19. Od t.oktobra dalje se prijava lahko izvrši po dopisnici, ali pa pri slušatelju zgoraj omenjenega učiteljišča g. A. Dolencu.
★ šolske zvezke kupu jte pri tvrdki M. Ti-čar, prodajajo se v prid Jadranske straže«.
if Šolske potrebščine kupite v prvovrstni kakovosti pri Iv. Bonač, Šelenburgova ulica. Velika izbira, najnižje cene, točna in I d trn postrežba.
ir Pouk živih jezikov nemščine, angleščine, francoščine, srbohrvaščine, španščine, italijanščine v skupinah in za posameznike. Poučujejo po tli rek t ni metodi najboljše, kvalificirane učne moči. Prijave od pol 7 do pol ,8 zvečer Beethovnova ulica 7, pritličje — levo. — Prof. Sid I Jeras.
Potrebujete sredstva za odvajanje?
Vzemite zvečer 2 do 3 ARTIN-dražeje in zgodaj zjutraj bost« imeli pravilno lahko izpraznjenje. Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 8 Din za škatljo.
•k Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef« grenfice neovirano, lagodno rz-praznenje črev, kar večkrat izredno dobrodej-no vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugtfdui učinki '»Franc-Josef« vode tudi potoni njihovih raziskovanj. »Franz-Jonef« 1 grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Maribor
t Plasidija Perdeller
V tukajšnji splošni bolnišnici je umrla včeraj po kratki bolezni v starosti 71 let splošno znana in priljubljena sestra prednica Plasidija Perdeller iz družbe usmiljenih sester sv. Vincencija Pavel-skega. Rodom Tirolka je že 1. 1882 prišla v mariborsko bolnišnico in je v tem zavodu skozi dolgo dobo skoraij 50 let vse svoje moči in uprav materinsko ljubezen pomoči ter usmiljenja potrebnim bolnikom. Razvoj tukajšnje splošne bolnišnice od njene začetne skromnosti s 40 bolniškimi posteljami pa do današnjih 500 postelj je v najtesnejši zvezi s požrtvovalnim in vzornim delovanjem blage pokojnice. Radi njenega izredno Tinega nastopa in takta ler ljudomišlega ravnanja z bolniki je bila kmalu postavljena na častno in odgovorilo mesto sestre prednice, v katerem svoj-stvu je vzorno delovala Četrt stoletja. Tudi v poznejših letih, ko ie na njeno lastno prošnjo in radi starosti prevzela breme odgovorne službe prednice riilajša moč, je plemenita pokojnica še do zadnjega neumorno posvečala svoje moči zavodu in bolnikom. Z ljubeznjivostjo in blagostjo svojega sotnčrie£a značaja si ije pridobila srca vseh, ki so jo poznali. Vsi ti bodo blago pokojnieo ohranili v trajnem Jn hvaležnem spominu. Sestri-pred-
nici Plasidiji 'Perdeller svetila večna luči »
□	Konec kopalne sezone. Z včerajšnjim dnem se je zaključila letošnja kopalna sezona na Mariborskem otoku, [zgubljeni predmeti so prizadetim na vpogled pri mestnem gradbenem uradu. Ob zaključku letošnje kopalne sezone se je mestna občina zahvalila s posebno zahvalnico za vneto in požrtvovalno sodelovanje pri vzdrževanju reda na ptoku mariborskemu reševalnemu društvu in mariborski policiji.
□	V Ptuj odpotuje danes prof. Strohschei-der, potem ko je pri nedeljski poslovilni predstavi z vožnjo s kolesom po žici Mariborčane precej onegavil. >Kampeljc« je prof. Strohschneider, tako pravijo vsi Mariborčani.
□	Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je umrl v starosti 20 let Anton Pisnik, hlapec. Pogreb bo danes ob 16 iz mestne mrtvašnice. — Umrl je v svojem stanovanju v Mlinski ulici 39 monter pri mestni plinarni Mihael Weiss, star 55 let. Pogreb bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Podbrežju.
□	Mariborski rezervni častniki so obhajali včeraj na zelo slovesen način svojo slavo. Omenjena svečanost se je pričela ob pol 11 na Trgu Svobode. Poleg številnega občinstva so bili navzoči tudi pomožni škof dr. Tomažič, okrožni inšpekktor dr. Schaubach, okrajni načelnik dr. Ipavic in dr. Hacin. Polkovnik g. Stoja d i n o v i č , g. R a d o v a n o j e v i Č in g. Dolenc., direktor magistralnih uradov Kochler ter predstavniki raznih narodnih obrambnih in prosvetnih društev. Predpisane cerkvene obrede sta opravila za rim. kat. veroizpoved garaizijski duhovnik g. Z a v a d 1 a 1 in za pravoslavno veroizpoved g. prola T r b o j e v i č. Slavnostni govor je imel predsednik tukajšnjega Združenja, rezervni častnik kap. 1. razr. Jakob Perhavec, ki je zaključil svoja za nosna izvajanja z vzklikom: Naj živi Nj. V. kralj Aleksander I.
□	540... V prvi razred tukajšnje klasične gimnazije se je vpisalo letos 18(1 dijakov, v prvi razred realne gimnazije pa 300. Prvih razredov imajo'letos na realni gimnaziji — osem. Izreden navaf je "bil letos tudi na žensko učiteljišče, kjer so morali radi omejenega števila sprejetih dijakinj odkloniti zelo veliko kandidatinj.
□	V smrt... Obesil se je 50 letni Ignacij Pavalec iz Ruperč. Vzroki samoumora niso znani.
□	Radi uboja re sedel včeraj na zatožni klopi pri tukajšnjem okrožnem sodišču 23 letni delavec Jožef Žabčič iz Velike Polane. Obtožuje se, da je dne 26. decembra 1929 udaril s hlodom v Veliki Polarni Štefana Ja klina ter mu s silnim udarcem razbil lobanjo. Radi pretresa in otrpnjenja možganov je Jaklin dva dni pozneje podlegel poškodbam. Obtoženec priznava dejanje; zatrjuje pa da je ravnal v strahu in silobranu. Razpravo je vodil sodnik okrožnega sodišča Lenart, Kolšek in dr. A ž m a n prisednika. Obtožbo je zastopal namestnik drž. pravnika Sever. — Žabčič je bil obsojen na 1 leto strogega zapora.
□	Pri nedeljski tomboli je dobila sedmo tombolo (kuhinjska posoda) Julija Šerec, deseto (fotografski aparat) pa Katarina Farič. V loliko popravljamo tozadevno včerajšnje poročilo Slovenskega lista«.
□	Nagrade strelskih tekem t Hntinji vasi. V nedeljo so se vršile na strelišču v Hotinji vasi tekme tamošnje strelske družine. Streljanja se. je udeležilo okoli 200 strelcev iz Maribora, Hotinje vasi, Dobrovcev, Skok, Št. Janža, Račja Frama, Podove, Hoč in Sv. Marjete. Prvo nagrado so dobili: na tarči Hotinja vas A. Fanedel (80); na tarči Skoke S. Kline (95); na tarči Maribor D. Hinič (118); na tarči Šmarjeta S. Reja (41); na tarči Hoče E. TuŠek (35); na tarči Slivnica L Kline (35); na tarči Dobrovce pa S. Svenšek (85).
□	Radi eksplozije soda t bencinom sta se včeraj dopoldne ponesrečila 29 letni ključavničar Alojzij Kolar in poslovodja Ernest Eigner, usluž-bena ,pri falski elektrarni. Bila sta ravno zaposlena pri lotanju bencinskega soda v bližini rad-vanjskega transformatorja. Nenadoma sta radi silnega učinka eksplozije obležala na tleh in zado-bila precejšnje poškkodbe. Kolarja so prepeljali v splošno bolnišnico.
□	Tujci v Mariboru. V prvi polovici meseca septembra je bilo pri tukajšnjem Zglaše-valnern uradu priglašenih 1090 tujcev; od teli je 305 inozemcev.
□	Izpred senata trojice. 26-letni Anton Bracko je dne ti. aprila 1930 v Dežnem zabodel Mihaela Drozga z nožem nad levo ključnico, s čimer je zagrešil zločinstvo zoper življenje in telo. — 40-letni tesarski polir Franc Vrtič je v Spuhlji zdravil Ano K. in Ano Ž. za nagrado in ne da bi imel za to predpisano strokovno izobrazbo in sicer na ta način, da jima je puščal kri iz žile na roki. S tem je zakrivil prestopek oziroma /ločinstvo zoper občno zdravje. — 21 -letni hlapec Maks Kranuberger n.z Ha.jdine jc v noči na 17. marca t. 1. v Gornji Hajdinj položil med km 12.4 in 12.5 preko železniških tračnic 4 metre dolg boorv hlod, radi česar se obtožuje /ločinstva zoper varnost inv. nega prometa za ljudi. Radi istega je soobto-f.en tndi 19-letni posestniški sin Maks FridI iz Majd ine, ker je Krnmbergcrjn k navedenemu dejanju prigovarjal. Vsi omenjeni obtoženci so sc včeraj zagovarjali pred tukajšnjim malim senatom. — Obsojeni so bili: Bračko na t leto aapora in 2-letno i<*pubo častnih pravic, Vrtlč na I mesec strogeea zapora, pogojno na 2 leti. — Razprava proti Krambergerju in Friedlu se je preložila.
□	Dobra hrana v javni kuhinji na Slomiko-vem trgu it. 6 v A-razredu opoldne ir. zvečer Din 8.30, v B-razredu Din 12.30, v C-raz.redu Din 14.30. Priglašajte se'	(
Oj sestrice, žujte, moje
od Triglava do Balkana, kaj Vam pravi lepa 3an]a; ..Brez Albusa ni pranja I"
Odlično kakovost
ALBUS-mila
pozna vsakdo
Najzanesljivejše sredstvo za pranje vsakovrstne obleke
ALBUS
TERPENTINOVO MILO
Celje
f Gospa Ana dr. Filipičeva
Nepričakovano se je preselila od nas ena najbolj dobrih ženu našega mestu, gospa Ana Kilipič. V soboto 13. septembra ob 4 pojKildne je umrla. Zvonovi celjskih cerkva -o slovesno zvonili v pozdrav došlemu vladiki lavaiiiinske škofije, v vili |K>d hribom sv. Jožefa pu je ob istem času ugašajo zemeljsko življenje plemenite dame.
kakor malokdo je spoznala bedo ubogih in zatiranih. Po smrti gospe Scliellandcr je pred devetimi leti zavzela, mesto predsednice katoliškega gospejnegu drušlva dobrodelnosti v Ce-ljii. Dobrodelnost je bila rajni srčna jiotreba. Saj je delovala v omenjenem društvu od Ietji 190" do svojo sinili nepretrgoma.
V skritem zatišju je potekalo njeno življenje, posvečeno notranji izpopolnitvi in dejanski ljubezni tlo bližnjega. Sama je bila vzor krščanskega življenja. Dnevno je pristopala k mizi Gospodov i. lii >e je v žarkih prosvete Evharistije solnčila njena dušu in tako najbolje usposobila za karitativno tlelo, kaj pomeni današnjemu svetu dejanska ljubezen tlo bližnjega, vedo le tisti, ki imajo količkaj vpogleda v socialno bedo našega časa.
Po \rsli so prihajali po trudni cesti siromaki tja pod breg sv. Jožefu, k jer je v zadnjih letih bivala predsednica gospejnega društva. Rajna gospa je pomagala revežem, kakor je vedela in mogla, lajšala bedo na ta ali oni način, pa nikdar glasno, <la bi jo občudoval svet. liho in skrito j« delila dobrote, /.ustom si iskal njeno ime po dnevnem časopisju. Pri njej resnično ni vedela levica, kar je. dala desnica. Zdaj leži ta plemenita goApa bledu in tiha sredi rož. S solzami v očeh stopajo v hišo žalosti meti številnimi častilci rajne tutlii siromaki, dn jokajoč škropijo svojo nvrtvo dobrot-nieo.
Vse, ki smo jo |K>zna I i, je hudo zadela vest. da je tako nagloma ugasnilo lepo, Bogu in bližnjemu posvečeno življenje. Predvsem pa je s smrtjo ge. Ane FiUpic prizadeto celjsko gospejno društvo dobrodelnosti. Izgubilo je dolgoletno predsednico, ki ji bo težko najti naslednico. — Danes ob + jo bomo spremili k počitku. In pacc Ghf-isti!
*
& Proslava 250-letniec cerkve sv. Jožefa nad Celjem se je izvršila v nedeljo 14. t. m. na najslovesuejši način. Tri dni preje so se v ršile duhovne vaje in ubrano pritrkavanje na prijaznem hribčku jc k vsem pobožnoslim pripeljalo mnogo častilcev sv. Jožefa, V soboto popoldne je z drugim brzov lakom prispel v Celje prevzvišeni Škof luvantinski tir. Andrej Kurim. Ob zvouenju zvonov vseli celjskih cerkva je bil ua kolodvoru slovesno sprejet po duhovščini in šolski mladini. S kolodvora se. je |K>tlal v opatijo kjer je /<i čas svojega celjskega bivanja stanoval. Na predvečer je bila cerkev sv. Jožefa slovesno razsvetljena z umetnimi ognjeni, hribček so razsvetljevale številne rakete, slovesno razpoloženje pa je dvigalo pritrkavanje in pokanje z inožnarji. Na nedeljo samo se je, vršila ob 10 dopoldne pontifikalna sv. maša, ki jo je daroval sum prevzvišeni vladika luvantinski in med katero je res vzorno prepeval ob spremljevanju sodni pomnoženi pevski zbor pod vodstvom skladatelja g, Mava. krasen cerkveni govor jc govoril g. dekan lahki msgr. dr. Krulc. t)d mariborskega stolnega kupitelja sta prisostvovala slovesnosti kanonika Rudolf Jnnežič in dr. Maks Vraber, razen tega pa je bila navzoča še številna duhovščina i/ bližnji,h dekanij. — Včeraj sr je pre-cz više n i v spremstvu celjskega g. opata ter svojega tajnika msgr. timeko z avtomobilom odpeljal v Cromji grad nu kratek obisk pr. v/v. nadškofu dr. jegliču.
>3 Pripravljalni odbor zn plebiscitno spominsko slavnost ima svojo sejo v četrtek, dne 18. t. m. ob 20 kot po navadi v Narod. domu.
& Celjski občinski svet ima svojo prvo Ihjpočitniško sejo v petek 19 .t ni. ob 16. Vja obeta biti zelo dolga, ker sc je preko počitnic nabralo mnogo materijala.
Ljubljana
Visok gost na velesejmu
Ljubljana, 15. septembra.
Danes ob 11 dopoldne se je pripeljal na ljubljanski velesejem visok gost Nj. V. princ Friedrich wilhelm von Hohenzollern-Signiaringen, brat pokojnega roniun. kralja Ferdinanda in stric naše kraljice, ki se mudi na Bledu kot lovski gost N. V. kraljice Marije. V spremstvu predstavnikov in organizatorjev ljubljanskega velesejnia si je ogledal razstavo. Hkrati je bil napovedan obisk Nj. V. kraljice, katera je hotela obiskati misijonsko razstavo, a radi prehlada in slabega vremena ni prišla z odličnim gostom. Spremljal ga je lc kraljičin po-bočnik podpolkovnik g. Pogačnik. Najprej si je ogledal šumarsko razstavo, po kateri sta ga spretno vodila gg. ing. Rustija in Šivic. Nato je obiskal paviljon ribniške sube robe, nakar se jc precej časa zamudil v oddelku lovske razstave, po katerem so ga vodili dr. Lavrcnčič, dr. Bevk in VI. Kapus. Kot strokovnjaku, ki je absolviral gozdarsko akademijo, je bilo izredno všeč krasno rogovje, ki je res občudovanja vredno. Ko je odhajal z razstav-lovske razstave, mu ie izročil dr.
nega prostora Lovrenčič naš lovski znak, ljubljanske lovske razstave.
kol spomin na
obisk
Delj časa se je zamudil tudi na misijonski razstavi, jx> kateri ga je vodil g. p. Godina, v spremstvu stplnega župnika in kanonika dr. Klinar-ja. Z interesom je opazoval razstavljene kuriozitete in občudoval domače vezenine. V japonski sobi ga je sprejela in pozdravila jjo japonskem običaju ga. Skuškova v krasni jajx>nski narodni noši. Ko je šel mimo razstavljene misijonske literature, je opazil med revijami »Akademische Missionsblat-ter« in je rekel: »Na te sem pa tudi jaz naročen!« Ker je že primanjkovalo časa, si je še hitro ogledal razstavo mizarskih del.
V uradnih prostorih mu je pred odhodom izročila gdč. Erika, hčerka ge. Skuškove, šopek vrtnic v imenu misijonskih dam in ga prosila, naj jih jDonese Nj. V. kraljici Mariji, ki ni mogla priti z njim, nakar se je visoki gost odpeljal.
Odličnemu gostu je bila vsa razstava, tako šumarski, lovski in misijonski oddelek izredno všeč. O slovenskih vezeninah pa je izjavil, da ima naš narod izreden dar, da more ustvarjati tako krasna dela. Visokemu gostu želimo prijetno bivanje med nami, ' stvu velesejnia pa čestitamo, da se je s krasno organizacijo in izvedbo razstave pridobilo pohvalo tako odličnega gosta.
Megaton išče otroke
Zadnja nedelja ljubljanskega velesejnia je zvabila popoldne toliko obiskovalcev na sejmišče, da so se kar trli po paviljonih. Z dežele je prihitelo nebroj družin in starši so imeli nemalo posla, da so obdržali skupaj svojo radovedno in začudeno deco. Kljub pazljivosti pa se je parkrat primerilo, da je gneča odtrgala otroka od staršev in ga potegnila s seboj. S plašnimi iu objokanimi očmi je potem begal po velesejmu in klical tata in mamo, dokler ga ni srečal velesejmski stražnik in peljal na razstavni prostor firme Radio-Bar, ki je postal včeraj skoro pravo otroško zavetišče. Radio-Bar ima montiran silen zvočnik megaton, ki je domače delo in ki sega s svojim glasom daleč preko mej razstavnega prostora. Od tu so potem oklieah, da se je izgubil oziroma našel tak in tak otrek in da ga naj starši pridejo iskal k firmi Bar. Na ta način so našli samo včeraj 4 otročiči svoje starše.
Tako je neka mamica begala vse popoldne po velesejmu in iskala svojega otročiča. Ko je že vsa utrujena in obupana zapustila sejmišče, da javi policiji nesrečo, ki jo je zadela, je pri železniškem prevozu na Oospiosvetskia cesti zaslišala, da je njen odete pri Baru. Vsa srečna je hitela nazaj po otroka, ki ga je tudi našla. Najboljše jo je pa i>rav gotovo pogruntal dečko, ki je tudi izgubil očeta in čakal pri Baru nanj. Ko je končno po daljšem klicanju po zvočniku prišel ponj oče, je sedel otrok baš na kolenih g. Fr. Bara, šefa firme. V velikem veselju, da je zopet našel očeta, je objel in poljubil g. Bara: »Hvala, lepo hvala, g. Bar, da ste mi našli lata, ki se je izgubil.«
Med množico, ki je opazovala veselo svidenje, pa še je oglasil hudomušneš: »Mogoče se je pa enkrat res — ata — izgubil!«
Koncert „Ljubljane" 5. oktobra i930
- PEGE
odstrani tako} in brez sledu
.Creme Urizol'
Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfuiueri juh. Zaloga: »Cosmochcmia. Zagreb. Smifiiklasovn 23. Telefon 4U-99
© Sv.mašo zndušnico po pokojnem bratu
Maksu naznanja njegov brat g. Jožef Cotič. Sv. maša l)o v četrtek 18.septembra ob 7 z.ju- I traj v cerkvi' sv. Jožefa \ Ljubljani. Sv. masa zadušuica bodi mesto venca na bratov grob.
O Častili večer Fran Rusa, člana zbora naše opere. V soboto, 20. t. m. se vprizori v ljubljanski operi ponovno Foersterjeva opera Gorenjski slav-ček. Ta večer ima svojo benefico član opernega zbora, gospod Franc Rus, ki z nekaterimi kratkimi presledki deluje v slovenski operi od leta 1080 dalje, deloma kot član opernega zbora, v prvih letih naše opere pa tudi kot njen solist-lenorist. Gospod Hus je v gledaliških krogih znan kot vesten in vnet pevec prav posebno ga pa še čislajo ljubljanski jievski krogi, katerih zvest in vnet sodelavec je že več kot 40 lel. Zato opozarjamo na njegov časten večer, in polno gledališče v soboto naj mu bo dokaz izrednih simpatij, ki jih uživa v Ljubljani.
0 Novi ljubljanski mostovi. Že nekaj časa som gradi mestna občina železobetonski most na Opekarski cesti čez Mali graben. Novi most bo stal tik nad dosedanjim lesenim mostom. Ta most je bil že temeljito razpadel in le čudno je, da se še ni podrl. Novi železobetonski most bo veljal 250.000 Din. Gradi ga stavbna tvrdka Curk. Most bo že v dveh mesecih dovršen, tako, da bo še letos izrdčen prometu. Potrebna bo lc majhna korektura ces-le za promet preko novega mostu in je zalo tamkajšnja mitnica že odstranjena. — Na Groharjevi cesti na Mirju gradi mestna občina drug železobetonski most (v sredi med mostom pred trnovsko cerkvijo in kolezijskim mostom). Ta most gra.li tvrdka Tomažič in bo veljal 220.000 Din. Tudi la most bo dograjen še letos. V zvezi s tem mostom bo potrebna inalo večja regulacija Groharjeve ceste.
0 Kanalizacijska dela. Zbiralni kanal na Vil-harjevi ceflti, ki so ga pričeli lani graditi, je gotov že skoro od Šmartinske ceste do srede Vilharjeve ceste. Kanal je beioniiran v dolžini 430 metrov, Slrok je 1.20 m, visok pa 1.80 m. Do spomladi bo ves kanal do Dunajske ceste, v dolžini 1.2 km do-
vršen in bodo stroški zanj znašali 1,800.000 Din. Ce bodo denarna sredstva kmalu na razpolago, bo mestna občina nalo nadaljevala z zgradbo zbiralnega kanala do Spodnje Šiške. Potrebna bo zgraditev še okoli 4 km zbiralnega kanala, za katerega bodo stroški znašali več milijonov dinarjev. — Spomladi prično podaljševati zbiralni kanal izpod Rožnika do Groharjeve ceste ob Gradaščici in do Gli«ške ulice. Ta zbiralni kanal bo prav lako širok 1.20 m in visok 1.80 m, služil pa bo za kanalizacijo Rožne doline in sicer njenega ljubljanskega dela, kakor tudi dela občine Vič. Novi kanal bo dolg 1.4 kril in bo veljal približno 1,500.000 Din.
0 Mestno kopališče na Ljubljanici se z dnem 13. septembra t. 1. zapre.
0 Velik vlom. V nedeljo zvečer je bil izvršen v Ljubljani večji vlom. Upravnik dnevnika Jugoslovana« s. Avgust Kozman stanuje v Metelkovi ulici 3. V njegovo pritlično spalnico se je med 8 in 9 zvev >r splazil skozi odprto okno neznan tat in odnesel, kur mu je ravno prišlo pod n kc: tri zlate daniske ovrutne rižice, zlato damsko uro, /lato otroško ovratno verižico, zlato otroško zapestnico, dvojo zlatih uhanov, dvoje moških zlatih igel in eno srcl>r» no, dve diimski /lati zapestnici, eno otroško srebrno o vratno verižico ter 400 Din gotovine. Vse, kar jc tat odnesel, je bilo vredno 12.650 Din. lat jc pripravil še nekaj zlatnine, pa je moral pobegniti, ker ga jc zasačila služkinja in je moral naglo skočiti skozi okno. /.a tatom ni dosedaj nobenega sledu.
© Nenavaden napad. Strojni ključavničar Franc Luznar je sedel v nedeljo zvečer z nekim dekletom v tivolskem parku. Ob tej priliki so ga nahrulili štirje hrvatsko govoreči moški ki so ga hoteli zapoditi domov, dekle j>a naj bi ostalo pri njih. Luznar jim je ponudil 100 Din, če ga puste pri miru. Napadalci so sprejeli ICO Din in odšli, veseleč se plena. Črez nekaj časa, ko je Luznar prijavil napad policiji, že ni bilo nikogar vgč od teh napadalcev v parku in so najbrže pili v kakšni gostilni 7.3 ugrabljeni stotak.
© Dve nesreči. Včeraj je okoli pol 0 zvečer snemal 17 letni sluga ->Nove založbe- Janko Pokom na Kongresnem Irgu skladiščno okno. Okno pa se je preiiilro udalo in Pokora je padel lako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. — Pri Devici Mariji v Polju gradijo novo šolsko stavbo. Na njej je včeraj dopoldne dplal 09 letni Janez Leskovšek. Okrog 10 jc padel po nesreči z odra približno (> metrov globoko in se ves potolkel po glavi rokah in nogah. Dobil je tudi težke notranje poškodbe. Oba ponesrečenca je. prepeljal v bolnišnico ljubljanski reševalni avto.
© Iz policijske torbe. Ovadena sta bila dva Janeza, ker sta v neki gostilni blizu univerze streljala — seveda primerno vinsko razpoložena — s strašilno pištolo in plašila druge goste. Enega teli dveh pogumnih strelcev je vzel seboj stražnik, da se je možak prespal na pričnah v zaporu. — Aretiran je bil neki Stanko K., katerega je stražnik zasačil, ko je hotel vlomiti na trgu v mesarsko stojnico Jožeta llania. — Ana Gliliar iz Velikega Vid.na je prijavila policiji, da je v petek pozabila v trgovini Mateja Orelika v Kolodvorski ulici bankovec za 1000 Din. Tedaj je bilo v trgovini desti ljudi in ni mogoče dognali, kdo si Je prisvojil bankovec.
© Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Leu-stek, Resljeva cesta 1, Mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska ce6ta 41 (Sv. Krištof).
•k Zobozdravnik dr. Sfiligoj, Tavčarjeva ul. 4, sprejema 8—11, 2—5.
-k Darujte Podpornemu društvu slepili, Ljubljana, Pod Trančo 2.
Repertoar Narodnega gledališča
l>o v novi sezoni naslednji:
Dramski repertoar bodoče sezone ki sc otvori v sredo dne 1. oktobru's Slmkespearejevo komedijo -»Sen kresne noči«, sloni predvsem na nekaterih delili svetovne literature, ki po veliki večini še niso bil« vprizorjenu nu nusem odru in obsegajo .starejšo, kakor tudi povojno dramsko literaturo. Poleg te Slin kespeu reje ve komedije se pripravlja za začetek sezone: bchil-ler: »lluzbojniki«, Leonid Andrejev: »Mludo-letje«. ter drami dveh slovenskih avtorjev: Le-skovec: »Kraljičini lluris« in šnudorl: »Pravljica o rajski ptici«. V nudaljncin bo drama črpala svoj repe rum iz naslednjih del: Jugoslovanski avtorji: Župančič: »Veronika Dc-senišku«, Pregelj: »Ljubljanski študentje«, G ru ni: »Dogodek v mestu Gogi«, Krleža: Gleiiibujevif, Begovič: »Amerikutisku juhtu«, Nušič: »Gospa ministrica«. Ruski avtorji: Gribojedov: »Gorje od uma«, Dostojevski: »Bratje Kuiamazovi*, Čehov: »Tri sestre«, Tolstoj A : »Serija A 00000 t«. Češki avtorji: lliebert- »Irena«, Sclieinpflugovu: »Ubiti«, Bo-liusiav; Stanovanje za lepe dume«. Poljski a v t o r j i : Nulkovska: »Dom žena«. Bol gu r-s k i avtor: I lostov • »Goljemanov«, J e v r e j-s k i avtor- Haloni Ascli: »Bog osvete«. F r a n-coski avtorji: Balzac: »Mercadet«, Ar-mout & Gerbitlon: Ljubavmi pustolovščina«. Angleški u v t o r : Galsworthy: »Beg«. N e m š k i avtorji: Zuckmayer: »Cirkus Knie«, lloflmunnsthiil: »Jedcrniann«, Sclmitzler: Zeleni kukaduj«, Ncstroy: »Kum.pl«. Svoja dela so obljubili tudi drugi slovenski pisatelji. Tudi ta delu se bodo vprizorilu v tej sezoni, — ako bodo sprejeta v repertoar.
Posebnih sprememb v dramskem ansamblu ni bilo. Drami je ostal skoro neokrnjen ves dramski ansambel, katerega resno in umetniško stremljenje je splošno priznano. Ponovno je postal miš (dan Josip Gradiš-Dnneš, do sedaj član Narodnega gledališča v Mariboru.
Opera. Slovenska opera si jc izbrala za novo sezono sledeča delu: Iz jugoslovanske literature: P. Konjovič: »Koštuno«, Dr. B. širolu: -Neobični svutovi«, M. Bravni-čur: »Pohujšanje v dolini šentflorjunski«, L. Šaf runek-Kavič: »Hasunaginica«. Iz ostale slovanske literature: A. Borodin: »Knez Igor«, N Riniskij-Korzakov: »Siicgulčica«, J. \Veinberger: »Švanda dudak«. Iz nemške literature: R. Struuss: »Kavalir z rožo«, Fr. Schreker: »Daljini zvok«, K. We.ill: »Car sc fotografira«, lt. \Vugner: »Lohengrin« in »Vol-kiru«, A. Lort/.ing: »Car in tesar«. Iz francoske literature: G. Clinrpentier: »Lu-i/.a«, M Dcluniiov: »Damski tekač. 1/. italijanske literature: G. Verdi: »Moč usode«, G. Puceiiri: »Turandot«. Poleg teh del se bodo vprizarjule rcprize najzanimivejših in najboljših del, ki so bila na repertoarju poslednjih sezon in ki tvorijo stalni repertoar vseli pomembnejših odrov.
Naši operi je povečini ostal ohranjen ves odlični lanski operni ansambel. Kot stalnu gosta bosta nastopala tenorist Marij Šimenc in basist Josip Križaj. Zbor in orkester pa sta deloma povečana.
Opereta. Na novo sc bodo nuštudirala dela: i. Tijardovič: »Mala Floramve«, K. Millocker: Dijak prosjuk«, J. Struuss: »Vesela vojna«. E. Audrun: »Maskota«. R. Betiat/.kv: »Trije muške* tirj.i«. lnscenacija je |x)ver.jcnu Vasiliju Uljani-ščcmi. Vaciavu Skriižneinu starejšemu in dru-i; i iu domačim umetnikom.
Vrhnika
Zlata poroka. G. Josip Lenarčič, veleposestnik in industrijec v Verdu, je. praznoval v soboto, 13. septembra, s svojo soprogo, gospo Ano rojeno Kotnik, petdesetletni jubilej svoje ]>oroke. Uglednima jubilntoma je domače godbeno društvo priredilo na predvečer jubilejnega dne podoknico v Verdu. V soboto zjutraj sta se podala slavljenca v župno cerkev sv. Pavla, kjer jima je g. dekan po kratkem, prisrčnem nagovoru blagoslovil zlato-poročne prslane in jima dal zlatoporočni blagoslov. Pri zahvalni sv. maši je pel domači pevski zbor. G. Lenarčiču, ki je znan naši javnosti po svojem požrtvovalnem delovanju v trgovski zbornici kot dolgoletni član njenega odbora in v Kmet. družbi kot njen agilni predsednik in njegovi spoštovani soprogi iz znane Kotnikove rodbine: naše iskrene čestitke z resnično željo da dobri Bog blagoslovi njuno vzorno zakonsko vez še v nadalje!
de Ponekod do polovice, človek bi lahko jokal. Bojinio se, da bo deževno vreme zadnph d m povzročilo gnilobo. Solnca, solnca s. želimo, da bodo
V6Se Cirkus 8>Titanik« in kralj, železa Štefan Paradiž sta nas obiskala zadnje dni. Atrakcija ki nas pa ni spravila iz ravnotežja. Pravijo, da Kaj veliko-mestnega ne pride v Ljutomer.
Z arienikom se je zastrupil nek starec iz Cubra. Siromaku si je zmračil um, pa si je vzel
mljObčinsko sejo so imeli naši občinski očetje v petek zvečer, dne 12. t. m. Sklepe, ki bi vas, či-tatelji »Slovenca« v Ljutomeru in okolici, zanimali, sporočamo tukaj. Uredila se je pokojnina bivšega občinskega lajnika Kollerja. 06 procentov zadnje plače dobi S prvim oktobrom cdda svoje posle novo imenovanemu tajniku g. Ivanu Vrščaju vpo-kojenemu oblastnemu šolskemu nadzorniku. Izvolil se je odsek za gradnjo izvozne klavnico v Ljutomeru, za katero znaša proračun 200.000 Din. Po-novno se je razpravljalo o prošnji sokolskega društva za prodajo majhne parcele ob Sokolskem- domu, čez katero vodi javna pot. Brez definitivnega sklepa, ker zadeva ni bila na dnevnem redu. Prevladuje mnenje, da je prodaja nemogoča, ker vodi čez parcelo javna pot. Zaprosi se za dovoljenje vzdrževanja stalne točilnice občinskih vin. Služba bolniške strežnice se odpove. To mesto nastopi nočni čuvaj, vpokojeni železničar Henrik Trnek. Izvolitev odseka za gradnjo poslopja za načelstvo in druge urade se preleži na poznejši čas. Stvar še ni dozorela. Okrajni cestni odbor v Ljutomeru se zaprosi, da razširi banovinsko cesto proti pokopališču s tem, da se obcestni jarek kanalizira in pokrije s cementnimi ploščami. Tako bo pridobljena lepa pešpot.
Ptuj
Zadružna elektrarna v Ptuju se je zavzela za elektrifikacijo okoliških občin, posebno v smeri proti Pobrežju in Sv. Vidu. Za la projekt se je tudi posebno zavzel g. Soklič, župnik v Sv. Vidu. V sporazumu ž njim se je že vršil dobro obiskan sestanek interesentov, na katerem je načelnik Zadružne elektrarne g. dr. Fermevc poročal, kako in na kakšen način bi se dala elektrifikacija v okviru dobro uspevajoče ptujske Zadružne elektrarne najbolje izvesti. Zastopnik elektrarne Fale je podal tehnično poročilo in zagotovil, da bo elektrarna Fala zgradila daljnovod Ptuj-Sv. Vid, ako se prijavi zadostno število interesentov. Zadružna elektrarna je nato dala takoj popisati konzum in so se priglasili skoro vsi hišni posestniki v Sv. Vidu in Pobrežju, tako da bi se priključilo po tem popisu do 600 žarnic bi 13 poljedelskih motorjev. Elektrifikacijo je mogoče izvršiti le na ta način, da prevzame elektrarna Fala zgradbo daljnovoda Ptuj-Sv. Vid. Potrebne transformatorske postaje in pa krajevno omrežje pa bi gradila zadruga in sicer s primerno podporo banske uprave. Zgraditi je potreba dve transformatorski postaji, prvo med graj-ščino Turnišče in vasjo Pobrežje, drugo pa v bližini Sv. Vida. Zadružna elektrarna je že izdelala tozadevne načrte in proračun. Stvar je bila v najboljšem teku in smo upali, da zasveti elektrika v naših krajih že to zimo. V veliko presenečenje pa izjavlja naenkrat elektrarna Fala, da ne more zgraditi daljnovoda Ptuj—Sv. Vid na svoje stroške, ker bi bil konzum premajhen. Elektrifikacija naših krajev, katere se tako veselimo, je dospela vsled tega zopet na mrtvo točko. Vidi se toraj, da Fala prične z delom le tam, kjer sc obetajo ogromni dohodki. Če je Fala voljna napeljati daljnovod v smeri Sv. Marjete in Borla, kjer bo prišla dobro na svoj račun, smo mnenja, da bi brez izgube lahko napeljala daljnovod tudi v smeri Sv. Vida, ki je od Ptuja oddaljen le 6 km. Dobro bi bilo, če bi se kaka deputacija prijavila na banski upravi s prošnjo za posredovanje pri elektrarni Fala, ki ima gotovo dolžnost zgraditi tudi manj dobičkanosne proge, ker sicer velike vasi ptujskega okraja ne bodo mogle nikdar uživati dobrot elektrike, dasiravno jo imamo v neposredni bližini.
Kranj
Kočevje
Premeščen je iz Kočevja v Belgrad g. Anton Levstek, skladiščni uradnik na kočevski postaji. Bil je priljubljen in dober pevec. Pevsko društvo v Kočevju mu je priredilo v soboto zvečer v Be-ljanovi gostilni odhodnico, kjer so bili zbrani skoraj vsi pevci Na novem meslu mu želimo obilo sreče in uspeha.
Smrtna kosa. Gospej Lesjakovi je umrl v petek, 12. t. m. njen sili. Pred petimi leti je umrl najstarejši sin, par let za tem njen mož, sedaj pa si je neizprosna smrt izbrala tretjo žrtev v družini. Fant je služil pri mornarici; ker pa je bil bolan, je prišel domov — umret. Pogreb je bil v nedeljo popoldne — V vasi Željne je umrla stara ženica, ki je bila v vsej vasi zelo priljubljena. Vsako jutro ob lepem in slabem vremenu jo je človek srečava!, ko se je vračala od jutranje maše. Dasi je pot iz Željn v Kočevje zelo slaba in je dve uri hoda. je vendar vzdržala do konca. Ko si is, pred par dnevi pripravljala zajtrk, ji je nenadoma prišlo slabo in je izdihnila. Pokopali so jo v nedeljo na mestnem pokopališču.
Deževje zelo hudo nagaja našim delavcem na rudniku in pri zidarjih. Rudarji še vedno praznujejo na teden po »šilit« ali dva, in to pride največkrat takrat, ko je utrodno vreme. Kadar pa ne praznujejo, jim prekriža račune dež. Ni čudno, če se s strahom vprašujejo: Ali nas bo zima rešila ali pogubila. Vsi premočeni in lačni prihajajo zdaj z dela in ko bi bilo treba pokrepčati se, ne ve žena, kaj bi mu postavila na mizo.. Kako dolgo bo še lo trajalo?
Skoraj nesreča. Zadnjič sla zelo pozno zvečer prišla v naše mesto dva trudna popotnika. Iskala sla delo. Ko sla Imela za seboj Staro cerkev, sta hotela malo počivati. Ob cesti je bila baš pripravna ograja. Sedla sta, a že v istem hipu sta se znašla v cestnem jarku, kajti ograia je bila že trhla in se je prelomila. Sreča, da baš na tistem kraju ni bilo pregloboko in strmo. Vsa blatna in opraskana sta se pobrala ter hvalila Boga, da sla še živa in zdrava
Bnnovinskn davščina nn doslej prosta sta-novanja. Po 57—63 uredbe o bunOvinskih davščinah se mora od vseli hiš, ki so po čl. 32. točki 13 zakona o neposrednih davkih proste državnega hišnega davka (/.gradarine) plačevati |K>scbna burtovinska davščina, ki znaša: za 1 stanovanjski del letno 10 Din, za 2 dela 12 Din, ,n 3 dele 15 Din, za 4 dele 33 Din, za 3 delov 40 Din; za vsak nadaljni stanovanjski del se plača 20 Din več. Kot stanovanjski deli sc smatrajo sobe in čunimite, v katerih stanujejo ljudje, ali ki so določene /a stanovanje, ne glede na to, v kakšne svrhe se uporabljajo. Davek plačuje hišni lastnik, čc pa gre za stalni užitek, uživalec. Vse, te osebe se poživljajo, tlu ust ni eno ali pismeno prijavijo občinskemu uradu vse hiše zavezane temu davku najkasneje do dne 15. septembra 1930 ratli plačil« davka za to leto. Davščina se plača takoj pri občinskem uradu, ki o plačilu izda potrdilo, katerega jo treiba dobro hraniti. Strankam, ki nc bi hotele podati prijave, se bo odmerila davščina nn podlagi uradnih pripomočkov z 10 odstotnim nri-bitkom. Zoper odmero ni pritožbe. Nepravočasno plačana davščina se bo i/.tirjala z zamudnimi obrestmi na račun stranke. Nova davščina bo veliko bol j prizadela kmetsko prebivalstvo, kot jia obrtne ali trgovske kroge, čc n. pr. primerjamo občini Kranj in'Prcdoslej bo v Kranju najti le malo obvezancev, ki jih zakon zadeva, dočim jc v občini Predoslej, ki šteje ca 600 hiš. nili številk, zgradarino plačevalo doslej ca 130 davkoplačevalcev, novi zakon pa bo pritegnil veliko število doslej po hišnem davku neprizadetih v svoj okvir.
Rakek
Ljutomer
Prestolica Prlekije, Ljutomer, živi v nekako mučnem položaju. Tihi smo, kot da nas mora tlači. Vinska kriza nas pritiska. Zaloge predlanskega vina so še polne, a nobenih kupcev in nobenega povpraševanja. Letos nam je udarila toča vinogra-
Gasilci tukajšnjega gasilnega društva so v ne-deljo slovesno prepeljali brizgalno in gasilsko orodje iz starega v svoj novi in lepi gasilni dom, ki je bil slovesno blagoslovljen 6. julija. Po obhodu po vasi, ki so se ga udeležili vsi člani v krojih, so se fotografirali, nato pa so imeli v gostilni g. Faturja Ivana domačo zabavo, kjer je agilni načelnik g. Vivoda Janko imel lep govor, jim razložil dosedanje in bodoče delovanje društva in povdaril, da je bil ta slovesni prevoz gasilskega orodja v novi dom pač cilj njihovega dolgoletnega truda in dela.
V Idriji je zgorela žaga, last tukajšnje tvrdke Žagar. Tvrdka ima ogromno škodo. Ogenj pa je bil, kakor se govori, najbrže podtaknjen. Sicer pa je v zadnjem času v Julijski Benečiji čudno mnogo požarov.
Slovenj gradeč
Popravek. Popravljamo poročilo v »Slovencu« od 14. t m. radi požara pri posestniku ši-serniku v Gmajni v toliko, da ni požar nastal radi vnetja saj v dimniku, temveč vsled tega, ker je po vsej verjetnosti padla iskra skozi dimnik na streho, katera se je čez noč vnela.
ik uspeh jesenske razstave
Letošnja jesenska prireditev ljubljanskega velesejma «e Je vršila pod pokroviteljstvom NJ. Vel. kralja Aleksandru l, in Je obdala: gozdarstvo ln lovstvo, gozdno Industrijo in obrt, misijonstvo, hlgi-jeno ter industrijo in obrt v obče.
Razstava je bila nameščena v devetih velikih razstavnih paviljonih In na prostem ter jo zavzemata prostor 40.000 m'.
Gozdarska, razstava ni imela samo namena pokazati v preglednih tabelah, slikah, modelih in produktih gozd in gozdne razmere v Jugoslaviji (n posebno v dravski banovini ter racijo na Ino gospodarstvo v gozdu, v pogledu vzgoje, izkoriščanja ln kličite gozdov, temveč je nudila tlrklm »lojem nn-roda tudi pouk ln spoznanje velfke važnosti tn potrebe gozda za posameznika in za državo. Vzbudila naj bi zanimanje ljudstva za vzgojo, nego tu zaščito gozda, kot eni i »elitnega dela narodnega bogastva ter mu pokazala smotreno uporalm različnih gozdnih predmetov. Ker pn je cilj razstave tudi ta, da ustvari nove iu učvrsti stare trgovske vezi, dn vrši propagando zu lesuo, največjo našo industrjo, je bjlo v posebni paralelni razstavi prikazano ludi delovanje važnih panog, kj so z gozdarstvom v ozki med&ebojni zvezi, to je, velika. razstava lesne industrije in obrti in na to naslonjena posebna razsta** pohištva.
Lovska razstava je nazorno pokazala veliki pomen lovstvu v narodnem gospodarstvu, vse vrste naše koristne iu škodljive divjadi, gojitev koristne divjačine, varstvo lova, kinologijo ter industrijske panoge, ki ho v zvezi z lovom, Prirediteljem obeh razstav se je omenjeni nameu popolnoma posrečil. Razstavi ie počastila s svojim visokim obiskom ludi ji asa kraljevska dvojica,
L>ne 31. avgusta je bila v okviru gozdarske ju lovske razstave prirejena enodnevna državna razstava lovskih psov.
Higijeuska razstava. Sledeč izreku; /Vprašanje narodnega zdravju ni mogoče reševati samo a naredbanti od zgoraj, ampak s poučevaujem in ljubeznijo:, je Državni hlgijenski zavod v Ljubljani priredil pod okriljem jesenskega ljubljanskega velesejma povsem ua novo opremljeno hlgijensko razstavo z naslovom , Človek :, T;l v 22 oddelkov razdeljena razstava je vzbujala občo pozornost tako pri znanstvenikih kot pri lajiklh. Številni modeli, slike, aparati in razna nazorila so vodila obisko-
valce v duhu skozi vse življenje človeka, od njegovega spočetja do siurti.
Misijonsko - etnološka razstava je vsebovala najrazličnejše zanlmtvosll iz vse(i delov sveta, kjer so in se šo dane« udejstvujejo slovenski misijonarji. Razstava je bila verna slika poganskih davnin in seditujosli ter nenui pričevalku ljubezni in Žrtev. Bila je pa tudi potrebna, da se sezuaitimo z misijonsko mislijo ln njenim problemom. V danem okviru t« razstava ni mogla prikazati vsega, kar bi moglo misijonski problem docela osvetliti. Vsaj v manjšem obsegu pa je pokazala način življenja raznih narodov, napore .naših misijonarjev, ponazorila z zemljevidi, s slikami in zbirkami sedanji položaj misijonstva in dala zasnove bodočemu misi-jonsko-etnološkemu muzeju. Razstava je bila predmet stalnega zanimanja obiskovalcev velesejma.
Letošnja jesenska prireditev ljubljanskega velesejma ni imela toliko trgovinskega kolikor kultu ruo- gospodarskega iu vzgojni namen, čemur je tudi v resnici v vsem svojem jiranjjmanu služIla. Navzlic temu pn se je upošteval še trgovski moment. Uočim Je razstavilo v gozdarskih, lesnoindustrijskih oddelkih Mil, v Lovskem paviljonu KS2 iu letaioobrtiiem paviljonu 33 razstavIjokev, jo bilo v splošnem industrljsko-obrtneni tn trgovskem oddelku skupno 810 razstavljaIcev, od teti Iz Jugoslavije 227, inozemskih pa 92. in sicer: Nemčija 28, Avstrija 40, Belgija 3, Češkoslovaška Ogrska 7, Švedska 2, Holaudska 1, Finska t, (J. S. A. 1, skupaj 91.
Kupčljski uspehi so bili povoljnl, zaključke beležijo pohištvo, vozovi, sodi, furnirji, strugarskf in norimberski izdelki, športne potrebščine in v splošnem izdelki domače lesne industrije in obrti. Dalje lovske In ribarske potrebščine, stroji za obdelovanje lesa, gospodarski stroji in orodje, radio, pletenine, kožuhovimi, čevlji, posoda in razno praktične novosti-
Obiskovalcev je bilo do 100.000 i/, vseli delov države. Prireditev je obiskalo tudi mnogo inozemcev, predvsem odličnih gozdarskih in lovskih strokovnjakov.
Prihodnji XI ljubljanski velesejem se vrši spomladi 1. 1981.. predvidoma ud 2». do 0. junija.
maja
Kongres gospodarskih zbornic
V včerajšnjem ^Slovenskem listu je bilo potno to uui porocuuo o referatu dr. Cvetka Gregoriča. Pravilno bi se moralo glasiti poročilo lako, da Je imel referat o besovioskih iu občinskih davščinah ing. Milan Suklje, tajnik zveze Industrijcev v Ljubljani, dr. Gregorič, tajnik centrale industrijskih korporacij Iz Belgrada, pa je imel le korcterat o tem vprašanju.
Cenitve izvoza
Na lanskem kongresu se je računalo, du bomo izvozili raznih proizvodov za 8.(197.5 milij. Din. Stvarno pa Je bilo Izvoženih clrka 7,800 mil. Din, torej za 900 mil. Din manj. Za sezono od 1. sept, 1930 dO 81. avg. 1981 se ceni ves izvoz na 7,040 Din, torej za 1.657.5 mil. manj kakor lani In za 800 mil. manj kakor Je zuaSal stvarni izvoz v dobi od l.sept. 1929 do 81. avg, 1930. Po posameznih skupinah se izvoz razdeli sledeče (vse v milijonih dinarjev, v oklepajih podatki za prešlo izvozno sezono); hranila 970 (3.022), sadje in proizvodi 270.1 (220.75), živina tn proizvodi 2284 (1920.5), les in rude 2.118.15 (2.260), Industrijski in obrtni proizvodi 646.75 (688.4), industrijske rastline 410 (—), ostali 335 ( 579.8).
Resolucije
VHI. redni kongres gospodarskih zbornic usvaja vse predloge in želje izražene v šestih sekcijah za cenitev izvoza, ker od njih IzvrSitve zavisi uspeh izvoza in napredek našega gospodarstva.
Kongres konstatlra, da v svetovnem gospodarstvu, posebno pa kmetijstvu še vedno obstoji velika negotovost, ki se obrača tudi v nagi državi, V kolikor je odvisna odklonitev teh pojavov od notranjih ukrepov, je dolžnost javne in privatne iniciative, da energično in sistematično dela v tej smeri. Kongres z zadovoljstvom konstatlra, da je vlada od zadnjega kongresu sem dosegla vidne uspehe v razvoju našega kmetijstva in pospeševanju izvoza, S posebnim priznnjem omenja tudi pomoč Narodne banke kmetijstvu -z dotacijami v pospeševanje in tjpiziranje kmetijske proizvodnje. Kakovost proizvodov se izboljšuje in kmetovalcu je omogočeno poleg splošnega padca cen nu svetovnih tržiščih povoljnejše vnovčevanje in se tako povečuje kouzumna moč širokih mas. Ker bo omenjena negotovost trajala še dolgo in ker so prilike v svetovnem gospodarstvu take, da imamo vedno nove probleme in težkoče, ki so življenjskega pomena za naše gospodarstvo,. se mora sistematsko in energično delo tudi nadaljevati v dosedanji smeri, posebno pa delo za preorijentacijo in moderniziranje kmetijske proizvodnje.
Tudi v zunanjetrgovinskih odnošajih se pojavljajo velike izpremembe. Ob naši dosedanji zelo liberalni politiki zadeva naš izvoz na vedno večje težkoče, ki so dovedle' agrarne državo, sploh celo evropsko gospodarslvo do ideje ustvaritve interesnih zajednic na novi buzi. Reševanje teh problemov, ki so danes najaktualnejši, bo največjega pomena za vse naše bodoče delo. Kongres z zadovoljstvom konslatira, da je ministrstvo trgov, in Industrije s sodelovanjem zastopnikov našega gospodarstva od zadnjega kongresa pa do danes realiziralo mnogo koristnih i<|lej iu stvorllo gotove ustanove, ki v vseh težkih prilikah pospeševanjem naše zunanje trgovine, pdgebno Izvoza. Razmere v naši zunanji trgovini lum nalagajo, da se delo za pospeševanje in zapito domače delavnosti še dalje razvija v smislu/ predlogov, ki so bili podani na tem kongresu. Akcija v tej smeri mora biti harmonična in sistematična, to pa le v slučaju, da se v državni upravi izvede popolna koordinacija dela v tprašanjih naše, gospodarske politike. Naše zadržanje se mora ravnati po zadržanju drugih držav. Te delajo v glaviiem za okrepitev notranjega trga, za racionalizacija uvozu in na ustvarjanje nacionalno orientirane |dientalitelo konzumentov. Zato mora zaščita domače delavnosti imeti predvsem za cilj znižanje proizvodnih stroškov zaradi čimvečje porabe domačih predmetov v najširših krogih. To ie najsiguniejšk pot za emancipacijo od tujih trgov in za ustvarjanje narodnega blagostanja.
Težak finančni položaj samoupravnih teles, posebno OBčin, na katere so bile prenesene razne dolžnosti k velikimi bremeni, za gospodarstvo neznosna obremenitev samoupravnih in državnih davkov, različnost sistema samoupravnega flnansiranja zahtevajo, da se čimprej temeljito sanirajo te razmere. Zipto je treba, da so uveljuvi nov zakon o občinah,! h katerimi bo definitivno določen delokrog, naidalje dolžnosti občin in zakon o financiranju banovin, občin in ostalih samoupravnih teles. Glede ;iir»HHv«» aamnimravnih financ se komrros la na resolucije 6. kongresa 1. 1928. Dokler
se ne uveljavi novi zakon, prosimo, dn se z zakonom zabranl diferenciramo doklad na neposredne davke. Istočasno prosimo, da se store ukrepi in da s* z vsemi sredstvi dela uu lo, <ia bi se v gospodarstvu samouprav Izvedla največja varčnost, Plačevanje banovinskih trošarin morajo vršili isti organi in na Isti način, kakor plačevanje državne trošarine. Prosimo, da se odkupnina posebnega dela ne predpisuje v maksimalnih, z zakonom dopuščenih mejah, in da se predpisi o Izrednih dajatvah za prekomerno izkoriščanje cest racionalizirajo po posvetovanju z gospodarji.
V nizu splošnih ukrepov za učvrstitev narodnega edlnstvn in za racionalizacijo gospodarskega dela v celi državi je razpravljal kongres o izenačenju julijanskega koledarja, ker je to vprašanje velike važnosti, apelira kongres na vlado, dn pod-vzame vse potrebno za čimprejšnje izenačenje koledarja. V zvezi s tem priporoča kongres vladi, da začne jiroučevatl splošno reformo koledarja, kar vedno bolj zanima gospodarsko javnost v mnogih državah in da ustanovi v to svrho poseben jugoslovanski nacionalen odbor, v katerem naj bodo zastopani predvsem naši gospodarji.
Kongres nalaga zu dolžnost sklicatelje, da se brigajo za izvršitev resolucij, sekcij In plenuina, ter posebno prosi vludo, da obrne pozornost na resolucijo lanskega kongresa o pospeševanju področja Trgovske, industrijske in obrtne zbornice v Podgorici,
pozivlj';
Rusija na lesnem trgu
Nevarnost sovjetske konkurence na evropskem lesnem trgu, ki se jo jc šo.do pred kratkim skušalo odgnati z izgovorom, da se gre za več ali manj slučajni pojav m nekako reklamo, končno za navadni vilumpiiigki ne more večjio trajati, je postala seiliij realnost, V koliko sploh je izraz »dumping« na mestu, jc težko reci. ker so nam notranje prilike v sovjetski Rusijt neznane. Gotovo pa je, da ima ta dumping svoje delno opravičilo, a to v enotni organizaciji lesne produkcije iti trgo-vine. Kako ogromuega pomena je taka enotnost, so vidi že iz tega, da se je začel v zadnjem času tudi evropski trg organizirati, bodisi na podlagi poenotenju produkcije, bodisi na jiodlagi smernic za cene posameznim vrstam lesnih produktov.
Vsa sovjetska produkcija lesa jet kot rečeno poenotena, to Je do skrajnosti centralizirana. Sovjetski lesni trusti dobivajo naročila naravnost od komisBrijata, kateremu so podvrženi, ter morajo vsak trimester ugotoviti, koliko so morda z izvedbo naročil zaostali, dočim kontrolira >:Severoles< izvrševunje kvalitetnih predpisov.
Kaj pomeni poenostavljenje produkciji je Jasno. S tem se doseže enoten tip produkta, kar pa zopet pri ni al ili produkcijah ni mogoče, ker so laka podjetja več ali manj konzervativna (pač tako kot pri nas, na drugi strani pa Imajo le ozek, notranji krog, konzumentov. Vsled tega vidimo v Rusiji snovati le veliku podjetja, žnge, ki nosijo imenu črk, a to po njihovi kapaciteti, V petletnem načrtu sovjetske vlade je ustanovitev ogromnega števila podjetij — žag z osem d ošestnajst polnojar-menlki. Eno samo tako podjetje na printer v Arh-angclsku z 12 jarmeniki je bilo preračunano na okroglih dvanajst milijonov rubljev.
Kolikor mi je znano, se reže ua sovjetskih žagali samo na angleške mere,' razen naročil seveda, toda cena lesu, rezanemu na angleške mere, je tako nizka, da se splača nakup istega celo onim konzumentom, ki kupujejo meterske mere. — Tako mi je pripovedoval trgovce iz Genovo, da pri-pluje tja vsako toliko sovjetska ladja, ki prodaja les, rezau na cole po taki ceni, da se italijanskemu konzunientu splača ga reparirati na tam uzualne mere. Ta slednja konkurenca pa se mi ne zdi toliko nevarna, ako je res, kar mi je zatrjeval isti trgovec, da pripeljejo sovjetsko ladje tudi neprodan les. To se pravi, da naložijo na primer v Arli-angelsku ladjo lesa in ga gredo prodajat po svetu. Ker so glavni konzumenti ruskega lesa severne države, je jasno, da predstavlja les, pripeljan na tak način v Italijo le ostanke, ki jih je treba odvreči za vsako ceno, kar se baje do Neaplju tudi zgodi. Les, ki nas utegne ogrožati. Je brezdvomno na Kavkaškem.
Za nagli razvoj sovjetske lesne industrije govori tudi dejstvo, da kljub najracionalnejšemu delu — uvedba traktorjev itd. — čedalje bolj primanjkuje delovnih moči. V Arhangelsku, kjer je morje le malo časa plovno, je potrebnih za nalaganj« lesa v ladje okrog osem tisoč delavcev, nn razpolago pa jih je baje"komaj polovica.
Navadam to, ker se mi zdi preoptlmlstlčno mišljenje tistih, ki pravijo, da je ruska konkurenca le prehodni pojav. Toda baš zadnji čas je dovo-lila celo madjarska vlada neki skupini uvoz 55 tisoč ktjb. metrov mehkega lesu. ki pu kvaliteti kon. kmjra sedmograškemu. Količina je malenkostna in blugo spričo visokih transportnih stroSkov gotovo ne oo poceni, značilno pa Je, kako si skuša sovjetski les utreti pot celo v produkcijske dežele!
Za nas je sovjetska konkurenca važna seveda lc v toliko, v kolikor nam odjenilje naše kupce, predvsem Italijo, e katero je sklenila kot znano sovjetska vlada v zadnjem času trgovinsko jiogodbo. Odkrito rečeno smo tu bridko razočarani, Treba Je namreč pomisliti, da 1® prevzela Italijanska vlada visokoodstolni delcredore (75%) za v Italiji prodano sovjetsko blago — med tem seveda tudi les. Italija pa bo protežlrala ruski les še iz važnejšega vzroka, kot je nizka cena (ki se utegne sedaj, ko je tržišče zitslguruno, celo dvigniti); sovjetska vlada se je namreč obvezala, da bo za izkupiček svojih prodanih produktov nakupila v Italiji razne industrijske predmete, ki so Jt potrebni za izvedbo njenega petletnega načrta«. Za Itutijo pomeni to precejšnje otniljenje njenega obupnega gosjiodar-skegu stanja, zato je verjetno, da bo forsiralu Italija'sovjetske produkte in torej tudi les tudi tedaj, če bi cena islemu bila enaka — ltuši!
Tod h no samo Italija, tudi Anglija Je močan konzument sovjetskega lesa; v prvih petih mesecih je Izvozila sovjetski! Rusija v Anglijo za približno (10% več lesa kot v enakem obdobju lanskega letu. — se najtrši se zdi odpor proti sovjetskemu blagu v Franciji, pa tudi tam se niso pomišljuli nakupiti ogromno večino potrebnega tesa za obnovo po znanih poplavah opustošenega ozemlja v Rusiji.
Ruska konkurenca je v ostalem opomin, d« ludi pri nas ne gre več tako naprej, kot smo delali do sedaj in, da je nujno potrebno, du se organiziramo. Konkurence zmožni bomo le tednj, če bomo spravili ua tr-g lepo manipulirano, brezhibno enotno blago, kar se da doseči le v enotni organizaciji vseh p rod učen lov, tembolj ker pri nas nimamo takega speci,kil nega lesa, kot je na primer slavonski hrast, ki pravzaprav nima konkurentu. O pruvi manipulaciji lesa pa v Sloveniji zaenkrat skoro pojmu nimamo.
*
Ravnatelj rsparacijske banke v Belgradu. Danes prispe v Belgrad ravnatelj Banke za mednarodna plačila Pievre Quesnay, da se bo razgovarjal z guvernerjem Narodne banke, Bajlonijcm o sodelovanju Banke za mednarodna plačila pri stabilizaciji dinarja.
Razglasitev konkurza o imovini Kopača Aniona lesnega trgovca in posestnika v Stari vasi 51, p. Žiri, registrovauega pod firmo A. Kopač, lesna trgovina v Stari vasi 51. Konkurzni komisar dr. Sajovic Rudolf, sodnik dež, sodišča v Ljubljani. Upravnik mase dr. Ž11 ko Stanko, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri sodišču, soba št. 140, .lile 26. sepl. 1930 ob 10. Oglasitveui rok do dne 31. oktobra 1930, Ugvtovitveni rok pri sodišču dne 14. novembra 1930 ob 10, — Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.
Nadalje je razglašen konkurz o imovini »Lesna industrija in parna žaga. d. z. z o. z. v Žireh. Konkurzni komisar Premerstein Kajetan, starešina okrajnega sodišča v Logaicu, Upravnik mase Tav-zes Fran, notar v Logatcu. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Logatcu dne 26. sepl. 1930 ob 10. Oglasitveni rok do 25. oktobra t980 pri okrajnem sodišču v Logaicu. Ugotovitveni narok pri sodišču dne H. novembra 1930 ob 10.
Vpis v trgovinski register. Prodaja cerkvenih potrebščin, d. z o. z,, Ljubljana (10,000 Din, Hafner Josip mL Gruden Vinku).
Nove delniške glavnico, V Belgradu so pe osnovale držbet »Jelen Do, industrijsko i rudarsko a. d.«; glavnica znaša 1 milj. Din; isti kapitalisti (med njimi tudi neki Francozi) sodelujejo tudi pri družbi »Llsački ludnicL, d. d.; glavnica 1.5 milj. dinarjev.
Borzo
Dne 15. septembra.
DENAR
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpremenieni. Do zaključkov je prišlo v devizah Curih, London, Pra^a in Trst, v katerih vseli jc bilo zaključeno privatno blago. Promet ie bil srednji.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni ločaji.) Amsterdam 22.74 bi., Berlin 1845.75 bi.. Bruselj 787.67 bi., Budimpešta 989.05 bi., Curill 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 797.81 bi., London 274.18—274.98 (274.58), Newyork 56,39 bl„ Pariz 221.87 bi., Praga 167.28—168,08 (167.68). Trst 294.70-296.70 (295.70).
Zagreb. Amsterdam 2270-80—2276.80, Berlin 1344.25—1347.25, Bruselj 787.67 1)1., Budimpešta 987.55—990.55, Curih 1094.10-1097.40, Dunaj 796.31 —79931, London 274.18—274.98, Nevvyork 56.29— 56.49, Pariz 220.87—222.87, Praga 167.28—168.08, Trst 294.77—296.77. •
Skupni promet brez kompenzacij je znašal 7.4 mil. Din.
Belgrad. Berlin 1344.25—1347.25, Bruselj 786.12—789,12, Budimpešta 987.55—990.55, Buka-reši. 33.70—34.20, Curih 1094.40—1097,40, Dunaj 796.31—799.31, London 274.18—274.98, Newyork 56.29—56.49, Praga 167.28—168.08, Milan 294,55 do 296.55,
Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.50, Atene (i.70, Berlin 122.77. Bruselj 71.875, Budimpešta 90.26, Bukarešt 3.06625, Carigrad 2.445, Dunaj 72.79, London 25.06375, Madrid 56.40, Newyork 515.45, Pariz 20.245, Praga 15.30. Sofija 3.7325, Trst 27, Varšava 57.775, Kopenhagen 137.95. Stockholm 138.45, Oslo 137.925, Helstngfors 12.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Danes je bil promet v državnih papirjih aa-beležen le v vojni škodi in sicer v promptnem blagu, dočim v ostalih državnih papiriih ni bilo zaključkov. Tečaji so ostali v glavnem neizpreme-njeni. Večji promet je bil v bančnih papirjih in sicer po običajnih tečajih. Tako je bil promet v delnicah Praitedione, Jugobankc, Poljobanke in Zemaljfke banke. V industrijskih papirjih sploh ni bilo zaključkov, ker »o brez interesa. V ostalem ni izprememb,
Ljubljana. 8% Bler. pos. 07.75 bi., 7% Bler. pos. 87.25 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kred. 122 den.. Praštediona 925 den., Kred. zavod 170—180, Vovčb 124 den.. Stavbna 40 den.. Sešir 105 den.. Ruše 270—280.
Zagreb. Drž. pap,: 7% inv. po«. 88—88.50, agrari 55—55,50, vojna škoda ar. 441—441.50 (442), ka»a 430.50—441.50, IX, 440.50—441.50, X, 440.50 do 441.50, XI, 440,50—441.50, XII 440.50-441-50, srečke Rdeč. križa 35—52, 8% Bler. pos. 97.37 do 97.87, 7% Bler, pos. 86.125—86.75, 1% pos. Drž. hip, banke 85.50—86, 6% begi. obv, 76,25—77, tob. srečke 30 bi., pou, mesta Zagreb 75 bi. — Bančne detnic«: Ravna gora 75—85, Hrvatska 50—54, Ka-tolička 37 den., Poljo 55.50—56,50 (56), Kreditna 96—100, Union 191—193, Jugo 78—78,50 (78), Lj. kred. 122 den., Mediunurodnu 62 den., Narodna 8.100—8.200, Obrtna 37-46, Praštediona 924 do 927 (923, 925, 928), Etno 150—160, Srbska 188 den., Zemaliska 131—132 (130). — Industrijske delnice: Nar. šum, 26—30, Guttmann 152.50—158, Slaveks 60 den,, Slavonija 200—210, Našice 1.1,50—1.250, Danica 99—101, Pivara Sar, 180—190, Drava 215 do 235, Šečerana Osjek 312—313, Nar. ml. 20 den., Osi, ljev. 180 den,, Brog, vag, 81—100, Union 120 do 150, Vevče 124 den., Isis 40—50, Ragusea 385 do 400, Oceania 210—225, Jadr, plov. 510—540, Trboveljska 393—396.
Belgrad. Narodna banka 8.160—8.260. 1% Inv. pos. 89.50—90.50, agrari 55.50—56.50, vojna škoda sept. 457, okt. 465.25, 8% Bler. pos 101, 1% Bler- pos. 89.50.
Dunaj. Don, sav. iadr. 91, Wiener Bankve-rein 17.80, Creditanstall 47,50, Escompteges. 159,20, Rv*c 35.50, Alpine 24,65, Trboveljska 48, Rim? Murany '83-80.
Žitni trg
Danes označuje položaj v Budimpešti, kakor ludi (iri nas slaba tendenca. Kupčija počiva in cene so v primeri s soboto postale neizpremenjene. V Vojvodini so že začeli trgati koruzo, toda zaradi deževnega vremena je dosti pokvarjenega blaga. Zaradi tega bodo mogoč? cene stare koruze nekoliko nategnile. Danes se zahteva za staro blago 108 Sombor okolica. V ostalem se zahtevajo sledeče cene:
Pšenica 80—81 kg 1%, Srbobran 166, ban. 80 kg, 2% 165, za marec, april Srbobran 80—81 kg V/l 182.50, ban. zu marec, april 180, ječmen 68 do 69 kg 125, 65—66 kg 120, oves Sombor okolica 135, moka bač. 290 do 320 po znamki, slavonsko blago 270.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Novi Sad. Pšenica 79/80 kg bač, 155—160, gor-njebač. 162.50—167.50, brni. Tisa šlep 102.50— 167.50, Bega šlep 157.50—160, južnoban. 147.50— 152.50, sr., slav. 78 kg 145—150, ječmen bač., sr. 63/64 kg 105—110, koruza bač., sr, 105—110, ladja Donava 105—110, ban. 102.50—107.50, moka bač, 02, 0«g 280—290, št. 2 250—260, št. 5 220—230. št. 6 172.50—182.50, št, 7 115—120, št. 8 90—95, fižol bč., beli izbrani 350—370, otrobi bač., sr., ban. 72.50— 75. Promet; 18 vagonov pšenice, 2 vagona ječmena, 10 vagonov koruze, 10 vagonov moke. Tendenca slaba.
Budimpešta. Tendenca neenotna. Promet srednji. Pšenica okt. 15.80-15.85, zaklj. 15.81-15.82, marec 17.13-t7.20, zaklj. 17.14—17.15, maj 17.47-
17.50, zaklj. 17.45—17.46, rž okt, ft.32—9.37, zaklj. 9.36—9.37, marec 10.45—10.48, zaklj. 10.48—10.50. koruza sept. 13.05—13-40, zaklj. 13.30—18.35, maj 13.20—13,70, zaklj. 13.70—13,72, tranzit maj 12.15 —12.22,
Les
Na domačem lesnem trgu se položaj prete-čeni teden ni dosti, ali celo nič spremenil, nastopilo pa je malo upanje, da se trg zboljša. Kansta-tacija, da žage malo ali skoro nič ne režejo bo v tem, da »o skladišča polna, odjemalcev pa nikjer. Pač je polno interesentov, toda ti zahtevajo večinoma le komisijsko blago, ki ga morejo pa dobaviti le velika podjetja, dočim so žage navezane naprodaj o v monte blagu, ker imajo le majhen obrat in šibka denarna sredstva.
Nekaj u-panja je pričakovati od redne pomorske zveze s Španijo, o kateri se zadnji čas govori. Ako se bo na naših brodih uvedla nekaka potujoča razstava naših lesnih produktov in se bo nudilo našim izvoznikom dovolj ugodnosti, da se jim laka razstava izplača, potem smemo pričakovati kljub negotovosti španske pezete večjih naročil. Slovenija pride v tem slučaju v poštev s smrtkovino iu bukovino.
Tudi italijanski trg kaže sedaj več znumen: izboljšanja. Najbrže so majhni nakupi zadnji čas zaloge precej spraznili. Glede drv, ki jih precej izvažamo pa moramo biti zelo skeptični, kajti to ie predmet, ki se ga ne more soditi po tem, koliko vagonov znaša izvoz, temveč koliko vagonov bo plačanih,
V vsem izgleda, da smo že prebrodili višek stagnacije, ali pa se še nahajamo na višku iste
in da bo trg spričo predstoječe sezone oživel, *
Nu ljubljanski borzi je bilo danes zaključeno; 6 vagonov remeljnov, 1 vagon tramov, 2 vagona je-lovih desk in 1 vagon orehovih plohov. Tendenca neizpremenjena.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv, Saborski in Comp,, Dunaj.) Na prosti trg je bilo pripeljanih 2562 goved, in sicer iz Jugoslavije 151, Na kontumačnem trgu pa ie bilo 28 goved iz Poljske. Cene: za vole najboljše 2.05—2.10, I. 1.70 do 1.90, II. 1.50—1.70, IIL 1.30—1.45, za krave I. 1.30 do 1.50, II, 1.10—1.20, za bike 1.20—1.45, za klavno živino 0.60—0.90. Cene za prvovrstno blago so se slabo držale, za ostalo blago pa so cene padle za pet grošev.
Hinelj
Cenitev hmeljske letine in poraba. Znana tvrdka Benjamin Schvvarz & sinovi v Žalcu objavlja svojo cenitev hmelja v srednji Evropi, ki znaša 602.000 (1929 792.000), na Celem kontinentu 665.000 (888.000), na celem svetu 1,140.000 (1,630.000) ntel. stotov. Poraba boljšega hmelja ceni na 528.000 stotov, evropsko porabo pa 590.000 stotov.
Mladi Jusoslovani
se uCe nemščine
kakor tudi vseb trgovskih predmetov v znani šoli
Neuc Hohere Handelsschule in Calw
Južna Nemčija — Schvvarzvvald. — Lepo položeni Pcnsion. • Dobra hran«. - Prospekte in nmitmla
pošilja Direktor Ziigel,
Boj newyoršhih katoličanov proti nemoralnemu gledališču
Newyorški katoličani so na inicijaMvo svo/.-ga škofa kardinala Hayesa zadeli pravcato križarsko vojno proti nemoralnim predstavam, ki jih dajejo tamkajšnja gledališča ter zahtevajo, da ie njihovo mesto >snažno in čisto«.
Kardinal Hayes je izdal pastirsko pismo, v katerem obtožuje gledališče, la j^ lako nizko padlo in da je pozabilo na osnovne norni'3 morale. Med prvimi komadi, ki jih je postavil na indeks je Ari-stofanova komedija »Lyzistrata<, ki la je »najdrznejše izzivanje spodobnosti*.'
Otvoritev zasedanja Društva narodov v
o Panevropi na otvoritveni seji palačo munski zunanji
zapušča po svoiem prvem velikem govoru 1. Na levi: Predsednik plenarnega zasedanja, ro-Titulescu zapušča otvoritveno sejo.
Kaj vse namerava Bafa
Neki časopisni poročevalec je imel razgovor s čevljarskim magnatom Tomažem Bafo. Na vprašanje, če je vest, da bo Bata letel s Fordovim letalom preko Atlantskega oceana, resnična, je Bata odgovoril: /
• Ta letalska storija je rača. Mi (Bata govori vedno v množini) niairio nikdar nameravali takega prekooceartskega poleta. Vemo pa, kako je la vest nastala. Poslali smo namreč brzojavko Fordu in ga vprašali, če bi mogel za 50.000 dolarjev zgraditi letalo, ki bi po etapah preletelo Ocean. Culi smo, da so tam v Ameriki začeli graditi p'avajoče otnkf. pa bi
Major _..ii»ash (Kanada) |e z letala odkril na otoku King William na skra nem severu Kanade dve taborišči Franklinove ckspedicije, ki je pred 85 leti izginila, k-o ie hotela z ladjo odkriti severo-zapadni prehod.
se radi teh poslužili. Vsak teden gre množica naših ljudi v Ameriko. Za nas je pa sedaj predolgo, čc moramo z ladjo potovati teden dni.«
Nato jc prišel razgovor na načrt zgradbe tvornice čevljev v pruski Šleziji in na trditev nemških listov, da hoče Bafa podpirati slovanski živelj v Nemčiji. Bata je smehljaje dejal: enakimi tendencami, namreč počehiti, smo začeli v Avstriji, Afriki in Ameriki. Povsod zidamo naše tovarne za čevlje, celo v Indiji. Govorimo čisto resno: Pruski načrt je zelio enostaven. Kakor v vseh evropskih državah, tako hočemo tudi v Nemčiji zidati tovarno. Zakaj začenjamo ravno tam? Ker imamo tam že svoje prodajalnice in ker naš izvoz ovirajo visoke carine. Le lako moremo Nemčijo preskrbeti s cenenimi čevlji, in mi hočemo vendar vsemu svetu prodajati cenene in dobre čevlje. Na berlinskem semnju za čev-
lje so sc čisto pravilno izrazili,	> rekli,
da ni svetovne trgovine s čevlji, izvažati hočemo čevlje, pa tudi iz tvcrnic, katere bomo ustanovili v Nemčiji. Predvsem hočemo po vseh deželah izdelovati take čevlje, ki se tam najbolj kupujejo, tako n. pr. v Švici čevlje za turiste, na Angleškem čevlje za nogometaše. Ncmci se boje, da bomo mi nastavili naše ljudi po nemških tvornicah. Tega pa vendar nc moremo. Saj imamo že tukaj v Zlinu premalo izšolanih ljudi. Nasprotno, če bomo v Nemčiji našli prave ljudi, potem bodo ti šli z nami, vedno dalje v svet- Mi nočemo nikomur škoditi, mi hočemo, in tega ne moremo dovolj naglasiti, edino izde'ovati cenene in dobre čevlje. Pogodba s prusko vlado jc sklenjena. Manika le še formalen podpis, do katerega bo brez dvema prišlo.«
Na vprašan;e, kakšne načrte ima glede proda,jalnic. katere hoče povsod ustanoviti, je Bata odgovoril;
Ali poznate pregovor: Č?vllar ostani pri svo;em kopitu? S tem je prav za prav vse rečen .. Našim lastnim ljudem, delovccm na-stavljencem hočemo vse nuditi. Tu v Zlinu bomo ljudem polagoma vse ccnejc preskrbeli. Vsak drugi delavec ima ko'o, ki ga plača predrago. Od nas ga bo debil ccnejc. Ustanavljali bomo trgovine, ampak samo v.a čevlje m kar spada zra\en. Pu vseh mestih, ki jih še nimajo, bodo nastale.
časnikar jc vprašal BaCo, če bo stopil v razgovor s Fordom,, ki bo sedaj potoval po Evropi. Dobil jc odgovor: S Fordom doslej še nimamo nobene zveze. Je pa naša želja, da bi izdeloval na Češkoslovaškem cenenc avtomobile. Ford izdeluje prav tako dobre avtomobile kakor mi čevlje. Jaz bi mu pri tem rad pomagal, če bo tu zgradil svoje tovarne.«
Kaj pa mislite, gospod Bafa, o svetovni gospodarski krizi?
»Svetovne gospodarske krize ni. To ja ni noben problem. Ljudje nočejo ničesar začeti in nočejo misliti. Kriza obstoji v tem. da manjka cenenega in dobrega blaga. Tako vidimo mi svetovno gospodarsko krizo.«
In politično?
>S politiko se mi ne pečamo. To ni naše delo. Zaka-j čevljar ostani . ..«
Došla ic mm pošiliha
razne kuhinjske posode v razni prvovrstni kvaliteti do največjih velikosti in po najnižjih cenah Oglejte si bogato zalogo pri tvrdki z železnino
STANKO rLORJANClC
Uubllana	Sv Pclra cesta SS
Nevarno darilo
Mr. John Walker, ravnatelj nekega industrijskega podjetja v Cbicagu, se je zaročil z lepim, toda siromašnim dekletom. Srečna zaročenka se je hotela oddolžiti za zaročni prstan in za vse ostale darove, ki ji jih je poklonil velikodušni ženin. Ker pa ni imela sredstev, da bi vrnila enako z enakim, mu je poklonila svojo najljubšo stvar: dresirano papigo. Nekega jutra je služkinja tega dekleta prinesla ženinu papigo. Ta jo je ves vesel dal v kletko in jo postavil na balkon. Nato je odšel v svoj urad. Ko se je opoldne vrnil domov, je našel pred hišo dva policista, ki sta ga pozvala, naj odstrani papigo z balkona. Med tem ko je bil odsoten je govorila tako grde in nespodobne besede, da so sosedje protestirali. Walker je to z gnevom poslušal, saj mu je zaročenka trdila, da je ona sama poučevala papigo. Zato je papigo takoj poslal nazaj in razdrl zaroko. Nesrečna nevesta se je zaklinjala, da sc ptica od nje ni : mogla naučiti takih besed in je zato zadevo izročila detektivu. Ta je ugotovil, da se je I služkinja, ki je prenašala papigo, med potjo zaklepetala in da ji je nekdo papigo ukradel. Vsa obupana in v strahu je kupila drugo papigo in jo zaprla v kletko. Zadeva se je tako i srečno razjasnila in mladi zakonski par se nahaja že na ženitovanjskem potovanju.
Ognjenik Stromboli na istoimenskem otoku pri Siciliji, ki je te dni izbruhnil in povzročd strahovito škodo. Dve vasi sta popolnoma uničeni, 5 c-seb je mrtvih, nad 30 pa ranjenih. Zadnjič ic Stromboli izbruhni! leta 1919.
na krovu »VVe-spe« zgodil uinor. Mož daje od sebe še nekoliko znakov življenja, zato naj se policija podviza. Pet minut nato je že drvel avto s policijskim zdravnikom in njegovim pomočnikom na lice mesta. Kmalu so bili na krovu ladje, ki se je zdela ob tej uri popolnoma zapuščena. Sprejel jih je strojnik Batillot in jih peljal v strojne prostore. Tam je ležal na tleh mlad mož v krvi. Zdravnik je mogel ugotoviti le smrt. Na prvi pogled jc bilo jasno, da je bil mož umorjen s sekiro. Ugotovili so nadalje, da je nesrečnež 23 letni strojnik Jaillon. Kmalu so našli tudi okrvavljeno sekiro. Batillot je pripovedoval, da je prišel malo po polnoči na ladjo in da je tu našel truplo. Takoj je alarmiral policijo, ker se mu je zdelo, da gre za zločin. Kdo da bi bil zločinec, pa ni vedel ničesar povedati. Nato so zaslišali še par drugih mornarjev, ki so se udeležili nočne slavnosti, vendar niso vedeli povedati ničesar važnega. Sum je padci na Batillota, kii je končno le priznal, da je on morilec. Policijo pa je alarmiral lc radi tega, da bi s tem odvrnil od sebe vsak sum. Dejal je, da je vnet bravec časnikov- in da posebno pozorno zasleduje poročila o kriminalnih dogodkii-h. Pravni pa, da do sedaj še ni nikoli bral, da bi morilec sam poklical policijo. Zato se je poslužil tega manevra. Priznal je tudi vse jiodrobnosti dogodka. Z Jaiillonom je kvartal in zaigral 6000 frankov. Nato ga je prosil, naj mu da denar nazaj, ker ga rabi za bližnjo poroko. Jaillon pa o tem ni
Sprejem »Groia Zeppelina« na letališču pri Moskvi, kjer je 10. t. m. po 28urni vožnji iz Friedrichs-hafena gladko pristal, da obišče glavno mesto sovjetske republike, kar je dolgo časa napovedoval.
S«nrj Foru na fOli » Evropo na krovu pumika »Bremen«, katerega je v Cnerbourgu zapustii, da nastopi svoje inšpekcijsko potovanje po F.vropi. Na sltki je Ford drugi od desn«.
Dveletno hčerko živo zakopal
Policija v Maison Lattiffe se bavi z raziskovanjem nenavadno strašnega zločina. Neki oče, če ga smemo sploh tako še imenovati, je zakopal svojo dveletno živo hčerko in leto dni skrival pred svetom svoj strašni zločin. Zverina v človeški podobi je neki uradnik Ed-gar Baehl. Leta 1927 se je v Strassbourghu poročil in imel dvoje otrok. Ko se je nastanil v Maison Lattiffe, je poklical k sebi celo svojo družino, ki se je med tem povečala za dveletno deklico Jacquelino. Dan po prihodu svoje rodbine je vzel deklico in dejal, da jo bo nesel k neki dojilji, češ, da je stanovanje pretesno. Potem je naslednjega dne prinesel ženi nazaj obleko svoje hčerke in dejal, da I se bo že dojilja pobrigala za vse, kar bo mala 1 rabila. Toda žena, ki od tega časa ni čula ničesar več o svojem detetu, je začela sumiti v strašno resnico. Posvetovala se je z nekaterimi prijatelji svojega moža in tako je končno prišla vsa ta govorica na uho policije. Baehla so zaslišali in priznal je, da je malo Jacquelino živo zakopal v nekem bližnjem gozdu.
Tajna ladje „1Vespe"
Te dni se je v Parizu na Seni odigrala krvava drama. Mladega strojnika so našli na krovu neke trgovske ladje umorjenega. Odkritje zločina, njega razjasnitev in ugotovitev storilca je povzročila v Parizu pravo senzacijo.
Nc daleč od velikih senskiih mostov, kjer takorekoč Sena zapušča Pariz, jc ležala zasidrana mala trgovska ladja »Wespe« in čakala povelja, da dvigne sidro. Na predvečer odhoda, ko so po Seni ležale že dolge sence, je bila vsa ladja razsvetljena 7. reflektorji in na krovu so se zbrali mornarji k odhodni slovesnosti. Pozno v noč jc bilo čuti z ladje petje in vesele klice. O polnoči pn jc bilo praznik« konec, luči i so ugasnile in vse sc jc pogrezinilo v temo.
Ob pol 1 ponoči jc nenadoma zapel telefon na mizi policijskega "kriminalnega oddelka. Nek moški glas je nujno prosil jiomoči, češ, da se je
hotel ničesar slišati. Nato jc zagrabil Batillot za sekiro in ga ubil. Na koncu svojega pojasnjevanja je izrekel Batillot tele besede: »Bolje bi bilo, da bi zažigal ladjo in bi tako truplo zgorelo v plamenih. S tem bi zabrisal vse sledove.«
Radio
Programi Radio-Ljublfana i
Torek, 16. septembra: 12.00 Dnevne vesti, plošče. — 13.00 Časovna napoved, borza, plošče.
—	18.00 Radio orkester, r- 19.00 Prof. Fr. Pengov: O strojih. —■ 19.30 Dr. Ivan Graienauer: Nemščina.
—	20.00 Plošče. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Dnevne vesti in časovna napoved.
Sreda, 17. septembra: Opoldanski program odpade. 18.00 Radio orkester. 19.00 Ga. Bartolova: Žena in alkohol. — 19.30 Silvester Škerlj: Ura dobre knjige. — 20.00 Plošče. — 20.30 »Tristan in Izolda, plošče, prenos iz Zagreba, — 22.00Časovna napoved in poročila.
Drugi programi i
Sreda, 17. septembra.
Belgrad; 17.30 Popoldanski koncert radio kvarteta, 19.30 Umetnost mladinske poezije (predavanje). 20.00 Koncert komorne glasbe (prof. J. Mokranjac, celi o in dr. Gerassimenko, klavir). 21.00 Narodne pesmi poje gdč. Bašnjakovič. 21.45 Večerni koncert radio kvarteta. ;J2.30 Prenos koncerta ruskih balalajk. — Zagreb; ,20.35 »Tristan in Isolda«, opera v 3 dej., kp. R. Wagner (plošče). — Budapest; 18.50 Orientalska glasba,. 20.00 Vokalni in instrumentalni koncert. 21.00 Za' zabavo, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj; 21.00 »Ren-dezvous«, enodej. 21.15 Belgijska glafsba, nato večerni koncert. —- Milan: 19.30 Vcijierni koncert zabavne glasbe. 20.40 Koncert belgijske narodne glasbe. — Praga: 20.00 Koncert ra£lio orkestra. 21.30 Koncert violončelista V. Cernyi — Langen-berg: 20.00 Belgijski večer; nato zablavna glasba.
—	Rim: 17.30 Koncert radio orkestra). 21.05 Koncert velikega orkestra. — Berlin: 19S»25 Koncert godbe na pihala. 20.15 Belgijski večer,nato plesna glasba. — Toulouse: 18.25 Koncerti radio orkestra, 19.40 Kitara. 20.15 Operetna glciisba. 21.00 Lahka glasba. — M. Ostrava; 19.35 Plošče. 21.30 Koncert jazz orkestra. — Leipzig: 19.30> Koncert na mandoline. 21.00 Zborovne pesmi. 21.05 Belgijski večer. 22.15 Plesna glasba. 0.30 Nočni, koncert
Hertvig: Sv. Boštjan iz predmestja
Legenda. Izdala Delavska založba (Krekove knjižnice 2. zv.). — Pre vel dr. Roman Tomiuc.
Majhno delo po obsegu, pa veliko po vsebini. Človeka zmerom ztfraibijo priigotlbe junakov ljubezni, kakrSun je baš Boštjan. Neverni!; l>i morda dejal: »Blodnju, sama blodnja«, toda velika, čista iu junaška, zato lepa blodnja, lako bi sodil nevurnik, pa ne bi vedel, od kod ljubezen, junaštvo in veličina te »blodnje*. Dandanes, v času vsesplošne llllač.nosti, ruzpr-t i j c in nepravice. v času. ko se zdi. du noče biti otl nikoder prave, odrešilne besede, hrepeni pač .sleherno človeško srco po novih ajwi-stolih, Frančiških iu Boštjanih. Moj Bog, dandanes vse preveč rešujemo socialna vprašanju z zakoni in uredbami, s teorijami in utopijami, manjka pu nam enega, kar je poglavitnv, manjka nam — ljubezni. Ljubezni, ki vse prodira, vse objemi jo in ki delu čudeže.
Tako ljubezen do človeka iinu Boštjan te predmestja. Dvanajst let je bival v samostanu in je z drugimi brati v molitvi skrbel za zveličan je svoje duše. Pa ga je nenadoma obsijalo veliko spoznanje: -čemu sedim tu, ja/. samoti jubric/, zunaj pa besni Antikrist?« Da zunaj liiosni Antikrist, besni najbolj v predmestjih, v okolicah tovarn in rudnikov .povsod, kjer prebiva delavski rod. Tutn. kjer iz nezasluženega gorja raste guev do sočloveka dn preklinjanje
Bogu, kjer so ljudje v silucnt hrepenenju trgajo med seboj kot divje zveri, lam je našel rodovnik Boštjan svoje polje. Ubogal "je glas, ki mu it; velel: Pojdi med nje. in je šel. Kjer je huš(A največ zla, tam je poprijel. I mine so šlo za njim, todu naletel je tudi ua odpor tistih mnogih, ki jim je bi Iti njegova ljubezen na poti, ki so iskulti pravici' z ognjeni in mečem. Padel je pod njihovimi »tleli, todu zgodilo »e je, kakor je bil dojal: Dokler živini, sem ves oviran. Ko boui mrtev, bom vse bolj nevaren.«
Kakor je dejal Boštjan, delajo le prnv 1-od'ki otl tistih, katerim veljajo Učeni.kovc besede: »Pošljem vas kot jag-njeto meti volkove«. Ne zavedajo se, du je obsežena službu Bogu v sl užili i sočloveka ...
Legenda je mojstrsko delo n«jvečjepu ži-večjaga nemškega katoliškega pisatelju, je izhajala pred leti kot podlistek v »Del. pravici«, vendar ne dvomimo, da jo bodo ponovno in r. veseljem vzeli v roke tudi tisti, ki so jo že takrat čitali.. Knjiga je okusno opremljena, ima sliko pisatelju iu obsežen predgovor o njuni, ki gu je spisal g. prevujavec. Na koncu ji je pridejan odlomek Hervvisp.vcga romanu Pride ura!« Knjiga sc dobi v Jugoslov. knjigarni za ceno 24 Din za broširan in 34 Din za v platno vezan izvod. Nujtopleje jo priporočamo!
Čas, znanstvena revija Leonove družbe (uredniku dr. Luk man iu dr. Štele) je zaključila z 9-10 številko tega leta svoj 24. letnik. Zelo aktualen jc z močjo in glofbino pisan elo-jiek dr. Alešu Lšeničnikn o »moči idej«. Kaj zanimiva in duhovita je paralela med Ignacijem Lojolskini in Ljeninom. Ideja komunizma je zmota, a le vleče množice zu seboj, kjer je izraz človeškega hrepenenja po sreči. Premagati boljševizma nt: more silo, ampak b: enakovredna idejo »To je najboljši način borbe proti komunizmu: dati delavstvu čim največ svobode, zagotoviti mu enakopravnost, dvigniti ga s pravnimi, socialnimi in gospodarskimi preure-jbaini življenjsko in socialno. Zadovoljno delavstvo ne bo sanjalo o umišljenem paradižu na zemlji, in če bo sanjalo, te sanje rio bodo imele življenjske moči. Delavec ne bo (■/.poslavljal revoluciji ljubega domku za dvomljive olbetc dvomljivih sanj! idejo premagati z idejo: ateistični boljševizem s krščanskim socializmom, lo je nauk. ki ga da je psihologij« o inooi idej.« — Dr. Ivan Tomšič objavlja zelo obširno, celih 57 struni obsegajočo stro-kovnjaško razpravo o jreparatajskem vprašanj««. Sledijo razne beležke in pregled revij. — »Čas. izhaja vsak mesec razen v avgustu in septembru. — Naročnina: 60 Din za Jugoslavijo, 70 Din zu inozemstvo. Zu dijake velja /. nižali u cena 40 Din, ako sc jih naroči vsaj pet na skupen naslov.
Planinski Vestnik, št. 9 prinaša sledeče: Dr. Jos. C. Oblak: V okrilju Visoke Tu tre. — Janko Mlakar: lloclikonig in Dachsteiu. — Jos. Wcste.r: Iz. Tržiču v Tržič. — l)r. Jos. Saše!: Imenoslovje koroški Ii Karavank in razen drobiž. Na prilogi je. slika Kamniškega sedla s Planjave.
Mladika, naš edinstveni družinska list, v september.ski številki prinaša zopet zelo bogato gradivo. Topot nuj nn prvem tncstn omenimo poljudna znanstvena spisa Josipa AVestru: V naših krajih pred (5(1 leti. ki se s to številko končuje in dr. Plečnikov: Iz katere snovi jc naše telo. Oboje naši ljudje silno vadi berejo. Nadaljujeta se romano »Kanoimrjev Jurij« od Franceta Sel juko in Zanictene stopinje« od llenrv Bordeauvu. Zelo pestro je »Pisauo polje«, v »Družini« pa Milka Grafe« auerjevu piše o Vzgoji otrok k čistosti in sramežljivosti, .Štefanija Ilunie-kovo pa opisuje vsakdanja opravila v sodobnem gospodinjstvu. Veliko je v jej številki tudi slik in umetniških fotografij. »Mladiko«, ki stane ua leto 84 Din. naj bi naročila prav vsaka uuša družina I Uprav« Mladike* je v Celju.
Cerkveni vestnih
Duhovne vaje s a duhovnike bodo v Domu
od 22. do 26. septembra.
Nedeljski šport
Vsi napori, da bi pridobili našemu nogo-fnetu veljavo, ki mu gre, so kot izgleda, brezuspešni. Naši vodilni klubi so v zelo slabi formi, v formi, kakor menda še nikoli. Kje so vzroki? Oba kluba imata trenerje, na oko povsod dober igralski materijal, čim se pa prično igre, je vsepovsod neuspeh. Celjski atletiki, ki igrajo v domačem prvenstvu podrejeno vlogo, so premagali Primorje s 4:3. Ilirija je podlegla Matku ( 4:1 Proti hašku, ki ni v posebni formi in ki tudi ni pokazal razen par potez ničesar. Zakaj so ii porazii In oba kluba Ilirija in Primorje sta predvedla lepo igro; Iftrija je v drugem polčasu čisto stisnila Hašk v obrambo. Tudi prvi polčas je itnela Ilirija več od igre, pa je dobila kar tri gole. Pri vsem «mo pa imeli priliko videti lepo kombinacijsko
igro do 16 metrskega prostora. Do lu je šlo, v 10 metrskem prostoru, ko je treba streljati, so pa odpovedali. Je pa tudi igra napada čisto zgrešena. Kajti predno se igralec z žogo obrne proti golu, mu ;že branilec z iahkoto žogo odvzame. Čisto za-četniške pogreške. Napadalec, ki pričakuje žogo. ne sine biti nikdar obrnjen s hrbtom proti golu nasprotnika. Druga napaka je pa vedno spraniuja-uje napada. Oman se še ni vživel v vlogo zveze, zato sni preveč v sredino iu se trudi z žogo. Ko bi pa moral biti ua mestu strel, ga ju ni. Vsaj notranji trio Oman, Kneževič, Košak tjaj ostane, posledice- bodo gotovo ugodne. Treba je pa igrati skozi celo igro z elanom in energijo in ne šele proti koncu reševati rezultat.
Isto v Celju. Primorje je igralo, atletiki so
pa zabijali gole. In zmago je doseglo moštvo, ki je nainianie za razred slabše. Ti- neuspehi, ki niso slučajni, Jasno kažejo, da nekaj ni v redu.
Odigralo se je ludi drugo kolo tekem za državno prvenstvo. Končalo je brez presenečenj, ker se je splošno računalo, da bo Concordija, ki je v odlični formi, premagala Jugoslavijo. S» leni so se naša tia|x>vedovanja uresničila. Napovedih smo, da bo Concoruia zavzel« eno prvifi mest v teh tekmah. Jugoslavija je izgubila s 2:1, tekmo je pa sodil g. Deržaj. Kakor posnemamo iz Politike, kjer je poročal znani igralet Petkovič, prav dobro. Napravil je lc pogresko, ker je preostro sodil 11 nie-trovko. Seveda v Zagrebu, ker je tekmo, sodil Ljubljančan, niso zadovoljni. No, pa saj se tudi zagrebški v" Ljubljani niso pokazali v. najboljši luči (z malimi izjemami). B. S. K. je premagal Slavijo iz Sarajeva s 5 :2, Hajduk pa Slavijo z istim rezultatom kot prošle nedelje s 3:1. V obeh tekmah sta bila B. S. K. in Hajduk absolutno v premoči.
V Ljubljani smo pa imeli poleg nogometa tudi dve zelo zanimivi prireditvi, plavalno tekmo Ljubljana : Zagreb in mednarodno tenis-tekmo Ilirija : Villacher Terinlsklub. Plavalci so tekmo gladko izgubili, čeprav so razne prognoze napovedovale zmago. Tudi mi smo računali, da bodo združeni Ljubljančani zmagali. Malo je biki smole (diskvalificirana štafeta), pa tudi nastopili niso nekateri. Pa skoki? Gotovo najslabša točka programa. Nobenega napredka, nasprotno nazadovanje. Grilc je zopet premaga! Kordeliča, lo pot z večjo razliko točk. Čeprav ui prave koukureuoe v državi, je treba vseeno vestno trenirati. Zopet se je izkazal VVilfan, ki bo v stanu reprezentirati Liub-ljano ludi v inozemstvu. Rezultat plavalne tekme je 229 : 188 točkam v korist Zagreba. Beliačani so pa premagali Ilirijo s 12 : S.
Kolesarji so imeli glavno dirko in sicer za državno prvenstvo. Dirkali so na progi Krška vas —Skopiče—-Trnovo— Cerklje—Krška vas, in sicer so seniorji prevozili to progo sedemkrat, kar je 172 kilometrov, juniorji pa le trikrat. Udeležba je bila zelo številna, startalo je vkupno okoli 60 tekmovalcev. Naši dirkalci so zasedli peto in šesto mesto, novi državni prvak je pa Grgac (Sokol-Zagreb) v času 6 : 32 : 02.
Tudi zimski športniki so zborovali. Glavna točka je bila zahteva po ustanovitvi stnuške pod-zveze v Ljubljani. Vendaj- podzveze ne zahtevajo naši klubi pač, pa oni, ki ne pripadajo v delokrog nameravane podzveze. Nedeljsko zborovanje je sklenilo ustanoviti šele drugo leto podzvezo v Ljubljani.
Spori (Sombor) : Ilirija 62 :8. Ping Pong sekcija Ilirije se je odzvala vabilu Šport kluba iz Som-bora in poslala k klubski tekmi deset tekmovalcev. Niso uspeli, kajti Somborčani so vodilni klub v tej panogi športa in goje namizni tenis že več let. Nasprotno je pri nas namizni tenis še v začetni fazi. Kljub porazu je pa ta tekma dobra šola. Imeli so priliko videti, kako se igra jung-iiong, kajti Somborčani imajo mednarodno rutino. Somborčani imajo tudi državno prvenstvo v moštvih. Torej na vsak način močen nasprotnik. Kol smo že rekli, so se naši igralci lahko dosli naučili. Način igre je zelo različen, celo nasproten. Ker ujx>rabljajo lažje »tenis« žogice, jim to omogočuje izredno hitro igro. O&em točk šo priborili Grtinfeld, Dečman, Denes, in v doublu Grzinič S.—Griinfeld in Grzi-nič L.—Dečman.
Revanžna tekma se bo vršila v novembru v Ljubljani in bo gotovo zelo zanimiva prireditev, kajti naši igralci bodo žc uporabljali skušnje, ki «o jih pridobili.
SK Ilirija — lahkoafletska sekcija. Danes f. j. v torek 10. t. m. bo ob 6 na klubovein igrišču sestanek vseli lalikoalletov. Na dnevnem redu je važen razgovor o jesenskem treningu pod vodstvom novega trenerja g. Ulagc. Prosimo polnoštevilnc in točne udeležbe!
Pridobivajte novih naročnikovi
Iz službenih objav
Iipremembc v trgovinskem registru.
Ljubljanska kreditna banka. Članom preilstoj-ništva podružnice na Rakeku sla imenovana: Meden Anton, veleposestnik v Begunjah pri Cerknici, in Douiicelj Maks, veletržec na Rakeku.
1'odruinica Ljubljanske kreditne banke v Celju. Vpiše se naslednja izprenieinba: Prokura za to jKKlružnieo se je podelila uradniku te podružnice, g. Adolfu Pfeiferju.
Trgovska a^entura >AnglimporU, d. z. z o. t. Izprementba pravil.	.
A. Zetchlco, Ljubljana. Izbriše se prokurist Klomentschitsch Karel. Vstopil je javni družabnik dr. Zescltko Erik, knjigovodja v Ljubljani, Erjavčeva cesta 18. Zaradi lega javna trgovska družba cd 1. sept. dalje.
Izbrisala se je firma: A. Treo in M. Macun. Ptuj.
Vpisi v zadružni register.
\ pisala se je:
Vodovodna zadruga o Medvodah, r. z. z o. z. Člani načelstva so: Sešek Franc, kroj. mojster, Medvode 16, načelnik; Detela .lože, mlekar, Medvode, Preska tK), podiiačelnik; Fertin Leopold, slaščičar, Medvode, Preska 39; Medič Franc, tovarnar, Medvode; Jaklič Franc, posestnik, Medvode 20; Tome Vilko, gostilničar in posestnik, Medvode 4; šušteršio Franc, posest., Svetje 7; Markošek Emil, koinerc. vodja, Medvode 10. Rebolj Alojzij, scetar, Preska 32.
Izpremmcbe pri zadrugah:
Hranilnica in posojilnica v Ltikooici, r. z. z n. z. Izbriše se član načelstva Jeretlna Jožef. Vpiše se član načelstva Lampret Ivan, posestnik v Kosezah pri Lukovici.
Kmetijsko gospodarsko druitvo v Logatcu, r. z. r. o. z. Sprememba pravil.
Mlekarska zadruga v llatečah-Planici, r. z. z o. z. Izbriše se član načelstva Kogar Josip. Vpiše se član načelstva Matjaž Janez, posestnik v Ratečah št. 34.	. „ ,
Painu zadruga pri Sv. Ambrožu nad Cerk-Ijami pri Kranju, r. t. z o. z. Izbrišeta »e člana načelstva Zeleznikar Janez in Itebernlk Simon. Vpišeta se člana načelstva: Grilc Anton, posestnik, Stiska vas 2, Zupin Primož, |>osestnik, Ravne 0.
Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. •/, o. z. Izbriše se član načelstva Mazovec Ivan. Vpiše se član načelstva Martinčič Avgust, posestnik in ključavničar v Ljubljani.
Hranilnica in posojilnica ua Dobrni, r. z. z n. z. Izstopil je iz načelstva Blažič Matevž, pos. v Lukovini 11. Vstopil je v načelstvo Rihtar Josip, posestuik, Vrba 17, Dobrna.
Hranilnica in posojilnica v Dromljali, r. z. z n. z. Izstopil jc iz načelstva Kožuh Jernej. Vstopil jo v načelstvo Zidanšek Janez, iiusestnik, št. llj 1.
Agrarna zajedniea o fiv. Murjeti na Dravskem polju, občina Sv. Marjeta na Dr. polju, r. z., z n. z. Izbrišeta se dosedanja člana upravnega odbora Vlen-das Ivan in Gojčič Miha, vpišeda pa novoizvoljena člana upravnega odbora K lep Ivan, posest. v Pre-I>oiju '23 (podpredsednik) in Meglič Franc, posest, sin v Sv. Marjeti na Dr. polju 80. Dosedanji član uprav, odbora Marčič Jurij je predsednik. Sprememba pravil.
Uruiutnica in posojilnicii v Drugi, r. z. z n. a Izbrisal se je član uačelstva Glatz Franc, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva JeleSnik Ludvik, jki-seslnik v Dragi 19.
Kmetijska hranilnica i v posojilnica v Škoci-jami, r. z. z, n. z, Vjvisala se je zaznamba, da smo podpisovali namesto enega z.a podpis upravičenega člana načelstva kol pooblaščenec Olobevnik Ivar mL, jioseHlnikov sin v Hkorijanu.
Kreditna zadruga uslužbencev ilri. železnic v Mariboru, r. z. z o. z., fz.prememba pravil.
Posojilnica v Dobrepoljali, r. z. z, 11. z. Tz.brt-sal se je načelslveni član Levstek Andrej, vpisal pa novoizvoljeni član načelslva Štrumbelj Anion, posestnjk iz Zdeuske vasi 5.
Zadružna elektrarna v Jerneju, r. z. z, o. z„ Izbrisat se je član načelstva Krhln Janez, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Brulc Jože, posestnik iu usnjar v št. Jerneju.
Dvokolesa
motorji, šivalni stroji, otroški in Igrečni vozičJtj, pnevmatika, posamezni delt Velika izbira, oajnlžie cene. Prodaja na obroke.	Ceniki franko.
»TRIBUNA" F. B. L.,
tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlfivška cesta štev. 4.
NAZNANILO l
Vrfed končane kopalne sezije presekam s
svojo brivnico v kopališču »Ilirije« i» pričnem zopet redno poslovati v svoji brivnici v »Okrožnem uradu za zavarovanje
delavce v«.
Priporočam se
R. JURMAN. brivec, frizer in pedikeur.
SALDA-KONTE
ŠTRACE - jommm
ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJiŽICE RISALfE BLOKE ITD.
i,UDI TO IZBBDtfG OOOOHm flB*AH
knjigoveznica
JUOOSLOTAttSK« Timkm% ESEJ
% Pp
HA
I. NAD6TR0PJ«
Produjo se
bukovo rezono drvo
lz suhega tovarniškega lesa v koncih od 20—40 cm, 3—5 cm debelih, boljie kurivo kakor oglje ali cepljcna drva, posebno pripravno za fctedihiik in peči, po 333 Din za 1000 kg, postavljeno pred hišo v Ljubljani. Ne manjie pošiljke kot en tovorni auto od 2500—3000 ki. — Naročila, dokler traja zaloga, na tvrdko: REMEC - C O. , lesna indu-,	Ktrija. Ljubljana, Kersnikova ulica 7.
Cenjenemu občinstvu naznanjam da olvorim v III No. 13.006/1.-1930, nedeljo 21. t. m. prenovljeno
MESNICO IN PREKA.JEVALMICO
pri farni cerkvi v Zagorju. Izdelovali se bodo raznovrstni mesiif izdelki, kranjske klobase, salame itd. Postrežba ločna in solidna. Cenjenim odjemalcem se vljudno priporočam
Križanic, mesar in gostilničar, Zagorje.
RAZGLAS
Autotaksi
Novo mesto- Knndlja
M,Hočevar
Telctol) št.
18
Žalostui sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem, tovariiiicam in tovarišem in vsem znancem, da je danes popoldne, prevideuo s sv. zakramenti, po kraJK.i in težki bolezni, Vsemogočni poklical k Sebi našo preljubljeno sestro
TEREZIJO JALEN
nt. ob 10.
učiteljico v Gorjah
Pogreb z mašo zaduSnico bo na Rodinili, župnija Brezntca, v sredo 17 Rodi ne, dne 15. septembra 1930,
Žalostni bratje ia sestre, nečaki in nečakinje
Kraljeva banska uprava dravske banovine otvori 3, novembra 1930 v Mariboru enoletno nižjo gozdarsko šolo. Na ta zavod se 6prejme do 20 gojencev (internistov).
V prvi vrsti se bodo v la učni zavod sprejemali siuovi malih in srednjih gozdnih posestnikov, ki ostanejo na gozdarskem posestvu kot bodoči gospodarji
Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od 16 do 24 let stari.
Vsi gojcnci bodo stanovali in se prehranjevali v internatu,
Svojeročno spisano prošnjo, opremljeno s kolkom za 5 Din je vložiti do 15. oktobra 1930 in nasloviti na šumarski oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani (za ravnateljstvo mariborske nižje gozdarske Sole).
Prošnji je priložiti; Krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo in obvezo staršev, da bodo krili stroške v internatu.
Podrobnejša pojasnila daje gozdarski odšel kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ljubljana, 11- septembra 1930.
Neizmerne žalosti javljamo vbeoi sorodnikom, prijateljem in zuancem pretužno vest, da nas je naša nad vse ljubljena hčerka, sestra, vnukinja io nečakinja, gospodična
Pavla Zabovnih
učiteljic«
v cvtiu mladosti za vedite zapustila.
Pogreb blage in nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo 17. t. m. ob po! 11 dopoldne na pokopališče na Rečici ob Savinji. Polzela, 15. septembra 1930.
RODBIN! ZAB0VNIK.20LGER-
SPLOSNA BOLNICA V MARIBORU
naznanja tužno vest, da nas je naša blaga častita seftra usmiljenka
Placidija Katarina Pardetler
emer, dolgoletna sestra prednica
danes ob 2 po kratki bolezni in Bogu vdana, v 71. letu starosii z.a vedno zapustila.
Blagi pokojnici, ki je izza rane mladosti skoro pol stoletja posvetila vse svoje moči in življenje Bojju in trpečim bolnikom v naši bolnici, bodi ohranjen trajen in časten spomin.
Pogreb prezasluženc sestre se bo vršil v torek 17. septembra ob pol 15 i r. upravnega poslopja splošne bolnice na raagdalensko pokopališč«.
Maribor, dne 15. septembra 1930.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica I SO Din ali vsaka beseda SO par.,
Najmanjši oglas	S Din. Oglasi nad devet vrstic sa računajo vi5e.
Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Mlekar (Primorec)
z dveletno prakso prosi primerne službe. - Naslov v upravi lista št. 10.618.
Žagar
sposoben za vsako žago, išče službo, Naslov pove uprava »Slov.«, I^aribor.
Krojaški pomočnik
išče službo. Slovenščine ne zna popolnoma in bi se je rad priučil. Ponudbe na: Jurij Hutter, Rigelj, Stari log.
Mladenič
priden in pošten, išče službo. Rajši h konjem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 10.620.
Prodajalka
vajena v veletrgovini z mešanim blagom želi pre-meniti mesto. Naslov pove uprava pod št. 10.632.
Hlapec
začetnik, 19 letni — išče službo. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.646.
14 leten fant
bi se rad izučil ključavničarstva ali kleparstva pri kakem mojstru, kjer bi imel vso oskrbo v hiši. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.648.
Vajenca
za čevljarsko obrt sprejme takoj ali pozneje. -Štefan Strašek, čevljarski i mojster, Celje.
Boljša rodbina
j v Zagrebu sprejme takoj i pošteno služkinjo, ki je J izvežbana nekoliko tudi v kuhi. Naslov se poizve j v upravi lista št. 10.641.
Iščem prodajalko
v trgovino z mešanim blagom na jako prometnem kraju blizu kolodvora, kateri bi dal na račun. Pogoj: 10—15.000 Din kavcije. Ponudbe pod šifro: »Trgovka« na podružnico »Slovenca« v Novem mestu.
Služkinja
za vse, pridna, poštena, snažna, se sprejme. Tavčarjeva ulica 6, II, levo.
1
ilužbodobe
Učenke
za mehanično umetno vezenje in predtisk sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana. Dalmatinova ul. 13.
Kuharico
v boljšo restavracijo, samostojno, veščo vseh v to stroko spadajočih del, (( večletno prakso in do-
Postrežkinja
se išče za par ur popoldne v bližini Sv. Petra. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10,650.
Zaslužek
Iščem
za vse kraje v državi zastopnike za prodajo nove patriotične slike. Prodajo ie odobrilo in omogočilo pristojno ministrstvo. Zaslužek 3—6000 Din mesečno Obrniti se je osebno ali pismeno Izdavačkoi kancelariji -Beograd, Kolarčeva 3/1.
Pouk
Gosli poučuje
biv; učitelj konservato-rija, Študentovska ulica 9/1.
Šoferska šola
t - ■ ___„i; „„ „„j oblast, konc.. Čamernlk,
brimi spričevali, se pod .. , ,. — . .	'
.godnimi pogoj, takoj j	o36
sprejme. — Naslov pove * . 1 . ...	..
uprava lista pod 10.491.1 Pouk 10 P"»ktiCnc vožn.e.
stanovanja
Soba
za gospoda se odda v »Vzajemni zavarovalnici« na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Lepa solnčna lega, elektrika in parket.
-	Poizve se pri hišniku,
Sostanovalec
se sprejme. — Florijanska ulica 16, I. nadstr.
Gospod
se sprejme na stanovanje.
—	Ulica na Grad štev. 7.
iy
Vrtnarski pomočnik i Akademik
samski, trezen in marljiv,	P°u«vati srednje-»e sprejme takoj za stal- , ™,ate,miatlk°„ Is" »o službo na posestvu pri "f}1 službo domačega uči-Ljubljani. Plača po dogo- ^'l3 Pn Mskošolcu. Ce-voru. - Kje, pove uprava nfene ponudbe na upra-»Slovenca« pod št. 10614. |vo »Slovenca« pod šifro ___j »Vesten« st. 10.631.
Učenka	! Pouk živih jezikov
ubogljiva in pošter.a, se ... , takoj sprejme za večjo' nemščine, francoscine, sr-trgovino na deželi z vso : bohrvascnc angleščine, Dskrbo v hiši. Takojšnje ! ^nsčine, italijanščine v ponudbe na upravo Slo- i skupinah m za posamez-venca« pod Poštena u- ! mke' Poučujejo po> direkt-čenka« št. 10.628. !m melod.1. kvalificirane _____i učne moči. Prijave od
Dekle 7. dežele j £o1 ] do Po1 ,.8 zvečer: I Beethovnova ulica 7, pridobi mesto v hiši ki bi tličjei levo _ prof Sid
opravljala vsa hišna de-	j Jeras.
la in zna nekoliko ku- -———______
hati Ponudbe na: Franc pitajte III Širite
rresterl, pekarna in go- i	,
stilna, Jesenice. 1 »Slovenca«!
Stanovanje
iščem za učenko zdravstvene šole v bližini šent-peterske cerkve. Ponudbe pod »Ves dan odsotna«.
Soba
lepo opremljena, v bližini kolodvora, se odda s 1. oktobrom. — Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 10.645.
ESGEB3E3
Restavraterja
sposobnega prevzeti novo otvorjen hotel z restavracijo za več let v najem, eventuelno, kupiti ga, iščem. Hotel odprt celo leto. Vprašati: Hotel »Zagreb«, Senj.
1EE33DI
Orgle,
harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel, Radovljica
Klavirji
Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrst. klavirjev. - Prodajam najceneje na najmanjše obroke z garancijo. Strokovnjaško popravilo in čisto uglaše-vanje. - Najcenejša izposojevalnica. — Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska cesta 2.
Posestva
Načrte in proračune
za zgradbe izvršuje Tehnični biro 'Tehna«, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1.
J.Maček
Ljubljana, Alekiandrova c. 12 v oblekah in povrlnikih najcenejši
Kupimo
Vsakovrstno
zlato
linpnle
po naivišjib cenab
ČERNE, iuvelir. Ljubljana NVolfova ulica št 3.
Škornje
za dame in gospode, kakor tudi vso drugo obutev nabavite najbolj ugodno pri Kos, Tržaška cesta (Stan in dom).
IH
Pub" perje
kilogram	Din raz
pošiljam p-, puvzetiu najmanj 5 kg. • Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti pub kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
Domače in ogrske
SALAME
prvovrstne — kakor tudi polnomasten polemendol. sir nudi po najnižji ceni
I. Buzzolini, Lingarjeva ul - Ljubljana.
Debel«?
luskinaste otrobe
kupite najceneje pri tvrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Reslieva cesta 24
Pozor!
Antomoblilsfl!
Pozor?
Špecijalna delavnica za tapeciranje in „duco" ličanje automobilov
MARTIN MAL,! - Domžale
Točna izvršitev !	Solidne cenel	
		
Posestniki konjičkov!
Približno 300 nr3 peska in cementa je transportirati z 8 konjički (Tragtiere) 90 m visoko v hrib, Ponudbe na: Gradbeno podjetje ing. Dedek, Ljubljana, Žibertova 7.
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦tž«^«*«
nimniHii
! Svetov, znane originalne
III.a za obijanje kratke za mizarje oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni »Ilirija«, Dunajska c. 46. Telefon 28-20 in 25-95.
Razmnoževalni stroj
»Gestetner« — v formatu 42 X 34, skoraj nov, posebno priporočljiv večjim tvrdkam za tiskanje razpredelnic, proračunov, o-krožnic, cenikov itd. — se ugodno proda. Stroj natiska v eni uri šest do osem tisoč odtisov. Ponudbe poslati na: Ptujska tiskarna, Ptuj.
č a š e in aparati za : vkuhavanje se dobe v | sledečih veletrgovinah: i Celje: Jos. Jagodič, Mari-l bor: Kari Lotz in Pinter & Lenard. — Glavna za-! loga za Jugoslavijo: , FRUCTUS, LJubljana, Krekov trg 10.
II
Obrt
Fino portugalko
toči gostilna »Pri Dolenjcu« (prej »pri Pavletu«), Kapiteljska ul. 3, nasproti Alojzijevišča, čez Poljansko cesto.
Kupim posestvo
v okolici Brežic. Ponudbe na upravo lista pod št. 10.550.
Prima posestvo
: od ca. 5 ha, 1 km odda ljeno od mesta Kraljevo, I se daje v najem. Pojas-! nila daje: Dobr. Plešinac orožn. poručnik, Gostivar,
Stolpne ure
po novem izumu, ki imajo samo 2 uteži in bijejo četrt dvojno in ure ob uri na dva zvona, izdeluje podpisani, Ravno tako male ure za šole, ki poljubno zvonijo, in priklopne električne po prav nizki ceni. Za precizno funkcioniranje jamči. Vsem č. g. duhovnikom, šolskim odborom i. t. d. se vdano priporoča Ferdo Motnikar, urar, Zagorje ob Savi.
UK9H3E
moške ali damske obleke
18 Din
Obračanje 300 D
Garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, posije, obrne Wallet Express, Ljubljana — Stari trg 19. Na likanje se lahko počaka.
Razno
Nikar
ne bodite brezbrižni. Kajenje Vam škoduje. Niko-prost stane enkrat za vselej franko 76 Din. Razpošilja Lindič, Ljubljana, Komenskega 36.
Naznanilo I
Cenjenemu občinstvu priporočam izbiro
damsklh klobukov
in raznih potrebščin.
Sprejmem vsakovrstna (»opravila. Lasmi izdeleh.
Miklošičeva 4 — Posest, 2. vrata Za obilni poset se priporoča
Fr. Flerin.
jJulsfr' a"
a
M*-! Vj.
\n
In;
39s^oi
m do
•3 tišr.Sfs
~ i — -0 -a
— .2 Z »Sv
J.»j § -01 c/i ca »-?. t-
»O •• —
ESN-sau:
<8 f
<n
•o« >
:=. «• jz > •
a
•M d o .
m
I oi
o
s
■ol
3,a
lo-z
1 a

3 M a cj
(N > O
"3 a'
c <"
«> .S ~
» Q <U
i Q
m" ' >r"2m ■auj" sto c

«1» • v " ^
aQ ef 2 « « flR™ o — t> oPO
-i&gč i
Rumeni gusarji
70
(Sodobna zgodba.)
■Ko smo se zadnjič videli,« je nadaljeval tujec, vama nisem smel povedati svojega imena. Vidva, gospoda, pa sta mi izkazala izredno veliko uslugo, največjo uslugo, ki jo more mož izkazati možu. Rešila sta mi življenje! Samo zavest, da moram služiti veliki stvari, me je silila, da se vama nisem dal spoznali. Zdaj pa so se okolnosti spremenile in moje ustnice niso več zapečatene. Dovolita torej, da se vama predstavim. Ime mi je Cen Su Feng in sem tučun Kvang Hsija. Zahtevajta kakršnokoli uslugo, na razpolago vama bom.«
Zopet se jima je dvorljivo poklonil in Holandca sta se mu za poklon prav tako slovesno zahvalila ter zamrmrala nekaj okornih besedi v pozdrav. Mihael je vedel, da je tučun vojaški guverner čez vso fiokra-jino; vendar pa tudi zdaj še ni razumel, kako je mogel tako odličen in mogočen uradnik zabresti v grozni položaj, iz kakršnega sta pred kratkim rešila Cen Su Fenga. Pa izvedel je takoj.
Pred nekaj dnevi, je nadaljeval tučun, sem moral bežati. Gosjxxla sama dobro vesta, da mojo nesrečno domovino trga državljanska vojna. Tudi mene jo z mojega službenega mesta sjxxirinil neki ujKirnik; bil sem v smrtni nevarnosti. Napravil sem načrt, da nasilnika preženem. Zbral sem okoli sebe vojsko zvestih mož, na katere sem se lahko zanesel. Načrti so bili že skoraj gotovi. Tedaj so mi pa svetovali, naj bi svojo stvar še podprl s tem, da pridobim
za zaveznika glasovitega gusarja. S pomočjo Tatara in mojega zvestega služabnika smo določili sestanek.«
Pri teh besedah je pokazal na vodnika in Tim se mu je umaknil, da je stopil mož v ospredje.
»Bila pa sva oba izdana. Mojega služabnika so ranili in vrgli v morje in tudi njemu sta vidva, gospoda, rešila življenje, kakor sem izvedel pozneje. Vang in Tatar sta mi nastavila past. Podkupil ju je bil namreč že moj tekmec in baš sta me hotela zadaviti, ker jima nisem izdal važnih tajnosti; tedaj pa sta v to sobo stopila vidva in me rešila. Ušel sem in se nekaj dni skrival, dokler nisem zopet zbral svoje vojske. No in zdaj se moram prav vama zahvaliti, ki sta uničila gusarjem brodovje, da sem svojega sovražnika pregnal in zopet zasedel svoje odlično mesto.
»Čudita se? Pa vendar je tako. Moj sovražnik je namreč mislil, da sem razgnal gusarje jaz! Vest o tem junaštvu pa je mojo moč jako okrepila in zato je so-vra^iik zbežal, ne da bi čakal na odločilni boj z mojimi četami. Moje čete taborijo zdaj v vasi in v trdnjavi. Tam so mi tudi povedali, da vas je moj služabnik peljal semkaj, zato sem z majhno telesno stražo, ki me čaka zunaj, hitel za vami.«
Castitam vam, gospod," pravi Mihael. »Vse nas jako veseli, ako smo vam kaj koristili.«
Mnogo sem vam dolžan. Slišal sem o vaših junaških in drznih činih, vendar pa bi marsikaj rad še natančneje izvedel in jako me bo veselilo, ako izvem vso zgodbo iz vaših ust. Prej pa moram še tukaj nekaj urediti. V steni tamle vidim odprtino. Ali ste preiskali, kaj je tam spodaj?«
Ne. Vemo pa, da je pod zemljo klet; Ming Vang Tanga smo dobili doli; vendar —< Mihael je utihnil, ko mu je šinila v spomin tista noč, ko je videl pre-
našati tovore z osla. »Kajpada! Gusarjeva zakladnica je!«
Povedal jim je, kaj je videl v tisti noči.
»Gotovo bo nekaj takega,« reče tučun. »Vedno so zastonj ugibali, kam so pač gusarji skrivali večje dragocenosti s svojih roparskih pohodov. Pojdimo doli in poglejmo!«
Tučun je rekel svojemu služabniku po kitajsko nekaj besed in takoj je stekel ven ter se hitro vrnil z bakljo, ki jo je v naglici zmašila njegova telesna straža. Tučun je odšel v spremstvu Mihaela in Lov-reta po stopnicah v klet in preiskal ob luči baklje vse podzemske prostore. Mnogo zabojev in zavojev je bilo nagrmadenih drug vrh drugega. En zavoj so s silo odprli in videli, da je poln zlatnine in srebrnine. Drugi pa jim je pokazal cele zaloge draguljev.
»Dosti,« pravi tučun. »Da pregledamo vse zaklade, bo treba precej časa. Jasno je, da so gusarji ohranjevali od svojega plena, ki so ga nagrabili pri svojih ropih na morju in od premožnejših domačinov na celini, predvsem take stvari, ki so bile dragocene in so se dale zlahka prenašati. Dal jih bom zastražiti, dokler ne uredim vsega potrebnega, da se prenesejo k meni na dom. Prav veselilo me bo tudi, gospoda, da vama poklonim, karkoli si bosta blagovolila izbrati. Cim dragocenejše reci bosta zahtevala, tem bolj bom vesel.«
»Hvala vam, gospod,«v reče Mihael, o tem se lahko še pozneje pogovorimo. Zdaj pa, da govorim naravnost, smo vsi strašno izmučeni in nismo ničesar tako potrebni kakor da dokončamo prekinjeni obed in se prav dobro na spimo.'
»Oprostita, da sem tako pozabljiv! Pojdimo v trdnjavo,« odvrne tučun. »Pojdimo!«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet.
Izdajatelj: Ivan Itakoveo.
Urednik: Franc Kremžar,